HT UrednittTO ]• v Kopitarjevi illol itev. 8/m. Rokopisi bo ne vračajo; nelrsnklraoa pisma st se sprejemajo. Dreta, telet, štv. 50, oprava. Stv. 328.		P	Giltičen list za slovenski naroi	■	Oprava je t Kopitarjevi nI. 9. — Radu poŠta« hrn. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln it 34« srn oglase, avstr. ln 6eš>ce 24.797, ogr. 29.511, bosn.-bsro, 758«.
LeiOKLVDL
• SLOVENEC« velja mo pošti u Tse strani Jngo-
■lavije in t LJubljani: aa otlo loto uprti • K 189*— m pol leta „ .. „ 9tK-■m četrt lota „ .. m 49-— m en mosoc „ .. M 15 —
Inozemstvo oeloletno K24IK
ea Sobotna izdaja: s
Xa oolo leto ..... K 30-_ n taoatmstro • . • . m 33 —
Eaottolpna potttrrsta mm Stroka in 3 mm Tinka «11 al«
prostor) s« «ST0t ... po R B«— poslan? Itt. . , po K »•-.
Prt toCIstb naroftlln popust.
N*'tmu>jlt oglu !> 9/9 ta .ii k13.
hrtiaja itn HrrsrraSl po* neleljfk ta dan po pr-vanliiu. ob 5. url ijatrsj.
Posamezna Številka 1 K.
Stev. 254.
PcSn!na plaiana v gotovini.
V Ljamjonf, v soboto, dne 6, novembra 1020.
Volilni manever demokratov.
'Jugoslovanska demokratska stran-£a se je pri ljudstvu v celi državi s svojim protiljudskim vladnim sistemom naravnost osovražila. Uvideva, da se bliža konec samohvallsanja> da je največja stranka v državi. Le nasilstva in Sleparije pri volitvah bi mogle zadrževati njen polom. Papirnati programi JDS ne pomagajo, ker je ljudstvo videlo in občutilo dobrote demokratskih vlad. Zato iščejo demokratje navideznega povoda, da bi mogli proti drugim strankam nastopiti z nasiljem, in v ta namen se poslužujejo najgršega, naj-nemoralnejšega sredstva, denuncira-nja. Sistematično so lagali po belgraj-skih demokratskih listih proti SLS, da bi ji izpodkopali tla. Ker natolcevanju demokratskih listov noben pameten človek nc veruje več, so se začeli posluževati tudi drugih listov, ki jim sedejo i— na lim. Tako je velesrbsko glasilo »Balkan« objavilo napad na ljubljanskega škofa dr. Jegliča, češ da pripravlja tajno zaroto proti Belgradu in da deluje na to, da se vse Srbom naklonjene osebe odstranijo s političnega polja. Ta tendenciozna laž ni zrasla na »Balkanovem« zelniku, ampak je prišla od demokratske strani in Ima svoj izvor v ljubljanski denunciantski ko-vačnici. Ko bi ta denunciacija ne bila tako ostudna in zlobna, bi jo smatrali za smešno.
2e dalje časa opazujemo, kako demokratsko časopisje sistematično objavlja izmišljene vesti o protidržavni agitaciji SLS, jo dolži avstrofilstva, jo brez vsakega povoda in vezi spravlja v zvezo s politično pokojnim dr. Šu-steršičem, o katerega akcijah pripoveduje prave bajke, za katere živ človek ne ve razen demokratske denunciant-ske kovačnice v Ljubljani. Kritike v Časopisju SLS o protiljudskih in radi-tega državi kvarnih praktikah demokratskih ministrov demokratski de-nuncianti zavijajo in jim namenoma podtikajo drugo tendenco, da bi zgle-dale verodostojne denunciacije, ki jih slovenski demokrati pošiljajo demokratskim ministrom v Belgradu.
Kakor čujemo, notranji minister Draškovič lovi v našem časopisju mu-šice, posamezne stavke, iztrgane iz celote, razlaga kot proti narodnemu edinstvu in proti državi naperjene, alco-ravno je tendenca vseh teh člankov
jasno naperjena proti demokratskim
praktikam v centralni vladi.
Zakaj se poslužujejo demokratje teh ogabnih voljvnih mahinacij? Notranji | minister Draškovič je eksponent JDS v I vladi in njegova naloga je, da izvode ; volitve tako, da reši demokrate poloma. Vsa zares demokratično misleča javnost razen demokratske stranke je zavzela odklonilno stališče proti nameravanemu zakonskemu načrtu o redu in radu v zavesti, da gre demokratom ! le za tem, da bi dušili druge stranke in omejevali volivno svobodo pod pre-; ( vezo, da gre za »red in rad v državi«, i Minister Draškovič pa bi rad potom odredb dosegel, česar ni sklenil ministr-skisvet. Zato jo bilo treba, da se po-: stavi naš vladika v isto vrsto — z Ra-dičem. Toliko sramežljivosti so pa demokratje vendar pokazali, da si niso upali te gorostasne tendenciozne denunciacije objaviti v svojem časopisju, ampak so poskrbeli za tendenciozne tozadevne »informacije« velesrbskemu »Balkanu«. S tem so hoteli doseči še drugo namero: Nahujskati pravoslavno javnost proti katoliški cerkvi. In v to svrho bi bil res »Balkan« najuspešnejše sredstvo.
Proti takim poizkusom, omejiti volivno svobodo, se mora najenergič-neje postaviti parlament Zato je naša energična zahteva: Narodno predstavništvo naj se takoj skliče, da varuje svobodno volitev in da demokratski ministri ne bodo brez njega in proti njegovi volji izdajali kake policijske naredbe v strankarske svrho.
ToreS rss taesfg sia-
da?"«vatl zločin mM domovino?
Tretjič ponovljeno javno vprašanje IDStranhi in n]o pristašem.
Naš narod je menda obsojen k pogubi... Udarec za udarcem pada na nas ... CJpali smo, da nam konec vojske prinese narodno rešitev in svobodo. Kaka rešitev je to?! En del naroda ječi pod italijansko peto, drugi pod nemško. Kakor da nas ne tlači že dovolj k tlom italijanska pest, — zdaj še Koroško! ... Oh, človek kar slišati ne sme, kako se godi našim rojakom pod oblastjo ošabnega tujca. Vsaka novica vseka novo rano v srce ..,
Naš vnanji položaj je tužen .,.
In notranji? Kaj delamo mi, med fetn ko ti silni udarci padajo po nas?... Mi se veselo prekljamo med seboj. Pa še nekaj delamo! Demonstriramo. Takoj po demonstraciji, ne, že med demonstracijo samo, pa skočimo drug drugemu v lase in se obdelujemo, da kar cunje lete. Kakor otroci! Pa poredni, hudobni otroci. To se nam morajo naši sovražni sosedje smejati! Takih nasprotnikov se nimajo bati. Vsako kraljestvo v sebi needino, bo razdejano...
Ali je res potrebno, da se naš tako mali, od vnanjih sovražnikov slej ko prej tako zatirani narod tako kolje med seboj? da je razcepljen in razdeljen v toliko strank in strančic? da ga pretresajo notranji boji do dna? da med tem, ko tujci bijejo po nas in nam trgajo kose narodne-1 ga telesa, mi z vso ljutostjo bijemo drug po l drugem in gledamo, kako bi mogli drug drugega v žlici vode vtopiti?
Jaz imenujem to zločin nad domovino.
In ne po krivici! Kakšno sovraštvo divja po naši ozki in tesni slovenski deželici že dolga desetletja! Kako to sovraštvo zastruplja .vso našo javnost! Kako nam jemlje ugled pred sosedi, kako slabi našo narodno odporno moč, ki bi jo v boju z mogočnimi sosedi tako potrebovali! ,..
Žalosten in ogorčen nad temi neznosnimi razmerami sem napisal knjižico »Zločin nad domovino«, v kateri dokazujem, da je tega divjanja kriv liberalizem, oziroma stranka, katere življenjski princip je liberalizem, JDS.
Ta knjižica je bila v informacijo poslana vsem listom JDStranke: »Narodu«, »Domovini«, »Jugoslaviji«, »Novi dobi«, (»Jutra« takrat še ni bilo) in »Kmetijskemu listu«. Razen tega pa tudi posameznim voditeljem in veljakom JDStranke.
Človek bi bil pričakoval, da se bodo lejstvo, v sebi needino, bo razdejano .,. ti listi in možje branili težkih očitkov, ki jih knjižica zoper nje naperja. Saj navadno ne molče, če se jim kaj očita, ampak so zelo zgovorni; nikomur ne ostanejo nobene dolžni. Toda čuclo prečudno: na to knjižico — nobenega odgovora! Niti besedice!
Napisal sem dva članka v »Slovencu«, naslovljena izrečno »na JDStranko in nje pristaše«, kjer sem javno vpraševal in pozival, če ne bodo na vse to nič odgovorili. Na to dvakratno javno vprašanje zopet — nobenega odgovra! Niti žugnil ni nihče na moje izzivanje ... Odkod vendar ta nenavadna prikazan? Kako da liberalci (to ime v knjižici razložim in upravičim, da ni žaljivo) na vse te očitke molče? ... Ali jih je zadela kap na njih jezik, da ne morejo spraviti nobene besede iz sebe, ali jih je
prijel krč v prstih, da je ne morejo zapisati?
V knjižici očitam stranki, da ima na vesti zločin nad domovino. Na to nobenega odgovora.
Očitam ji, da je kriva petdesetletnega bratomornega boja na Slovenskem. Na to nobenega odgovora.
Očitam, da narod in mladino namenoma kvari. Na to nobenega odgovora.
Očitam, da narodnost ni njih najvišji ideal, ker bolj sovražijo cerkev kakor ljubijo narod. Na to nobenega odgovora.
Očitam, da je — vsaj enemu delu te stranke — najvišje načelo, njih življenjski princip, sovraštvo. Na to nobenega odgovora.
Poživljam jih", naj le pobijajo klerikali-zem, a vero v miru puste, samo povedo naj nam enkrat, kaj je klerikaiizem in m i ga bomo sami pobijali. Na to nobenega odgovora.
Pozivljem, naj mi moje trditve ovrže-jo in jiz jih bom popravil, ker jim nočem delati krivice. Na to nobenega odgovora.
Zakaj na taka gromka očitanja nič ne odgovore? Zakaj molče kakor kartuzija-j ni? ... No, saj vemo: Zato, ker je v bukvi-1 cah vse to dokazano. Zato, ker resnice ovreči ne morejo, priznati je pa nočejo. : Zato, ker jim je resnica neljuba in bi jo ; radi z molkom ubili. Zato zlasti, ker se ! boje, da bi njih pristaši resnice ne izve-' deli in bi komu oči ne odprla...
Toda imejmo z grešnikom potrpljenje^ ; Ne zahtevajmo od njega preveč! Težko je j reči: mea culpa! Grešil sem, veliko sera ! grešil..,
Pa grešniku bi se mogla dati odveza, ; četudi ne moli očitne spovedi, ko bi ga 1 spoznanje resnice, katere utajiti ne more, ! le privedlo do poboljšanja.
In to je njih največji, neodpusfljivi ■ greh! Naših očitanj ovreči ne morejo, a | tudi poboljšati se nočejo.
Pozivljem jih in predlagam: Če ns ver-jo in jaz jih bom popravil, ker jim nočem vosti in podivjanosti skozi pol stoletja, napravimo poizkus: Orožje proč! Na obeh straneh! Če boste vi dali mir, vam garantiramo, da ga mi ne bomo kalili.
Na to ponudbo sprave — nobenega odgovora. — Pač dali so odgovor ... Ta odgovor je nov prepir, novo hujskanje, novo sovraštvo, poostren boj. Ne, miru nočemo, prepir hočemo, sovraštvo h.očemo, ; brez njega živeti nc moremo. Ni nam dovolj, da nam je odtrgal en kos domovine Italijan, drugega Nemec, tudi med nami mora biti vojska, mi jo napovemo, napovemo svojim rojakom, napovemo do uničenja! Naj odmeva naša domovina od bojnega krika, da bosta slišala Ttilijan in Ne-
*
Sepasta Stipsu
Švedska vaška povest. Spisal Avgust Bon-deson, prevel F. P. Hrast.
»Veste kaj, tetica, pripovedovali bi nam lahko kaj o šepasti Stini, ko sedimo tako v temi,« je rekla krojačeva Tilda, odmaknila kolovrat in stresla prah s predpasnika.
Teta Nila je prenehala presti in je primaknila svoj stari, s slamo opleteni stol bližje k dekletoma, ki sta sedeli na klopi.
»Vidite, Stina je bila šepasta že od otroških let. Pobila se je bila, šc predno je shodila. Imela je brata, ki mu je bilo ime Krištofer, in ta bi bil moral paziti nanjo, ko so bili drugi na travniku pri košnji, pa se ni brigal za dekletce in je padlo z mize. In pri tem si je zlomila levi bok, bolelo jo je in noga na tisti strani je rastla postrani in ji je zaostala za drugo za četrt komolca.
Toda ona je bila žc od nekdaj navajena na to in ni tožila nikdar. Hujše jc bilo, da je izgnal Krištofer njo in njenega starega očeta iz hiše. Krištofer je bil podedoval pristavo — bilo je le dvoje otrok in mati je umrla zgodaj — tako da je bil samosvoj kmet, ko je komaj postal polnoleten. Grd človek ie bil ta Krištofer, Toda
kakor tudi je gospodaril in se obračal, Utr-goval Stini in staremu očetu uborni kruhek, je moral radi dolgov vendar kmalu pristavo prodati. No, res da se je kmalu zopet izmazal, kajti ostalo mu je še nekaj gotovine, in priženil se je na premožno posestvo. Ker pa stari ni mislil na to, da bi si izgovoril kot, nista smela s Slino niti ostati v hiši, in treba si je bilo žc tako ali tako preskrbeti streho nad glavo. Seveda bi bila Krištofera lahko prisilila, da bi jima pomagal, toda zato bi ?e bila morala šele pravdati ž njim in tega ni hotel stari Seren na noben način in Stina tudi ne. To bi bila grozna sramota, se jima je zdelo. Hotela sta raje prenesti vse, pa naj pride karkoli hoče.
No, Stina je imela, kakor jc bil Bog k sreči ukrenil, še nekaj svojega deleža po materi, nekako sto tolarjev, in s tem si jc kupila v Kreplinški vasi staro, razpadlo kočo. In pobrala je svoje stvari in očeta seboj in se preselila tja gori. In ker je delala in se mučila, je za silo preživila sebe in sta-rega.
Starega je pa tako bolelo sinovo grdo ravnanje, da je postajal čimdalje bolj čuden in nazadnje jc celo znorel. Slina je pa skrbela zanj ves čas tako lepo, kakor m . ti za svoje dete; in nikdar ga ni pustila zvezali, kadar je posebno norel.
Slednjič se je zgodilo, da je Seren v svoji revščini umrl; in za Stino jc postalo živlienje lažie.
Toda ni trpelo dolgo in hiša šepave Stine jc bila najveselejša v celi vasi. Mladi svet jc prihajal skoro vsak večer tja in godec Kale tudi in plesalo in smejalo se jc, da je bilo kaj. In Stina se je smejala, da se je čul njen smeh iz hrupa, četudi ni zaplesala niti enkrat. Toda bila je vesela, če je videla, da so bili veseli tudi drugi.
Takrat so pričeli zidati kreplinško cerkev. In Stina je preračunala, da bi sc moralo dobro izplačati, če bi odprla za ljudi, ki so imeli opraviti pri zidanju, majhno trgovino s kavo in morda tudi z žganjem. Najhujše pri tem pa jc bilo, da ni imela denarja.
Tedaj pa je prišel nekega dne strugar Anders »dolgopetnik«, kakor so mu rekli ljudje, ker je bil tako dolg in suh. Bil je eden izmed norcev, ki se potepljcjo okoli in iščejo zakladov; imel je tope cči in se je vedno režal. S šepaslo Stino sta bila že od nekdaj dobra prijatelja. In tedaj mu jc morala seveda povedati, kaj namerava. An-dersu se to ni zdela slaba misel, to bi bilo prav dobičkanosno. Toda ludi on ni imel denarja in ji ni mogel pomagati.
To je pač že bilo tako. Stina je pristavila lonec za kavo, si izposodila pri krojaču moke in spekla Andcrsu dolgopetniku krofe. In ko sta sedela, pila kavo in poma-kala vanjo krofe, sta računala in se pomenkovala ter sta se dogovorila, da bosta začela skupno trgovino. Čc bosta oba pripomogla. ni zlomek. da bi nc šlo, In napravila
sta načrte in preračunala vse — in vse jc bilo dobro, tako dobro, da ni moglo biti bolje.
Anders dolgopetnik je šel in prodal staro dosluženo hrastovo skrinjo, ki jo je imela Stina, in malo pipo iz morske pene, ki jo jc imel on sam. Potem jc šel k Petru v Liden in kupil konja. Konj je stal seveda petinsedemdeset tolarjev, ampak Anders jih jc dal samo dvajset, ki jih je izkupil za skrinjo in pipo, za drugo sta sc zmenila potem, ko bo cerkev dozidana. In tako bi sc Andcrsu res nc godilo slabo — zaslužil bi kot strugar in trgovce in s konjem bi prevzemal lahko vožnje. In pomislite vendar, čc sta hotela s Stino napraviti trgovino, sta morala pa vsak način imeti konja, saj bi jima drugače prišlo dovažanjc vseh teh stvari mnogo prdrago. Anders je znal tako lepo govoriti, da mu je stari Peter posodil poleg tega še star voziček in sedlo. Mislil si je pač, da v najslabšem slučaju vzame oboje nazaj — Anders dolgopetnik je bil pač velik tepec, ampak za nepoštenega ga ljudje niso imeli.
Nato sta se peljala Stina in Anders v, msto in si izposodila kave, sjadkorja, tobaka, žganja, skodelic za kavo in kozarcev, in še mnogo drugega. In dobila sta vse, kar sta hotela, kajti Anders je bil porok za vse. Saj vendar ni tako riskirano, če zaupam človeku, ki ima konja in voz, si je mislil trgovcc v mestu.
Ko sta orišla domov, ie zbil Andera
mec in nas ložje pobasala v svojo malho. Četudi je nas Slovencev skupaj samo še par stotisoč, tudi ta peščica se mora raz-klati, razgrizti in razcefrati, da bo tujec imel ložje delo!
To je njih odgovor na našo ponudbo sprave.
Naš narod je obsojen k pogubi, a po-gubljamo ga tudi — sami. Pogubljajo ga tisti, ki hočejo, da se ta mali, od sovražnikov amputirani narod med seboj pobija do uničenja.
Kolikokrat sem že slišal mirne ljudi, večinoma iz one stranke — pred par dnevi iznova — tožiti: Oh, ta naš nesrečni prepir! Kako je to žalostnol Kdo je temu kriv? Vsak malo naj bi odnehali, pa bi bil mir!
Tukaj imate, vi dobri zdihovavci, dokaz, zakaj prepir in kdo ga je krivi Ponudila se jim je sprava, pa niti cn glas se ni javil v celi stranki, ki bi rekel: Ste slišali, kaj nam pravijo klerikalci? Dobre volje ne smemo odbijati, da nas nc zadene krivda narodnega razdora! Poizkusimo, bomo j videli, če mislijo zares.
Niči Nobenega sledu miroljubnosti in. spravljivosti.	_	i
Vojsko hočemo imeti! Očitanega zlo- v Sina nad domovino ne moremo utajiti, a — nadaljevati ga hočemo!
»Mi zaman vprašujemo, zakaj so Slovenci že prvo leto začeli najstrašnejši strankarski boj, ko nimamo še zunanjih meja. Vsled teh razmer ni nikjer rešpekta pred nami v zunanjem svetu in upravičeno se bojimo, da utegnemo izgubiti še kak dragocen kos zemlje.« Tako citira knjižica »Zločin nad domovino« glas iz Pariza in dostavlja: Ali čujete?! Utegnemo izgubiti še kak dragocen kos zemlje!... A, kaj dragocen kos, kaj slovenska zemlja! Klerikalce nam pobij ententa, pa smo zadovoljni, če nam gre vse drugo v franže!
Danes jc ta napoved izpolnjena. Dragocen kos zemlje je izgubljen, — a nesreča nas ni izmodrila .,. Pokamo se naprej, kakor da je vse naše.
Ne pišem tega radi bližnjih volitev. Slučaj je nanesel, da pišem ravno sedaj. Hotel sem že preje, pa so mi rekli na Koroškem: Ne prepirajte se vendar med seboj do plebiscita; nam to škoduje. Kako iim je to škodovalo, — zdaj vidimo ,..
Ne stopam rad brez potrebe s svojim Imenom v javnost. Če pa dobra stvar zahteva, pa nimam vzroka prikrivati se. Da boste 1 ali k o po meni udarili — če sem prenesel težke batine komunistov, bom tudi p-aše — se podpisujem s polnim imenom — znana črna zver
Janez Ev. Kalan, predsednik Svete vojske zoper pijančevanje, nenravnost in surovost.
V bol za ljudsko ustavo!
□ EZZJ D EZ3 8ZZ3 EZ3 CZICZ3
S čem nas ie osrečila »Slovenska demokratska stranka?«: 1. Razbila po dr. Žerjavu 145 avtonomnih občinskih odborov. —2,Onemogo5Ila stanovanjsko reformo dr. Gosarja s tem, da je vzela v zaščito velekapilaliste. — S Glasovala zoper žensko volivno pravico v kosistituanti in Uoiela oropati kmcicko ženstvo iste pravice v občinah, — 4, Onemogočila upravno sodišče za Slovenijo, da smo fcrezza-ščitno izročeni birokraiičnemu absolutizmu, — 5 .Zagovarja militarizem in proti-delavsko zakonodajo ministra Draškoviča.
CZ31__5UZ3CZ3E



Nsi! demokratski „mo-narhisti".
JDS kleveče Slovensko ljudsko stranko, da je republikanska, da je proti edin-stvu države in proti monarhu, in kliče na pomoč vlado, naj tako protidržavno in pro-tidinastično stranko kratkomalo s silo za-tre. Vsled tega je Draškovič zamislil svoj zloglasni zakon o »redu in radu«, s pomočjo katerega naj bi se spravili v ječo vsi politiki, ki so demokratom ne15ubi, volitve v konstituanto pa bi se na ta n»čin vršile v znamenju najhujšega terorja in dale demokratsko večino.
Znano je tudi, kako je dr, Tavčar zadnje čase napadal SLS, češ, da je v svojem srcu republikanska, da monarhizem samo hlini in da so edini načelni in odkritosrčni monarhisti demokratje. Slovesno je izjavil, da edinstvo države nujno zahteva monarhijo in da je zato vsak, ki ni tudi v svojem srcu monarhist, protidržaven element, goden za zapore na ljubljanskem gradu.
Zdaj pa bomo mi osvetlili načelni in odkritosrčni monarhizem Jugoslovanske demokratske stranke na nepobitnih dejstvih.
16. novembra 1918 leta jc dalmatinska vlada potom dr. Ivana Krstelja in dr. Josipa Smodlake predlagala Narodni Vladi v Ljubljani, naj sprejme načrt ujedinjenja vsega jugoslovanskega ozemlja pod dinastijo Karagjorgjevičev in ga priporoči v sprejetje Narodnemu Viječu v Zagrebu,
Narodna vlada v Ljubljani je o tem predlogu sklepala v svoji 20. seji dne 21. novembra 1918 leta ob navzočnosti vseh članov. Stranke so označile svoje stališče k predlogu dalmatinske vlade in izrazile nekatere pomisleke glede na podrobnosti, v principu pa sklenile pristati na predlog o ujedinjenju z ozirom na težavni zunaji položaj. Jugoslovanska demokratska stranka je podala svoj izjavo na podlagi sklepov seje načelstva JDS z istega dne in so njeni zastopniki pri tej zgodovinski seji ljubljanske narodne vlade izjavili:
»da so po svojem mišljenja vsi republikanci in da glasujejo za načrt, ki zahteva provizorično monarhijo [Dalmatinska demokrata Krstelj in Smodlaka sta namreč predlagala, naj se monarhija sprejme samo do konstituante, ki naj potem v prvi vrsti sklepa o vprašanju monarhije ali republike!) samo radi tega, ker mislijo, da ni izhoda iz našega težavnega položaja, v katerem se nahajamo, bodisi z ozirom na zunaje zadeve (invazija Italijanov) bodisi v notranjosti radi »pomanjkanja denarja in živil.«
Nato se je nadaljevala ta velezanimiva debata. Poverjeniki strank so zdaj podali oficijelne izjave, ki so jih glede predloga dalmatinske vlade podale njihove stranke. Za JDS je podal izjavo poverjenik dr. Tavčar.
Nato je poverjenik prelat Andrej Kalan z ozirom na to,
da se glede končne oblike države SHS vsi člani Narodne vlade brez izjeme strinjajo v tem, da je najprimernejša republika in ker so se doslej izvršili vsi sklepi soglasno, predlagal, naj se o stvari v seji Narodne Vlade sploh ne glasuje, ampak naj se prepusti zadeva Narodnemu Viječu 23. novembra. Sprejeto.
Tako torej izgleda načelno monarhi-stično stališče JDS in njen brezpogojni monarhizem v luči zgodovinskih dejstev. Tako je dokazano, da je JDS skupaj z g. dr. Tavčarjem, ki se jc sinoči zopet trkal
na svoja odkritosrčno-monarhistična prsa, dinastična brez ozira na razmere, da je ro-jalistična v principu in da je republikanstvo pri njej absolutno izključeno. Zato bo pa tudi naprej klevetala po svojih glasilih, da so »klerikalci« hinavci in najbolj odkrili in pošteni rojalisti gospodje demokrati!
Zdaj pa odgovorite I
Ponesrečen demokratski shod v Ljubljani.
Včeraj zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union* shod demokratske stranke, na katerem so se predstavili prestolnici Slovenije njeni štirje demokratski kandidati. Prireditev se je na celi črta ->o-nesirečila. Dvorana je bila le do tretjine zasedena in med govorom kandidata Mo-horiča so začeli poslušalci trumoma zapuščati dvorano.
Dr. Tavčar je imel včeraj svoj najbolj reakcionarni, najbolj neokusni govor in ni mogel bolj uničujoče razkriti protisocial-nega značaja svoje stranke in njene politike.
Poverjenik Ravnikar je otvoril shod in povdaril pomen volitev v konstituanto. Nas ne mamijo mandati, temveč nas vodi le skrb, da se ustvari edinstvena nacija. To je jedro, okoli katerega se bodo nanizali vsi zakoni v ustavotvorni skupščini. Kadidirali smo dr. Tavčarja, ker je preizkušen, Reisnerja, kateri gotovo ni neznanec, Mohoriča, da sodeluje pri socialni zakonodaji in dr. Kramerja, ki je spreten in »ima zveze, ki so jako dragocene«.
Nato je povzel besedo župan dr. Tavčar in izvajal, da ga ne vodi častihlepje v volivno borbo. Bil sem napreden vse svoje življenje in ostanem do konca življenja, Kandidiram, da združim vse napredne elemente mesta Ljubljane. Vem, da me bodo nasprotniki obdelovali s cepci in loparji, da me bodo slekli do naze^a. Že je pričel »Naprej«, kateri me je napadel prav po amerikanskem načinu, ki ga je uvedel njegov urednik Elbin Kristan, Toda vsi manevri ne bodo omajali mojih živcev itn nikakor ne bom pobegnil od kandidature, kakor je bil storil Mark Twain, Prehajam na svoj program in izjavljam, da se bom potegoval za srednje sloje. Nikakor pa ne sme biti delodajalec uničen. Govoriti hočem o klerikalcih, ki jih pa ne smatram za resno socialno stranko. Davčna politika ne sme biti taka, kakor se vodi sedaj v državi. Ako se n, pr. pri davku na vojne dobičke odvzame gospodarski družbi kar 40 milijonov, moramo reči, da je s tem ogrožena eksistenca producenta. Govoriti mi je o svojem nasprotniku dr. Gosarju. (Klici z galerije: Živio dr, Gosar!) V Ljubljani stojita dve stojnici, ena je moja in na njej se prodaja goveje meso, na drugi pa gosje. Volivci bodo rekli, da je gosje meso boljše od govejega, jaz pa pravim, da je goveje cenejše. (Klici demokratov: bravol) Ako boste jeli gosje meso, Vam bo kmalu pošel denar in v želodcu se bo prepredel pajkov pajčolan, (Klici demokratov: bravol) Sicer pa izjavljam, da ne napadam osebe dr, Gosarja. Sicer ne vem, kaj je počel na Ruskem — to me tudi ne briga, jaz ga smatram za pošteno osebo — a govoriti smem svobodno o njegovih gospodarskih in socialnih načelih. Bil je poverjenik za soc. skrb in je moral odstopiti. Zagospodoval je v S. L. S, Ta stranka je bala prisiljena, da je razbila glavo dr, Korošca in iz te glave je izšel dr. Gosar. Prinesel je stranki košaro polno programov. Bati sc je, da se je g. dr, Gosar v svojem življenju milo naučil. Kmalu se bo S. L. S. prepričala, da
on ni njen bog. Mož se vtika v vsa ko stvar, o vsem govori, vsem daje nauke. Vprašati bi ga morali, ako je študiral na univerzi v Parizu, na univerzi v Oxfordu in na španski univerzi v Salamanca. Ko bomo ugotovili, da ni bil na teh univerzah, bomo morali izjaviti, da nima legitimacije izrekati take sodbe. Doživeli bomo, da je le samouk, nekako tak kakor so oni trrarji v gorah, ki delajo neprestano ure, od katerih pa nobena ne gre.
Po teh jako neosebnih in zelo resnih izvajanjih, je prešel dr. Tavčar na socialni in gospodarski program dr, Gosarja. Predvsem je treba govoriti o socializaciji, s katero se igrajo gospodje samouki. Ali hočete gospodje prijatelji naložiti Jugoslaviji rusko socializacijo? Ako se to zgodi, bo Jugoslavija kakor Job v smradu poginila. Ako se socializacija vseh produkcijskih sredstev izpelje, se bo tudi zemlja sr>-cializirala, to se pravii, da se vzame kmetu zemlja. Socializacija v Ljubljani pomeni, da bodo gospodarji hiš, mesnic, trgovin, U>-varen Gosarjevi gospodarski sovjeti, ki se bodo odebelili kakor polh. Nadalje hoče dr. Gosar obdavčiti v prvi vrsti zemljiško in kapitalno rento, to se pravi dohodek iz zemlje in od hiš. Ako bi pristaši S, L. S. vedeli, kaj je to, bi pribili dr. Gosarja na križ. Brodarju bi vzel dr, Gosar zadnji kos slamnate strehe.
Nadalje govori Gosar o maksimalni premoženjski meji. Da bi mogli ugotoviti premoženje človeka, ki se trudi v potu svojega obraza, kakor so trgovci, obrtniki in podjetniki, bi rabili toliko uradnikov, da M ti vso pojeli, kar bi Gosar hotel dobiti iz oddajo premoženja- Vsak bi drugega o vaj al, nastali bi prepiri, sovraštvo in korupcija. Mislim, da program dr. Gosarja ni resno mišljen. To je le burka. On je norco bril iz trgovcev, obrtnikov in S. L. S.
V vsej tej stvari je pa vendar nekaj nevarnosti. Pod vplivom duhovščino zna nastati na deželi katoliški boljševizem. Zna se zgoditi, da se bodo vsi ti načrti izvedli lc proti meščanom, lo preti liberalcem. To je velika nevarnost. Proti tej nevarnosti sc bomo z vso silo uprli, drugače nas bodo popolnoma uničili.
Po teh razveseljivo brezzmiselnih besedah moža, ki je bil napreden in bo napreden do konca, življenja, se je oglasil k besedi gospod Reisner. Tolmačil je, kako smo sanjali o zlati svobodi in poudaril, da so interesi državnih uslužbencev obenem interesi države. Vsakdo mora delati, a tudi vsakdo mora imieti toliko, da krije svoje potrebščine. Odklanjal je avtonomijo, kjer bi bili uradniki podvrženi pokrajini To so cilji J. D. S.
Nato je govoril gospod Mohoiio, ki se je tako liudo zatikal, da so se vsi spogledavali in mesto, da bi poslušali njegov govor, so vsi brez razlike strank gojili napram njemu sočutje. Drugi, ki niso bili usmiljeni, so se dolgočasili in začelo se jo romanje iz dvorane, ki je nekoliko ponehalo šele, ko so jo oglasil kandidat z dragocenimi zvezami dru Kramer, Ta je govoril govor, ki smo ga že petkrat slišali: Narodno jedin-stvo ... krepka, enotna država... demokracija... reakcija... klerikalci... pogum... falanga... linija... disciplina. H koncu je prosil za nadaljnjo naklonjenost in zaupanje volivcev.
Prosimo našo javnost, naj blagovoli primerjati ta volivni shod J. D. S. v »trdnjavi« demokratov s shodom S, L. S., ki jo imela trikrat toliko poslušalcev kakor napredni in socialni župan dr. Tavčar.
majhen pudel in potem začela Stina s trgovino. In lepa trgovina, je bila to. Saj je bila Stina tako prijazna, postregla je tako dobro vsakogar, ki je prišel, s kavo in žganjem, in dajala je tako obilno mero. In če je imel kdo srečo, se mu je lahko zgodilo, da je našel v skodelici, v katero je nalila za groš Ičetrt litra kave, še dvajsetico. Niti poseb-hega predala za denar, tega ni imela. In tako se ji je mudilo, da je komaj vedela, kaj dela, če je stala v trgovini sama in sama stregla gostom. Anders dolgopetnik tudi ni mogel biti zmerom zraven, saj je f.udi on imel opraviti pri ccrkvi s struga-rijo. In mnogo je prodala na ta način. Toda zmerom pogosteje je moral Anders puščati delo pri cerkvi, se vozariti v mesto po blago in ga jemati na upanje. Nekaj sta pač že bila plačala starega dolga, ampak denarja jc bilo zmerom premalo, zlomek vedi, kako. In če sta bila v eni trgovini preveč dolžna, jih je bilo sram hoditi zopet tja, in Začela sta pri drugi. Saj nazadnje se vendar mora vjemati in še kaj ostati, sta mi-felila; saj sta bila vendar preračunala, da ftiorata zaslužiti pri vsaki kaplji, ki jo pro-tlasta. Nihče naj bi zaradi njih nc trpel škode, nihče.
Medtem si je bil omislil Anders novo obleko in novo pipo iz morske pene, kajti Jiotel se jc tudi malo postaviti, odkar jc postal trgovec. — In polem je kupila Stina od svojega brata Krištoferja kravo, ki jc
stala petintrideset tolarjev. Sprijaznila sta se bila zopet in je plačala kravo do zadnjih petih tolarjev; Pri Laosu jo jc dala v rejo. Vidite, hotela je imeti smetano zastonj; zdaj je začela točiti za zidarje tudi belo kavo. In Stina jc dala rada na upanje vsakemu, ki je prišel k njej. Zanašala sc je pri tem samo na svoj spomin. Pisati ni znala, znala pa si je pomagati; vsakokrat si je naredila črto, eno za čašo kave ali žganja in dve za grog. Toda dolgo to ni šlo, kajti zgodilo se je, da naenkrat ni vedela, čigave so te ali one črtice. In ljudje so pravili, da sc je priplazil večkrat, kac\ar sta odšla iz sobe, kak lopov in izbrisal svoje črticc. Anders dolgopetnik seveda, ta jc pil brez računa; toda opravljal je to tako korenito, da je ostajal kar v postelji in prespal eno pijanost za drugo. In tako je prišlo, da je bil zaslužek pri strugariji slab. In včasih sc jc zgodilo, da se je napil že v mestu in da mu jc konj med potjo zbezljal. In zadnjič, ko sc je konj zopet splašil, jc počila vreča s kavo, ki sta jo imela zadaj, tako da sta celo pot sejala kavo po cesti. Tam pri klan-genski ilovnici sc ie voz prevrnil in Stina si je polomila šc svojo zdravo nogo tako, da ni mogla sama stati pokoncu. To še ni bilo dovolj! Najhujše je bilo, da se je potolkel pri tem Andersov konj in ni več vstal.
To se jc izvedelo po vaseh. In falken-berški trgovci so začeli terjati Stino in An-dersa in zahtevati svoi denar. In Krištofer
je prišel po svojih pet tolarjev, ki jih je imel še dobiti za kravo. In ko jih ni dobil, je šel in vzel pri Larsu kravo in jo odgnal s seboj.
Tedaj je Stina jokala. Sedaj je šlo vse v nič, Anders pa je bil tako hud, da jc tolkel z nogami in klel in ukazal Stini, da mora dati Krištoferja zaradi samolastnega rubež-na zapreti.
Toda tega ni hotela Stina za nič na svetu.
»Saj je vendar moj brat«, je jokala.
»In Če je desetkrat tvoj brat, je vendar pesi« j«-, dejal Anders. »In pravim ti,
ako ga ne f;rcš tožit, se jaz ne zmenim več zate!«
Stina je bila vsa iz sebe. Kaj naj vendar počne? Svojega Andersa v vsi ti zmešnjavi ni hotela izgubiti. Toda svojega brata tudi ni hotela, spraviti v ječo. Nak, raje bi umrla kol pa si nakopala kaj takega na vest. Jo-kalft je in prosila, pokleknila jc pred An-dersom. Ta pa je bil trd ko kamen. In če noče tožiti Krištoferja, gre on iz hiše in zaloputne vrata za seboj. In hodil je iz sobe in v sobo, stokal in klel, da ga je pripravila Stina ob vse in ga tako grdo ogoljufala. Seveda, za to sc ljudje niso menili mnogo, saj so videli, da Anders ni mogel nikdar ničesar izgubiti. In tudi to so vedeli, da se jc Andersu godilo pri Stini kakor kozlu v zelniku.
Poleg tega je Stina še hudo zbolela. Da,
mislila je že, da mora umreti, ker je odšel Anders od nje.
Zvečer pa je prišel zopet mladi svet ia godcc Kale jc bil tudi zraven. — In niso se mogli dolgo držati resno, ti mladiči. Komaj so bili vsi notri se je že začel smeh in igranje in ples. Stina jc ležala dolgo silno resna v postelji in gledala to noro početje. Toda ni je vzdržalo dolgo, planila je pokoncu, skočila v kuhinjo, pristavila kotel kave in točila ves večer in zijala in se smejala, kar se je dalo. Kislo se pač ni mogla držati, bila je pač taka. Andersa dolgopetnika pa ni mogla pozabiti. Vtepla si je bila seveda v glavo, da ga bo dobila. Toda za njo jc bilo najboljše tako, da se je iznebila tega človeka, kajti Anders jc bil tepcc.
Tedaj so začeli falkcnbcrški trgovci strašno obdelavati Stino — toda kjer ničesar ni, tam šc ccsar svojo pravico izgubi. Anders dolgopetnik se je bil skril in dolgo ga niso mogli najti. Ko so ga slednjič dobili v roke, jc začel na dolgo in široko pripovedovati, da bo vse poplačal, da le najde zaklad, ki je sedaj na sledil za njim. In tedaj so ga izpustili, ker se jim je zdelo, da jc fant izgubil pamet, In Peter z Lidena je bil pri Stini, klel je in razgrajal, da ga ic pripravil Anders ob konja, — voz in sedlo je pa zopet vzel, razbita in razcefrana, kakor sta pač bila.
Ko pa že niso vedeli s Stino drugega, so ji poslali biriča na vrat, ker je prodajala
Btev. 254.
»SEOVfiNEC«, dne 6. novembra 1920,
S*ran 3
Klerlkalfizem v razcvetu.
Geslo v sedanjem volivnem boju je avtonomija na eni in centralizem na drugi strani. Kar se tiče verskih vprašanj, se je S. L, S, kot moderna in demokratska ■tranka postavila na stališče verske svobode, verskega miru in prijateljskega sodelovanja s pravoslavnimi in muslimanskimi brati. Ne tako Jugoslovanska demokratska stranka. V njenem časopisju zdaj kar mrgolijo razn* »klerikalna« vprašanja. Vsak dan beremo kak^o razpravo o cerkvi, svetni duhovščini, menihih, izpovedi in drugih »klerikalnih« zadevah. JDS živi še čisto v srednjem veku. Njeni voditelji so očito« obsedeni od klerikalne pošasti, ki muči njihovo ubogo fantazijo in jih sili obelodanjati dan za dnem najraznovrst-nejša rr.zmišljevanji klerikalnega značaja. Ljudje se zanimajo za ustavodajno skupščino, demokratski listi pa pišejo o samih izpovednicah, prižnicah in vatikanskih kongregacijah; na dnevnem redu so važna socialna vprašanja, demokrati pa razmišljajo o srbskem patriarhu in rimskem papežu; mučijo nas vprašanja naše narodne Bodočnosti, »Jutro«, »Narod«, »Domovina« pa filozofirajo o zapndni in vzhodni kulturi ter o boju med latinico in cirilico. Te klerikalne bolezni bodo demokrate ozdravile samo — volitve.
Verska svoboda.
^ Včerajšnji »Narod« se zavzema za to, da bi se izdal državni zakon, da bi duhovščina ne mogla »izrabljati spovednice za politične namene«. Prižniški paragraf ne zadostuje; treba uvesti tudi paragraf za spovednice. To bi se seveda moglo le tako izvriiti, da bi v vsaki spovednici poleg duhovnika sedel še en policaj. Ker je pa to
Eraktično neizvedljivo, je najboljše, če se atoličanom sploh prepove izpoved. Višino kazni v slučaju prekršenja tega zakona bo določil minister Draškovič, ki sc na to dobro razume, kakor dokazuje njegov zakon o »redu in radu«. Tako bo verska jm>boda najbolj zajamčena in svobodomiselna demokratska stranka bo sigurna za svoj obstoj, ko bo enkrat na vseh "franeh zavarovana s paragrafi.
žganje. In to je bilo hudo. Birič jo je zaprl štirinajst dni pri vodi in kruhu. Tak je bil konec trgovine in kavarne.
Ko je prišla Slina iz luknje, jc bila življenja sita in vsa obupana. Tedaj je začela presti in delati in če je imela količkaj dela, se je čutila pogumnejšo. Najhujše ji je bilo, da je morala sedeti tako sama v svoji sobi. Vaška mladina se je bila obrnila od nje in po strani je izvedela celo, da so grdo govorili o njej, odkar jc sedela v ječi. Tedaj se je zjokala. Tega ni zaslužila. Bolj je mislila na njihovo zabavo kot na svojo in zaslužka ni imela pri njih. To jc sedaj pač lahko vsak videl, ko je sedela tu uboga, bedna in onečaščena. Zato si je preskrbela par kokoši in mačko, da bi vsaj koga imela za katerega bi mogla skrbeti. Toda kakor se ji je godilo preje dobro — je imela sedaj komaj še toliko, da si jih je mogla preskrbeti. In sosedje, proti katerim je bila tako dobrih rok, dokler jc imela kaj, so lajali sedaj kot psi na verigi, če je pobrala njena kokoš kako zrnce na njihovi njivi. Pa kakor tudi so renčali — Stina se ni mogla ločili od njih. Mačka si je pa poiskala hrane sama, kajti po grmovju okrog hiše jc bilo sila vrabcev in neverjetno spretno jc lovila hrošče. In Slini je tako ugajalo opazovati jo pri tem in smejala se je muci, da so ji tekle solze po licih, prav tako velike in svel-Unl IfHai ooorej.
ne sledila tudi SKS, tajništvo JDS v včerajšnjem »Slov. Narodu« milo prosi liberalne agitatorje za SKS: »Pod vplivom po-kreta »Samostojne kmetijske stranke« so nekateri posamezniki iz naših organizacij v izdatni meri posvetili svoje moči novemu kmetskemu gibanju. Pri tem pa so izpustili iz vidika svoje dolžnosti napram lastni stranki, programu in organizaciji te stranke .., Mnogo jc razlogov, ki vedno bolj mučno govorijo za to, da Jugoslovanska demokratska stranka zopet oživi povsod — po vseh večjih selih in občinah svoje krajevne organizacije.«
Sfd© le ®r©!S ed!s?s
m
Na to odgovarja J. D. S.: Slovenska in hrvatska ljudska stranka. Znano pa je, da so edini razdiralci državnega edinstva v Jugoslaviji Radičevci na eni in Velesrbi na drugi strani. Proti Radičevcem se najbolj bori Hrvatska Pučka stranka. Torej je Hrvatska Pučka stranka proti edinstvu države. Velesrbi v svojem »Balkanu« najljutejše napadajo Slovensko ljudsko stranko in so zdaj začeli gonjo zoper ljubljanskega knezoškofa. Iz tega zopet sledi, da je Slovenska ljudska stranka zaveznica Velesrbov, kakor trobi že par dni »Jutro«. Kaj ne naredi vse strah za mandate! Kmalu nas bodo proglasili še za zaveznike — Lenina.
1. Koroško smo izgubili. 2. Goriška, večji del Notranjske, Istra pripade Italiji. 3. Dr. Kukovec pa predlaga, naj se odloči še cela Štajerska s Prekmurjem in pridruži varaždinski županiji. Torej en del Nemcem, drugi Lahom, tretji pa Hrvatom. Ostane približno 400.000 Slovencev s kulturnim centrom v Ljubljani. Tako M demokrati res temeljito »decentralizirali« Slovenijo. Vsi pristaši te ideje — volite J. D. S.!
Stara narodnonapredna stranka se je tazcepila v tri stranke, da bi pri bodočih volitvah lažje obdržala svojo omajano pozicijo. Ustanovila je Samostojno kmetsko stranko, ki jo vodijo pod dr. Žerjavovo patronanco si ari in znani liberalni gostilničarji po deželi, in po svoječasni dr, Tavčarjevi izjavi tudi Narodnosocialno stranko. Sedaj pa prihaja za demokrate glavobol, ker ambiciozni vodja' NSS Deržič ne more poznati demokratske discipline po načelu častihlepnega rimskega Cezarja, da je raje prvi v zadnji vasi kakor drugi v Rimu. Demokratje se boje, da se utegne iz njihovih otrok izcimiti kaj druzega nego so nameravali, ker jc že v naravi tako-zvanih naprednjakov, da vsak raje sam komandira kakor pa uboga. Pri NSS se ta tendenca že čisto odkrito kaže in da bi ji
s^paratšsem.
Včerajšnje »Jutro« priobčuje izvleček mariborske »Straže«, v kateri se zavrača plemenski federalizem »nekaterih starokopitnih Hrvatov« in kjer se dokazuje, da bi bila delitev Jugoslavije v več držav za nas vse pogubna. To stališče, ki je, kakor čivkajo že vsi vrabci na strehah, pač del programa SLS, uporablja »Jutro« za strahovit »napad« na — SLS I Demokratska stranka tirja bujno, da stavimo v svoj program zahtevo po treh jugoslovanskih državah. Ker ne zahtevamo raz-j kosanje države, smo »hinavci« in zelo ■ »brezvestni«. Toda taka politična brez-I vestnost se mora nad storilcem samim maščevati.« Mi pa rečemo »Jutru« v pomirje: Taka politična brezumnost, kakor jo goji JDS, so mora maščevati dne 28. oktobra 1920.
Pemekrata Sifefo zavez-
Belgrajska »Pravda« je poročala, da se je od radikalne stranke pokrenila misel za volivni sporazum z demokrati. Radikalna »Tribuna« piše k temu poročilu: Kakor je znano, radikalna stranka nima absolutno nobene potrebe, da se sporazume z »demokrati«, zlasti še glede volitev ne. Radikalci se tako malo boje »demokratskih« uspehov, da jim niti na um ne prihaja, da bi sklepali volivne kompromise z »demokrati«. — Čuden, čuden pojavi Koliko so demokrati zabavljali čez radikalno stranko in jo blatili, sedaj pa nimajo srč-nejše Ž2lje*nego sporazum z radikalci, da bi rešili svoje ogrožene kandidature!
Na vseh Svetnikov dan je imela SKS v prostorih Berdavsove gostilne v Dobre-poljah po prvi sv. maši klaverno obiskan shod, na katerem je govoril velikolaški mesar Ivan Pucelj o kanonih in koruzi ter napadal načelnika fantovske Mar. družbe, kar ni posebno junaško. Ves njegov govor smo žc večkrat slišali na najrazličnejših shodih, ko je Pucelj povzdigoval liberalce v oblake. Že spomladi 1919 je ustanavljal z dr. Lavrenčičem pri nas krajevno organizacijo JDS. Ljudstvo Puclja pri nas preveč pozna, da bi ga volilo. Celo samostojni so se že ponovno izražali, da ne bodo nikdar šli za SKS v boj, ako bo kandidirala Puclja, ki je v prvi vrsti mesar in gostilničar, v drugi pa šele posestnik. S Šku-ljem bo hud boj, ker je mož dela, Pucelj pa najraje le govori in govori. Onih par starih in novih liberalcev, ki bedo pri nas oddali glasove za SKS, Puclju iz srca privoščimo. Edinosti med njimi tako ni, saj je znano, da je moral Mustar in drugi na shodu parkrat zamižali, ker so mu lastni pristaši očitali nelepa dejanja. Shod je izpadel zelo žalostno. Ljudstvo je deloma Puclja in njegove smešilo, deloma pa so ljudje zelo zamerili Fuciju, zlasti pa gostilničarki Mariji Berdavs, ki je pripustila, da sc je tako resen dan, kot je dan Vseh svetih, vršil v njenih prostorih političen shod li-beralno-samostojne stranke. S tem je znova potrjena naša domneva, da je baš ta gostilna ono kotišče v naši fari, iz katere prihaja zlo na dan. Naši ljudje so sezidali gostilno in gospodarska poslopja, sedaj pa naj sc d tam širi liberalizem?
ij v " » ?• K T. ra
J« - SiilSil*
7. ' om na predstoječe voiiLve je ■ Jadt: ' ki v.bor« objavil oklic, v katerem apelira na \se stranke, nai v svojem pro-
gramu naglašajo svoje zahteve v Jadranskem vprašanju, ne izrabljajo pa to vprašanje v demagoške svrhe proti drugim strankam in naj v svoje kandidatne liste sprejmejo tudi osebe iz zasedenega ozemlja.
V	zmislu tega oklica je »Narodni svet« za neosvobojeno domovino v Ljubljani s pozivom od 9. oktobra t. 1. vabil rojake-be-gunce, naj kot volilcj nastopijo proti vsem protinarodnim in protidržavnim strankam, sicer pa naj glasujejo za tisto stranko, od katere po svojem spoznanju in prepričanju pričakujejo največ koristi za stvar neosvo-bojne domovine.
Begunci so po svojih v to izbranih zastopnikih v zmislu teh navodil naprosili vse stranke, naj postavijo v svoje kandidatne liste tudi osebe iz zasedenih krajev. NSS je bila vže prej vpoštevajoč gornje razloge na sestanku zaupnikov postavila mene sopod-pisanega dr. Rybafa na prvo mesto svoje kandidatne lisle za Štajersko okrožje a kmalu za tem je JDS določila mene sopod-pisanega dr, Gregorina za prvega md kvalificiranimi kandidati za isto okrožje.
Midva sva hvaležno sprejela kandidaturi, videča, da sta bili ponujeni v zmislu apela »Jadranskega zbora« in v svesti si, da, četudi stojiva morda po svojih nazorih bližje eni ozir. drugi stranki, bodeva vendar mogla povsem složno in enodušno nastopati in delovati za uresničenje naših narodnih aspiracij.
Žal pa sva kmalu zapazila, da okolnost, da sva obadva postavljena za kandidate v istem volilnem okrožju, omogočuje izigravanje ene osebe proti drugi, kakor se jc to tudi res zgodilo.
Spoznala sva tedaj, da sva, četudi proti svoji volji, povlečena v ljut strankarski boj, v katerem se bosta prav gotovo napadali najini osebi y dosego strankarskih vspehov. Uvidela sva tudi, da mora ta boj v svojem nadaljnem razvoju, zopet proli najini volji, dovesti tudi med nama, dosedaj nerazdruž-nima prijateljema in boriteljema za pravice primorskih Slovanov, do osebnih konfliktov in pred vsem do kompromitiranja primorskih interesov.
Na to nevarnost so naju takoj opozorili tudi številni rojaki-begunci, ki so po-sbno še povdarjali, da bi na ta način udeležba primorskih rojakov na volitvah, mesto da bi ublažila ostrosti do°2danjih političnih borb, dosegla ravno nasprotni vspeh in povzročila razdor med samimi našimi rojaki. V želji, da se to prepreči, pozvali so nekateri naši rojaki zastopnike obeh strank in »Narodnega sveta« na pogovor, ki pa ni imel zaželjenega uspeha. Predstavnik JDS udeležil se je namreč sestanka le v informativne svrhe in je drugi dan tajniku »Narodnega sveta« sporočil, da načelstvo njegove stranke sicer ne namerava napadati eseb iz zasedenega ozemlja v direktnem zmislu osebnih klevet, da si pa pridržuje popolno svobodo za vsako kritiko, ker smatra kandidaturo dr. Ribara za bojno kandidaturo, naperjeno v prvi vrsti proti JDS in da ga smatra duševnim šefom NSS in vsled tega odgovornim za vse postopanje te stranke v časopisni borbi in na zborovanjih,
V	očigled te izjave je bilo nama jasno, da se bode časopisna polemika nadaljevala in volilno borba vodila na isti način, kakor sta vže začeli in da se obisiinijo vse za našo stvar škodljive posledice, katerih se bojimo mi in vsi naši rojaki-begunci. V tistem usodepolnem momentu, ko pojdejo naši delegati, brez slovenskih zastopnikov in ekspertov, na najbrž zadnja pogajanja z Italijani, tedaj torej, ko se pripravlja nova amputacija slovenske domovine in ko naj se ravno naši primorski kraji vržejo kot žrtev v žrelo laškega imperializma, naj so nudi Italijanom žalostna slika najhujših strankarskih bojev v okolu imen tistih oseb, ki so jim skozi mnogo let veljale kot glavni predstavitelji odpora našega naroda proti temu imperializmul
Od te merodajne strani iz zasedenega ozemlja se je nama izjavilo, da je vže vest o najinih nasprotujočih si kandidaturah vzbudila v zasedenem ozemlju najresnejše pomisleke in da bi povlačenje najinih oseb v strankarske boje v Jugoslaviji, ki jih treba smatrali glavnim vzrokom nevšečnih razmer v tej državi in vsled tega tudi dosedanjih in predstoječih neuspehov, moralo na neodrešeue brate delovati naravnost porazno.
Naposled sva predložila vprašanje najinih kandidatur »Narodnemu svelu za neosvobojeno domovino«, poklicanemu zastopniku beguncev brez razlike strank, da nama da potrebne direktive.
Po vsestranskem pretresavanju položaja je »Narodni svet« uvažuje gorinavedc-no naju pozval, da odstopiva od kandidatur, kateremu sklepu sva se podvrgla cb-vestivši o najinem odstopu načelstva prizadetih strank.
V	Ljubljani, dne 4. novembra 1920.
Polfsk« zad&ve.
LDU Varšava, 3. nov. »Gazela \Var-szawska«, glasilo narodne demokratske stranke, priobčuje članek Sinogorzewske-ga, v katerem se razpravlja o noti, ki st« ]o dne 12. oktobra izročila Peroy Lorrainc in Panafieu, zastopnika angleške in fran-coske vlade v Varšavi, predsedniku poljske vlade. V noti očitata Anglija in Francija Poljski, da je bilo zoper obljube, ki sc jih dali poljski zastopniki v Spaji, da je poljski general zasedel Vilno. Pisec orne-njenega članka meni, da je prišlo to očitanje čisto nepričakovano, ker se je dne 10. julija v Spaji sklenil sporazum, ki se zdi sicer paradoksen, vendar pa predvideva obojestranske obveznosti. V trenotku, ko zavezniki prekršijo svoje obveznosti v vprašanju premirja s sovjetskimi četami, postanejo poljske obveznosti samo historičen dokument.
LDU Oszmiany, 3. nov, Zborovanje županov okrožja Oszmiany je izrazilo najvišjemu poveljniku poljske armade svojo zahvalo, ker je osvobodil deželo boljševikov. Obenem so poslali zahvalo t udi generalu Zeligowskemu, ker je zlomil uzurpatorsko litvansko vlado.
LDU Varšava, 3. nov. Včeraj je dospel v Varšavo Take Jonescu. Odlični državnik je bil simpatično sprejet od časo-pisja in vseh političnih strank. V četrtek bo priredil zunanji minister Sapieha v čast rumunskemu zunanjemu ministru svečan obed.
LDU Varšiva, 3. nov. Danes je bila v
Varšavi velika spominska svečanost za vojake, ki so pokopani na bojišču. Ob 11. uri je daroval škof Gall slovesno službo božjo v cerkvi na Saksonskem trgu. Papežev nuncij msgr, Ratti, kardinal Kakow-i ski, Trampozynski, predsednik ministrskega sveta Vitos, odposlantva tujih držav in mnogoštevilni generali o prisostvovali verski ceremoniji. Predsednik vlade je bil bolan. Zastopal ga je general Rozwadow-ski. Po maši se je razvil po mestu svečan sprevod, ki so ga otvorili zastopniki oblasti in tujezemskih misij. V imenu vlade in državne zbornice so pred spomenik položili /enec,
LDU Kovno, 3. nov. Začasni komite v Kovnu zahteva v brzojavki, naslovljeni na zvezo narodov, naj prinada ozemlje doline in reke Nieviaza z mestom Kovnom vred osrednji Litvanski.
LDU Pariz, 5. nov. (Brezžično.) Najnovejše vesti o genralu Wranglu so zelo neugodne. Rdeče čete napredujejo. Za Wran-gla obstoji nevarnost, da ga boljševiki ne odrežejo od njegovo operacijske baze na Krimu.
LDU Moskva, 5. novembra. (Brezž.) Povodom protioferzive proti generalu Wranglu je bila ujeta ameriška protirevo-lucionarna komisija s svojim voditeljem generalom Morrelom.
LDU London, 5. novembra. (Reuter.) »Times« javljajo iz Carigrada: Levo krilo Wranglove armade na Krimu je zavrnilo napad na mostišču v Berekopu. Desno krilo je podvzelo protinapad, Izgube na obeh straneh so zelo težke,
PaSifikacSla maiarske &ffy-
Dr, Gregorin 1. r.
Dr. Rybar 1. r.
Sjiitiie se JovisKe SMe"!
LDU Budimpešta, 5. nov. (MKU.) Mi-nistrski predsednik grof Teleky je izjavil časnikarju z ozirom na gibanje, ki je nastalo med poslanci v narodni skupščini in ki je naperjeno proti ratifikaciji mirovne pogodbe, da ni treba, da bi se ratifikacija izvršila soglasno. Dejstvo, da je manjšina narodne skupščine zavzela nasprotno stališče, ne bo povzročilo nobenih komplikacij, vendar pa se mora javnost opozoriti na to, da mora to gibanje ostati v gotovih mejah, ker ne more nihče prevzeti posledic nase. Ako nočemo strmoglaviti Madžarske v nesrečo, si moramo biti na jasnem, da je Madžarska v vojni z mogočno svetovno koalicijo izgubilo igro.
PO VOLITVAH V AMERIKI.
LDU Berlin, 5. novembra. (DKU) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča iz Londona: »Central Ncws« doznavajo iz najvišjega diplomatskega \vashingtonskega vira, da bodo Zedinjenc države vrnile vso med vejno zaplenjeno nemško imovino in da bodo vztrajale pri tem, da se od zaveznikov, zlasti od Francije zahtevana obnova po Nemčiji zniža na najmanjšo mero.
LDU Berlin, 5. novembra. (DKU) Listi poročajo, da je vsled volivne zmage republikancev Collidge postal podpredsednik Zedinjcnih držav.
LDU Pariz, 4. novembra. (Havas.) Listi soglasno ugotavljajo, da pcnicni Har-dingova zmaga popolno obsodbo \v'ilsono-ve politike. S Hardingom se konča dvoličnost v sporazumu med vlado in parlamentom, katera je oslabila zunanjo politiko Zedinjcnih držav. Listi izražajo prepričanje, da nov razvoj stvari nc bo škodoval prijateljstvu med Francijo in Ameriko,
LDU Pariz, 5. novembra. (DunKU.) Newyorški listi menijo, da bo prvo, kar bo ukrenil novi kongres, da se bo nekaj sklenilo v prid zvezi narodov, pa z gotovimi pridržki. Govorice, da se je Wilson, ki je zelo oslabljen, izrazil, da bo demisioniral in izročil vodstvo države dosedanjemu podpredsedniku, demontira njegov tajnik z opazko, da bo bolni predsednik do konca svojega predsedništva ostal v Beli hiši.
ZA BIVŠEGA GRŠKEGA KRALJA KONSTANTINA.
LDU Ženeva, 5. novembra. (Wolff.) Iz Aten poročajo, da je grška vlada še pred splošnimi volitvami, ki naj bi sc vršile dne 3. novembra, razveljavila zakon, po katerem je bil vsak, ki bi izustil ime kralja Konštantina, ogrožen z dvema letoma ječe. Takoj po odpravi tega zakona so prinesli časniki podobo kralja Konstantina in njemu na čast so se priredili veliki obhodi. Oborožena sila je posegla vmes in >rišlo je do spopadov.
LDU Pariz, 5. novembra. (DKU) Pristaši ekskralja Konštantina se trudijo doseči, da bi se vprašanje prestolonaslednika na Grškem rešilo potom ljudskega glasovanja. Venzelistično časopisje opozarja na to, da zahteva grška ustava, da zbornica izvoli kralja.
FRANCOSKO-ČEŠKA TRGOVINSKA POGODBA.
LDU Pariz, 5. novembra. (Havas.) S Češkoslovaške strani javljajo, da se je včeraj podpisala francosko-češka trgovinska pogodba.
Razna poročila.
LDU London, 4. novembra. (Reuter.) Vse vsled premogarške stavke zapovedane omejitve v uporabi premoga so odpravljene, Misli se, da bo v približno dveh mesecih mogla industrija obnoviti delo v normalnem obsegu. Vzpostavitev dela v rudnikih se vrši splošno brez incidentov.
LDU Marburg, 4. novembra. (Wolff.) Preteklo noč so vlomili v Elizabetno cerkev in ukradli iz krste sv. Elizabete vse dragulje.
LDU Berlin, 5, novembra. (DKU) Listi Javljajo iz Essena, da je Jouhaux, francoski član mednarodne komisije strokovnih organizacij, ki se nahaja na študijskem potovanju na ruhrskčm ozemlju, izjavil na skupščini, da so smernice mednarodne zveze strokovnih organizacij proti militarizmu in vsled tega tudi proti vsaki zasedbi dežele po vojaških silah druge dežele. Mednarodna komisija strokovnih organizacij pa ni opazila nobenih znakov, ki bi kazali na to, da se ruhrsko ozemlje zasede v bližnji bodočnosti.
LDU London, 5. novembra. (Brezžično.) Lord Curzon je izjavil v spodnji zbornici, da medzavezniška admiralska komisi-sija v Carigradu ni odredila blokade proti sovjetski Rusiji v Črnem morju, pač pa je prepustila poveljniku angleških oboroženih bil v Sredozemskem morju prosto roko, da ukrene vse potrebno, da učinkovito prepreči transport orožja za Kemalove čete.
-f Gorje. V nedeljo, dne. 31. oktobra se je vršil pri nas občni zbor Kmetijske podružnice. Kot delegati za občni zbor glavne družbe v Ljubljani so bili izvoljeni .Tožef Pristov, Ivan Mevželj in Janez Poklukar, somišljeniki K. Z. Tudi Samostojni so prišli vsi na občni zbor, pa so ostali v veliki manjšini. — Ob koncu občnega zbora je omenil načelnik in poverjenik za kmetijstvo nesramne napade na njegovo osebo v raznih nasprotnih listih, zlasti v »Kmet. listu« in »Domovini«. Napadali so ga zlasti, da je nezmožen kot predsednik »Kmet. družbe«. — Čudno je, da so ga preje tudi nasprotniki smatrali kot najbolj sposobnega izmed kmetov, sedaj pa je naenkrat postal popolnoma nesposoben v očeh »Samostojnih«, seveda samo zato, ker ni tudi on postal »Samostojen«, dasi so ga tako vabili in mu obljubljali, da bo poslanec itd. Takrat je bil najboljši tudi po njihovem mnenju, sedaj pa ni več za javno življenje, in je tudi »največji lenuh«, kakor pravi »Domovina«. Tukaj se jasno vidi vsa resnicoljubnost naših nasprotnikov. Mi, ki ga poznamo, dobro vemo, koliko je zmožen, in. tudi oni okrog »Kmet. lista« in »Domovinec poznajo njegovo zmožnost, vendar v svojih listih pa ga blatijo, ker ni hotel po:;iati njih pristaš. Gospod poverjenik pa si go ovo iz tega ne bo ničesar sto-• . ; i. l o sel preko tega svojo pot • hj i..; j ti najboljši odgovor na tako uim-zano pisanje jc delo.
- Man 'c Racija za Koroško v Ko-Blan -vi i na Dolenjskem. Dne 31. oktobra 1920 se jc vršila po objavi s strani Jugoslovansko Matice v Mariboru pri nas manifestacija proti krivičnemu ljudskemu glasovanju na Koroškem, Dasiravno jc Mraz občutno pritisnil, jc naše ljudstvo •^trajal« na shodu, ki sc je vršil pod mi-.
lim nebom, ter kazalo veliko zanimanje za koroško zadevo.
4- Dr. Momčilo Ninčlč, sedanji trgovinski minister, kandidira v kikindsko-bečkerečkem okrožju, dr. Miroslav Spalajkovič pa v bihačkem okrožju.
Dnevne novice«
—	Osebne vesti. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo v Ljubljani sot imenovani v IX. činovnem razredu koncipisti Ivan Legat, dr. Mirko Kuhelj, dr. Karel Dobida, Stanko Likar in Ivan Šlibar; za računskega revidenta v IX. činovnem razredu računski oficial Ivan Metlika; za računskega oficiala v X. činovnem razredu računski asistent Josip Nanut; za pisarniškega adjunkta v IX. činovnem razredu pisarniški oficial Viljem Pisansky; ,za pisarniškega oficiala v X. činovnen>-razredu kanclista Ciril Tomšič in Stanko Tomec; za kanclista v XI. činovnem razredu ofici-anta Stanko Grabnar in Ivan Cotič, Josip Simončič, provizorni upravitelj na državnem zavodu za slepce, je imenovan za de-finitivnega upravitelja. — Z odlokom ministra za narodno zdravje z dne 17. junija 1920, so bili višji okrajni zdravniki VIII. činovnega razreda dr. Ignacij Jelovšek v Radovljici, dr. Edvard Šavnik v Kranju, dr. Broni slav Gallasch v Krškem in dr. Karel Wisinger v Celju imenovani za višje okr, zdravnike v VII, činovnem razredu; pri tem se jc pridržal čin višjemu okrajnemu zdravniku dr. Juliju Kotzmuthu. — Av-skultanti dr, Josip Čemer, dr. Friderik Fa-biani, dr, Josip Dolničar in Ludvik Batist so imenovani za sodnike v IX. činovnem razredu brez stalnega službenega mesta za okrožje ljubljanskega višjega deželnega sodišča.
—	Za župnika na Rečici v Savinjski dolini je imenovan g. Alfonz Požar, dosedaj župnik na Frankolovem pri Celju.
—	Promoviral je dne 30. oktobra na vseučilišču v Zagrebu g. Stanko Žitko za doktorja prava.
—	Obrazce za kandidatne liste, potrdilo kandidatnih list in poslanskih pooblastil za volitve v konstituanto prinaša Uradni list št. 127 z dne 3. novembra 1920.
—	Pomagajte sirotam! Na novo je priglašenih več sirot obojega spola in različne starosti, tudi je še nekaj bosenskih dečkov od 8—-12 let. Kdor bi se hotel zavzeti za kako siroto, ali da jo vzame za svojo ali v brezplačno vzgojo, naj se obrne na Dobrodelno društvo Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Novo mesto. Pri tukajšnjem okrajnem sodišču, je bil obsojen znani vojvoda »samostojnih« v novomeški okolici Franc Flori jančič iz St, Petra radi tatvine. Paragraf 460 kaz. zakona ima tako hudo moč, da vneti zagovornik samostojnih niti voliti ne bo smel.
—	Novoimenovani črnomaljski okrajni šolski nadzornik K. Barle se je zaradi bolezni odpovedal nadzorništvu.
—	Učiteljem Korošcem in Primorcem, ki se nahajajo šo na Koroškem, daje informacije o našem bodočem postopanju naše nastanitve učitelj Vinko Moderndorfer, Dravograd.
—	Posestniki kamnolomov in -sploh vsi interesenti za mineralne snovi se tem potom vljudno naprošajo, da naklonijo mi-neraloško-petrografskemu institutu naše univerze (v roke g. prof. K. Hinterlechner-ju, deželni dvorec) vzorce vseh onih snovi, ki jih izrabljajo bodisi v katerekoli svrhe kamnoseške, cementne, k/amične, kemične ali kake druge industrije, kot stavbeni kamen ali kot nasip za ceste, železnice, glinovino itd. Imenovani želi sestaviti strokovno zbirko takega domačega materijala za rabo pri poduku bodočih naših inženirjev, obenem naj se pa ustvari tu informativna zbirka tudi za mnogoštevilne interesente iz tu - in inozemstva, ki prihajajo sedaj po razne tozadevne informacije. Čim popolnejša slika bi se dobila na ta način od naše kamene industrije v najširšem pomenu besede, tem lažje bi podpirala in pospeševala tudi ena panoga naše obrti in industrije drugo. Vzorci naj.so 7}<9 cm veliki ter kaka 2 cm debeli in sicer če mogoče: a surovo obdelani, b) lepo otesnni in c) zglajeni (polirani), da se spozna v njih hvalitela v vsakem oziru. Tem kosom so dodane še kake šibre istega materijala za prilične znanstvene preiskave. Sipke in glinaste snovi naj bi bilo za kake 3—4 pesti. Vsak materijal mora biti strogo ločen od drugega z natančno navedenim nahaja-I i e m. Brez poslednjega je snov absolutni nerabna in ne pride v zbirko. Kdor ima snov, ki jc v kateremkoli oziru (kemično, trdnost itd.) že preiskana, sc naproša tudi za dotične podatke. Kdor želi, da ne pride stvar v javnost, sc mu tajnost jamči.
—	Katero izobraževalno društvo bi
bilo voljno oddati (tudi proti primerni odškodnini) igro »Revček Andrejček« katol. izobraževalnemu društvu v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem? Sprejmemo eventueino tudi prepisane vlciie. .Vposlati nu nav
slov: Zdravko Cvitar, kor. dijak, župnišče, Kranj.
— čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Breg.
Znižane ccne. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v e n c u«.
Vabimo Vas na shod obrtnikov, ki bo
v nedeljo dne 7. novembra 1920 v dvorani Rokodelskega doma.
Pričetek ob 10. uri dopoldne.
Pridite vsi; govorili bodo kandidati S. L. S. za Ljubljano.	Sklicatelji
lj Slavnostni koncert M. Kogoja, nagega najboljšega modernega komponista, ki bo v kratkem nastopil v vseh naših večjih mestih, kakor v Mariboru, Celju, Ptuju itd., se vrši danes ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobijo v trgovini J. Vidmar, Pred škofijo 19, in pa zvečer pri blagajni, kjer se bodo prodajale tudi knjižice, ki obsegajo spored vseh treh umetniških prireditev: Kogojeva koncerta, 18. umetniške razstave in Podbevškove soareje. Ker vlada za Kogojev koncert v ljubljanski javnosti veliko zanimanje, pa da ne bi bil naval občinstva zvečer pri blagajni preogromen, bi bilo v interesu vsakega posameznika, da si preskrbi že preje vstopnico v trgovini J. Vidmar.
lj Koncert Thierry, — Jeraj — Brezov-šek. Kakor smo že poročali, se vrši v pondeljek dne 8. t. m. v veliki dvorani Uniona vokalno-instrumentalni koncert Thierry — Jeraj — Brezovšek. Operna pevka ljubljanske opere Vilma pl. Thierry-eva ni znana samo domačemu občinstvu ampak je dosegla lepe uspehe tudi v vseh večjih krajih naše domovine in v inozemstvu. Ta iz-borna altistinja ima nenavadno obsežen, močen in zveneč glas najboljših vrlin. V višini je polen toplote, sredi prijeten, v nižini pa resen in polno doneč. Njena umetnost^ njeno nastopanje in prednašanje ter utopitev v skladbo odgovarjajo popolnoma njenemu osvajajočemu bitju, prožetemu z inteligenco in naravnostjo. Sodelovanje profesorja na našem konservatoriju Karla Jeraja, ki je znan našemu občinstvu posebno kot kapelnik orkestralnega društva, ter izbornega kapelnika ljubljanske opere Ivana Brezovšeka, bo sigurno spopolnilo v polni meri ta večer, za katerega vlada že sedaj živo zanimanje. Koncert se ponovi dne 14. t. m. v Mariboru (Gotz) in 15, t. m. v Celju (Union). Predprodaja v Ljubljani pri Anončni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg 3.1. nadstr.
lj Podbevškova soareja, na kateri bo nastopil avtor s svojo še neizdano pesniško zbirko »Človek z bombami«, se bo vršila v petek, dne 12. t. m., ob 8. uri zvečer, v dramskem gledališču in ne v Unionu, kakor stoji na plakatih, ki omenjajo trodnevno umetniško prireditev. — Vstopnice se bodo prodajale kakor običajno pri blagajni opernega gledališča, kdaj, pa se še pravočasno objavi.
lj Vstopnice za nedeljsko predstavo šentjakobskih Orlov »Zaklad* v Ljudskem domu se dobe v trgovini gosp, Čcšnovar, Stari trg 16, v nedeljo 7. novembra v šentjakobski Prosveti, Sv. Florijana ulica 15, zvečer pa pri blagajni v Ljudskem domu. Vabimo 1
lj Društvo »Gosposvetski zvon« vabi ves novi odbor na prvo odborovo sejo, ki se vrši jutri, v nedeljo, 7. t, m., ob 9. uri dopoldne pri dr. Oblaku, Dalmatinova ulica (hotel Štrukelj).
lj Iz gledališke pisarne. Zaradi štrajka dramskega osobja se predstava »Sen kresne noči« v nedeljo 7. novembra 1920 ne vrši. Ta večer se bo vprizorila »Prodana nevesta« izven.
lj Splošna organizacija vojnih vdov m sirot za Slovenijo poziva vse vojne vdove in sirote na protestni shod radi ustavitve naklonitev in podpor, kateri se vrši v nedeljo dne 7. t. m. ob 9, uri dopoldne v prostorih Zlatoroga, Gosposka ulica št. 3 v Ljubljani.
lj Gremij trgovcev opozarja vso trgovce, ki imajo svoje uslužbence zavarovane pri okrajnih bolniških blagajnah, na naredbo deželne vlade za Slovenijo št. 410 v Uradnem listu št. 127 k ureditvi bolniškega zavarovanja delavcev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS. Glasom te izvršilne naredbe morajo vsi delodajalci vse svoje zavarovance podvrženo delodajalcu naznaniti z novimi plačami najkasneje do 15. novembra t. 1. okrajnim bolniškim blagajnam.
lj Produktivna zadruga JSevIjarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja v ponedelejek, dne 8. novembra ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica i,	ikl
Vestnik S. IC. S. 2.
IZOBRAŽEVALNI IVI DRUŠTVOM IN ORLOVSKIM ODSEKOM!
Z ozirom na naredbo štev, 386 »Urad-nega lista« o plačevanju pristojbin za društvene prireditve, (dramatične predstave, poučna predavanja in orlovske nastope) 6e izobraževalna društva (orlovski odseki) pozivajo, naj se za izposlovanje potrdila v smislu zadnjega odstavka člena I. te naredbe javijo Tajništvu S. K. S. Z. ter vpošljejo za kolekovino in poštnino znesek 15 K. Ona društva, ki so se že javila z ozirom na zadnji poziv v »Slovencu« ter vposlala samo 2 K, se prosijo, da doplačilo dopoš-Ijejo po prejemu potrdila po priloženi poštni položnici. Društva se opozarjajo, naj ta potrdila shranijo, ker veljajo do nadaljnje drugačno odredbe min. fin. za vsako prireditev. Svetovali je, da jih deponirajo pri davčnem uradu, pri katerem se plača prvič 10% pristojbina na podlagi tega potrdila.
Tajništvo SKSZ in Orlovske Zvez««
Dijaški vestnik.
d Slavnostno zborovanje S. O. skupno
z N. O. danes zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne. Spored: 1. Otvoritev. 3,
Deklamacije: Pesmi naših najmlajgib. 3* Predsednikov govor. 4. Deklamacije iz Za-rij Vidovih. 5. Referat predsednika S. S, S.: Sprejete resolucije in njih utemeljitev,
—	Med posameznimi točkami igra celoten orkester S. O. Pričetek točno ob sedmih«
—	Predsednik.
d Vsem kat. akademikom v LJubn liani. V nedeljo 7. t. m. ob pol 11. uri dopoldne so daruje v marijaniSki kapeli sv. maša zadušnica za pokojnega tov. Miha Grada. Obvezna udeležba za kongreganiste. Na vse druge tovariše apeliramo, da sc je udeleže — Danica
—	Zarja — s trakovi. Vsi gg. s tare j Sine in tovariši srednješolci najuljudnejfl vabljeni. — Prefekt.
d Danica. Pozivam vse 1 o vari še, 3a se v nedeljo udeleže sv. maše za pokojnim tovarišem Mihaelom Gradom, Oglejte si tozadevni oklic C« M. A. Krek, predsednik.
d DIskasijski večer v torek ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Uniona. Dnevni red: 1. Zarja-Danica, 2. Slučajnosti. Govorita clr. Božič in dr. Puntar« Gg. starešine najuljudneje vabljeni, t=* Papež, podpredsednik.
d Odbor Danice ima III. redno sejd v ponedeljek 8. t. m. ob pol 2. uri popoldne v Daničinem lokalu. Opominjam vse tovariše odbornike, ki se zadnje seje niso udeležili, da se spomnijo sklepov prve seje in ne zanemarjajo dolžnosti. — Krek, predsednik.
d 25 letnico Danice praznujemo 8. decembra. Pozivam že danes vse tovariše, da se žrtvujejo in pokore navodilom pripravljalnega odbora, da bomo naš praznile primerno proslavili Krek, predsednik.
d Odborova seja S, O. popoldne ob štirih. Vsled važnosti obligatna za vse zaupnike in načelnike odsekov. — Predsednik.
Uliteišs&i jetnik.
Zborovanje podružnice Slomškove zveze za novomeški okraj se vrši v četrtek 11. novembra t. 1. ob 1. uri popoldne
v Novem mestu. Na dnevnem redu je tudi predavanje: »Izvenšolsko delovanje učiteljevo«.
pr Bogoslovna akademija. Tiska
se 1. številka »Bogoslovnega vestnlka«j ki obsega zanimive znanstvene članke, prispevke za dušno pastirstvo ter cerkveni in književni pregled. Gg. duhovnikom smo razposlali položnice, da morejo pristopiti kot naročniki (člani). Ako kdo po pomoti ne bi prejel položnice ,naj naznani po dopisnici. Bazen »Bogoslovnega vestnika« bo BA izdajala šo druge znanstvene publikacije, ki jih bodo člani dobivali po znižani ceni. Prva znanstvena knjiga bo dr. A. Ušeničnika »Uvod v filozofijo«. Naročnina (obenem Članarina) znaša 50 K. Plača se lahko v dveh obrokih. Naslov: Bogoslovna akademija v Ljubljani.
pr Sen kresne noči. Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, pre-vel Oton Župančič. Glasba F. Mendelssoh-na. Režiser Osip Šest, Če pravi Sokrat v Platonovem Simpoziju, da je zadeva istega moža, pisati tragedijo in komedijo, je gotovo to resnico izpolnil v vsi vsebini Shakespeare. Isti mož je napisal najglobljo tragedijo in najglobljo komedijo. Morda ni tudi samo zunanja vzporednost, da rabi v Hamletu in Snu kresne noči kot pomočok oder na odru. Tragično in komično je vsebinsko isto. ker so sestav sveta samo tn-gična razmerja, le v nas je, kako mi vsebino pritegnemo in v kolikor more postali ta vsebina naša lastna zadeva. Sen kres-

ae noči ima izredno resno vsebino, niti običajnega klovna, ki nastopa v komedijah zastonj iščemo; resni zaplctkt, kjer gre celo za življenje, so tu — a ker je vsa ta zgodba postavljena v oddaljenost, ki nas osebno več ne doseže, temveč satno este-tično zanima, svobodno gledamo z viška težave atenske raladcži, opazujemo v melodramatično kopreno zavite razporc lu-hov in smo veseli skrbipolnega umetniškega delovanja anahronističnih atenskih rokodelcev: vse to v bistvu resno trpljenje je iz naše perspektive neskladno in mi ga občutimo — komično. Shakespeare nas tu primakne v razmerje tistih ljudi, ki se jim . zdi sploh vsaka tragedija komična, ker jim manjka duševne zveze, tedaj čuvstveno oddaljenost ljudi, ki se smejejo Othell.u in Learu in tako smo primorani enkrat tudi mi, da ne sočutimo s trpečimi osebami, temv«^ da smo celo dobre volje. Z nesmrtno ironijo je segel tu Shakespeare po tragičnem motivu Pirama in Tizbc, ga z okusom rokodelskih poštenjakov ob tesal do estetičnega strašila, ki že sam na sebi učinkuje Komično, potem to mojstrsko delo potopil v skrb in trpljenje teh pobožnih diletantov, ki se samo ene stvari nc boje
—	avtorja. Iz naravnega humorja se jc s pomočjo ironije razvila preko parodije — najhudobnejša satira. Ta snov ostane večna.
Troje dejanj je spletenih v okviru Te-zejeve ženitve. Kdo nam pove, katero je glavno? Vse je vrtenje, kaos, ker nam je nalašč izpodmaknjena vsaka trdnejša točka, kjer bi sc mogli opreti nanjo in bi prišli v odvisnost z osebami, zato tu sočutie smrtnikov, polbogov in gozd. duhov, zato anahronistična zmeda do samega brezčas-ja. Šele pozneje vidimo, da so jedro vendar le naši diletantje. Pravijo, da Shakes-peareju igranje tako resna zadeva niti bila ni, temveč le dramatično delo samo. Verjetno je, ker spravi odersko življenje v tako dobrovoljno oddaljenost, To bi pomenilo ključ do vsebine, h kateri spadajo tudi ljubezenski motivi tc drame. Najbolj osmešena jc tu ljubezen Titanije, ker je označena z grobo slepo odvisnostjo; ljubezen atenskih dvojic je igra slučaja in rešitev zapletljajev je le dobrovoljno delo gozdnih moči. Prijateljstvo, pravijo, jc cenil Shakespeare nad ljubezen.
Sen kresne noči se nam je obetal že lansko poletno sezono in dejstvu na hvalo je bil vprizorjen šele letos. Res je, da ta vprizoritev ne zahteva nobene velike moči, na kateri bi slonela teža dejanja, zahteva pa veliko podrobnega dela in ker ravno po stereotipni shemi junaka ni, je treba zenačiti in harmonično urediti vse male sile. Prav zato smo mislili, da smo od te strani Shakespeareju kos. Bodimo pravični in priznajmo, da je bila ta vprizorite-v splošno neprimerno višja kot ona lanske-
Ža leta Beneškega trgovca — zbog režije, telo je bilo na odru zaokroženo. Vpošte-vati seveda moramo pri tem, da velik Jel uspeha obstoji tu v aparatu, ki izpopolnjuje igralno plat in tupatam preide do go-spodujočega tona, predvsem glasba in balet. Če pa v igri ni junaka, ki bi po Shakes-peareovetn načinu gibal cel svoj svet, pa zato — izvzemimo pogojno rokodelce — tudi nobenega človeka ni. Tu se mi zdi, cla je doma teža te igre. Glavna oseba, najaktivnejša sila je hudomušni Spak, znam travestivna ženska vloga. To bitje je moškemu skoro nemogoče prav ustvariti — ženski pa velika umetnost. Temu nadnaravnemu bitju dati pravo lice, je toliko kol uravnavati občutje komičnih zapletkov. Ali je to clo ironije nebrzdana naturna hudomušnost ali je ljubezniva nedolžna po-rednost brez najmanjše poteze hudobnosti, tu si mora biti igralcc na jasnem. Te jasnosti smo tu pogrešali — in hotenje igralca sc vendar mora v nečem razodevali, Vsakega smo sicer videli nekaj, največ seveda gibčnosti; po maski bi sodil, da je režija mislila na grobejšo naturno moč
—	pa tudi s to se ni skladala igra. Ta Spak gdč. Vere Danilove se mi je zdel, da so v njem sami skoki, spremljani z vsakdanjo človeško besedo in da ni v njem nič lepe postave nadnaturnega Pavlihca. Podobne občutke praznine sem imel ob prikazni Oberonovi gdč, W i n t r o v c , dočim je bila Titanija ge. Š a r i č e v e vse človečnosti slečena postava, res bajno bitje in v začaranem stanju do pobožnosti hrepeneč duh. To sc pravi doumeti bistvo stvari in imeti moč, podati ga z lastno umetniško posebnostjo. Sicer se mi pa zdi, da ni nehvaležnejšega za igralca kot podajati taka nadnaturna bitja. Na kaj naj s« opre? Ljudje to niso, čeprav jih Shakes-
Eeare dovolj človeško oblikuje. Najprej bi ilo še misliti na personilikacijo in tu iskati osnovnega izraza. Zato moramo ge. Širi-čevi ta uspeh tembolj priznati. Mislimo na njeno igro s človeško poštenostjo govorečim pooslovljenim Klobčičem. Njene oe-sede so bile tu dih, hotenje, ljubezen preko telesnosti. — Zato je bilo komično občutje v tem prizoru napoto do skrajne n:ii-finejŠe strune in že prehajalo v — sočutje. Bliže ljudem, a daleč od človeške vsakdanjosti so Atenci. Tezej g. G a b r š č i k a re mi zdi postavljen v pravo višino, tudi Egej g, Gregorina ima one poteze, ki znj-
čijo pravi zmisel, a njegovim naravnim zmožnostim jo vseeno ta postava tuja. Osebe zaljubljenih parov so različne vrednosti, kot so bile poverjene različnim močem, Najjačja sila med njimi je ga. P r e-g a r č c v a, Sigurnejša jc v vezani besedi kakor v prozi, zato se jc gibala tu lahkotno in njena igra jc bila sigurna in smo-trena. Ta Helena je bila. kljub vsi pasivnosti izrazita. Preidemo do naših diletantov, nesmrtnih postav tc komedije, nc groteske, naivnih poštenjakov in najresnejših ljudi cele drame. V nji leži uspeh večera. To jc bila v resnici kabinetna skupina, z vso skrbnostjo izdelana, nič pretirana in je ravno po svoji umerjenosti dosegla višek. V ospredju vse družbe stoji gotovo g. Gradiš kot Klobčič, enaki pa so mu drugovi gg. Strniša, Rogoz, Ločnik, Peček, Plut, Režijo g. Šesta smo omenili nekoliko že zgoraj; označuje jo skrbnost in zmisel za pravo občutje; strune njegovega duševnega instrumenta so često celo prefine za naše oderske moči — ukloni pa se mu brezpogojno — scena. Tu zna g. Šest veliko, To je vnovič pokazal v sceni Sna kresne noči.	Francc Koblar.
K stavki dramskega «?!«•
Kot član »Udruženja glumaca« smatram za svojo principielno dolžnost, pokoriti se njegovim odločitvam. V sedanjem položaju pa ne morem biti solidaren s postopanjem ljubljanskega pododbora in ae bom pridružil stavki le na zahtevo centralnega odbora, čeprav principielno sploh ne priznavam stavke v umetnosti. Vzroki za to moje stališče so sledeči: Smatram korak ljubljanskega pododbora udruženja glumaca, ki ga je storil s pismom od dne 27. oktobra, natisnjenem v prilogi k tretji številki časopisa »Maske«, za nekulturen in nekolegialen napram ruskim članom igralske družbe, ki so vrhu tega še gostjo. Pri nas sc jo po slovanski navadi smatralo gosta vedno za posvečeno osebo in nikoli ni smel biti cilj napadov v dosego sebičnih namenov. Kolikokrat sem slišal, da stavka ni naperjena proti Rusom, in sem to verjel, dokler nisem čital črno na belem, da je po mnenju udruženja (pismo od 27. okt.) že angažiranje Rusov samo na sebi' pregrešek proti naredbi o narodnem pozorištu (§ 1, vrsta 29), da je občinstvo zelo nezadovoljno z ruskimi predstavami (§ 1, vrsta 13), in da ruski igralci nikakor ne bodo zadovoljili zahtevam slovenskega narodnega. gledališča (2. stolpec, vrsta 20).
K vsemu temu pristavljajo naši slovenski tovariši »v pojasnilo resnice«, da bi bilo desetkrat bolje, ako bi se uporabil denar, izdan za ruske igralce, na ta način, da se pošlje naraščaj v Berlin ali kam drugam v svrho študij. (Prepuščam avtorjem tega pisma odgovornost za njih nemško orientacijo!) Bolj jasno se pač no da izraziti, da je bivanje ruskih igralcev v igralski družbi nezakonito in brezko-ristno, da celo škodljivo. Manjka samo še jasno formuliranje zahteve, da se naj Ruse napodi. Sicer sc pa da to zahtevo Citati med vrsticami, saj je razumljivo, da ni treba trpeti v svojih vrstah brezkoristnih, da celo škodljivih članov.
No vem, kaj si je mislila gledališka uprava, ko nas je angažirala. Toda mi smo menili, da se lotimo velike naloge, ako prinesemo mlademu slovenskemu gledališču v začetku njegovega samostojnega življenja 200 letno kulturo ruskega igralskega stvarjenja in niu razkrijemo oblike izražanja slovanske duše, ki jih je ustvaril iz svojega mesa in krvi ruski igralski svet. Saj je način izražanja duše vsebina vsako umetnosti, tudi gledališke.
Takih misli smo bili, ko smo opustili namen potovati naprej v Prago, kjer smo že imeli najeto gledališče za zimo, in ostali v Ljubljani pod zelo skromnimi pogoji. Tudi sedaj smo prepričani, da nobeno potovanje v Berlin po nemško kulturo ne more dati slovenskemu gledališču onih rezultatov, ki bi jih lahko rodilo složno skupno delovanje slovenskih tovarišev z nami. Nemška duša ostane nemška duša in naj Nemcem ostanejo forme njih izražanja! Toda slovanske duše se ne da vsiliti v njih okvir. Mlado slovensko gledališče ima veliko zmožnih, celo nadarjenih ljudi, toda njemu manjka tehnika igralskega ustvarjanja, ki odgovarja bistvu slovanskega duha, posebno pa mu jc potrebna tehnika skupnega ustvarjanja. Ravno v tem je doseglo rusko gledališče znatno višino in jc bilo radi tega posebno važno angažiranje celega ruskega ansambla. Vse to smo vam nudili iskrenega srca. Povem odkrito, da smo pustili pri tem v nenmr lastne koristi. Toda vi, slov. tovariši, niste hoteli. Našla sc jc med vami peščica ljudi, (drusri celo veČina
— o tem sem prepričau — sc ji je pri- 1 družila samo iz solidarnosti), katerim ! je lažno samoljubje vsipalo pesek malenkostnih pretenzij v oči, da no vidijo velike naloge. Jasno so razvidi iz pisma od 27. oktobra, da jih jo angažiranje Rusov pod boljšimi (?) pogoji razžalilo, očividno jc, da jim razžaljeno samoljubje ne da učiti se. Želijo in zahtevajo zase isto, kar imajo Rusi, Oni, oprostite, žonglirajo z resnico: »30 vaj za Figaroja«; to ni res! »Vkljub temu, da so Rusi igrali Figaroja žc na svoji turneji«, to v drugič ni res! »Da je gledališka uprava posvetila ruskim predstavam več paznosti in sredstev kot slovenskim«, lo v tretjič ni res, — to jc jasno razvidno vsakemu, ki je po-setil predstavo Figaro in Sen kresno noči. Ti gospodje torej jemljejo resnico zelo lahko in zahtevajo le eno: »Lo dajte nam iste pogoje kot Rusom, in takrat (to, kar no stoji pisano, si lahko mislite zraven) bomo že pokazali svetu, kaj smo m." in kaj so Rusi.«
S tako malenkostnega stališča je torej presojala vodeča skupina zahteve sedanjega trenutka. (Ponavljam zopet: trdno smo prepričani, da jc večina z njimi samo iz solidarnosti.)
Obenem pa si usojajo — in to je primer, ki mu ga ni para v kulturni zgodovini — ti igralci, avtorji pisma v tisku, spuščati se v samokritiko, seveda v svoj prid, in javno ocenjevati zmožnosti svojih tovarišev na odru (pismo z dne 27. okt., 2. stolpec, vrsta 11).
Toda kaj bi sploh govoril, slepota je slepota, slepota iz namena pa je še strašnejša. Po isti nekulturnosti diši gesta slovenskih tovarišev s pismi, »katera prihajajo dan na dan od strani občinstva« o nepriljubljenosli ruskih predstav. Teh pisem nisem čital in no vem, kaj stoji v njih, zato pa dobro vem, kako so ruske predstave obiskane. Vidim iu čutim, kako sprejema občinstvo rusko predstave in čital sem v belgrajskem, zagrebškem in ljubljanskem tisku mnenje pravih, kompetentnih kritikov. Torej meni niti treba ni čita ti teh pisem. Vem samo eno: če bi se nekaj sličnega dogodilo slovenskim gostom pri nas v Moskvi, ne bi oni o tem zvedeli niti v osebnem pogovoru, tem manje v tisku. To so zahteve najprimitivnejše gostoljubnosti v kulturni družbi. Končujem in ponavljam: Smatram nastop, ljubljanskega pododbora udruženja glumaca za nekulturen in nekolegijalen napram ruskim tovarišem. Zahtevam od osrednjega odbora preiskavo in se bom pridružil (četudi proti svojemu prepričanju) stavki samo na zahtevo centralnega odbora.
Boris Putjata.
DELEGATI ODIDEJO V ITALIJO V SOBOTO.
Belgrad, 5. novembra. Regentov prihod iz Aten je bil napovedan za danes ob 5. uri popoldne. Ker se bo pred odhodom delegatov v Italijo vršila še ena ministrska seja pod regentovim predsedstvom, so delegatje odgodili svoj odhod na soboto.
H. P. S. V HERCEGOVINI.
Sarajevo, 5. novembra. V Hercegovini so imeli odposlanci Ljudske stranke dr. Nikola Mandič, fra Dominik Mandie, dr. Marko Rebac in drugi veliko zelo dobro uspelih shodov. Tudi v Bosni so je vršilo obilo dobro obiskanih shodov Ljudske stranke.
DEMOKRATI PROTI DR. KUKOVCU.
Belgrad, 5. novembra. Demokratski voditelji so nezadovoljni z dr. Ku-kovcem radi njegovega razkosanja Slovenije, ker znači to oslabljenjc slovenskega življa. Tukajšnji demokrati nikakor niso mislili na razdelitev Slovenije, ki je gospodarska, narodnostna in zgodovinska enota.
ZADEVA RADIČA.
Belgrad, 5. novembra. »Pravda« trdi, da jc bil ves ministrski svet proti osvoboditvi Radiča. To ni istina. Ministra dr. Korošec in Jovanovlč (radika-lec) sta bila zato, da se Radič izpusti, ako da vodstvu stranke povoljno jamstvo glede edinstvene države in skupne konstiiuante. Radič so jc že odpovedal zuhctvi po hrvatski kmetski republiki in po posebni konstituanti v Zagrebu.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU Belgrad, 5. nov. (ZNU) V parlamentarnih krogih se govori, da bo na seji začasnega narodnega predstavništva dne i3. novembra došla na dnevni red mirovna pogedba z Mažarsko, dočim bi predloga o zakonodajnem pooblaščeniu nc bila predložena.
VOLIVNO GIBANJE.
LDU Belgrad, 5. nov. (ZNU) Predsednik radikalne stranke je odpotoval v Bosno, kjer bo nastopil kot nosilec radikalne kandidatne liste v banjaluškem okrož.u, Pašič bo imel v Bosni volivne shode *er hoče ob tej priliki prepotovati svoj volivni okraj,
LDU Belgrad, 5. nov, (ZNU) Današnja »Pravda* prinaša vest, da jc v kabinetu nastala kriza, ker sc je zahtevalo, naj se ministra dr, Drinkovič in Kovačevič, člana Narodnega kluba, izjavita o volivnem proglasu Hrvatske zajednicc. Zdi se, da ta vest ni verjetna.
LDU Belgrad, 5. nov, (ZNU) Demokrati v kragujevaškem volivnem okrožju so ponudili ministru Sv. Pribičeviču kandidaturo na prvem mestu demokratske liste za kragujevaško okrožje. V sremski županiji bo najbrže nosilec demokratske liste minister Drai&ovič, njegov pre "kandidat. na radikalni tisti pa bo Nikola Pašič.
ZAGREBŠKI KOMUNISTI.
LDU Zagreb, 5. nov. (ZNU) Shoči so imeli kovinarski cftelavci skupen voliven shod, na katere^i je poročal v imenu zmernejše frakcije komunistov dr. Rado-ševič. Po njegovem ena in polurnem govoru jc hotel go-v^oriti vodja levičarjev Ljuština, vendar pj. so gi delavci vrgli iz dvorane ter je maljo manjkalo, cla ga niso pretepli. Temu se» ie izognil le z begom. Zdi se, da se je v krstah delavskih organizacij pričelo raočijio gibanje prolt eks-tremnim komuni«tqm.
POLJSKA NI 7A MALO ENTENTO
LDU Belgrad. »3. novembra, (ZNU) V nekaj dneh bi inw?l pri K v Belgrad rumunski zunanji miniajfcvsj Take Jonescu v svrho nadaljevanja pogp.fi nj glede male entente, radi česar je že iofsiska.1 državnike prizadetih držav. Zdi *>, da odgovor poljske vlade na predlog Jfonesca ni bil ugoden, vsled česar je bil .i'/d i njegov prihod v Belgrad odpovedan. S.-tkor sc rdi, ni mogla na Poljskem pr<|Jfreti ideja rumtinskego državnika o mali epiteiiti.
NAPAD N4 cTANNUNZIA.
LDU Baker,.' j. novembra. (ZNU) V soboto, dne 30. oki^obia, je nek ardit streljal na d'Annunzu|, ki ga pa je zgrešil. Stvar sc hoče prikriti, ker da bi nc prišla v javnost rairii strašnega stanja, ki vlada na Reki v 5jplošno nezadovoljnost, katera jc bila vzjrcrtk napadu. DAnnunzio se v svojem velikem strahu ne upa več iz hiše.
LDU Baker, 5» novembra, Na otoku Sv. Marka se jc v|;eraj izkrcala četa ar-ditov z dvema i^pcV-oma. Otok Sv. Marka se nahaja med Krr#jevico ?n otokom Kr-kom.
PRED VOLITVAMI NA GRŠKEM.
LDU Atene,' L, novembra. (DKU; V odgovoru na fev.Kjunja iz inozemstva se vrnivšega voditelja nacionalistične stranko dr. Guujdrisa je ministrski perdsednik Veniz<|los v zbornici podal izjavo, v kateri poudarja, da so bo popolnoma uklanjal volji ljudstva iu sicer ne le v vprašanju dinastije, temveč tudi v vladnih vprašanjih, pri čemer bi v slučaju, da volitve zanj slabo izpadejo, izstopil iz flolitienega življenja. Vsa ta vprašanja bodo stavljena grškemu ljudstvu pni predstoječili volitvah. Ako pride zlipet na prestol odstavljeni kralj, bi 'prišlo do ostrih notranjih bojev in Glška bi bila oropana svojih prijateljev ln zaveznikov. Oni, ki bodo glasovali jja liberalno stranko, morajo vedeti, da ima njih glasovanje ta pomen, da se Odstavljeni kralj nikdar nc vrne na prestol.
RAZMERE 'NA IRSKEM.
LDU London*. 5i novembra. (Brezžič-^"^ no.) Vladna poročila* javljajo, da je bilo na Irs kem meseca oktdira 22 slražnikov ubitih, 28 ranjenih, 14 vojakov, med njimi 7 častnikov, ubitih jn {30 vojakov, med njimi 3 častniki, ranjeni.
LDU London, 4 novembra. (Reuter.) V spodnji zbornici >c predlagal irski poslanec 0'Connor, naj se prične debata c terorju na Irskem. Dlržavni tajnik za hsko je zanikal, da vlada »odobrava nasilje proti nedolžnim. Po njegovem mnenju je najboljše sredstvo za to, da sc rcpresalijc ustavijo, da-se naredji konec moritve stražnikov in vojakov. Utiori so edina zapreka rešitvi irskega vprašanja. — 0'Connorjev predlog je bil s 133 proti 51 glasovom odklonjen,
ROlRZA. .
LDU Zagreb, 5. noveirbra. Devize: Berlin 192—193, Italija 540—560, Newyork 147.50—148.50, Pariz 925—930, Praga 164 —166, Švica 2200—0, Dunaj 31.50—31.75, — Valute: dolarji 147—147.50, avstrijske krone 34—35, carski rublji 100—108, francoski banki 910—0, napoleondor C00—505, nemške marke 182—186, rumunski leii 222 —227, italijanske lire 535—-540, češkoslovaške krone 160—0.
g Ustavljen promet. Po vesteh zagrebške
trgovske in obrtne komore je ustavljeno prevzemanje tovornih pošiljatev za postajo Maribor, Avstrijo in za tranzitni promet preko Avstrije. Vzrok temu je, da se jc v Mariboru nagomililo čez 1000 '"a-gonov blaga. Ustavljenje prometa bo trajalo kakih deset dni. Ker je odrejeno, da sc vrne trgovcem blago, ki je že prevzeto in zacarinjeno, intervenirala je zagrebška komora, da se to poslednje ukine. V naslednjem slučaju povzročalo bi to vračanje blaga veliko škodo ter izgubo časa.
g Stagnacija v vinski trgovini, Produ-cenli so v kratkem času dvignili ceno vinu za 50—SO'?«, kar je povzročilo v trgovini popolno stagnacijo. V zagrebški okolici, v Somboru, Plcšivici stane letošnje vino 16 do 18 K liter, medtem ko je stalo pred mesecem okoli 10 K. V okolici Sv. Ivana Ze-line 14—16 K, v Sremu in Banatu 10—11 kron, z voznimi stroški do Zagreba stane letošnje vino okoli 14 K, a boljše, stare vrste 20—25 K, iako da se dovoz k nam ne izplača. Izvoz v inozemstvo je nemogoč.
g Komisija za nabavo surovin. Po poročilu iz Bruslja je naročila Liga narodov komisiji za reševanje ekonomskih vprašanj, da prouči vzroke težkočam za nabavo surovin. Komisija mora v najkrajšem . času prinesti Ligi narodov obširno poročilo, katerega se bo Liga na mednarodni ekonomsko-finančni konferenci eventualne poslužila kot podlage za reševanje tega vprašanja.
. g Isvoz žrebcev iz, Slovenije, Finančna komisija ministrov je dovolila izvoz 2500 žrebcev iz Slovenije v inozemstvo. Od teh 2500 žrebcev sme se izvoziti 500 rojenih leta 1918., 1000 rojenili leta 1919. in 1000 letošnjih žrebcev. IzvcZ je dovoljen preko carinam v Mariboru ili Borovnici, kjer bo državni veterinar pregledal žrcbce namenjene za izvoz. Izvoz jc dovoljen samo enkrat, in to za žrebcc itfioškega spola, belgijske ter noriške pasme.
g Uvoz iz Francoske. Domače tvrdke, ki se zanimajo za uvo:£ blaga iz Francije, naj izvolijo to javiti trgovski in obrtni komori v Zagrebu z označbo vrste blaga, na katero reflektirajo.
g Grški trgovci ih železniški promet v Jugoslaviji. Iz Soluna javljajo: Tukajšnji trgovci izvozničarji za Jugoslavijo so vložili javno obtožbo R roti tatvini blaga iz vagonov in proti neosvtoovanim razmeram, ki Vladajo na našem teritoriju. Posebno se
pritožujejo proti temu, da ni dovoljeno spremljati vagonov. Solunski trgovci so se obrnili na atensko vlado s prošnjo, naj intervenira pri naši vladi, da sc ponovno dovoli spremljanje, ker je to edino sredstvo za preprečenje tatvin na železnicah.
Sodišče m polBcila.
s Vlom v podstrešje. Prodajalka cunj Josipina Murnik stanuje ob Cesti na Gorenjsko železnico 22. Hiša stoji samotno. Neznani storilcc je prišel v podstrešje pritlične hiše po lestvi, pometal skozi okno odeje in perila v vrednosti 4210 kron in neopazen z ukradenimi predmeti izginil. Murnikova niti ne ve, kdaj jc bila okrade-na in je tatvino zapazila, ko je perilo nameravala zračiti.
s Naglo izsledena tatvina. Stražnik A. Herga je v neki trgovini zapazil dva para čevljev, o katerih je sumil, da sta ukradena. Zadevo je prevzel nato detektiv Povlie, kateri je aretiral dva delavca, ki sta z revirnem nadzorniku Podreberšku izpovedala, da sta onadva ukradla vsaki en par čevljev.
s Neupoštevanje zglačevalnih predpisov. Ker se stranke ne ozirajo na zglaševnlne predpise, kar sc je posebno pokazalo ob reklamacijskem postopanju povodom sedanjih volitev, so pričeli na policijskem ravnateljstvu na-znanjevati površne brezbrižne ljudi sodišču. Neka stranka, ki ni zglasila svojega stanovalca policiji, dasi stanuje že dva meseca pri njej, je bila oddana sodišču.
s Pobiranje premoga na slavnem kolodvoru. Detektiv Josip Kapelj je zasačil in prijel na glavnem kolodvoru neko vdovo in nekega fantiča, ki sta pobirala po glavnem kolodvoru premog. Zagovarjati se bosta morala pred sodiščem.
s Če se pusti voz na cesti brez nadzorstva. Sin mesarice Tone Z. jc pustil nekega dne stati pred gostilno Petra Lesjaka na Mesarski cesti več časa voz brez nadzorstva. Medtem se je pripeljal iz klavnice Alojzij D. s praznim mesarskim vozom in zadel v Tonetov voz tako, da se je zlomilo oje in ima Z. okolu 1000 kron škode.
s Neprevidna vožnja na električni železnici. Železniški čuvaj državne železnice Franc Rupnik je zapiral na Dolenjski cesti prečnice. Ko jih je že deloma zaprl, je privozil voz električne železnice iz mesta proti dolenjskemu
kolodvoru tako neprevidno, da je za-vozil v prečnici in je obe na levi strani prelaza poškodoval. Večja nesreča se ni zgodila, le voz št. 0 cestne električne železnicc se je nekoliko poškodoval.
s Nesreča v Šiški. Skozi Spodnjo Šiško je vozil tc dni Janez Gaberšek gospoda veleposestnika Evgcna Jarca in njegovo gospo. Pred Vodnikovo hišo se je pa zlomila štanga. Gabcrščck jc padel s kozla, konj je skočil in voz se je preobrnil; gospod in gospa Jarc sta padla na rob ceste, Sreča v nesreči je bila, da se ni nihče poškodoval, le Gaberšček je dobil na levi roki malo poškodbo.
s Tatvina petroleja. Na dolenjskem kolodvoru je bilo ukradenih 15 litrov petroleja. Policija energično zasleduje tatove,
s Vlom na glavnem kolodvoru. Odkar
se je razpustila kolodvorska policijska ekspozitura, se pojavljajo zopet vlomi na glavnem kolodvoru, in na premikalnem kolodvoru v Zalogu in se storilci v več slučajih ne izslede. Nedavno je bilo na glavnem kolodvoru ob Ranzingerjevem skladišču vlomljeno v železniški voz št. 9150 in ukradeno iz njega 3 kose manufakturnega blaga, vrednega približno 3500 K.
s Predrzen vlom. Nekega jutra ob 7. uri je dozdaj še neznani lopov z največjo predrznostjo vlomil v pisarno trgovca Josipa Stadlerja in odpeljal 6000 kron vredno moško kolo znamke »Eska«, ki je bilo zeleno pobarvano. Iz pisarne ni nič drugega zmanjkalo kakor kolo.
s Premeteno izvedena tatvina. Na premikalnem kolodvoru v Zalogu so zviti tatovi pri nekem vozu odprli vrata le toliko, da so prerezali vreče sladkorja, iz katerih se je skozi malo odprtino izsipal iz voza. Tatovi so tako previdno postopali, da je ostala zalivlca (plomba) nepoškodovana.
s Kraja sadja se v okolici Izlakov vedno pogosteje izvršuje, tudi na polju pridelki niso več varni pred dolgoprstneži. Orožniki v Izlakih imajo s tatovi sadja in poljskih pridelkov veliko opraviti. Posestniku Antonu Sršenu je bilo ukradenih do 15 mernikov jabolk z dreves. Orožniki so ugotovili, da je ukradlo jabolka 10 otrok iz Podkraja; ukradena jabolka so potem v Podkraju št. 24 stolkli in prešali dvakrat mošt in ga popili. Otroci so napre-šali na dan iz ukradenega sadja do 30 1 mošta.
Prispsiie is skm s. L. s.!
»Podkovstvo.« Pouk kovačem in ko-njcrejcem. Z mnogimi slikami. Sestavil ži-vinozdravnik Lovro Tepina, vodja državne podkovske šole v Ljubljani. Cena 45 kron. Založila Jugoslovanska knjigarna. — Pod-kovanje konjskih kopit je najvažnejši, pa ludi najodgovornejši posel kovača. Ne zadostuje, da si je pridobil samo potrebno rokodelsko spretnost, poznati mora tudi sestavo in opravilo posameznih delov noge in kopita, da more sam presoditi, kako naj si pomaga v takem ali drugačnem slučaju. Podkovstvo je težak in odgovornosti poln poklic, zato priporočamo, da si nabavi knjigo vsak konjerejec, ki bo v njej našel mnogo nasvetov, kako ravnati s kopiti, da jih zdrave in za podkovanje sposobne ohrani. Za slučaj, ko kopito oboli, pa obsega knjiga točen pouk, kako naj se v prvem času neguje bolno kopito. Samo po sebi je razumljivo, da ne bi smel biti niti en kovač brez te knjige, ki bo odslej služila pri pouku v podkovstvu na državnih podkovskih šolah. Knjigo je spisal prvi strokovnjak v Sloveniji. Obširnejša ocena sledi.
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila želo« dec? Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spravijo v red! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, Stubica donja, E1 s a trg š t. 134, Hrvatska.	B,
Mefieorologično poročilo*
Ljubljana 300 m n. m. vlš.
CHB opazovanja	llaro- metor v mm ___	Tormo-meter v C	Paihrom. diforonoa v C	Nobo, vetrovi	Padavin« ▼ mm
4./11, 21 h	739-5	3-7	06	obl.	
5./11, 7 h	737-0	4-2	0-8	obl. jv.	—
6./11. 14 h	736-1	5-4	0-9	obl. jv.	
Prodam 2 dobra
konja in lovski voz
(4 sedeži.)
Janez Zorman, Sp. Šiška, LJUBLJANA.
asm M\m pemu
jena posestva in trgovine, josti, dobra gospodinja, z 3G.C00 K premoženja Išče v pametnega resnega gospt službo ali posestvo ali f ponudbe pod „Bobra gi upravo „Slovenca",
Gospodična . 30 let, va-Ccdne ztinan-vso opravo in 'svrho možitve Ida, ki bi imel ta obrt. Resne jspodiaja" na 1521
svojcqa sitia Miho in nisva ..-MiltljE/i&l ne jaz in uioja žena zanj plačnika. Miha Kos, Klanec poŠta Komenda.	1524
Mnrnii^n rnjin >Sče gormodična event. K&Ji/UliU u5lkU tudi s Hrano. Naslove sprejema uprava pod Stev, 4527.
Meiivsi m S^t-K
išče: Ponudbe pod Havnatelj 1920. na upravništvo .Slovenca."	4532
Poštena in zanesljiva gdč'. CpnifiClfiiR? ki jc do sedaj službovala kot SiUliUvlsUjU«
Bpeiisie ^zsn&č*:
Naslov pove upravništvo .Slovenca" pod št. 4533.
Pozor! SI. občinstvu dat« na znanje, da sem otvoril svojo higjfjenično urejeno linhrnjfiii ter se tem potom uljudno pri-UlEVililu poročam. Postrežba točna. Z udanim spoštovanjem Še>ga Hnton Novi Udrnat št. 37. (gostilna Piusnik.) 4517
MfllllP.uann	in oskrbo dobi
lUliSMallU tJUlJ« prilijtnn udova ali samska neotmideževane preteklosti, ki bi prevzela oskrbo peti.li miladolatnih otrok brez matere v Ljubljani. .Nntančneja pojasnila osebno. Ponudbe na upravništvo „Slovenca", pod št. 4523.

arepnii ia mMfm flecsic, ss
želi vstopiti v pouk li ključavničarskem mojstru v mestu ali na deželi. Naslov pove uprava lista pod štev. 4474.
S oUc. lajirGlobasnici na Ko-
UlJiSl Mlil/t EUjliSR roškem begunec prosi za službo kot tajnik ali drugo primerno službo. Naslov Janez Zalsiriik, Slcvenp Gradec Grad Lsgen.	4448
Hiijit JllU v najem event. kupim. Ponudbe pod »liovejnber 1320 poštno ležeče Šoštanj.	4355
Inpsufl dvovprežne iti etio-jii L ii b, vprežne sa prodajo po zmerni ceni. Informacije daje tvrdka J. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
in najfinejšo marmelado 7II1IU HUSU nudi po najnižji ceni d. d. Triglav v Šmarci pri Kamniku. Istotam se kupijo tozadevne surovine.
bivši računski podčastnik, v rusk. ujetništvu vodil korespondenco v jetnikov, pozneje nameščen kot instalater za celo telefonsko centralo in razne signalizacije, kot ključavničar v tovarni in na železnici, za kar ima spričevalo od tovarne, vešč poleg slovenščine še nem., italij., ru';č., češč., in srbo.-lirvašč. ter sloven. in nem. stenografije, išče primerne službe. More položiti 40.000 K ali več kavcije. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »Eneržlja '1379«.
,Prs°Gda \m
pod št. 4502,
Naslov pri upravništvu
Društvo diplomiranih babic s sedežem v Ljubljani ponovno opozarja cenjeno občinstvo mesta Ljubljane, da se opuste vsi krsti ob nedeljah in praznikih, razen krsta v sili.
Odbor.
inni!n:miiiimii!itiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii!!iii!:iiHii!iii!:mii
konces. špedlcij-sko podjetje in
m uMUfa šE Silili carinska agentu-K i «>)[!£«9 SSJSaSBJa ra na Jesenicah
(Gorenjsko) se priporoča za vsakovrstno reokspedicije, ocarinjenja itd. pod najkulantnejšimi pogoji. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim^niiniiiintiiiitictiimniniiiiiii
za gospode in damski plašč se ceno proda. Kje, se poizve na upravništvo tega lista pod št. 4513.
o se!
železni deli za vodno kolo kompletno in sicer: 1 vreteno, 1 zamašnjak (Schwung-rad), 2 zobni kolesi, predležje, ležišče in icrmenica. Prebližna teža 3000 kg. Pojasnila daje: Šiebi in Tuječ. strojno in elektrotehnično podjetje v Ljubljani Bes-Ijsva cesta St. 4.	4499
po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les, ter drva za kurivo. Ponudbe z navedbo cen franko vagon Ljubljana. Prodajam na debelo in na drobno.
Fran Šuštar lesna trgovina Ljubljana Dolenjska cesta 12.
kupuje v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah
'fjhr n? dober" IlOiC Sil Mil T
dogovoru Luka Grilc nas!, tovarna sitima Zapuže pri Lescah.	45C0
ril« is pi«
Attfoa Šinkovec
Grosuplfc.
ima na prodaj in ponudbo prevzame ' ogkrbnišlvo groščino Slama p. Šmartno j	pri Uitijl.

m i™ mi
Vsem, ki so nama povodom nenadnega odhoda najinega nad vse ljubljenega soproga oziroma očeta izkazali na ta ali oni način svoje globoko sočutje, istotako vsem onim, ki so se v obilnem številu vdeležili pogreba, izrekava tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo.
Žalujoča Franja in Franci Kminer.
V nedeljo ob 9. uri zjutraj se bodo v gostilni pri.,Belem Kranjcu" v Florijanski ulici št. 4. razprodaj al o
posteljne oprave
in več drugega pohištva. Ogleda so lahko v soboto celi dan.
(iBMrsM IlriMli
New Yaxk-BuonoE-AyjC3S-IUo di Janoiro Santos-Montsvideo.
Brezplačna pojasnila in prodija voznih listov za potnika z Slovenijo edino lc pri:
f 3 8TS f* il B'" |W nH in n S ?s3lt'!5f*r-,'?s
bllHOU mvdh, LjfefliiaKU,
Kolodvorska ulica 26.
Stavbeno podjetje
za strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m^ po K 4-80, pri večjih na. ročilih znaten popust. Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
„PANONIJA" v Pluju
izdeluje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikanskimi stroji vseh vrst
ei^ke, dde sfrsšeD tn aparafou Etfiš papiraMiila Mj ter dobavi iz inozemstva bBi&Susfr. Izdelke.
aparati, plošče, papirji, kemikalije, naj* večja izbera iu vedno sveže blago I — Atelje Kurnik, Slovenska ulica 15, Maribor.
Ka drsfosso!
Ra delani*".
€i& VtMi w v aM&si Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6 se priporoča. 1844
vseh vrst, ocl preprostih do najfinojšili nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Fnme Cerar v SfcotM
poŠta in žslezniSkaposlaja Domžale pri L|uiljaai. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila ia moderniziranje lvrdkft/\ovačev č i Trša« v PieSeraovi el;ci si.5, kjer sc sprejema v srbvla in uoboio.
Prodaja
i,
Na Rotanci in Ril cevi ter deloma v bližini postaje Bohinjska Bistrica so dražbenim potom proda 1900 m3 jamskega lesa in 5900 m3 žagovcov. Ponudbe sprejema do 15. sept. 1920 in daje pojasnilagozdco oskrbništvo Eo-hmjska Ui.ytr.ca.
w
Ljubljana, Prešernova ulica 5i. nasproti glavne pošte
telefon interurb 548.
Velika zaloga Špecerijskega in koloni« jnlncga blaga, likerjev, namiznih in dezertnih vin.
iSeseljal^
jjrago
Ljubljana (£anl?arjex>o nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V ubone-mentu ter posamezno cene zmerue.	6135
Obl. l^onccs.informačni zcroH
ŽOi jfigUl m 4MSUE
harmoniji, vio.iucin vso glasben? potrebščine. 3.rune na ueiielu in dtabno
iffžŽSSfflE bivši učitelj Glasbene M"tice, Kongresni <rg st, 15. Ljubljana.
jaaaapaaaaaaaaaDaaaDaaaaaacp
(domača tvrdka.)
Snoj & Alodic
naznanjata, da otvorita v sredo, dne 10. novembra v hiši „Mestne hranilnice" (preje Benedikt) PreŠernODa BSliea svojo manufakfurno
trgovUno ter se s tem obvestilom slavnemu občinstvu priporočata.
.i 1 ee Cene solidne.
a
laDDaaapgpnaaannaaaaaaannnoi;
Naznanilo.	""
Ob otvoritvi lastne
krojaške delavnic®
se priporoča si. občinstvu
Joško Sušnik, Sv. Petra nasip 15, preje v Trstu. »ZBIRAJTE ZA SKLAD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE!«
PriporoCa se tvrdka
Jos. Peteline,
Sv. PcJra nssip 7.
X"'"*	strolev
original Cilinder Singerjevc: velike iu male za čevljarje, posamezne za vse sisteme, igle, olje za stroje na drobno lil debelo,

Električna razsvetljava!
Popolne napeljave v mestih in pokrajinah.
Kompletne naprave gradi in vsakovrstne instalacije izdeluje po najmodernejših principih iu po najkulantnejših pogojih
tvrdka „SVETLiA"
entrala: LJUBLJANA, testni irg 25. Podružnica: mm, FrankopansKa ulica 2.
Pouudbe in pojasnila na željo vsaki čas brezplačno ua razpolago.
"N

išče za to ko j tzvežbaneega, samosSožraega
SoJŠSŽnšI CSMB.
resernova rnci a. g.
Tagaa posirgž&a,
BHBH

Velikn izbira izgoto-vi jene obleke vseh vrst za gospode, dame in otroko. — Zaloga vsakovrstnega blaga
za moške obleke, površnike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
S trajno službo, kateri je 2e uspešno deloval v podobnem svojstvn. — Popolno znanje slovenskega ln nemškega jezika je neobhodno potrebno.
Samo prvovrstne moči naj pošljejo ponudbe z navedbo živ-ljenskega toka, referenc, zahtevami in mogočnostjo vstopa, a
prepisi spričeval in sliko.
| Spalne, jedilne in gosposke sobe. Sa-ionske in kuhinjske
opreme od navadnega do najsolidnejšega izdelka. Vseh vrst pohištvo na drobno in na debelo po jako ugodni ceni v zalogi pohištva
Karola Prets-a, Maribor, Slomškov trg 6.
Cenike brezplačno. Za ogled na razpolago brez obveze
za nakup.
Pisarna moderno urejene tovarne V. MARSANO :: 5?
Zastopa, prvovrstnih tovarn.
JraaiSIS«: 2agrsh. Molita ulita Stav. d.
STROJI proti takojšnji dostavi: 1. £age polnojarmen in krožne žage, oblični stroji za rezanje nastavkov (Dickeohobel), obli čul stro p za za- _ rez« (Abricht-Fiige) in oblični stroji 5
ti tjl;HNtCiMO podjetje za :: UVOZ m iZVOZ Ekspozitura; Dunaj IV., VikSorgasse 4.
zastopstvo ? Konradu. iiuKarosiu m toliji
kjubljana — mari&or
'g Dunajska cest:: 20 . Pcdr. furSIčove ul. 8 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gu-mijev h predmetov, izolirane žice za električno napeljavo —- golo, bakreno žico, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah. Teseaon M.470.
: Popolna TOVAtt^išujc napravo: \ Tovarne za špirit in rafinerijo, pre-j ŠBnje olja, škrob in drožo, kon&erve, testenine m pohištvo.
M0TUKJ1 in LOHOMOaiLI:
za votlo izrezovanje (Ketilhobel), ■	___,_____ _ ... . ..
valji za okrožne žage, brusilni stroji! !	n k ingEFat?r,'j
2. Stružni stroji,Itroji za okroglo ;	™?torjl na 0 Je.ln beuciD- loKomo-
stružen j o (Fr&ss , skobetn.ki" L	^ 3> r,°jl
vin. (Shaping), stroji za vrtanje in l	r man šo želez. =
brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- l	?n i, vD,P„ T"^0 b ^ 1
v a Se, stroji za obdelovanje pločevin. 5	vof,nJakl' mftl1 vaSon':kl za Pesckitd.
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov.
GHAUBSNI ma erljol

dvovrstne
šivaine stroje
za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garenciio ter posaruezue dele igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča
IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
8. Posamezne pile v vseh velikostih, ; Nosači, tračnice, oglbalnice, strešna
različno orodje prvovrstnih tovarn.
lepenka itd.
11l«nillMMIIM.MII<*t>T« .Hitim
Slavnemti p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi vljudno naznanjamo, da smo otvorili na Vodnikovem trgu v seme-niškem poslopju
novo trgovino
s specedjskim in kolonijainlm blagom.
Zagotavljamo p. n. obiskovalcem najtočnejšo postrežbo ter vseskozi solidno cone.
Za pristnost in svožost blaga sc jamči, Volespoštovanjom
Cefnak & Ko.
za kuhanje žganja od 30 do 300 litrov izdeluje in razpošilja Lovrenc Toraažič, Maribor, Scdna ul. st. 2«.
mestni lesarski me.;»ter
LjufrSjana, Linhartova ulica št. 25
kupuj o po najvišjih dnevnih cenah razne vr^to okrogli ies, kakor tudi celc gozdno parcele.
Idi. leleloo štev. 4G>.
Brzojavi: Eskomptna.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
sVnnno^ž s Krvatefoo eskompžno ban!<o in Srbsko foainfro v Zagrebu.
Izvršufe vse frasnene transakcije naijksilaiitnefe* ianarne vloge. - Hakup in orodja: Efektov, deviz, valut.- Eskomot menic, teriatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
Ljubljana 5,
Mestni trg 23.
i Največja zaloga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastila protokolirana tovarna j ur v Švici.
Di lavna razredna
ua
180.000 snsii - so.ooo dobili 5 premij
od 60.000 do 600.000 diu. ali 240.000 do 2,400.000 K (dva milijona štiristotisoč kron)
iisa!i3 drusa srse in mora dol
Izplačauje vseb dobitkov v gotovem denarju
hm, odbitka!
NajvoUji Misli y srečnem
dinarjev
li
I
(eu milijon) ali Sroa
(Štiri milijone)
nadalje: 600.000, 400.000, ! 200 000, 150.000, 100.000, 80.000, 70.000, 60.000, 2 po 50.000, 2 po 40.000, 5 po 30,000, 18 po 20.000 dinar., odnosno 2,400.000, 1,600.000,800.000,600.000, | 400.000, 320.000, 280.000, 240.000, 2 po 200.000, 2 po 160.000, 5 po 120.000, 18 po 80.000 kron i. t, d.
tees odbita!
Csne srede sa razred
'/i srečka		!/2 srečke
D 48-		0 24'-
all K 192-		ali K 96-
		
V« srečke		Vs srečke
D 12'-		D 6'-
ali K 48'—		Sll K 24'—
ločno in tiitro iziiiaM vson dcDjfliav zajamčeno!
Naročila iz celo državo naj se pošiljajo po poštni nakaznici lastni glavni kolektur
U
oddelek razredno loterijo
m s zagreti m r
Malo Številko od 1-800 so dol izključno ssuno pri gornji gli.. kolu« turi.
mm
'■»aa^te/v?
SI.OVENEC«, dne 6. novembra 1920,
; * / * v
■ !' -	V;-.'
SSifelilŠ^
i" *>	enj/-' tr
Orr
Jjfo//?/ zammčmo 13 rnega najboljšega usnja.
mamam
CSruStoa za mas!rtaP©«!nO flFffllTCSp©rt8.	Brzojavni naslov: SPBDR&1KAN.
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wi en.
Speditir; vseii vrst. Sprajsmanjc blaga v skladišia. Zatsrinjcnia in zavarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patctil. pohištvenimi vozovi na vse strani,
Prvo ljubljansko Javno skladišče, spolenostirom Južne železnice. Carinska agenta lavnih skladišč,
Največje domače speetSclJslco podjefije v JufjosiavSJI.
kupuje tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki
KmaG &	MubSjana,
GGsposveJsika cesta stav. S.
manufakturna trgovina na debelo
g(JBL]HMR; Sodna ulica štev. 7
wmŠ

flORIB-IZDELKI UUBUBNB
KOLONUflLNO
krema za
HajoenejSa dobm na' ilehalo
d.d. za promet zem. proizvodov, kolonijalnim in drugim blagom preje
in sicer: *
2 limuzeni tipa Talbot-Darracq, V. 20. 16 HP., modro
pobarvani, šest sedežni, samopogon in električne svetilke C. A. V. — Nikljasta oprema, prevlečena pnevmatika. — Popolni z ognjegasno pripravo, orodjem, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi itd. — V popolnem stanju za vožnjo. — Kakor novi.
2	odprta izletna (touring) vozova tipa Talhot-Darracq, V. 20. — 16 HP., 5 sedežev. — Samopogon, električne svetilke C. A. V. — Nikljasta oprema, modro barvana. — Popolna z ognjegasno pripravo, nadomestnim kolesom, orodjem, pnevmatiko, cevmi itd.
—	V popolnem stanju.
8 motornih koles znamke Triumph. 38/4 HP. — Popolne z orodjem, nadomestno pnevmatiko, zaklopkami itd. — V dobrem stanju. Nadomestna pnevmatika, cevke itd. za tip Talbot-Darracq V. 20. — IG H. P. in nadomestna pnevmatika, cevi itd. za vozove znamke Fiat, Model 2, 15 do 20 IIP. in za tovorne vozove znamko Fiat, 15 Ter., 25 HP. skupaj z nadomestnimi deli itd. za vse tri oglašene tipe.
3	odprti izletni (touring) vozovi znamke Fiat, model 2, 15—20 HP., barvani 1 zeleno, 1 sivo in 1 belo.
—	V popolnem stanju za vožnjo, kompletni s Fiat-ovo električno razsvetljavo, nadomestnim kolesom, pnevmatiko, cevmi, ognjegasno pripravo, orodjem, obrano proti vetru, streho itd.
2 tovorna vozova znamke Fiat, model 15 Ter,, 35 HP.
—	Popolna s streho, nadomestnim kolesom, ognjegasno pripravo, generatorjem, svetilkami, orodjem itd. — V popolnem stanju.
Avtomobili in motorna kolesa so vsakomur na vpogled dne 5., 5. in S. novembra. Sprejemanje ofertov se zaključi dne 8. novembra. Ponudbe morajo biti napravljene samo v šterlingih ali francoskih frankih.
(ustanovljeno 1883) Zagreb, Viašfea ul. 12, \ Telefon 106. Brzojavi: Fructus.
PROIZVAJA:
£S tvornica kemičnih izdelkov d. d.
imi
Telefon 5-46.
SPECEKUSKO S BL.f3.QO ž
Brzojavi: „CEMIR
v Ljjufc&iasraš, Marijin trg 8, Wolfova uefca 1
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit C.juliljana,
Poštni čekovni račun št. 11.323.
Telefon šiev. 54,
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter Jih eg-
oistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštno položnic c.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inonem^ka mesta. — Daje posojila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
SSBSE35S5Sž^f^J^^
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj
Trst, Wien
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
z2 z vsemi večjim i in inozemstvu.
Zopet pričnemo
vsako sredo in soboto
prodajati po
in drugo manufakturno blago. Po pošti razpošiljamo vsaki dan Zahtevajte cenik!
trpežno češko volneno

Izdaja konzorcij ^Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani-
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani,