Političen list za slovenski narod.
„ , , . ji* o pošti prejeman velja. I	Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo ln ekspedicija v
Za celo leto predplaCan 15 gld.^a^l leta^S gd., za Četrt leta 4 gld., za jeden I	„Katol. TIskarni« Kopitarjeve ulice št. 2.
V administraciji prejeman velja: 8	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 »ld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 »ld., «a jeden mesec 1 gld. *	Vredništvo je v Semenlšklb ulicah St. 2, L, 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamne številke po 7 kr. '	Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vrednižtva t e 1	e f 6 n - š t e v. 74.
Č^tev. 290.	V Ljubljani, v ponedeljek 20. decembra 1897.
Shod katol. polit društva.
Sinoči ee je vršil prvikrat v krasni dvorani kat. doma javen shod katol. polit, društva, kateri je bil mnogoštevilno obiskan. Shodu je predsedoval društveni predsednik vodja g. Fi. Povše. Poročala sta na shodu državna poslanca gg. dr. Ivan Susteršič o političnem položaju in dr. Ign. Žitnik o točki: Slovenci in bodočnost.
Prvi govornik dr. S u s t e r š i č je v glavnih potezah jasno načrtal političen položaj, kakor se je razvil vsled zadnjih dogodkov v državnem zboru. Ožigosal je po zasluženju stranke obstrukcijonistov, nemških liberalcev, nacijonalcev in soc. demokratov, ki so zakrivili sedanji položaj, označil stališče desnice in posebe slovanske krščanske narodne zveze, povdaril, da je desnica, ki zastopa veliko večino prebivalstva v Avstriji, solidarna in vsled zadnjih ne-čuvenih dogodkov tesueje sklenjena nego kedaj poprej, da je torej trdno upanje, da nobena vlada, niti Gautscheva niti kaka druga večine prebivalstva in njega zastopnikov ne bode mogla prezirati.
Glede sedanje Gautscheve vlade dejal je dr. Susteršič, da je mogoče, da se vzdrži dalje časa in da vlada absolutistično, ako ji ne bo mogoče parlamentarnih strank vsled nemškonscijonalne nagaji-vosti privesti do sporazumljenja, na čegar podlagi bi bilo zopet mogoče obnoviti redno parlamentarno zborovanje iu sploh ustavno življenje. Sedanji vladi nasproti, dejal je govornik, mi čakamo ter jo bomo sodili po njenih delih; ako se skaže kakor obeta, pravična vsem narodom, tedaj jo bomo lahko podpirali tudi Slovenci, ako se pokaže nasprotna svojim obljubam, tedaj tudi vemo, kje da je za naše delovanje zarisana pot.
Sploh pa treba Slovencem čujočim stati na straži. Sedanji trenotki so za razvoj Avstrije in njenih narodov velepomenljivi. Borba, ki se je pričela mej liberalnimi Nemci in Slovani, je velevažna in bo konec njen usoden in odločevalen za državo. Vnel seje namreč na vsej črti boj Slovanstva pro ti neopravičeninadvladiNem-cev v avstrijski državi. Zato je opažati pri vseh slovanskih narodih v Avstriji, da se resno pripravljajo za to borbo in sicer s tem, da opuščajo mej seboj bratovske prepire ter se druži j o v krepko, združeno vojno, složno v borbi proti zagrizenim, krivičnim nasprotnikom.
Tudi zastopniki Slovencev v državnem zboru so spoznali, da je v teh kritičnih razmerah nujna, najsvetejša domoljubna dolžnost, opustiti vse neplodne mejsebojne prepire ter združiti se v skupen klub, v katerem je cehtuo zastopan slovenski narod. L/9 tem potom je mogoče zastopnikom slovenskega naroda na Dunaju ugledno in vspešno zastopati svoj narod in njegove vsestranske koristi.
Ta zveza slovenskih državnih poslancev biez razlike strank pa ne more biti trajna, ako se doma nadaljuje "brezoziren bratomoren boj mej strankama, kajti poslanci obeh strank ne morejo dalje časa ostati ravnodušni nasproti domačim borbam.
Govornik pravi, da je njegovo nepremakljivo prepričanje, da se treba tudi Slovencem na Kranjskem, vzlasti v deželnem zboru združiti, ako hote v sedanjem za Slov a n-stvo sploh in posebe za Slovence usodnem trenotku izvršiti svojo dolžnost na-
Letnik XXV.
sproti samim sebi. Kar je bilo, to mo" ramo pozabiti.
Prevažno je vprašanje o prihodnjoati vseh Slovencev, da bi tega ne mogli storiti. Ako pomislimo le za trenotek na neznosne razmere n a S i h slovenskih bratov izven Kranjske, in naSkodo, katero vsled prepirov t r p 6 tudi Slovenci na Kranjskem v vsakem oziru, tedaj nam se ne bo v tem prevažnem trenotku pretežko osebno žrtvovati in v korist skupnega naroda vse poskusiti, da se dožene tudi v kranjskem deželnem zboru sloga mej slovenskima strankama.
Ker pa katoliSko-narodna stranka zastopa v deželnem zboru večino slovenskih volilcev, ima ona posebno odgovornost za prihodnjost in zato je njena dolžnost, da prične poskuse za spravo razdvojenih bratov. Dr. Susteršič je zavrSil svoj vele-pomenljiv govor z zatrdilom, da )e sedaj za Slo-vence kakor za Slovane v Avstriji sploh napočila nova doba, ako bodo znali izrabiti ugoden trenotek s tem, da se združijo v resno, skupno delo. Ako sedaj ne porabijo tega momenta, je njih usoda zapečatena za daljeo prihodnjost in ura za tako akcijo sedaj zamujena, se ne povrne več nobena. Govornik sklene z željo, da veliki, usodni dogodki najdejo Slovence kot narod zrelih mož, ki v teh kritičnih dneh umeva svojo važno nalogo, kot del slovanstva v avstrijski državi ter se z mej-
LISTEK.
f Župnik Kneipp.
x.
Uspehi, katere je Kneipp dosegel s silno pri-prostimi sredstvi, bili so velikanski! Toliko bolj se moramo čuditi temu, ker so k njemu prihajali zlasti taki bolniki, kateri so oblezli vse mazače in zdravnike, ne da bi jim bili mogli pomagati. Veda se je izrazila, da nima zanje zdravila, z jedno nogo bili so že v grobu, a vendar so hiteli h Kneippu v nadi, da jih ta ozdravi. Res, ozdravil je bolezni, nad katerimi so velikani zdravilske znanosti brezuspešno poskušali raznovrstna zdravila. Kneipp je bolaikom, ki so že obračunali s svetom, vlil novega življenja v otrple ude, vrnil je starišem otroke, otrokom stariše, po katerih je že stegovala koščeno roko bleda žena smrt. Tisoči in tisoči morajo ga zahvaliti, da še žive. Ako bi bil Kneipp le 10% onih ozdravil, ki so iskali pri njem pomoči, bilo bi to veliko. Toda najmanj 20 — 30°/0 je popolnoma ozdravelo, dočim je morebiti ravno tolikemu številu vsaj nekoliko olajšal bolečine in okrepil telo. Ko bi bil Kneipp medicinec, gotovo bi mu zdaj vesoljni svet pel hvalo na vse mogoče načine zaradi tolikih uspehov, a ker temu ni tako, ga učenjaški svet deloma napada, deloma prezira, deloma pa dvomi nad resničnostjo jasno dokazanih dogodkov in dejstev. Bavno
tako resnično je pa tudi, da je cela množica res imenitnih zdravnikov pripaznala veliki pomen Kneipp-ovega zdravljenja, da, glasoviti nemški zdravnik in medicinec Kussmaul potegoval se je prav resno za to, da se hydroterapija (tako imenuje znanost način Kneippovega zdravljenja) uvede na medicinskih fakultetah. Medicinci imajo neke predsodke proti Kneippu in njegovemu zdravljenju, ker so trdno prepričani, da ne more pomagati bolnikom, kar se ni zvarilo v kemični kuhinji. Toda hitro naraščanje Kneippovih privržencev in mnogoteri prav sijajoi uspehi tega zdravljenja morajo s časom izpodbiti tla tem neutemeljenim predsodkom.
Morebiti poreže kdo, saj smo vendar brali, da je Kneippa privedla do tega, da je začel zdraviti z vodo, knjižica Hahn-ova : „Navod k zdravljenju z vodo", katero je slučajno dobil v monakovski dvorni knjižnici, Kneipp po tem takem vendar ni iznašel nič novega, ampak je le staro privlekel zopet na dan. — Odgovorimo : Mnogo bolj bi marsikdo koristil človeštvu, ko ne bi iznašel kaj novega, marveč se oprijel starega in to časovnim potrebam primerno izboljšal. Cemu pač hrepeneti po novem, neznanem, ko imamo vendar starega dovolj in sicer prav dobrega v vseh strokah in znanostih ? — Kneipp pa tudi niti jedenkrat ni rekel, da je on iznašel ta način zdravljenja. Kneipp bil je prepošten, da bi se bil hotel lepotičiti s tujim perjem, marveč prostodušno in rad je pripoznal, da ga je Hahnova knji-
žica na to napeljala. Ce pa kdo misli, da mora odrekati Kneippu vsako zaslugo za zdravljenje z vodo, ne dela le blagemu pokojniku velike krivice, ampak tudi nasprotuje množici očividnih dejstev. Brez obotavljanja mora pripoznati resnicoljuben človek, da je Kueipp ta sistem silno razširil, spopolnil in raztegnil. Kar so Hahn, Priessnic (kmetovalec v Griifen-bergu, kraj Avstr. Slezije, r. 1799 u. 1851, je leta 1826 ravno tam ustanovil zdravilišče, v katerem je zdravil z vodo), Schroth in dr. začeli, to je Kneipp nadaljeval in spopolnjaval. Dolgih 30 let poskušal je kopeli v vseh načinih in različno dolge, slednjič privedla ga je bogata izkušnja do tega, da se je oprijel kratkih mrzlih polivov. Ti so prav njegova izumitev, in pripoveduje nam, da ga je k temu do-vedla slabotnost in puhabljenost ljudij. Marsikdo ne bi se upal skopati se ves v mrili vodi, pa tudi on tega ni svetoval nikomur, ki ni ime! dovolj naravne toplote.
Nasprotno pa je njih organizem lahko prenesel kopel za noge ali polkopel ali sedečno kopel ali kopel za posemezne ude. Vsi polivi na posamezne dele telesa zamorejo telo tako okrepiti, da prenese tudi kopel za ves život. Kakor so posamezni polivi popolnoma Kaeippova iznajdba, tako je tudi izumil kopeli v vodi, v kateri so se kuhale te ali one zdra-vilne rastline, dalje razne čaje in obkladke. Tako je Kneipp spopolnil in pomnožil to, kar so drugi pred njim začeli.
sebojno slogo pripravi na odločilno bitko bližnje prihodnjosti.
Govor dr. Š u s t e r š i č a je vzbujal mej poslušalci splošno senzacijo, izredno zanimanje in splošno odobravanje.
Mi objavimo ta velepomenljiv govor poslanca dr. Susteršič» v celoti po stenografičnem zapisniku. Za danes le omenimo, da se vkljub raznim važnim pomiselkom moramo z ozirom na izredno važen in usoden položaj v državi ukloniti argumentom dr. Susteršiča ter vse poskusiti, da se srečno dožene ta velika akcija!
(Konec sledi.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 20. decembra.
Preosnova uradniških plač. V poljskih krogih se je te dni raznesla vest, da sedanji finančni minister Bdhm-Bawerk nikakor ni voljan, ustreči opetovani, nujni zahtevi avstrijskega, posebno nižjega uradništva glede povišanja plač ter neki ni dovolil, da s 1. jauuvarijem bodočega leta stopi v veljavo že davuo sklenjeni zakon. Jedna glavnih ovir je pri tem seveda neugodni položaj, v katerem vlada ne more izvesti svojih načrtov, s katerimi je nameravala zagotoviti si potrebnih virov v pokritje novih stroškov. Z ozirom na res neugodno stanje nižjih uradnikov in posebno še državnih služabnikov je obžalovati ta vladin korak in mi menimo, da bi bil odstopivši finančni minister Biliuski ugodneje rešil to vprašanje, ker se je kazal vedno precdj naklonjenega napram nižjim državnim služabnikom. Umevno je, da imajo delavci v eraričuih podjetjih sedaj še manj nade na kako zboljšanje.
Binaldinijev odstop je zelo poparil tržaške iredentovce, ki so našli v njem vedno in pri vsaki priliki najboljšega zaščitnika. Njih prvo glasilo lu-dipendente" pretaka krokodilove solze za možem, ki je vestno branil „zatirane" Italijane pred valovi slovanske povoduji in pod čegar vlado so se, kakor priznava sedaj ta list sam, tako sijajno zboljšale razmere primorskih lahonov. Z njim so pa minuli „die schonen Taga von Aranjuez" in vlada se nič več (!) ue ozira na njih „pravične" zahteve, akoravno zahtepniki italijanskega naroda neumorno klečeplazili okolu vlade in opetovano glasovali za njene predloge. Vse to kaže, glasi se nadaljni odstavek te jeremijade, da se je pokazala nujna potreba absli-nenčne politike, ker se vedno bolj očitno kaže, da za Italijane na Dunaju ni več mesta in nimajo tam ničesar več iskati. Svetovali bi jim torej, naj se obrnejo proti „blaženi" Italiji, kamor so že dosedaj škilili, morda jim je tam sreča mileja. Primorski Slovani gotovo ne bodo pretakali preveč solza za njimi, ki so jim malone popolno onemogočili že itak skromno život&renje.
Iro zopet izvoljen. Poslanska zbornica se lahko raduje, kajti zopet ga imamo v svoji sredi
Po krivici očitali so Kneippu, da je vse ljudi zdravil po jednem kopitu. To nikakor ni resnično. Kolikor mu je bilo mogoče pri obilem pritisku si je natanko ogledal bolnika in njegovi moči primerno pričel ga je zdraviti z mlačno ali mrzlo vodo.
Kaj pa je vendar jedro Kneippovega zdravljenja ? Kneipp je bil tega prepričanja, da ni boleznij in bolečin, ki bi bile omejene samo na jeden kraj telesa, izvzemši opekline ali zlomljenje kacega uda. Ce je bil pa sicer le jeden majhen del bolan, bil je bolan cel organ zem : o tem ;e bil on prepričan. Temu primerno ravnal je potem z bolnikom. Z uporabo vode deloval je zato, da se narava okrepi in izloči to, kar ji bolejeu povzročuje, iz sebe. Prepuščal je zdravljenje naravi sami, on ji je le pomagal in jo k temu priganjal. V to služila mu je obilna in obsežna izkušnja. Z raznimi polivi in ob-kladki in kopelmi vplival je na shlapelo in oslabelo naravo tako, da si je v kratkem opomogla, če le ni bila že prav pri koncu s svojimi močmi. Poleg zdravljenja z vodo svetoval je pa v prvi vrsti pri prosto hrano, utrjevanje telesa in zmernost v vseh rečeh. Uspehi, s kakeršnimi se ne more noben zdravnik ponašati, ti uspehi govore in pričajo jasno, da je župnik Kneipp s svojim načinom zdravljenja zadel popolnoma pravo stran, od katere se še da pomagati človeštvu, kateremu je zvedenevala kri in so se mu razdražili živci.	(Dalje sledi.)
vrednika Schonererjevega hišnega glasila. Z 277 glasovi je zopet izvoljen jeden najbolj „delavnih" poslancev, namreč Karol Iro. Njegova izvolitev nam sicer kaže, da 29 volilcev, ki so svoje glasove raje oddali Wolfu, še vedno ni potrjenih v veri na „zmožnosti" Irotove, ostali razcepljeni pa niso vedeli, kaj bi prav za prav bilo na tem možu hvalevrednega. Za vse to se seveda Iro prav malo briga, kajti glavna stvar je vender le mandat, in tega ima sedaj v rokah. Pa tudi Schonerer je vesel, ker more zopet „šteti glave svojih dragih v zbornici in glej, ne manjka nihče vseh !" Stranka petorice je zopet zbrana in le žal, da nima zdaj nikakega posla in ne more niti pisati pisem na grajalni odsek.
S pomažarjenjem krajevnih imen na Ogerskem sedaj še ne bode nič, akoravno je mažaronska klika vse sile napela, da izvede svojo nakano. Vkljub vsestranskim ugovorom je vspre jela vladin predlog in menila je najbrže, da ima že v žepu potrjeni zakon. Toda spekla ве je. V petkovi seji magnatske zbornice je bil ta načrt na dnevnem redu. Mimogrede moramo opomniti, da se je moralo baronu Banffyju zelo muditi. V tej seji pa je vstal član magnatske zbornice škof Roman ter predlagal, naj se o tej zadevi sedaj ne razpravlja, marveč naj se odloži ta razprava za nedoločen čas. Zbornica je vsprejela ta predlog po zelo kratki razpravi. Tako je toraj za nekaj časa pokopan nasilni predlog. Zmago si seveda pripisujejo nemški kričači avstro - ogerski ter oni iz rajha, v resnici pa je za sedaj zmagala stranka, ki se vedno poteguje za pravičnost, v kateri je zaman iskati nemških kričačev. Seveda ni ta zmaga trajna, ker bodo mažaroni z vso silo pritiskali na magnatsko zbornico, da pritrdi njihovemu predlogu, in se bode liberalna klika v magnatski zbornici prej ali s'ej tudi udala temu pritisku. Po našem mnenju je večina tega aastopa pritrdila predlogu škofa Romana največ radi tega, ker je imela pred očmi važnejšo nalogo, namreč provizorij, kateremu bi bili sicer gotovo odrekli svojo pomoč vsi nemažarski zastopniki. Ko se poleže ta vihar, pride najbrže na vrhunec zopet to «pereče« vprašanje.
Kriza na Ogerskem? Sobotni budimpe-štaneki listi so objavili vest, da Banffyjev kabinet v kratkem odstopi. Ta vest se je kaj naglo raznesla po Budimpešti in nekateri so celo zatrjevali, da je Banffy že vložil demisijo. Tej govorici je dal povod razgovor ministerskega predsednika z vodjami raznih strank, mej temi s Horanszkim in Appony-jem, ter dejstvo, da se je podal včeraj na Dunaj. «Magyar Orzag« pa je tej vesti dostavil, da se umakne Banffy še-le 7. januvarija, ker do tedaj nima pravice do pokojnine. Položaj sedanje ogerske vlade res ni kdove kako ugoden in bi se ne bilo prav nič čuditi, ko bi se uresničila ta vest, vendar pa n&šteti povodi še niso merodajni, kajti BanfTy se je podal na Dunaj le radi delegacij.
Novi italijanski kabinet se predstavi v današnji seji poslanski zbornici in senatu. Kakor je razvidno iz poročil raznih listov, vsprejem ne bode posebno prisrčen, kajti opozicija se je v poslednjih dneh morda ravno vsled te ministerske krize tako ojačila, da šteje že nad 300 glasov. Večje število italijanskih zastopnikov, ki so stali dosedaj zvesto na Budinijevi strani, je sklenilo pridružiti se opoziciji in vztrajati v boju proti vladnim nameram. Civalotti, ki je znan kot jeden glavnih voditeljev opozicijonalne stranke, je že naznanil za današnjo sejo interpelacijo, v kateri bo ironično vprašal, kako se je rešila zadnja kriza. Akoravno se sedaj še ni bati, da bi novo ministerstvo takoj v prvih dneh svojega življenja podleglo v bitki z opozicijonalnimi strankami, je vendar njegov položaj zelo neugoden, kar se bo najbolj jasno pokazalo povodom razprave o kaki važni zadevi.
Socijalne stvari.
Socijalno razmišljanje.
(Dalje.)
III.
Dogodki v državnem zboru, ki so nam ravnokar zginili izpred oči, nam potrjujejo vse, kar smo poprej rekli. Hkrati pa tudi razsvetljujejo daljavo, v kateri gledamo še nadalje židovske nakane. Zidov-svo pripravlja revolucijo, ker ono jedino ima od nje koristi. Ljudstvo ne preliva v prekucijah svoje krvi za svojo svobodo, kakor mu trobijo, marveč za prostost Židov. Zato talmudistično judovstvo neprene-
homa hrepeni pripraviti ljudstvo za veliko svetovno revolucijo, katera bo menda prinesla Židom stalno in neovrgljivo nadvlado nad narodi. V ta namen vzgojujejo ti sleparji armado socijalno demokratično, da bi uprizorili svetovni prevrat v njihov prospeh. Ljudstvo pripraviti za revolucijo, to je dandanes želja židovskih voditeljev. Saj je vodja socijalnih demokratov, jud Perri, rekel, da je treba „sospingere il proletariato sulla via rivoluzionaria" — zapeljati ljudstvo na cesto, ki pelje k prevratu. Za to pa je potrebno dvojno. Najprej je treba uničiti avtoriteto. Drugič pa je treba ljudstvu vliti poguma in hrepenenja po prekuciji. Oboje uvedo židje. Najpoprej so krivonosci in od njih najeti janičarji pokopali avtoriteto Božjo, dane,s pa spodkopavajo tudi avtoriteto zakonodajnih zborov, sejejo revolucijonarsko žito, ki se je že ukoreninilo po celi Evropi. Na Spanjskem in Laškem že tli iskra, treba je le lahnega vetra in upihal jo bo v svetal plamen ; v Belgiji čakajo samo še povelja, Francoska je pa že izkušena v revoluciji in tudi še zdaj hrepeni po nji. Na Nemškem je „proletarijat1 pripravljen in kakor hitro bi izbuk-nila vojska — kakor pravi Bebel — izbruhne doma revolucija. To nemški cesar dobro ve in zato vedno cika na „notranjega sovražnika". Na Balkanu in v Grški buči, kakor vulkan, predno izbruhne. Le Avstrija in Ruska še stojita, revolucijonarni elementi če nimajo proti njima poguma in pretežnosti. — Zato seje prostozidarsko židovstvo vsakovrstno seme, da bi tem preje dozorelo revolucionarno zrnje v Avstriji.
Tukaj je glavni vzrok boja proti jezikovnim na-redbam. Te so pretveza, pod katero hočejo razjeziti in podšuntati ljudstvo in je navaditi kljubovanja.— Zato razsaja obstrukeija v parlameutu, da bi ljudstvo izgubilo spoštovanje do parlamenta in s tem tudi spoštovanje do postav in avtoritete, in da bi se v ljudskih žilah vipenila kri za prevrat. Od tod si razlagamo, zakaj so židovski listi od „Neue Freie Presse" do „Tagblatta" v soglasju s socijalno dem. zagovarjali in branili obstrukcijo, in se veselja topili, da je Pfersche potegnil svoj nož in divjal proti svojim kolegom, kakor pri tepežu v žganjariji, in da je Schonerer hotel s stolom izpoditi svoje protivnike iz zbornice, kakor krčmar fante, ki se stepo pri poliču.
Mislimo si, kaj se pač godi v duši ljudstva, kadar bere novice iz parlamenta ali sliši pripovedovati o razgrajanju, o surovosti tako zvanih kulturo-noscev in o groznem nasilstvu. „Ustrelim vas, kakor psa", vpil je socijalist Jarosiewicz nad zborničnim predsednikom, „živela revolucija" razgraja socijalist Hybeš, „bomo že pokazali nasilnemu postopanju," kriči žid Verkauf in tako dalje. Ni čudno, če se peni kri, če zgrabi človeka jeza in če se mu vzbudi hrepenenje po spremembi. Da hrepenenje po spremembi se nam vzbuja in sicer po boljši spremembi. Gorko želimo tega, da bi Avstrija pustita centralizacijo in s tem tudi centralistični parlament in da bi se vrnila na cesto federalizma, kateri jedini jo pripelje do njenega blagra. Toda, kakor kažejo razmere in kolikor je mogoče gledati neprej, Avstrija še ne bo prišla tako hitro do tega, da bi obnovila federalizem. In da bi se to ne zgodilo, skrbe židje. Položaj, kakoršen je zdaj, ne more obstati, in če nastane prevrat, bo zavladal začasni absolutizem, kakor je bilo napovedano od najvišjih vladnih krogov, ali pa se bo spremenil državni zbor. To oboje pa ljudstvu ne bo vrnilo miru, marveč bo vir nadaljuih zdražb. Voda se bo vedno kalila in pijavke bodo sesale ljudstvu kri še naprej. Zidje ne bodo zapustili Nemcev in ti „patentovani kulturo-noeci" ne bodo pozabili svojih germanističnih nakan, židje pa jim bodo pri tem pomagali, da le odvrnejo od sebe pozornost. Antisemitizem je za nje nevaren iu zato so hitro skalili vodo z narodnostnimi zdražbami, da bi se ljudstvo s tem prepiralo in ne moglo opazovati Židov. Stari modrijan Bias je rekel, da mora vsak človek imeti nekaj, kar ljubi in nekaj, kar sovraži. S svojim delovanjem židje niso pridobili ljubezen med narodi, narobe: antisemitizem je njihov zaklet sovražnik."	(Dalje slidi.)
Slovstvo.
Knjige družbe bv. Mohorja.
Ocenili Ciriiski.
(Konec.)
Manj pa nam je ugajala druga povest: »Kako se je rajni Smolnikar trmoglavosti odvadil« (episal Zaljski). Povest ni povsem verjetna, saj jo pisatelj sam imenuje .pripovedka«; dvomimo pa tudi, da
bi ae kak mož-eitnež, ki bo prebral to povest, iz-nebil svoje čmemosti in trmoglavosti.
Tudi z življenjepisi nas je družba sv. Mohorja letos prav bogato obdarila.
Prav kratek, da, prekratek, pa zanimiv je življenjepis ranjkega kanoniku Karola Kluna, zaslužnega deželnega in državnega poslanca (spisal Jan. Kromar).
Gospod Jož. Rozman nam je opisal življenje »dveh vrlih mladeničev cesarske rodovine«, namreč : nadvojvode Ladislava in nadvojvode Albrehta Salvatorja. »Obadva sta z vzglednim svojim življenjem pokazala, kako se (udi na cesarskem dvoru, v imenitni družbi in sredi posvetnega sijaja zvesto in lepo more služiti Bogu. Obadva sta bila ljuba Bogu, zato ju je v čvrsti in nadebudni mladosti odmaknil zemeljskemu hrupu, skušnjavam in trudu, v rajske višave, v nebeški mir.«
Iz življenja ranjkega zlatomaSnika Fr. Lavren-Ciča, bivSega vojaškega kapelana in pozneje župnika sekovske Škofije, nam podaje znani pisatelj, stotnik Fridolin Kavčič, par zanimivih dogodb iz vojskinih let 1848 in 1849
V stoletni spomin rojstva naSega slavnega rojaka, škofa Ireneja Friderika Barage, katerega Očipve-Iudijani že sedaj splošno časle kot svetnika, nam gospod Jož. Benkovič najprej na kratko nariše njegovo življenje (obširneje nam je isto opisal v posebni knjigi dr. L Vončina leta 18G9), potem pa nam poda par zelo miCnih zgledov njegove apostolske gorečnosti in čudežnih dogodkov, ki so se izvršili že za časa njegovega življenja.
»Andrej baron Cehovin, slavni junak slovenski« (spisal Janko Leban) je proslavil svoj narod kot slaven vojak; zato mu postavijo hvaležni rojaki časten spomenik v njegovi rojstni vasi, katerega odkrijejo dne 15. avgusta 1898.
Po potresu hudo ponesrečenim Ljubljančanom je prav velikodušno prihitelo na pomoč stolno mesto Dunaj. V zahvalo zato je priredila spomlad» leta 1896 naša »Glasbena Matica« dva velika koncerta na Dunaju. Ta koncerta se nam obširneje popisujeta v spisu »Slovenski pevci ua Dunaju« (spisal A. Stritof). Prlgodek, ki bi sicer marsikoga ne zanimal, je opisan poljudno, kolikor sploh mogoče. Sijajni vspehi, ki so si jih naSi vrli pevci pri tej priliki priborili, in laskava pohvala od strani nemških listov so nam priča, da Slovenci nikakor ne zaostajamo v omiki za drugimi narodi; ob jednem nas pa tudi vspodbujajo, da še bolj negujemo lepo in čedno slovensko pesem, ki nam je v cesarskem mestu samem priborila toliko čast in slavo.
»Vmeščanje koroških knezov na Gosposvet-skem polju« (spisal Jan. Scheinigg) je sicer izvretna starinoslovska črtica, pa premalo poljudna. Prisega fevdnikov iz leta 1637 naj bi se prepisala v novoslovenščino, vsaj nekatere besede, katerih sicer ne bo znal brati priprost čitatelj, in prvi napis na vojvodskem prestolu naj bi se bil raztolmačil slovenski, ne pa latinski.
Dr. Ivan Križanič nas tudi letos vodi po katoliških misijonib, iz katerih nam pove marsikaj lepega in veselega.
Prav hvaležni smo odboru družbe sv. Mohorja za podučna gospodarska spisa koncem koledarja. Vinorejcem v poduk je napisal profesor Koprivnik prav poljuden spis o viničarstvu v obliki dvogovora. Gospod Jož. Bezlaj pa nas podučuje, kako je treba zidati domača poslopja in na kaj se je pri tem posebno ozirati.
Koncem koledarja nam podaje še gosp. Ivan Lapajne kratek pregled o razvoju slovenskih posojilnic iu hranilnic v letu 1896.
Koledar dičijo tudi lepe, dobro izbrane slike.
Jezik v koledarju je splošno prav lep in vzoren, tudi najpriprostejSemu bralcu lahko umljiv. Pisatelje bi opomnili samo na to, naj se prav skrbno izogibajo vseh tujk, in če jih že morajo rabiti, naj jih vsaj primerno razložč. OpuSčali, oziroma razložiti je treba besede kakor: petarda (4), kaftan (4), demokratski značaj naroda (25), kaneliran steber (26), palatin ali pfalcgrof (26), centralizacija (30), amputacija (21), granatir (31) itd.
Mnogo preglavic prizadene pisateljem pisava tujih besed, zlasti lastnih imen. Menimo, da je najbolje, če se v tem oziru ravnamo po navodilu P. St. Skrabca (Cvetje 1883, St. 6): »Slovenščina tujim besedam ni naklonjena . . . Pisatelji tudi ne smejo misliti, da bi se imel naš narod učiti vseh
raznih evropskih pravopisov, da bo mogel tuje besede, zlasti lastna imena, prav brati. . . Vsaj v knjigah in časnikih, prostemu narodu namenjenih, naj se torej tuje besede, zlasti tuja lastna imena, po izreki pišejo ; v oklepih naj se pristavi tudi v izvirni pisavi, ako tisto ime ni sploh znano.« Rabimo torej v knjigah družbe sv. Mohorja kolikor mogoče fonetično pisavo, ne pa etimologične, ali pa vsake pol. In v tem oziru bi Irtbalo v koledarju marsikaj popraviti (n. pr. str. 31—34).
Družbi sv. Mohorja moramo biti prav hvaležni, da nas je letos obdarita s tako lepimi in pod-učnimi knjigami; nedostatki pa, ki smo jih omenili, so le malenkostni in nič ne kazč njih vrednosti.
K sklepu rečemo le Se z družbenim tajnikom : »Za jeden goldinar toliko knjig in berila, kdo si ne bi prizadeval na vso moč, da si ta drobiž v teku leta prihrani, in, če treba, pritrga, da si zanj pribavi pravi duhovni zaklad. MoreS si kupiti karkoli hočeS zanj, ne bo mu primere proti temu zakladu, ki ti bogati duha, blaži življenje, ti v marsičem pomaga v opravkih tvojega stanu in te na-merja kot dobrega katoliškega kristijana časno in večno osrečiti.«
Dnevne novice.
V Ljubljani, 20. decembra.
(Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) so
se odpeljali daues opoludne z brzoviakom na Dunaj, kamor so bili pozvaui h kanoničnemu procesu.
(Shod katoliškega političnega društva ) 0 pomenljivem govoru poslanca dr. Susteršiča govorimo na vvoduem mestu. Jutri objavimo glavne misli iz govora posl. dr. Z i t n i k a , ki je v jed-uakem smislu, kakor dr. Susteršič v podrobnih potezah pojasuoval nalogo Slovencev v sedanjih političnih razmerah. Zatem je poslanec dr. Papež utemeljil ter predlagal več resolucij, ki so bile soglasno vsprejete. Te resolucije, ki zadevajo sedanji položaj v državi, obsojajo obstrukcijo, izražajo zaupanje slovenskim državnim poslancem, objavimo jutri v cel« ti. Predseduik delavskega katoliškega društva gosp. Ziller je konečno s krščansko-socijalnega stališča prav dobro označil sodbo o sedanjih ptrla-mentarnih razmerah. 0 tem obširneje jutri.
(Umrl) je včeraj predsednik tukajšnjega dežel, sodišča Frančišek Kočevar pl. Koudenheim v 65. letu svoje starosti. Pokojnik je bil povsem izvrsten uradnik in mož blagega značaja. Zbolel je bil pred nekaterimi tedni za pljučnico, katera mu je končala življenje. Pogreb bode jutri popoludne ob 7*4. uri iz Vegovih ulic št. 2. N. v m. p. I
(Izjava) Velika občina žužemberska sklenila je v seji due 2. t. m., da se radostno pridruži drugim slovanskim občinam, koje so izrazile globoko obžalovanje radi do sedaj še nezaslišanega, nedostojnega, vse meje prestopajočega pestopanja zastopnikov nemške narodnosti v državnem zboru. Predsedn št?u državnega zbora, zlasti predsedniku, Davidu vitezu Abrahamoviču, koji je stal, kakor skala nepremakljiv, kakor hrast neupogljiv, dasi so se nanj valili naj-ostudnejši, najsurovejši napadi, pa se izreka radi toli častitega, hladnokrvnega, ravnodušnega in dostojnega postopanja najiskreneje spoštovanje in čestitanje. — Občina Žužemberk, dne 2. decembra 1897. Vehovec, župan; sledi 30 podpisov obč. odbornikov.
(Dnevni red) občinskega sveta izrednej seji, katera bode v torek dnč 21. decembra 1897 ob petih popoludnč v telovadnici I. mestne deške petrazrednice v Komenskega ulicah. Ko bi se v jednej seji ne mogle reš.ti vse točke dnevnega reda, nadaljevala se bode seja v sredo dnč 22., event. tudi v četrtek duč 23. decembra 1897 ob petih popoludne. — I. Predsedstvena poročila. — II. Citanje in odobrenje zapisnika zadnie seje. — III. Stavbenega odseka : 1. o določitvi stavbne črte pri hiši Jakoba Kanije na cesti v mestni log ; 2. o določitvi nivelov za Gospodske in Vegove ulice, ter za Val-vazorjev trg. — IV. Finančnega odseka : 1. o nasvetih županovih gledč praznovanja vladarske petdesetletnice cesarjeve ; 2. o proračunu mestne blagajnice za leto 1898 in pa fondov, katere upravlja mesto ; 3. o uradovanji mestnega magistrata v dobi od 22. dnč junija 1896 do 30. dne novembra 1897. — V. Stavbenega odseka: 1. o oddaji mizarskih del iu dobavi hrastovih deščiuih tal pri zgradbi poslopja meščanske imovine; 2. o oddaji ključarskih del pri istem poslopji; 3. o oddaji steklarskih del
pri istej zgradbi; 4. o oddaji dimnikarskih del pri
mestnih in v magistratni oskrbi stoječih poslopjih ;
5.	o kolavdaciji uravnanja ceste na Hauptmauici ;
6.	o določitvi stavbne črte v okolici „Zatiškega dvorca" na Starem trgu ; 7. o prošnji upravnega evćta otroške bolnice za odpravo sanitarnih nedo-statkov v Streliških ulicah. — VI. Šolskega odseka: 1. o oddaji treh mestnih ustanov za učeuce obrtnih strokovnih šol v Ljubljani; 2. o porabi dotacije za vzdrževanje šolskih delavnic ua II. mestuej deškej šoli v letu 1896/97 ; 3. o prošnji ravnateljstva mestne ljudske šole na Barji glede ureditve šolskega vrta.
—	VII. Kuratorija mestne višje dekliške šolo predlog o uravnavi službnih prejemkov nadzorovalnej dami.
—	VIII. Volitev odseka petorice, kateremu bode naloga izvesti pogajanja glede premestitve pokopališča.
—	IX. Personalnega in pravnega odseka: 1. o oddaji službe začasnega blagajuičnega asistenta ; 2. o oddaji službe magistratnega sluge prve vrste. X. Finančnega odseka: 1. priznanji uagrade zapisnikarjema : občinskega sveta in raznih odsekov ; 2. o županovem predlogu glede izreciln priznanja nekaterim mestnim uradnikom za izredno marliivo službovanje; 3. o prošnjah za predujme. — XI. Direktorija mestnega užitninskega zakupa : 1. o proračunu upravnih troškov za leto 1898 ; 2. o predlogu upravnega ravnateljstva gledč mitu'ne prostih mestnih voženj.
(Povodom izreduega pomnoženega poštnega prometa v božičnem času) se bodo od 20. do 24. t. m. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji vožne pošte in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vsprejemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na svoj lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči njeuo težavuo nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno prosi, da kolikor mogoče že v dopoldanskih urah ali vsai kmalu popoludne pošiljatve na pošto prinese, ako želi, da se iste takoj isti dan odpošljejo. — Da gredo poštne manipulacije hitreje iu lažj« ,>d rok, se priporoča, da so zavoji obsegu, teži iu daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narejeni iu imajo natančen in razločen naslov. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, platno ali v kar se je blago zavilo ; če bi pa to ue bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov s pečatnim voskom nspečatiti. Zelo se priporoča, da se tudi \ pošiljatev samo pridene še jeden natančen naslcv, ker je potem, ako se jo odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi v tem slučaju, če se je zunanji naslov zgubil ali pa tnko zbrisal, da ga ni mogoče več brati. Tudi je želeti, da stranke spremnice pravilno napišejo in natanko nazuanijo vsebino, da se jim ne delajo ovire pri oddaji. Da bode mogoče dohajajoče pošiljatve hitrejši dostavljati, se posamezne stranke uljudno prosijo, da dostavljalca poštnih poš ljatev kolikor mogoče hitro iu nemudoma odpravijo, t. j. hitro podpišejo oddajne listke in poravnajo poštne pristojbine; kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutuo ves promet.
(Konfiskacija.) C. kr. državno pravdništvo v Celovcu je zaplenilo 35. številko „ M i r • a " z dne 20. t. m. Povod konfiskaciji je dopis iz Dobrlevasi, v katerem se opisuje sodnijsko postopanje zoper fante, ki so na god sv. Cirila iu Metoda zažgali kresove nad Dobrlo vasjo. Sodnija v Dobrlivasi jih je bila obsodila na 12 ur zapora. Vložili so pritožbo in c. kr. deželna sodnija v Cdlovcu, pred katero je faute zastopal g. dr. Al Kraut, jih je popolnoma iu jednoglasno oprostila vsake kazni.
(Koroške novice.I D.-želua hipotečna bunka je dovolila doslej posojil za 1 milijon 901 tisoč 450 gl.
—	Vlak je povozil dne 2. t. m. med Trbižem in Pontabljem delavca M. Opeka iz Logatca. — Razpisana je služba šolskega voditelja v Svabeci do konca tega meseca. — Blizu Pontablja je zasul sneg tri prebivalce iz Zgornje Studene. Našli so vse tri mrtve pod snegom. — Dež. odbor je imenoval dr. Jos. Ilohna v Radajnu na Štajerskem okrožnim zdravnikom v Guštanju. — Razne 'nemške občine preganjajo dolgočasni zimski čas s tem, da sklepajo zaupnice obstrukcijonistom. „Jedes Thiercben hat sein Plassierchen", kaj bi ga ne imeli ti nemški Mi-heljni! — Jako značilno je, da koroški učitelji nabirajo darove za svoje socijaldemokratične tovariše na Dunaju, ki so izgubili službo zbog političnega rovanja.
(Slovenski sliodi na Koroškem) O božičnih praznikih vršć se trije slovenski politični shodi in sicer dne 26. v Puhmi pri Rožeku in v Borovljah, in
dne 27. dec. v Železni Kapli. V tem kraju doslej še ni bilo slovenskega političnega shodi. To bode najprimernejši odgovor ua rogoviljenje, ki so ga dne 12. t. m. v tem kraju vprizorili nemški ob strukcijouisti L4misch, Eisrld in Dobernik. — Dnć 19. t. m. je imalo katoliško delavsko društvo v Pre-valjah shod združen z božičnico.
(Policijska ura) za kavarne v Ljubljani bode s 25. t. m. podaljšana od 1. do 2. ure po polnoči.
Telefonična in brzojavna poročila.
Konjioe, 20. dec. „Katol. polit, društvo v Konjicah" je v dobro obiskanem svojem zboru sklenilo, primernim potom najudanejše častitati sv. Očetu k Njihovi biserni sv. maši. Držav, poslanca kanonika dr. Gregoreca je kot prvomestnika „Slovenskega društva" v Mariboru brzojavno obvestilo o navdušenja, s katerim je naše društvo pritrdilo „zahvalni izjavi" slovenskega „katol. polit, društva" dne 10. t. m. Konečno se je izreklo soglasno zaupanje slovenskim poslancem.
Prvomestnik.
Dunaj, 20. decembra. Oficijozni in neuradni listi dunajski ter poljski zatrjujejo, da se snide nekaj deželnih zborov takoj po božičnih praznikih, torej 28. ali 29. decembra. Glede češkega deželnega zbora se poroča, da se letos ne snide in da bo vlada potom deželnega odbora ukrenila potrebno glede na-daljnega pobiranja doklad. Poslednje ni povsem verojetno in je le želja germanskih krogov.
Dunaj, 20. dec. Izvanredni občni zbor avstro-ogerske banke je pooblastil glavni svet, da sme skleniti pogodbo z obestranskima vladama radi začasnega podaljšanja privilegija avstroogerske banke oziroma nadaljne veljave zakonov, ki se tičejo avstro - ogerske banke, najdalje do 31. decembra 1898.
Stanislava, 20. decembra. Blizu postaje Tniatyn sta trčila dva tovorna vlaka. Obe lokomotivi in devet voz je znatno poškodovanih. Nekaj uslužbencev je neznatno ranjenih.
Zofija, 20. decembra. Povodom godu ruskega carja se je udeležil ves knežji dvor z diplomatičnimi zastopniki božje službe v glavnomestni stolnici.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
B л a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nebo	3 * ■s i a ■s*fl cc N ^ * >
18	9 zvečer	745-4	—1 0 1 sr. szah.		oblačno	
19	7. zjutraj 2. popol.	7424 741 6	-2-6 -2-5	sl. svzh. n	megla	00
19	9. zvečer	7431	—2-2	sr. s/ah.	oblačno	
20	7. zjutraj 2. ^opol.	7412 733.6	— 13 09	sr. jzah. sl. sever	oblačno n	04
Srednja temperatura sobote —0'3°. za Г6" nad normalom. Srednja temperatura nedelje —2'4°, za 0-4" god normalom. Po noči na 20. t. m. je padlo malo snega.
Oblastveno dovoljena
Hf popolna razprodaja
elegantnih predmetov primernih za božična in novoletna darila.
Cene so neverjetno nizke.	8:22 16
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Tonhalle.
847 1-1
Britko užaljeni javljamo prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasta in svaka, gospoda
Frana Kočevarja pl. Kondenheim
o. kr. deželno-sodnega predsednika, viteza oea. avstr. Leopoldovega reda, častnega
občana trike občine Gerknloa Itd.
ki je v 65. letu svojega dela in časti polnega življenja, polnega brezmejne dobrote, skrbi in požrtovalnosti za vse svojce, prezgodaj umrl dne 19. decembra t. 1. po mučni bolezni in prejemu svetih zakramentov za umirajoče.
Pozemski ostanki dragega pokojnika se v torek, dnž 21. decembra, ob polu 4. uri popoludne slovesno blagoslovi v hiši žalosti v Vegovih ulicah št. 2, in nato na pokopališču pri sv. Krištofu položi v lastno rakev k poslednjemu počitku.
Svete zadušne maše brale se bodo dnč 22. decembra ob 10. uri dopoludne v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1897.
Antonija Kočevar pl. Kondenheim, roj. Konda, soproga. — Dr. Fran Kočevar, pl. Kondenheim, c. kr. državnega pravdnika namestnik; dr. Otokar Kočevar pl. Kondenheim, c. kr. avskul-tant; Ovldon Kočevar pl. Kondenheim, stud. gymn., sinovi. — Jeaneta Stelnauer roj. Konda, tvoruičarja vdova, Vllhelmlna Konda, Marija Konda, svakinje. — Ada Kočevar pl. Kondenheim, roj. Cuček, sinaha.
Bortolo Sardotsch, Koper
(tvrdka obstoji od 1. 1828) p r o <1 a j a
domača in inozrnska olivna olja.
Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko.
Ozir poštenosti,
zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani , cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo tacetra blaga, od najfinejšega namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev.	674 f.9
Eksekutivne dražbe.
Nikolaja F i 1 i p i 6 a iz Hotavelj zapuščina zemljišča (2760 gld.) in mlin z vrtom (1280 gld.) due 27. dec. 1897 in 10. jan. 1898 v Škofji Loki.
Janeza Tekavca iz Taželjev nepremakljivo posestvo (140 gld.), terjatev 24 gld., dnč 23. dec. 1897 in 24. jan. 1898 v Cerknici.
Antona L o n g o t a iz Vel. Podloga nepremak. posestvo, terjatev 600 gld., dne 5. jan. in 5. febr. 1898 na Krškem.
Blaža D e k 1 e v e iz Turna zemljišča (4685 gld.) dnč 7. jan. in 7. febr. v Ilir. Bistrici.__
C. in kr.
dvorna
tovarn za izislomjo orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. Šlez\ji.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—25 Seznam orgelj brezplačno.
Stanarinske Ф knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dohč se komad po 15 kr., JO komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
rH5ESESSSESE5č Uradne iflin trgovske
s firmo priporoča
KAT. ШКАШI
[{] v Ljubljani. [}j
Najlepša in najboljša f a o ona
^O&GXQGTT
za dame in dekleta. Ravnodržoi. Najnovejše svilenine, žameti, pliSi, čipke, trakovi, trakovi za venoe z napisi, predpasniki, suknje, telovniki, šerpe, čepice, mohair-in volneni robci, srajce, ovratniki, manšete, najnovejše kravate, rokovice, nogovice, najnovejše v pozamentrijskih okraskih, gumbe, volna, sukanec, podloge ter vsi v to stroko spadajoči predmeti.
842 3-8
Velespoštovanjem
Ana Šinkovic,
Mestni trg št. 19, Ljubljana.
I > ii ii a g s k a borz a.
Dne 20. deoembra.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4°/0.....
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron
Ogerska zlata renta 4°/0......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
italijanski bankovci......
G. kr. cekini.........
. 101 gld. 65 kr.		
		65 „
. 121		35 ,
. 101		55 „
. 121		65 „
. 99		50 „
. 943	n	n
. 350		n
. 120		20 „
. 58		987,„
. 11		80 „
		55 „
		62'/«,
	n	70 „
Dnč 18. deoembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	15!) gld.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....1S8
4°/0 zadolžnice Hudolfove zelez. po 200 kron	99
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137
Dunavske vravnavne srečke 5°/„ ....	129
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta......112
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred.banke 4°/„	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225
„ „ južne železnice 3°/0 .	183
„ „ južne železnice 5°/0 .	125
„ „ dolenjskih železnic 4°/„	99
50 kr.
15 75 25 50 50 20 40 50 40 60 50
Kreditne srečke, 100 gld.......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Hudolfove srečke, Ј0 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Genćis srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . AkcijeFerdinandovo sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
200 gld. 50 kr.
156 „ — „ 19 25 74 79 57 23 159 3415 419 77 95 131 167 128
EO 50
25 75
05
i A.C Nakup in prodaja TKB5 1 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. 1 Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju 1 najmanjšega dobitka. 1 Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična dulniška družba „II E It C U B" Wollzeile št. 10 Dunaj, Marialiilferstrasse 74 B.	ЉЈГ Pojasni 1а"3»Л, v vseh gospodarskih in finančnih st iaret I potom o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni* 1 papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi I obrestovanja pri popolni varnosti I u n 1 o ž <; n i li «I п.л- u i O. |