Poštnina platana v goCotinl V £lubl}iiiti, srnin F. aprila 1937 Cmo lUa 1 jioutnslfl dom StCV. 77 Z Ilustrirane prilogo , »leden o slikah«* £eto II. Bivanje predsednika dr. Beneia pri nas Belgrad, 7. aprila. Predsednik češkoslovaške republike se je vferaj ob 11. odpeljal ▼ spremstvu kneza namestnika Pavla, dr. Stojadinoviča in drugih političnih in vojaških dostojanstvenikov * dvornim vlakom na Oplenac. Po vsej ftumadiji je prebivalstvo dvorni vlak navdušeno pozdravljalo, zlasti v Mladenovcu na končni postaji in v Topoli, kamor so se visoki obiskovalci pripeljali z avtomobili. Na Oplencu je predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš položil na grob kralja Aleksandra I. Zcdinitelja krasen venec in se s svojim spremstvom vred poklonil njegovemu spominu Nato si je ogledal grobnico. Knez Pavle in kneginja Olga sta v dvorni vili na Oplencu priredila dr. Benešu kosilo. Od tu so se vsi visoki gostje odpeljali na Avalo k grobu neznanega vojaka ter tam položili venec in si ogledali tudi dela pri novem veličastnem spomeniku. Zvečer je bila na češkoslovaškem poslaništvu slovesna večerja, katere so sc udeležili kraljica Marija, knez Pavle, kneginja Olga, dr. Beneš z gospo ter razni odličniki iz vojaških, političnih, gospodarskih in kulturnih krogov. :| BSumov naskok na politične svoboščine v Franciji Pari*, 7. aprila o. Francoska socialistična vlada je v svojem stremljenju z odstranitvijo vsake politične opozicije, poverila vrhovno sodišče, naj ugotovi, ali so resnični očitki, da je Francoska sociaina stranka, katero vodi bivši voditelj »Ognjenih križev«, polkovnik de la Rocque, samo nadaljevanje razpuščene zveze »Ognjenih križev« Sodišče je te dni razsodilo, tako kakor je želela vlada, namreč, da je socialna stranka le na novo ustanovljena zve-*a »Ognjenih križeve. Za to obravnavo je seveda vlada primerno preuredila sodišče. Po tej razsodbi bo postavila vlada pred sodišče polkovnika de la Kocqueja in druge vodilne člane nove stranke, češ da vodijo prepovedano politično organizacijo. Ta razsodba je izredno velikega pomena in načelne važnosti. Na podlagi take razsodbe bo lahko Blum onemogočil vsako politično gibanic in vsako stranko, ki ne bo po volji njemu in .. ■ r- , de- janski voditeljici sedanje francoske politike. Naj bodo opozicionalne stranke ustanovljene in urejene po še tako zakonitih določilih francoske ustave, treba je le, da kak sodnik zasledi v njih nadaljevanje kake bivše razpuščene organizacije, pa bo lahko socialistična in komunistična vladajoča stranka y imenu demokracije, svobode in parlamentarizma, s čimer opletajo ljudske fronte v Franciji in izven nje, prepovedala sleherno politično udejstvovanje, ki ne bo po njenem kopitu. To pomeni dejansko konec politične svobode tudi v Franciji. Današnji »Oeuvre« poroča, da je preiskovalni sodnik Beteille začel po nalogu vlade že preiskavo proti Francoski socialni stranki. Dalje je ukazana preiskava proti »Patriotski mladini«, proti »Action Fran^aise«. Iz tega je razvidno, da hoče socialistična vlada na en mah uničiti vse nemarksistične opozicionalne organizacije. Voditelj Francoske socialne stranke de la Roc-que je imel predsinočnjim s postaje Radio-Citč | Vesti 7. aprila (I Arabci so vrgli bombe na nekaj mestnih hiš <• v Palestini ter streljali na angleške policiste v La-Knez namestnik Pavle je odlikoval z visoki- zaretu. mi redovi razne člane iz spremstva predsednika J Vsi narodi naj ustavijo oboroževalno tekmo in f iščejo pot za sloano delo v trgovini in gospotlar- dr. Uenesa. 4 glvu_ -ptiko je govoril ameriški zunanji minister Dr. Beneš je izročil kot svoje darilo kralju # hU1, ko so mu podelili odlikovanje Wilsonove Petru II. zlat potovalni pribor, knezu namestniku v. Naše oblasti v Maroku pa ne dajejo o tem nikakih pojasnil. »Vse to so laži in poteze marksistične propagande. Pozivi generafa Mole Boyonne, 7. aprila. AA. (Havas) Po poročilih iz San Sebastiana so uporniška letala metala nad baskiško deželo letake v španščini in baskovščini. Letake je podpisal general Mola. Njihova vsebina je tale: Poslednji opomini Odločeni smo končati vojno na španskem severu. Kdor ni nikogar ubil in kdor položi orožje in se vda, mu bo ohranjeno življenje in imetje in bo rešen. Če se takoj ne vdaste, bomo Spor med Cerkvijo in nar. socializmom Rim, 7. aprila, o. »Osservatore Romano« prinaša vesti o zapiranju katoliških šol v Nemčiji in pravi:. Zdaj je izbruhnil odkrit spor med katoliškimi škofi, ki predstavljajo Katoliško Cerkev, ter med tako zvano edinstveno državno šolo. List se izprašuje, kaj se bo zgodilo, če bo mladina izgubila vero v Boga. Nemčiji bodo najbrž potem ohranili cerkve kot umetniške predmete in bodo cerkve služile za svečana zborovanja, pač pa bodo iz njih odstranili vsa krščanska sveta znamenja. Druge cerkve pa bodo verjetno porušili. To je edino, kar more slediti sedanjemu ravnanju narodnega socializma. Če ima narodni socializem res tako namene, potem je njegov program isti, kakor program boljševizma, pred katerim hoče narodni socializem braniti Evropo in svet. To so isti načini boja proti veri, kakršne vidimo v sovjetski Rusiji in drugod. Glede poskusov, s katerim hočeta zakonca Iiudendorff v Nemčiji ustanoviti novo vero, ki bi temeljila na mešanici teozofije ter severnjaškega bajeslovja in na tako zvani plemenski etiki. Poleg tega napada krščanske duhovne vrednote ter moralo. Jasno je, da taka vera ne more krščanskega ljudstva voditi k edinosti, marveč v zmedo. Značilno za narodni socializem pa je, da je vodja nemške države smatral za umestno razgovarjati se z Ludendorffom, oznanjevalcem te zmedene vere, prav tedaj, ko se morajo nemški katoličani z vsemi silami boriti za svoje osnovne verske in kulturne pravice. Sklepi medparlamentarne konference v Rimu Belgrad, 7. aprila. AA. Predsednik narodne skupščine Stevan Čirič, ki se je vrnil iz Rima. je dal o svojih vtisih s prebivanjem v Rimu, o delu interparlamentarne zveze in o sprejemu pakta, sklenjenega z Italijo tole izjavo: Odbori medparlamentarne zveze so letos zasedali v Rimu. Na dnevnem redu odbora za parlamentarno organizacijo je bilo vprašanje odgovornosti narodnih poslancev. Prišlo je na^ dnevni red, ker kaže, da je postalo v nekih državah s parlamentarnim režimom pereče. V zvezi z izvajanjem poslaniškega mandata se dogaja, da ga deloma zlorabljajo. Načrt resolucije je zavzel v tem oziru odločno stališče: mandat narodnih poslancev naj služi samo delu za splošno blaginjo, poslanec naj se izogiba vsega, kar bi moglo povzročiti tudi najmanjši dvom, da ne dela za celoto. Težje je bilo vprašanje nezdružljivosti poslanskega mandata z opravljanjem javne službe v državi ali občini. Vprašanje je_ bilo zamotano, ker v državah s korporativnim režimom poslanski mandat ni v nasprotju z državno ali občinsko službo. V odboru za finančna gospodarska vprašanja so bili na dnevnem redu pokrajinski pakti, to vprašanje nas je posebno zanimalo za to, ker se je v prvi vrsti nanašala na pakte podonavskih držav. V soglasju z državami Male zveze in s Francijo je bil sprejet načrt resolucije, ki jo je predlagal dr. Oton Frangeš. Odbor je bil mnenja, da so taki pakti zlasti med državami, ki se medsebojno izpolnjujejo, brezpogojno potrebni. Ti pakti pa ne smejo biti naperjeni proti nobeni drugi državi, in naj bodo dostopni vsaki državi, ki hoče sodetovati. Važen je predlog odbora, naj te pakte sklepajo na podlagi prednostne carine in po načelu največje ugodnosti. Obenem pa so posebno poudarili to, da kaže dovoliti in omogočiti gotove izjeme določbe o največji ugodnosti. Zelo važne je nadalje poudariti, da je odbor proglasil za podonavske države Jugoslavijo, Bolgarsko, Romunsko, češkoslovaško, Madžarsko in Avstrijo. Toda tudi pakti teh šestih držav ne bi dosegli svojega namena, če se te regionalne pogodbe ne izpopolnijo z Nemčijo in z Italijo. Na koncu je predsednik Čirič izjavil: Moje prebivanje v Rimu je bilo zanimivo tudi zato, ker se je vršilo med obiskom italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Belgradu. Tako sem mogel zbrati osebna in neposredna opažanja o vtisu, ki Ra je pakt o prijateljstvu z Italijo napravil v političnih krogih naše velike sosede. Lahko rečem, da je bil ta vtis. kar moči ugoden. To smo čutili tudi mi, ki smo bili člani jugoslovanske delegacije. Vsem so nam izkazovali posebno pozornost. Na sestankih z italijanskimi državniki smo slišali najugodnejše komentarje o samem paktu in o izgledih bodočega zelo ugodnega razvoja političnih in trgovinskih stikov med obema državama; 0 švirarskih Alpah bo predaval v četrtek, dne 8. aprila ob pol 9 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju g. Dušan Jakšič, predsednik turistov-skega društva »Sleme« iz Zagreba. Predavatelj je tudi v Sloveniji dobro znan, ker stalno poseča tudi naše planine. Pokazal bo 100 skioptičnih slik, posnetih lani ob priliki pohoda na švicarske vrhove. Celjane opozarjamo na ta zanimiv večer, ki ga pripravlja podružnica SPD v Celju. Predloge za svetovno gospodarsko konferenco naj bi pripravil predsednik belgijske vlade Van Zeeland, ki velja za mednarodnega gospodarskega strokovnjaka. Za to sta ga naprosili Anglija in Francija, ki pa hočeta s tem, da sta mu izkazali tako zaupanje, tudi pomagati, da bi bil Van Zeeland v nedeljo v Bruslju izvoljen. 60.000 danskih kovinarjev je začelo stavkati. Delodajalci pa so njihove zahteve zavrnili. uničili vso Biskajo z vojno industrijo. Imamo na razpolago zadosti sredstev da tako storimo. General Mola. ne v zvezi z začetkom izkopavanja. Položaj med Japonsko in Sovjeti se zaostruj© in se mora Japonska oborožiti tako, da ne bo zaostajala za Sovjetsko Rusijo. To je izjavil časnikarjem vojni minister Sugijama. Neguševo odposlanstvo pride spet v Ženevo na izredno zasedanje Sveta ZN. Neguš sam pa topot ne bo s svojo navzočnostjo vznemirjal skrbnih varuhov demokracije v Ženevi. Srce poljskega skladatelja Szym»novskega bodo spravili v posebno žaro v Varšavi. Holandska prestolonaslednica in njen moi princ Bernhard sta iz Pariza odpotovala v Haag in tako končala svoje ženitovanjsko potovanje. Zbližan je med Sovjeti in Nemčijo je nemogoče, ~ 1 - — ^ nnm AMfili/lna Angleži rešili 17.000 beguncev London, 7. aprila. AA. (Reuter) Nocoj je zunanji ministei izjavil v spodnji zbornici, da so po izbruhu državljanske vojne v Španiji odstranili iz severnih španskih pristanišč z angleškimi ladjami 17.000 Špancev i litična naziranja plomatski in konzularni . ... . .... . vil, da si sedai angleški diplomatski zastopniki v \ nje_vesti angleških listov, da bi bilo tako zblizanje Hendayu in v Valerciji prizadevajo doseči izme- J možno. njavo političnih ujetnikov. , Dušljive bombe so eksplodirale v predavalni- , | cah na varšavski tehniki. To je bilo treba smatrati G>ban£e nacion. brodovja I kot protest akademikov proti razpustu vseh aka-Saint Jean de Luz, 7. aprila. AA. (Havas) Neki 5 Omskih organizacij, ki so politično pobarvane, radiogram iz uporniškega vira, ki ga je prestregla <• Francosko-nemški gospodarski razgovori, ki so francoska radijska postaja v liordeauxu, poroča, o <* jih pred 14 dnevi prekinili, se bodo spet zaceli v tem, da so zbrane v Biskajskem zalivu uporniške <> Parizu, kamor je dospelo nemško odposlanstvo, križarke Espana, Canarias in Almirante Cerbera. <• Predsednik danske vlade Stauning je dospel v V nedeljo zvečer se je prav tako kakor preteklo i London in bo imel nekaj važnih razgovorov z zun. noč okoli dveti slišalo hudo topniško streljanje, o I ministrom Edenom ter s predsednikom vlade Bald-katerem mislijo, da izvira od teh križark, ki po <• winom. poročilih iz Bilbaa obstreljujejo baskiško obrežje, t Sestanek baltiških držav bo konec aprila v Kakor poroča Reuter, je uporniška križarka f Kownu Verjetno je, da se bodo na tem sestanku »Almirante Celbera« potopila parnik »Andro«, ki ga je najela neka britanska tvrdka. Potrjuje se, da je v noči od nedelje na ponedeljek neka vojna ladja obstreljevala Ceuto. Bombardiranje je trajalo tričetrt ure. Širijo se glasovi, da so vladne torpedovke preteklo noč ponovile napad na Ceuto in bombardirale važne vojaške naprave. Francoska nevtralnost Rim, 7. aprila. AA. Havas: Današnji italijanski listi objavljajo, da se na francoskih letališčih vežba sedaj 200 španskih pilotov, ki bodo nato vstopili v službo valencijske vlade. Vsi drugi listi objavljajo to vest brez podpisa, edini »Giornale d'Italia« jo objavlja pod naslovom: »Težka kršiitev sporazuma o nevmešavanju«. Sicer pa noben list ne dodaja ničesar k tej vesti. V Bayonu je orožništvo ujelo tri sovjetske državljane, ki so hoteli tajno prekoračiti šoansko mejo. razgovarjali o ustanovitvi zveze baltiških držav, ki bi jo zelo rada osnovala Anglija. Kri za ranjence španske vlade naj daruje mladina bernskega okrožja v Švici. Tako se glasi proglas, ki so ga izdale levičarske mladinske organizacije v Švici. Kri nameravajo z letali pošiljati v Barcelono in Valencijo. Za guvernerja angleške državne banke je spet izvoljen dolgoletni guverner Montague Norman. Lyon je bil nekaj ur brez luči, ker so stopili v protestno stavko vsi uslužbenci mestne elektrarne in plinarne. Preureditev italijanskega letalstva namerava s sredstvi novega proračuna izvesti rimsko letalsko ministrstvo. General Goring pojde v Italijo še pred prihodom avstrijskega kanclerja Schuschnigga v Rim. Tako pravijo neki časopisni glasovi. Trgovino z Italijo hočeta povečati Avstrija in Madžarska in je že prišel v Rim avstrijski po-oblaščenec dr. Sclineller, ki naj se z italijanskimi i1 krogi dogovori o poživitvi medsebojnih trgovskih Vittoria, 7. aprila. AA. (Havas) Nacionalisti zvez. metodično nadaljujejo svoje prodiranje na biskaj- ju(j:e y Galileji prosijo varstva od angleške ski fronti. Letalstvo generala Pana je ves dan le- I ylad kef ge na njihove naselbine dan za dnem telo nad Durangom V dolini, ki drži v Bilbao, so {)0navljaj0 r0parski napadi, nacionalistična letala razgnala zbiranje sovražmh < čet. # Nov načrt za osvoboditev Belgije od obvez- Nacionalisti so včeraj nadaljevali svojo iz- l* nosti, katere ji nalaga locarnska pogodba, izdelu-idniško ofenzivo v odseku Guadalajare. Nacio- I* jejo velesile, ki so to pogodbo podpisale. Nacionalistične vesti vidniško _____________ . -------- --------------- ------- nalistične čete so pri tem znatno napredovale. I1 Zdi se, da se vrše operacije med cesto v Aragon I1 in dolino reke Tahune, f Posebni Havasov dopisnik poroča, da so na- <' ciionalietične čete na baskiški fronti naletele na hud odpor na cesti, ki vodi proti Durangu. Nacionalistična letala so opazila, da dobivajo Baski veliko pomoč. Poročila rdečih Madrid, 7. aprila, AA. Iz Gijona poročajo, da so letalske enote generala Franca letele nad Oviedom in okolico, zlasti nad Narangom, kjer so vrgle več bomb na vladne postojanke. Toda dobro skrite in zavarovane vladne baterije so s svojo akcijo onemogočila vsak nasprotnikov uspeh. Sovražnik je čez dan skušal prenesti koncentracijo čet v prednje postojanke, toda vladno topništvo je s svojim obstreljevanjem onemogočilo sleherni sovražnikov poskus. Madrid, 7. aprila. AA. Havas: Včeraj popoldne se je nenadoma začelo streljanje na fronti ob Jarami, posebno pa v odsekih Marate de Ta-juna in Sien Pozuelos. Nato so vladni oddelki po topovski pripravi začeli napadati progo Aranjuez —Madrid. Po hudi borbi so se nacionalisti umaknili. Na bojišču so pustili mnogo mrtvih in mnogo materijala. Ob 19 so nacionalisti prešli v protinapad, da bi zavzeli izgubljene postojanke, pa eo jih naši topovi ustavili. Novo letališče v Pragi so včeraj odprli z velikim svečanostmi. Hkratu so včeraj postavili v promet novo zračno zvezo med Brusljem in Prago. Francoski desničarski poslanci so prišli na Dunaj, med njimi tudi bivši minister Marin. Njihov obisk na Dunaju je v zvezi z nedavnimi pogodbami med Jugoslavijo, Italijo in Bolgarijo ter se hočejo poslanci prepričati, v koliko bodo te pogodbe spremenile položaj v Srednji Evropi. Upori v Indiji se nadaljujejo po vsej severozahodni indijski meji. Do zdaj so angleške čete pobile 64 Indijcev ter jih več sto ranile. Plače sovjetskim vojakom so zvišali s 1. aprilom, in sicer za 30%. Ker se pa ne ve, kolike so bile plače prej, tudi ni mogoče soditi, kakšno je to zvišanje. 0 vzpostavitvi zlate valute se bo posvetovala mednarodna gospodarska konferenca 1‘2. aprila v Bruslju. Proti 40 urniku v tekstilni stroki, ki ga hoče uvesti mednarodna delavna konferenca, je nastopil angleški zastopnik, češ da bi to škodilo koristim angleške tekstilne industrije. Pravico do dvoboja bo zdaj imel vsak Nemec ne samo nemški akademiki. Zato bodo na nemških univerzah začeli prirejati številne tečaje za sabljanje. Tečaji bodo brezplačni, da si bo vsakdo lahko pridobil sposobnost, da svojemu resničnemu » ali namišljenemu žaljivcu razpara rebra. Po tržiški žaloigri Preznačilna dvojna morala ob dveh nesrečah Ljubljana, 7. aprila. Končno je Jutro« le preneslo debato o tržiški nesreči iz Tržiča v Ljubljano. D očim je prej vse te dopise datiralo iz Tržiča, je približno od tedaj, ko smo mi zapisali, da tižiška javnost tržiškepa dopisnika ne smatra za odgovornega za tako blatenje Tržičanov, datiralo te članke iz Ljubljane. Saj to prav dobro razumemo. Gotovo ga ni Tržičana, ki bi si uipal tako potvarjati javno mnenje; zato za tako pisanje noče prevzeti odgovornosti niti tržiški dopisnik »Jutra«. Preznačilna je dvojna morala »Jutra« ob priliki dveh različnih nesreč. Ko se je pripetila znana letalska nesreča pri Bizoviku in ko smo tedaj obenem z javnostjo zahtevali nepristransko preiskavo, je »Jutro« dvignilo krik in vik ter pokazalo na mrtve, se sklicevalo na pieteto, itd. itd. Sedaj pa, ko pri smrti devet življenj ne morejo prihajati v poštev kake tehnične naprave, odvisne tudi od večje ali manjše sposobnosti ljudi, ki so jim te naprave zaupane, »Jutro« naenkrat zahteva najtemeljitejšo preiskavo in skoraj s prstom kaže na ljudi, o katerih vsa javnost ve, da ne morejo biti odgovorni za nesrečo. »Jutrova« stvar je, ali se hoče pri tem še naprej smešiti ali ne. Priporočamo »Jutru« le, naj v zvezi z nesrečo pušti pri miru naš list, ki nesreče gotovo ni zakrivil. Kaj je »Jutro« nagnilo do tega, da se je brez povoda zaletelo v naš članek, s katerim smo izrazili priznanje Trži-čanorn, ei lahko mislimo. Zato smo pa bili prepričani, da bo »Jutro« preneslo tudi zaslužen odgovor. »Jutro« samo ga je sicer preneslo, ne more ga pa prenesti eden izmed gospodov, ki sede v »Ju-trovems uredništvu. Silno ogorčen se je razpisal, kakor da smo mi krivi, če se čuti prizadetega. Bilo je tudi tokrat tako, kakor vedno: gospodje nas smejo po mili volji napadati, kolikor se jim zljubi. Mi pa — Bog obvari, da bi jim dali zaslužen odgovor. Že radi ljube kolegijalnosti nel Nasprotnik sme imenovati naše pisanje za depla-sirano, zmešano in naivno; če pa mi potem napišemo o nasprotniku resnico , potem smatra on to naše pisanje za — občudovanja vredno prakso. Upamo, da bo ta občudovanja vredna praksa končno spametovala tudi prizadele, da se ne bodo brez vsake potrebe in zgolj s skritimi nameni zaletavali v naš list, katerega odgovor potem ne morejo možato prenesti. Niti zdaleč pa nismo pričakovali, da bi »najmlajši in najmanjši v zboru pete velesile na Slovenskem« mogel zadeti tako velikega časnikarja in književnika, kakor je g. L. Mrzel-Frigid. Nismo vedeli, da ima on kaj opravka s stvarmi, o katerih smo pisali. Ker se pa čuti prizadetega že zaradi nekaterih besedi in izrazov, ki sicer prosto kurzi-rajo med ljudmi in po tisku, naj nam dovoli misliti to, kar si po njegovi izjavi v današnjem »Jutru« moramo misliti. Pričakujemo podobnih izjav, naukov in moraliziranja od zdaj naprej zmeraj, kadar bomo o priliki kakih plazov, neviht, zimskih pojavov, itd. rabili pridevnik mrzel, ki ni nič kriv za to, da je v zvezi z gospodom Mrzelom in da se zaradi tega čuti gospod Mrzel prizadetega. Tudi vemo zdaj, ko se je gospod Mrzel prikazal izza »Ju-trovega« pisanja, da ni mogoče, da bi mu kedaj Ljubljana, 7. aprila. Ce je brezposelnost danes po eni strani neizogiben socialni pojav in posledica neuravnovešenih gospodarskih razmer, je pa na drugi strani prav tako res tudi ona maska, za katero je tako lahko skriti delomržnost in veselje do pohajkovanja. Brez dvoma so danes na cesti ljudje, ki bi radi zgrabili za delo, če bi imeli za to priliko, spretno se pa skrivajo med njimi tudi »poklicni« potepuhi, ki se skrbno izogibljejo vsaki priložnosti za aelo. Ni v tem oziru na deželi nič bolje, kakor v inestu. Saj smo čitali, da beže brezposelni pred delom, ki ga jim nudi mestna občina ljubljanska. Kako je pa v tem oziru na deželi, naj pojasni tale dogodek, ki so ga doživeli nedavno v večjem kraju na Dolenjskem: Pred nekaj dnevi je znan gostilničar in posestnik tam nekje pod Gorjanci prevažal po državni cesti težak, dvovprežen voz. Sreča ga »brezposeln« delavec in ga vpraša: »Kaj služiš za hlapca?« Posestnik se je pritajil in mu pritrdil. Pa mu reče nato brezposelni: »Ne bodi neumen. Pusti tega hudiča, naj ga vlači sam gospodar, če ga hoče, ti pa pojdi rajši z menoj. Lepše življenje boš imel v brezposelnosti in nabral boš na cesti mimogrede vsaj toliko, kolikor ti daje gospodar.« Je v tem brez dvoma že nevaren znak socialnega razkroja današnjih dni. Treba bi bilo vsaj stroge kontrole brezposelne mase in strožjih ukrepov za pobijanje poklicnega in obrtnega postopa-štva. Ce bi razbremenili cesto vsaj delomrznežev, bi stiska naših dni znatno popustila, zakaj mnogo lažje bi prenašali potem breme nujnega brezposel-stva. Mnogi ugovarjajo prisilnim ukrepom, Ki so jih druge države v različnih oblikah že izvedle. To morda res boli, ne smemo pa pozabiti, da bi z manjšo bolečino premagali morda večjo. Ali ne trpita dežela in mesto danes prav občutno pod bremenom brezposelnosti, nehotne in hotne? Saj je ljudska modrost, da se hudo vedno le 6 hudim preganja, vendarle resnična. So pa vsi prisilni ukrepi v svojem bistvu konč- | no res samo »za silo« in ni pričakovati od njih 1 Celje, 6. aprila. Danes ob 8 zjutraj se je začela na celjskem okrožnem sodišču razprava proti Plavčak Mihaelu, 58 letnemu posestniku iz Zgornjega Negonja št. 18 pri Rogaški Slatini, ter zoper njegovo ženo Marijo Plavčak, oba sta bila obtožena, da sta v dogovorjenem sporazumu zažgala svojo leseno slabo hišo z namero, da bi dobila od zavarovalnice denar in podporo za zidavo nove hiše pri dobrih ljudeh. Razpravo je vodil g. Ročnik, votanta pa sta bila gg. Božič in Brečko, obtožbo je zastopal namestnik drž. tožilca g. dr. Rus, obtoženca je zagovarjal g. dr. Ogrizek. Oba obtoženca sta dejanje zanikala. Glavna obremenilna priča Kampuš Jože pa je izpovedal, da mu je obdolženkina mati Vodušek Ana zaupala, da sta obdolženca hišo zažgala in da sta že cel teden pred požarom nosila iz hiše vso pohištvo in obleko v bližnjo domačo klet. Kritično noč pa sta spravila svojo prevžitkarico Vodušek Ano spat v hram pod kletjo, ki je oddaljena od hiše kakih sto metrov. Vodušek Ana je Kampuša še posebej prosila, naj pove po njeni smrti, kaj se je zgodilo, zmanjkalo črnila. Če ne bo skrbel za to on, bodo poskrbeli pač drugi. Tudi naj nam ne prisoja greha, da bi si drznili biti tako domišljavi, da bomo njemu kedaj skušali zavezati usta. To ni mogoče že zato. ker jo tako izjavil on, g. Mrzel, pa tudi zato ne, ker se bavimo samo z vsakdanjimi, pametnimi in aktualnimi zadevami. Ker ne razumemo, zakaj naj bi se zaradi kakega ubogega sa-inostalnika, ki ni niti slovenski, splačalo skakati izza časnikarske brezimnosti, naj nam g. Mrzel oprosti, da si dovolimo storiti drugače in da se temu njegovemu koraku pač smejemo. Ljubljana, 7. aprila. Lajik, ki se zanima za sodno-kazenske razprave, je najbrž včeraj nekoliko zmajal z rameni, ko je pregledal obširen razpravni program malega kazenskega senata, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Al. Žigon. Kar 8 razprav je bilo na dnevnem redu. Pred sodniki so se vrstili mali in veliki grešniki, začetniki in stari praktiki v tatinskih poslih. Za knvoprisežnike pa naj bi se uvedle prav stroge kazni, kajti krivoprisežništvo se je zadnja leta sila razpaslo. Ta zločin je skoraj postal epidemičen. Ni sedaj tedna, da ne bi kazenski senat sodil kake krivoprisežnike. Tudi včeraj sta bila dva obtoženca zaradi krive prisege. Razprava se je zelo zavlekla. Kazenski senat pa je drugače bil ekspeditiven in je vse razprave končal že do 14. Pod posteljo bankovci Med našimi ljudmi na kmetih je še vedno vkoreninjena navada, da skrivajo večje vsote v postelje, blazine, med žito in v vse mogoče kotičke ter prenašajo ta denar kot mačka mlade iz kraja v kraj. Posestnica Marija Herle iz Kotredeža, okraj Litija, je hranila 400 Din gotovine kar pod posteljo. Dne 17. oktobra lani pa ji je bil denar ukraden. Tatvine je bila obdolžena neka ženska iz Sv. Križa pri Litiji. Pred senatom je bila včeraj oproščena Ne hranite denarja pod posteljoI Razgrajači v kovorskem »Prosvetnem domu" Domačini, mirni ljudje v Kovoru pri Tržiču, so lani 8. septembra priredili v svojem »Prosvetnem domu« primerno zabavno prireditev. Med go- trajnih koristi. Posvetiti se bo treba zato socialnim vprašanjem, ki tarejo naše dni, v splošnem. Brezobzirno je treba zatreti večkratno zaslužkarstvo. Zena naj se vrne iz službe k družini, možu pa dajmo dostojno plačo. Tudi to bo bolelo brez dvoma, pa se pameten človek vkljub bolečinam podvrže operaciji, če si obeta od nje koristi. Poznamo v nekem kraju aktivno učiteljico, ki je žena veleposestnika. Kot edinca čaka tega veleposestnika še dediščina novega veleposestva. In vendar so prav v istem kraju vsaj tri brezposelne učiteljice, ki se že nekaj let zaman ozirajo po delu. Ta veleposestnik je tik pred prevzemom prvega veleposestva rešil ženi službo z ubožnim spričevalom, ki ga >e izsilil od oblasti. Na vsak način se hoče dokcmaH še do ženine pokojnine. — Tako se dogaja boj ali manj neopaženo mnogo socialnih krivic, ki jih bo treba skrbno proučiti in kaj pametnega proti njim ukreniti. So pa to vprašanja, ki kličejo po naglih rešitvah, zakaj zlo, ki se vedno bolj ukoreninja, ga je vedno težje uspešno pobijati. Zamer e desne in leve se ne smemo ustrašiti. Brez dvoma ni tako idealnega ukrepa, ki ne bi nosil v sebi sledu socialne krivice. Smemo in moramo pa zahtevati, da se vsaj večje zlo umakne manjšemu. S takim praktičnim delom bomo dosegli več, kakor pa z dolgimi kolonami »teoretizirajočih« člankov v boju proti razkroju družbe. Maribor, 6. aprila. Nedavno se je vršil v Mariboru precej razburljiv občni zbor neke stanovske organizacije; pojavila se je močna opozicija, očitki so padali na levo in desno, nazadnje pa se je kljub nastopu opozicionalcev zgodilo, da je dobil oredsednik zopet večino ter je obdržal predsedniško funk- da ne ho imela ona obtežene vesti. Priča je pripovedoval, da je tudi obdolženčev sin nekoč njemu dejal, da bo svoje starše naznanil zaradi požiga, ker mu nočeta kupiti novo obleko. Pred sodnijo pa je ta sin Alojz pod prisego izpovedal, da ni on nikdar kaj takega govoril. Sodišče je zaslišalo še več prič-gasilcev, ki so izpovedali, da so videli, da je bilo vse izpraznjeno, ko je gorelo, ker pa so gasilci prišli na kraj požara, ko je bilo že vse v ognju in dimu, ni bilo možno popolnoma si ogledati notranjost sob, zato niso bile te izpovedi jjopolnoma verjetne. Ker sta glavni obtežilni priči Vodušek Ana in Zajko Josip umrla, zato je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo oba obdolženca. Ob 11 se je začela druga razprava proti Blazina Jerneju, posestniku iz Žetal in njegovi ženi Blasi n a Ani, ki sta bila obtožena, da sta v prav tako dogovorjenem sporazumu zažgala svojo vinsko klet z namero, da bi dobila zavarovalnino, ker sta potrebovala denar, kleti pa nista neobhodno potrebovala. Ta razprava je bila pa preložena na 20. aprila, da se bodo takrat zaslišale še nekatere priče. Gradbeni ff incident" v Wolfovi ulici Ljubljana, 7. aprila. Dogodek, ki spada med manjše gradbene »incidente«, se je pripetil danes zjutraj v VVolTovi ulici. Ko sla okoli tričetrt na 7 šli jk> pločniku ob hiši št. 3, kjer ima svoj lokali juvelir Černe, dve ženski, ju je naenkrat prestrašil hud trušč tik za njunim hrbtom. Dober meter proč je za njima priletel na tla velik kos zidnega ometa, ki se je odkrušil pod strešnim žlebom omenjene hiše. Omet se je odkrušil v dolžini treh do štirih metrov. K sreči sta v tein trenutku bile obe ženski, ki sta ravno tedaj šli lam mimo, že toliko naprej, da ju je padli omet zgrešil, sicer bi ju gotovo sti je vladala harmonija. Okoli 21 pa se je pojavila v dvorani skupina izzivačev in razgrajačev, ki se je trkala na svojo nacionalna prsa. Župan g. Košir je opozoril patrulujoče orožnike na razgrajače. Orožnika Joso Trgolič in Mašič sta odšla v dom in kmalu napravila red. Izzivače sta potisnila na cesio. Odhajajoč iz doma proti občinskemu uradu sta bila na cesti napadena. Iz zasede se je na nju vsulo kamenje. Eden orožnikov je bil zadet v trebuh, drugi v hrbet. Zaradi tega napada so bili nato oretirani trije razgrajači in izzivači. In včeraj so prišli pred 3 sodnike, ker jih je državni tožilec g. Branko Goslar obtožil zločina odnosno prestopka javnega nasilja. Na zatožni klopi so sedeli: 2 čevljarska pomočnika in 1 ključavničar. Obtoženci so zanikali vsako krivdo in zvračali_ napad na tretjo osebo. Kot priči sta bila zaslišana oba napadena orožnika, ki sla v bistvu povedala, kako se je stvar razvijala. Čevljarski pomočnik iz Loke pri Kranju Vinko M. je bil obsojen zaradi zločina javnega nasilja na 1 mesec strogega zapora, orožniku Masiču pa ima plačati 100 Din za bolečine. Ključavničar Rihard B. iz Repenj pa zaradi poskušanega javnega nasilja na 24 dni zapora. Tretji je bil oproščen, ker je bilo sodišče v dvomu, da bi tudi Ludvik A. sodeloval pri napadu. Boljša - revna svoboda Tam v lepi selški dolini pri nekem gospodarju je služil pastirček. Gospodar stanuje tik ob meji, zato so tam v prometu tudi lire. Pastirček je letos januarja trikrat prišel v gospodarjevo kaščo in izmaknil manjše zneske, tako 25 lir in 50 lir, dalje nekaj cigaret, ki jih je prodal. Ker se je tatvina kvalificirala kot vlom, je pastirček prišel pred 3 sodnike. Vse je lepo skesano priznal. Razprava je trajala dobrih deset minut. In pastirček je bil obsojen na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti. Obljubil je, da ne bo nikdar vec kradel, ker mu je ljubša revna svoboda, kot pa topli ljubljanski zapori. Vlom v selško šolo Nace Aljančič, star 34 let, iz Kovora, je nepoboljšljiv tat in vlomilec. Ključavničarski posel mu ne diši. Raje vlamlja in krade. Konec januarja je prišel v pisarno šolskega upravitelja v Selcah. Izmaknil je 246 Din gotovine in 2 žarnici. Še na treh mestih je pobr.il žarnice, kakor trdi obtožnica. Ljubljana, 6. aprila. V Zagrebu, v Vodnikovi ulici 8 je stanoval mlad lekarniški laborant Jovan Vukosavljev, rodom iz Bačke. Bil je zadnje čase brez službe, kar ga je močno potrlo. To tembolj, ker ni mogel delati več izletov v planine. Bil je navdušen planinec in smučar. Sredi marca je prodal skoraj vso svojo planinsko opremo in 15. marca je zapustil svoje stanovanje v smučarski obleki. Že prej je svoje stvari pospravil v kovčke, svoji gospodinji pa je dejal, da gre na Triglav, da pa potem ne bo več stanoval tam, ker da je med tem najel drugo stanovanje. cijo. Ozadje tega razburjenja pa j« prav zanimivo in nenavadno Do tiču a organizacija je imela svojo posebnost, da je bil njen predsednik, njen tajnik in njen blagajnik ena in ista oseba. Izvršilni odbor je bil tedaj združen kar najtesneje, kar je bilo za reševanje poslov prav primerno, v neki kočljivi zadevi pa se je izkazalo kot nepraktično. Predsednik in blagajnik je opravljal svojo funkcijo zastonj, tajnik pa je dobival mesečno plačo za svoj trud, kar je prav in pošteno ter običajno tudi v drugih sličnih ustanovah. Zgodilo pa se je, da je tajnik zašel v stiske in dolgove ter so ga začeli upniki terjati, ker pa so bile terjatve zaman, so pa pritisnili z rubežnijo in ga prijeli tam, kjer je bilo kaj za dobiti. Zarubili so mu plačo. Seveda je dobil nalog za rubež v roke tajnik, ki ga je po predpisih izročil predsedniku, ta pa seveda kot denarno zadevo blagajniku. Ker pa 60 bili predsednik, tajnik in blagajnik združeni v eni osebi, ni bilo težko tajniku zavlačevati, da upniki kljub rubežni niso prišli do njegove plače. Ostali odborniki organizacije namreč za vso stvar niso vedeli. Upniki pa se niso dali ugnati. Gnali so zadevo na višjo instanco — pred sodišče. Organizacija je dobila povabilo k razpravi, vabilo je dobil v roke tajnik, ki je potem odšel v funkciji predsednika na sodišče. Organizacija je bila obsojena k plačilu in stroškom, zadeva pa se je zopet zavlekla, dokler niso upniki energično nastopili ter dali zapleniti društveno premoženje. Naenkrat so prišli izvršilni organi ter odnesli društveno imovino — pisarniško opremo in pisalni stroj. Predsednik, tajnik in blagajnik sedaj ni mogel več zadeve prikrivati drugitn odbornikom in to je bil vzrok vročega občnega zbora, na katerem pa je prišlo spričef zaslug funkcionarja ^.a organizacijo do pomirjenja- ubil, ali pa bi vsaj obležali na kraju te nenadno nesreče s težkimi poškodbami. Kakor se sedaj vidi na omelu, ki je še ostal pod žlebom, vsa nevarnost še ni izginila, kajti ta omet še vedno nekam sumljivo visi. Stanje so si ogledali danes dopoldne tudi strokovnjaki, ki hišnemu lastniku priporočajo, da viseči omet sam previdno odstrani, da ne pride res do kakšnih nepričakovanih človeških žrtev. S kakšno silovitostjo je omet priletel na tla, priča tudi dejstvo, da je zdrobil tudi dve šipi. Finančnega stražnika je faretiralf in zaprl Maribor, 6. aprila. Danes dopoldne se je pripetil v Orožnovi ulici razburljiv incident, ki je privabil skupaj precej ljudi. V omenjen,i ulici se nahaja mesnica, ki jo je njen lastnik okoli 11 dopoldne -nenadoma naglo zaprl, zaklenil vrata in se odpeljal s kolesom, ki ga ie čakalo pred lokalom. Iz zaklenjene mesnice se je pa čulo ropotanje po vratih in klicanje, ki ga oa v tej malo prometni ulici dolgo časa ni nobeucn od Malim Triglavom in skušata najti kako sled za pogrešanim smučarjem. Ljudje, ki so smučarja videli v Staničevi koči, vedo povedati, da je bil zelo zamišljen in se je nekam čudno obnašal. V zvezi s tem so se pojavile seveda najrazličnejše govorice. Samomor v kavarni Ljubljana, 7. aprila. V kavarni »Evropi« je prišlo danes ponoči okrog pol 2 do neprijetnega in žalostnega dogod- ka. Ob tej uri so gostje opazili, da so že dalj časa od notranje strani zaprta vrata stranišča. Ko se vrata na ponovno trkanje niso odprla, je eden izmed natakarjev zlezel nad straniščni prostor, ki je pokrit s prosojnim steklom. Skozi to steklo je opazil, da deži na stranišču na tleli neki moški. Takoj so vdrli skozi vrata, obenem pa obvestili policijo.^ Na stranišču na tleh so našli moškega, ki je težko hropel. Poleg njega pa je ležala prazna steklenica. Takoj so ugotovili, da gre za obupno dejanje. Ker je obupanec — kakor rečeno — še hropel, so poklicali reševalni avtomobil. Predno pa je avtomobil prispel, je obupanec že izdihnil. Kmalu je prišla policijska komisija, ki je ugotovila zastrupljenje po neki tekočini, ki je podobna solni kislini. Komisija je odredila prevoz trupla v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V obupancu so spoznali v Ljubljani splošno znanega zobnega tehnika K. Ni še znano, kaj ga je gnalo v obup, verjetno pa je, da je segel po strupu y duševni zmedenosti. Prisega in ljubezen Herojski film o sreči in samoodpovedi, o borbi na smrt in življenje za časa ustanka za svobodo poljskega naroda. Junaška epopeja iz revolucijske dobe v letu 1830. — — Režija: HOrl Hartl v glavnin vlogah: Wlliy Dirgel, Vlhlor Sfaal, Hansi Knolech, Uršula Grableu Premiero tega teleiilma v četrtek 5. t. m. v kinu MATICI jam Obtoženci defilirajo... Vprašanje, ki kliče po rešitvi 4 požigalci pred sodiščem Če je predsednik, tajnik in blagajnik društva ista oseba... Zopet nesreča v planinah? Kulturni koledar Janez Parapat 7. aprila 1870 je umrl v Zagradcu na Dolenjskem zgodovinar, numizmatik in nabožni pisatelj Janez Parapat. Rodil se je 9. dec. 1838 v Ljubljani. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. Potem je bil kaplan in župnik po raznih krajih. Nazadnje je bil župnik v Zagradcu, kjer je tudi umrl. V gimnaziji je postal navdušen Slovenec. Leposlovno se je začel zgodaj udejstvovati. Kot bogoslovec je pisal v semeniški list »Slovenska Lipa«. Kot kaplan in župnik je zbiral zgodovinsko gradivo po raznih arhivih in pisal zgodovinske razprave. Njegovo glavno delo je Turški boji v XV. in XVI. stol. s posebnim ozirom na Slovence. Poleg zgodovinskih razprav je pisal tudi pesini i u povesti. Posebno dosti je prevajal Španskega. Bil je odbornik Slovenske Matice. L. 1873 ga je imenovala dunajska Numismatische Geselschaft za rednega Elana. i Ljubljana danes Koledar Danes, sred«, 7. aprila: Herman. Oetrtok, 8. aprila: Albert. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Rainor, Miklošičeva centa 20 in tnr. Garlus. Moste. Drama: »Matura«. Premierski abonma. Opera: »Ero z onega evetac. Red Sreda. Kino Union: »Žetev«. Kino Sloga: »Jetniki s hudičevih otokov«. Kino Matica: »Za ceno življenja«. * K I N TEI. 22-21 UNION Film nenadkrlljlve lepote ŽETEV Paula Vessely, Atila Hordlger, Rožlja: G. Bolvary TEI. 27-30 SLOGA Danes posledn)14! Veliko Ulmsko delo Jetniki s hudičevih otokov warner baxter TEI. 21-24 MATICA Danes poslednl 1 £1 Veliki kriminalni film Za ceno živlfenfa Can Ludwlg Dlei, Kltty Jantzen, Theo Lingen ~.<7AjicUtoA* o&. 16., 19.” m 21.” W Ljudski oder Ljubljana. Ljudski oder inia svoj redni sestanek danes, dne 7. aprila ob 8 zvečer v Skrabčevi sobi v novem frančiškanskem poslopju za odrom. K sestanku morajo priti vsi dosedanji Člani, vabljeni so pa tudi novi, ki bi bili pripravljeni sodelovati Motoklub »Ilirija«, redni letni občni zbor bo v četrtek, dne 8. aprila t. 1. ob 19.30 v zadnji sobi restavracije »Slon«. Dnevni red običajen. Ustanovitev vrhovnega socijalnega sveta v Ljubljani. Danes 7. aiprila se vrši v mestni sejni dvorani ob 5 popoldne sestanek zastopnikov, oblasti in organizacij, ki delujejo na socijalno političnem in karitativnem polju v svrho ustanovitve Vrhovnega socijalnega sveta, kojega namen je enotno in smotreno urejevanje socijalnih prilik v Ljubljani. Vse ustanove in organizacije, ki hočejo sodelovati pri skupnem reševanju socijalnih vprašanj v Ljubljani, so na to sejo iskreno vabljene, tudi če niso prejele posebnega povabila. Kopaliiče v Koleziji. Mestna občina ljubljanska odda v najem kopališče v Koleziji z vsemi stranskimi prostori za čas od 1. maja 1937 do 30. aprila 1938. Natančnejše podatke je mogoče dobiti na mestnem gospodarskem uradu v uradnih urah. Razpisane službe. Mestno poglavarstvo ljubljansko je razpisalo tri službe za uradniške pripravnike. Izobrazba velika matura ali matura na trgovski akademiji. Poleg tega tudi dve službi za preglednike živil. Izobrazba 4 razredi gimnazije ali meščanske šole z nižjim tečajnim izpitom ter šolo za zdravstvene pomočnike v Zagrebu ali Belgradu. Razstava arhitekta Ncidhardta vzbuja po svojih originalnih projektih vsesplošno pozornost. Ker je razstava odprta le ta teden, vabimo, da jo čim preje posetite. Vodstvo zvečer ob 18.30. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob osmih Sreda, 7. aprila: »Maturas. Premierski abonma. Četrtek, 8. aprila: »DR.« Red C. Petek, 9 aprila ob 15: »Dež in vihar«. Dijaška Globoko znižane cene od 14 do 2 Din. Sobota, 10. aprila: »Simfonija 1937«. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 11. aprila ob 20: »Matura«. Izven. opera Začetek ob osioib Sreda, 7. aprila. »Ero z onega sveta«. Red Sreda. Četrtek, 8. aprila: »Pikova dama«. Red Četrtek. Petek, 9 aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila: »Manon«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol Nedelja, 11. aprila ob 15: »Vesela vdova«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Aida«. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Znižane cene od 30 Din navzdol. , Premiera Fodorjeve »Mature« bo v sredo 7. t. m. za premierski abonma. Dejanje riše različne odnose profesorjev in profesoric do obtožene učenke. Fodor, ki je znan kot učinkovit dramatik, je zajel v svojem delu resne in zabavne trenutke iz konferenčne sobe ter osvetlil na prikupen in obenem resen način mentaliteto profesorjev. Režiser: Ciril Debevec. Mariborsko gledališče Sreda, 7. aprila: Zaprto. Četrtek, 8. aprila ob 20. Red J3, uri: »Rdeči nageljni*. Dar govora - božji dar Predavanje g. Vilka Mazija o govornih napakah otrok Ljubljana, 7. aprila. Drugo predavanje, nič manj obiskano kot prvo, je bilo sinoči v osnovni šoli in je to pot govoril o govornih težkočah naše mladine gospod strokovni učitelj Vilko Mazi. Govor je kakor zdravje. Eno kot drugo predstavlja ogromno premoženje, ki je hvala Bogu še zmerom davka prosto, ki pa tudi ni nikjer naprodaj, ampak je že usojena dobrina vsakega poedin-ca, tako bogatina kakor siromaka. Bog nam je dal, da se okoriščamo z njim po svoji mili volji. In kakor znamo zdravje ceniti šele takrat, ko se nam začne kujati, tako nam je govor deveta briga, dokler nam teče gladko ter se začnemo zanj zanimati šele, ko se nam v govornem aparatu kaj pokvari, z drugo besedo, kadar imamo opravka z govornimi težavami in motnjami. Normalno govoreč človek se zelo malo zanima za svoj govor. Normalno govoreč človek smatra govor kot nekaj povsem umevnega in se zato zanj tudi nič ne briga. Zato se marsikomu zdi nemogoče, da morejo govorne težkoče sploh obstojati. Od tu tudi največkrat napačno ravnanje z logo-pati, kakor imenujemo s skupno oznako vse, ki trpe na pomanjkanju govora. Blagodat govora Zdrav govor je v današnjih časih za obstanek do malega tako i>otreben, kakor zdravi udje. Imamo celo armado nesrečnikov, ki jim ni dana lepa in čista beseda in ti vedo, kakšna velika dobrina je lep govor. Cela vrsta gluhonemih, sluhonemih, jecavcev, brbotavcev in bebeljavcev se trudi, da bi dosegla lepote govora in bila deležna dobrin, ki jih ta nudi. Zadnje tri napake pa so tako podobne ena drugi, da jih neuk človek meče vse v en koš. Prav je, da se ljudje s temi napakami pobližje spoznajo, za kar jim bo prav prišla govornikova knjiga »Govorne motnje«, ki je pisana nalašč za roditelje in vzgojitelje. Govor v svoji zunanji obliki je le gibanje govornega mišičevja, kakor je hoja gibanje nog. Navadno se vse mišičevje harmonično razvija. Tako se v večini primerov pojavi že dovolj dober govor, ko otrok shodi. Zgodi se pa tudi, da zna otrok govoriti še preden je shodil ali pa tudi narobe. Vse to ureja narava in se nam ni potreba umešavati, narava sama bo storila tako, kot bo za otroka najbolj prav. Značilno je, da je ječanje prav posebno razvito pri moških. Med slo jo-cavci dobimo do 90 moških in le do 15 ženskih, zato pa imajo te izredno težke motnje. Na razvoj otrokovega govora vpliva predvsem njegova okolica. Kakor otrok sliši, tako potem tudi posnema. Ce ima priliko poslušati krog sebe lepo in jasno govorico, bo tudi njegov izrek tak. Obsojanja vredno je spakedranje nekaterih mamic in tetk, ki mislijo, da jih bo otrok bolje razumel, če pravijo »lučka« namesto lučka, »stala mama« namesto stara mama itd. Kako naj potem dobi pravo izgovorjavo, če pa ima take .vzore. Govornih motenj je zelo veliko. Najbolj razširjeno je ječanje. Ječanje je po najnovejših dognanjih psihična motnja, ki se kaže v nekem krčevitem zatikanju govora. V mnogih primerih utegne jecavcu govor popolnoma odpovedati. V glavnem delimo ječanje na klorično in tonično. Pri kloričnem nastajajo težave govora pri prvih črkah besede n. pr. pppet. Pri toničnem pa nastajajo težave pri gotovih glasovih n. pr. p et. Pomoč takim je zelo težka, vendar se da s trudom vse doseči. Prvi, ki naj bi otroku pomagal iz te težave, naj bi bili tečaji, ki naj bi se vršili med počitnicami. Drugi so za to poklicani starši in vsi, s katerimi ima otrok opravka. Tudi brbotavci so reveži. Posledica te napake je hlastav, izprevržen in često popolnoma nerazumljiv govor. Namesto da bi rekel gospod profesor, pravi »gos sofesor«. Brbotavca moramo na njegovo napako neprestano opozarjali, vendar utegne brbotanje z leti samo miniti. Beblanje se kaže v opuščanju in pomanjkljivosti izrekanja posameznih glasov. Bebljavec pravi namesto kokoš ooš. Najhujšo obliko blebetanja imenujemo hotenlotizem, kajti pri lem je govor popolnoma nerazumljiv. Težji primeri no kvarijo le blagoglasja, ampak tudi razumevanje govora. Zlasti velja to za seslanje in noslanje, ki utegne imeti v poklicu usodne posledice. Nekaj migljajev za starše Naj bi si o govornih težkočah zapomnili predvsem sledeče: Dajte otroku priliko, da bo posnemal dober, vzoren govor, potem smete pričakovati, da bo tudi njegov govor tak, kakor si ga želite. Velikanski dovoz krompirja Ljubljana, 7. maja. Lahko rečemo, da je danes prvi veliki pomladanski tržni in sejmski dan, ko je po deželnih in snežnih dnevih zavladalo lepo pomladnnsko vreme, ki je privabilo velike množice kmetskega ljudstva v mesto, da tam proda svoje pridelke in živino. Po glavnih prometnih žilah so se davi že zgodaj pomikale kolone voz. V dolgih vrstah so vozili kmetje semenski krompir na trg, tako iz raznih krajev gorenjske, dolenjske in od ižanske strani. Mnogi kmetje so odhajali z doma že o polnoči, da so prispeli zarana na trg. Proslor na Sv. Petra nasipu od Zmajskega mostu tja do »Faj-moštra« je bil danes popolnoma zabarikadiran s kmetskimi vozovi, naloženimi semenskega krompirja, ki je bil prvotno po 1 din kg, pozneje so cene padle na 0.80 din. Slabši krompir je bil cenejši. Pričelo se je sedaj veliko povpraševanje po semenskem krompirju. Prva poljska dela pa so se zaradi velikonočnega snega zakasnila za najmanj 2 tedna. Na trg je bilo davi pripeljano do 80 velikih ili malih voz krompirja. Poznavalci trga računajo, da je bilo na trg postavljeno do 800 vreč krompirja v teži nad 05.000 kg. Tudi živinski semenj, prvi v sredo, je bil prav živahen. Cene žitu Novi Sad. Pšenica: ban. 170—180, ostaia pšenica neizpremenjena. — Koruza: bč., sreni, nova 94—96, ban. nova 92—94. — Otrobi bč., srein., ban. 86—88, bč. ladja 90—92. Vse ostalo neizprem. Tendcnca stalna. Promet srednji. — 7. aprila bo novosodska borza zaprta. Soinbor. Pšenica: bč. okol. Sombor, gornja bč., 176—178, ban. 175—177, bč. ladja Bege] 185— 187, bč., ban. potiska šlep 185—187. — Oves: bč., sreni., slav. 102.5—105. — Koruza: bč., sreni. gar. veval. 92—94. — Moka: bč. Og Ogg 225—270, 235 —250, 215—235, 195-205, 105—175. 107.5—112.5. — Otrobi: bč.. sreni. 90—92. — Fižol: bč. beli '2% 240—250. Vse oslalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet 39 vagonov. Brzdajte otrokovo klepetavost, ali je vsaj ne podpirajte, ker to ni niti lepo niti koristno. V ostalem prepuščajte čim največ otrokovi zdravi naravi, da sama uravna, kar je potrebno. Vaša pomoč naj ne bo nikdar preuranjena in nikdar vsiljiva. Kakor narava dola vse igraje, tako morate tudi Vi. Čim opazite znake za to ali ono govorno motnjo, skušajte mirno dognali njihove vzroke ter po tem uravnati svoje ukrepe. Oborožite se z veliko mero potrpljenja, zakaj tu gre za otrokovo najdražje premoženje: za njegov zdrav govor, od katerega zavisi v največji meri usoda njegove bodočnosti. Kar tu zamudite ali pokvarite, bo kasneje zelo težko ali pa celo nemogoče popraviti. Malega jecavca nikdar ne opozarjajte na njegovo napako, ker mu jo boste s tem le se poslabšali. Dajte mu dovolj časa za govor in za vsako drugo opravilo. Verujte ga Vsakega razburjenja in slabih govornih vzorov. Ravnajte z njim skrajno obzirno in skrbite za okrepitev njegovih živcev in njegove samozavesti! Malega brbotavca pa morate brzdati v njegovi hlastavosti in prav tako skrbeti, da bo okrog sebe slišal samo vzoren govor. Tu bo opozarjanje na njegovo napako večkrat potrebno, ker se je premalo zaveda. Tudi njegova napaka je živčnega izvora, zato naj se čim več giblje v prosli naravi ter ne preobremenjuje svojih rahlih živcev. Pri bebljavcu bo največkrat potrebna zdravniška preiskava njegovega govornega organa, potem pa pomoč logopeda, ali vsaj njegov strokovni nasvet. Sploh pa v dvomljivih primerilh ne delajte nikakih poizkusov, ker je lo zelo nevarno. Bolje je tvegati nekaj gmotnih žrtev za uspešno in strokovnjaško pomoč, nego nevarnost, da z nepravilnim ravnanjem prevzamete težko odgovornost za svoj jalov eksperiment. Poplave v Sl. goricah Sv. Ana v Sl. gor., 5. aprila. Neprestano deževje preteklega tedna je tudi v Slov. goricah kakor drugod povzročilo veliko zaskrbljenost prebivalstva, predvsem po dolinah. Hitro skopneli 6neg in povrhu stalno deževjo je imelo za posledico, da so reke in potoki silno narasli. L.fndje že 7 let ne pomnijo takšnih poplav, kot so bile te dni. Reki Ščavnica in Pesnica sla svoje doline j>o večini spremenile v jezera in bilo je hudo ogroženih mnogo hiš, predvsem pa mlinov na vodni pogon. Bregove so daleč prestopili tudi potoki Velka, Ročica, Drvanja, Turja Plitvica, Globov-nica itd. Radi stalnega deževja so v veliki zaskrbljenosti vinogradniki in poljedelci. Sedaj je namreč že čas za prvo kop v vinogradih Deževje pa je tudi to precej zadržalo. Oni, ki so okopavali vinograde že pred deževjem, ti najbrže ne bodo prinesli nobene koristi, ker je zemlja od zadnjega snega zbila in hudo prepojena. Vinogradnikov se letos že sedaj polašča zaskrbljenost in nevolja radi stalnega deževja, poljedelce pa skrbi tudi to. da zaradi prevelike vlažnosti zemlje še dolgo ne bodo mogli sejati. Če se prepirata dva... Celje, 6. aprila. Danes se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem Jurko Ivan, 45 letni delavec iz Sv. .Janža, ki je obdolžen, da je v noči na 29. novembra lanskega leta v Seli močno poškodoval Voduška Al. Omenjeni večer sla ta dva kožuhala pri posestniku Rednaku, po izvršenem delu jim je dal gospodar toliko pijače, da so se upijanili. Vendar je še zahteval Jurko pijače. Ker mu jo gospodar ni hotel dati, je le-ta zgrabil za sekiro in hotel udariti z njo gospodarja. Med ta dva je skočil Vodušek, vzel obdolžencu sekiro iz rok in jo vrgel v kot. Jurko je skočil po njo in zamahnil po Vodušku in zadel v roko ter mu presekal kost s kitami vred. Zaradi tega ga je obsodilo sodišče na 6 mesecev zapora. — V celjsko bolnišnico so pa danes pripeljali Ježovnika Franca, 49 letnega posestnika in gostilničarja iz Kokarij pri Rečici ob Savinji, katerega sla dva fanta napadla in mu močno poškodovala desno roko, ko je miril fante v svoji gostilni, da se ne bi stepli. Predavanje o umetni klimi Ljubljana, 7. aprila. O umetni klimi je sinoči pod okriljem Prirodoslovnega društva v dvorani kemičnega instituta predaval docent dr. Oskar Reja. Najprej je predavatelj govoril o umetni klimi obleke. Prvi ljudje so imeli čisto preprosto obleko: nekoliko divje kože okoli ledja. Prav počasi pa 6e je začela doba razvijanja in lahko bi rekli, da je dandanes moda in praktičnost obleke dosegla višek. Obleka varuje človeka pred zunanjimi, kakor tudi notranjimi vplivi, njena naloga pa je tudi, da ohranja telesno toploto. Z ozirom na toploto pa imamo dve vrsti bitij: bitja z menjajočo in s stalno toploto. Človek spada v drugo vrsto. On ima že sam telesno toploto, pa mu to zvišujeta ali zmanjšujeta tudi sonce in okolica. Naše telo je kakor stroj, ki proizvaja energijo, rabi pa za to snovi, ki mu dajejo moči. Telo proizvodi v 24 urah z dihanjem 35 kg ' alorij, z delom 51, s segrevanjem hrane 42, z izhlapevanjem vode 558, s podeljevanjem 833 in z izžarevanjem 1181 kg kalorij, skupno torej 2700 kg kalorij. Če se naše telo preveč in prehitro ohladi, nastopi prehlad, v nasprotnem slučaju pa vročinska kap. » Oblačimo «e torej tudi zato, da zaustavimo prehitro oddajanje toplote. Perilo oziroma obleka sploh, pa je lahko napravljena iz rastlinskih snovi (platno), živalskih (volna, svila) in v zadnjih časih iz rastlinske celuloze. Najboljše za ohranitev telesne toplote je tisto blago, ki je redko, ki ima veliko prostora za zrak, ker je la slab prevodnik toplote. Z likanjem in škrobljenjem pa postaja obleka vedno bolj neprodušna in ovira človekovo dihanje 6kozi kožo. Tudi moda je prinesla v tem oziru precej kvarnega. Ljudje 6e preveč oblačijo, posebno moški poleti. Nič kaj priporočljiva, zdravju pa zelo, zelo škodljiva so gumijasta in usnjena oblačila. Kakor obleka, tako mora biti tudi obutev človeškemu zdravju primerna. Klima stanovanja je v veliki meri odvisna od •stavbnega materijala in prostora, kjer stavba stoji. Najboljša temperatura našega bivališča je 18 stopinj C. V Ljubljani moramo kuriti do 210 dni na leto. Obleka in stanovanje sta glede omenjene vrste klime še precej neprimerna in pomanjkljiva. Mogoče bodočnost le prinese tudi sem kaj boljšega. Od tu in tam Lindbergh je včeraj dopoldne odletel iz Zagreba. Dva dni je ostal v Zagrebu zato, ker so vremenska poročila javljala vse naokoli naše države o gostih meglah in deževju. Belgrajska »Ta-Ta« je že začela nemoteno delovati, ker je državni svet razveljavil ukrepe, ki jih je trgovinsko ministrstvo izdalo proti tej tvrdki. Odlok o razveljavljenju odlokov vseh oblasti jo postal pravomočen, kar pomeni, da je »Ta-Tas končno zmagala in si položaj še utrdila. Kaj, če bomo njene agente v kratkem zagledali tudi v Ljubljani pri iskanju trgovskih lokalov. Menda ljubljanski trgovci ne bodo stali prekrižanih rok. Turistične lire je doslej prodajal le jPntnikc in njegove podružnice. Proti takemu odloku Narodne banke so se pa pritožili vsi ostali denarni zavodi in dosegli, da jo Narodna banka preklicala ta svoj odlok in izdala novega, po katerem se dovoljuje prodajanje turističnih lir tudi vsem tistim denarnim zavodom, ki imajo dovoljenje za poslovanje z devizami in valutami. Tečaj turistične lire pa ostane še vedno 2.50 dinarjev. Tihotapci pri Splitu so poskakali v morje, čim so ph zalotili financarji. Tam okrog namreč cvete tihotapstvo s sladkorjem in kavo, ki ju tihotapci kupujejo po nizkih cenah v svobodni 'luki Zadra. Oblasti pa so žo dolgo zasledovale tihotapce in tako so jim v ponedeljek nastanili zasedo. Ponoči se je obali pri Firulah začela približevati ribiška barka. Ko je pristala, so jo obkolili financarji. Tihotapci pa so poskakali v morje in odplavali, barko pa pustili. Na njej je bilo 14 vreč sladkorja, ti vreč kave in 10.000 zavojčkov cigaretnega papirja. Zadri\go za gojenje zdravilnih zelišč so ustanovili kmetje v Vršcu v Vojvodini. Na tamkajšnji zemlji raste obilo lakih rastlin ler sojih nekateri tudi nabirali. Vendar pa je bil izvoz otežkočen s teni, da ni bilo prave selekcije. Ker utegne zra-cijonalizirano gojenjo zelišč zagotoviti nove dohodke, so se zedinili v zadrugo, da bodo nabrano lažje spravili v promet. Cigansko tolpo, ki je kradla v Medjiniurju in Prekmurju, so prijeli pred kratkim. Niso pa takrat dobili v roke glavarja, ki se je še dalje potikal v teh krajih in kradel. V ponedeljek pa so kmetje opazili na cesti med Veržejem in Slatino Radenci tri sumljive ljudi, ined katerimi je bil tudi vodja razbojniške tolpe 19 letni cigan Josip Buranja. Kmetje so takoj opozorili orožnike, nakar so se jim tudi sami pridružili. 40 kmetov se je oborožilo s puškami. Res so jih zalotili pri Volčji vasi in jih obkolili. Sumljivci eo sprva poskušali pobegniti, ko so pa uvideli, da ne bo šlo, so začeli streljati na zasledovalce. Vnela se je kar prava bitka. Ko je pa razbojnikom zmanjkalo municije, so se vdali. Poleni so povedali, kje so imeli svoje pomagače, ki so nakradeno in naropano blago razprodajali. Odkrili pa so tudi svojo zalogo orožja in municije. Trije dclavci so se hudo poškodovali ob eksploziji stare mine v boksitneni rudniku v Drnišu v Dalmaciji. Enemu je odtrgalo obe nogi, drugeiiMi pa poškodovalo obraz in oči. Delavci eo namreč vrtali luknjo za novo mino. Nesreča pa je hotela, da so z svedrom zadeli ob staro mino, ki je bila v steni in še ni eksplodirala. Cim so zadeli nanjo, je strahovito eksplodiralo. Na delavce se je zrušila vsa stena. Ker je bila pomoč takoj pri roki, so jih še žive izkopali. Tudi v premogovniku »Mirna« v Glogovcu pri Koprivnici je prišlo do nesreče, ki je zahtevala smrt Slovenca Josipa Potoška iz Sv. Krištofa pri Laškem. Prav kar je bil končal svoje delo in hotel oditi domov. Nenadno pa je nad njim popustilo tramovje, da sc je strop sesul nanj. Čeprav so ga takoj odkopali, je bil že mrtev. Velik lov na žabe organizirajo sedaj tuji agentje v Vojvodini. Pridobili so za to že na mnogih krajih kmete. Lov ni težaven, ker so vse reke zelo blatne, poleg tega pa je tam mnogo mlakuž in plitvih močvirij. Kakor vedno, morajo biti agentje zelo zgovorni in etresrfjo prepričljive dokaze, da gre zares in ne samo za potegavščino. Lani je mnogo drugih pokrajin zaslužilo z nabiranjem žab precej denarja. Iz Rusije se je po 21 letih vrnil v Sisek Trojan Toth, pa ni več našel svoje rodne hišo. Toth je bil 1. 1916. ujel in odpeljan v ujetništvo. Z domom ni imel nobene zveze, zato ni vedel, da so mu vsi sorodniki že pomrli. Vso pot iz Rusije do doma je prehodil peš. Ko je prišel v Sisek, se je začudeno oziral po trgu, kjer je stala hiša njegovega očeta. JNi je našel, ker so jo med tem že podrli in na istem mestu poslaviil novo veliko palačo. Ko je uvidel, da se na nikogar ne more več obrniti, je zginil iz mesta. Komaj je bil izpuščen iz kaznilnice v Lcpo-glavi Ljubljančan Viljem Kodelja, že je spet vlomil v Varaždinu. Kodelja je po poklicu krojaški pomočnik in star 32 let. Večji del svojega življenja je presedel v zaporih, namreč 14 let. Nazadnje je tri leta preživel v Lepoglavi zaradi vloma, ki ga je zagrešil 1. 1934. v Varaždinu. V ponedeljek so ga iz kaznilnice odpustili. V glavi pa je že nosil načrt za nov vlom. Še dve uri ni bil na svobodi, pa je že vlomil v pisarno direktorja meščanska sole in pograbil suknjo. Imel je pa smolo, ker je prav la trenutek stopil v svojo sobo direktor z učitelji. Spet je moral iskati zatočišča v zaporu. V okolici Damvarja jo v nedeljo gorelo pri šestih posestnikih. Ko so pa začeli preiskovati vzroke, se je pokazalo za upravičeno sumnjo, da so kmetje sami podtaknili ogenj. Vse, kar je zgorelo, je bilo namreč precej dobro zavarovano. Nevarnega vlomilca je dobila v roke subotiška policija, ker ga je izdala njegova priležnica. Ker jo je zapustil, se je maščevala nad njim in ga ovadila. Policija je potem ugotovila, da je Qrčič vlomil v pisarno izvozne družbe, pri kateri je bil sluga in s pajdaši navrtal blagajno. Mnogo novih dovolil za tovarne kvasa je v zadnjem času izdalo ministrstvo. Mnogi svojih dovolil niso izkoristili največ zaradi težkoč, ki jih je povzročal kartel kvasa. Kartel je namreč mnenja, da je treba la dovoljenja ustaviti za najmanj deset let. Če bi oblasti temu predlogu ugodile, bi kartel zgradil dve novi tovarni, eno za pridelovanje koksa iz lesa, drugo pa za potrebe narodne obrambe. Obe tovarni bi potem fcartel prepustil državi. Zgradbi bi stali 40 milijonov dinarjev, ki jih je imel kartel že zagotovljene. Od države bi morali dobiti zagotovilo, da se nova dovoljenja ne bodo izdajala deset let in obenem dobiti pristanek za to, da se cene kvasa povišajo za 2.50 pri kilogramu. Baje pa vse to ni imelo na merodajnih mestih nobenega odmeva. ; 'it >; na veliko daljo V 6 letih 5000 kilometrov Sest let so progo gradili. Dovršili so jo v času, kakor so ga določili v načrtih. Tudi državljanska vojna, ki je med tem časom vzplamtela in divjala, gradnje m ustavila ali pa zavlekla. Dovršili so jo kljub temu, da jo je bilo treba speljati skozi najbolj puste kraje, 6kozi neznane zemlje, kjer so se morali graditelji boriti z najrazličnejšimi nevarnostmi od strani narave kakor tudi s strani prebivalcev. Indijanci so neprestano napadali kolone delavcev, ki so se povrh tega morali boriti še z mrazom, snežnimi viharji in plazovi. Vsak dan so z ene in druge strani napredovali za 12 do 115 kilometrov kljub odporu narave in Indijancev. Mnogo inženirjev je padlo, še več delavcev. Nekaj zaradi nesreč, še več pa v boju s prebivalstvom. Toda nobena sila ni bila tako močna, da bi jih ustavila. In vsak dan sproti so po brzojavu sporočali vsej Ameriki, za koliko so dela napredovala. 10. ma|a 1869 Končno so se delavske kolone z obeh strani srečale. Bilo je to v mormonski državi Utah, severno od velikega slanega jezera pri Promontory Summit. Zadnje polaganje zadnje tračnice, zadnjega praga, zadnjega žeblja in zadnji udarec 6 kladivom, vse to je moralo biti veličastno, odsev veličine dela, ki je bilo dovršeno. Kalifornija je kot poslednji prag poslala prag iz domačega lovorja in zlati žebelj, s katerim se je pričvrstila zadnja tračnica. Dva nadaljnja žebla, ki sta bila pa iz srebra, je poslala Nevada, a Arizona nekaj žebljev iz zlata, srebra in železa. Tri tisoč liudi se je znašlo na osamljenem kraju, množica, kakršne tisti kraj še ni videl. Sešli so se zato, da bodo videli zaključek gigantskega započetja. Toda mlada Amerika, ki jo je tehnika vso prevzela, ni bila zadovoljna samo s to svečanostjo. Hotela je, da tudi vsi ostali državljani v najodličnejših krajih čujejo o tem, kaj je zasnovala in tudi dovršila armada odločnih in neustrašenih pionirjev novega blagostanja. Bili so neučakani vsi državliani v New Yorku, v Bostonu, New Orleansu in Wa-shingtonu. Niso hoteli biti zadovoljni le s kratkimi članki v časopisih naslednjega dne ali pa še kasneje. Hoteli 60 sodoživeti svečani trenutek. Drugače ni bilo mogoče, kakor z brzojavom. Naredili so pa tako, da 60 brzojavno žico zvezali z batom, s katerim je bil zabit zadnji žebel v tračnico in prag. Ta žebelj je nato zvezal Zapad z Vzhodom. Tako so vsak udarec z batoni prenesli po žici v znakih na vse brzojavne linije v Uniji. V Washingtonu so vso stvar uredili tako, da je vsak udarec bata deloval na zvonove in 6 tem jasno in glasno javljal vse, kar se je v neizmerni daljavi dogajalo. Ob dveh popoldne (po ameriškem času) je telegrafska centrala sporočila na vse strani, naj se pripravijo. Od povsod je prispel odgovor, da so že pripravljeni. Skoraj pol ure je minilo. Najprej se je čulo tipkanje. Uradniki v brzojavnih uradih so buljili v papirnati trak in brali na njem znake: Odkrite «e, molitev! Od izliva Missisippija pa do Antarijskega jezera so vsi sneli klobuke. Polno uro je trajala slovesna hvalna služba božja. Vse je čakalo napeto, čakalo samo na odločilni in naisloves-nejši trenutek. Takoj 60 aparati pokazali: »Molitev je končana. Sedaj primite v roke zlate žeblje.« Chicago je takoj odgovoril: »Ves Vzhod čaka.« Nato spet centrala: »Trikrat bomo pritisnili na tele- frafski stroj, takoj zatem pa pridejo udarci z bati.« e nekaj sekund in začuli so se dogovorjeni znaki. Potem pa se je »slišalo« vse. Slišali so, kako so bati udarjali na zadnje žeblje, kako se žebelj zariva v prag. kako se je spojila Zapadna Amerika z Vzhodno. »Sliši« se vse to z zvonov v Washing-tonu, »sliši« se na vseh brzojavnih uradih od Atlantika do Pacifika. Isti čas se je po svej Ameriki na sto tisočih jamborov dvienila državna zastava, zagrmele so salve, zazvonili zvonovi Kar pijano navdušenje se je polastilo vseh Amerikancev, zmes vseh narodov iz Evrope in domačinov, ki so se ob tem trenuHcu zavedli še nekaj drugega, namreč tega, da so en narod. Na dan devetdesetega rojstnega dne je neki starček zaželel, da vidi svoj rojstni kraj, ki pa }e bil 70 km oddaljen. Pa ne z železnico ali vozom, marveč peš jo je urezal. Ko so časnikarji zvedeli za to, so ga pričakovali s fotografi. Ko je prispel, so ga obsuli z vprašanjem, kako je bilo na potu. >0, prav dobro,« je odvrnil starček, >Ie ko sem v predzadnjem trgu videl napisano tablo: brzina 15 km, sem malo odnehal v hitrosti, zato pa sem se nekoliko zamudil.« Prva reportaža Dandanes smo že navajeni na velike reportaže. To so tista obširna poročila o velikih svetovnih dogodkih, o katerih žele ljudje križem 6veta vedeti vse do najmanjših podrobnosti. Spočetka časopisje ni poznalo reportaž v velikem obsegu. Sele novejši čas je prinesel tudi to posebnost, in sicer najprej — kakor vedno — v Ameriki. Ta obširna reportaža se je vpeljala in uveljavila sporedno s fotografijo. Cim je namreč fotografija dosegla tisto stopnjo tehnične popolnosti, da je mogla ujeti tudi najbolj bežne momente in prizore, je poslala tudi reportaža v časopisju obširnejša. Novi način ponazoritve pisanega poročila s sliko se je takoj razširil tudi v Evropo. Ko se je pa pojavil radio, je velika reportaža pridobila mnogo na svojem pomenu. Postala je čislana in cenjena. Ljudje odslej niso več samo brali popisov dogodkov, sedaj morejo v istem času slišati vse, kar 6e dogaja daleč od njih. Daljava torej ne igra nobene vloge več. Tisoči kilometrov niso nobena ovira. Najbrž pa tudi ni več daleč čas, ko bomo mogli vse, kar danes zaenkrat samo slišimo po radiu, tudi videti. To novo dobo bo prinesla televizija. Brzolav je spo!il vso Ameriko Redko pa je znano, da je bila prva velika reportaža organizirana že pred 6korai sedemdesetimi leti. Bilo je to ob velikem dogodku, ki ni bil velik samo z dograditvijo železnice preko vse Severne Amerike, temveč tudi ob organizaciji prve reportaže. Ni pa bila to že reportaža v današnjem pomenu besede, temveč reportaža z brzojavom. Seveda takrat časnikarji še niso bili zraven. Danes, ko smo vajeni radijskih reportaž, zveni nekoliko čudno, da so Amerikanci poskusili takrat z reportažo po brzojavu Takrat, ko svet še ni poznal ne radia, ne telefona, še manj pa televizije, je bila ta ref)ortaža dovršena, caj je imela Amerika priliko, da je slišala nekaj o tistem, kar se je dogajalo tisoč kilometrov daleč. Železnica od New Torka do San Frančiška' Dogodek, ob katerem so Amerikanci to organizirali, je bil zares dogodek. Nič čudnega, če so v svojem ponosu hoteli vsem 6vojim rojakom tudi z reportažo predočiti vso veličino nove zgradbe in zmagoslavje svojega dela. To je bilo 10. maja 1869. Tega dne |e bilo dovršeno gigantsko delo ameriške tehnike ter tehnike sploh, namreč dograditev pacifiške proge, ki je zvezala obalo Atlantskega z obalami Tihega oceana preko vsega kontinenta. Tega dne so ob določenem času zabili zadnji žebelj v tla in s tem spojili zadnjo tračnico z ene kakor z druge strani, ker so namreč z obeh strani začeli istočasno graditi progo. Od New Yorka pa do San Frančiška se je vlekla ta proga, ki je mnogo doprinesla, da je Amerika postala med državami tisto, kar je še danes. Velikanske figure, ki so jih v zadnjem času spet zaoeli pripenjati ob trup novih norveških ladij. Edvard ie samo vojvoda Windsorski Službeni akt o odloku, s katerim je človek, ki je bil »Edvard VIII., po milosti božji kralj Britancev, branitelj vere in cesar Indiji« postavljen za vojvodo Windsorskega, je dobil pred kratkim kraljevski pečat. Toda s tem vred so nastala razna važna vprašanja. Po tradiciji so člani kraljevske hiše obenem tudi grofje in baroni. Ta tradicija poteka namreč izza vlade Jurija II. Šest mladih sinov Jurija II. niso bili samo vojvode, temveč tudi grofje. Dva med njimi pa sta bila celo barona. Najmlajši vojvoda kraljice Viktorije so bili istotako grofje. Vojvoda Connaughta je obenem grof Susseški. Vojvoda Ediabourghški je bil grof Kentski in Ulsterski, a vojvoda Albanyski je bil obenem grof Clarenski in baron Arklowski. Starejši sin Edvarda VII. vojvoda Clarenski j« bil grof Athlonski, a Jurij V. je bil, dokler je bil še vojvoda Yorški, istočasno tudi grof Inverneski in baron Killameyski. Kralj Jurij VI. je bil pred prihodom na prestol enako vojvoda Yorški, grof In-vemeški in baron Killameyski. Vojvoda Glouce-sterski je tudi grof Ulsterski in baron Cullodenski. Vojvoda Kentski pa grof Sv. Andreja in baron Down Patricka. Nasprotno pa je po novem odloku vojvoda Widsorski le vojvoda Windsorski, brez kakih postranskih naslovov, ki jih običajno nosijo člani kraljevske hiše. V proklamaciji z dne 11. julija 1917 leta, s katero je kraljevska rodbina javila, da kralj Jurij V. prevzema zase naslov Windsorskega, je obenem tudi objavila, da se dovoljuje naslov »kraljevsko visočanstvo« ter naslov princa in princese v bodoče le otrokom suverena ter suverenovim otrokom po moški liniji. Če bi se torej vojvoda Windsorski oženil in dobil sina, bi la sin nosil ves čas, dokler bi živel njegov oče vojvoda, naslov »kraljevsko visočanstvo«. Zgubil bi ga pa takoj, čim bi mu oče umrl. Seveda, če se bodo le odredbe strogo izvajale, in če ne bo v tem pogledu prišlo do nobenih sprememb. Sin vojvode Windsorskega bi mogel nosti do trenutka, ko bi vojvodstvo nasledil, naslov lorda, to je »graščaka«, brez kakih drugih plemiških naslovov. Japonec Ketei Son zmagovalec v maratonskem teku na berlinski olimpijadi. Sedaj je postal profesor Mlini na veter za polnitev akumulatorjev Estonska radijska uprava je začela z zanimivim poskusom, da bi zvišala število poslušalcev radia. Kakor večina zaostalih držav, tako tudi Estonija nima še skoraj nič električnega omrežja. Zato so velike težave pri polnjenju akumujator-jev za sprejemnike. Zato se radio ne more in ne more razširiti. Zdaj je poštno ministrstvo dalo postaviti po vsej državi 120 dinamskib generatorjev, ki jih ženejo mlini na veter. Pri teh električnih mlinih so urejene |>ostaje za polnjenje akumulatorjev. Ce se bo poskus obnesel, bodo število teh postaj še povečali. Arturo Toscanini, slavni italijanski skladatelj in dirigent ki je pred nedavnim 6lavil 70-letnico svojega rojstva. Radio Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najrenejšein ilustriranem tednika »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo deset dinarjev. — Programi Radio Ljubljana Sreda. 7. aprila: 12. Reprodnc. koncert na wnr-liških orglah — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (ploščo po željah) — 14 Vreme, borza — IS Mladinska ura: Praktično vremcuoslovje (g. Janko Siherl) — 18.20 Mladinska tira: Kočna dela: Naredimo si akvarij (g. Miroslav Zor) — 18.40 Delavsko predavanje: Kolektivne pogodbe (g. Rudolf Smersu) — 19 Cas , vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Pedagoški moment v kulturnem življenju naroda (dr. K. Ozvald) 19.50 Sah — 20 IV. ura slovenske orgelske glasbe. Sodelujeta: Msgr. g. Stanko Promrl in ga. Angela Megla-Hauckova 21.15 Koncert na dveh harmonikah (igrata brata Goloba) — 22 Cas, vreme, poročila, spored —i 22.15 Za veselo razpoloženje (Radijski orkester) Četrtek. 8. aprila: 12 Kozaške pesmi (plošče) —« 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 1.1.15 Fantazija ((plošče) — 14 Vreme, borza — 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolnrič) — 19 Cas, vreme poročila. spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Radijski orkester — 21 Plošče — 21.16 II. ura francoske klavirske glasbe, predava in izvaja na klavirju g. L. Škerjanc — 2B Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Hajdrihove pesmi izvuja Akademski pevski kvintot. Konoo ob 23. Drugi programi Sreda, 7. aprila: Delgrad: 19.50 Pester večer —* Zagreb: 20 Ljubljana — Dunaj: 19.30 Simfonični koncert — 21.05 Kmečka godba — Trtt-Milan: 17.15 Violina 21 Opera «Neront — Him-Bari: 21.40 Simfonični koncert — Praga: 19.50 Vojaška godba — 20.50 Operni večer — Varšava: 19.20 Sonatni koncert — 21 Chopinove skladbe — 21.30 Spohro- koncer* — Uerlin: 21 Virtuozi in pevci — Hamburg: 21 Finska glasba — Vratinlava: 21 Rudarska godba — Kiiln: 21 Schillingove skladbe —> Frankfurt-Monakovo: 21 Ogrski filharmoniki Črnec Albritton, ki si je v Berlinu zaslužil srebrno kolajno z dvometerskim skokom, je sedaj zmagovalec v boksanju pri tekmi zn prvenstvo ameriških visokih šol. letniki s 9 Hudičevih otokov Odprl je spet oči, v duhu preletel okolico, ki ga je obkroževala... stal je tu, sredi mrzlih ka-menitih zaporov, za njim pa njegova objokana žena in nesrečni otrok. Z dvorišča 60 se skozi odprto okno še glasneje zaslišali udarci kladiva. Zdelo se je. kakor da se delavcem prav posebno mudi Nesrečna Peggy se je vrgla možu okoli vratu in neutolažljivo brez prestanka jokala. »Ah, Sam,« je jecljala, »to je strašno! — Toda mi vendar nismo še odnehali od boja... Ne obupuj! Moramo najti kak ničin, da te rešimo! Ne bom dopustila, da bi te mi ugrabili neusmiljeni ljudje! Ne dam te! Ne dopustim tega!« Se bolj krčevito je stisnila svoje roke okoli njegovega vratu in ga privila k sebi, kakor da bi ga hotela s svojo šibko roko obvarovati pred usodo, ki se ji je zdela tako strahotna in ki se ji je zdela zaradi udarcev kladiva z dvorišča še strašnejša. Počasi se je le malo pomirila. Vso svojo odločnost, vse prizadevanje in upanje je 6tisnila v nekaj besed: »Storili bomo vse, kar bomo mogli!« »Da,« ie doda! on odločno, »storili bomo vse, kar bo mogoče, ti, Martha in jaz!« »Tudi jaz bom pomagal, kolikor bom mogel!« se je pridružil branilec dr Mudda, ki je ves čas stal ob strani in opazoval molče ganljive prizore. Doktor Mudd se je nežno izvil iz objema svoie žene in je pokleknil na tla poleg svoje hčerke, ki je še vedno jokala od strahu in se z nekakim nezaupanjem razgledovala naokoli. _ »Poslušaj, srček moj,« se je obrnil k njej, »sedaj ti bom nekaj povedal.« »Prosim, tatek,« je odgovoril otrok in se še tesneje privil k očetu ter se zagledal v njegove oči. Dr. Mudd 6e je boril s solzami, ki so mu silile v oči in je od časa do časa pogledal otroka: »Mala moja Martha,« je počasi spravil iz sebe. »Tatek mora za dlje časa oditi, iti proč od vaju.« »Pa, kam greš, očka?« ie vprašal otrok nežno. »Daleč, draga moja golobička, daleč. Ne bom se mogel tako hitro vrniti. Bodi mamici dobra. Poslušaj jo! Ne dovoli ji, da bi jokala...« »Ne bom, tatek,« je obljubljal otrok. Ta trenutek so se odprla vrata in pojavil se je pri njih stari 6urovi paznik. »Oremo. gremo, čas je že!« se je obrnil k nesrečnemu jetniku in se ni niti zmenil za njegovo ženo in oiroka Doktor Mudd je objel še enkrat malo hčerkico in se poslovil od žene, ki se je topila v solzah. Odšel je. »Storili bomo vse, da te rešimo!« se je zaslišal še gla6 njegove žene. Peljali so ga po dolgem hodniku. Mislil je, da ga vodijo nazaj v njegovo celico Toda na hodniku 60 srečali nekega nadzornika, ki se je obrnil k papiiku: »Odvedi ga doli!« »Kam me vodite?« je vprašal ves prebledel. »Moja celica je vendar v prvem nadstropju.« »Ne bo ti več potrebna kakšna celica,« je odvrnil jetniški nadzornik surovo. »Zate bo nastopila sedai velika sprememba. Čudil se boš gotovo... ha, ha, ha... Izprememba, izprememba, ki bo prišla prav v kratkem...« VII. poglavje. n r*| Vi Vstal je lep poletni dan. Jutro je bilo jasno, sončno, in ljudi je bilo polno f>o ulicah Posebno mnogo ljudi je hitelo proti zgradbi vojnega sodišča. Kdor bi to jutro prispel v Washington, se ne bi mogel otresti misli, da je prišel v mesto kak večji cirkus, da se je nabralo toliko ljudstva. Pred dvoriščem jetnišnice, ki ie bilo ograjeno z debelo železno mrežo, se je nabralo mnogo sveta. Ljudje so drveli od vseh strani Toda vzrok, zakaj se je zbralo toliko ljudstva, tli bil nikak cirkus, temveč obešanje nesrečnikov, ki jih je sodišče spoznalo za krive umora predsednika Abrahama Lincolna. Pred dvoriščem jetnišnice je bilo nad vse živahno. Za 6ilo so postavili šotore, v katerih so prefrigani trgovci prodajali jestvine, še več pa pijače. Množica ie pila, kričala, se kregala za čim boljše mesto, pela in klela. Vsi mogoči družabni sloji so bili zastopani tu. Malomeščani, kramarji, mali obrtniki, žene, služkinje in odlične dame, vse to je bilo pomešano, vse to je prišlo semkaj z i6tim zanimanjem, vse te je privedla sem enaka radovednost. Ko se je približal trenutek, da se izvrši obsodba, je prišla iz ječe cela četa obsojencev, ki je stopila v vrsto pod samimi vešali. Malo za njimi so prišli tudi krvniki, vsi mrki, kakor da bi bili čakali, kdaj jim padejo žrtve v kruto pest. Naenkrat se je prikazala tudi Peggy Mudd, ki ie prišla iz jetnišnice. Za njo sta stopala tudi njena hčerka Marta in general Evving. Ko je Peggy spoznala, da je po naključju zašla na morišče, je iz-nenadena kriknila. Hitro se je obrnila in se hotela vrniti, toda že so se vrata zaprla za njo in ključ je zarožljal v ključavnici. »Ne morem... Ne morem ostati tu!« je zaklicala. »Saj ste dobili najboljše mesto na vsem morišču!« je dejal nek vojak, ki ni mogel razumeti, kako more še kje biti človek, ki noče biti navzoč ri obešanju zločincev. To je bilo vendar dejanje, i je privabilo toliko ljudi, celo iz najoddaljenejših krajev S krčevitim ječanjem se je Peggy obrnila in skrila glavo na prsih starega generala. »Bodite jsogumni!« jo je tolažil on. »To je edina možnost, da zvemo resnico in — pravo usodo vašega moža.« Naenkrat 60 vsi bobnarji zabobnali. Velika, težka železna dvokrilna vrata na koncu dvorišča so se počasi odprla. Ceta vojakov je dvignila puške, da izkaže čast. Pri vratih so se pojavili štirje vojaki, 7a njimi pa neka mlada žena, edina ženska med obsojenci. Nosila je klobuk in tenčico. Spremljala sta jo dva duhovnika, ki sta korakala eden na eni, drugi na drugi strani, in venomer glasno molila. Za mlado ženo. ki je sedaj hodila svojo zadnjo pot, je stopala mala četa vojakov. Ves žalni sprevod je krenil proti morišču. Množica je z največjim zanimanjem zasledovala vse, kar se je dogajalo na morišču. Obsojena nesrečnica se je med tem vzpenjala po stopnicah, ki so pomenile smrt. Niti malo se ni obotavljala. Njen korak je bil odločen. Krvniki so pristopili k njej in z največjo hitrostjo opravili svoj strašen posel. Takoj zatem so se zopet oglasili bobni. Peggy Mudd se je tesno oklenila generala Ewinga in tiščala robček na ustnice. S smrtnim strahom je odpirala oči proti vratom, za katerimi je morda čakal njen dragi mož, da ga povedejo na morišče. Srce ji je bilo vse hitreje, bila je razburjena, kakor še nikdar poprej. Sf>et je četa vojakov odvedla neko žrtev — nekega mladega človeka, zopet se je ves strašni prizor ponovil. Za njim zopet tretje... četrto... peto... bobnanje. Sedemkrat so zapeli bobni, sedemkrat so se počasi odprla velika vrata jetnišnice in sedem nesrečnih žrtev je bilo odpeljanih v smrt. Tedaj so se težka železna vrata polagoma zaprla in se niso več odprla. Žalostne procesije je bilo konec. Doktorja Mudda ni bilo, njega so odpeljali z drugimi navadnimi zločinci na Otok smrti. Tu je na vsakega jetnika prežala smrt. »Slovenski dom« izhaja ?»ak delavnik oh 18 Mlečna naroftnina 12 Din. ta inoieinatvo 25 Din OminiStvo: Kopitarjeva nlica 6/m. Telefon W4 in 2996. Uprav«; kopitarjev« h-* Telefon 2994 Za Jugoslovansko tiskarno i Ljubljani: K. Čeč. Izdajatelji Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiče k.