PHIHOBSKI DKEVKIK ___GL A S S L O OSVOEOOiLPiE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SA TRŽAŠKO ©ZEMLJE Uto_ V . Cena 15 lir 10 jugolir - 2.50 din TRST četrtek 26. maj a 1949 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale atev. 124 (1214) govor tov. dr. d. Dekleve na tržaškem radiu II.) nam,aino so volitve, ki so pred mož)’ upravne■ Ljudstvu se daje hud10*-- d.° si izbere iz svoje srede s!ce - ^ upravljali tekoče občin- nmhieve in rcšcvali gospodarske »'Mlrnie svoje občine. Brasujeni se, če je to prvenstvene S^1Se^ teh volitev. Prav gotovo ka - značaj volitev je obli- skrit!* zetc krinka, pod katero se Mislin pre^vsem politična vsebina. nie Kri ^a JC °^več vsako dokuzova■ »o/v j ne vsriame. dvomi ali ima si n !'T0, nai stopi na uL volivci naj bi po- Dolirir* sv°Tmi glasovi dosedanjo la l..° vojaške uprave, ki je kršile 1)01,7,0 pogodbo tudi s tem, da »^menila Trst v italijansko te l?!c° in ga izolirala od njego-kj:a rtaravne3a gospodarskega za-flfcso". se st’'injate s tem, boste kc ]la^ Za franke giuntinega blo-• ki stojijo odkrito na revizioni-. jni lini belita, ’lii, kateri se v vsakdanji j„ ,cn’- borbi približuje previdno .P^ledno Vidalijeva skupina_ S rrtifj111 3lasom boste zadali ne samo Visno11} P°aodbi, temveč tudi neod-0a' in nedotakljivosti Tržaške-has?Ze,n}ia usodni udarec, odobrili iensf- *eznfc pojavljajočega se itali-l>r'v-'e,aa imPcrializma, lci v svoji des,1. ‘az 1 išče v Trstu le odskočno uileri- Za nova osvajanja tržaškega to,. v duhu strtega, a ne zatr-3a fašizma. finsko - italijanska ljudska n0\a Je °d samega začetka pravil-l’Ze;aCeni*a Politični položaj in za-•hkm •Stali^oe. ki- odgovarja tež-Uenšk *nteresom tu živečega slonih e<^a. naroda in tržaških delov-kalatnn°Z*c- Brezobzirno je razkrin-i\ije reakcionarne stranke v službi ort« Imperializma, > , . ___________, nakazovala s/ae°Panje Vidalijeve skupine v tej Qbranii!n se odločno postavila v (0 , »bo mirovne pogodbe z Italijo, 'feeg6 °^ramhe neodvisnosti Trža-*iim 0Zemlja in. vsega, kar je z Pil™ Zvezano. Z vso težo je posfa-nerjZa’niev° po imenovanju guver-- ,lr} takojšnji uveljavitvi osnov- stalnega in začasnega teu'‘“’ med katere spada zagotovi- Ci°PalT demokratičnih svoboščin in ne- enakopravnosti, za katere ogromno materialno škodo, prebil tisoče let v italijanskih ječah in žrtvoval svoje najboljše sinova. Slovansko - italijanska ljudska fronta se zaveda, da revizija mirovne pogodbe, ki nosi podpis Zlih držav, med katerimi je tudi podpis Jugoslavije, je sredstvo v rokah vojnohujskaškega anglo-ameriškega imperializma in italijanskega iredentizma, ki ogrožata komaj priborjeni mir, eksistenco in pravice delovnega ljudstva. Poleg tega revizionizem ogroža še posebej pravice slovenskega naroda, ki mu jih je imperialistična Italija skozi 25 let zanikala in od katere tudi v bodoče ne more ničesar pričakovati. Izkušnje našega naroda so težke in neizbrisne. 25 let životarjenja pod Italijo v krčevitih borbah za biti ali ne biti, so spametovala naš živelj, ki ni pozabil, da je Italija, ki je še vedno v imperialističnem sklopu, oglodala naš narod do kosti, uničila cvetoče, čeravno mlado gospodarstvo, prisilno likvidirala stotine zadrug, zaprla šole, izpodreza-la vsa/; vir kulturnega in gospodarskega življenja, rušila dosledno mir v naših družinah z zapiranjem in drugimi policijskimi merami ter izseljevanjem. Dejstvo je, da tu ni slovenske družine, ki ne bi bila prizadeta na en ali drugi način. ZATO NE MOREMO POZABITI, PA TUDI NE SMEMO. DA JE RASISTIČNA IM IMPERIALISTIČNA ITALIJA PRIVEDLA SLOVENSKI NAROD DO OBUPA IN NA ROB PROPADA. Ista usoda bi se ponovila nad našim narodom v današnji De Gasparijevi Italiji, kjer je fašizem v polnem razmahu in brezčuten imperializem že oborožuje pest italijanskega naroda, da bi zatrla novo porajajoče se življenje, z jasnim pogledom v bodočnost v deželah ljudske demokracije, ter uničila pravice narodov, ki so si jih priborili s krvjo in milijonskimi žrtvami v narodnoosvobodilni vojni. Med temi narodi smo dali Slovenci s tega ozemlja vse od sebe. Nismo skoparili ne z življenjem ne z gospodarskimi dobrinami, da zrušimo fašizem m se osvobodimo oklepa imperialistične Italije. Kakor rečeno, vse, kar smo preživeli v preteklosti, nas čaka v bodočnosti za primer priključitve tega ozemlja k današnji Italiji, Zadostuje, da z mislijo poletimo med naše goriške in beneške rojake in se prepričamo o resničnosti te trditve. Tamkaj bomo našli razmere, ki so se ga otresli naši ljudje le za trenutek, s svojo požrtvovalno in herojsko borbo. V tem prepričanju nas krepi tudi stališče, ki so ga dosledno izvajali tako proti slovenskemu narodu kakor tržaškemu delovnemu ljudstvu zastopniki strank, ki danes porivajo Trst z okolico v objem Italije in v naročje anglo-ameriškega imperializma. To je otipljivo za vsakega Slovenca, pa naj pripada temu ali onemu sloju. Se posebej mera biti uspela uoiiuna zborouania Liudske ironie w Rojanu, Borštu Obvestilo Coinnnicato nQrod že pred osvobodilno I 0 Prelil toliko krvi, pretrpel (Nadaljevanje na 2. strani) Volivna zborovanja Slov.-itaL Siudshe ironie Danes si ra na PROSEKU oh 17. uri Govorita tovariša Petronio Bortolo in Ukmar Anton; D°rovanje vodi Gerlanc Alojz. ^ BAZOVICI oh IB. uri Govorita dr- Daneu Anton in Bole Stanko; zborovanje 0(51 Gruntar Karlo. v VELIKEM REPNU oh 17. uri Govorita tov. dr. Jože Dekleva in Kapun Nada- v ŠEmPOLAJU ob 16. uri V i7- uri Govorita tov. Franc stoka in Laurenti Eugenio, zboro-dnle vodi Boltič Josip. MAJA JUTRU V PETEK 27 VELIKO ZBOROVANJE pri Sv. IVANU trg. Gioberti. Začetek ob 19.30 rililtiKlIltlUliiltllilin V SKOHJAH Ob 20 VanPOVorita tov. Franc stoka in Petronio Bortolo; zboro-vodi Hrovatin Pavel- '>0boto 28m maja ob 20 v STRAMARU tQ Gov°rita tov. Kenda Vladimir in Sturman Josip; zbo-aiBe vodi Veljak Lazar. nt*tieljo 29. maja ob 17 v DOLINI govorita tov. Godina Albin in Laurenti Eugenio; zbo- rov anje vodi Vitrih Andrej. ^ tornh 31. maja oh 20.30 v I\i/I0REŽII\I1 ■III Ulili ii Rojansko demokratično ljudstvo se je sinoči y polnem številu ude-ležilo volivnega zborovanja Sio-vansko-italijanske ljudske fronte v Rojanu. Zborovanje je otvoril tov. Novak, ki je podal besedo tov. Pe-troniu. CJovor tov. Petroula Ta je v svojem govoru v italijanščini poudaril, da je Ljudska fronta nastala zato, da bo italijansko in slovensko delovno ljudstvo skupno delovalo v obrambo svojih pravic. 2alostne izkušnje skozi dolga deestletja so nam pokazale, da brez italijansko-slovan-skega bratstva ni miru v Trstu, na tukajšnjem ozemlju in v Evropi. Ne moremo si zamisliti, da bi Trst politično napredoval, ne moremo si zamisliti demokratične občinske uprave, če ni temu temelj slovansko-italijansko bratstvo. Fašizem je poživljal sovraštvo proti Slovanom. Toda takoj za Slovani so prišli na vrsto demokratični Italijani. Zato je Ljudska fronta dosledna načelom osvobodilne borbe in kot laka nadaljevalec borbe delavstva in demokratičnega ljudstva tega ozemlja. Stranke, ki se nazivajo italijanske, morajo pri- znati, da je treba tu pri nas spoštovati narodnostne pravice tukaj, šnjega prebivalstva, če hočejo mir in napredek. Občinska uprava v rekah ljudi, ki hočejo povezati Trst na tuje interese, kj sovražijo bratstvo med italijanskim in slovenskim delovnim ljudstvom, bi bila nevarna uprava za vse prebivalstvo. Mi hočemo, da bedi občina izraz Interesov ljudstva. Smo za mirovno pogodbo, za njeno spoštovanje, kajti njena revizija b; zopet dovedla do vojne. Smo za Tržaško ozemlje in njegovo resnično neodvisnost ter zahtevamo uveljavitev mirovne pogodbe. Trst ne more živeti cd danes do jutri. V Trstu imamo sposobne strokovnjake in dela zmožne ljudi in zato zahtevamo, naj se Trstu povrne ona funkcija, zaradi katere je Trst nastal, zato da služi svojemu obširnemu zaledju, Naše mesto ne more živeti od sentimentalizma. Zato moramo biti budni, da se nekdanji časi ne povrnejo. Kdor voli za Ljudsko fronto, voli za spoštovanje mirovne pogodbe, za izvajanje statuta, za demokracijo ter proti fašizmu, šovinizmu jn italijanskemu jmperializmu, ki bi ho- tel ponoviti svoje zločinske podvige. Glasovati za Ljudsko fronto pomeni glasovati za mir. Naše delovno ljudstvo hoče mir in ne vojne. Glasovati za Ljudsko fronto pome. ni glasovati za spoštovanje narodnostnih pravic ter osnovnih človeških pravic; pomeni glasovati za občinsko upravo, ki naj po stoletjih končno začne politiko, ki bo naklonjena delovnemu ljudstvu. Glasovati za Ljudsko fronto pomeni glasovati za to, da se klika, ki do sedaj upravlja našo občino, za vedno odstrani iz občinske uprave. Delavci, demokratje, glasujte za Ljudsko fronto! (jtovor tov. Štoke Govoril je nato tov. Stoka, ki ga je množica navdušeno pozdravila, ko se je pojavil na govorniškem odru. Poudaril je, da prihaja Slo-vansko-italijanska ljudska fronta med delovno judstvo, med svoje aktiviste, med aktiviste Osvobodilne fronte, delavske enotnosti in med borce iz osvobodilne borbe, ki nimajo ničesar skrivati in se nimajo sramovat; svoje preteklosti, pač pa z visokim čelom postavljajo V javnost svoj stari borbeni pro- Vprašanje enotnosti Nemčije se mora rešiti na podlagi potsdamshih sklepov Višinski poudarja, da je treba glede gospodarske enotnosti Nemčije začeti od začetka in njegov predlog upošteva dejstva v zadnjih 17 mesecih - Trije zahodni ministri izjavljajo, da je vprašanje gospodarske enotnosti povezano z vprašanjem politične enotnosti mn PARIZ, 25. —Tretja seja konference štirih zunanjih ministrov re je zaključila ob 19.30. Govorili so po vrsti vsi štirje ministri, £i so se razen Bevina dotaknil podrobnosti vprašanja enotnosti Nemčije. Višinski, ki je predsedoval seji, je govoril prvi in je vztrajal na potrebi štiristranskega nadzorstva v Nemčiji ter izvedbe gospodarske enotnosti Nemčije. Poudaril je, da njegov predlog ne pomeni korak nazaj, kakor so izjavili trije zahodni ministri. Ugotovil je, da gospodarska enotnost Nemčije nikakor ni izvedena in da je treba na tem področju začeti od začetka. Pri tem je izjavil, da prav dobro razume potrebo, ki je dovedla zahodne države, da organizirajo svoja okupacijska področja. Njegov predlog pa je nov, ker upošteva dejstva v zadnjih 17 mesecih. Govoril je nato ameriški zunanji minister Acheson, ki je obrazložil, kako si ameriška delegacija zamišlja nemško gospodarsko enotnost. Dejal je, da so vso gospodarsko organizacijo zahodne Nemčije izvedli ob upoštevanju, da je bilo nemško gospodarstvo obnovljeno tako, da doseže tri cilje: obnova Nemčije, dvig proizvodnje za notranjo potrošnjo ter zvišanje izvoza, da se zmanjšajo stroški okupacije. Ce bi hotel vstopiti v to organizacijo še četrti član, je dejal Acheson, bi bilo .treba prej vedeti, kaj je napravil na svojem področju, ter napraviti primerno bilanco tega, kaj bi novi član doprinesel. Dejal je dalje, da ne bi bilo več vzroka dvigati reparacij iz tekoče proizvodnje, če bi se sprejel sistem štiristranske gospodarske uprave v Nemčiji. Končno je izjavil, da je vprašanje gospodarske enotnosti tesno povezano z vprašanjem politične enotnosti Nemčije. Francoski zunanji minister Schu-man je izjavil, da štiristransko nadzorstvo ne predstavlja politične enotnosti za Nemčijo. Ta enotnost, da bi se lahko dosegla samo s po enotenjem političnih ustanov vseh področij. Zadnji je govoril Bevin, ki je navedel načela, na podlagi katerih bo britanska delegacija izvajala svojo tezo. Dejal je, da je potrebno predvsem razlikovati dve vprašanji: vprašanje enotnosti med zavezniki ki se nanaša na nadzorstvo Nemčije, in vprašanje enotnosti med Nemci, ki se nanaša na politične ustanove. Bevin je nato izjavil, da bo jutri obrazložil bistvo tega vprašanja, ter je vprašal Višinskega ali bi bil pripravljen pristati na sklepe, ki so jih zahodni zavezniki pred kratkim sprejeli v Washingtonu. Iz Pariza javljajo, da je francoska vlada sklenila, da bo zunanji minister Schuman vsak dan poročal o poteku konference diplomatičnim predstavnikom Belgije, Nizozemske in Luxemburga v Parizu. V Pariz bo prišel tudi tako imenovani nemški posvetovalni odbor iz zahodne Nemčije, ki bo štel 11 oseb in bo imel nalogo odgovoriti na morebitna vprašanja štirih* zunanjih ministrov. Nocoj sta predsednik republike Auriol in njegova soproga priredila obed na čast zunanjim ministrom in delegatom na konferenci. Predstavnik poljske vlade general Grosz je na tiskovni konferenci izrazil zadovoljstvo poljske vlade nad tem, da je sovjetski delegat Višinski na pariški konferenci poudaril nedotakljivost zahodnih poljskih meja. Dejal je: «Upam, da bo ta izjava napravila konec kampanji izzivanj, ki jo vodijo nekateri listi in ki zatrjujejo, da je možna sprememba poljških meja«. Moskovski radio je oddajal komentar «Pravde» o pariški konferenci. Zukov piše med drugim: «Naivno bi bilo domnevati, da se vprašanje enotnosti Nemčiji lahko reši na mah. Za to vprašanje je potrebna globoka preučitev z vseh vidikov. Lahko pa se in se tudi mora rešiti na podlagi zgodovinskih potsdamskih sklepov. Uspeh bo odvisen od dobre volje vseh udeležencev konference. Kar se tiče sovjetske delegacije, je že na prvi seji doka- zala, da je pripravljena sodelovati za sporazum na podlagi potsdamskih sklepov. Ali bodo tudi delegacije pokazale enako dobro voljo? To se bo videlo. Nocoj je Vladimir Pavlov na tiskovni konferenci prečita! izjave Višinskega na današnjem zasedanju konference zunanjih ministrov. Višinski je odgovoril na včerajšnje izjave predstavnikov Velike Britanije, ZDA jn Francije glede sovjet, skega predloga, naj se vzpostavi nadzorstveni svet in ustanovi svet nemške države. Višinski predvsem poudaril dejstvo, da so trije zahod- (Nadaljevanje na 2. strani) Manifestacije»Šanghaju Maocetung se zahvaljuje prebivalstvu za sodelovanje pri osvoboditvi mesta - Osvobodilna vojska napreduje južno od Šanghaja ŠANGHAJ, 25. — Oblasti osvobodilne vojske so izdale proglas v 8 točkah, ki med drugim javlja, osvoboditev Šanghaja. V proglasu je rečeno, da bodo oblasti ščitile življenje in imovino prebivalcev in da bodo pozvale vse uradnike uradnih organizacij, naj ostanejo na svojem mestu. Petnajst minut po vkorakanju osvobodilne vojske v mesto, se je zopet začelo normalno življenje. Sanghajski radio je oddajal tudi proglas, y katerem se Maocetung zahvaljuje prebivalstvu, ki je sodelovalo pri osvoboditvi presta. Od 11 ure dalje so brzojavne zveze med Šanghajem in Kantonom prekinjene. Osvobodilna vojska je prodrla v mesto z zahodne strani ob bivši francoski koncesiji okoli polnoči po krajevnem času. Kuorhintangova vojiSka ni nudila močnega odpora, policija pa se je vdala brez boja. Osvobodilna vojska je naglo prodrla do sredine mesta. Okrog 14 ure je bila večina mesta južno od mostu Sučou osvobojena, nacionalistična posadka pa se je umikala proti Vusungu. Okrog 16 ure je osvobodilna vojska zasedla severno postajo. Nacionalistične čete se povsod umikajo. Medtem so v Šanghaju ustanovili začasni odbor, ki bo sikrbel za red. Večje skupine študentov so popoldne priredile po šanghajskih ulicah manifestacije. Nosili so rdeče zastave in vzklikali osvobodilni vojski. Pekinški radio javlja, da osvobodilna vojska napreduje južno od Šanghaja in je osvobodila neko mesto 43 kilometrov od pristanišča Ningpo v pokrajini Cekjang. Vlada Severne osvobojene Kitajske je preučila začasne uredbe, ki naj zajamčijo delovanje privatnih bank in pripomorejo k ustalitvi finančnega položaja in zvišanju industrijske proizvodnje. Agencija Nova Kitajska javlja, da je bila v Pekingu konferenca za industrijo železa in jekla Severne Kitajske. Na konferenci, ki je trajala 4 dni, so razpravljali o načrtu za leto 1949 glede industrije železa in jekla v Severni Kitajski. Sprejeli so med drugim dolgoročni načrt za spremembo področja Sikingsam zahodno od Pekinga v obširno sredi-dišče za industrijo železa in jekla. Državni tajnik James Webb je na tiskovni konferenci izjavil, da se ZDA dnevno posvetujejo z 12 prizadetimi vladami izvzemši Sovjetsko zvezo, da bi zavzele skupno stališče glede kitajskega vprašanja. Dopisnik «Daily Maila» piše iz Washingtona, da se j.e Acheson pred svojim pdhodom razgovarjal z britanskim poslanikom Franksom o ameriški politiki na Daljnem vzhodu. Dopisnik izjavlja, da sta se razgovarjala o nekaki črti, na kateri, naj bi se ustavil komunizem na Daljnem vzhodu. Ta črta bi mejila na Burmo, Siam. Malezijo, Indonezijo, Filipine, Formozo, Okinavo in Japonsko. V 35 provincah Italije stavkajo kmetijski RIM, 25. — Splošna stavka kmetijskih delavcev, ki traja že 8 dni, se je včeraj razširila na številne južne pokrajine in na velike italijanske otoke. Kakor javlja Zveza kmetijskih delavcev, stavka sedaj 1 milijon in 250 tisoč polovinarjev in dninarjev. Včeraj so začeli stavkati tudi kmetijski delavci Sicilije in Kalabrije. Sedaj stavkajo kmetijski delavci v 35 pokrajinah. V pokrajini Puglia in Bari in tudi drugod je zopet prišlo do incidentov, ker je policija ščitila stavkokaze Na včerajšnjem sindikalnem sestanku saragatovcev so sklenili, da bodo takoj izstopili iz Splošne konfederacije dela. S tem v zvezi bo Di Vittorio objavil jutri v listu «Unita» članek, v katerem poudarja, da dezertiranje korumpiranih politikantov nikakor ne pomeni dezertiranje delavcev iste struje. Nato poudarja, da novi razbijaški poizkus ne bo koristil Saragatovi stranki pač pa samo gospodarjem in reakciji ter služi ameriškemu imperializmu,' ki razsipa milijone dolarjev v Italiji, da bi porušil vse ovire, ki se upirajo njegovim načrtom za gospodarsko in politično gospostvo v Italiji. Toda mogočni Wall Street ne bo razbil Splošne konfederacije dela, ne bo razbil enotnosti, bratstva in strnjenosti italijanskih delavcev vseh struj. CGIL, ki se bo rešila nestalnih in breznačelnih elementov, bo še močnejša, ker bo še nadalje ostala enotna zastava vseh italijanskih delavcev in neporušljiv branik njihovih pravic. gram, za katerega je tekla kri, za katerega so se borili po tržaških ulicah proti fašizmu in imperializmu. Osvobodilna fronta, k; je podlaga naše fronte, hoče pokazati, da smo za one svete ideale ;n pravice, ki smo si jih priborili v osvobodilni borbi, t. j. za bratstvo in enotnost slovansko - italijanskega demokratičnega revolucionarnega ljudstva Trsta. Danes začenjamo novo borbo za občinsko upravo. Nam ni vseeno, če v imenu Trsta govorijo razni pritepenci ter hlapci ameriškega in italijanskega imperializma, ki so krivi, da je Trst vključen v Marshallov načrt in v atlantski pakt ter da je 30 tisoč naših delavcev brez dela. Na žalost so tudi med ljudmi, ki govore naš jezik, taki, ki so se postavili na stran hlapcev imperializma. Ti ljudje hočejo z nekaterimi trgovčiči in nekaj sleparskim; advokati, da bi naše ljudstvo še nadalje hlapčevalo imperialistom. Proti tem naša fronta ostro nastopa in se bo kakor do sedaj še nadalje borila proti njim kot sovražnikom ljudstva. Obsojamo tudi one, ki se zavijajo v rdeče zastave, ki pa hočejo z druge strani na vsak način slu-Žiti italijanski reakciji. Nudili smo jim roko borcev, da ustvarimo e' notno fronto v borbi preti imperializmu. Toda oni so jo odklonili in so paktirali z raznimi izdajalci delavskega razreda in z reakcijo. Nudili smo roko za enotno borbo; toda hočemo brezkompromisno borbo, tako da ustvarimo borce proti imperialzmu. Taka je naša borba. Tako se bomo borili tudi v občinskem svetu za naše pravice. Borili se bomo, da občina uresniči ljudski program. Boriti pa se moramo tudi zato, da Trst postane to, za kar so ga naši očetje zgradili, t. j. da služi svojem zaledju. S tako politiko bomo šli v občinski svet in odločno nadaljevali našo borbo. Na razne očitke odgovarjamo, da je vsakomur znano, da brez So-vjetske zveze ne bi bila naša borba mogoča. V narodnoosvobodilni borbi smo pokazali, da smo za Sta. lina in za Tita. JN^še geslo je: Tito-Stalin, Stalin-Tito. Nadaljujemo borbo proti imperializmu, zato da ga spodrinemo in da našemu delovnemu ljudstvu priborimo njegove pravice. Zato naj Živi bratstvo Slovencev in Italijanov na tem ozemlju, naj živi borba demokratičnega delovnega ljudstva Trsta proti imperializmu, fašizmu in šovinizmu. Smrt fašizmu - svoboda narodu! Na koncu je tov. Petronio pozval zborovalce, naj z glasovanjem za Ljudsko fronto pokažejo, da noče-je več slišati govoriti o fašizmu in Šovinizmu, na kar je tov. Novak zborovanje zaključil in ob svira-nju internacionale se je množica razšla. V Borštu Kakor je bilo najavljeno, se je vršil volivni sestanek tudi v dvorani prosvetnega društva v Borštu, na katerem je govoril tov. dr. Jože Dekleva. Zaradi terorja, ki ga izvajajo Vidalijev; frakcionaški razbijači, ki so pod vodstvom znanega pretepača in razbijača Lovrihe pridrveli tudi na ta sestanek, se je zborovanje udeležilo le omejeno število ljudi. Vidalijevi teroristi so hoteli zborovanje na vse načine motiti, kar je navzoča policijska sila seveda blagohotno in v zavezniškem duhu z vidalijevci kot navadno dopuščala. Kljub temu pa je zborovanje uspelo in tov. dr. Dekleva je navzočim v svojem govoru obrazložil pomen junijskih volitev ter poudaril, da je dolžnost vsakega demokratičnega Slovenca glasovati za Slovansko-italijansko ljudsko fronto. Poleg tov. Dekleve je nagovoril navzoče tudi tov. Lipovec Franc Tine. Maule, Bruno, Solieri Erraanno -Marino in Rigonat Desiderio so — manevrirani po makiavelističnem Uršiču Rudiju, ki je bil iz naše Partije že prej izključen — dali «ostavke» na članstvo Partije. Čeprav so že od dneva objave resolucije I.U. obsodili resolucijo samo ter jo označili kot klevetni-ško in nepravično do KPJ, danes vse to zanikajo. Takšno stališče je posledica sistematičnega moralnega pritiska, ki ga je izvajala frakcionaška Vidalijeva skupina, ki je v svojem bistvu protimarksisiičen, ker se opira na klevete in žalitve. Spričo takšnih metod, nedostojnih delavskega gibanja, je omenjena trojica tako daleč kapitulirala, da je izdala gibanje na predvečer volitev, pri katerih pripravljanju so vsi trije sodelovali in sprejeli kandidature na listi. Slovansko r italijanske ljudske fronte. Vse to dokazuje premišljeno akcijo, ki odgovarja zgoraj omenjenim, obsojanja vrednim in nedopustnim metodam. Izvršilni komitet izražajoč stališče Centralnega komiteja KP za Tržaško ozemlje, izključuje iz Partije Mauleja Bruna, Solieri Ermanna - Marina in Rigonata De-siderija ter vabi vse delavstvo, da poiača borbo, da bi bili takšni sistemi odstranjeni iz delavskega gibanja. IZVRŠILNI KOMITET KP ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Mauie Bruno, Solieri Ermanno -Marino e Rigonat Desiderio, ina-novrati dal macchiavelico Uršič Rudi, gia espulso dal nestro Par-tito, hanno dato le «dimissioni» dal Partiio. Quantunque essi sin dalla data della pubblicazione della Ršsolu-zione dell’U.1. abbiano condanna-to la Risoluzione stessa, classili-candola calunniosa ed ingiusta verso il P.C.J. oggi rinnegano tut-to cio. Tale posizione e la conseguenza di una sistematica pressione morale esercitata dal gruppo frazio-nista di Vidali, pressione che nel-la sua essenza e anti-marxista per-che basata sulle calunnie e sulle offese. Di fronte a tali metodi, indegni per il movimento operaio, i tre citati hanno capitolato fino al punto di tradire il movimento al-la vigilia delle elezioni, alla pre-parazione delle quaH hanno col-laborato ed accettato la candida-tura nelia lista del Fronte Fopo-lare italo-slavo. Tutto cio dimostra una azione premeditata, corrispondente ai metodi sopra denunciati e condan-nabili ed inammissibili. II Comitato Esecutivo, espri-mendo Ia posizione del Comitato Centrale del P.C. T.T., espella Maule Bruno, Solieri Ermanno -Marino e Rigonat Desiderio dal Partito ed invita tutti i lavoratori ad intensificare la lotta affinche tali sistemi vengano eliminati dal movimento operaio. IL COMITATO ESECUTIVO DEL P.C. T. di T. OBČINSKI URAD UGOTOVLJA; Tu. lili ima rezidenco od svojega rojstva dalje Zaradi tega ima tudi polno volivno pravico; zato zahtevamo, da volivna komisija svoj ukrep o brisanju s kandidatne liste takoj prekliče V Plavjah Tudi v Plavjah je bilo volivno zborovanje Slovansko - italijanske ljudske frontet, ki je zelo dobro uspelo. Na zborovanju sta govorila tov. Ravber Miro in tov. Janka. O tem zborovanju bomo poročali jutri. Predstavnik Slovansko-jtalijan-ske ljudske fronte se je zglasil včeraj tki tržaškem občinskem uradu, kjer je ponovno interveniral v zadevi brisanja tovariša Stoke Franca s kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte za občinske volitve v. tržaški občini. Naš predstavnik je tam izvedel, da so na številne proteste proti omenjenemu nezaslišanemu postopku brisanja tržaškega domačina s kandidatne liste, izjavili, da je ugotovljeno naknadno, da je tov. Stoka od rojstva ureziden-tenn v Trstu. Tov. Stoka je bil namreč brisan s kandidatne liste samo zaradi tega, ker je občinski anagrafski urad sporočil, da si je tov. Stoka pridobil «režidenco« v Trstu šele pred enim mesecem, čeprav je rojen Tržačan. Kakor vidimo ne vlada v omenjenem uradu ravno idealen red ter da čete brezštevilnih uradnikov šele na ostre proteste V javnosti ugotovijo končno v svoji bjrokratični kompliciranosti, ali je neki kandidat Ljudske fronte v Trstu rezi-denten ali ne. Boboči občinski svet bo moral tudi v tem pogledu napraviti red. Predstavniku Ljudske fronte so ob tej priliki na občinskem uradu tudi povedali, da bo občinski odbor (Giunta comunale), ki o zadevi odloča končnoveljavno, moral tov. Štoko definitivno vpisati na seznam stalnih prebivalcev Trsta od njegove rojstva dalje. To pa hkrati pomeni, da ima tov. Stoka v Trstu tudi aktivno in pasivno volivno pravico. Zaradi tega zahtevamo, da ve* liyna komisija, ki je tov. Štoko brisala iz naše kandidatne liste, to krivico takoj popravi in svoj ukrep o brisanju razveljavi ter tov. Štoko ponovno vpiše v našo kandidatno listo kot njenega nosilca. Merodajne oblasti pa 'naj v seznamu stalnega prebivalstva tržaške občine napravijo že enkrat red, tako da ne bo poskrolje-no za vpis samo tujih pritepencev vanj, temveč predvsem in edino domačinov — Tržačanov! Radio Moskva javlja, da je umrl dekan sovjetskih arhitektov, akademik Aleksander Sušev, nosilec ((Stalinove nagrade«, v 76 le.tu starosti- Demokratično prebivalstvo Trsta maršalu Titu Demokratično prebivalstvo Trsta napredno stališče načel, ki jih brani l am pošilja ob 57. rojstnem dnevu tople pozdrave. Vezi, ki nas vežejo z jugoslovanskimi narodi in z Fami, so ojeklenele med skupno borbo pod vašim vodstvom. Naše sile so bile nepremagljive zaradi globoke vere o upravičenosti naše stvari in zaradi tega, ker nas je vodila Partija z Vami na čelu. Vzvišeno geslo bratstva in enotnosti, ki je vodilo jugoslovanske narode v dneh krvavega boja proti okupatorju in je danes eden od temeljnih kamnov nove Jugoslavije, pi-edstavlja za nas Slovence, Italijane in Hrvate Tržaškega ozemlja najsvetejšo pridobitev osvobodilne vojne proti fašizmu tudi danes, ko steguje imperializem svoje grabežljive reke po naši zemlji, podpira fašizem in vnaša po izdajalcih demokratičnega gibanja neslogo celo v delavske vrste. To geslo in Vaša dosledna borba za enakopravnost narodov je edino poroštvo za obstanek. Z Vašim imenom so povezani slavni dogodki ljudskega odpora v srcu fašistične «evropske trdnjave» v dneh, ki so bili najtežji za stvar demokracije in napredka. Z e tedaj so nas učili, da je treba premagovati največje težave na poti do zmage, ki ne more izostati, če je naša vest čista in volja za borbo v korist pravične stvari neomajna. Danes se prav tako kaže dosledno v - KPJ z Vami na čelu in brez katerih ni enotnosti, napredka, niti zmage demokracije. Za ohranitev svetlih načel proti reviziji velike ideologije marksizma-leninizma opravlja KPJ, z Vami na čelu veliko zgodovinska delo, ki mora prisilili klevetnike, da bodo razmišljali o napakah, ki bi lahko imele sicer usodne posledice. Želimo Vam, da bi še dolgo vodili jugoslovanske narode na poti p socializem. Sefa komisije za atomsko energijo LAKE SUCCESS, 25. — Komisija za atomsko energijo pri »OZN je imela danes sejo. Po seji je predala svojemu delovnemu odboru v preučitev sovjetski predlog, ki zahteva, naj se pripravita in hkrati podpišeta dve konvenciji: prva o prepovedi atomskega orožja, druga pa o nadzorstvu nad atomsko energijo. Delovni odbor komisije se bo sestal v juniju. Z NEDELJSKEGA ZBOROVANJA PREDLAGATELJEV LIST IN KANDIDATOV SLOV. - ITALIJ, LJUDSKE FRONTE ' Sovjetski o^pvor na britanske grožnje MOSKVA, 25. (TASS) — 28. aprila je angleški ambasador Peterson obiskal zunanjega ministra Višinskega in mu izročil spomenico glede protestov v zvezi z nepravilnostmi, ki naj bi jih sovjetski organi zagrešili proti uslužbencem britanske ambasade v Moskvi. V tej spomenici se poudarja posebno, da so sovjetski organi odklonili brez raz-; loga vize za vstop v Sovjetsko zvezo britanskim državljanom, poslanim v diplomatski misiji pri britanski ambasadi v Moskvi. 20. maja je pomočnik ministra Gusev sprejel opolnomočenega odpravnika poslov Velike Britanije v SZ Harrisona in mu izročil spomenico, v kateri se odgovarja na zatrjevanja britanske spomenice, ki se opirajo na netočne informacije .ter so brez vsake podlage. Sovjetski memorandum se zaključuje s temi besedami: ((Sovjetsko zunanje ministrstvo je prisiljeno opozoriti na nedopusten ton spomenice ambasade kakor tudi na grožnjo z represalijami glede uslužbencev sovjetske ambasade v Veliki Britaniji. Britanska vlada mora razumeti, da podobne metode ne morejo imeti uspeha y odnosu s sovjetsko vlado«. h stala-Italijani TRŽAŠKI DNEVNIK bratstvo (Nadaljevanje s 1. strani) jasno našemu delavcu, katerega čaka poleg ostalih dobrin is brezposelnost, a v končni fazi še culica, da gre lahko s trebuhom za kruhom. Ne smemo dalje prezreti, da bi bilo naše delovno ljudstvo, ki si le s trudom pribori najnujnejše za vsakdanje životarjenje, izpostavljeno v Italiji težki davčni obremenitvi, vsem posledicam, ki so združene z maršalizacijo Italije, vsem nevarnostim, ki so spojene z atlantskim paktom. Našega človeka čaka pod Italijo vojaška suknja m mor da novi pohodi na narode le v korist italijanskih in anglo-ameriških imperialistov. To je perspektiva, ki se bo Uresničila v primeru revizije mirovne pogodbe z Italijo, proti kateri se bori Slovanslco-italijanska ljudska fronta tudi v teh volitvah z vso odločnostjo, upornostjo in doslednostjo, ker ima stalno pred očmi izključno interese tržaškega delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Težke naloge, ki se pojavljajo v tako otipljivo konkretni obliki v zvezi z voliti-ami, zahtevajo od vseh demokratičnih Tržačanov in šc posebej od nas Slovencev ne samo odločnosti, ki je odlikovala naš narod v težki preizkušnji za časa borbe proti do zob oboroženim fašistom, in nacistom. To enotnost, ki jo danes potrebujemo nič manj kot kdaj koli prej, ruši tako imenovana Slovenska demokratska zveza, ki se opira po nujnosti svoje politične koncepcije na one države, ki izpodkopavajo temelje neodvisnosti Tržaškega ozemlja >n s tem glavni pogoj vašega narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter obrača hrbet onim državam, ki so branile in branijo obstoj Tržaškega ozemlja, ki ie važna pridobitev narodnoosvobodilne borbe. Sir. venska demokratska zveza, ki ni našemu ljudstvu do danes ničesar nudila, ampak Qa je le razdvajala v korist imperializma in na škodo lastne eksistence, ne bo megla nuditi nič konkretnega tudi v bodoče Nasprotno ona zapira s svojo politiko vrata našim ljudem v Jugoslavijo, če bi morali v primeru brezposelnosti po svetu Ona ruši in napada z vztrajnostjo najvažnejšo pridobitev narodnoosvobodilne borbe, to je bratstvo med italijanskimi demokratičnimi množicami in Slovenci, ki je in mo. ra ostati temeljni kamen našega programa in bodočega dela. Slovansko - italijansko bratstvo nad katerim se spotika Slovenska demokratska zveza, odgovarja ne samo čustvom, temveč tudi prepričanju in koristim slovenskega naroda. Slovansko-italijansko bratstvo rušijo le oni, ki imajo interes na razdvajanju narodov po načelu deli, da boš vladal, to je imperialisti in njegovi zavestni ali nezavestni hlapci. Zato vas pozivam, da oddaste svoj glas kandidatom Slovansko-ita-lijanske ljudske fronte, ki so znani antifašistični borci za pravice delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Na) živi slovansko - italijanske bratstvo! Naj živi Slovansko - italijanska ljudska fronta v borbi proti imperializmu in domači reakciji! Smrt fašizmu — svoboda narodu! %wpet dveurne n t a v It e Priročnik z navodili za volitve v razu iii oddelkih tovarne Ita V A' bodo dobili volivci brezplačno od 27. t. m. dalje Grafični delavci so imeli svojo glavno skupščino - Zakaj bi morala! na m seznamu volivce, kako se ” 53 “ ‘ voli, je predsedstvo cone sestavilo tržaška tovarna testenin uvesti samo osem delovnih ur na teden ? nekakšen priročnik o predpisih za volitve. V tem so navedena vsa glavna pravila glede volitev, poleg tega pa so navedeni praktični primeri, kako mora hiti izpolnjena glasovnica. Ta priročnik je bil izdan v dveh izdajah: v slovenščini in italijanščini. Od 27. t. ro. bodo na razpolago v vseh tratikah tržaške in roilj-ske občine. Vsak državljan bo lahko brezplačno dvignil en izvod navodil pod pogojem, da je že izpolnil 21 let in da ima volivno pravico. Vsak bo dobi! po en izvod. Kdor bo dvignil pravilnik, si bo lahko izbral bodisi slovensko ali italijansko izdajo. Nikakor pa ne obe izdaji naenkrat. Vsi vclivni upravičenci naj se drže omenjenih predpisov. Omenier.a zbirka predpisov se lahko dvigne tudi pri vratarju (kontrolni urad) v palači prefekture in na vseh sektorjih poveljstev upravne policije. V občinah Devin—Nabrežina, V torek popol mogoče sprejeti Schumanove trditve, da povratek k nadzorstvenemu svetu predstavlja korak nazaj. Ce poslušamo zahodne predstavnike, bi bilo tristransko nadzorstvo na zahodu napredek, dočim bi štiristran-sko nadzrstvo za vso Nemčijo pred-»tavljalo nazadovanje. Z eno besedo, hoče se uvesti skupno nadzorstvo nad Nemčijo brez Sovjetske zveze, toda noče se to uvesti s Sovjetsko zvezo. Ce sem dobro razumel, da so djestva taka, je odveč govoriti o enotnosti Nemčije. Višinski je dalje ugotovil, da so na torkovi seji zahodni ministri obsodili načelo soglasnosti za skle pe, ki se nanašajo na štiristransko nadzorstvo. Toda ne predvidevajo morda VVashinglonski dogovori izvajanje istega načela soglasnosti v velikem številu vprašanj, ki se nanašajo na tristransko nadzorstvo na Zahodu? Zato se ne morajo spreje ti argumenti proti pravici veta. Na koncu je Višinski poudaril, da sov jetika delegacija predlaga vzpostavitev zavezniškega nadzorstvenega sveta na podlagi potsdamskih dogovorov. S tem glasuješ za partizane, antifašistične politične preganjance in oškodovance vo niso pričakovali kakor tudi njihovi zvesti sluge ne. Delavci ILVE so že v zadnjih dveh dneh ponovno prejeli več pisem delavcev raznih tržaških tovarn, v katerih izjavljajo svojo solidarnost s stavkajočim delavstvom in pripravljenost, da se za rešitev njihovih upravičenih zahtev pridružijo njihovi borbi. Takšno pismo so poslali prav včeraj tud; tržaški pekovski delavci, ki so v njem izrazili svojo pripravljenost pomagati delavcem ILVE v njihovi borbi ter se odločno boriti proti nakanapn delodajalcev. 4*4 V torek zvečer je bila na sedežu v ul. Trento glavna skupščina grafičnih delavcev, na kateri so navzoči razpravljali o poteku stavkovnega gibanja med delavstvom te kategorije, ki se je pričelo zaradi odklonitve po povišanju plač. Na glavni skupščini sta govorila predstavnika Enotnih sindikatov in Delavske zbornice, ki sta poudarila, da se morajo grafični delavci Tržaškega ozemlja pridružiti borbi italijanskih grafičnih delavcev za Dva tedna sta minula, odkar je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem oproščen Anion Turk, bivši član narodne zaščite, cd obtožbe »secjuestro d| personas. Toda glej, ko je naslednjega dne šc) na glavno policijo, da bi podpisal še nekatere dokumente preden bi mogel na svobodo, so ga lam, kar brez posebne procedure, takoj aretirali. Turk je bil seveda tudi sedaj obtožen, da je «sekvestriral» sedanje policijske agente: inšpektorja Romea Rappa, narednika Normanna Edicija, maršala Domenica Paganija in agenfa Josipa Ruffinija. Pri tem je bil Turk podvržen policijskim metodam, za katere bi človek mislil, da bodo po osvoboditvi za večne čase izginile. Odveč je pripomba, da se je policija, ki se prav sedaj pred volitvami odlikuje z iskanjem in brskanjem po kraških gmajnah za vsemi mogočimi kostmi, vrgla na iskanje in aretacije bivših članov narodne zaščite, ki jih je namreč treba vse spraviti pred vsa mogoča sodišča, kjer bodo v imenu tako imenovane pravice črnili vso borbo proti okupatorju. Tako so te dni aretirali 45-letnega Avgusta Zennara iz ulice Scuole nuove 17, ki je bil maja 1945 poveljnik gasilskega oddelka na Rotondi v Bošketu. Zaporno povelje je izdalo tukajšnje državno tožilstvo, češ da je Zennaro «sekve-striral« nekega Josipa Imperata, ki se ni več vrnil. To so zaenkrat zadnji uradni izidi vseh manevrov tukajšnjih odgovornih krogov, ki s pomočjo policije, sodnije in tiska vodijo kampanjo proti partizanstvu. Pravimo zaenkrat, ker je znani inšpektor De Giorgi, strokovnjak v brskanju in iskanju kosti po kraških jamah, spet na delu. Ne bo dolgo, in to verjetno v kratkem času — do volitev sta komaj še dva dobra tedna — ko bodo prišli na dan z raznimi do podrobnosti ilustriranimi najdbami po raznih fojbah Videli bomo spet na pol razpadla trupla raznih kolaboracionistov, denunciantov, ki jih je v onih revolucionarnih dneh, ko je ljudstvo dalo duška vsemu srdu, ki se mu je nabiral v prsih pod fašističnimi banditi in nacisti, ter jim brez posebnih birokratskih ceremonij dalo plačilo, ki so sj ga zaslužili. Videli bomo fojbe in kosti »nesrečnih žrtev«, kj so izgubile življenje zaradi »italijanstva« Eerfidni režiserji, katerim je cilj le ustvaritev narodnostne mržnje ir, stalnega trenja, posebno pa sedaj pred volitvami, se seveda na vse načine branijo pokazati in povedati VOLIVCI, VOLIVKE, POZORI Poslušajte radijski postaji 'lrst l. in 'lrst 11., kjer bodo govorili govorniki Ljudske fronte Govorniki Slovansko - italijanske ljudske Ironte bodo govorili na radijskih postajah TRST I. in II. v sledečih dneh : TRST 1. TRST 11. 29.5 » 12.40 » 12.52 31.5 » 13.00 » 13.12 4.6 » 20.20 » 20.32 6.6 » 20.00 » 20.12 9.6 n 13.42 » 13.52 10.6 « 13.00 » 13.10 11.6 » 20.40 H 20.45 11.6 » 21.00 » 21.05 vzroke, kdo in zakaj je končal v jami, bodisi da je plačal svoja dela kot denunciant, vojni zločinec ali kolaboracionist. Režiserji so gluhi za vse to, kar je ljudstvo pretrpelo pod nacifašističnim škornjem; da, in to zato, ker ie njihov cilj v blatenju narodno-osvobodilne borbe in postopna rehabilitacija vseh fašistov. In v tej igri je vsako, še tako podlo in nizkotno sredstvo pripravno. Zgonik, Rcpentabor in Dolina bodo razdelili omenjena pravila na domu, in sicer po en izvod na družino. Upravičenci bodo lahko izbrali slovensko ali italijansko besedilo. mmm Četrtek 26. maja Vnebohod Sonce vzhaja ob 4.24, -^haja ob 19.41. Dolžina dneva 10.1/. Luna vzhaja ob 3.18, zahaja ob 18.30. Jutri petek 27. maja Janez, Volkašin SPOMINSKI DNEVI 1944 se je pričeta VII. sovražna ofenziva proti enotam NOV in PO Jugoslavije. 1942 je bil ustreljen v Šibeniku narodni heroj Rade Končar, sekretar KPH, Sil Volivni odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh strank, je imel na prefekturi dva dolga sestanka v ponedeljek in včeraj 25. t. m. Predsedovala sta tokrat odvetnik Mario Slocca (indipendentistična skupina »Blocco Triestino«) in dr. Karel Co-lognatti (MSI). Tajnik je poročal o uspehih, ki jih je dosegel na sestankih z oblastmi vojaške uprave glede olajšanja pri izdajanju dovoljenj za manifestacije posameznih političnih skupin Slednjič so sestavili program shodov za čas od 6. junija do konca volivne kampanje 10. junija ob 10 zvečer. Program bo objavljen čim prej. Kar se tiče odredbe, da se ne sme lepili lepakov na javnih poslopjih, spomenikih in cerkvah, je odbor sklenil, da bo predlagal merodajnim oblastem, naj že nalepljene lepake takoj odstranijo. Končno so predstavniki Slovan-sko-italijanske ljudske fronte, krščanske demokracije in italijanske liberalne stranke opozorili na incidente in motenje volivnih shodov na trgu Giuliani v ponedeljek in torek na trgu Unita. Prav tako na napade proti osebam, ki so lepile lepake v Padričah, po Skorklji in po ul. Cojnmerciale. Ker se tiče te točike, je dejstvo to, da Vidalijevi provokatorji na noben način nočejo spoštovati dogovorov o voli vnem miru. Nasprotno v svoji bestialni zagrizenosti napadajo osebe, ki lepijo lepake Slovansko-italijanske ljudske fronte Zadnji tak primer je bil včeraj zjutraj v Rojanu. |PRESKRBA Konec razdeljevanja olja za brezposelne v mestu. V soboto 28. t. m. bodo lahko še ves dan pri prodajalnah «La Provvida« dvignili brezposelni v mestu olje na prednostne nakaznice. Kakor smo že sporočili, ima vsak pravico do 5 del proti odrezku «18 d«. V Se o ustanovnem občnem zboru P. D, „Pinko Tomažič" Izpopolnjujemo naše včerajšnje poročilo o ustanovnem občnem zboru Prosvetnega društva «Pinko Tomažič«. Kot smo že včeraj omenili, je pripravljalni odbor Prosvetnega društva «Pinka Tomažiča« sklenil sklicati občni zb°r, na katerega je povabil vse že prijavljene in tudi nove člane društva. Na tem občnem zboru, ki se je vršil v ponedeljek dne 23. t. m. ob 20, so vsi navzoči soglasno izvolili za predsednico novoustanovljenega prosvetnega društva mater Pinka Tomažiča. V živahni diskusiji, ki Je sledila pozdravnemu govoru predstavnika Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, so člani društva «J?inko Tomažič« sklenili zaprositi za vstop v SHPZ, kar so tudi izrazili v že včeraj objavljeni resoluciji. mr Mie iz slovenščine Odboru za zaščito prave progresivne ljudske kulture pošiljamo v nadaljnje »uradovanje« vsebino lepaka, ki smo ga videli na nekem zidu. Lepak se glasi: »V nedeljo dne 22. Maja od 12. do 24. ure v Svetem Križu (v bivšem otroškem vrtcu) se bo vršila velika ljudska zabava ki jo organizira Zveza enotnih sindikatov STO-ja. Pester program. Zabave in presenečenja. Športne tekme in iz iv Na Opčinah je skupina mladine Vidalijeve /rakcije v zadnjih dneh prešla v odkrilo linijo zavezništva z «Demokracijo». Seveda bodo na vse načine in na vso moč hiteli zatrjevati, da to ni res, da to delajo samo nekateri neodgovorni elementi, kot so to storili ob zločinu nad žrtvami narodno-osvobodilne borbe, ko so na Opčinah prekrili podatke žrtev narodno-osvobodilne borbe, ki so jih je dale Opčine, z volivnimi lepaki. Dejstvo je, da so se predstavniki mladine Vidalijeve frakcije že sestali s sinom predsednika »Demokracije« Agneletta in z njim vodili pogajanja, da bi s dvorani Prosvetnega doma na Opčinah imeli skupno zborovanje, na katerem bi bilo prisotnih 50 mladincev Vidalijeve frakcije in 50 mladincev »Demokracije«. Sicer ne vemo, kje naj bi »Demokracija« dobila teh 50 mladincev, ko nimajo nikjer na podeželju nobenih pristašev, če izvzamemo nekaj družin z Opčin, ki so emigrirale iz Jugoslavije in ki so znane po svojem sovraštvu do nove Jugoslavije in pridobitev narodno - osvobodilne borbe. Zanimivejše pa je to, da so Vidalijevi pristaši prišli tako daleč, da odkrito paktirajo z največjimi sovražniki slovenskega delovnega ljudstva in nove Jugoslavije, z ljudmi, ki so vedno delovali in še delujejo, ne samo kot sovražniki nove Jugoslavije, temveč kot sovražniki ljudskih demokracij na splošno. Kako daleč so že prišli vidali-jevci, lahko vidimo tudi iz izjav nekaterih pristašev Vidalija na Opčinah, ki so izjavili, da bodo oni dosledno vodili diskusijo z vsemi strankami, ki so «legalno» priznane, tudi z »Demokracijo« in tudi z MSI (movimento sociale italiano ali po domače fašistična stranka), ne bodo pa diskutirali z Ljudsko fronto, ker ni »legalno« priznana. Da je to, da OPtlJJ Tudi z MSI so pripravljeni diskutirati vidalijevci nismo »legaln o« priznani, navadna revščina «prepametnih» viialijevcev. vemo prav dobro. Ob tej izjavi pa se spomnimo na nekaj drugega. Osvobodilna fronta je bila vso dobo narodnoosvobodilne borbe ilegalna organizacija, ki je okoli sebe zbrala vse napredne in zdrave sile jugoslovanskih narodov, in jih skozi težke in krvave borbe privedla do zmage nad naci- fašizmom. Tudi danes je Ljudska fronta zaradi izdajstva Vidalijeve frakcije pričela zbirati okoli sebe zdravo in kremeno ljudstvo, ki ga bo prav gotovo zopet pripeljala do zmage nad nasiljem in lažjo. Ponosni smo bili na Osvobodilno fronto in ponosno smo na njeno naslednico Ljudsko fronto, ki bo zbrala vse zdravo in resnicoljubno, odpadlo pa bo od nje vse gnilo in lažnivo. Motijo pa se Vi dali in njegovi priganjači, če mislijo, da bodo tudi med slovenskim ljudstvom uspeli s politiko razkroja. 2e sedaj je velika večina slovenskega ljudstva spregledala, kaj se skriva pod ovčjo kožo. Tudi zavezništvo Vidalijeve mladinske frakcije na Opčinah z »mladino« »Demokracije« je kamen k stavbi Ljudske fronte, ki postaja vedno močnejša. To zavezništvo pa so sami mladinci na Opčinah, ki so jih zapeljali preroki a la Henrik itd., sprejeli z nezadovoljstvom, ker so se jim pričele odpirati oči, da jih vodijo voditelji Vidalijeve frakcije v izdajstvo lastnega naroda. Kako znajo biti primorski Slovenci zvesti svojemu narodu. so pokazali v težki in krvavi na-rodno-csvobodilni borbi, kako pa znajo biti zvesti njenim pridobitvam, bodo dokazali na volitvah, ko bodo ob sodili izdajalsko početje Vidalijeve frakcije in volili svoj o in samo svojo Ljudsko fronto. TUDI V NABREŽINI .. . Kakor so pričeli vidalijevci voditi pogajanja za diskusijo s pii-staii dolarske zveze, tako so jih pričeli vabiti tudi v Nabrežini, vendar pa s to razliko, da so jih povabili malo bolj uradno, namreč PISMENO. REPENTABORSKA OBČINA IN VOLITVE Na repentaborski občini je tajnik emigrant in prav tako večina osebja. Ker se bližajo volitve in vedo, kam so usmerjeni domačini, poskušajo po nalogu »Demokracij en in še kbga (verjetno s pokrajine), na vse načine zapeljati naivneže. V ta namen je občina sklicala zborovanje, na katerem naj bi podala enoletni obračun upravljanja. Namesto obračuna Pa se je na splošno začudenje navzočih zborovanje spremenilo v nekak volivni shod, na katerem so občinski možje predlagali, da bi za volitve ustanovili stranko, ki naj bi se Imenovala nakako takole: «Neodoisna kmečko-delavska stranka«, s katero bi šli na volitve. Seveda so hoteli v isti sapi sestaviti tudi kandidatno listo. Domačini pa so politično preveč zreli, da bi šli kar tako na led. Zato na zborovanju iz te moke, ki so jo hoteli gnesti pristaši «Demokracije in ie koga«, ni bilo kruha. No, občinski možje se niso ustrašili te «polomijade« in so ponovno poskušali prepričati domačine, naj bi ustanovili svojo stranko za volitve. Ko so tudi v drugič videli, da ne bo nič, so pa kljub temu sestavili kandidatno listo, v katero so vjeli tudi enega ali dva domačina, ki pa bosta prav gotovo, toliko pametna, da bosta volila Ljudsko fronto, ne pa sebe, čeprav sta na kandidatni listi fantomske stranke. V svoj volivni aparat pa so predstavniki «Neodvisne kmečko-delavske stranke» vpregli tudi domači kler, ki naj bi jih malo rehabilitiral pred ljudstvom. Seveda so v ta namen pričeli tudi z organiziranjem raznih kulturnih in podobnih prireditev, ki naj bi imele v resnici drugačen namen, in sicer volivno propagandističen. IN VIDALIJEVCI . .. Kaže, a tudi eden ali dva pristaša Vidalija na Repentaboru še do danes nista razumela moč in silo Ljudske fronte, ki je iz dneva v dan močnejša. S svojimi nevljudnimi izpadi proti vaščanom delata Ljudski fronti uslugo, kajti s tem vedno bolj izpodkopavata že tako trhlo peščeno stavbo, ki jo je zgradil Vidali. Tudi trganje lepakov Ljudske fronte jima ne bo pomagalo, kajti vaščani se še bolj zgrinjajo okrog svoje Ljudske fronte, ki jim je porok za boljše in srečnejše življenje. Ljudstvo pa je vedno bolj z OF tudi zaradi tega, ke.r je ona naslednica Osvobodilne fronte, ki je vodila naš narod v osvobodilni borbi, v kateri je ljudstvo toliko žrtvovalo. To pa še prav posebno dobro vedo tisti borci, ki so » njej največ žrtvovali, kar Vidalijevi pristaši dobro vedo, zato se vedno bolj poslužujejo laži, klevet in nasilja. raznih šaljiva tekmovanja. Godbeni koncert in ples v ozračju bratstva. Preskrbljen je dobro opremljen bar in sedišča. Delavci. Udeležite se vsi velike in preživeli boste par zabavnih urah«. ODDAJA JAVNIH DEL TRST, 25. (AIS) — Oddelek ZVU za javne naprave je oddal za popravilo kapele na openskem pokopališču in zgradbe idferdinan-deoii na Lovcu za približno 4 milijona 500.000 lir. Za izvršitev teh del bo potrebno okoli 800 delovnih dni. Delo za popravilo kapele na openskem pokopališču je bilo oddano tržaškemu gradbenemu podjetju Zaccardi, ki je stavilo najnižjo ponudbo za približno 2 milijona 500.000 lir. Popravilo zgradbe «Ferdinandeo» pa bo izvršilo gradbeno podjetje Furlan, katerega ponudba za približno 2.000.000 lir je bila najnižja. Zgradba «Fer-dinandeo« je občinska last. Prvotno je bila določena za hotel, kasneje pa so jo uporabljali za nastanitev čet in beguncev. PODALJŠANJE OBSTOJA ZADRUG TRST, 25. (AIS) — Podpisan je ukaz Zavezniške vojaške uprave britansko-ameriškega področja Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem ukazom se podaljšuje nadaljnji obstoj zadrug, katerih rok je zapadel pred dnevom uveljavljenja tega ukaza, za enako dobo, kot jo bilo prvotno določeno in katera doba ni manjša kot dve leti. Ukaz bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu »BANKA ZA KRI« V TRSTU TRST, 25. (AIS) — Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave je odobril 6 in pol milijona lir za ustanovitev «Banke za kri« za Združene bolnišnice v Trstu. Ta ustanova bo veliko pomagala tukajšnjim zdravnikom pri nujnih transfuzijah krvi; dozdaj je bilo zelo težko hitro najti osebe, ki bi imele za transfuzijo potrebno krvno skupino. Podobne »banke za kri« obstajajo že v Bologni, Torinu, Rimu, Milanu in Neaplju. DANAŠNJI ŠPORTNI SPORED Slovenski boksarii v DSZ Mednarodne boksgrske tekme na igrišču DSZ ES v ul. Conti 11. — Danes ob 10.30 bodo v dvorani DSZ ES sledeča tekmovanja. N> vinci: Petelinja teža: Gancellieri Be-nito (DSZ ES) — Trevisan G. (Ul SP Padova); peresnolahka teža: Galterosa (Tovarna strojev) — Do-micer M. (2elezničar Ljubljana); lahka teža: Cerlienco (Tomažič) — Ometto (UISP); srednjelahka teža: Bemsa (Sv. Iva-a) — Zavan (UISP) in Goitan (DSZ ES) — Ukmar (Železničar Ljubljana); srednja leža: Bacchettl (Sv. Ivan) — Antonin (Železničar Ljubljana); Diletanti: Petelinja teža: Semeruro (DSZ ES) — Jezernik (Železničar Ljubljana); srednjelahka teža: Racca (DSZ ES) — Draksler (Železničar Ljubljana). Nogometno prvenstvo Tržaškega ozemlja. Na igrišču v Nabrežini ob 16: Rojan-Arrigoni; v Trebčah ob 17: OMMSA-Koštalunga; v Umagu ob 16: Umag-Aurora; v Kopru nb 16: Piran-Meduza in v Trebčah ob 15.30: Skedenj-Ponziana B. ENOTNI SINDIKATI Soboslikarji in lapeiniki imajo jutri 27. t. m. ob 18.30 sestanek na sedežu v ul. Imbriani 5/1, soba št. 10. Dnevni red: povišanje plač. Krojni tečaj. Se vedno je čas, da se vpišete v krojni tečaj. Vpisovanje je ob vsakem času v ul. Imbriani 5/1, telefon 93-710. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico so darovali člani prosvetnih delavcev namesto cvetja na grob tov. Stipančič Frančiški 3250 lir. Pevski zbor «ivan Cankar« priredi v nedeljo 29. t. m. ob 16 KONCERT v SUvanu pri Devinu (Gostilna Kocman). — Vabljeni vsi! Danes trgovine odprte do 13. ure Vse trgovine na drobno, brivnice in česalnice so danes na praznik odprte do 13. ure. Velika vrina veselica Slovensko prosvetno društvo »Simon Jenko« bo priredilo v kratkem svojo prvo veliko vrtno veselico. Priprave so v polnem teku. Kdaj in kje bo društvo pravočasno sporočilo. Opozarjamo že sedaj vse na to prireditev. S!.(ll/lU\!8liU IVA K (II) IVI H (il.IMIAl.lŠČE za Težaško »zbicIje j soboto 28. t. ut- gostovanje v gledališču v KOPRU z Galsworthy-jevo igro Gledališče Verdi Danes zaključi dramska skupit)* Adani—Calindrl svoja gostovanj* Ob 17 bodo ponovili delo Ferdinanda «Mož ne pride v P štev«. Umetnostna razstava slikarjev R. Hlavaly'ja in R, Sakside Sinoči ob 18 je bila oclPy*“ nimiva razstava naših slik R. Hlavalyja in R. Sakside -leriji «Scorpione». D razstav i delih bomo pisali kasneje, vam ,naše kulturno občinstvo, da stavo ogleda. , - nd Galerija je odprta vsak 10 do 13 in od 16 do 20 ure Nočna služba lekarn Codermatz, ul. Tor B. i>*er°11. Picciola, ut. Oriani 2; Serrav trg Cavana 1: Zanetti-Vivan e, S. Lr-.zaro 3; Harabaglia v kovljah in Nicoli v Skednju ITO stalno močno službo. ZAPRTA CESTA ZA PROMET Občina sporoča, da bo • zaradi cestnih popravil zaprta Proseska cesta in sicer od ul. Nazionale do Doberdobske ulice od danes dalje približno 8 dni. Volivci, pozor pred sleparji! Ugotovljeno je, da hodijo nekateri zlonamerneži po stanovanjih in se predstavljajo kot občinski uradniki ter zahtevajo votivna potrdila s pretvezo, da so potrebna popravka. Pri tej priliki odtrgajo kontrolno potrdilo in na ta način uničijo vrednost volivne izkaznice. Prav zaradi tega opozarjamo vse stranke, naj bodo previdne in vsak tak primer takoj javijo na najbližjo policijsko postajo. Volivci, katerih podatki se na votivnem potrdilu ne ujemajo s podatki na osebni izkaznici, naj se obrnejo na anagratski urad v ul. Diaz št. 23 v času od 16.30 do 19.30. POPRAVEK V diskusijskem poročilu skupščine predlagateljev list Ljudske fronte so se nam vrinile nekatere pomote. Namesto »Roditeljskim svetom je potrebno dodeliti prostore, ...» mora biti pravilno »Otroškim vrtcem je potrebno...«. »Tudi šolskih poslopij manjka, da se na pr. pri Sv. Ani (po pomoti je bilo napisano pri Sv. Jakobu) vrši pouk v štirih izmenah«. V stavku «Se vedno nam oporekajo otvoritev dveh osnovnih šol...« mora biti pravilno: .. . dveh srednjih šol. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. maja 1949 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb, poroke pa so bile 3. Civilne poroke: uradnik Bracar-di Anton in gospodinja Onghour-lian Josipina. Cerkvene poroke: železničar Cra-glietto Nikolaj in gospodinja Vremec Albina, mehanik Hager Marijan in delavka Pregare Renata. Umrli so: 80-letna Slrajn Marija, vd. Marši, 52-letna Cesselli Osvalda, por. Basso, 74-Ietna Lenardon Antonija, vd. Trevisan, 76-letna Gallis Eliza, vd Cruciat. 57-letni Levi Giorgio, 66-letna Pcrnot Amalija, por. Mareuzzi, 66-letni Lu-chetti Josip. TRŽAŠKA BORZA , Zlati šterling 8300, papirn®|' ling 1900, telegrafski dolar 635, lar 630, švicarski frank 160» . francoskih frankov 170, avs 11 šiling 24,50, zlato 1020 lir. II RADIO 11^ TRST II« Četrtek 26. maja 19*»- ,a3. 7.00: Koledar. 7.05: Jutranja »j, ba. 7.15: Poročila. 7.30: J1 glasba. 11.30: Operna *]a.sba:,0van-Novi svet. 12.10: Melodije sl-30o: skih narodov. 12.45: Poromlaz,oven-Volivna propaganda. 13.12: * k „ ske lirične skladbe. 13.30: TJ-* eV. glasbi. 14.00: Poročila. 14.1&- ^,2»: ni pregled sveovnega tiska. jjv» Popoldanskega glasba. 14.40- ^ v no delovanje političnih str [csna teku prihodnjega dne. 19.30. g, glasba. 18.00: Glasbeno ?£r jg.oO) nje. 18.30: Komorna 8,a5 fš jj; V Slovenščina za Slovence. • 2g.oO: ritmu valčka. 19.45: Forori QjaSbe-Volivna propaganda. 20-1®- or;,-o- na medigra. 20.30: Človek.) \(i-da. 20.45: Koncert violin/«* odef, lice Morovič. 21.00: Radij . ,0jeni»' Ksaver Meško: «Na smrt o peSter drama v 3 dejanjih. 22. m- „}is-večerni koncert. 22.45: Ple* • vaifl ba. 23.15: Poročila. 23.30: K« p0i-nudi jutrišnji spored? nočna glasba. = KINO ROSSETTI. 16: »Norčije*- Campanini, Costance DOVft ms- ^ EXCELSIOR. 15.30: »Norčije . ^ Yorku». Film v barvah. vvorth in Victor Nature- n.apuP F1LODRAMMATICO. 15: ska plesalka«, B. Crosby. fr«* FENICE. 15.30: «Sodnikov zloc' drich March. _ ot>(*” ITALIA. 15: «Ljubezen bre.fndreWS- za«, Merle Oberon, Dana ijriisKi111 ALABARDA. 14: »Pod PoUC'P nadzorstvom«, R. Taylor'l in„ Err»* VIALE. 14.30: «Volkovi tulijo , Flynn, Barbara StanwycK- teKm| 1MPERO. 14.30: «No«obl*|b*05t se* Italija-Avstrija« in «Skr>vn0’n Jae-mih ključev«, Filip Terry quelin VVhite. —• z* GARIBALDI. 14: morilce«. MASSIMO. ski dirki okrog Italije«. a ja-NOVO CINE. 14.30: »Beznic majki«, Charles Laughton. Gian. IDEALE. 15: «Nevarna vdov ni in Pinotto. . sovr>' SAVONA. 14: «NcukrotlJlvo štvo«, Robert Young. cCStave»> ARMONIA. 15.30: »V imenu P Massimo Girotti. ., julij** KINO OB MORJU. tti». «Stalingrad danes«, “J, _.l5tolov^1' ODEON 14.30: «NaJvečja Pd na«, C. Colbert in H- I'°,žunglc»-. MARCONI. 14: «Hčerka dz -p0ja-BELVEDERE. 14: »Tarzan pr stim«. . v Z»nzl< ADUA. 14: »Pustolovščina barju«. niornarj'9’ V1TTOR1A. 14.30: »Veseli Gianni in Pinotto. „ Loi'e** STADIO. 16: «Slovit a zena , Voung in Joseph Cotten. t0». KINO NA OPČINAH. al žiV* KINO V SKEDNJU. 16: «K Ijcnja« »Zadnja etaPa 14.30: »Totft ni kole* Zahvala Ob prerani izgubi naše nepozabne žene, hčere, mHtc itaie matere in tašče Ivanke Renko roj. Grahor •r iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in _znancem. nišlvu OF slovenskega naroda za STO za izraze: ■ ,‘aV. dalje zdravniku dr. Kinkeli za njegovo požrlvova i > v#el„t niško pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja e ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Nadanje selo, Trst, Zagreb, Milano 25. maja 1J4L ,. Žalujoči: MOZ. MATI, ® in ostali sorodniki. v petek 27.t.m. bo ob i9.3o pri krajevno volivno zborovanj^ Sv. Ivanu na trgu pred cerkvijo —z*.-—-—— ------------------—-——TTe* dejanja. « Jugoslavije sla se vrnila oaradi nezakonitega prestopa to obsodili n ra in 16.000 lir globe pogojno MeMkieplkegiiiluSm Govorica o obisku predsednika republike Einaudija v Gorici, ki je že več dni krožila, je bila sedaj uradno potrjena. Predsednik bo prišel v Gorico v ponedeljek 6. junija popoldne. Ob tej priliki mu bodo priredili na goriikem gradu slovesen sprejem. Te dni se bo sestala posebna komisija pod predsedstvom prefekta, ki bo izdelala podroben program za obisk republiškega predsednika. Pionirji iz Kort tekmujejo Titovo tekmovanje je zajeto tudi naše najmlajše. Z veseljem ugotavljamo prve sadove vzgoje, ki jo mlademu rodu nudi ljudska oblast. Z nepopisnim navdušenjem in nasmejanimi obrazi so pionirji poprijeli za delo pri nabiranju starega železa, cunj in kosti. Veselje in ponos čutiš, ko jih opazuješ, kako zamišljeno in skrbno hitijo pri nabiranju. Tekmovanje smo uvedli v šoli. Razred tekmuje z rezredom. Pohvale vreden je posebno 3. razred, ki se je najbolj izkazal. Vendar pa tudi ostali razredi ne zaostajajo. Ze do sedaj so presegli tekmovalni načrt. Posebno pozornost je vzbudilo tudi tekmovanje pri učenju. Višji razredi pomagajo pri tem nižjim razredom. Vsi se zavedajo, da morajo čim verneje izpolniti naročilo ljubega maršala Tita. Tudi dramska skupina se marljivo in požrtvovalno pripravlja z igro »Gospodar* za nastop, ki bo 25. maja. Z delom proslavljamo v Kortah rojstni dan največjega sina jugoslovanskih narodov! Koglot Vlasta ISTRSKI DNEVNIK ____________ - ----- ■ -.M. —— .M PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/o PBITL. - TEL. 70 Sol - bogat vic dohodkov Med istrskimi šolarji k S« Humberta Comellija iz lja .* ih 28-letnega Zannaro Brami-Mestre. Oba sta prestopila le- me-d Jugoslavijo in Italijo *8a maja in so jih jugoslo-doJ hbinejne oblasti vrnile v m°vin0 ^evmske kokoši so drage loži, ij5° kazen je sodnik nato na-ig .petnemu Vidmarju Alojziju sta bt mu Pizzi Antonu. Oba ltu obtožena, da sta v začet-khJjfi1 hieseca odnesla iz kumilta fcolo-.5 * Leopolde iz Oslavja 6 V v„ .. Ko sta se vračale s plenom Seznam priznanih partizanov Na občinski deski gorišlce občine sta na vpogled dva seznama, na katerih je 49, odnosno 23 imen tistih partizanov, ki jih je kot take priznala komisija za pregled partizanske kvalifikacije na Primorskem. Ta dva seznama bosta na vpogled do 9. junija. Strokovni delavci za Francijo Pokrajinski urad za delo v Gorici sporoča, da je ministrstvo odredilo, naj se zbere v naši pokrajini 65 ročnih delavcev kovinarske stroke za delo v francoski industriji. Za to delo pridejo v poštev vsi tisti, ki lahko dokažejo svojo usposoblje nost v tej ali slični stroki. Poleg tega je ministrstvo odredilo naj se zbere še 30 rudarjev in 5 podpiralcev predorov za železne rudnike v Franciji. Vsi zainteresirani naj se javijo pri pokrajinskem uradu za delo v Gorici vsak četrtek, kjer jih bodo pregledali zdravniki. S seboj naj prinesejo osebno izkaznico in delavsko knjižico. /reči v mesto preko pevmskega hlasta ki it ..s° Uh tam ustavili stražni-3e prna pogledati v vrečo, kjer lil , nemirno frfotalo. Sodnik Vi4llu Priznal za kriva in obsodil rja na 11 mesecev in 10 dni tli, n 4 tor 18000 lir globe, Pizzi ja t»r ,s 9 mesecev in 10 dni zapora loj.,,, 0 lir gloge, za oba po- * * * 1» B ''?stijc sta bila deležna bra % totnika Hug in Karel Aguz- tocian" n‘s*a plačevala prispevkov ČtLv, "mu skrbstvu za njunega '* Mainardija Bruna. Ker pa tolitv, ? Prekršek k grehom zagre-č», ” 1946 icta, ga je če ne že amnestija zbrisala. ^veh na prenočnine tojskoprometno društvo Sl1 Vs,. ,a v njihovem lastnem intere koči^č ,S*e’oddajajo sobe za pre-držatj iCcv' da se morajo strogo 'čjjjji Predpisov glede davka na 'čjet ^et. ki ga morajo plačati V hiem, V?ak dan svojega bivanja thl V**n> 'tosnu|U. na ta način se bodo tobit-,- išnim ugotovitvam in mo- !(Hrj, . lc' nc vračunavajo vsi ho-% - n Sostilničarji tega davka, v 15 Zn* ?v*i®mo na tem mestu vi-k''1 daVec'>V' ki I'*1 ic treba plačati '<>te|, k na prenočnine. Luksuzni " «<> Ur; I. vrste 50 lir; II. ”r; lij, vrste 25 lir; IV. •to 4q° ^ Ur; I. vrste’50 lir; II. . v |jr gostilne s prenočiščem ave*c na prenočnine Je If*! obračat Ho 5 |° Ur; h. J*Viii icaensK del ,pQdružnici «Banca lavoro*. tedensko pri nazio- P, NAPISI ZA JESTVINSKE TRGOVINE Opozorjamo vse lastnike mesnic, trgovin s suhim mesom, jestvinskih trgovin, pekarn, drogerij in mlekarn, da morajo v smislu zakona od 18. marca 1926 št. 526 razobesiti v trgovini in izven nje napise, ki morajo imeti vsaj 10 cm visoke črke v črni barvi na belem papirju z naslednjimi navedbami: Polnoma- sten sir (Formaggio grasso) naravno maslo (Burro naturale), oljčno olje (olio d’oliva) semensko olje (olio di semi) itd. OBNOVA DOVOLJENJ ZA HLADILNIKE Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse člane, ki imajo hladilnike ali kakršne koli podobne naprave, da jc dovoljenje, ki ga je izdala finančna intendenca za te naprave veljavna le eno leto in ga je treba potem obnoviti. Zaradi obnovitve je treba pred tožiti pri posebnem uradu finančne intendance prošnjo na kolko-vanem papirju za 24 lir, kolek za 32 lir in potrdilo o plačani pristojbini za državne koncesije. PREDVAJANJE FILMA ZA AGRARNO PROPAGANDO Pokrajinski inšpektorat v Gorici bo v sporazumu z podjetjem Sol-plant predvaja! danes 26. t. m. v ki nodvorani «Italia» v Krminu ob 9.30 in istega dne v gledališču v Gra diški ob 11. url neki tehnično-agrar ni propagandni film. Ker je predstava poučna, vabij' prireditelji vse kmete iz bližnj okolice, da si jo ogledajo. Vstop predstavi je prost. Sah in namizni tenis na pomorskem tehnikumu v Piranu V torek 22. maja sta reprezentanci VUJA in Pomorskega tehnikuma odigrali v Ljudskem domu v Piranu šahovski in namizno-teniški turnir. Šahovski dvoboj, ki je bil revanš za zadnji dvoboj, katerega sta imeli obe moštvi nedavno v Kopru z izidem 9:5 za Piran, sta to pot oba stara nasprotnika odigrala na 14 deskah. VUJA je bila v boljši postavi in je zato nadvladala Pomorski tehnikum z izidom 8:6. Zanimiv je bil tudi dvoboj v namiznem tenisu. Odigralnih je bilo 7 iger in sicer 5 singlov in 2 doubla. Pomorski tehnikum je odločil v svojo korist 4 single in 1 double igro, tako daje njegova reprezentanca zmagala z izidom 5:2. V času od 19. do 22. maja so skupine A, B, C in C tehnikuma odigrale medsebojno izbirne tekme šahu za prvenstvo šahovskega društva Piran-Portorož. Izidi so sledeči: Skupina A:B (3:1), C:D (3:1), A:C (4:0). Finalna skupina A bo morala odigrati še tekme s skupino E, ki jo predstavljajo profesorji. Iz te tekme bo izšla zmagovalna skupina tehnikuma: ki bo zastopala šolo na nadaljnjih tekmah za prvenstvo. Skupina A je dne 22. maja že odigrala v Portorožu dvoboj z on-dotnimi člani. Izidi so tile: Majnik: Hrovatin (1:0), Prijon R.:Levak (0:1), Prijon S.:Kocijančič (1:0), Pečar:Strgar (1:0). Fr-en fičelo semenskega iila ne boa’ nm’i*trstvo javlja, da It **■ jim VcUali predpisi odloka st^toge-2® 1948 glede odbitka od žita U| ,Za hbisilno oddajo ti-S dr|točeno za semen- ftto. ** letos določiti ži- s sam0 Iz tiste količine, ki KINO VERDI. 15: «Ognjeni križ*, D. del Rio. VITTORIA. 15: «Frankensteinovi možgani*, Gianni in Pinotlo. CENTRALE. 15: «Duhovl morja* R. Pindi. MODERNO. 15: »Sin viharja*, D Andrews. EDEN. 14.30: «Zorro», P. Hadley Te dni je med šolarji zelo živahno. Vsak hip pričakujejo, da se bo prva letošnja sol sesedla na dno. Ze od daleč se prav lepo opaža, da se voda v solinah vedno bolj beli in bliska. Stari šolarji gledajo, računajo in ugibajo: «Se kakšen dan in še nekaj ur in imeli bomo prvo sol... »Usedanje soli je zanje velik dogodek. Prav sol ima poseben pomen. Ona utira pot nadaljnjemu in še boljšemu pridelku. Istrsko okrožje je zelo bogato z solinami, ki pokrivajo precejšnjo površino ozemlja. Te soline so bile nekoč monopol italijanskega imperializma, danes pa so pod upravo ljudske oblasti. V okrožju imamu 4 soline, in sicer sektorje Lera, Fontanige, Sv. Lucija ter Strunjan. Najlepše so urejene soline na sektorju Lera, ki razpolago z modernimi črpalkami ter drugimi na pravami in zaradi lega je proizvodnja soli na tem sektorju najmočnejša. Soline je zgradila že Avstrija: pod fašistično Italijo pa so te solino precej trpele, ker se italijanska država ni brigala, da bi jih reorganizirala in bolje opremila Odkar je v Istrskem okrožju ljudska oblast, začenja za soline docela nova doba. Dela se vztrajno na tem, da se soline modernizirajo ter izgradi nov kader šolarjev. Proizvodnja soli je za okrožje ogromnega pomena, ker se lahko prodaja izven okrožja in predstavlja zaradi tega bogat vir dohodkov. Zato imamo dobre izglede. V okrožju je precej starih šolarjev, ki razpolagajo z bogatimi izkustvi. Ljudska oblast jim posveča veliko pozornost. Mladi kader se danes od njih že uspešno uči ter širi svoje znanje tudi na temelju izkustev iz drugih dežel. Navadno mislijo ljudje, da mora biti za visoko proizvodnjo soli suho leto. Vendar pa ni tako. Ko sem govoril s starim šolarjem v Strunjanu in sprožil to vprašanje, mi je ta smehljaje odgovoril: «Dobro letino imajo lahko kmetje in hkrati tudi šolarji svoj pridelek... Za proizvod njo soli je izredno važen dober začetek. Ko se morska dovolj zgosti, se sesede na dno ter dno utrdi (impregnira s soljo). Sol, ki se je se sedla na dno, se potem nagrabi na kupčke v sami vodi. Ko je ta del postopka pri kraju, se voda. ki nima soli, spusti v poseben oddelek. Ta voda je izredne važnosti in se potem zmeša z morsko vodo, iz ka- Kr»i"Meeaivs,r“nianu!Kmetijsko gospodarstvo „Mirna“ in njeno delovanje tire bomo pridobivali novo sol. Brezsolna voda, ki pa je precej drugačna od slake vode, ker vsebuje najrazličnejše morske sestavine, pomaga v znatni meri, da se morska voda pri novih ciklusih hitreje zgosti. Običajno deževje ne moxe zadržati procesa zgoščevanja morske vode. Proizvodnja soli zavisi torej zlasti od dobrega začetka*. Tako mi je govoril stari solinar v Strunjanu. Imel je seveda prav. Tedaj sem spoznal, kako naši ljudje še vse premalo poznajo vprašanje, ki se tiče njih samih. Tedaj sem sklenil, da bom vsakomur priporočal, naj si vendar ogleda naše soline, ki so sestavni del našega gospodarstva in zavzemajo v tem gospodarstvu celo zelo važno mesto, Življenje naših šolarjev ni lahko. Ko sonce najbolj pripeka, tedaj imajo največ dela. Naši šolarji so zaradi tega ogoreli in očrneli od sonca. Kljub težkemu delu pa so vedno dobre volje in ti rade volje dajo pojasnila, če jih kaj vprašaš-To sem opazil v Leri in tudi v Strunjanu, kjer sem se možaku čudil, da mi je odgovarjal v tako čisti hrvaščini. Opazil sem nadalje, da imamo med šolarji 3 narodnosti in da med njimi prevladujejo Hrvati in Italijani, ki so vsi domačini. Solarji radi pripovedujejo, kako jih je sol zakopala leta 1945. Tedaj so je toliko pridelali, da niso vedeli kam z njo. Bila je namreč izredno dobra letina, ki je vrgla 4500 vagonov soli. Lansko leto je bilo soli precej manj (ne samo pri nas) in zdaj je povsed po soli veliko povpraševanje. In prav zaradi tega so se šolarji za letošnjo sezono dobro pripravili. Očistili so že pozimi temeljito ves teren ter spravili v red svoje naprave. Zdaj pa se bližajo veseli trenutki, ko bo dobilo dno soline snežno-belo barvo. Ob pojavu te barve boš lahko videl zadovoljstvo na ogorelih obrazih. Trud ni bil zaman. V okviru solarske družine boš videl, da je ta. dan za njih važen dan in da so zaradi tega praznično razpoloženi. V naših solinah dela skoro 600 delavcev in zaradi tega se tudi mi veselimo, da je precejšen sektor našega prebivalstva zajelo zadovolj sivo, ki si ga želi in zasluži vsak pošten delovni človek, ki živi od svojih lastnih rok! S. V. V okviru svojega delovanja je okrožni odbor ASIZZ organiziral v Strunjanu tečaj za spopolnitev šivilj, ki ima v veliki meri težnjo, da dobijo naša dekleta pravilni pouk v krojenju in podobno. Tečaj vodi tov. Ličen, strokovnjakinja v tem pogledu. Od nje smo zvedeli, da obiskuje trehutno ta tečaj 14 tovarišic iz koprskega in 16 tovarišic iz bujskega okraja. Dekleta so prav marljiva, rada se učijo in se zanimajo za vse podrobnosti stroke. Zato bodo tudi uspehi več kot dobri, tako da bodo zadovoljni z njimi starši deklet, tovarišice same kakor tudi vodstvo tečaja. Pouk traja 42 ur tedensko, od ka terih odpade 24 ur na strokovno in praktično delo, ostalih 18 ur pa po svečajo splošni izobrazbi. Tečaj in niegova snov je razdeljena na štiri tromesečja in se bo končal zadnje dni avgusta. V načrtu za bodoče je organiziranje triletnega poklicnega tečaja za šivilje, ki bi vseboval oddelek za šivanje, vezenje in pletenje. Želeti bi bilo, da bi se ta tečaj, oziroma nekaka šola čim preje ustanovila, kubi bila za gospodarski razvoj u:,Š! vasi neprecenljivega pomena. Prostori, kjer so nameščene tečajnice, je zdrav in prelep. J nek danjem samostanu je zračno, jro-lovanju v prosvetnih organizacijah od sveta, kar v vsakem oziru le pospešuje resno učenje. Hrana je obilna ln izdatna. Ko končajo tečajnice svojt šolsko delo, se posvečam delovanju prosvetnih organizacijah kraja. Razume se, da pomagajo pri kulturnih prireditvah in dajo lud: marsikatero pobudo. Prebivalstvo Istrskega okrožja je hvaležno ljudski oblasti za to ustanovo, ki nam vzgojila ne samo dobre obrtnice - šivilje, marveč tudi zavedne bodoče voditeljice obrtniških zadrug, Cepljenje proti kozam v koprskem okraju 27. maja ob 8 — Krkavče; 28. maja ob 8 — Sv. Peter; 28. maja ob 14 — Padna; 30. maja ob 8 — Ga žon; 30. maja ob 14 — Sergaši; 31. maja ob 8 — Osp; 1. junija ob 8 Puče; 1. junija ob 14 — Koštabona; 3. junija ob 8 — Truške; 4. junija ob 9 — Hrvoj; 6 junija ob 9 Tinjan; 6. junija ob 14 — Semedela; 8. junija ob 8 — Korte; 9. junija ob 14 — Malija. Baredi pa naj se pridružijo šoli v Sergaših. Ob cepljenju bo tudi zdravniški pregled vseh šoloobveznih otrok Prav na južnem koncu Istrskega okrožja, kjer se izliva reka Mirna v morje, je na pobudo in s podporo ljuaske oblasti nastalo kmetijsko gospodarstvo «Mirna», ki bo zavzelo v kratkem važno vlogo. Veliko pažnjo posvečajo tukaj gojitvi prašičev. Tako vidiš v prostornih svinjakih, ki odgovarjajo vsem predpisom in izledkom ekonomov, nič manj kot 90 svinj, od teh 45, ki bodo imele kmalu mladiče. Plemenske svinje bodo poslali iz Jugoslavije, s katerimi bodo križali istrsko domačo pasmo. — Jasno je, da bomo dobili na trg nenadoma veliko število mladičev. Pri' tem bo kmetijsko gospodarstvo »Mirna* odgojilo , znatno število goveje živine. S tem v zvezi pripravlja zgraditev samostojne sirarne. Na ta način bo odpomogla »Mirna* >v znatni meri pomanjkanju mlečnih izdelkov, s čemer bo izboljšala na splošno prehrano. Ce upoštevamo, da ima že danes 70 krav-mlekaric rjave alpske pasme da bo to število prav tako še zvišala, potem bujski okraj ne bo več poznal problema preskrbe z mlekom. «Mirna» oskrbuje 7 hektarjev orne zemlje in vrtov, ki je vsa obdelana. Izboljšala je kanalizacijo v onih krajih, kjer je bila svoje-časno izvršena bonifikacija zemlje Vse to ustvarja pogoje, da bo kmetjjsko gospodarstvo «Mirna» doseglo produkcijo, ki si jo je postavila v svoj delovni program Naj navedem samo nekaj številk Pridelek paradižnikov bo dosegel 15 tisoč stotov, graha bo skupno okoli 200 stotov, krompirja pa prav gotovo 1000 stotov. Ze sami ti podatki zopet kažejo, da bo ljudstvo našega okrožja vse kakor občutilo blagodejne vplive tega gospodarstva ravno pri izboljšanju prehrane. «Mirna» ne špekulira, ona prideluje to, kar je skup-nosti v korist in kar ljudstvo naj bolj potrebuje. Teh načel se zopet ne držijo razni bližnji kulaki, ki živijo še vedno ob prepričanju, da se bodo vrnili časi izkoriščanja človeka in da bodo stari .nazori nadvladali napredne ideje in metode. S svojo trmo hočejo zanesti načrtno gospodarstvo samo anarh jo in povzročajo, da proizvodnja ne doseže uspehov, ki bi jih ravno v dolini reke Mirne lahko dosegla. Dolina Mirne bi s svojo poljedelsko proizvodnjo prav lahko krila vse potrebe cone B, samo če bi bila izkoriščana zemlja na način, kakor jo izkorišča «Mirna». V tem obstaja velik pomen tega gospodarskega aktiva, zato gre posebna hvala ljudski oblasti ki je pripomogla do njegove ustanovitve. Truške Pionirji in Titov rojstni dan V nedeljo, dne 22. maja j£ v prvih popoldanskih urah kar oživelo pred šolo... Prvi pionir je nosil trsovino, drugi vejevje, tretji je prinesel kosir, a bližnji so hitro skočili po motike in grablje, ko so videli, da so pionirji iz Vršiča prišli dobro oboroženi pred šolo. Zakaj pa so prišli? Pionirji sami vedo povedati, da ima 25. maja naš priljubljeni maršal Tito svoj 57. rojstni dan in da je ta dan treba proslaviti z delom. Odločili sq se, da bodo očistili cvetlične gredice pred šoto. Saj jih je bilo treba opleti, ograditi. Sploh so rekli pionirji, da ne nameravajo zaostajati za drugimi in da hočejo tudi oni proslaviti ta dan z delom. Zato so se tega dela tudi polnoštevilno udeležili. Sprva je bilo opravila za vse dovolj. Kmalu nato pa, ko so bile gredice oplete, je marsikateremu pionirčku — posebno manjšim zmanjkalo sape. To pa ni bilo všeč delavnemu Vilmu, Linu, Danilu, ki so se z največjo vnemo lotili postavljanja ograje okoli gredic. Vendar je bilo od časa do časa dela za vse, kajti ko je ograja že na pol stala, je bilo treba očistiti ves prostor, ki je bil posut z okleščki. izpuljeno travo. Tudi okoli stopnic je bilo treba očistiti travo, ki se je po obilnem dežju kar bohotno razrasla. Podveinpolurnem delu pa so bile vse težave premagane in gredice so bile obdane z ograjo, tako da sedaj živina ne bo silila nanje. Po opravljenem delu so se pionirji tudi domenili, da bodo sestavili stenčas o maršalu Titu in da bodo zbrali mnogo starega železa in podobnih odpadkov, kakor so to storili že marsikateri drugi pionirji. Po tem pogovoru so se kakor ščebetajoči ptički odpravili proti do-mu-veseli in razigrani. E. V. Izgradnja zadružnih domop v Jugoslaviji v preteklem letu je bilo eno važnejših prostovoljnih delovnih podjetij, katerega je sploh podvzelo delovno kmečko ljudstvo. Po obsegu in pomenu dela pa je to ena največjih akcij, prvega petletnega načrta. Za pregled obsežnosti celokupnega dela si bomo pomagali s številkami. Predvideno je bilo za leto 1948, da se po načrtu izgradi 4.000 zadružnih domov: v L R Srbiji 1.600, v L R Hrvatski 1.150, v L R Sloveniji 400, v L R Bosni in Hercegovini 500, v L R Makedoniji 300 in v L R Crni gori 50. Na pobudo samih kmetovalcev pa se gradi še preko P lana 280 zadružnih domov, od tega v Sloveniji 129, v Srbiji 70, v Makedoniji 56, v Hrvatski 18 in Crni gori 7. Ti zadružni domovi so velike zgradbe, grajene po najmodernejših tehničnih načelih. Glede na velikost jih delimo na 3 osnovne tipe: mali tip 750 m2, srednji tip 900 ni2 in veliki tip preko 1000 tn2 stropnega prostora. 4.000 zadružnih domov zavzema torej 3.400.000 m2 stropnega prostora. Povprečna vrednost zadružnega doma je 3.000.000 dinarjev, a skupna vrednost vseh znaša nad 12 milijard dinarjev. Vsak zadružni dom je razdeljen na dva dela, gospodarski in kulturni, tako da bi 4.000 zadružnih domov zbranih na enem mestu predstavljalo tretje mesto po velikosti v Jugoslaviji, u katerem bi ZADRUŽNI DOMOVI Tako gradijo in bodo še gradili zadružne domove v Jugoslaviji in isot'ifi36o hmeibhetjM del&imerjit liinlhtvii lahko stanovalo 200.000 prebivalcev; dvorane vseh zadružnih domov bi lahko sprejele 2.500.000 gledalcev. V posameznih ljudskih republikah so bili izdelani načrti zn več tipov zadružnih domov z raznimi spremembami, tako da ne bi bili po vseh vaseh enaki, tako rekoč uniformirani in enolični. Tako je na pr.: L V Srbija napravila načrte za 8 raznih tipov zadružnih domov v 70 inačicah. Pri tem se je vedno gledalo na to, da izražajo domovi s svojim arhitektonskim stilom ustroj tn posebnost gospodarstva in življenja kraja, v katerem se gradijo. Ker ni bilo dovolj delovne sile na razpolago, posebno ne strokovne, so pokrajinske uprave organizirale strokovne tečaje za zidarje, tesarje, črtače, evidentičar-je itd- Vseh tečajnikov je bilo 7.980. Naravno, da se v krajih, kjer je manj strokovnih sil na razpolago, obiskovali tečaje tečajniki v večjem številu, tako je obiskovalo tečaj v Srbiji 3.493 tečajnikov, v. Hrvatski 332, v Bosni in fiercepovini 1.266, v Sloveniji 207, v Makedoniji 2.638, v Crni gori 64 tečajnikov. Ti tečajniki niso pomagali samo pri izgradil ji zadružnih domov, ampak so šli tudi na druge stavbne posle, tako da je imela od njih korist celokupna stavbna akcija v državi. Poleg tež koč s strokovnimi silami za gradnjo je akcija zahtevala velike napore in dobro organizacijo za zbiranje stavbnega materiala iz krajevnih izvorov. Iz naslednjih številk je razvidno, koliko gradiva je krajevnega izvora: Opeke 362.113.200 kom, kamenja 1.423.155 m3, grušča 291.336 m3, peska 754.493 m3, apna 140.375 t, lesene gradnje 305.683 m3. Vrednost gornjega gradiva zna-šli 2.400.000. din, kar dokazuje velik uspeh, ki je bil dosežen ob zbiranju omenjenih količin. Pri tem podjetju je tudi dizava pomagala s stavbnim gradivom kar dokazujejo naslednje številke samo nekaterih važnejših vrst: 60.000 t cementa, 2.240 t betonskega železa, 400.000 kg žebljev, 340.000 m2 stekla, 200.000 kg tima, 77.2f0 kg vlečene žice, 39.300 m3 stavbnega lesa, 200.000 m2 papirja, 115.915 kg oljnatih barv, 180.000 kg eksploziva, 380,500 kg naftnih derivatov. In temu je treba prišteti še večjo količino električnega materiala, 2.200 radijskih aparutov in raznega drugega materiala. V pomanjkanju nekaterih vrst stavbnega gradiva, posebno betonskega železa, so si kmetje-oraditelji zadružnih domov znali pomagati s svojo iniciativo jn iznajdljivostjo. Izposojali so si pri stavbnih podjetjih, zbirali so po vasi živež (žito, krompir, fižol, jajca, kokoši in drugo) in s tem kupovali potrebno gradivo po vezanih cenah. Izvlekli so iz ruševin staro železo, ga predelavah in izkoriščali; uporabljali so tudi železniške tračnice mesto železnih nosačev; kjer je le bilo mogoče so mesto teh postavljali tramove, vzidali so v loke iznad oken okovje za kolesa, ze lezne vile ter celo srpe in kose so zvijali na razne načine, same da bi delo na gradilišču napredovalo. Z biranje finančnih sredstev, prostovoljnih prispevkov sc je vršilo v vseh mogočih oblikah Izkoriščale so se vloge zadružnikov pri zadrugah, sredstva za-drug, dohodki od kulturno prosvetnih prireditev, dotacije ljudskih oblasti in krajevnih doprinosov. Krajevni doprinosi so st odrejali javno rta množičnih sestankih. Po zaključku večine so se odredili zneski, odgovarjajoči gospodarski moči, katere so po tem posamezniki dali za izgradnjo doma v svoji vasi. Krajevni do prinosi so največ zadeli vaške bogataše. Na la način so v Srbiji nabrali okrog 25.00V.000. dinarjev: tako tudi v nekaterih okrajih Hrvatske. Iz krajevnih izvorov je bilo zbranega: prostovoljnih prispevkov 220.435.433 din, vlouc zadružnikov 28.366.933, sredstva zadrug 101.366.438, dohodki od prireditev 8.053.930, dotacije ljudskih oblasti 7.530.750, krajevni doprinosi 29.716.000, skupaj 395.469.484 din. 31. decembra 1948 je bilo izvršenih del, izraženih v procentih, po posameznih stavbnih stopnjah, kopanje temelja pri 4.000 domovih ali 100 odst., zidanje temelja pri 3.784 domovih ali 94.6 odst.. zidanje prizem lja pri 3.285 domovih ali 82.1 odst., zidanje nadstropij pri 2.056 domovih ali 51.4 odst., strešna konstrukcija (brez strešnikov) pri 1.846 domovih ali 46.1 odst., grobo ali popolnoma gotovih 1.680 domov ih ali 42 odst.. Čeprav je bila gradnja zadružnih domov na prvem mestu naloga zadružnikov, so množične organizacije, kakor pri vseh ostalih delih splošnega značaja, tudi tukaj pomagale v veliki meri. Največ so pripomogle tej akciji fron-tovske in mladinske organizacije, izdatno pomoč so dali tudi AFZ m sindikati. Množične organizacije so dale skupno 70,032.535 delovnih ur tn sicer: Ljudska fronta .76. 088.426 pro stovoljnih ur; ljudska mladina 23.941.152 prostovoljnih ur; AFZ 8.285.622 prostovoljnih ur; sindikati 1.717.335 prostovoljnih ur. Temu je treba dodati še na tisoče voznih zapreg, s katerimi so zadružniki prostovoljno in brezplačno pomagali prevažati stavbno gradivo. Iz vsega gornjega jc razvidno, s kakšno veliko vnemo se je delovno ljudstvo Jugoslavije vrglo v gradnjo zadružnih domov in kako je pojmovalo važnost teh ustanov za naprede)- vasi in izobrazbo kmečkega delovnega ljudstva, za dvig njegove življenjske ravni in njegovo boljšo bodočnost. Po «Narodnem zudrugarslvu* b. C. NAD 150.000 BEOGRAJČANOV pozdravilo prihod Titovih štatet B3KMnw.»23MI»«Bn^;:XISeanBHnBW£aSftfi3B«TCJWEntMKI^23««¥nEDCiJ Govor maršala Tita članom štafet - Voščila in pozdravi iz vseh krajev Jugoslavije so dokaz, da narodi Jugoslavije zaupajo v partijsko in državno vodstvo z maršalom Titom na čelu BEOGRAD, 25. (Tanjug) — Nad 150 tisoč Beograjčanov se je danes zbralo na beograjskih ulicah, da pozdravijo Titove štafete, ki so iz vseh krajev Jugoslavije prinesle maršalu Titu pozdrave in voščila ljudstva ob njegovem 57 rojstnem dnevu. Vse ulice, koder je šla štafeta mimo, so bile okrašene. Na trgu Republike, kjer so štafete pričakovali, so postavili .tribuno. Ob tribuni so na stebrih gorele bakle kot simbol bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije. Nad tribuno je bila Titova slika in napis: «S Titom v vojni — s Titom pri graditvi socializma«. Na tribuni so bili predstavniki ljudskih oblasti in drugih množičnih organizacij. Ob 17. so iz vseh krajev pritekle štafete, ki jih je ogromna množica navdušeno pozdravila. Kmalu nato je bilo slovesno zborovanje, na katerem so govorili predstavniki I.judske fronte Beograda, predstavniki jugoslovanske vojske, Ljudske mladine Jugoslavije in Fizkulturne zveze Jugoslavije. Nato so se športniki napotili na Titovo bivališče. Na vsej poti jih je ljudstvo navdušeno pozdravljalo. Maršal Tito je sprejel člane štafete, ki so mu prinesli voščila in pozdrave iz vseh krajev Jugoslavije. Navzoči so bili voditelji partije in države, predstavniki vojske, množičnih organizacij ter večje število javnih in kulturnih delavcev. Druga za drugo so štafete, ki so jih sestavljali zaslužni delavci, mladinci, mladinke, športniki, predstavniki jugoslovanske vojske, mornarice in letalstva, izročile voščila maršalu Titu in pozdrave narodov vseh ljudskih republik Jugoslavije. Maršal Tito se je zahvalil mladincem in mladinkam za pozdrave in tudi vsem drugim udeležencem ter organizatorjem štafete. Ob tej pri-1 liki, je izjavil maršal Tito, izrekam svojo globoko zahvalo vsem narodom, vsem delavcem mest in vasi naše države za zaupanje, ki so mi ga po vas mladi generaciji izrekli v svojih voščilih in pozdravih. To je dokaz, da narodi Jugoslavije, vsi naši delavci v tovarnah in delavnicah, v mestih in vaseh zaupajo vame in v moje bližnje sodelavce, zaupajo v naše državno vodstvo, zaupajo v pot, po kateri hodimo, kar je dokaz, da verujejo v izgradnjo socializma, kajti te brzojavke izražajo globoko prepričanje, da gremo zmagovito po poti popolne izgraditve naše lepe socialistične domovine. Velika čast in ponos je imeti zaupanje narodov, kakor so naši. Velika čast in ponos je služiti narodom, ki so v tako kratkem času in y ogromni večini prišli do prepričanja, da je socialistični red, socializem, edina prava pot za u-resničenje boljše jn svetlejše bodočnosti za vse delavce naše države. Qb tej priliki ponovno poudarjam, dan ne bomo opustili naporov in da se ne bomo ustavili pred nobeno žrtvijo, da opravičimo zaupanje, ki so ga narodi Jugoslavije izrazili s temi štafetami do našega partijskega in državnega vodstva. Dva sporazuma med FLRJ in Italijo RIM, 25, —Kakor javlja italijanska agencija «ANSA» je bil podpisan jugoslovansko-italijanski sporazum, ki predvideva izročitev jugoslovanski vladi nekaterih strojev družbe ROMSA. Sporazum je podpisal za FLRJ Mladen Ivekovič, poslanik FLRJ v Rimu, za Italijo pa državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Giuseppe Brusasca. V Beogradu pa je bil 23. t. in. podpisan sporazum glede odškodnine za italijansko premično in nepremično imetje, ki je bilo nacio- nalizirano. Omenjeno Imovino bo ocenila posebna jugosiovansko-ita-lijanska mešana komisija s sedežem V Beogradu na temelju vrednosti iz leta 1938 izenačene z današnjo. Jugoslovanska vlada je pristala na predujem 10 milijard lir, ki bo izplačan po naknadnem sporazumu. Spofazum predvideva tudi možnost, da jugoslovanska vlada kupi tisto italijansko imetje, ki ni bilo predmet posebnih ukrepov in katerega vrednost imajo lastniki namen prenesti v Italijo. VI!. rediio zasedanje imklm s^jisčisso M BEOGRAD, 25. (Tanjug) — Danes dopoldne je začelo YII. redno zasedanje Ljudske skupščine FLRJ. Oba predstavniška doma sta sprejela dnevni red, ki sestoji iz 12 točk. Med drugim bodo na tem zasedanju razpravljali o načrtu osnovnega kmetijskega zadružnega zakona, o načrtu splošnega zakona o obrti in o načrtu splošnega zakona o ljudskih odborih. Prihodnja seja bo jutri. škili? in Webb sta razpravljala tudi o vprašanju vrnitve Združenim državam nekaterih tovornih ladij, ledolomcev in lahkih ladijskih enot, izirais ffiMiiii čet n Italiji LONDON, 25. — Uradno poročajo, da se bodo 4. junija izkrcale v Normandiji britanske enote ter da gre pri tem za posebne vrste vaje imenovane «operatiOn wliccliffs», pri čemer bodo oficirji, ki so se udeležili izkrcanja leta 1944, obraz- ložili oficirjem britanske kopne vojske vse težave naskoka na atlantski zid. Iste operacije bo ponovila 6. in 12. junija druga skupina britanske kopne vojske. ŽENEVA, 25. — Na predlog holandskega delegata je komisija diplomatske konference, ki se bavi s konvencijo o zboljšanju usode ranjencev in bolnikov, sprejela s 23 glasovi proti 2 načelo aniandma-na, ki ga je predložila sovjetska delegacija, in ki označuje mučenja in biološke eksperimente kot vojne zločine. Razgovori Wel - PanjušKin WASHINGTON, 25. — AFP javlja, da je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da je državni podtajnik Webb med današnjim razgovorom s sovjetskim veleposlanikom Panjuškinom preučeval nekatera vprašanja glede sovjetskega dolga Združenim državam, ki se tiče posojila in zakupa in ki znaša okrog 11 milijard dolarjev. Panju- II. HUGHES KOMPIRJIJE OSR PRAGA, 25. (CTK) — Dnevni red kongresa Kompartije CSR, ki se je začel danes .v Pragi, obsega 16 točk: otvoritev; izvolitev prezi-dija, govori gostov, pozdravi delegacij, volitev odborov kongresa; izjava prezidenta Klementa Gott-walda o delovanju centralnega izvršilnega odbora partije in q njenih daljnjih nalogah; poročilo predsednika vlade Širokega o problemih industrializacije Slovaške; izjava partije, ki jo bo podal generalni sekretar Rudolf Slanski o organizacijskih problemih partije; izjava ministra za informacije o marksistično-Ieninistični vzgoji; poročilo Jožefa Stetke; izjava Marije Svernove q spremembah organizacijskega statuta partije; poročilo o raznih odborih; izvolitev centralnega izvršilnega odbora in zaključek kongresa. Prisotne so delegacije vseh držav razen iz SZ, ki še ni prispela. Kongresu predseduje Gottwald, predsednik partije. Kongres bo trajal pet dni. Ves tisk poudarja politično važnost tega kongresa. Na popoldanski seji je govoril Klement Gottvvald. liidsii! zaradi Eisierja v angiešHsm parlamenta LONDON, 25. — V angleškem parlamentu je med govorom ministra za higieno z galerije nekdo zaklical: «Ce ste že socialisti, kdaj boste osvobodili Eisierja? «Nato je zletel nad poslanci cel oblak letakov, vratarji pa so manifestanta izgnali. V lepakih se zahteva takojšnja osvoboditev Eisierja. 4Cuk I, KNJIGE - GLEDALIŠČE - KONCERTI llLhCL RAZSTAVE -FILMI-KRITIKE-BROBTINE Dirigenf h lerberf Albert v ^udiforiumu" Priljubljenost dirigenta Herberta Alberta je dokazala številna množica glasbe ljubečega občinstva, ki je napolnila v torek zvečer v tretjič prostorno koncertno dvorano «Auditorium«. S sporedom, ki si ga je izbral, je dirigent posegal po treh reprezentativnih delih iz nemške simfonične literature. Za uvod smo slišali uverturo k operi «Caro-strelec», ki jo je napisal Karl Maria von Weber-začetnik nemške romantike. Mogoče precenjujemo umetniško vrednost tega prvenca zgodnje romantike, če ga ocenjujemo vzporedno z veličastnimi stvaritvami, kakor sta Beethovnova VI. in Brahmsova I. simfonija, toda ne smemo pozabiti, da je Weber v svojem času prinesel nekaj novega, ki se je že pripravljalo, pa je našlo šele v njem pravega udejstvdelja. Z njim se je pričelo glasbeno obdobje, ki je dalo Schuberta, Schumanna, Mendelssohna in toliko drugih. Ne glede na zgodovinsko važnost, je uvertura operi «Caro-strelec« ena izmed najbolj popularnih del te vrste ter nas pritegne s svojo karakteristiko: idiličnost podeželja, ki jo oči tuje preprosta tematika in temne sile, ki jo pretresajo, ter za Webra tako značilni orkestralni efekti, ki jih doseže z uporabo klarinetov, s pizzicatom čelov in kontrabasov itd.. Vse navedene posebnosti so v. dirigentovi interpretaciji prišle lepo do izraza. Beethovnova VI. sim foni ja-ime-novana tudi »Pastoralna«, predstavlja med simfoničnimi deli velikega mojstra neko posebnost, ker je t> njej že načet problem programske glasbe, dasi nas pred takim pojmovanjem sam Beethoven svari z besedami: spre j izraz občutja, kakor slikanje». Vendar pa je VI. simfonija-sHimna prirodi« baš z opisovanjem prirode (idila podeželskega življenja-pri-zor ob potočku-nevihta itd.), dosegla silno popularnost pri najširših krogih, čeprav se je Beethoven izogibal (razen izjem) realistične reprodukcije prirodnih šumov in zvokov, ker mu je bil glavni namen opisati stanje, ki nastane v duši, ki jo prevzame lepota prirode. V izvedbi, ki je sledila tradiciji beethovenijanske-ga sloga, smo si želeli nekoliko več izraza. Gaston Poulet, ki je dirigiral zadnji simfonični koncert nas je v tem pogledu s III. Beethovnovo simfonijo bolje zadovoljil, čeprav je bila izvedba slogovno nekoliko svojevrstna. Posamezni odstavki pa so bili vendar tudi tokrat izoblikovani lepo plastično. Brahmsovo I. simfonijo, ki smo jo slišali v drugem delu koncerta, primerjajo vsebinsko Beethovnovi V. simfoniji, ker je tudi njej vsebinska podlaga borba človeka proti usodi za dosego svobode in sreče. Posamezne momente te borbe predstavljajo različne teme, ki se prepletajo v prvih treh stavkih, dokler ne zadoni v zadnjem stavku slavospev zmagi nad usodo, ki približuje to simfonijo znani Beethovnovi IX. Pri njeni izvedbi je pokazal Herbert Albert vse svoje odlične dirigentske sposobnosti, uspehu pa je pripomogel tudi dobro into-nirani orkester. Po dejanjih jih Ijudslvo sodi Na željo vaščanov iz Devina, ki so s svojim polnoštevilnim obiskom na vsakovrstnih kulturnih prireditvah dokazali, da ljubijo petje in glasbo, je sklenila Glasbena matica iz Trsta prirediti v Devinu koncert. Zaprosila je nabrežinsko občino za dovoljenje, da bi se lahko koncert vrši! v dvorani tamkajšnjega šolskega poslopja, kjer je bilo do sedaj že več takih prireditev. Zupan iz Nabrežine je prošnjo odbil, ne da bj navedel za to tudi vzrok. Izvedeli smo, da je imela pred kratkim prav Agnelettova dp-larska zveza dva politična sestanka y dvorani šolskega poslopja, katere uporabo je nabrežinski župan prepovedal Glasbeni matici. Sola je po mnenju tega gospoda bolj primerna za politične predvolivne govore kot za čisto kulturno prireditev. Sicer vemo, «kam pes taco moli«, vendar bi bilo od teh gospodov mnogo bolj pošteno, če o poštenju lahko pri njih sploh govorimo, da si ne lastijo pravice govoriti o neki »svobodi« in »demokraciji«, dokler so njihova dejanja v popolnem nasprotju z njihovimi «visokodone-čimi frazami«. Prebivalstvo Devina odločno zahteva, da izda nabrežinski župan dovoljenje, da bi se koncert Glasbene matice vršil y šol-kem poslopju, in to čim prej NOVE KNJIGE Shakespeare: Izbrano delo II. del, polplatno .... L 340 Matanovič: Od elektrarne do žarnice, polplatno . . i . » 180 Puškin: Povesti Ivana Petroviča Belkina . t s s . » 70 Ivan Tavčar: «4000», polplatno . . . . ; ; : : ; ; » 180 M. Djilas: Članki, 1941 do 1946, polplatno ; ; s s , » 320 Deržavin: Voltaire, polplatno..........■ ; , s - - » 500 Serafimovič: Železna roka, polplatno i » 320 V.V.V.* v.v.v.v VAV.V, ANGELO V 1 V A N 7 E J ID 12 Iz navdušenja teh dni se porode izjave, ki so značilne za prejšnje mesece: «Ljudstvo meseca oktobra ni več ljudstvo meseca aprila vzklika «11 Costituzionale« sovražnik samega sebe, sovražnik narodnosti in sovražnik italijanskega imena... To današnje ljudstvo, združeno z avstrijskim cesarstvom in dobrim Ferdinandom, čuti v svojih žilah slavno kri italijansko (21. oktobra). «Običajni strankarski slog ! Ljudstvo — in s tem je mišljena večina, to se pravi trgovci in delavci — je meseca oktobra prav tako, kakršno je bilo meseca aprila, to je narodno in politično brez vsake zavesti. Sprememba na nastane drugje, in sicer v ozkem krogu izobražencev, ki se počutijo venomer slabše. Zaradi italijanskih porazov in sledečih vojaških protiukrepov v Lombardsko-beneški kraljevini se čustvo narodne vzajemnosti nadalje poostruje. Ro drugi strani pa bi se usoda italijanskega polotoka utegnila ugodno preokreniti edinole zaradi upornosti in zmage nemške demokracije. Z Dunaja se torej nadejajo rešitve Milana, Torina in Benetk ! V tem času oklevanja in negotovosti prične izhajati zadnje glasilo tržaškega liberalizma «11 Giornale di Trieste«, nastalo iz odcepitve najradikalnejših elementov časopisa «La Gazzetta di Trieste«. «11 Giomale di Trieste« izide proti koncu oktobra, to je v najkočlji- ,V. ’.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V,V.V.V.V.V.V.V.'.V.V.V.V.V vejši fazi dvoboja, ki se bije med absolutističnim centralizmom in med demokracijo v prestolnici. Pisan je popolnoma v slogu leta 1848, prežet je z neoguelfizmom (Pija IX. proslavlja tudi po njegovem begu v Gaeto) in ves poln najnaivnejše in najpraznejše retorike. Prvi članek prve številke nosi naslov: ((Pozdrav Trsta dunajskemu ljudstvu in dunajski skupščini«. Clankar takole nagovarja ((prikazni trinoštva«, to je prav dobro žive in resnične vojake grofa Windisch-graetza in Jelačiča: «Sonce sc dviga, trobente pojo, naša je pesem, naše življenje. Le nekaj dni — in vi boste za nas le spomin«. Potem se obrne k dunajskemu ljudstvu in mu prorokuje zmago: «Znano vam je — mu pravi —, katere zemlje smo sinovi in kako je ta zemlja raztrgana in zasramovana in kako se vsak dan in od vsepovsod joče, misli in hiti. Iz globočine duše vam kličemo: pomagajta Italiji! Pri neodkupljivi ceni naše svobode, pri krvi vaših mučenikov vas rotimo, da nam velikodušno pomagate rešiti jo ! V tem poslednjem dejanju slave sklenite z Italijo zvezo bodočnosti in tako bo vaša nekdanja sovražnica postala vaša prijateljica. Pomagajte ji ne z orožjem ali z zlatom, ampak z učinkovitim in mogočnim pristankom duhov, sicer bo opravila sama.... Pokličite starega maršala (Radeckega), ki že visi v grob, nazaj iz naše tlačene zemlje«. Ob vesti, da je Windischgraetz na pohodu proti Dunaju, se sprašuje: «Kaj še torej preostane? Ostane orožje meščanov«. Niti najmanj mu ne pride na misel, da je v Trstu orožje meščanov v rokah reakcionarne in protiitalijanske narodne garde, in vzklika: «Zagrabimo za orožje, prijatelji ! Potem pa z rokami, sklenjenimi na prsih (sic!) pričakujmo, da parlament vrže med valujoče province svojo veliko besedo«. In malo dni nato, ko še nič ne ve o padcu Dunaja, proslavlja v nekem pozneje inkriminiranem članku »zvezo ljubezni med Italijani, Madžari in Dunajčani, združenimi proti reakciji«. (Nadaljevanje sledi) | ZAPISKI OB ROBU j Imformbirojevci pripravljajo umor nedolžno obloženih v Tirani V Tirani se nadaljuje sodna razprava proti Koči Dzodzeja, sekretarju albanske partije in tovarišem. Izbor obtoženih kakor tudi tajnost sojenja in nespretno neprepričljiva fraziranja »obtožnice« brez vsakih dejstev, jasno pokazuje, da se cilj sojenja sestoji v glavnem iz sledečega: prvič, da se likvidira delavsko jedro v vodstvu partije, ki je oviralo ambicije intelektualne skupine okrog Envera Hodže, in drugič, da se proces izkoristi istočasno tudi za napad proti Jugoslaviji, tako da se Koči Dzodzeju in tovarišem podtakne, da so se kot trockisti gotovo nekako posebno povezali z Jugoslavijo in podobno. Tudi pred tem procesom za zaprtimi vrati in še bolj, odkar se je proces začel, se je videlo, da gre za popolnoma nedolžne ljudi, nad katerimi je neodgovorna skupina sedanjih albanskih voditeljev že v naprej izrekla obsodbo, da gre za pripravljanje umora. Dokazov o krivdi obtožencev ni: obtožnica jih ne navaja. Kar se tiče vezi z Jugoslavijo, jih obtoženci niso imeli nič več in nič manj kakor ostali albanski voditelji, ki danes nastopajo v vlogi tožilcev, a te vezi, kar je vsemu svetu znano, so bile v okviru odnosov med ljudsko republiko Albanijo in Jugoslavijo, ki je dajala vsestransko in nesebično pomoč, dokler ni resolucija Inform-biroja zmešala pojme nekaterim ljudem in dala potuho današnjemu vodstvu intelektualne skupine v albanski partiji. Na tiranskem procesu gre torej za nedolžno obtožene ljudi. Vso revščino metode borbe, ki jo je informbirojska grupa okoli En-verja Hodže začela proti delavskemu jedru v partiji, odkriva še bolj dejstvo, da je proces tajen, medtem ko Albanska telegrafska agencija istočasno daje s tega tajnega procesa poročila, kakršna so njim potrebna in ki jih nihče ne more kontrolirati. Ko je jugoslovanski tisk omenil to dejstvo, so se v Tirani odločili, da «objasnijo», zakaj je ta proces tajen. Tožilec je tretjega dne procesa rekel dobesedno: «Zaradi časti partije moram izjaviti, da se prav ta proces ne vrši tajno, temveč ob prisostvovanju omejenega števila publike... ker bi drugače proces bil javen in bi ga prenašali po radiu, da bi se ves narod prepričal o položaju obtoženca in o njegovih spletkah in zločinih, ker partija ne more dajati naredbe, ki so nasprotne zakonom republike, a njen centralni komitet in njen politbiro ne morejo nikdar izdati samovoljne odločbe, kakor trdijo obtoženi«. Torej: proces «ni tajen«, ker se vrši «v prisotnosti omejenega števila publike«, a kljub temu je tajen, «ker bi drugače prenašali po radiu«. ((Centralni komitet in politbiro ne moreta izdajati samovoljnih odločb, kakor trdi obtoženi«, in da ljudstvo ne bi to zvedelo, se proces ne vrši javno, vendar ta namišljeni položaj ob- GJ SPODNEST ¥__€> 1 TRGOVINA 9 INDUSTRIJA"• PROMET e FINANCE J STALISCE DUNAJA glede »Južne železnice« in Trstu Dunajski gospodarski tednik ulnternaiionale Wirtschaft», glasilo avstrijske zvezne trgovinske zbornice in hkrati neuradni tolmač stališča avstrijskih krogov v gospodarskih vprašanjih, prinaša v številki z dne 21. t. m. obsežen članek pod naslovom sPredlogi k reševanju problemov tržaškega pristanišča». Avtor članka je načelnik V. avstrijskem prometnem ministrstvu DS Solvis, ki je v isti stvari napisal podoben članek že dne i. decembra pr. i. G. Solvis je v decembrskem članku obravnaval predvsem vprašanje prometnih zvez Avstrije s Trstom, tarifnih ureditev in olajšav kakor tudi ukrepe, ki bi bili še potrebni za pospeševanje železniškega prometa in za poenostavljenje carinskega postopka. Omenjal je jadranske transportne konference in tržaški pristaniški odbor, ustanovljen 1924, ki naj bi se znova sestavil, ter nato podrobno razčlenil vprašanje bivše sJužne železnice», ki je prešla s sporazumom v Rimu z dne 29. marca 1923 v dokončno obratovanje držav-naslednic avstro-ogrske monarhije proti plačilu letne anuitete 18,044.481 zlatih frankov (1 frank — 0,29032 'gr zlata) na račun zakupnine do L 1968. S temi sredstvi je novoimenovana družba uDOSAC» (Donau-Sava-Adria Compagnie, bivša c. kr. . privilegirana družba južnih železnic) plačevala obresti in obveznice družbinega dolga. Ta je znašal l. 1923 za 4,187.256 prioritetnih obligacij 471,066.300 zlatih frankov; konec 1945 bi bilo še 2,078.714 obligacij, večinoma last francoskih interesentov, delnic pa je za 20.4 milijona zlatih frankov, po l. 1918 večinoma v lasti italijanskih kapitalistov. Kasnejši «Brionski dogovoru iz 1942 med Nemčijo, Italijo, Madžarsko in Hrvatsko je to anuiteto znižal na 3,3 milijone zlatih frankov, vendar pa je mirovna pogodba z Italijo, priloga XIV, točka 15, (v smislu izjave Združenih narodov z dne 5. jan. 1943) razglasila ničnost teh dogovorov in predvidela revizijo rimskega dogovora iz 1. 1923. Zborovanje družbe «DO-SAC» dne 15. maja 1948 je sicer sklenilo, da je ta dogovor ponovno uveljavi, toda le z navzočnostjo zastopnikov Italije, Madžarske in pariškega odbora interesentov Avstrija, in FLRJ sla namreč že prej odpoklicali svoje zastopnike v upravnem svetu družbe. Vprašanje družbe uDOSAC» je torej povezano z vprašanjem Trsta, zato ga je avtor zvezal tudi z drugim člankom, očitno za pričetek pariškega zasedanja štirih zunanjih ministrov. Podnaslovi dajejo poudarek tranzitnim olajšavam za zunanjo trgovino in interesu, ki ga ima Avstrija za Trst. Najprej omenja avstrijski predlog o internacionaliziran ju železniških zvez Trsta na mirovni konferenci v St. Germainu po prvi svetovni vojni, ki pa ni prodrl, marveč govori čl. 311 sanžermen-ske mirovne pogodbe le o možnosti svobodnega dostopa Avstrije do Jadrana in o svobodi prevoza do pristanišč, Cl. 320 pa, da bo tehnična in upravna reorganizacija eJužne železnice» dogovorjena med družbo in tistimi državami, kjer leže njene naprave (preje cit. rimski dogovor). Avtor znova poudarja vlogo meddržavne-v a odbora, ki je skrbel za pospeševanje tranzitnega prometa s Trstom. Nato pa prehaja r.a vprašanje nove ureditve in meni, da bi morala priti tudi v avstrijsko mirovno pogodbo določba, ki jo vsebuje čl. '15, pril. XIV, mirovne pogodbe z Italijo, da bi tako činaprej prišlo do pogajanj glede družbe eDOSAC». Dogovor iz l. 1923 je namreč določal, da plačuje Avstrija 6,7 milijona zlatih frankov ali 33.8 odst. (Madžarska 16.5 odst., Italija 24.6 odst., Jugoslavija 25.1 odst.), sedanji avstrijskih proračuni pa določajo v la namen le 900.000 šilingov letno, ker da je med vojno mnogo obveznic zapadlo, zlasti vsled nemškega posega v avstrijske železnice. Nato prehaja na prometno-poli-tična vprašanja, pri čemer poudarja, da bo stališče FLRJ odločilno, ker vodijo od treh železniških prog, ki vežejo Avstrijo s Trstom, dve — in sicer najmočnejši — po jugoslovanskem ozemlju. Stališče FLRJ, kakor ga je sporočila julija 1948 avstrijski vladi, je, da smatra vsled novega položaja, ki ga ustvarjajo mirovne pogodbe, dogovor iz l. 1923 za neveljaven, saj govorita mirovni pogodbi z Italijo in Madžarsko o reviziji tega dogovora. Zato FLRJ tudi ne bo sodelovala z družbo «DOSAC» ter ne bo imenovala zastopnikov v upravni svet niti toženega (ki se mu za zaprtimi vrati lahko postavi v usta vsaka izjava, ki je potrebna organizatorjem procesa), ga vendar Albanska telegrafska agencija objavlja ljudstvu! Popolnoma jasno: kadija te toži, kadija te sodi, kadi-ja javlja, da si na sodišču izjavil, kar sodniku prija, to je, stavlja v usta obtoženih izjave, ki jih nikdar niso izrekli. Glavno je, da te izjave obtoženih, ki so že obsojeni, preden se je končal proces, ((obtožujejo delavsko jedro delavske partije ((trockizma«, a socialistično Jugoslavijo ((izdaje in kolonizatorskih namer«. Kakršen koli bo konec procesa (kar ni težko uganiti) mora biti vsem poštenim ljudem v delavskem gibanju popolnoma jasno, da gre tu za metode, ki niso sa-J mo nemoralne, ne samo nesocialistične, temveč direktno spadajo v kriminal. Da ljudje okrog anti-jugoslovanske skupine Informbi-roja ne izbirajo sredstev in metod — to je poslalo že vsem znano. Sojenje po nedolžnem obtoženih v Tirani piše samo stran več v sramotni knjigi škodljivih del resolucije Informbiroja. ne bo plačevala prispevkov -a upravne stroške. Cisto zmotno Pripominja nato g. Solvis, da sla vendar Italija in Madžarska pri-znali rimski dogovor in omejili revizijo na vprašanje anuitet, ker s tem še ni zanikal, da govor itd mirovni pogodbi z obema državama o reviziji na splošno. Po neki čudni logiki prehaja od tod k reviziji mirovne pogodbe z Italijo v smislu tristranskega predloga od 20. marca P". l-< v zvezi z poročilom gen. A'.reya a gospodarski povezanosti Trsta ~ Italijo. V tem primeru, da bi nastal snov stvarni položaj in _z njim vprašanje, ali bi ne. priše •— po izključitvi STO-ja znova v poštev že znani čl. 311 sanže1-menske mirovne pogodbe. Zato poudarja članlcar, da bi pri reviziji iialijanske mirovne pogodbe morala Italija prevzeti obveznostir ki jih ima Svobodno tržaško ozemlje, zlasti na podlagi čl. 1 prilope VIII, (ki gouori o nalogah tržaške proste luke) da sc zagotovi mednarodna trgovina tržaški luki' z ustanovitvijo carinske proste luke, s popolno svobodo za tranzitni promet in z mednarodno upravo pristanišča. Vse olajšave za promet, ki so obstajale za čast meddržavnega odbora iz 1934 - °P-ur., da so sedaj izginile in revizija mirovne pogodbe nai .?* tudi v tem pogledu vzpostavi estatus quo ante...«, poprejšnje, stanje. Te besede močno spominjajo na volivno objavo vseh giuntim i strank v Trstu, ki opozarja n znano izjavo Sforze, da bo ‘Ita lija v priključenem ji Trstu da največje koncesije v korist me narodnega tranzitnega prometa-. Vendar pa avtor svoj člane malce drugače končuje. Mirovn pogodba za Avstrijo, ki bo morala priznati tudi italijansko rnirov-^ no pogodbo, da bo rešila tudi žaško vprašanje. vBrez naravneg zaledja je Trst gospodarski Pa" sivum. Ako ne bodo podredili gospodarstva politiki, bi se la ? razvil položaj v korist vseh (P° črtal Solvis) držav«. Nato ciW^ izjavo bivšega sovjetskega mim stra za zunanje zadeve Molotoi; takole: «Fst priznavajo, da je važno mednarodno trgovsko P*‘ stanišče, ki mora potrditi s . važno vlogo v razvoju Tne^nar,m(l ne trgovine. Poseben pomen * pravilna ureditev sedanjih odn sov Trsta do sosednih nar0^?Vf,l (iz govora v politično-teritona komisiji pariške mirovne kon renče dne 14. septemba .’Mo-ur.). Pravi, da po tej iz)av\ lotova lahko upajo, da S°V,Tnre jetska zveza ne bo odrekla svoje «naporom, ustvariti trajno P° lago tržaški pristaniški Kljub izrazom simpatij do ^ stranskega predloga pa bi P ' podčrtane besede dopuščale ^ sirijskim krogom možnost P°~ viti obstoj Svobodnega °z ain. Samo takšna rešitev je lahko « reč obenem «v korist vseh drz je «mednarodna» in daje «traj ^ podlago našemu joristanišert-gleda tako tudi avstrijska v Slovaški nolitični obsojajo obrekovalno Iti iiiffni delavci Jugoslaviji V Bačkem Petrovcu so priredili konferenco slovaških javnih, političnih in kulturnih delavcev v FLRJ, ki se je je udeležilo 140 delegatov. Konferenco so priredili v zvezi z obrekovalno gonjo proti FLRJ, KPJ in njenemu vodstvu, ki jo vodijo v deželah ljudske demokracije. Referat o stališču Slovakov v FLRJ do resolucije Informbiroja in obrekovalne gonje proti FLRJ in KPJ je imel tovariš Jan Kiš, sekretar okrajnega komiteja KPS bačkopalanškega o-kraja in ljudski poslanec. . Po diskusiji so ob navdušenem pritrjevanju sprejeli resolucijo delegatov v zvez; z obrekovalno kampanjo Informbiroja in dopis radiu Pragi. S konference so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, v kateri izražajo predstavniki Slovakov v FLRJ ogorčen protest proti tej umazani in nesramni kampanji proti KPJ, njenemu vodstvu jn FLRJ. Posebno obsojajo napade vodij da. našnie Češkoslovaške. Predstavniki Slovakov v FLRJ obljubljajo maršalu Titu, da bodo neomajno vztrajali v veliki borbi za zgraditev socializma v Jugoslaviji Ob koncu brzojavke zagotavljajo, da bodo budno čuva. li bratstvo in enotnost in da ne bodo štedil; z napori Pri izpolnjevanju vseh nalog, ki jih postavlja pred nje jugoslovanska ljudska vlada in jugoslovansko vodstvo s centralnim komitejem na čelu V resoluciji, ki so jo na konfe- renci soglasno sprejeli predstavniki javnega, političnega in kulturnega življenja slovaške narodnostne manjšine v Vojvodini odklanjajo umazana obrekovanja in laži nekaterih voditeljev Komunistične partije Češkoslovaške in češkoslovaškega radia, ki brezprimerno napadajo jugoslovansko socialistično domovino. Predstavnike slovaške manjšine v FLRJ boli, da prihajajo iz njihove stare domovine taki nepremišljeni napadi, ko vendar sami občutijo pravilno rešitev narod, nostnega vprašanja na načelih marksizma-leninizma in imajo vse pogoje in možnosti za razvoj svoje narodnostne kulture. Ob koncu resolucije predstavnik; slovaške manjšine v FLRJ z radostjo ugotavljajo, da široki delovni sloji v Češkoslovaški, ki poznajo dejansko stanje pri nas, ob raznih prilikah manifestirajo svoje občudovanje in ljubezen do jugoslovanskih narodov, Veseli jih, da delovni ljudje na Češkoslovaškem drugače čutijo, mislijo in delajo kot bi to želeli ((teoretiki«, ki so natrpani z »modrostjo« zloglasne resolucije Informbiroja. Toplo pozdravljajo pošteno stališče češkoslovaškega ljudstva, ki pozna našo državo po delih ter odklanja provokacije proti našim narodom«. V dopisu radijski postaji Praga pišejo med drugim: »Do objave resolucije Informbiroja smo z zadovoljstvom poslušali vaše oddaje. Seznanjali smo se na ta način z uspehi va. še borbe za zgraditev socializma, hkrati pa smo dobivali priznanje za naše napore, priznanje za junaško borbo jugoslovanskih narodov. Mnog; med vami so bili V naši državi in videli, kaj se pri nas dela. Prav do pojava nesrečne resolucije Informbiroja so bile vaše oddaje pravi glas prijateljev in zaveznikov. Odkrito vam pravimo, to potrjujejo tudj vsj Slovak; v FLRJ, vs[ pošteni in delovni ljudje pri nas, vsi narodi FLRJ. ki so ljubili in ljubijo češkoslovaške narode, da predstavljajo vaše oddaje, najblaže rečeno, laž do socialistične Jugoslavije. Sicer vi to sami veste. Zavedati se morate. da je vse, kar o Jugoslaviji govorile, najnesramnejša in naj-zahrbtneiša laž. Dobro vam je znano, da se je Jugoslavija pod vodstvom svoje slavne komunistične partije s tovarišem Titom na čelu prva dvignila z ZSSR v borbo proti fašistom, na žalost pa tudi edina, da se bori za svobodo, ne samo svoje, temveč tudi vseh zasužnjenih narodov. Delovno ljudstvo Češkoslovaške je navzlic breznačelni gonji vsak trenutek pripravljeno pokazati svoje prijateljstvo do FLRJ in ljubezen do KPJ ker se zaveda, da pridobitev narodnoosvobodilne borbe in današnje graditve so cializma ni mogoče ločiti od partije in našega tovariša Tita. V gonj; proti socialistični Jugoslaviji presegate s svojo predrznostjo vse meje. Sram nas je, da mo- re radijska postaja sociali*** države pasti tako nizko. _ V vaših oddajah podpirate tirevolucionarni list pešcie® jh nih izdajalcev naših naro ne zaslužijo drugega kot » j.u„ k0 zaničevanje vseh Pos;en, ,ega di. Tako kot vaš starejsi *• - — moskovski radio _ ^ddajah te, da govorijo v vaših ^ojub0. umazani dezerterji tipa -e(jteiO viča in njemu podobni ,0, ko naš radio in tisk vsak .g, vori in piše o uspehih sociam^ ne graditve pri nas in v[ deželah ljudske demokracij o naših uspehih molčite, ^ da se da graditev sociali-FLRJ preslišati. m gi- V mednarodnem delavs' banju laž n; zmagovala, tokrat bo zmagala resnica- ^ Pošiljamo vam to pis® ’.sro0ni objavite v vaši oddaji. S P1 -K; vam pošiljamo tudi resol ’se-smo jo sprejeli na daI?aSI^"hiaVil)-stanku, da bi tudi njo' ;rt V imenu javnih, poh« v kulturnih delavcev !=IoVt‘ jan FLRJ so pismo podpis?a* • gK0-Kiš, sekretar CK KPS za palanški okraj, -Jura] ? n(jjur. ljudski poslanec, Juial ljudsk1 poročnik JA, Janko .edniK poslanec, T-'bor Kenig, lista «HJas ludu« in dnik KPS, Mihal Sipicki, prea' e kmetijske obdelovalne 1 j.ud. «Janko Cmelik«, Jan - Kj, ski poslanec, Andrej ^^te, ljudski poslanec, Andrej ^j0\ Terezija Imrekova m Kobar. E® Žene! Združimo se v LJUDSKI FRONTI in preprečimo, da bi naši sinovi ponovno postali žrtev koristolovskih trgovcev z orožje*11 *" " ".................................................. i —' ■ ■■■» 1,1 • ■ — .i. tjJjO NAROČNINA: Cona A: mesečna 261), četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugohr; FLRJ: 55, 165, 330, ^ Poštni tekoči račun za STO-ZVU: « Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z-Odg urednik STANISLAV RENKO, - Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battlstl 301/a - Tel. 70 UREDNIŠTVO' ULICA MUNTECCHI St. b, Ul. nad. — Telelon St 93-806. — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 Telefonska številka 8351. OGLASU od 8.30-12 In od 15-18, teL 83-51. Cene oglasov: Za vsak inm višine v širini 1 stolpca: trgovski «0, ftnančnopravnl 60, osmrtnice 70 lir.