ar* Naj reč j i slovemki dnevnik ♦ Združenih d^žarah Velja za v«e leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 0 T List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in"* the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: COETLANDT 2876. Entered as Second Glass Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t Tinder the Act of Congress of Marcfe 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2S7G. NO. 56. — ŠTEV. 56. NEW YORK, MONDAY, MARCH 9, 1925. — PONDELJEK, 9. MA#CA 1925. VOLUME XXXin. — LETNIK XXXIII. FRANCOSKA STRAHOVLADA V ZASEDENEM OZEMLJU Angleški komisar Lige narodov je izjavil, da je vlada Francozov v Saar dolini naravnost tiranska in da so uveljavili nesramne dekrete. — Pravice naroda omalovaževane. — Člani komisije nimajo niti pojma o svojih dolžnostih. Poroča John Balderston. LONDON, Anglija, 8. marca. — V pismu, katero je spisal R. D. Waugh, ki je bil tri leta in pol angleški zastopnik pri vladajoči komisiji v Saar dolini, so presenetljive obdolžit ve proti francoski vladi v Saar dolini, ki je bila uveljavljena pod pokroviteljstvom in vodstsvom Lige narodov. Pismo je vključeno v memorandum, katerega je sestavila tukaj neka visoka oseba. Angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain je povedal poslanski zbornici, da bo podpiral zopetno imenovanje M. Raulta, francoskega načelnika vladajoče komisije v Saaru, ko bo prišla prihodnji teden zadeva pred svet Lige narodov v Ženevi. Chamberlain je tudi proslavljal delovanje Raulta. Angleška izprememba V fronti glede Saar doline je posledica kupčije, sklenjene med Chamber-lainom in francoskim ministrskim predsednikom Herriotom. Sir Eric Drummond, član sveta Lige narodov ter njen generalni tajnik, je za to, da se Raulta odstavi. Chamberlain pa je obljubil, da bo podpiral njegovo zopetno imenovanje in sicer proti obljubi Herriota, da bo bolj zmeren glede težkoč, tikajo-čih se nemških oboroževanj. Memorandum je krožil privatno med tukajšnimi ministri. Naslov memoranda se glasi: — Vlada v Saaru. — V uvodu je naslednje obvestilo: — Mr. R. D. Waugh, večletni župan Winnipega, je bil eden prvih članov, imenovanih v svet Lige narodov pri vladujoči komisiji v Saaru. — Mr. Waugh ni imel prej nikakih stikov z evropsko politiko. Verno je skušal izvesti svoje dolžnosti v duhu mirovne pogodbe. Resigniral je po treh letih in pol ter je sedaj v vladni službi v Manitoba. Besedilo memoranda je naslednje: — Zaupno. V odgovor na pismo, v katerem je bil vprašan za mnenje glede vlade v Saaru, je pisal Mr. Waugh iz Winnipega dne 29. januarja tekočega leta: — Vprašate me za moje mnenje glede oblike vlade v Saar dolini. Brez obotavljanja izjavljam to, o čemur sem bil vedno prepričan, da bi bila oblika vlade, katero se je nameravalo uveljaviti v mirovni pogodbi, uspeh in kredit za Ligo narodov. — V utemeljitev tega svojega mnenja se domneval, da bodo trije imenovani komisarji nepristranski, dalekovidni in verni možje, ki bodo upoštevali duha mirovne pogodbe ter duha, v katerem je bila ustanovljena Liga narodov. — Ce bi bila komisija Sestavljena iz mož izbranih na temelju njih zmožnosti, da trezno prouče in rešijo probleme teritorija, iz mož, ki bi neomajno vztrajali, da se izvede mirovno pogodbo v duhu in po črki, bi bila taka vlada prav tako uspešna kot katerakoli druga vlada ter bi bila po mojem mnenju najbolj primerna za ta teritorij. Po mojem mnenju bi se ne smelo poveriti I te komisije niti Francozom, niti domačinom, tem-[več popolnoma nepristranskim. -Vprašali ste me za mnenje, kako je večina ko-tisarjev sprejela odgovornosti ,ki so jim bile poverjene. Tekom treh let in pol svojih stikov z vla-lo v Saar dolini, seiji postal od dne do dne bolj pre-incan. da so bili francoski člani komisij e odvisni francoskega zunanjega urada v opravljanju rojih dolžnosti, neglede na določbe mirovne po-ter pravice prebivalstva. - VečiHa Članov komisije' hi imela nikdar pri-pojma o svojih dolžnostih napram Ligi in DRUŽINA NOVEGA POLJEDELSKEGA TAJNIKA UMOCRWOOO a liMOCftWOOO. ' Xovj poljedelski tajnik William P. Jarcline s svojo družino. S0VJETI NAJ POMIRIJO ANGLIJO Sovjeti so bili pozvani, naj ublažijo Anglijo, ki je še vedno najbolj vplivna sila. — To je povedal Cičerin eksekutivnemu sovjetskemu svetu. — On sluti tudi razkol med Anglijo in Združenimi državami. — Ameriška politika na Kitajskem bo mogoče povzročila antagonizem. TIFLIS, Georgia, 6. marca. — Minister za zunanje zadeve Cičerin, ki je govoril pred sovjetskim kontrolnim eksekutivnim komitejem tukaj, je izjavil, da je.ostala Anglija še vedno najbolj uplivna SJ la, v vojaškem in finančnem oziru, da pa se pb-raja nov faktor iz vedno rastočih aspiracij angleških domini j ev za samodoločbo. ski, a s Francijo v manjši meri. Dostavil je, da je bila" povrnitev izacftržanega brodovja barona Wrangla bistven pogoj za katerikoli1 dogovor s Francijo. Sovjetski od noša j i z Nemčijo .so prijateljski. Nerešeno .vprašanje ji' bilo vprašanje pravic -nemških korapanij v Oiaturi lnagne-zitskih rovih v Georgiji. Vršila so se pogajanja s Haarim a novimi interesi v Združenih državah za enotno koncesijo rovov in teikom teh pogajanj se bo tudi ugotovilo in uravnalo pravice nemških kompanij. WASHINGTON, D. C.. 6. mar-ca. — Rusfci informacijski urad objavlja, da kaže kompilacija ofieijelnih statistik sovjetske zvezo, da je sovjetska republika lčta 1924 zelo uspevala ter se približala predvojni produktivnosti, kljub slabi letini. Tekom tega leta se jo postavilo sovjetske finance na zlato podlago in prenehalo je iz% dajanje papirnatega denarja. Trgovina z Združenimi država mi je leta 1924 prekosila predvojne številke. * ' Naša trgovina z Rusijo v Evropi je obsegala skoro petdeset milijonov dolarjev, v primeri s pet in štiridesetimi milijoni leta 1913. Te številke so vzete iz ofieijelnih poročil našega trgovinskega de-partmienta. Štirideset milijonov dolarjev tega prometa predstavlja e,ksporte iz Združenih držav. Dve tretini ruske trgovine pripadata Angliji. 'GLAS NAEODA", ?HE B^ST JTJGO&LAV ADVTSEfcTLK^G Nova japonska * postava sprejeta. Japon. poslanska zbornica je sprejela predlogo, ko je namen je omejiti delovanje komunistov. — Parlament je bil tekom seje strogo zastražen. Ti dominiji. — je rekel, — nočejo. da bi se jih potegnilo v Krprašanja, ki jih ne brigajo ter zro sovražno na sovjetsko politiko enakosti narodnosti in plemen. Rekel je nadalje, da je bilo o-paziti gotov razkol v odnošajih med Anglijo in Ameriko, povzročen od novega vodstva ameriške politike na Kitajskem. Ta politika, — je izjavil. — se oddaljuje od politike drugih sil v tem, da si kuša pridobiti simpatije kitajskega naroda. Trdil je. da so bili Francozi vznemirjeni vsled razvoja sovjetskih odnošajev s Turčijo in Ori-jentom. Francija, — je rekel, — se oborožuje in v bližnji bodoen "dni kom. vzel urad. Socijalisti so zdrobili dosedanjo berlinsko koalicijo ter sklenili nomini-rati Otto Brauna kot naslednika flberta. BERLIN, Nemčija, 8. marca. —-SocijalifrtSimi voditelji so včeraj zvečer zdrobili nameravano reptt^ blikausko koalicijo za predsedniške volitve s tem, da so sklenili postaviti svojega lastneiga kandidata, Otto Brauna, prejšnjega pruskega mdnistrslcega predsednika. S to akcijo je bil izvršen že dolgo pričatkdovani razkol v republikanskih vrstah. Ob istem času je bilo objavljeno, da se (bodo reakcrjonarji v kratkem dogovorili glede Steger-walda, voditelja katoliške dean>-CP, kot sku/pneiga kandidata ljudske naeijonalistične stranke-ter reakcijomarnega krila centroma. Edino tipanje za republikansko stvar bi bil razkol med rčalkcijo-marji, vendar pa je malo vrjetno, da bi se kaj takega dejanski pripetilo. f>oeijalistični voditelji so prišli do svojega sklepa v prepričanju, da bi ne dobil dr! Wiljeim Marx, edini možni koalicijski kandidat, podpore delavcev. Očiščevalni proces je bil i z ved. n v organizaciji komitejev, i/, katerih so bili izgnani vsi pristaši La Folletta. Nekaeri so upali, da bo vstašeim odpuščeno, a če se bodo grešniki vrnili, bodo stavljeni na produkcijo in ni kdo jim ne bo priredil, — kot izgubljenemu sinu. — gostije tei* zaklal pitanega teleta. Ni še znano, koliko časa bo veljala sodba, kajti republikanski voditelji hočejo mikaj prihraniti za bodočnost. Akcija senata je bila brez re-servaeije, a a'keija poslanske zbornice pušča odprta majhna stranska vratica. V senatu so bili La Follette. Ladd in Brookhart obsojeni, a akcija zbornice je bila vprizorje-11 a le v silnčaju kongrešnika Frear-ja iz AViscousina, ki je bil suma-rično odstranjen z njegovega mesta v komiteju za pota in sredstva. V senatu so ostali La Follettovi senatorji v isvojih starih komitejih a potisnjeni so bili na dno. kot se spodobi možem brez stranke, Poslanska zbornica pa je vsta-«e popolnoma izbaenila iz glavnih komitejev ter jim dovolila igrati j to mesto manje vloge. i 1'redsedni Senatna organizacija je stavila senatorja Butlcrja iz Massachiis-setsa v komitej za zunanje zadeve, v katerem bo dajal izraza idejam predsednika Cool i d ga g h-de zunanjih zadev. Prejšnji speaker Gillett. ki je izjavil, da noče mesta v nobenem drugem komiteju kot v onem zn ■zunanje zadeve, se je moral zadovoljiti z mestom a- judicijar-nem komiteju. Senator AVatson iz Indiane je bH imenovan načelnikom komiteja za meddržavno trgovino. To mesto bi bil dobil La Follette, če bi ne postal tekom zadnje kampanje kriv odpadništva in krive vere. WASHINGTON, D. C1., 6. marca. — Frank Kellogg iz Minnesote je včeraj zjutraj formalno prevzel dolžnosti državnega tajnika. Zaprisego! sr;, „•> |u;\ •. ga sodišča Zdrti. • Butier. ("erimonija : (iržavnem de]>artment u 'i: či bili »'lani kim^n-cije iz Minut sot<'. e'. 3Iinnt>ote in uradniki ment a. el. ! tm< \< l na v rt tin Tak:>j po vstoličeiij i s,« ' • dal Kdlogg \ «'k>ekni iv: -tej- r; zpravljal ]><>' nre -nikotii (1onlii]g|. o pos:! h ;t ga de,partmenta. Zn za pri seže n j e m K- Ur.^j-• Jardina je bil izpopolnjen :>!•■ sefhiikov kabinet, z i/..: nio g ■ nilnega provilnika. kajti ser.-: še potrdil imenovanja AVarrt'i::i Coolidg je nanovo p redi« »žil sem, \ nacijo Warrena k«>t gen r pravdnika. J tdieijarui 1; i i l;o najluv. sestal dan« — : pre*!ložil nomLnaeijo n. | puhlikauski voditelji - ■ čani, ila bo namina -ija v teku ipar dni. Hapag rie bo izplača1 dividend. HAMBURG. Nemčija, (i. j Upravni svet Hambnrg-A parobrodne družbe je i:a -tero je imel tukaj, •sklcu:'. bo objavil nikakih "divi.i nje dividende. ki so znaš; odstotkov. > RAJEBAJSEM ČASU TEB ZAČUNAMO EA STROŠKU $1. Postal M New Task Order ali po YJBLAm 8AK8EB STATE BANK Naw York, N. T \ Telephone: OorOandt MT. " - J OLAS NARODA, 9. MARCA 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) D opisi. Owned and Published by SLOVNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Fry.Tit Sakser, president Louis Benedik, treasurer Pl'.ee of business of the corporation and addresses of above officers: 62 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voice of the People"_ Issued Every. Day Except Sundays and Holidays. Za <*do Ida vclja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Za pol leta ............................ $5.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto_ $7.00 Za pol leta__________________________$3.50 Za niozemstva za celo leto $7.00 Za pol leta............................. $5.50 Subscription Yearly $6.00. -v- Advertisement on Agreement. 'fries Xaroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj tn praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčuje^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naTimni da-hitreje najdemo naslovnika. "GLAS .N A Ii O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876. Vj.V'W EVROPSKE HOMATUE Baxberton, O. Neizogibna smrt se je oglasila I pri družini Kaluža. Dne 26. februarja je pretrgaiki nit življenja 3 mesece staremu sinčku. Pogreb se je završisl po katoliškem obredu dne 28. februarja 4u v slovenski cerkvi. Vzrok smnti je bil prehlad. | Anton Kaluža je naročnik Glasa j Naroda, in vsa .družina spada k društvu sv. Martina, št. 44 J. S. K. .J. Družini izrekamo naše so-žalje. Delavske raizme«re so tukaj v barbertanski naselbini slabe, posebno po livarnah, kjer dela dosti nas Slovencev. jZasedaj tudi ne svetujem da bi kateri sem hodil za dekrai. V zadnjem dopisu sem omenil, da je dosti zanimivega tukaj. To ponavljam tudi danes. Brez zabav nismo, edino iporok ni bilo nič ta pred pust slo-enakih, razen ene, katera je biila že v postu. Ker se novi kandidat za zakonski jarem ni hotelo zirati na post. ga je tukajšnji slovenski pr. e. vseeno poročil. Novoporočenec je malo bolj globoko segel v svoj žep, pa je bilo vse O. K Krst se tudi tu in tam primeri. Pred tednom je bil svobodomiselni rojak prervtzeJ kandidaturo za kuma ter nesel novorojenčka t/ slovansko cerkvico. Ker pa naS precast iti duhoven gre strogo po TORIST PRISTNEGA MEDU < i«»vek ?)i se moral naglas smejati, ko eita poročila iz Kvn.p \ n.' bi ne }>ila stvar tako p rak le t o tragična. Znano je, da se niso evropski narodi ničesar naučili tt h-m zadnje svetovne vojne, da pa so postali že boli bolJ ^'Vimstiem ter zaverovani v svoje lastne postavi in pravilih, je -kandidata interese kot Si bili kdaj poprej. odklonil. Glavni vzrok je bil, da Pred par dnevi so se vršil epogajanja med angle- kum ali boter in botra nista poro-škim ministrom za zmianje zadeve, Cliamberiainom, ter čena po katoliško, ampak le civil- p . . . . . iraneoskiiu ministrskim predsednikom Herriotom. Ob- no- T<> je pa jako proti rimskemu'. se ™ofal ™ellti iii • A i -i , - , xr. ™ 4. • i iz naselbine, kar je bflo seveda po na^anje teli obeli priznanih brilitmh glav je naravnost K° « to novico ^ tukajšnjim premo<,ovn m « Troeie .del» nLsem mogel razum eita naših T ^ , ' . i___, , u j - i i latfcnikom, samo da se je zfciazal . - i t ... barbertouskih svsobodotmseflcev, da.. , . , J 1 namreč za varnostni dogovor med zmagovitimi si upaj0 ^ &aapoda a" traja ede11' Jim Je bil trn v silami v Evropi, v katerega naj bi bila vključena tudi po- Naj- navedem še slučaj rojaka peti' P0^ če se ie slučajno lažen a Nemčija. «M. P. iz Hooaum ceste, fci je vse-jT^ vnaselbino k Prijateljem na obisk, so se zanimali zanj in spra- V-este pa. da ni pri nas toliko za poročati kot po drugih našel- Ebertov naslednik je postal dr. binah, ker pni -nas je vse v redu. Simons fkotL začasni - pjedsftdSik Kar pa mi ponavadi sami popra- nemške republike, vimo. j S Simonsom so vsi Nemci jzado- Tisti sverti pustni ča^, je minil, voljni. Edinole kajaer je .jezen, pustil, je za seboj posledice kot ker ga niso vprašali za svet-, kdo navadno. Hvala Bogu. zabave jc naj upravlja posle nemške repu-'bilo dovolj za tistega, ki jo hoče.blike. nmeti, kakor tudi rfa one. ki nekoliko zavidljivo gledajo skozi prste drug?, če si tu in tam kaj privoščijo. Kar se tw"e delavskih razmer, so še dosti povoljne, samo nas je preveč. Naravno, da vse tja tišči, kjer se ~da kaj odtrgati. Posebno v sedanji nezaposlenosti. Zelo nas je pretresla vest, da se j? naš nekdanji tukajšnji rojak Josip Mat k o v Ohi o ponesrečil. Pokojnik je bil zelo priljubljen tu ia v okolici. Bil je dober godec, in s svojo zgovornostjo si je iznal pridobiti prijatelje vsepovsod, ka-jnor je «ašel s svojo harmoniko. Bil je delavec tiidi na društvenem poflju. Ustanovil je tu društvo št. 7 »S. N. P. J. in J. S. K. J. in sodeloval je tmli pri drugih. V času štrajika leta 1910—11. je bil zelo delaven za našo stvar, kar so mu pa pozneje mnogi zamerili, češ, da nas je on spravil na štrajk. katerega smo izgubili. V tem je bil popolnoma nedolžen. Vzroki za štrajk so bili takrat povsem drugi, kot zadnjič 1922. m ljudje so takorekoč sami od sebe stopili v štrajk v protest proti premogarskim pijavkam v West-, mor eland Po. Francozi zahtevajo na vsak način, da se zavaruje iz- ga spioštovanj» weden mož m nadj ševali k- . . , . i .(-ne meje pred nemškim "nasiljem". Pri tem pride v priljubljen med rojaki. On ..'m Je comu je p lavne ni vpoštev Poljska, borna, razdrapana država, ki svoje otroke^po katoliško: ^^ . komaj stoji lia liogall. .ni jih pošilja v katolhsko angle-1 brega za^ovoi-n:(ka delavcev _ X< inei zahtevajo nekako rektifikaeijo meja v Gornji Z' AU" ■ har° C-i . : • • i • ■ i j v, , . gustina. Možak je izosta'1 od svo- Meziji, ni prvi migljaj glede tega z nemške strani, je ^ ^ - - , imomko. Odrediti hočejo takojšno mobi- je na smrt bolno dete v gori ime-i . . , man m lahka naj mu bo ameriška iiii-^ i ^ , . Je jega dela v tovarni, je nesel svo-< ^ . spravil Poljake kvišku. Odrediti lioeejo takojšno mobi- je na smrt bolno dete v gori ime-, mn ohra7,Je:n traJen sp° ]iza da b«1« preeastiti sebičnih. An ii, leži so bolj praktični. Njim gre za lastni dobi-« ek'. Nadaljno utrjenje angleškega imjDerija in usoda Poljske sta jim je deveta briga. ^ - Jasno je, da bo sklenjen takozvani "varnostni" do-doživeli vsi slieni mednarodni dogovori, kajti slednji na društvenem polju dobro napredujemo, napredek ri vsaki priliki odrekajo jugo-slovansrtvo. Preden so poznali treni in pesni sladkor, je bil med pri revežih "in bogatinih v velikih - čislih. Saj je foil tedaj znan, kot edino sla-dilo za jedi in pijače in vobče znano ljudsko zdravilo v najrazličnejših boleznih. Po iznajdbi sladkorja pa je med počasi izgubljal svojo veljavo v veliko škodo ljudskega "blagostanja. Med. zlasti toeenec (s strojem izcejen med), ali med v satovju, je prvovrstno živilo, ker se izpre-meni po zavžitju ves brez ostanka direktno v kri, ki jo (čisti. Poleg te^a ogreva telo in mu daje moč. Jako pomirjevalno vpliva na živce. Ako ne moreš spasti, za-A"žij zvečer par žlic finega medu. Uspeh gotovo ne izostane. V prejšnjih časih so priporočali znameniti zdravniki med kar na/jtople-je, ker so ibili prperičani o njegovi veliki dobroti. Prav nič ne bi škodovalo, ako bi se i danes oglasil ikak zdravnik ter ga priporočil. Prepričan sem, da bi uživanje naravnega medu izda'lo več nego kak drag sirup pri otrokih, ki imajo dušljivi kašelj. Med je dušika prost. Vsebuje pa mnogo."Ogljikovih hidratov, ki tvorijo gonkoto in maščobo, kar je važno zlasti za otroke in stare ljudi. Ker ljubijo slaščice, kupujte jim rajši pristen mod nego bonbone dvomi j ive vrednosti. Med pospešuje tudi prejbavo. Zato priporočajo zavžJti po jedi par žličk te nebeške hrane. V letnem času mi nobena pijača ne ugasi žejo prej nego sveža voda. ki ji primešam par žlic medu. Pametne matere namažejo z medom kruh in ga dajejo svojim ljubljenim malčkom. Naj bodo prepričane, da jim krepe s tem mišice in pospešujejo ras-t kosti. Pa tudi kavo. mleko, čaj, m donate jedi slade k medom namesto s sladkorjem in s tem mnogo prv pomorejo k zdravju svojih otrok. V naprednih deželah kakor v .Švici, -Francaji, Angliji, jN^mčiji, Ameriki, kjer je čebelarstvo visoko razvito, uživajo redno med pri zajtiiku dojužniku in 'malci'. Na iztoku velja še danes med za najvišji in najslajši, užitek, zlasti pri Arabcih, ki so naravnost strastni uživale i medu. ker ga smatrajo za najčistejšo rajnko jed. Ali niso tudi Izraelci hrepeneli po obljubljeni deželi, kjer sta se ee-dila med in mleko ? Ker je torej pristen, naraven med poleg mleka najzdravejše živilo zlasti za starejše dojenčke, otroke, doječe matere, bledične. slabokrvne deklice, za stare in slabotne ljudi resnični življenjski balzam, zato kupite in jejte ga redno, a pametno in zmerno. Jejte pa le čist, pristen med, točenecr-med v satovju in nikar ne kupujte pra raznih medičarjih medenega ''šmira", \ki je iztisnjen iz satovja, včasih s čebelami in zalego vred, nesnažen, breK lepe barve in dobrega finega okusa. Tak med pač nima nikake zdravilne vrednosti. OTONHABŠBURŠH Gvof J&žetf Karoly ki se je mudil v Lequitiji na Španskem, kjer se nahaja .bfcvša Žita 3 Isvojo rodbino, je svojim znancem prijateljem, ki so se informirali o stanju .pregnanih Hatosbui-žanov, podal to-ie izjavo t Študiral sem razmere Zitine rodbine in opazujem dogodke pri nas na Madžarskem. Legithni^ti nimamo namena izzvati državni •prevrat posredsfvom puča. Na restavracijo Ilafcsburžanov t Km potom sploh ni misliti. Kralj Oton, ki sploh Se ni kronan, tri mogel zasesti prestol, samo če bi se narod za to izrecno izjavil. Mi tudi ne bomo pripeljala dečka na Madžarsko v aeroplanu. Mladi kralj, je dejal Karoly dalje, študira vse predmete, izvzemši nemško slovstveno zgodovino, v madžarskem jeziku iii se uri tudi v hrvaščini. Ceščine pa ne zna in se je ne učC Poleg madžarščine in nemščine, govori tudi francoska. Jaz sem govoril z Otonom v madžarskem jeziku. Ko sem ga prosil, naj se po-služi kakoga drugega jezika, ker so navzoči tudi taki, ki madžarščine ne obvladajo, je odgovoril: "Vi ste Madžar, in jaz sem Madžar, zato je [wav, da govoriva med sabo madžarsko. Tisti, ki tega jezika ne q-azumejo, naj se ga po gredo licit". S tem| stavkom Ka- roly meti svojimi rojaki razpoloženje za mladega Habsburžana. Zitina družina porabi vsak mesec desettisoč peset denarja. Ta svota ji popolnoma zadošča, da izhaja fikronuno, toda vendarle dostojno, kakor se spodobi družim, ki ima aspiracije na madžarski prestol. Pozabljivi piser. Francoska poštna uprava ugotavlja, da se oddaja na stotisoče pisem brez naslova. Tri četrtine jih je, ki ne nudijo, tudi ako se od pro. ničesar, iz (česar bi se dalo sklepati na odpošiljatelja. Še bolj neverjetno je veliko število pisem brez naslova, v katerih se pošilja denar. Prepovedano je namreč pošiljati denar v navadnih pismih k« jih država, ako jih zaloti, zapleni, seveda z vsebino vred. Zad-hja leta se je obogatela francoska državna blagajna za dobrtih 18 milijonov frankov samo z breznaslo-vnimi pismi, v katerih so ljudje pošiljali denar, v enem primeru celo nad 10.000 frankov. Pozabljivost se je v tem primeru pač hudo maščevala. Jubilej slovenskega novinarja. Duševno svež in fizično Čvrst praznuje. Franjo Pire, novinar ▼ Mariboru, 2o-letndco svojega stalnega delovanja kot novinar. Bil je deloma urednik, deloma sot rudnik vseh predvojnih in mnogih .povojnih slovens/kih listov in peri jodičnih publikacij. VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" * gotovo vzbuja rojakom bl&ge spomine na dom. Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten način, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naznanite, da ste se jih spomnili s kakim denarnim darilom. Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, o-brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljatev takih daril bodisi v dolarjih, dinarjih ali Urah. Pošiljat-ve izvršimo po znaAo zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street s s New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4687. '^A^&MsL^ ___....,,. ^ ... GLAS NARODA. 9. MARCA 192» ZNANI IGRALEC TAJNO POROČEN ( Nadaljevanje.) Nanča je sitatoovala v rajnkega pwpoda Antona sobi; kleOalnik 2 rajfpRom in knjižnica v okviru nerabljenih straauirih vrat sta Še spominjali nanj. Pri oknu so visele tri kletke s kanarčki, ščinkovc-ki in din^im pojočim drobižem, v cigar reji je bila Nanča do onkraj Gradaačice priznana strokovnjakinja. Dišalo je v sobi po suhih rožah in po starih knjigah, po ptičkih in po terpeiitinu. ' Ta-le brinjer-^ek sem ti prinesla," je re4cla Kocmurjwa za u-vod, 4,malo pa je, pa je dober. V časi pomaga." 1 "Pomaga," je pritrdila Nanea. Nekaj premajhna se ji je zdela Kteklenica. zlasti v primeri z ne-priliko. združeno po navadi z vsakim poletom sestre. "Saj sem vec bolna katkor zdrava. Tc*hi se dobro s odi, rdeča si in delbela ..." "Se norca jri delaj iz mene! — Moja iljuba sestra, če bi vedela, kako živim . . . Od enega dne k drugemu ne vem, ali bom kaj ko-Kila, od kod in kaj. Zdaj bom pa kmalu »e bre« stanovanja." "Hohoho." se je grohotala Nan ča, kdo ti bo verjel, ko ima& moža, imenitnega, da ga vsa Koreno-va družina ni vredna. "Nanča, frista notveva NanČa," je rekel, "bi si lahko obliznila vseh deset prstov, C-e bi dobila tudi le takega moža, kakor je peta mojega Škornja" — tako je rekel *voj mož. Ali ni res! Tako visok je gospod.' "Kaj bi gonila vedno tisto! Da sem imela takrat <0 pamet, ki jo i-mam danes, veš, da ga ne bi bila vzela, — Vsega tudi nisem sama kriva. Ali si čisto pozabita, kaiko je bilo pri nais, kako se je nama godilo — brez mame, brez ljubez-fai — kakor dvema ptičkom brez gnezda*? Ni čudo, da sem se mlada (n neumna oklenila ČlovAa, ki mi je prvi dal prijazno besedo. Če bi mama živeli, vse bi bilo drugače. Nikar mi ga zmeraj ne očitaj! Jaz trpim in ne ti in ni majhno moje trpljenje. — Ali ga zagovarjam? Sama vem, 'kakšen, je. Rešila bi se ga Tada ... Ti mi pomagaj, ljuba sestra!" "Kako ti bom pomagala! Ali kaj imam? Ali hočeš kanarčka?" "Pod streho me vzemi, mene in Stanka!" "Stanka, ta cvet, da mi bo itrrvbondge kradel? Pa še kamene mi luča pod noge. Tista tvoja Mici tudi ni n03 boljša. Včeraj fcem jo videla, spremljevalca je i-mela, gospoda sol dat a, in vstran je pogledala, ko me je srečala. Se-1 Veda sram jo je bilo tete." "Punca dma slabe oči, morebiti te ni spoznala. — 1 am etna bodi — ali naj na cesti poginem? Sobica pod streho je prazna . . "Ata ne putete. Ali se jim naj zamerim? Da še mene vržejo iz te-* stamenta, kakor so r^kli, da bodo tebe ? Ne boš, pa če si stokrat moja sestra." "Nanča, bolj se delaš hudobno, kakor si! Niti samjalo se ne bo a-tu, da sem v hiši. In vso večnost menda vendar ne bodo kuhali svo-|je jeze name. — Skrivala se jim bova. jaz in fant . . ." Prišla je bila po ukazu svojega moža, da s hinavstvom in zvijačo izvede Wozave na&lepe. Ali spomini na mamo, na žalostne dni mladosti, na sramoto in tipi jen je poleg moža so •zmagali, solze v očeh. Bo pričale,«da ji prošnja prihaja iz srca. Za roko je držala sestro Nao-čo in ihteJa. I Nanča pa je Tdnikala oči in premišljala, kako bi najuspešneje prekinila ia koraeaOa razgovor, ki se je tako lepo pričel z brkijev-cem in je adaj krenil na . polje, kjer se NančaTni nameravala /u- k dvorišča se je začni krik in jok in lajal in tulil je pes. Koemurjeva je planila k d urim, 'križ božji, moj fant!" — in ko jih je odprla, že je planil v sobo Stanko, ves preplašen. Hitro je zaloputnil duri; s solzami v očeh, še ihteč in tresoč se od strahu, jih je tiščal, zunaj je hropel in grča! razdraženi pets. Komaj pa se je deček čutil vat-oega. že je zopet našel pogum in podjetnost. "Mama, daj mi palico iz kota. ga bom po gobcu!" Odprl jc malo duri, toliko, da je skoa ozko odprtino lahko podražil psa "kš kš," pete je zalajal, Stanko pa •vedelo zavrisnil — niti -časa ni i-mel, da si obriše solze. V kot ti je res stala palica z železno ostjo na koncu. Nanča jo je jemala s sabo na svoja pota; trdila je, da zato, da se brani hudih ljudi in še hujših zverin; enkrat je malo manjkalo, da na videla gada ; kakor so pa pravili drugi, zato, da je z ostjo pobirala s tal kon* oko smotk, ki so baje pomagali njenim ičrevljem do onega nedo-sežnega bleska in sijaja, ki je šel 'glas o njem po vsem vesoljnem predmestju. Koomnrjevi se je prvotni strah fea dečka izpremenil v ogorčenje. Rei je vzela iz kota znamenito Nančino palico, toda v drug namen. nego je želel fant. Ročno je zgrabila sina čez pas in mu pričela brez zaslišanja in sodbe iztrka-vati hlaGe in živo nj'ih vsebino. Vtepala mu je sledeče naiike: 'Za niikarnost zani-kama. ali si spet ka mesne lučal v ipsa 1 Kolikokrat sem ti rekla, da tne! Lahko se te povsod -boje, ko si takšen. /Zdaj si srt, ko si nam požrl stanovanje? Le čakaj me, doma jih dobiš še od o-fceta!" Pant je tulil: "Mama, ne, ne, ne! Jej, jej, jej! Saj nisem jaz, 5Vtilan je." Ker pa je mama predobro poznala svojega sina, da 'bi 'na njegove besede 'odnehala, je izpremenil svojo taktiko in z zobmi pričel hlastati po njej, pa ji ni pr? šeC do živega sikoz obleko. V vzgajalno prizadevanje svoje sestre je zdaj posegla Nanča, ki sta ji odsevala s koščenega obraza prestami strah in rastoča topota. "Mojo palico sem! Z mojo palico ga ne boš pretepala: kakšna pa bo, škoda je palice! V.uri se mi poberrta! Kakršen sin, takšna mati!" Koemurjeva je .vrgla palico tja po sobi in izpustila fanta, ki je odprl vrata, se prepričal, da ni več psa. in 'kakor blisk planil iz sobe fa po stopnicah. Lovila je sapo, tako se je bila upehala za sinom. Srd pa se ji je obrnil tndi zoper sestro. "Sram te ibodi! Sestra si in me meeeš čez prag — že prav! iše je Bog v nebesih! — Ampak mojega l>rinjevca tudi ne iboš pila!" Vzela je st'iklenico, ozrla se po so-bf ali je še kaj pozabila, in šla. Fej te "bodi!" je bil njen pozdrav ža slovo. "Maram tvoj brin je vec," je za ftjo vpila Nanča, "Bog ve, kakega spaJta sta mi noter nalila, saj vem, da komaj čakata, da se vami spravim s pota." — Šia je -na dvorišče in z dvorišča nazaj po stopnicah na hodnik in s hodnika spet na dvorišče in do Osme ure zvečer, ko se je spravila spart, se je tja v mlačno noč razlegel njem krik, da ji lastna sestra in vsak strežeta po življenju z zastrupijenim bri-lijevcem. Milana tač^s eni halo poleg, ko je začet Stanko boj zoper Sultana. Kajti komaj mu je bil utegnil Stanko razkazati .svoje nove zaklade: pištolico, tobakiro in po-; v€*čalno steklo in mu razodevati način, kako se da priti v gledišče bili v spominu časi, ko je tod-le po , hiši robantil in strah oval divji Kocmur, da si nikdo ni bil svest [Življenj«, sestra, njegova iena, -ga [je pa še zagovarjala. — Boli ti so I ji pričenjala oži, odpirala je usta, je, da poseže po načinu do->£anja, ka lan je bila najboftj pokričataju. jioi bilo treba. Priskočilo ji m siknit i niti za las; preži vo so ji brez vstopnice, že je prišla domu črevljaijeva in je moral Milan gori, da sporoci'mamX kakor mu je "bilo ukazano. Zgoraj ga je pa pridržala služkinja Jetra, ki je imela v tej drazini prvo in zadnjo besedo zastfan dečka, in ga ni več pu-StAa nazaj: "Nič nimam rada, če se pajdašiš « tistim Stankom. Tu kaj ostani pri metu, na 'kruha hi pa knjigo vttemi v roko!" in tako Jerajeva je bila nestrpni čakala, kdaj se vrne črevljarica; zdaj ko se je vrnila in ji je sin prinesel to vest. se ji pa kar ni več mudilo. To je imelo svoj vzrok. Ločiti se namreč ni mogla od vrat med svojim in Nančhmn stanovanjem — tiho je ondu slonela, svetile so s*» ji oči, zadovoljno je kaeala bele zobe in z* naslado uživala razburjeni prizor v Nančini sobi. Šele ko je bila vsa slavnost tam pri kraju in je cula že zunaj rogoviliti Nančo, je zapustila •stanovanje, briliko je stekla po stopnicah, kakor bi štela šele šestnajst let, in je smuknila pod obokanim hodnikom na levo do zadnjih vrat — tu jc stanoval črevljair Pire. Pri durih je malo postala in poslušala, potem je potrkala in vstopila. V kuhinji ni bilo nikogar, pa že je iz sobe pogledala Pirčeva in jo pozdravila: "O, gospa Jerajeva, le noter!" Iz sobe se je slišalo na bijanje in poleg črevljarjev glas: "Le noter, le noter, da bo krajši vas!'' Pri oknu je sedel in delal črev-ljar, še mlad mož, par let mlajši od syoje žene, Zdravih lic, s polno rumeno brado. Nasproti mu je sedel vajence Peter, čokat fant, toda plašen kakor zajec; da je mojster le glas nej3 izpragovoril, že se je zgenil in v svojo obrambo dvignil roki h glavi tja, kjer sta jo dičili dve izredno veliki, vkraj štrleči ušesi "Fant je zaibit," je o njem trdU mojster, "že zdavnaj bi ga bit. zapodil, da nima tako priročnih, u-šes." "Kaj pa to?" se je začudila Je-rajuva, ko je zagledala v kotu nov, še prazen poistelnjak, poleg na tleh so ležale desike za dno "A.i dobite gostača?" **Učičajte se no, gospa!" je rekel mojster in prekinil delo. "Tončka Vtzameva s kmetov k sebi. Star je deset let, šole na kme-tih so slabe, v Ljubljani se bo vendar na vzel malo velč učenosti in manir, da bo potem laže sedel tu pri meni na stolu." Pirčeva je polagala deske, v po-steljnjak. "Skrajnji je čas, da ga vzameva zopet k sebi. Tak je že postal — verjamete gospa? — teti, ki je zdaj pri nji, pravi mama, meni pa teta. In še jokal se je, žaba, da ne gre in ne gre v Ljubljano, teta, moja sestra, mu je pa po= m a gala: "Pusti mi ga, deset let sem zanj skrbela, če ga dozdaj ni si pogrešala, ga zdaj tudi ne boš!' — Nič ne rečem,"saj ga ima res rad a. .toda koncem koncev je le najin sin in ne njen — alt naj vse žive dni gnoj kida in krave pase?" Črevljar je pritrdil: "Midva sva mestna, fant je tudi mesten zato spada v mesto in ne med kme te." "Saj ga nisva dala rada iz hi se." je" nadaljevala mojstriea toda kaj sva hotela: v tovarno sem hodila, ali jo naj pustim radi Otroka in izgubim pokojnino? — Zdaj sem dosegla leta, zdaj sem Lzpregla, imam pokojnino — do bri so tolareka! — zdaj ga lahko komandirava doma." "Taka novica! — Kdaj pa pride?" "Pojutrišnjem, v nedeljo. Sam grem ponj," se je oglasil mojster. "Ženi ga teta nemara niti ne bi dala." "Ti — pa da ne boš hud jijim!" ga je opomnila žena. "Pojetiel ga bom!" jo je šaljivo zarautil mojster. "Ubogati mora, pa, bova prijatelja* — Peter, kam pa zijaš spet?" Peter je zarapil "Av!" preden ga je mojster ujel za uho drugega odgovora ni dal, le z vejo vnemo se jo spet posvetil delu. "Kaj sem hotela reči..." je povzela besedo Jerajeva. "Ne, sem fct&cla, to moram, da Vam povem, kaj se mi je sanjalo. Kaj takega še ne!" V dokaa popolne poeornosti Sta Pirčeva dva prekinila vsak svoje delo in se dbrgSc k Jerajevi. Vso časopise, in vesti, ki imajo po-4neu le za gotove liste in ki so ta-korekoč tajnosti poedinih listov. Cirkularno javljanje izključuje vsako možnost specijaluega javljanja le gotovim interesentom. Vesti tajnega značaja bomo morali pošiljati tudi v naprej po ži->ci: Lstotako odpravljamo depeše, ki sicer niso tajnost, toda imajo Kralj tcmnic. Francija, ki je skoz in skoz republikanska država, ima svojerga kralja temnic. To je neki Celestin JRibot. star 64 let. Mož se je ponašal s tem. da ni nikdar v svojem življenju delal in da pozna več ali manj vse za opre v Franciji. Pa ne samo to. Ko je bil mlajši, jjr j) repot o val vso Evropo in na pomen le za gotove naročnike Za ... -i • , j. ..... . \teli turnejah se je vsako pot st» padtotelegrafska javljanja so pri- kladna le poročila oblega značaja, ki zanimajo v isti meri vse liste. kakor na pr. tema ta gospo-darsko-geografskega značaja, važne politične novice in slično. Sedanja poročila izhajajo iz znanil s kako novo ječo. Ribot govori danes o kvalitetah ječ kakor svetovni potniki o razlikah med hoteli v posameznih di-ža-vah. Sedaj se nahaja že enainšest-clesetič poti ključem. Ker je popolnoma zdrav, se nadeja, da mu centralnega urada podfpznmam in ^ usod& naklonila še kak5no n(„ in inozemstvu, ortj Te dni se je izvedelo, da je znani ameriški gledališki igralec. Lou Tellegen, že tri leta poročen z isabello C'rawen Dillworth. Baje niso niti njegovi najožji prijatelji vedeli za to tajno zvezo. Brezžična telefonija in tisk. Enostavno in ceno poročanje vesti tvori podlago ugodnemu razvoju in uspešnemu procvitanju tiska, ki mora stremiti za tem. da izkoristi vsako novo prometna sredstvo in ga priključi svojemu aparatu, da more tako ustrezati vsem zahtevam modernega življenja. Vsako novo prometno-tehni-ško sredstvo, ki omogoča cenejše javljanje in smotrenejšo ureditev poročevalske organizacije, daje pobudo evoluciji, katera mora slediti ; kajti gotovo jc, da morn Lsftotako kakor v drugih stvareh tudi med prometnimi pripomočki javljanja in uspehom oziroma stavljenimi zahtevami vladati gotovo ravnotežje. Brezžična telegraf i j a in telefonija je eno takih sredstev, ki istočasno preskrbuje poljubno število prejemnikov s poročili iste vsebine. Tako javljamje je brez dvoma najenostavnejše, najcenejše in najsmotrenejše. Radiote'legrafija lina sledeči glavni lastnosti: vse materialne veze med oddajnikom in prejemnikom so nepotrebne, in drugič, lahiko oddane valove prt-jema v gotovem krogu ne samo določeni ampak vsak poljubni prejemnik, če je le njegova prejemala postaja urejena za določeno valovno dolžino. Najprej je tehnika javljanja vesti izkoristila prvo lastnost, namreč, da je možna zveza "brez vodnikov, ki jih je treba postavljati in vzdrževati. Posebno se je razvil ta način javljanja tam, kjei ni bile je O'AJoyu z naravnost nesramnim sočutjem. O'Moy, ki je izgubil slehrno kontrolo nad seboj, ga je takoj udaril z roko po licu. — Srn radiji v laznjivec ste, Samoval, ničvreden falot. — je rekel. Samoval je stopil korak nazaj, težko zadihal, a kot čudežno ohranil kontrolo nad seboj. — Preveč pogosto sem dokazal svoj pogum, — je re'kel, — da bi bilo treba ubiti vas za ta udarec. Ker je moja čaist varna, ne bom izkoristil vaše lastne razburjenosti. — Poslužili se je boste, če hočete ali ne. — je zarohnel Sir Terence. — Ali mislite, da bom trpel, da bi kdo blatil Lady O'Moy? Se danes vam bom poslal svoje prijatelje — ip pr^ Bogu. Tremayne bo eden teb. Tako se je ta vročekrvni dečko sam izročil v roke sovražnika. Tudi ga ni posvaril jienpdni ble«k v očeh Samovala. — Ha, - je rekel gro/. To je bil vzklik zlobnega zadovoljstva' — Torej me poživljate? — Če urnem biti tako drzen. Mislim vas ustreliti — Ustreliti, pravite? — ga je prekinil Samoval. — Rekel sem ustreliti — in sicer na deset korakov razdalje. Grof je zmajad z glavo. — Mislim, da ne streljati. — Ta pojm je zavrnil s kretnjo svoje roke, ki je bila prav tako nežna in bela kot roka ženske. _To je preveč amgfieško, preveč irsko. Pištola je po mojem mnenje* primer-no orožje le za tepce. Celih deset let iiem se v so ki dan uril v suka-nju meča in vsled tega se ne,pustim ustreliti kot zajec, — pri moji veri, ne. ■ Smejal se je naglas, nato pa je nadaljeval. — Mislim, da ste me vi izzvali. Ker vas poznam, sem čakal, dokler ni prišel izziv z vaše strani. Mislim, da imam jaz pravico izbirati orožje. Svojim prijateljem bom naročil, naj zahtevajo meč. — Zame ne bo to -nobena razlika. — je rekel Sir Terence. _ Vse, kar hočete, od pasjega biča do havbice. .COrvniGMT KtY*TONt_VirW CO . Najbolj znana osobno^t po evropskih kopališčih in letoviščih je angle-- ški vojvoda Connaught, katerega nai. predstavlja slika' v družbi znane igralke tennisa, madame, Suzane Lenglen. NAD NAJVIŠJO GORO SVETA V angleškem listu 'Daily Mail* opisuje letalec Allan (^iblar svoj polet okoHi najvišje gore sveta takole: Preletel sem 280 milj potem ko sem se dvignil z letalom v zrak ■nedaleč od Kalkute. Na tla sem se spustil v Jajpagurju, kjer smo prenočili. Zjutraj smo razbremenili aparat, kolikor .je bilo mogoče. jZa sopotnika pa sem vzel s seboj samo ka/pitana jMseherja. Bilo je megleno jutro in mt*«la nas je prisilila, da se dvignemo kolikor mogoče visoko. Pred nami ni skušal obleteti Mont Everesta še noben letalec. Ko smo bili že prilieno visoko nad zemljo, smo uzrli prve vršace hribovja. Bili smo že 3000 metrov nad morjem. V perspektivi smo opazili prve gorske grelbene, ki so bili visoko pokriti s snegom. Usmerili smo letalo pro ti Kinčingungi in zroči v smeri napram severovzhodu se je pred nami pojavila sajajna masa Everest a. V višini 4-000 nnetrov smo dozi- OPUŠČANJU KRVI Puščanje krvi je izumil nilski konj. Tako trdi vsaj rimski naravoslovce Plinij. ki ise sklicuje na Polidora Virgiiija. Ta pripoveduje namreč, da si nilski konj od časa do časa pretrga žilo. izpusti kri iv se tako zdfavL Prvi zdravnik, ki je odredil puščanje človeške krvi. je bil baje Eskulap. Omenja ga tudi Hipokrat. Grški zdravniki so puščanje krvi prenesli tudi v (Rim, kjer je zaslovel Grk Arha-gat prav zaradi tega.. Rimski zdravnik Oelsus je odrejal puščanje le izjemoma, takisto je imel Galenus že dosti moderne nazore. Menda bili prejšnji clo-' veški rodovi polnokrvnejši nego so današnji. V starem veku je bilo namre'e puščanje krvi neverjetno razširjen običaj. Kri so puščali tudi za kazen vojščakom in pa prestrastnim jusakom. da so jih pomirili. V dobi preseljevanja narodov se je puščanje krvi baje pozabilo. Pečali so se s tem le še Arabci in -Judje. Mohamed je ličil. da se je možno zdraviti le s veli prve neprilike. Ker je teren v pt jem medu. s pušča van jem krvi in z žganjem z ognjeni. To trefcjje s-redst.vo pa Mohamed prepove- ondotni bližini še neraziskan, sem se moral s tovarišem spustiti nekoliko nižje. Kmalu' pa je aparat zopet letel navzgor. Zrak je postajal vedno redkejši, da smo jedva dihali. Toda za vse te muke in neprijetnosti nas je odškodoval sija- dmje. Kasneje so prevzeli puščanje krvi duhovniki, in 1. 1100 je visoka klerikalna šola v Salermu učila : "Puščanje krvi ostri oei, mož- Tedaj pa se je spomnil nečlsa in ta spomin je izgnal iz nje«-a vso irsko arogaAeo. _ Moj Bog, - je rekel ter ak.ro .zastokal. m ^eli lju. jen pogled na Mont Everest. Stal g-iine in čutila, vabuja spanje, či-je pred nami kakor orjak v sijaju sti in korist i mozgu v nogah; kre-in blesku. Sniežine miise na njein pi želodec, ostiri posluh in glas, so bile deviško bele, nedota.kn.jf-' zatira žalost in daie novo moc . . . t ne in so svetile kakor kristalna Baje so. po samostanih menihom polja. Obleteli smo več predelov, puščali namenoma -kri vsaj pet-katere sano tudi fotografirali. Po krat na lerto, da so jim pomirjali | treh uraih previdnega letanja p.i in ohlajali strast. V 11. veku f so ajsmo se morali zopet spustiti na pušal! kri brivci in posestniki ko- " rmm 1 in Ir-tcn* r\ -»i or- i-ni) 1 -t 1 nt ' nr.l i MllcnOni "t rk. rtn^ folA + Oilr držal je Stanovala, ki je že hotel oditi. , ,. . . , „ . "T ^f. - je vzkliknil. - Pozabil sem na generalno' ^TT"" ^^ povelje lorda Wellingtona. pristajali s — To je seveda mučno, _ je rekel grof, ki ni niti za trenutek pozabil na ukaz ter zgradil na njem celo svojo .intrigo. — To pa bi morali premisliti preje, predno ijte se podali tako daleč. Sir Terence se je pomiril. Postal je zopet prepirljiv. — Predaleč ali ne. Sestanek se ne more vršiti. — Jaz ne vidim nifcake nemogočnosti. Prav nič pa se ne čudim, tla se na tak način skrivate za takim ukazom. Spomnite se pa, da se ta ukaz ne tiče.mene, ker nisem vojak. -- Tiče se pa mene, ki nisem le vojak, temveč tudi generalni pribočnik m mož, ki je v glavnem odgovoren za to, da se povelje izvede. Lepa stvar bi bila. če bi ga jaz prvi omalovaževal. — Bojim se. da je že prepozno. Omalovaževali ste ga le — Kako ? * — Postava prepoveduje pošiljanje in sprejemanje izzivov. O'Moy je posfal zmeden. # — Samoval, — je rekel. — Priznati hočem, da sem bil tepec. Opravičil se bom za udarec in besede, ki so ga spremljale. . - To opravičilo, bi vključevalo, da je bilo moje ugotovilo resnično in da to priznavate. Če mislite to - Ničesar takega ne mislim. Prokleto! Imam namen pretepsti vas s pasjim bičem ter se zadovoljiti s tem. Al' mislite,'da se bom datf radi vas ustreliti? —- Mislim, da«i niti najmanjše prPike, da bi se to zgodilo. O'Moy pa je nadaljeval: v — In nakaj. Kje bom našel prijaitdflja, ki bi se sestal z vašimi? Kdo bi si drznil nastopiti zame vspričo ornega povelja? Grof je razmišljal ter postal resen. , V — Seveda pomeiija to težkočo, _ je priznaj kot da se je prvič zaveda. — Vspričo takih okoliščin, Sir Terene©, m da vam napra-? viSn .uslugo, sem pripravljen odpovedati se sefcundantom. \ — Brez sekundantov? — Sir Terence se je zgrozil vspričo ta- predloga. — Aii ne veste, da je to nepostavno, da bi se dvigni-,o proti preživelemu obtožbo radi umora? V- To je res, a mislim, da se vam ni treba brigati za mojo var-da sem bil jaz vas nasprotnik. nbst, če bi se izvedelo, \ Kako to? ■ \— Potem ko bi vs vas ubil J— Tako mislite? — O'Moy se je zopet razjaril ter izgubil vso' previdnost. i* 7} J— Kj« naj se srečava? — je vp&wal Teireince . ■ :T . ' smo najprej v Jajpagurju. ki leži v isti višini z mor-' jem in ko smo se odpočili ter dovolj utrdili za nadaljni polet, smo se počasi vrnili v Kalkmto. kjer smo prijateljem sporočili, kar peli. Puščanje je postalo takrat vseobče in krvi je poteklo za cele reke. Celo v 18. veku so zdravniki v svoji nevednosti s tem morili bolnike. Potem je puščanje pol stoletja prenehalo, a se začelo zopet okoli 1. 1890. proti krvarenju možganov, proti pljučnici, vnetju * ♦ - -,. -i «Hin»ijB vn t Mestni svet 'bratislavski se ba-vi z načrtom, da bi kupil na severu mesta večji kompleks sftavbišč, kakih 400,000 kvadratnih sožnjev. Kupna cena znaša sem milijonov čehosiovaških kron. Znesek hoče dati osna Conte Verde. Genoa, llcohambeau. Havre. 14. aprila: Martha Washnlgton. Trst. 15. aprila: Berengarla. Cherbourg; De Grasse, Havre; America. Cherbourg in Bremen. 16. aprila: Cleveland, Boulogne In Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg In Antverp; Columbus Cherbourg in Bremen. 18. aw-iia: Olympic Cherbourg: France. Havre: George Washington, Cherbourg In Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg In Antwerp. 22. .aprila: Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris, Havre; nomerle. Cherbourg; Orduna Cherbourg; Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen. 28. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp' Luetzow. Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg in Hamburg: Albert Ballin, Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 16. maja: Paris, Havre. — S tem parnikum bo spremljal * potnike uradnik tvrake Frank Sakser State Bank. Ufnolt: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joaepb Bllsb; Cicero, J. Fabian? Granville. Joeeph-Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle> J Spellch; Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal, Gertrnd >grin; Springfield, Matija Barboricb Waokegan. Frank Petkovdek. Maryland: Kitxmiller. Fr. Vodopl Middga^. Detroit, Ant. Janexicb Judnich. smo videli na naši zračni vožnji (ledvic in protinu. Pri akutnih mr- okohi najvišje gore sveta. Zabava na morskem obrežju. 7,1 ič n ill boleznih se ni uporabljalo Baje se je do^ro obneslo proti za-vapnjenju žil, proti ženski bledici, proti težkim zastrupljanjem » plinom in ogljenemu oksidu in dr., proti pijanskemu deliriju in solneariei . . . Posebno močni možje preneso do tri četrtine litra iz^rubljene Icr-vi. Pijavke popijejo krvi -za štiri- I krat no svojo težo in so baje uporabne le pri deei. Moderna medicina, pravi vseučiliški prof. med. dr. Alfred Froefolich, zopet uporablja puščanje krvi za zdravi je-nje, po novih metodah in z novimi uspehi. Slika nam kaže Miss Beatrice ' Bridges in njeno veliko želvo v Miami Beach, Florida. Pomanjkanje vode ' Pomanjkanje v^e vsled hude suše je a* južni Italiji tako veliko, da je ogroženo proizvajanje električnega toka in presti sLadlti suši tudi tema. V Napol ju so« morali zaradi tega promet na električni cestni žeieznici omegiti. Zdravniška preiskava pred sako- BOJAKT, NAROČAJTE SE NA 'QLA9 N4JBODA' NAJVEČJI ffiiOVENSKI DNEVNIK V j j^i ZDRUŽENIH DRŽAVAH-. Madžarski minister za' socialno skrbstvo Vass je napovedal .v parlamentu, da bo v kratkem predložil zakonski 4ufcčrt, ki uvaja Ha področju (madžarske . obveznfl zdravniško preiskavo ^aroccncei/ preden se poročno. BEIE STROJEVODJA JE PO DOLGI JBOLEZNI OZDRAVEL Predstavljamo vam veselega moža, ki pravi. da kjer je življenje, je tudi upanje. K. F. Godina, ki je živel tukaj 17 let. je zbolel pred kakimi Štirimi ieU. Do takrat ni bil niti en dan v življenju bolan. Tedaj je pa resno zho-lelJ Pooasf tadi, sigurno je izRubil polovico " svojih 200 funtov in slednjič je Izgledal kot okostnjak. Hodil je od bolnice do bolnice, od zdravnika do zdravnika in trr.šil brez uspeha svoj denar. Večkrat si je želel smrti. Operirali ?o j ga, misleč, da ima žolčni kamen, vnetje mehurja in druge stvari, pa ni nič pomagalo. Nekega dne mu je povedala neka obskovalka, kako je ozdravila, svojega sina od nadležne tr^kulje in to je sprožilo v našem možu idejo. Zazdelo se mu je, da. ima tudi on trakuljo. Šel je takoj k svojemu zdravniku ter mu rekel, naj mu .da dobro zdravilo zoper trakuljo, pa ga ni dobil. Zato je pisal ponj. In verjamete, da je povzročala njegove bole-jine ta strahovita porast, vsled katere trpi toliko ljudi. Danes je zopet zdrav prt delu, vesel je ' in žvUfea ves dan. Dosti moSkih, žensk, otrok se »Oravi za kako drugo bolezen in sicer neuspešno, dočim je njihova resnična bolezen PoSasfc—trakulja. Gotovo znamenje te pošasti so oddajanja njenih dcWr, morebitna pa Izgtfba teka z včasnim izpeha-vanjem, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu, stegnih in nogah, omotica, glavobol, občutek omedlevice a praznim želodcem, veliki, temni kolobarji krog oči. Želodec je težak In napihnjen. V Časi se čuti neko premikanje od želodca proti črevesom. Človek tudi čuti kot da bi se mu nekaj premikalo proti grlu. Ponavadi bolnik Jako dosti pljuje, ima rmeno kožo, malo tehta in ima slabo sapo. V največ slučajih so bolniki brez v*ake volje, ni jim mar delo, vedno so leni. To pošasti, ki včasfh dosežejo dolžino 50 čevljev, pevzročajo tudi božjastne napade, te se splazi v sapnik, lahko zadnSi svojo žrtev. Iznebite se takoj te poSasti, dokler ne izpodkoplje zdravja. PoSljite 910.48 za polno zdravilo. I*axta-na, to slavno današnje zdravilo proti trakuljf. COD se ne pošilja. Naznačite starost. Če nimate trakulje, nI Škodljivo. Prodaja ga samo Laxal Co.. 535 TAxal BMg., Bex 9S3, Pittsburgh, Pa. Za savaro-.vojčka 25c posebej.- B—9 —Adv-fc Zastopniki "Glas Naroda" Kaatopnikt kateri «q pooblaSEenl Datirati naroCalno m il— lit "(Bas Caroda". ' ' ." ♦ Vaakaaatopnlk 1«la poMflo|i noto, katero "Je prejeL . Zastopolka rajakoa u>p1o priporočilna BaroCnina m. "Qlaa Naroda", i Za eno leto f6.00; za pol, leta $8.00; « Štiri meace «2:00; aa eetrt lefm URL Kuofidaa aa ;Bwfpo Je 97. m. ene kta. , ■ * i 8aa JTmpciacov Jacob Frank NL Taanik; Poebio, Feter QaUs, J+m Franklin In okolico, Anton Beljak. In J. D. Clitoboim. Frank Gouie; Ely, Joe. J. Pesbel; Eveleth, Louis Gouie: Gilbert, Louis Vessel; Bibbing, John Parse: Virginia, Frank Hrrat*cb. molu Little Barber ton. A_ Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sim-fit in Oisrles Kar linger; Collin wood. Math. Slapnik; Lorain, Louis Bal an in J. KumSe; NUes, Frank KogovSek: Youngs town, Anton KlkeU* St. Louis. lCIkn Qrabrljsm. Montana: East Helena, Frank Hrella; Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sterniaba; Fallen Frank Maata Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, I«nlfl Briber; Braddeck, J- A. Germ; Brougbton, Anton Ipavec; Burdlne, John Demshar; Oonexhaqgh, Vid Bo-vaaiek in J. Bmorec; Claridse, Anton Kosaglov, Fr. Tushar. A. Jerina: Dunlo Ant. Tau2eU; Export, Louis SupanCIC, Fewest City, Math Kainln; Farrril, Jerry Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens baif, Frank NoVak; Homer City in Okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Pandiek; Johnstown, John ^Polanc in Martin Koroshets; Ltuerae ; Anton Osolnik; LloydeU, John Jereb, Mid way. John 2ust; Moon Run. Fr. Ma-chek in Fr. PodmllSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister. Vine. Arh In TJ Jakobich; Reading, J;Fessdirc; Steelto^ A. Hren; Turtle Creek in okolico, Fr. Schlfrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prelveh; Willock J. PeterneL West VirginSa: Ooketon, Frank Kocitan Mflwankee, Joseph Tratnik In Joa Koren; Racine in okoUcp, Frank Je lenoj Sheboygan, H. Svetlin. O. J. Rock Springa, Louis Tanebor. Poleg gorinavedenlh so pooblaRem pobirati narefinJao tail eal tajnfld * JL1 X _' Sfoveftsko Amor. Koledar za leto t925r moo že ak»ro MxprodalL y kratkem aaao ga prodni več tisoč. Kdor ga. boče imeti, naj ga takoj Baroči, ker g* je le-Še par #to rodovr 4DCMXTQV. Oni mM naročili riio, da< ki Ib niao ; tx»j r+e -paša* suavmno msunom oo. »o«r uB^mmm ' v »I Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.- Kdor Je namenjen potovati \ stari kraj, je potrebno, da je na tančno poučen o potnih listih, prt Ijagl in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zameren* dati vsled naše dolgoletne izkušnje Vam botlo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nike. ki imajo kabine tudi v IXL razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem U924, zamarejo tudi nedrifrvljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja* generalni na^elniški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljen jo se lahko nap vi tudi * New Xorku pred od potovanjem, tei se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejSe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi dobiti sorodnika al svojca Iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Iz Jugosla vije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev. AmcrLski državljani pa zamorej dobiti sem žene in otroke do 18. le ta brez, da bi bili šteti v kvoto. T rojene osebe se tudi ne Štejejo kvoto% S ta riši in otroci od 18. d« 21. leta ameriških državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pišite a pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Odrtlandt 8t., Hew York Prav vsakdo— .kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼aakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —. MALI OGLASI V"61a» Naroda" ADVTSBTT8E in • GJxA8 NABODA Opozorite trgovce in o« brtuike, pri katerib kupujete ali naročate in ste ■ nfih postrežbe zadovoljni, da oglašujejo v lista "Glas J^roda". g tem boste vsem. Uprava "Glas Naroda« za PIANO ^ INfHRVATS navinSek-potokar II: I ŠG3im£? A/- ms*