Izvleček
V članku je analizirana struktura rabe 
tal v Sloveniji med letoma 2000 in 
2020. Prikazane so spremembe rabe 
tal na nivoju celotne države in na nivoju 
statističnih regij. Posebej so analizirane 
spremembe obdelovalnih površin. 
Predstavljene so tudi najpogostejše 
smeri sprememb rabe tal. Na koncu je 
prikazano razmerje medrocesi nastajanja 
obdelovalnih površin (intenzifi kacija) in 
opuščanja le-teh (ekstenzifi kacija) ter 
razmerje med obdelovalnimi površinami 
in številom prebivalcev po slovenskih 
statističnih regijah.
Ključne besede: Spremembe rabe tal, 
opuščanje obdelovalnih površin, ozelenjevanje, 
Slovenija
Abstract
The article analyses the structure of land 
use in Slovenia in 2000 and 2020. It 
illustrates changes in land use at the level 
of the entire country and at the level of 
statistical regions. It focuses especially 
on analysing changes in arable lands. It 
also demonstrates the most common 
trends in land use changes. In the end, it 
shows the ratio between the processes of 
creating arable lands (intensifi cation) and of 
abandoning them (extensifi cation), and the 
ratio between arable lands and the number 
of inhabitants by Slovenian statistical 
regions.
Keywords: changes in land use, abandonment of 
arable lands, greenifi cation, Slovenia
Uvod 
Človek je rabo tal vedno prilagajal svojim 
potrebam. Ena od funkcij rabe tal je bila že 
od začetka razvoja civilizacije kultiviranje 
zemljišč za proizvodnjo hrane, ki je ena od 
najpomembnejših dobrin in zagotavlja obstoj 
posameznika in človeške vrste. Raba tal se skozi 
čas spreminja, kar je odraz vsakokratnih vrednot 
in potreb konkretne družbe. Za primerno 
blaginjo družbe je potrebna harmonija med 
zadovoljstvom z življenjem, zdravjem, možnostjo 
vseživljenjskega učenja, družabnim življenjem, 
občutkom varnosti in primernim okoljem 
(Vrabič Kek, 2012: 26). Zagotavljanje kakovostne 
zdrave hrane v ustreznih količinah sodi med 
najpomembnejše kazalce kakovosti življenja. 
Globalni trend pomanjkanja hrane ob različnih 
dejavnikih, ki na to vplivajo, dodatno poslabšuje 
zmanjševanje obdelovalnih površin zaradi 
pozidave, ozelenjevanja ali ogozdovanja. 
Kmetijstvo je dejavnost, katere glavni cilj je 
proizvodnja hrane, ob tem pa ima še druge 
funkcije, kot so ohranjanje kulturne pokrajine, 
poselitvenega vzorca in kulturne identitete.  V 
pogojih nezanesljive oskrbe s hrano na svetovni 
ravni in zaradi negativnih ekoloških posledic 
medcelinskih transportov hrane (promet je eden 
od najpomembnejših virov toplogrednih plinov) 
postaja zavedanje o pomenu lokalne samooskrbe 
s hrano eden ključnih strateških in političnih 
poudarkov pri načrtovanju razvoja družbe 
(Perpar, Udovč, 2010). Pri razvoju slovenskih 
regij pa logika odvisnosti zgolj od kmetijske 
politike države ni ustrezen pristop. Regije bodo 
tudi same morale prevzeti pobudo pri usmerjanju 
lastnega razvoja, ki naj ne bo kratkoviden, pač pa 
trajnosten in v dobro kakovosti bivalnega okolja 
vseh prebivalcev (Lorber, 2013).
Izhajajoč iz zapisanega smo v pričujočem 
prispevku analitično predstavili stanje rabe tal 
v Sloveniji kot celoti ter po njenih statističnih 
regijah v letu 2000 ter ga primerjali z letom 
2020. Posebej smo se osredotočili na obdelovalne 
površine zaradi njihove neposredne povezanosti 
s pridobivanjem hrane. Na podlagi zbranih 
podatkov smo opisali najpogostejše smeri 
spreminjanja rabe tal ter razmerje med procesi 
nastajanja obdelovalnih površin (intenzifi kacija) 
in njihovega opuščanja (ekstenzifi kacija).
Spremembe rabe tal v Sloveniji 
med letoma 2000 in 2020
Changes in Land Use in Slovenia between 2000 and 2020
Dr. Igor Žiberna
Oddelek za geografi jo
Filozofska fakulteta 
Univerze v Mariboru
igor.ziberna@um.si
Dr. Eva Konečnik Kotnik
Oddelek za geografi jo
Filozofska fakulteta 
Univerze v Mariboru
eva.konecnik@um.si
COBISS: 1.01
Kmetijstvo je 
dejavnost, katere 
glavni cilj je 
proizvodnja hrane, 
ob tem pa ima še 
druge funkcije, 
kot so ohranjanje 
kulturne pokrajine, 
poselitvenega 
vzorca in kulturne 
identitete.
6
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

Metodologija dela
Podatke o rabi tal za leti 2000 in 2020 smo 
dobili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano (MKGP). To objavlja podatke o 
kmetijski rabi tal v shp formatu (Medmrežje 1).
Vektorske podatke smo za vsako zemljiško 
kategorijo spremenili v rastrske, z velikostjo 
celice 5m x 5m. Metodologija zajemanja rabe tal 
se je znotraj obravnavanega časovnega razpona 
spremenila, tako da so vse oblike rabe tal za 
leto 2000 uvrščene v 21 kategorij, za leto 2020 
pa v 26 kategorij. Z združevanjem razredov 
smo ustvarili enajst kategorij rabe tal: njive in 
vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, 
travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba 
zemljišč, pozidana in sorodna zemljišča, gozd, 
ostalo in vodne površine. Opozorimo naj, da so 
v kategorijo »pozidana in sorodna zemljišča« 
pogosto vštete tudi parcele neposredno ob 
stavbah, ki so bolj podvržene spremembam rabe 
tal, zato se nemalokrat zgodi, da se površina te 
kategorije lahko celo zmanjša. 
Podatke o rabi tal za leti 2000 in 2020 smo 
medsebojno primerjali in ugotavljali smeri 
spreminjanja rabe tal ter intenzivnost teh 
sprememb. Posebno pozornost smo namenili 
intenzivnejšim oblikam rabe tal, predvsem 
njivam in vrtovom, vinogradom, sadovnjakom 
in ostalim trajnim nasadom, ki smo jih združili v 
skupino obdelovalnih površin. Na osnovi razmerja 
med površinami s procesom ekstenzifi kacije 
(prehod obdelovalnih površin v neobdelovalne) 
in površinami s procesom intenzifi kacije 
(obraten proces) smo izračunali še koefi cient 
ekstenzifi kacije. Podatke smo obdelali na nivoju 
celotne države in na nivoju statističnih regij.
Spremembe rabe tal v Sloveniji 
v obdobju 2000–2020
Leta 2000 so na območju Slovenije njive in 
vrtovi pokrivali 216.980,1 ha površja (10,7 %),
vinogradi 25.423,3 ha (1,2 %), sadovnjaki 
24.926,3 ha (1,2 %), ostali trajni nasadi pa 
1.182,3 ha (0,1 %) površja. Travniki so se 
nahajali na 351.741,7 ha (17,3 %), zemljišča v 
zaraščanju na 25.568,4 ha (1,3 %), gozdovi na 
1.205.682,7 ha (59,2 %), pozidana in sorodna 
zemljišča pa na 108.370,0 ha (5,3 %). 
Leta 2020 so njive in vrtovi pokrivali 181.425,2 
ha (8,9 %) površja, vinogradi 17.981,9 ha (0,9 %),
sadovnjaki 32.420,5 ha (1,6 %) in ostali trajni 
nasadi 2.845,8 ha (0,1 %) površja. Travniške 
površine so se nahajale na 352.666,7 ha (17,4 %),
zemljišča v zaraščanju na 39.278,6 ha (1,9 %), 
gozdne površine na 1.231.265,7 ha (60,7 %), 
pozidane in sorodne površine pa na 113.293,2 ha 
(5,6 %) površja (Slika 1).
Med obravnavanimi tipi rabe tal so se v 
navedenem obdobju najbolj zmanjšale površine 
njiv in vrtov (za 35.554,9 ha ali za 1,7 
odstotne točke (OT)). Zmanjšale so 
Slika 1: Raba tal v Sloveniji leta 2020 Vir: Medmrežje 1
7
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

se tudi površine vinogradov (za 7.441,2 ha ali 
za 0,4 OT). Sadjarske površine so se povečale za 
7.494,2 ha (za 0,4 OT), ostali trajni nasadi pa 
za 1.663,5 ha. Najbolj so se povečale površine 
gozdov (za 25.583,0 ha ali za 1,5 OT) in zemljišč 
v zaraščanju (za 13.710,1 ha ali za 0,7 OT). 
Pozidane in sorodne površine so se povečale za 
4.923,2 ha (ali za 0,3 OT). 
Če med obdelovalne površine uvrstimo njive in 
vrtove, vinograde, sadovnjake in ostale trajne 
nasade, lahko ugotovimo, da smo jih v Sloveniji v 
obdobju 2000–2020 izgubili skupaj 33.838,7 ha 
(zmanjšanje za 1,6 OT). V povprečju smo torej 
izgubili 1.611,4 ha obdelovalnih površin na leto 
ali 31,0 ha na teden. 
Struktura rabe tal po slovenskih statističnih 
regijah leta 2020  
V nadaljevanju predstavljamo najpomembnejše 
kategorije rabe tal po statističnih regijah. 
Leta 2020 se je največ njiv in vrtov nahajalo v 
pomurski statistični regiji (56.960,3 ha ali 42,7 %
površja te statistične regije). Veliko njiv in 
vrtov se je nahajalo tudi na območju podravske 
statistične regije 49.257,7 ha ali 22,6 % površja 
te regije. Na območju pomurske statistične regije 
se je nahajalo 31,4 %, na območju podravske 
statistične regije pa 27,2 % vseh njiv in vrtov 
v Sloveniji. V obeh regijah skupaj se je torej 
nahajalo 58,6 % vseh slovenskih njiv in vrtov 
(naj omenimo, da pomurska statistična regija 
pokriva 6,6 %, podravska pa 10,8 % površja 
Slovenije). Največ vinogradniških površin se je 
nahajalo na območju goriške statistične regije 
(4.345,9 ha ali 1,9 % površja te regije), sledita pa 
podravska (4.096,0 ha ali 1,9 % površja te regije) 
in obalno-kraška statistična regija (2.794,6 ha ali 
2,7 % površja te regije). Sadjarskih površin je bilo 
največ v savinjski (6.272,5 ha ali 2,6 % površja te 
regije) in podravski statistični regiji (6.082,7 ha
ali 2,8 % površja te regije). Največ zemljišč v 
zaraščanju se je nahajalo na območjih podravske 
statistične regije (6.321,3 ha ali 2,9 % površja te 
regije), jugovzhodne Slovenije (5.080,5 ha ali 1,9 %
površja te regije) in obalno-kraške statistične 
regije (3.648,7 ha ali 3,5 % površja te regije). 
Največ gozdnih površin se je leta 2020 nahajalo na 
območju jugovzhodne Slovenije (189.876,8 ha ali 
71,0 % površja te regije). V relativnem smislu po 
deležu gozdov izstopajo še primorsko-notranjska 
statistična regija, kjer gozdovi pokrivajo 72,5 % 
te regije, ter koroška (72,2 %), goriška (69,4 %) in 
gorenjska statistična regija (69,2 %). Najnižji delež 
gozdnih površin je beležila pomurska statistična 
regija (32,7 %). Pozidanih in sorodnih površin je 
v absolutnem smislu največ v osrednjeslovenski 
statistični regiji (20.925,1 ha ali 8,2 % površja 
te regije), v relativnem smislu pa na območju 
podravske statistične regije (18.289,9 ha ali 8,4 
% površja te regije). Zanimivo je, da je površje, 
ki ga na območju osrednjeslovenske statistične 
regije pokrivajo pozidane površine, že večje od 
Slika 2: Delež zemljišč v zaraščanju po statističnih regijah leta 2020 (v %)
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
8
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

Slika 3: Delež pozidanih površin po statističnih regijah leta 2020 (v %)
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
Slika 4: Struktura rabe tal po statističnih regijah leta 2020
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
površja, ki ga tam pokrivajo njive in vrtovi. Slednji 
pokrivajo 16.728,1 ha oziroma 6,5 % površja, kar 
je za 1,7 % površja manj kot pozidane in sorodne 
površine.
Spremembe rabe tal po slovenskih statis-
tičnih regijah med letoma 2000 in 2020 
Ugotovimo lahko, da so se površine njiv in vrtov 
zmanjšale v vseh statističnih regijah. Največje 
zmanjšanje se kaže v osrednjeslovenski 
(za 10.697,4 ha ali za 4,19 OT), v podravski 
(za 4.752,5 ha ali 1,33 OT) in pomurski 
statistični regiji (za 3.643,7 ha ali 2,65 OT). 
Vinogradniške površine so se najbolj zmanjšale v 
podravski statistični regiji (za 2.223,5 ha ali 0,92 
OT), jugovzhodni Sloveniji (za 1.152,8 ha ali 0,43 
OT) in posavski statistični regiji (za 1.095,6 ha 
ali 1,24 OT). Vinorodna območja v jugozahodni 
Sloveniji ne beležijo tako neugodnih trendov. 
9
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

V goriški statistični regiji so se vinogradniške 
površine zmanjšale za 575,5 ha (ali za 0,25 OT), 
v obalno-kraški pa za 453,5 ha (ali za 0,43 OT). 
Sadjarske površine povsod beležijo porast, 
najbolj pa na območju jugovzhodne Slovenije (za 
1.958,9 ha ali za 0,73 OT), v posavski statistični 
regiji (za 1.201,2 ha ali za 1,36 OT) in v goriški 
statistični regiji (za 1.109,9 ha ali za 0,48 OT). 
Čeprav smo omenili, da sodi obalno-kraška 
statistična regija med tiste z največjimi 
površinami zemljišč v zaraščanju, pa so se le-te 
prav tu najbolj zmanjšale (za 2.191,0 ha ali za 
2,1 OT). Opazno zmanjšanje zemljišč v 
zaraščanju lahko opazimo tudi na območju 
goriške statistične regije (za 748,1 ha ali za 
0,32 OT). Največje povečanje zemljišč v 
zaraščanju beležita podravska statistična regija 
(za 4.582,6 ha ali za 2,13 OT) in pomurska 
statistična regija (za 3.403,3 ha ali za 2,55 OT). 
Večje povečanje zemljišč v zaraščanju je mogoče 
zaznati tudi na območju savinjske (za 2.487,7 ha 
ali za 1,0 OT) in osrednjeslovenske statistične 
regije (za 2.408,1 ha ali za 0,94 OT).
Gozdne površine so se najbolj povečale na 
območju goriške (za 6.777,5 ha ali za 2,9 OT) in 
obalno-kraške statistične regije (za 6.743,6 ha 
ali za 6,5 OT). Večje povečanje je bilo mogoče 
zaznati še na območju jugovzhodne Slovenije (za 
5.837 ha ali za 2,2 OT), pomurske (za 2.894,1 ha
ali za 2,2 OT) in primorsko-notranjske 
statistične regije (za 2.376,9 ha ali za 1,65 OT). 
Pozidane in sorodne površine so se najbolj 
povečale na območju obalno-kraške (za 1.894,7 ha 
ali za 1,82 OT), osrednjeslovenske statistične 
regije (za 1.439,5 ha ali za 0,56 OT), jugovzhodne 
Slovenije (za 894,3 ha ali za 0,34 OT), gorenjske 
(za 818,4 ha ali za 0,38 OT) in goriške statistične 
regije (za 403,3 ha ali za 0,17 OT). Na območju 
obalno-kraške statistične regije so nove pozidane 
površine nastale predvsem na območju obale, na 
območju osrednjeslovenske statistične regije pa v 
suburbani coni okoli Ljubljane (Slika 4).
Procesi spreminjanja obdelovalnih površin v 
Sloveniji in po njenih statističnih regijah 
Omenili smo že, da (zdrava, lokalno pridelana) 
hrana postaja vedno bolj pomembna vrednota, 
zato je ohranjanje obdelovalnih površin velikega 
pomena, zlasti v državi, kot je Slovenija, ki je 
po obdelovalnih površinah na prebivalca in 
posledično po samooskrbnosti v neugodnem 
položaju. V nadaljevanju bomo na kratko 
predstavili procese spreminjanja obdelovalnih 
površin v Sloveniji kot celoti in po njenih 
statističnih regijah. Naj ponovimo, da smo med 
obdelovalne površine uvrstili njive in vrtove, 
vinograde, sadovnjake in ostale trajne nasade.
Slika 5: Novonastale pozidane površine v okolici Ljubljane med letoma 2000 in 2020 
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
10
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

V Sloveniji smo imeli leta 2000 268.512,1 ha 
obdelovalnih površin (13,2 % celotnega površja 
Slovenije), do leta 2020 pa se je ta površina 
zmanjšala na 234.673,4 ha (ali na 11,6 %), torej 
za 33.838,7 ha (ali za 1,6 OT). Leta 2020 se je 
največ obdelovalnih površin nahajalo na območju 
pomurske statistične regije (61.982,4 ha ali 46,4 %
površja te statistične regije). Med statističnimi 
regijami sta po obdelovalnih površinah izstopali 
še podravska (59.538,5 ha ali 27,3 %) in 
savinjska statistična regija (23.196,3 ha ali 9,7 % 
površja regije). V relativnem smislu je najnižji 
delež obdelovalnih površin beležila primorsko-
notranjska statistična regija, kjer je 2.586,3 ha 
obdelovalnih površin pokrivalo le 1,8 % površja 
te regije (Slika 6 ). 
Obdelovalne površine so se v obravnavanem 
obdobju v absolutnem smislu najbolj zmanjšale 
na območju osrednjeslovenske statistične regije 
(za 9.822,4 ha ali za 3,8 OT), podravske (za 
6.594,9 ha ali za 2,0 OT), savinjske (za 4.128,0 ha 
ali za 1,7 OT) in pomurske statistične regije (za 
3.522,2 ha ali za 2,6 OT). Časovna dinamika 
sprememb obdelovalnih površin je razvidna v 
Preglednici 1. 
Dosedanje raziskave na področju ugotavljanja 
smeri sprememb rabe tal v določenih časovnih 
intervalih (Žiberna 2013, 2014, 2017, 2018, 
2019a, 2019b) nakazujejo nekatere osnovne 
trende v Sloveniji:
– obdelovalne površine se zmanjšujejo,
Slika 6: Delež obdelovalnih površin po statističnih regijah v Sloveniji leta 2020 (v %)
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
Preglednica 1: Spremembe obdelovalnih površin po 
statističnih regijah v Sloveniji v obdobju 2000–2020 v 
ha/leto in ha/teden
Statistična regija Sprememba 
(ha/leto)
Sprememba
(ha/teden)
Pomurska -167,7 -3,2
Podravska -314,0 -6,0
Koroška -5,5 -0,1
Savinjska -196,6 -3,8
Zasavska 0,1 0,0
Posavska -67,7 -1,3
Jugovzhodna Slovenija -100,2 -1,9
Osrednjeslovenska -467,7 -9,0
Gorenjska -123,1 -2,4
Primorsko-notranjska -61,5 -1,2
Goriška -52,3 -1,0
Obalno-kraška -55,1 -1,1
Vsota -1611,4 -31,0
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
– obdelovalne površine v bližini mest v večji 
meri prehajajo v pozidane površine,
– obdelovalne površine v marginalnih 
pokrajinah prehajajo v neobdelovalne 
praviloma po naslednjem vrstnem redu: 
obdelovalne površine–travnik–zemljišče v 
zaraščanju–gozd. 
11
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

Na terenu je mogoče opaziti, da je transformacija 
obdelovalnih površin v neobdelovalne lahko 
skokovita, tako da le-te prehajajo neposredno v 
zemljišča v zaraščanju ali celo neposredno v gozd.  
V Preglednici 2 so prikazane najpogostejše smeri 
sprememb rabe tal na območju statističnih 
regij (površine, kjer se kategorije rabe tal niso 
spreminjale, v to preglednico niso vključene). 
V Sloveniji kot celoti so bile na največjem 
delu površja za obdobje 2000–2020 značilne 
naslednje spremembe rabe tal: njiva v travnik, 
travnik v gozd, travnik v njivo, travnik v 
Na terenu je 
mogoče opaziti, da 
je transformacija 
obdelovalnih površin 
v neobdelovalne 
lahko skokovita, tako 
da le-te prehajajo 
neposredno 
v zemljišča v 
zaraščanju ali celo 
neposredno v gozd. 
Slika 7: Primer prehajanja obdelovalnih površin v zemljišče v zaraščanju: vinograd na prvorazrednih legah v vzhodnih 
Halozah počasi prerašča grmovje.
Foto: Žiberna, julij 2015
Slika 8: Novonastale pozidane površine in novonastala zemljišča v zaraščanju na primeru Slovenskega primorja med 
letoma 2000 in 2020
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
12
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

Preglednica 2: Najpogostejše smeri spremembe rabe tal po statističnih regijah v Sloveniji v obdobju 2000–2020
Statistična regija Smer spremembe rabe tal Površina (ha)
Pomurska njiva v travnik
travnik v njivo
travnik v zemljišče v zaraščanju
travnik v gozd
njiva v pozidano zemljišče
4.204,9
3.387,8
1.636,4
1.607,6
1.254,7
Podravska njiva v travnik
travnik v njivo
travnik v zemljišče v zaraščanju
travnik v gozd
sadovnjak v travnik
8.033,0
5.324,4
2.881,7
2.809,1
1.692,5
Koroška gozd v travnik
njiva v travnik
travnik v gozd
zemljišče v zaraščanju v gozd
travnik v njivo
1.229,2
1.036,7
940,0
821,2
702,2
Savinjska njiva v travnik
travnik v njivo
gozd v travnik
travnik v gozd
sadovnjak v travnik
6.557,6
3.561,6
3.098,0
2.513,4
2.272,1
Zasavska gozd v travnik
travnik v gozd
njiva v travnik
travnik v sadovnjak
travnik v zemljišče v zaraščanju
473,5
405,9
405,4
276,0
174,0
Posavska njiva v travnik
travnik v njivo
travnik v gozd
travnik v zemljišče v zaraščanju
travnik v sadovnjak
2.934,9
1.953,8
1.770,9
1.165,5
784,9
JV Slovenija njiva v travnik
travnik v gozd
travnik v njivo
travnik v zemljišče v zaraščanju
zemljišče v zaraščanju v gozd
5.845,9
5.090,2
3.374,3
3.021,2
2.671,0
Osrednjeslovenska njiva v travnik
travnik v gozd
travnik v njivo
gozd v travnik
travnik v pozidano zemljišče
11.693,7
3.111,1
2.329,7
2.237,1
1.820,9
Gorenjska njiva v travnik
ostalo v travnik
gozd v travnik
travnik v gozd
ostalo v gozd
3.331,4
2.053,7
1.872,3
1.362,7
1.251,7
Primorsko-notranjska travnik v gozd
njiva v travnik
ostalo v travnik
travnik v zemljišče v zaraščanju
travnik v mešano rabo zemljišč
2.384,6
2.073,9
1.746,0
1.476,6
1.047,2
Goriška travnik v gozd
zemljišče v zaraščanju v gozd
ostalo v travnik
travnik v zemljišče v zaraščanju
njiva v travnik
4.658,4
3.429,6
2.468,4
2.030,1
1.963,3
Obalno-kraška zemljišče v zaraščanju v gozd
travnik v gozd
travnik v zemljišče v zaraščanju
travnik v mešano rabo zemljišč
njiva v travnik
4.152,7
3.732,7
2.480,6
2.148,9
1.654,9
Slovenija njiva v travnik
travnik v gozd
travnik v njivo
travnik v zemljišče v zaraščanju
gozd v travnik
49.735,6
30.386,6
23.753,9
19.268,6
16.178,3
Vir: Lastni izračuni, 2020
13
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

zemljišče v zaraščanju in gozd v travnik 
(potrebno je upoštevati, da smo v naši analizi 
zajeli le začetno in končno stanje, ne pa tudi 
vmesnih faz, v katerih so se marsikje gotovo 
kazali tudi drugačni procesi sprememb; v ta 
namen bi bilo koristno našo analizo dopolniti 
z vmesnimi časovnimi preseki). Očitno je, da je 
v sedmih od skupaj dvanajstih statističnih regij 
prehod njiv v travnik zajel največje površine.
Spremembe rabe tal pogosto izkazujejo 
dvosmernost na relativno majhnih območjih: 
po eni strani obdelovalne površine prehajajo 
v pozidane (suburbanizacija), po drugi strani 
pa v zemljišča v zaraščanju in na koncu v gozd.  
Dobra primera za to sta Slovensko primorje ter 
Dravsko in Ptujsko polje z bližnjimi Halozami. V 
prvem primeru lahko opazimo širjenje pozidanih 
površin ob Obali, medtem ko se v zaledju pojavlja 
več novonastalih zemljišč v zaraščanju. V drugem 
primeru je kontrast viden na primeru Dravskega 
in Ptujskega polja na eni strani ter Haloz na 
drugi. Na Dravskem in Ptujskem polju je že nekaj 
desetletij prisoten proces suburbanizacije, ki 
se mu je v zadnjih dveh desetletjih pridružil še 
trend nastajanja novih nakupovalnih centrov 
in širjenje storitvenih dejavnosti na obrobju 
Ptuja. Bližnje Haloze na drugi strani kažejo trend 
hitrejšega širjenja zemljišč v zaraščanju. Izjemo v 
Halozah predstavlja dolina Rogatnice, po kateri 
že nekaj let poteka nova avtocesta do mejnega 
prehoda s Hrvaško, ki je pritegnila tudi nekaj 
nove infrastrukture.
Smeri sprememb rabe tal smo analizirali še v bolj 
sinteznem smislu. Pri tem smo smeri sprememb 
generalizirali v naslednje kategorije:
- ohranjena oblika rabe tal (kategorije rabe tal 
se v obravnavanem obdobju niso spremenile),
- spremembe rabe tal znotraj kategorije 
obdelovalnih površin (npr. njiva v vinograd ali 
vinograd v sadovnjak),
- spremembe rabe tal znotraj kategorije 
neobdelovalnih površin (npr. travnik 
v pozidane površine ali zemljišče v zaraščanju 
v gozd),
- spremembe rabe tal iz neobdelovalnih 
v obdelovalne površine ali intenzifi kacija 
(npr. travnik v vinograd ali zemljišče 
v zaraščanju v njivo),
- spremembe rabe tal iz obdelovalnih 
v neobdelovalne površine ali ekstenzifi kacija 
(npr. njiva v zemljišče v zaraščanju ali 
vinograd v travnik). 
Kvocient med novonastalimi ekstenzivnimi 
in intenzivnimi površinami smo poimenovali 
koefi cient ekstenzifi kacije. Vrednosti koefi cienta 
nam povedo, koliko novonastalih ekstenzivnih 
površin je v obravnavanem obdobju nastalo na en 
Slika 9: Novonastale pozidane površine in novonastala zemljišča v zaraščanju na primeru Dravskega in Ptujskega polja 
ter Haloz med letoma 2000 in 2020
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
Spremembe rabe tal 
pogosto izkazujejo 
dvosmernost na 
relativno majhnih 
območjih: po eni 
strani obdelovalne 
površine prehajajo 
v pozidane 
(suburbanizacija), 
po drugi strani 
pa v zemljišča v 
zaraščanju in na 
koncu v gozd.
14
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

hektar novonastalih intenzivnih (obdelovalnih) 
površin. Vrednosti koefi cienta višje od ena 
pomenijo več novonastalih ekstenzivnih površin 
glede na intenzivne (obdelovalne) površine.
Koefi cient ekstenzifi kacije je najvišji v 
osrednjeslovenski statistični regiji in znaša 
3,22 (na en hektar novonastalih obdelovalnih 
površin je v obravnavanem obdobju nastalo 
3,22 ha novih ekstenzivnih (neobdelovalnih) 
površin). Na takšno vrednost koefi cienta vpliva v 
veliki meri suburbanizacija in širjenje pozidanih 
površin na obrobju Ljubljane. Do opuščanja 
obdelovalnih površin je v veliki meri prišlo tudi 
na Ljubljanskem barju. Indeks ekstenzifi kacije 
je nadpovprečno visok še na območju gorenjske 
statistične regije (2,37), nizek pa je na območju 
koroške in zasavske statistične regije, na kar pa 
lahko vpliva tudi že v osnovi visok delež gozda. 
Razmerje med obdelovalnimi površinami in 
številom prebivalstva po slovenskih statis-
tičnih regijah leta 2020 
Po ocenah bi na našem podnebnem območju za 
zagotavljanje primerne količine hrane potrebovali 
najmanj 0,3 ha obdelovalnih površin na prebivalca  
(Perpar, Kovačič 2006: 64). Ta podatek je zgolj 
Preglednica 3: Intenzifi kacija in ekstenzifi kacija sprememb rabe tal po slovenskih statističnih regijah v obdobju 2000–2020 
Tip spremembe rabe tal
Ohranjena oblika rabe 
tal (ha)
Ohranjeno znotraj 
kategorije obdelovalnih 
površin (ha)
Ohranjeno znotraj 
kategorije neobdelovalnih 
površin (ha)
Intenzifi kacija  (ha)
Ekstenzifi kacija  (ha)
Vsota (ha)
Delež intenzifi kacije (%)
Delež ekstenzifi kacije (%)
Koefi cient ekstenzifi kacije
Pomurska 108.286,1 1.197,4 9160,3 5.682,4 9.201,2 133.527,4 4.3 6,9 1,62
Podravska 172.879,8 2.199,8 17.271,0 9.823,3 15.817,0 217.990,9 4,5 7,3 1,61
Koroška 93.764,8 39,0 6.874,7 1.640,4 1.756,1 104.075,0 1,6 1,7 1,07
Savinjska 201.369,0 774,0 17.459,8 7.324,3 11.450,8 238.378,0 3,1 4,8 1,56
Zasavska 23.035,9 13,7 2.198,7 564,5 562,4 26.375,3 2,1 2,1 1,00
Posavska 70.622,9 896,8 7.670,6 3.936,2 5.354,1 88.480,7 4,4 6,1 1,36
JV Slovenija 232.605,2 647,3 20.066,9 5.994,4 8.094,7 267.408,6 2,2 3,0 1,35
Osrednjeslovenska 218.026,5 204,0 18.612,3 4.415,4 14.237,8 255.496,0 1,7 5,6 3,22
Gorenjska 191.904,6 69,1 15.304,2 1.892,4 4.478,1 213.648,4 0,9 2,1 2,37
Primorsko-notranjska 127.731,8 48,2 13.742,5 1.393,4 2.684,0 145.600,0 1,0 1,8 1,93
Goriška 198.311,0 1.636,4 25.107,2 3.180,0 4.277,9 232.512,5 1,4 1,8 1,35
Obalno-kraška 76.554,7 1.807,2 19.393,9 2.719,7 3.833,5 104.309,0 2,6 3,7 1,41
Vsota 1.715.092,4 9.532,9 172.862,3 48.566,4 81.747,9 2.027.801,9 2,4 4,0 1,68
približek, saj nam ne pove dovolj o strukturi 
obdelovalnih površin, poleg tega bi za boljšo oceno 
morali poseči še v natančnejšo analizo kultur, ki 
jih gojimo na teh površinah, čemur se v okviru 
tega prispevka nismo posvetili. Kljub temu pa 
smo ugotavljali tudi razmerje med obdelovalnimi 
površinami in številom prebivalstva po 
statističnih regijah leta 2020 (Slika 6). 
Razvidno je, da vrednost, ki vsaj formalno 
zagotavlja primerno samooskrbnost, dosega 
le pomurska statistična regija (0,54 ha 
obdelovalnih površin na prebivalca), vse ostale 
statistične regije pa so pod minimalno mejo. Med 
temi je najboljša situacija v posavski (0,20 ha 
obdelovalnih površin na prebivalca) in podravski 
statistični regiji (0,18 ha obdelovalnih površin 
na prebivalca), daleč najslabša pa v zasavski 
(0,02 ha obdelovalnih površin na prebivalca) 
in osrednjeslovenski statistični regiji (0,04 ha 
obdelovalnih površin na prebivalca).
Sklep
Zdrava hrana postaja v sodobnem svetu čedalje 
pomembnejša strateška surovina. Pridelavo 
zdrave in kakovostne hrane v lokalnem okolju 
v okoljsko ozaveščenih družbah vedno bolj 
Po ocenah bi na 
našem podnebnem 
območju za 
zagotavljanje 
primerne količine 
hrane potrebovali 
najmanj 0,3 ha 
obdelovalnih površin 
na prebivalca.
15
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

Slika 10: Koefi cient ekstenzifi kacije po statističnih regijah v Sloveniji v obdobju 2000–2020
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
Slika 11: Obdelovalne površine na prebivalca po statističnih regijah v Sloveniji leta 2020 (ha/preb.)
Vir: Medmrežje 1; Lastni izračuni 2020
prepoznavamo kot eno od vodil v gospodarskem 
in kulturnem razvoju. V tem smislu je ohranjanje 
primernega deleža obdelovalnih površin nujno za 
skladen razvoj. 
V tej luči procesi spreminjanja rabe tal, 
predvsem pa spreminjanja obdelovalnih površin 
v neobdelovalne, v Sloveniji niso ugodni. 
Leta 2000 smo v Sloveniji imeli 268.512,1 ha 
obdelovalnih površin (13,2 % celotnega površja 
Slovenije), do leta 2020 pa se je ta površina 
zmanjšala na 234.673,4 ha (ali na 11,6 %), 
torej za 33.838,7 ha (ali za 1,6 OT). Največ 
16
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja

obdelovalnih površin se nahaja na območju 
pomurske, podravske in savinjske statistične 
regije, vendar je tam njihovo krčenje – poleg 
osrednjeslovenske statistične regije – najbolj 
intenzivno. Trenutno le pomurska statistična 
regija presega 0,3 ha obdelovalnih površin na 
prebivalca, kar velja kot približna ocena stopnje 
doseganja samooskrbnosti.
Spremembe obdelovalnih površin izkazujejo 
dvosmernost na relativno majhnih območjih: 
po eni strani prehajajo v pozidane površine, po 
drugi strani pa v travnike, zemljišča v zaraščanju 
ali gozd. Eden od vzrokov za neugodne trende 
je najbrž tudi v naših vrednotah in odnosu do 
kmetijstva, ki mu ne smemo pripisovati zgolj 
ekonomske funkcije. Poleg proizvodnje hrane 
ima namreč trajnostno usmerjeno kmetijstvo 
še druge funkcije, kot so ohranjanje kulturne 
pokrajine, ohranjanje poselitvenega vzorca in 
ohranjanje kulturne identitete. V tem smislu je 
čas za aktivno prenovo naših vrednot v smeri 
polne podpore trajnostno usmerjeni obdelavi 
slovenskih kmetijskih površin.
Viri in literatura
1. Lorber, L. (2013). Spremembe v pristopih k razvoju 
podeželja – nova razvojna paradigma, Revija za 
geografi jo, 15, 8–1, Filozofska fakulteta, Maribor.
2. Perpar, A., Kovačič, M. (2006). Prostorski vidiki 
razvoja kmetij. Dela 25. Ljubljana: Oddelek za 
geografi jo. Filozofska fakulteta. Univerza v 
Ljubljani.
3. Perpar, A., Udovč, A. (2010). Realni potencial za 
lokalno oskrbo s hrano v Sloveniji. Dela 34. Oddelek 
za geografi jo. Filozofska fakulteta. Univerza v 
Ljubljani. Ljubljana.
4. Vrabič Kek, B. (2012). Kakovost Življenja. SURS. 
Ljubljana. 2012.
5. Žiberna, I. (2013). Spreminjanje rabe tal v Sloveniji 
v obdobju 2000–2012 in prehranska varnost, Revija 
za geografi jo, 15, 8–1, Filozofska fakulteta, Maribor. 
6. Žiberna, I. (2014). Raba tal na območjih z veliko 
poplavno nevarnostjo v Sloveniji. Revija za 
geografi jo, 18, 9–2, 2014.
7. Žiberna, I. (2017). Spreminjanje rabe tal na območju 
obpanonske severovzhodne Slovenije v obdobju 
2000–2015. V: Drozg, Vladimir (ur.), Horvat, 
Uroš (ur.), Konečnik Kotnik, Eva (ur.). Geografi je 
Podravja, (Prostori). Maribor: Univerzitetna založba 
Univerze.
8. Žiberna, I. (2018). Spremembe rabe tal na območjih, 
ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo 
hrane v obdobju 2000–2017. Revija za geografi jo 
13–1, 25. Maribor: Oddelek za geografi jo, Filozofska 
fakulteta, Univerza v Mariboru.
9. Žiberna, I. (2019a). Spreminjanje rabe tal v Halozah 
v obdobju 2000–2015. V: Drozg, Vladimir (ur.), idr. 
Kulturna pokrajina Haloz, (Prostori). 1. izd. Maribor: 
Univerzitetna založba Univerze. 
10. Žiberna, I. (2019b). Spremembe rabe tal v občinah 
ob Dravi v Sloveniji v obdobju 2000–2018 = 
Promjene upotrebe tla u općinama uz Dravu u 
Sloveniji u razdoblju od 2000. do 2018. = Land 
use changes in municipalities along the Drava in 
Slovenia in the period 2000–2018. Ekonomska i 
ekohistorija : časopis za gospodarsku povijest i 
povijest okoliša, ISSN 1845-5867, 2019, vol. 15, br. 
15,
11. Medmrežje 1: http:/ /rkg.gov.si/GERK/ (26. 4. 
2020).
17
GEOGRAFIJA V ŠOLI  |  3/2020
širimo obzorja