Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 2 / Leto 79 / 11. januar 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU CELJE Str. 2-3 CELJE SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Objavljen seznam zgradb, predvidenih za porušitev Kaj vašemu naselju prinaša osnutek novega OPN? PRIL OGA Str. 16-17 Vprašanja in predlogi svetnikov Str. 6 Igor Feketija, državni sekretar: Kako spremeniti zapleten pokojninski sistem? Str. 22-33 SPORED Boštjan Romih: V oddaji Izven okvirja predstavlja zgodbe izjemnih Slovencev ŠT. 2 11. JANUAR 2024 SPORED SPORED TV Slovenija: Kaj bo v tem letu ponudila nacionalna televizija? PET. 12. 1. SOB. 13. 1. NED. 14. 1. PON. 15. 1. TOR. 16. 1. SRE. 17. 1. ČET. 18. 1. AKTUAL TV Kot da se poznava že leta in leta Mojca in Mattias Foto: Andraž Purg Vzhičena celjska ledena dvorana ob zmagi nad Jesenicami Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v tekmi četrtega kroga drugega dela državnega prvenstva premagali ekipo Sij Acroni Jesenice s 5 : 3. Skočili so na drugo mesto in se jim nasmiha prva uvrstitev v  nale državnega prvenstva v dolgoletni zgodovini. Pod vod- stvom trenerja Gala Korena so bili v torek na višku svojih moči proti favoritom iz Gorenjske. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 2, 1 1. januar 2024 AKTUALNO ZADETKI Kaj vašemu naselju prinaša osnutek občinskega prostorskega načrta? Zaradi sprememb se obetajo burne razprave Mestna občina Celje je sredi decembra javno razgrnila dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN). Javna razgrnitev bo trajala do petka, 9. februarja. V tem času bo organizirana tudi javna obravna- va. V občini pravijo, da je OPN izjemno pomemben prostorski in strateški dokument za lokalno skupnost. Omogočil bo urejeno prostorsko in zemljiško politiko, ki sta osnovi za kakovosten prostorski razvoj mesta in celotne občine. A povsod z njim niso zadovoljni, nekatere krajevne skupnosti, v katerih so OPN že natančno pogledali, so tudi na nogah, saj ponekod prinaša širitev naselij, industrije ali nove prometne posege. Člani vodstev nekaterih krajevnih skupnosti imajo te dni tudi sestanke, saj se pripravljajo na javne obravnave. Nad OPN ni navdušen niti priznan celjski arhitekt Valter Ernst, ki je leta 2004 dobil bronasti celjski grb. SIMONA ŠOLINIČ Takšen predlog in rešitev tako imenovanega zahodne- ga vozlišča v Celju je podal arhitekt Ernst s svojimi sodelavci. »Sprejem občinskega pro- storskega načrta je ena ključ- nih točk mojega političnega programa, ki urejanje prosto- ra vidi kot temelj za nov ra- zvojni preboj našega mesta s primestjem. Ne gre zgolj za ustvarjanje novih prostorskih in prometnih pogojev, ki bodo omogočili zagon gospodarskih in stanovanjskih dejavnosti, temveč za zagotavljanje ure- jene prostorske in zemljiške politike, ki je osnovni pogoj za razvoj Mestne občine Celje ter obenem gonilnik gospodar- skega in družbenega razvoja regije. Zagotavljanje odpor- nega in dolgoročnega razvoja potrebuje strateški okvir, ki ga predstavlja sprejetje prvega OPN. Verjamem, da je občin- ski prostorski načrt živ doku- ment, ki bo z javno razgrnitvijo še okrepil svojo vsebino in ka- kovost, zato vabim občanke in občane, naj se udeležijo javnih predstavitev in podajo svoje pobude,« je pred tedni pouda- ril župan Mestne občine Celje Matija Kovač. V občini, razumljivo, optimistični Celje se bo razvijalo kot sre- dišče nacionalnega pomena ter hkrati kot regijsko in občinsko središče, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, iz- obraževalno, kulturno, versko in prometno središče občine in Savinjske razvojne regije ter s tem predstavljalo najpomemb- nejše središče med Ljubljano in Mariborom. Tako pojasnju- jejo v občini. Z gospodarski- mi conami, s stanovanjskimi območji in številnimi javnimi delovanji občinskega, regional- nega in nacionalnega pomena ter z razvojem univerzitetnega središča bo Celje krepilo vlogo v omrežju središč. »V ta namen bomo zagotovili dovolj površin za razvoj gospodarskih, oskrb- nih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter dejavnosti, ki prinašajo nova delovna me- sta. Hkrati bodo zagotovljene površine za različne oblike sta- novanjske pozidave različnih gostot, pri čemer gre za spod- bujanje večjega števila prebi- valstva v Celju. V ta namen bo treba izboljšati komunalno in prometno infrastrukturo. Ob- čina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij tako, da bodo prvenstveno iz- koristila proste in nezadostno izkoriščene površine v nase- ljih, ter s prenovo degradiranih območij v naseljih. Za nadalj- nji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo je treba opredeliti poselitvena območja s smisel- no zaokrožitvijo naselij,« so v občini optimistično zapisali ob razgrnitvi dokumenta. Pomisleki se vrstijo Toda z vsebino vsi niso za- dovoljni. V nekaterih krajevnih skupnostih se bojijo, kaj bodo prinesle večje prometnice. Pod Aljaževim hribom je na primer načrtovana ena od možnih dr- žavnih obvoznic v predoru. Nekateri krajani ob Mestnem pokopališču Celje dodajajo, da bi bilo to nesprejemljivo. Tamkajšnji hrib – nasproti pokopališča – ki ga je lani do- dobra opustošilo neurje, naj bi se posedal, prometno je še vedno neurejen. Nekateri krajani že leta opozarjajo, da Javna razgrnitev OPN bo do 9. februarja na spletni strani Mestne občine Celje in v Mestni občini Celje v sejni sobi pri vratarju. Javne obravnave bodo v veliki dvorani Narodnega doma: 16. januarja ob 17. uri za krajevne skupnosti Pod gradom, Aljažev hrib in Teharje, 23. januarja ob 17. uri za krajevne skupnosti Trnovlje, Ljubečna in Škofja vas ter 30. januarja ob 17 . uri za krajevne skupnosti Medlog, Ostrožno in Šmartno v Rožni dolini. 9. januarja je bila razprava za mestne četrti Slavko Šlander, Center, Dečkovo naselje, Dol- go polje, Gaberje, Hudinja, Kajuh, Lava, Nova vas, Savinja. nistični načrt Celja (UNC) iz sedemdesetih let. »Takrat so bili postavljeni osnovni temelji mestnega prostora, predvsem nove prometne povezave, re- gulacije voda in komunalna infrastruktura. Določeni so bili trasa avtoceste in severno ob njej regionalni plinovod ter vozlišče Celje – center in Celje – Lopata. V urbanističnem na- črtu je bila predvidena presta- vitev savinjske proge na drugo stran, skozi Lisce in nadalje v tunel pod Anskim vrhom z izvozom na Bregu in čez nov most čez Savinjo nazaj na novo železniško postajo.« Poudarja, da je OPN zarisan tako, da je že vnaprej znano, da še petdeset let ne bo iz tega nič. Stanovanja na območju Stare cinkarne? Tudi sam je presenečen nad predvideno stanovanjsko gradnjo na območju Stare cinkarne: »In to v neposredni bližini Cinkarne Celje, kjer je še vedno temeljna industrija. Pri izdelavi OPN so urbanisti morali upoštevati tudi mnenja »Želimo preprečiti pogo- sto prakso, da delodajalci zaposlene dve leti pred upokojitvijo pošljejo na za- vod kot brezposelne, čeprav bi še lahko delali.« Igor Feketija, državni se- kretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS »Starejši se izogibajo teh- nološkemu napredku, na- mesto da bi se potrudili in ga izkoristili v svoj prid.« Mira Laubenstein, aktivna upokojenka »Nekaj mojih nekdanjih učencev se je vpisalo v srednjo glasbeno šolo in so že skoraj profesionalni glasbeniki. Užitek je, ko na odru vidim nekdanjega učenca in si mislim, da sem pripomogel k temu.« Samo Jezovšek, klaviatu- rist »Mislim, da smo ženske obremenjene z mislijo, kaj vse moramo narediti v službi in doma. Za svo- je počutje ne poskrbimo dovolj. Orientalski ples ni le rekreacija, ampak nam pomaga, da se sprejmemo takšne, kot smo. Nina Jakončič Ploštajner, učiteljica orientalskega plesa »Kako lahko igram to gove- jo glasbo, so me spraševa- li. Jaz pa sem se le sladko smejala, saj sem doživela marsikaj, medtem ko so ›ta glasni‹ sedeli doma.« Eva Šolinc, glasbenica in voditeljica 1 -7 2 -6 4 -5 7 -6 Župan MOC Matija Kovač: »OPN je strateški dokument in ne določa podrobnih ureditev, kot so prometnice z vsemi pogoji. Navedene so tri možnosti obvoznice v Celju, vsekakor pa bo končna izbrana rešitev predmet bodi- si državnega prostorskega načrta v primeru tretje razvojne osi ali občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), če bi šlo za cesto lokalnega pomena. Tudi za Celje je gradnja tretje razvojne osi ena od prioritet, saj ne gre zgolj za cesto, ampak koncept razvoja. Raču- namo, da bo to ureditev državnega pomena in v zvezi s tem se redno pogovarjamo z mi- nistrstvom za infrastrukturo.« bi bilo dobro tudi v tem delu obnoviti dotrajane ceste, po katerih dnevno v šole hodijo otroci, pločnika pa ni, zato menijo, da je občina pozabi- la na hrib. Zdaj je v predoru pod njim začrtana državna ce- sta. Na Teharjah ne vedo, kaj bo za tamkajšnje prebivalce pomenila širitev industrijske cone, mnogi se čudijo, da je na območju Stare cinkarne zamišljeno stanovanjsko na- selje. Krajani vseh krajevnih skupnosti bodo ta mesec imeli možnost svoje pomisleke tudi javno predstaviti. Arhitekt Valter Ernst meni, da pri pripravi OPN stroka ni bila dovolj vključena. Dodaja, da je bil za OPN osnova urba- Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 2, 1 1. januar 2024 AKTUALNO stanovanjskimi stavbami, kar bi moral biti predmet širše debate. Enako je s pozidavo Sončnega parka z individualno gradnjo, kjer predlagam nada- ljevanje blokovne gradnje, ven- dar z bolj mestnim značajem. Tako imenovani zeleni klini, ki so bili po UNC predvideni kot vmesne zelene površine, so medtem že izginili. Južni del tega Sončnega parka bi bil vsaj ob Dečkovi cesti najprimernej- ši za postavitev javnih stavb. Vzhod industrije je omejen z novo vzhodno obvoznico, katere osnova je že določena do magistrale vzhod. Na zaho- dnem delu mesta so predvide- ne večje površine za stanovanj- sko gradnjo, ki so omejene s strugo Koprivnice. Predlagam takojšnjo ukinitev zazidalnega načrta Sončni park z individu- alno gradnjo, ki naj se zaradi bližine mesta in zgrajene javne infrastrukture nadomesti le z blokovno mestotvorno gradnjo kot povezavo z Dečkovim na- seljem in Novo vasjo. Individu- alno gradnjo naj izvajajo le na bolj oddaljenih območjih, kot so Babno, Lopata, Medlog in tudi Šmartno v Rožni dolini. V severnem delu nad avtocesto je množica razpršenih poseli- tev, nekatere bi kazalo združiti v urbanistične celote, seveda tam, kjer nismo omejeni s kmetijskimi površinami in bo možno izvesti kanalizacijo,« komentira Ernst. Glede prometne situacije do- daja, da je ta določena z avtoce- sto, mestnim križem magistrala vzhod–zahod in sever–jug ter s savinjsko železnico. » Ta omeju- je izvedbo prehodov sever–jug, izvedena sta sicer dva podvoza, na Mariborski cesti in v Kersni- kovi ulici, težava pa ostaja pre- hod v Čopovi ulici. Povečanje naselij Nova vas in Dečkovo naselje, Sončni park in druga pozidava nad avtocesto bodo dodatno obremenili dostope do mesta. Poglejte kompleks šolskega centra in bolniškega kompleksa, ki na območju od Čopove do Vrunčeve ulice nima niti enega priključka ali izvoza na magistralo zahod. Sa- vinjska proga ostaja problem vseh prehodov med severom in jugom. Predlagam, da jo z več železniškimi postajališči pred- vsem pri nekdanji Kovinotehni za dostop v mestno jedro spre- menimo v mestno železnico, saj bi le tako odpravili jutranji dovoz več sto avtomobilov iz smeri Savinjske doline,« meni strokovnjak. Predor? Preusmeritev regionalnega in predvsem tovornega pro- meta z magistrale sever–jug privede do odločitve, kaj storiti takoj in katera trasa obvoznice je najboljša izbira, pojasnjuje Ernst: »Menim, da je to zaho- dna obvoznica, saj je cesta z Lopate do magistrale zahod že izvedena. Kot občan sem izdelal predlog vozlišča, ki ureja promet na dveh ravneh. Osnovna cestna raven bi uredi- li s krožiščem pred železnico, regionalno cesto Lopata–Tre- merje pa izvedli v nadvozu, ki se začne na mostu čez Ložni- co in poteka po nadvozu čez krožišče, savinjsko železnico in po mostu čez Savinjo v pre- dor pod Anskim vrhom. S tako dvignjeno regionalno cesto bi rešili promet čez magistralo in železnico brez zastojev. Seve- da je projekt treba takoj vne- sti v državni prostorski načrt. Vzhodna obvoznica nastaja z dokončanjem priključka na av- tocesto Celje–vzhod, ki poteka na jug ob industrijski coni in bo ob dokončanju priključena na magistralo vzhod. Za prehod na jug sta bila na republiškem javnem natečaju nagrajena dva projekta. Ta sta med drugim obravnavala prehod vzhodne obvoznice mimo mestnega jedra. Avtor prvega projekta je bil Uroš Birsa iz Ljubljane. Avtor je z nadvozom predvidel prehod čez tire in Voglajno ter nato čez Teharsko cesto v pre- dor pod Aljaževim hribom in Starim gradom z izhodom pred mostom v Zagradu.« Drugi pro- jekt, katerega avtor je Ernst, je predvidel prehod čez tire in Voglajno z nadvozom in s pri- ključkom na Teharsko cesto. Po obnovljeni Teharski cesti bi prišli do mostu čez Savinjo v Zagradu. Slednja možnost se mu zdi danes najracionalnejša rešitev za vzhodno obvoznico. In oživitev mestnega jedra? Ernst daje velik poudarek predvsem oživitvi mestnega jedra: »To je problem, ki za- jema povečanje stanovanjske gradnje v mestnem jedru, gradnjo študentskih domov in umestitev fakultete tako, da dosežemo čim več prehodov skozi mestno jedro. Za razvoj turizma in sejemske dejavno- sti potrebuje mesto tudi hotele. Treba bo zagotoviti parkirišča ali garažne hiše na obrobju mestnega jedra, saj je Celje regijsko in fakultetno središče in potrebuje dovoz avtomo- bilov vsaj do obrobja mesta. Niso vzdržni izgovori, da je na vsaki lokaciji v mestu pod- zemna arheologija, saj potem v Ljubljani in Gradcu ne bi bilo nobene podzemne garaže. Na praznem območju med Mari- borsko cesto in Vrunčevo uli- co ter magistralo bo možno v korist razvoja mestnega jedra rešiti kar nekaj od navedenih dejavnosti.« Dodaja, da bi tudi razprave o OPN morale biti celovitejše: »Kajti razprave, ki so organi- zirane za krajevne skupnosti, bodo občani vzeli kot reše- vanje svojega vrtička. Tu pa gre za iskanje predlogov, ki rešujejo probleme na globalni ravni občinskega prostorskega načrta.« Foto: Andraž Purg Arhitekt Valter Ernst ima za Celje kar nekaj predlogov. Med drugim tudi posodobi- tev cestne povezave Celje – zahod, Lopata s Šmartnim v Rožni dolini in naprej sever- no od jezera na Konjsko in v Vojnik. Od tam je pot odprta na Dobrno in v Maribor. »To bi hkrati postala najbolj se- verna obvoznica Celja, obe- nem pa dostop do mestnih re- kreacijskih površin,« dodaja. Ali veste, kaj občinski prostorski načrt predvideva na območju, kjer živite? (Izdelal: Razvojni center Planiranje, d.o.o.) Občinski prostorski načrt je sestavljen iz stra- teškega in izvedbenega dela. Strateški del določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celo- vito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, zasnovo gospodarske jav- ne infrastrukture lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve. V izvedbenem delu OPN so ob upoštevanju usmeritev iz strateškega dela za celotno območje občine določeni območja na- menske rabe prostora in enote urejanja prostora ter oblikovani splošni, podrobnejši in posebni prostorski izvedbeni pogoji (PIP). LEGENDA OBMOČJA ENERGETSKE, KOMUNALNE IN KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE MEJA OBČINE OSNOVNA OZ. PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA PROSTORA OBMOČJA STANOVANJ OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI POSEBNA OBMOČJA OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ OBMOČJA VODA OBMOČJA NADZEMNEGA PRIDOBIVALNEGA PROSTORA POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE MEJA OBMOČJA ENOTE UREJANJA PROSTORA MEJA OBMOČJA DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT MESTNE OBČINE CELJE PRIKAZ ENOT NAMENSKE RABE PROSTORA IN ENOT UREJANJA PROSTORA Valter Ernst pristojnih ustanov, seveda pa osnovne usmeritve podajo strokovne službe občine. Pri tem me čudi, da se kdo od- loči pozidati Staro cinkarno s Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 2, 1 1. januar 2024 GOSPODARSTVO Po uspešnem lanskem letu – konkretne številke o poslovanju še niso znane – v večini zdraviliških pod- jetij napovedujejo nov naložbeni ciklus, s katerim bodo povečali svojo že sicer bogato ponudbo, ki so ji že lani dodali nekaj novosti. V Termah Olimia bodo zgradili nov bazenski kompleks in družinski hotel, v Termah Dobrna napovedujejo obnovo dveh stavb, ki sta že več let prazni, v Thermani Laško pa bodo letos končali prenovo prostorov, ki so namenjeni zdravili- škemu zdravljenju. JANJA INTIHAR Uprava in nadzorni svet Cinkarna Celje sta za 13. februar sklicala izredno sejo skupščine delničarjev. Edina točka dnevnega reda je delitev bilančnega dobič- ka, ki ga je družba imela v letu 2022. Dividende naj bi znašale 2,77 evra bruto na delnico, delničarji naj bi jih dobili deset dni po seji. Cinkarna lani ni raz- delila bilančnega dobička niti ni o tem na redni seji skupščine sprejela nobene- ga sklepa. Cinkarna Celje je leta 2022 ustvarila 43,3 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v njeni zgodovini, vendar so kljub temu njeni lastniki lani ostali brez dividend. Razlog je bila državna pomoč, ki jo je podjetje dobilo za omilitev posledic energetske krize. Če bi v letu 2023 ali za leto 2023 izplačalo dobiček, bi državna sredstva moralo vr- niti. Izguba pomoči, ki naj bi lani znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkar- no pomenila večjo premo- ženjsko škodo, so opozorili v družbi. Na lanski redni seji skupščine je zato upra- va delničarjem predlagala, naj se v letu 2023 odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane nerazporejen. S takšnim predlogom se niso strinjali v Društvu Mali del- ničarji Slovenije. Želeli so, da cinkarna za dividende nameni 21,7 milijona evrov bilančnega dobička ali 2,8 evra bruto na delnico. Upra- va njihovega predloga ni upoštevala, zato je društvo vložilo nasprotni predlog, v katerem je poleg izplačila dividend še predlagalo, naj cinkarna 3 milijone evrov bilančnega dobička porabi za takojšnje vračilo polovice državne pomoči. Nasprotni predlog o delitvi bilančnega dobička je pripravilo tudi Vseslovensko združenje ma- lih deležnikov. Predlagalo je, naj cinkarna za dividende, ki naj jih izplača prvi teden v januarju 2024 in se tako izogne vračilu državnega denarja, nameni 23,4 mili- jona evrov ali tri evre bruto za delnico. Preostanek bi- lančnega dobička naj ostane nerazporejen. Takšen sklep, V cinkarni dividende z zamudo a z drugačnimi številkami, zdaj predlagata tudi uprava in nadzorni svet. Za dividende polovica predlanskega dobička Na lanski seji skupščine delničarji niso podprli no- benega od predlaganih skle- pov, sprejeli niso niti skle- pa, da bilančnega dobička ne bodo razdelili. »Razplet glasovanja je sicer neobiča- jen, a smo z njim vseeno zadovoljni. Za podjetje po- meni, da mu zaradi neiz- plačila dividend ne bo treba vračati pomoči za omilitev posledic energetske krize. To mu bo omogočilo večjo konkurenčnost,« je po seji povedal predsednik uprave Aleš Skok. Cinkarna Celje Po objavi informacije o delitvi dividend se je na borzi vrednost delnice Cinkarne Celje povečala za malo več kot 10 odstotkov. Med lastnike cinkarne se je isti dan, ko je bil objavljen sklic izredne seje skupščine, vpisal tudi predsednik uprave Aleš Skok. Kot je družba sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je kupil 800 delnic in zanje plačal 16.800 evrov oziroma 21 evrov za eno delnico. je namreč pred trajnostno prenovo, za katero bo zaradi načrtovane spremembe teh- nologij in za vlaganja v večjo energetsko samooskrbo po- trebovala veliko denarja. Če bi lani izplačala dividende, bi državi morala vrniti od 5 do 7 milijonov evrov. Ker torej cinkarna ni mo- gla izplačati dobička iz leta 2022 v letu 2023, lahko pa ga izplača v kasnejših letih, sta se uprava in nadzorni svet, tako kot sta napoveda- la po lanski seji skupščine, odločila za sklic izredne seje. V skladu z dividendno politiko družbe delničarjem predlagata, naj za dividen- de namenijo polovico pre- dlanskega čistega dobička oziroma 21,6 milijona evrov bilančnega dobička. Preo- stanek bilančnega dobička v višini 3,3 milijona evrov pa naj ostane nerazporejen. Bruto dividenda na delnico bi znašala 2,77 evra. Delni- čarji bodo dividende dobili 23. februarja. JI V Termah Dobrna, kjer so si že pred časom zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kom- pleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji, kjer bodo razvijali turistično po- nudbo za zahtevnejše goste, načrtujejo letos obnovo dveh spomeniško zaščitenih stavb, zato bodo pri njuni prenovi tako kot pri večini stavb, ki jih imajo, sodelovali z za- vodom za varstvo kulturne dediščine. V nekdanji letni kavarni, nekoč znani kot Mlečna Marjanca, ki stoji na- sproti hotela Vita, bodo ure- dili tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Druga večja naložba bo obnova nek- danjih mizarskih delavnic, v katerih bodo uredili nadstan- dardne apartmaje in sobe. V termah so lani popolno- ma prenovili hotel Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili restavraci- jo, uredili nov velnes, obno- vili fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedli energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. Doslej so v zdravi- liškem parku popolnoma prenovili tudi Vilo Higiea ter odprli Boutique hotel Dobr- na, ki so ga uredili v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Vodstvo družbe že dlje časa napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, kjer sta že pred leti novo podobo dobila slavnostna dvorana in večji prireditveni prostor. Prenova Zdraviliške- ga doma, ki je po nekaterih navedbah najpomembnej- ša zgodovinska turistična zgradba v Sloveniji, bo do- slej največji fi nančni zalogaj v podjetju. Zato se je bodo lotili postopoma in bo trajala več let. V termah ocenjujejo, da bo naložba stala najmanj 25 milijonov evrov, lahko pa se tudi zgodi, da bo cena še višja. Družinski hotel in novi bazeni Več naložb napovedujejo tudi v Termah Olimia, kjer so lani zgradili nov tobogan v termalnem parku Aqualu- na in postavili sončno elek- trarno z močjo 1,2 megavata. Graditi so začeli tudi dva za- prta bazena ob hotelu Breza. Gradnja naj bi trajala od šest do osem mesecev. V podjetju so povedali, da želijo bazena, ki bosta stala od 3 do 4 mili- jone evrov, predati v uporabo pred začetkom letošnje glav- ne poletne sezone. Največja naložba term bo nov družinski hotel, ki naj bi ga predvidoma začeli graditi marca ali aprila. Zemljišče so terme kupile lani, ko so podpisale tudi pogodbo za projektiranje hotela. Zdaj jih čaka še izbor izvajalca. Dru- žinski hotel, v katerem bo 145 sob, bo sodil v kategorijo šti- rih zvezdic superior. Celotna naložba je ocenjena na 25 do 30 milijonov evrov, dokončali naj bi jo do poletja prihodnje- ga leta. V Thermani Laško bodo letos končali prenovo pro- storov medicine, ki so jo razdelili na dva dela. Lani so obnovili in na novo opremili prostore za hidroterapijo in delovno terapijo. Naložba je bila vredna milijon evrov. Kmalu bodo končali tudi 1,5 milijona evrov vredno preno- vo prostorov za fi zioterapijo. V Laškem nameravajo letos posodobiti tudi nekaj sob v osrednjem hotelu Thermana park, postavili bodo sončno elektrarno na zunanjem par- kirišču ob hotelu, napovedu- jejo tudi novo vrtino termal- ne vode, ki bo služila tudi za izkoriščanje geotermalne energije. Še eno dobro leto Po podatkih Skupnosti slo- venskih naravnih zdravilišč so bila zdraviliška podjetja, tudi na Celjskem, v času mi- nulih praznikov dobro zase- dena. Prevladovali so domači gosti, med tujimi je bilo naj- več gostov iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Srbije in Češke. Tudi zasedenost v ja- nuarju in v prihodnjih mese- cih novega leta bo boljša kot v enakem obdobju lani, kar očitno napoveduje še eno zelo dobro leto. Hotel Breza v Termah Olimia bo do poletja dobil dva zaprta bazena. (Foto: Andraž Purg) V letu 2024 pričakujejo še več gostov V termah na Celjskem tudi letos veliko novosti Terme Dobrna so lani temeljito prenovile hotel Park in ga preimenovale v hotel Švicarija, letos bodo prenovile še dve spomeniško zaščiteni stavbi in povečale svoje nastanitvene zmogljivosti. (Foto: arhiv Term Dobrna) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 2, 1 1. januar 2024 GOSPODARSTVO Po uspešnem lanskem letu – konkretne številke o poslovanju še niso znane – v večini zdraviliških pod- jetij napovedujejo nov naložbeni ciklus, s katerim bodo povečali svojo že sicer bogato ponudbo, ki so ji že lani dodali nekaj novosti. V Termah Olimia bodo zgradili nov bazenski kompleks in družinski hotel, v Termah Dobrna napovedujejo obnovo dveh stavb, ki sta že več let prazni, v Thermani Laško pa bodo letos končali prenovo prostorov, ki so namenjeni zdravili- škemu zdravljenju. JANJA INTIHAR Uprava in nadzorni svet Cinkarna Celje sta za 13. februar sklicala izredno sejo skupščine delničarjev. Edina točka dnevnega reda je delitev bilančnega dobič- ka, ki ga je družba imela v letu 2022. Dividende naj bi znašale 2,77 evra bruto na delnico, delničarji naj bi jih dobili deset dni po seji. Cinkarna lani ni raz- delila bilančnega dobička niti ni o tem na redni seji skupščine sprejela nobene- ga sklepa. Cinkarna Celje je leta 2022 ustvarila 43,3 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v njeni zgodovini, vendar so kljub temu njeni lastniki lani ostali brez dividend. Razlog je bila državna pomoč, ki jo je podjetje dobilo za omilitev posledic energetske krize. Če bi v letu 2023 ali za leto 2023 izplačalo dobiček, bi državna sredstva moralo vr- niti. Izguba pomoči, ki naj bi lani znašala od pet do sedem milijonov evrov, bi za cinkar- no pomenila večjo premo- ženjsko škodo, so opozorili v družbi. Na lanski redni seji skupščine je zato upra- va delničarjem predlagala, naj se v letu 2023 odpovedo dividendam in naj bilančni dobiček v višini 25 milijonov evrov ostane nerazporejen. S takšnim predlogom se niso strinjali v Društvu Mali del- ničarji Slovenije. Želeli so, da cinkarna za dividende nameni 21,7 milijona evrov bilančnega dobička ali 2,8 evra bruto na delnico. Upra- va njihovega predloga ni upoštevala, zato je društvo vložilo nasprotni predlog, v katerem je poleg izplačila dividend še predlagalo, naj cinkarna 3 milijone evrov bilančnega dobička porabi za takojšnje vračilo polovice državne pomoči. Nasprotni predlog o delitvi bilančnega dobička je pripravilo tudi Vseslovensko združenje ma- lih deležnikov. Predlagalo je, naj cinkarna za dividende, ki naj jih izplača prvi teden v januarju 2024 in se tako izogne vračilu državnega denarja, nameni 23,4 mili- jona evrov ali tri evre bruto za delnico. Preostanek bi- lančnega dobička naj ostane nerazporejen. Takšen sklep, V cinkarni dividende z zamudo a z drugačnimi številkami, zdaj predlagata tudi uprava in nadzorni svet. Za dividende polovica predlanskega dobička Na lanski seji skupščine delničarji niso podprli no- benega od predlaganih skle- pov, sprejeli niso niti skle- pa, da bilančnega dobička ne bodo razdelili. »Razplet glasovanja je sicer neobiča- jen, a smo z njim vseeno zadovoljni. Za podjetje po- meni, da mu zaradi neiz- plačila dividend ne bo treba vračati pomoči za omilitev posledic energetske krize. To mu bo omogočilo večjo konkurenčnost,« je po seji povedal predsednik uprave Aleš Skok. Cinkarna Celje Po objavi informacije o delitvi dividend se je na borzi vrednost delnice Cinkarne Celje povečala za malo več kot 10 odstotkov. Med lastnike cinkarne se je isti dan, ko je bil objavljen sklic izredne seje skupščine, vpisal tudi predsednik uprave Aleš Skok. Kot je družba sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze, je kupil 800 delnic in zanje plačal 16.800 evrov oziroma 21 evrov za eno delnico. je namreč pred trajnostno prenovo, za katero bo zaradi načrtovane spremembe teh- nologij in za vlaganja v večjo energetsko samooskrbo po- trebovala veliko denarja. Če bi lani izplačala dividende, bi državi morala vrniti od 5 do 7 milijonov evrov. Ker torej cinkarna ni mo- gla izplačati dobička iz leta 2022 v letu 2023, lahko pa ga izplača v kasnejših letih, sta se uprava in nadzorni svet, tako kot sta napoveda- la po lanski seji skupščine, odločila za sklic izredne seje. V skladu z dividendno politiko družbe delničarjem predlagata, naj za dividen- de namenijo polovico pre- dlanskega čistega dobička oziroma 21,6 milijona evrov bilančnega dobička. Preo- stanek bilančnega dobička v višini 3,3 milijona evrov pa naj ostane nerazporejen. Bruto dividenda na delnico bi znašala 2,77 evra. Delni- čarji bodo dividende dobili 23. februarja. JI V Termah Dobrna, kjer so si že pred časom zadali cilj, da bodo svoj zdraviliški kom- pleks razdelili na spodnji del, ki bo namenjen zdravstveni dejavnosti, ter zgornji, kjer bodo razvijali turistično po- nudbo za zahtevnejše goste, načrtujejo letos obnovo dveh spomeniško zaščitenih stavb, zato bodo pri njuni prenovi tako kot pri večini stavb, ki jih imajo, sodelovali z za- vodom za varstvo kulturne dediščine. V nekdanji letni kavarni, nekoč znani kot Mlečna Marjanca, ki stoji na- sproti hotela Vita, bodo ure- dili tri večnamenske dvorane z gostinsko ponudbo. Druga večja naložba bo obnova nek- danjih mizarskih delavnic, v katerih bodo uredili nadstan- dardne apartmaje in sobe. V termah so lani popolno- ma prenovili hotel Park, ki se zdaj imenuje hotel Švicarija. Naložba, s katero so temeljito prenovili in na novo opremili 43 sob, posodobili restavraci- jo, uredili nov velnes, obno- vili fasado, zunanje stavbno pohištvo in okolico stavbe ter izvedli energetsko prenovo, je bila vredna dva milijona evrov. Doslej so v zdravi- liškem parku popolnoma prenovili tudi Vilo Higiea ter odprli Boutique hotel Dobr- na, ki so ga uredili v stavbi iz 18. stoletja, v kateri je nekoč imela svoje prostore uprava zdravilišča. Vodstvo družbe že dlje časa napoveduje tudi oživitev Zdraviliškega doma, kjer sta že pred leti novo podobo dobila slavnostna dvorana in večji prireditveni prostor. Prenova Zdraviliške- ga doma, ki je po nekaterih navedbah najpomembnej- ša zgodovinska turistična zgradba v Sloveniji, bo do- slej največji fi nančni zalogaj v podjetju. Zato se je bodo lotili postopoma in bo trajala več let. V termah ocenjujejo, da bo naložba stala najmanj 25 milijonov evrov, lahko pa se tudi zgodi, da bo cena še višja. Družinski hotel in novi bazeni Več naložb napovedujejo tudi v Termah Olimia, kjer so lani zgradili nov tobogan v termalnem parku Aqualu- na in postavili sončno elek- trarno z močjo 1,2 megavata. Graditi so začeli tudi dva za- prta bazena ob hotelu Breza. Gradnja naj bi trajala od šest do osem mesecev. V podjetju so povedali, da želijo bazena, ki bosta stala od 3 do 4 mili- jone evrov, predati v uporabo pred začetkom letošnje glav- ne poletne sezone. Največja naložba term bo nov družinski hotel, ki naj bi ga predvidoma začeli graditi marca ali aprila. Zemljišče so terme kupile lani, ko so podpisale tudi pogodbo za projektiranje hotela. Zdaj jih čaka še izbor izvajalca. Dru- žinski hotel, v katerem bo 145 sob, bo sodil v kategorijo šti- rih zvezdic superior. Celotna naložba je ocenjena na 25 do 30 milijonov evrov, dokončali naj bi jo do poletja prihodnje- ga leta. V Thermani Laško bodo letos končali prenovo pro- storov medicine, ki so jo razdelili na dva dela. Lani so obnovili in na novo opremili prostore za hidroterapijo in delovno terapijo. Naložba je bila vredna milijon evrov. Kmalu bodo končali tudi 1,5 milijona evrov vredno preno- vo prostorov za fi zioterapijo. V Laškem nameravajo letos posodobiti tudi nekaj sob v osrednjem hotelu Thermana park, postavili bodo sončno elektrarno na zunanjem par- kirišču ob hotelu, napovedu- jejo tudi novo vrtino termal- ne vode, ki bo služila tudi za izkoriščanje geotermalne energije. Še eno dobro leto Po podatkih Skupnosti slo- venskih naravnih zdravilišč so bila zdraviliška podjetja, tudi na Celjskem, v času mi- nulih praznikov dobro zase- dena. Prevladovali so domači gosti, med tujimi je bilo naj- več gostov iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Srbije in Češke. Tudi zasedenost v ja- nuarju in v prihodnjih mese- cih novega leta bo boljša kot v enakem obdobju lani, kar očitno napoveduje še eno zelo dobro leto. Hotel Breza v Termah Olimia bo do poletja dobil dva zaprta bazena. (Foto: Andraž Purg) V letu 2024 pričakujejo še več gostov V termah na Celjskem tudi letos veliko novosti Terme Dobrna so lani temeljito prenovile hotel Park in ga preimenovale v hotel Švicarija, letos bodo prenovile še dve spomeniško zaščiteni stavbi in povečale svoje nastanitvene zmogljivosti. (Foto: arhiv Term Dobrna) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 2, 1 1. januar 2024 GOSPODARSTVO kmetija kmetija 13. - 24. januar kmetija PON–PET: 15.00–19.00 SOBOTA: 10.00–13.00 Euromarkt Center d.o.o., Moskovska ulica 4, SI-1000 Ljubljana Cetisova družina še večja Agencija za varstvo konkurence je presodila, da Cetisov nakup 50-od- stotnega poslovnega de- leža v družbi Sotech ni v nasprotju s pravili konku- rence. Cetis je s podjetjem Marcom IT iz Laškega, ki se ukvarja z informacijski- mi storitvami, pogodbo o odkupu 50-odstotnega deleža v njegovi hčerinski družbi Sotech podpisal že avgusta lani, vendar je za zaključek posla potreboval še odločbo varuha konku- rence. Sotech ima sedež v Celju, ena od njegovih pomembnih dejavnosti je izdelava programske opre- me za zavarovalništvo. Skupino Cetis zdaj sesta- vlja že deset družb doma in v tujini. Poleg matičnega podjetja ter Cetis Flexa in Cetis Grafa, ki so v Celju, je v Sloveniji v Cetisovi la- sti še škofjeloška družba EGP, ki izdeluje potiskane kartonske embalaže. Cetis je tudi lastnik tretjine pod- jetja Zarja Elektronika, ki sodi med vodilne ponudni- ke na področju tehničnega varovanja v širši regiji. V tujini ima podjetja na Hr- vaškem, v Gvineji Bissau, na Madagaskarju in v Li- beriji. JI Celjski sejmarji zadovoljni z lanskim poslovanjem Brez novega hotela ne bo razvoja kongresne dejavnosti S sejmom kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech se bo 1. februarja v Celju začela letošnja sejemska sezona. Družba Celjski sejem bo v letu 2024 pripravila šest sejemskih dogodkov, med katerimi je poleg že uveljavljenih tudi nekaj novih. Nov bo na primer sejem SEEnergy, ki bo nekakšna nadgradnja sejma Energetika, ki so ga celjski sejmarji pripravljali do leta 2018. Na sejmišču bo jeseni tudi Evropska razstava psov, ki velja za enega največjih tovrstnih dogodkov v Sloveniji. Izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec napoveduje, da bo po obsegu ta razstava celo večja od Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti. JANJA INTIHAR Robert Otorepec pravi, da so v družbi z lanskim poslo- vanjem zadovoljni. Ustvarili so približno toliko prihodkov kot leta 2022, ko so znašali 3,8 milijona evrov. Pripravili so namreč tudi sejem Agritech, ki ga sicer organizirajo vsaki dve leti. »Leto 2023 je bilo po rezultatih nekaj srednjega. Pri nekaterih sejmih smo po obi- sku in prihodkih že dosegli predkoronsko raven, Mosu do številk, ki jih je beležil do leta 2020, manjka le še malo, pri Mednarodnem industrijskem sejmu pa smo zabeležili re- kord,« pojasnjuje Otorepec. Koliko bo čistega dobička, še ne ve. »Končni izid nam je pokvaril požar, ki je marca izbruhnil v gostinskem lokalu ene od sejemskih stavb in po- škodoval tudi nekatere druge prostore v njej. Stavba je bila zavarovana, tako da bo večino stroškov obnove pokrila zava- rovalnica, manjši del sredstev bomo morali zagotoviti sami. Višina našega čistega dobička bo zato znana šele, ko bomo končali pogajanja z zavaro- valnico.« Robert Otorepec še dodaja, da je najbolj pomemb- no, da je podjetje izplavalo iz koronske krize, ko dve leti ni smelo delovati in je za prežive- tje porabilo vso amortizacijo in vse prihranke. Lani si je sejme ogledalo pri- bližno 250 tisoč obiskovalcev, od tega jih je bilo na Mosu, ki je med sejmi še vedno najbolj obiskan, malo več kot 60 tisoč. Na strokovnih sejmih je bilo 20 do 25 tisoč obiskovalcev. V Celju ni primernega hotela Družba Celjski sejem je lani 70 odstotkov prihodkov ustvarila s sejemsko dejav- nostjo, petino s kongresno dejavnostjo, čeprav je bil kongresni center zaradi po- žara pet mesecev zaprt, 10 odstotkov pa je k prihodkom prispevala prodaja električne energije. Po lanski gradnji še dveh sončnih elektrarn na- mreč celjski sejmarji proizve- dejo že dvakrat več energije, kot je porabijo sami. Zato presežke oddajajo v omrežje. Kongresna dejavnost posta- ja za Celjski sejem vedno bolj pomembna in v družbi želijo, da bi delež prihodkov, ki jih ustvarijo z njo, v prihodnjih letih povečevali. »Možnosti je veliko, a je velika težava, ker v Celju ni primernega ho- tela, da bi lahko organizirali večdnevne dogodke in kon- grese. Zato smo omejeni na enodnevne dogodke. Organi- zatorji kongresov so zelo za- dovoljni z našimi dvoranami, želijo, da bi lahko bili pri nas več dni, a se vse ustavi pri na- stanitvi udeležencev,« pravi Otorepec. O tem, da bi sami zgradili hotel, v podjetju ne razmišljajo, saj gre za preve- lik fi nančni zalogaj. Bi se pa z manjšim deležem priključili kakšnemu večjemu konzorci- ju vlagateljev. Razmišljanja o tem so, tudi prvi pogovori so se že začeli, gradnji novega hotela je naklonjena tudi ob- činska oblast, pravi Otorepec in dodaja, da bi morda kot največjo vlagateljico morali poiskati kakšno mednarodno hotelsko verigo. Nove sejemske hale še ne bo Za letos družba Celjski se- jem načrtuje le nekaj manjših naložb v razstavnih halah in kongresnem centru, preno- viti želi svoj informacijski sistem ter kupiti hranilnik električne energije, s katerim bo uravnotežila lastno pora- bo električne energije in nje- no oddajo v omrežje. »Novo sejemsko dvorano, ki smo jo zgradili, ampak v naslednjih dveh letih še ne,« napoveduje Robert Otorepec. Razstava psov večja od Mosa Sejmu Agritech, ki bo od 1. do 4. februarja, bodo letos na celjskem sejmišči sledili že tra- dicionalni marčni sejmi, med katerimi bodo letos kot novost še dnevi športnega strelstva. Nov letošnji dogodek bo tudi sejem SEEnergy, ki bo maja. »Gre za nadgradnjo sejma Energetika, ki smo ga pripra- vljali do leta 2018 in katerega vsebina ne ustreza več dana- šnjemu času. Na področju energetike se je namreč mar- sikaj spremenilo, svet je sredi energetske revolucije. Zato bo to bolj kongresni dogodek s spremljajočo razstavo. Na- črtujemo srečanje ministrov z energetskega področja iz vzhodne Evrope, ki bi govorili o temah, pomembnih za ze- leni prehod. Izzivov je veliko in ta dogodek jih bo poskušal čim bolj osvetliti ter odgovo- riti na čim več vprašanj, ki se porajajo ob spreminjanju na- vad potrošnikov in industrije,« napoveduje Otorepec. Septembra bo kot običajno Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, sledil bo Pomp, ki je namenjen ponudbi za različna praznovanja, leto- šnji sejemski program bo no- vembra zaključil sejem ero- tike. Po Mosu bo od 4. do 6. oktobra še Evropska razstava psov, ki bo letos eden najve- čjih dogodkov v Sloveniji, saj bo zasedla vse zmogljivosti celjskega sejmišča in bo po obsegu večja od sejma obrti. Lani si je celjske sejme ogledalo približno 250 tisoč obiskovalcev, od tega jih je bilo največ na Mosu. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) napovedali že pred časom, smo za zdaj ›dali na stran‹, saj bi morali zanjo zagotoviti veliko lastnih sredstev. De- narja nimamo, saj smo vse- ga porabili v času pandemi- je. Dvorano bomo zagotovo Robert Otorepec, izvršni direktor družbe Celjski sejem: »Možnosti za razvoj kongresne dejavnosti so velike, a je velika težava, ker v Ce- lju ni primernega hotela, da bi lahko organizirali večdnevne dogodke in kongrese.« (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na decembrski seji celjskega mestnega sveta je to pobudo predstavil svetnik mag. Andrej Urankar iz Gibanja Svoboda. Ker se letošnja pesem imenuje Veronika, navdih zanjo pa naj bi izvajalka Raiven dobila pri Veroniki Deseniški, bi lahko bila po njegovem mnenju to tudi priložnost za promocijo mesta in njegove zgodovine. Odgovora na svojo pobudo še ni dobil. Skladno s Poslovni- kom Mestnega sveta Mestne občine Celje so odgovori na vprašanja in pobude pripra- vljeni v 30 dneh oziroma do naslednje seje sveta ter vedno tudi objavljeni na spletni strani občine. Lani so celjski svetniki zasta- vili petdeset vprašanj in podali različne pobude ter predloge. O čem vse so spraševali, je razvidno tudi iz zapisnikov sej mestnega sveta. »Večina vpra- šanj, ki jih zastavljajo člani me- stnega sveta, se nanaša na delo in pristojnosti Mestne občine Celje, zato na njih odgovarjajo občinske strokovne službe,« pojasnjujejo v službi Mestnega CELJE – V Citycentru bodo letos nadaljevali ne- katere naložbe, ki bodo pomenile večjo energetsko učinkovitosti in rabo obno- vljivih virov energije. Ob Bežigrajski cesti v bli- žini glavnega vhoda urejajo sistem odvajanja meteorne vode in črpališče z zadrževal- nim bazenom. Zajeta voda bo služila za zalivanje zelenih površin v okolici Citycentra Celje. Ves čas gradbenih del bo glavni vhod ob Mariborski cesti za obiskovalce odprt, dostop do vhoda bo ustrezno označen. Po lanski prenovi sanitarij v pritličju centra se je začela še prenova v prvem nadstro- pju. Tudi tam bodo obnovi- li sanitarije po najnovejših energetskih standardih. Obe- nem bodo prenovljene tudi previjalnica in sanitarije za najmlajše obiskovalce. TC CELJE – Kaj vse sprašujejo in predlagajo svetniki? Od prenove cest do evrovizijske pesmi Med zanimivejšimi točkami sej občinskih in mestnih sve- tov so ponavadi svetniška vprašanja in pobude. Vprašanja se nanašajo na najrazličnejše teme, ki zanimajo oziroma pestijo občane, pa naj gre za neurejeno okolje, slabe ceste, težave s parkiranjem, za pomanjkanje trgovin, neurejenost vodovoda … Včasih so lahko med njimi tudi manj običajne pobude, na primer o tem, da bi MOC lahko letos sodelovala pri promociji evrovizijske pesmi. TATJANA CVIRN Celjski mestni svetniki so lani zastavili petdeset svetniških vprašanj in pobud. (Foto: arhiv MOC) sveta MOC. Če vprašanje ali po- buda terja širšo obravnavo, se strokovne službe obrnejo tudi na zunanje ustanove, da lahko podajo celovite odgovore. Ti so del gradiva vsake seje mestne- ga sveta in so objavljeni tudi na spletni strani občine. Odgovori bolj in manj zadovoljivi Nekateri svetniki sprašuje- jo veliko, drugi manj ali nič. Kaj vpliva na odločitev, katero temo izpostavijo kot svetniško vprašanje, kako so zadovolji z odgovori in ali je na osnovi teh opozoril prišlo do rešitve kakšne težave, smo vprašali nekatere od njih. Primož Posinek je odgovo- ril, da so od začetka mandata svetnice in svetniki iz Gibanja Svoboda podali več kot deset pobud in vprašanj. Pri posredo- vanju teh je glavni kriterij, kaj zanima širšo lokalno skupnost. »Preden pobudo ali vprašanje naslovimo na pristojno služ- bo, v okviru svetniške skupi- ne pretehtamo upravičenost, smiselnost in tudi možnost uresničitve.« V večini primerov so odgovori pravočasni in tudi vsebinsko zadovoljivi, meni Posinek in dodaja, da le izje- moma prihaja do preseganja 30-dnevnega roka. Običajno se to zgodi zaradi zahtevnosti od- govora in vključevanja ustanov zunaj mestnih služb. Ob tem je opozoril, da si v stranki želijo, da bi v nekem delu občinski proračun postal participatoren, kar bi pomenilo široko vključe- vanje prebivalcev v odločitve o namenu porabe proračunskih sredstev. »Svetniki Celjske županove liste smo veliko med ljudmi, zato vemo, kaj želijo in potre- bujejo,« pravi Breda Arnšek. »Na nas se obračajo z različni- mi pobudami in tudi pripom- bami, o katerih razpravljamo na rednih sestankih stranke. Kadar svetniki in člani sveta stranke presodimo, da gre za pobudo oziroma dober pre- dlog, kako bi lahko rešili težavo v lokalni skupnosti, jo oziroma ga izpostavimo na seji mestne- ga sveta. Veliko je tudi pobud, ki jih rešimo sproti oziroma v sodelovanju z mestno občino in njenimi strokovnimi služba- mi.« Dodaja, da so svetniki lani dobili odgovore na vsa vpraša- nja, a da vsi odgovori niso bili takšni, kot so pričakovali. »Ne- kateri so bili pomanjkljivi, pre- več ohlapni, birokratski. Vča- sih dobim občutek, da ni bilo prave volje in časa, da bi resno preučili neko pobudo in posku- šali poiskati primerno rešitev,« meni Arnškova in dodaja, da so svetniki stranke sicer pogosto kritični, a verjamejo, da lahko s spoštljivim odnosom in so- delovanjem naredimo veliko dobrega za naše mesto. Opozarjanje pomaga Tudi Sašo Farčnik iz Stran- ke za delovna mesta ugotavlja, da so člani mestnega odbora stranke včasih bolj in včasih manj zadovoljni z odgovori. Ob tem se zavedajo, da so za večino stvari potrebna finančna sredstva, ki jih nikoli ni dovolj. Na osnovi razprave v mestnem odboru stranke se odločijo, ka- kšno bo svetniško vprašanje. »Večinoma se stvari uredijo v nekem časovnem obdobju, tako da mislim, da se s pomo- čjo teh vprašanj in pobud lahko tudi pospeši reševanje kakšnih težav.« »Kot svetnik in kot Celjan se skušam odzivati na vsako po- budo, ki jo prejmem in se na- naša na neko problematiko,« pravi svetnik SD Damir Ivan- čič. »Celjani smo družbeno občutljivi in opazujemo svojo okolico zaradi želje po izboljša- nju bivalnih možnosti v našem mestu.« Z odgovori MOC je za- dovoljen, kar zadeva uspešnost reševanja vseh pobud, pa so te velikokrat odvisne od denarja in od tega, kako pereče so zade- ve. »Sam delujem po principu, da vztrajam, da se zadeve rešu- jejo in da se nanje ne pozablja. Vedno smo ›močnejši‹, če na težavo opozarja več ljudi.« Da imajo v Levici pri podaja- nju pobud in postavljanju vpra- šanj dva glavna kriterija, to sta skladnost s programom stranke ter izvedljivost pobud oziroma smiselnost vprašanj, pravi njen svetnik mag. Sergej Gajić. »Za- vedamo se, da so za vpeljavo naših pobud potrebni sredstva in čas. Pomembno je, da so bile pobude prepoznane in sprejete ter da so v nadaljnji obravna- vi. Zaupamo v strokovnost in učinkovitost delovanja občin- ske uprave in prepričani smo, da bodo pobude v prihodnosti tudi uspešno uresničene.« Rezarjeva namesto Gajška CELJE – Pred novim le- tom je presenetila novica iz Mestne občine Celje, da mag. Miran Gajšek zapu- šča mesto vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo, kjer je delal na lanskega junija. Na predlog novega ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ga je vlada imenovala na mesto dr- žavnega sekretarja. Vode- nje oddelka v MOC je pre- vzela Aleksandra Rezar, ki je doslej vodila sektor za gospodarjenje z nepre- mičnim premoženjem in pravne zadeve. Miran Gajšek, ki je po izo- brazbi magister prostorskega in urbanističnega načrtova- nja, je bil pred desetletji di- rektor Zavoda za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje, nato je 18 let vodil Oddelek za urejanje okolja v Mestni občini Ljubljana. Občina je pred novim le- tom tudi po zaslugi Gajško- vega dela razgrnila dolgo pri- čakovan občinski prostorski načrt (OPN), župan Matija Kovač pa je zapisal, da je Gajšku hvaležen za njegov velik doprinos k delovanju Mestne občine Celje v prete- klih mesecih. »V dobri polovici leta nam je uspelo dokončati in raz- grniti OPN ter številne pro- jekte, ki sodijo pod okrilje načrta za okrevanje in od- pornost, pripeljati do toč- ke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Zelo se veselim izziva na ravni ministrstva, kjer bosta ključni zadolžitvi umeščanje v prostor in gra- dnja protipoplavnih ureditev, tudi državne infrastrukture, železnice in cest, na primer tretje razvojne osi na celo- tnem poteku,« je ob odhodu na novo delovno mesto zapi- sal Miran Gajšek. TC CELJE – Približno 80 tisoč obiskovalcev je decembra obiskalo Pra- vljično Celje, ocenjujejo v Zavodu Celeia Celje, kjer so s tem zadovoljni, saj to pomeni približno deset odstotkov več obiskoval- cev, kot so jih pričakovali. Glede programa je bilo na družabnih omrežjih nekaj pripomb, zlasti ob plačljivem koncertu pevke Senidah, a večina je med več kot 60 brezplačnimi dogodki zagotovo našla kaj zase. Sicer pa naj bi v zavodu končno oceno do- gajanja pripravili v priho- dnjih dneh. Ob večjem obisku mesta so imeli večji promet tudi stalni trgovci in gostinci. Ponudniki darilnega in rokodelskega programa ter izdelkov domače in umetnostne obrti s certi- fikatom so imeli na voljo brezplačno uporabo pra- zničnih hišk, ki so bile na njihovo pobudo odprte tudi teden dni po božiču. Dopoldnevi v začetku de- cembra so bili glede pro- daje slabi, nekateri dnevi pa odlični, so ocenili in si zaželeli, da bi bile hiške v Gubčevi in Lilekovi ulici bolj povezane z drugim prazničnim in gostinskim dogajanjem. TC Dober obisk decembrskega dogajanja Naložbe tudi letos Sneg bo! CELJE – Zaradi nizkih temperatur je lahko podjetje ZPO pred dnevi začelo zasneževati smučišče na Celjski koči. T ehnični sneg izdelujejo z vsemi šestimi topovi in za konec tedna napovedujejo odprtje otroškega poligona. Če bodo temperature še naprej dovolj nizke, bo smučišče začelo obratovati prihodnji teden. Tudi letos bosta na Celjski koči delovali dve smučarski šoli, cene smučarskih vozovnic pa ostajajo nespremenjene. TC Zasneževanje na Celjski koči (Foto: arhiv MOC) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Na decembrski seji celjskega mestnega sveta je to pobudo predstavil svetnik mag. Andrej Urankar iz Gibanja Svoboda. Ker se letošnja pesem imenuje Veronika, navdih zanjo pa naj bi izvajalka Raiven dobila pri Veroniki Deseniški, bi lahko bila po njegovem mnenju to tudi priložnost za promocijo mesta in njegove zgodovine. Odgovora na svojo pobudo še ni dobil. Skladno s Poslovni- kom Mestnega sveta Mestne občine Celje so odgovori na vprašanja in pobude pripra- vljeni v 30 dneh oziroma do naslednje seje sveta ter vedno tudi objavljeni na spletni strani občine. Lani so celjski svetniki zasta- vili petdeset vprašanj in podali različne pobude ter predloge. O čem vse so spraševali, je razvidno tudi iz zapisnikov sej mestnega sveta. »Večina vpra- šanj, ki jih zastavljajo člani me- stnega sveta, se nanaša na delo in pristojnosti Mestne občine Celje, zato na njih odgovarjajo občinske strokovne službe,« pojasnjujejo v službi Mestnega CELJE – V Citycentru bodo letos nadaljevali ne- katere naložbe, ki bodo pomenile večjo energetsko učinkovitosti in rabo obno- vljivih virov energije. Ob Bežigrajski cesti v bli- žini glavnega vhoda urejajo sistem odvajanja meteorne vode in črpališče z zadrževal- nim bazenom. Zajeta voda bo služila za zalivanje zelenih površin v okolici Citycentra Celje. Ves čas gradbenih del bo glavni vhod ob Mariborski cesti za obiskovalce odprt, dostop do vhoda bo ustrezno označen. Po lanski prenovi sanitarij v pritličju centra se je začela še prenova v prvem nadstro- pju. Tudi tam bodo obnovi- li sanitarije po najnovejših energetskih standardih. Obe- nem bodo prenovljene tudi previjalnica in sanitarije za najmlajše obiskovalce. TC CELJE – Kaj vse sprašujejo in predlagajo svetniki? Od prenove cest do evrovizijske pesmi Med zanimivejšimi točkami sej občinskih in mestnih sve- tov so ponavadi svetniška vprašanja in pobude. Vprašanja se nanašajo na najrazličnejše teme, ki zanimajo oziroma pestijo občane, pa naj gre za neurejeno okolje, slabe ceste, težave s parkiranjem, za pomanjkanje trgovin, neurejenost vodovoda … Včasih so lahko med njimi tudi manj običajne pobude, na primer o tem, da bi MOC lahko letos sodelovala pri promociji evrovizijske pesmi. TATJANA CVIRN Celjski mestni svetniki so lani zastavili petdeset svetniških vprašanj in pobud. (Foto: arhiv MOC) sveta MOC. Če vprašanje ali po- buda terja širšo obravnavo, se strokovne službe obrnejo tudi na zunanje ustanove, da lahko podajo celovite odgovore. Ti so del gradiva vsake seje mestne- ga sveta in so objavljeni tudi na spletni strani občine. Odgovori bolj in manj zadovoljivi Nekateri svetniki sprašuje- jo veliko, drugi manj ali nič. Kaj vpliva na odločitev, katero temo izpostavijo kot svetniško vprašanje, kako so zadovolji z odgovori in ali je na osnovi teh opozoril prišlo do rešitve kakšne težave, smo vprašali nekatere od njih. Primož Posinek je odgovo- ril, da so od začetka mandata svetnice in svetniki iz Gibanja Svoboda podali več kot deset pobud in vprašanj. Pri posredo- vanju teh je glavni kriterij, kaj zanima širšo lokalno skupnost. »Preden pobudo ali vprašanje naslovimo na pristojno služ- bo, v okviru svetniške skupi- ne pretehtamo upravičenost, smiselnost in tudi možnost uresničitve.« V večini primerov so odgovori pravočasni in tudi vsebinsko zadovoljivi, meni Posinek in dodaja, da le izje- moma prihaja do preseganja 30-dnevnega roka. Običajno se to zgodi zaradi zahtevnosti od- govora in vključevanja ustanov zunaj mestnih služb. Ob tem je opozoril, da si v stranki želijo, da bi v nekem delu občinski proračun postal participatoren, kar bi pomenilo široko vključe- vanje prebivalcev v odločitve o namenu porabe proračunskih sredstev. »Svetniki Celjske županove liste smo veliko med ljudmi, zato vemo, kaj želijo in potre- bujejo,« pravi Breda Arnšek. »Na nas se obračajo z različni- mi pobudami in tudi pripom- bami, o katerih razpravljamo na rednih sestankih stranke. Kadar svetniki in člani sveta stranke presodimo, da gre za pobudo oziroma dober pre- dlog, kako bi lahko rešili težavo v lokalni skupnosti, jo oziroma ga izpostavimo na seji mestne- ga sveta. Veliko je tudi pobud, ki jih rešimo sproti oziroma v sodelovanju z mestno občino in njenimi strokovnimi služba- mi.« Dodaja, da so svetniki lani dobili odgovore na vsa vpraša- nja, a da vsi odgovori niso bili takšni, kot so pričakovali. »Ne- kateri so bili pomanjkljivi, pre- več ohlapni, birokratski. Vča- sih dobim občutek, da ni bilo prave volje in časa, da bi resno preučili neko pobudo in posku- šali poiskati primerno rešitev,« meni Arnškova in dodaja, da so svetniki stranke sicer pogosto kritični, a verjamejo, da lahko s spoštljivim odnosom in so- delovanjem naredimo veliko dobrega za naše mesto. Opozarjanje pomaga Tudi Sašo Farčnik iz Stran- ke za delovna mesta ugotavlja, da so člani mestnega odbora stranke včasih bolj in včasih manj zadovoljni z odgovori. Ob tem se zavedajo, da so za večino stvari potrebna finančna sredstva, ki jih nikoli ni dovolj. Na osnovi razprave v mestnem odboru stranke se odločijo, ka- kšno bo svetniško vprašanje. »Večinoma se stvari uredijo v nekem časovnem obdobju, tako da mislim, da se s pomo- čjo teh vprašanj in pobud lahko tudi pospeši reševanje kakšnih težav.« »Kot svetnik in kot Celjan se skušam odzivati na vsako po- budo, ki jo prejmem in se na- naša na neko problematiko,« pravi svetnik SD Damir Ivan- čič. »Celjani smo družbeno občutljivi in opazujemo svojo okolico zaradi želje po izboljša- nju bivalnih možnosti v našem mestu.« Z odgovori MOC je za- dovoljen, kar zadeva uspešnost reševanja vseh pobud, pa so te velikokrat odvisne od denarja in od tega, kako pereče so zade- ve. »Sam delujem po principu, da vztrajam, da se zadeve rešu- jejo in da se nanje ne pozablja. Vedno smo ›močnejši‹, če na težavo opozarja več ljudi.« Da imajo v Levici pri podaja- nju pobud in postavljanju vpra- šanj dva glavna kriterija, to sta skladnost s programom stranke ter izvedljivost pobud oziroma smiselnost vprašanj, pravi njen svetnik mag. Sergej Gajić. »Za- vedamo se, da so za vpeljavo naših pobud potrebni sredstva in čas. Pomembno je, da so bile pobude prepoznane in sprejete ter da so v nadaljnji obravna- vi. Zaupamo v strokovnost in učinkovitost delovanja občin- ske uprave in prepričani smo, da bodo pobude v prihodnosti tudi uspešno uresničene.« Rezarjeva namesto Gajška CELJE – Pred novim le- tom je presenetila novica iz Mestne občine Celje, da mag. Miran Gajšek zapu- šča mesto vodje oddelka za okolje in prostor ter komunalo, kjer je delal na lanskega junija. Na predlog novega ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ga je vlada imenovala na mesto dr- žavnega sekretarja. Vode- nje oddelka v MOC je pre- vzela Aleksandra Rezar, ki je doslej vodila sektor za gospodarjenje z nepre- mičnim premoženjem in pravne zadeve. Miran Gajšek, ki je po izo- brazbi magister prostorskega in urbanističnega načrtova- nja, je bil pred desetletji di- rektor Zavoda za planiranje in izgradnjo Mestne občine Celje, nato je 18 let vodil Oddelek za urejanje okolja v Mestni občini Ljubljana. Občina je pred novim le- tom tudi po zaslugi Gajško- vega dela razgrnila dolgo pri- čakovan občinski prostorski načrt (OPN), župan Matija Kovač pa je zapisal, da je Gajšku hvaležen za njegov velik doprinos k delovanju Mestne občine Celje v prete- klih mesecih. »V dobri polovici leta nam je uspelo dokončati in raz- grniti OPN ter številne pro- jekte, ki sodijo pod okrilje načrta za okrevanje in od- pornost, pripeljati do toč- ke pridobivanja gradbenih dovoljenj. Zelo se veselim izziva na ravni ministrstva, kjer bosta ključni zadolžitvi umeščanje v prostor in gra- dnja protipoplavnih ureditev, tudi državne infrastrukture, železnice in cest, na primer tretje razvojne osi na celo- tnem poteku,« je ob odhodu na novo delovno mesto zapi- sal Miran Gajšek. TC CELJE – Približno 80 tisoč obiskovalcev je decembra obiskalo Pra- vljično Celje, ocenjujejo v Zavodu Celeia Celje, kjer so s tem zadovoljni, saj to pomeni približno deset odstotkov več obiskoval- cev, kot so jih pričakovali. Glede programa je bilo na družabnih omrežjih nekaj pripomb, zlasti ob plačljivem koncertu pevke Senidah, a večina je med več kot 60 brezplačnimi dogodki zagotovo našla kaj zase. Sicer pa naj bi v zavodu končno oceno do- gajanja pripravili v priho- dnjih dneh. Ob večjem obisku mesta so imeli večji promet tudi stalni trgovci in gostinci. Ponudniki darilnega in rokodelskega programa ter izdelkov domače in umetnostne obrti s certi- fikatom so imeli na voljo brezplačno uporabo pra- zničnih hišk, ki so bile na njihovo pobudo odprte tudi teden dni po božiču. Dopoldnevi v začetku de- cembra so bili glede pro- daje slabi, nekateri dnevi pa odlični, so ocenili in si zaželeli, da bi bile hiške v Gubčevi in Lilekovi ulici bolj povezane z drugim prazničnim in gostinskim dogajanjem. TC Dober obisk decembrskega dogajanja Naložbe tudi letos Sneg bo! CELJE – Zaradi nizkih temperatur je lahko podjetje ZPO pred dnevi začelo zasneževati smučišče na Celjski koči. T ehnični sneg izdelujejo z vsemi šestimi topovi in za konec tedna napovedujejo odprtje otroškega poligona. Če bodo temperature še naprej dovolj nizke, bo smučišče začelo obratovati prihodnji teden. Tudi letos bosta na Celjski koči delovali dve smučarski šoli, cene smučarskih vozovnic pa ostajajo nespremenjene. TC Zasneževanje na Celjski koči (Foto: arhiv MOC) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Lanske avgustovske poplave so precejšnjo škodo povzročile pri gradnji kole- sarskih povezav med občinami s Celjskega. Gre za kolesarske povezave, ki so vključene v pogodbo za razvoj savinjske regije. Pogodbene vrednosti gradnje so se zaradi naravne nesreče izjemnih razsežnosti povečale na več odsekih. Zaradi odprave posledic poplav so marsikje podaljšani tudi roki za dokončanje del. TINA STRMČNIK Nepremičnine parka k državi KOZJE – Vlada Republike Slovenije bo vse nepre- mičnine Javnega zavoda (JZ) Kozjanski park prene- sla na Republiko Slovenijo. Čeprav se bo lastništvo spremenilo, bo Kozjanski park še vedno upravljal nepremičnine. Ministrstvo za naravne vire in prostor je obrazložilo, da je prenos lastništva nepremičnin z Javnega zavoda Kozjanski park na Republiko Slovenijo nujen in v jav- nem interesu. Omenjeno ministrstvo namreč doslej, ko so bile nepremičnine v lasti JZ Kozjanski park, vanje ni smelo vlagati denarja, saj je šlo za tujo lastnino. Spre- memba lastništva je pomembna predvsem zaradi obnov in vzdrževanja, so sporočili z omenjenega ministrstva. To je potrdila tudi direktorica Kozjanskega parka mag. Valerija Slemenšek. »V preteklosti smo na primer imeli velike težave, saj investicijskih sredstev, ki smo jih že pridobili od ministrstva za naravne vire in prostor, nismo mogli nameniti za obnovo Tončkine hiše v Podsredi, ker je bila ta v naši in ne v državni lasti. Postopek prenosa nepremičnin na državo smo začeli že lani, letos smo to vprašanje končno uredili.« Kaj se bo zgodilo z gradom Podsreda? Slednji je v lasti Občine Kozje, kar pomeni, da ni predmet prenosa in spremembe lastništva. TS To leto bo skromno ŠTORE – Občinski svet je na zadnji seji soglasno spre- jel proračun za leto 2024. Občina bo imela na voljo malo več kot šest milijonov evrov. Denarja za naložbe bo občutno manj kot v letih 2022 in 2023. Župan Miran Jurkošek je povedal, da bo občinski proračun za letošnje leto veliko skromnejši, kot je bil v letih 2022 in 2023. V omenjenih letih sta bila proračuna rekordna, občina je namreč pridobila sofinanciranje za nekatere večje projekte, kot so športna dvorana, državna kolesarska pot in projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Po besedah Jurkoška je bilo v minulih dveh letih za naložbe skupaj namenjenih približno 20 milijonov evrov. »Letos bomo odplačevali nekatere obveznosti za nazaj. Obnovili bomo odsek ceste v Laški vasi, uredili razgle- dno ploščad v Šentjanžu, stopnišče in zaščitno ograjo, ponekod načrtujemo gradnjo javne razsvetljave, kjer bo mogoče, bomo nadgradili kanalizacijsko omrežje.« Kot eno od pomembnih načrtovanih naložb je omenil gradnjo pločnika od odcepa za Ogorevc proti Prožinski vasi. Obči- na bo za to izboljšavo prometne varnosti ob glavni cesti skušala pridobiti državno sofinanciranje. Če pri tem ne bo uspešna, bo naložbo plačala sama. Kot je povedal štorski župan, je sama plačala tudi gradnjo odseka pločnika v spodnjih Štorah. TS Del odseka kolesarske povezave med Štorami in Šentjurjem (Foto: Andraž Purg) CELJSKO – Poplave podražile in zamaknile gradnjo kolesarskih povezav Letos poleti s kolesi med občinami Na odseku od Celja proti Žalcu znaša vrednost pogod- be po novem 4,8 milijona evrov. Poplave so povzročile približno za 400 tisoč evrov škode, za del dodatnih sana- cijskih ukrepov bo poskrbela Direkcija RS za vode. Zara- di odprave posledic poplav je pogodbeni rok gradnje te kolesarske povezave po- daljšan do 10. julija letos, je povedala Bojana Stopinšek, koordinatorka državnih ko- lesarskih povezav savinjske regije in direktorica Razvoj- ne agencije savinjske regije. Javnost se je burno odzva- la na predlagano traso zaradi sekanja dreves in posegov v okolje ob Savinji. Kot je po- jasnila Stopinškova, je pro- jektant pripravil popravke projektne dokumentacije z namenom, da se pri gradnji povezave v čim večji meri ohrani obstoječa drevesa. »Šlo je za kompromis vseh soglasodajalcev in ljudi, ki so se povezali v civilno ini- ciativo.« Zaplet pri asfaltiranju Gradnja kolesarske pove- zave med Celjem, Štorami in Šentjurjem je ocenjena na 8,8 milijona evrov. Sofi- nancirana je iz dogovora za razvoj regij in iz Sklada za podnebne spremembe, pro- jekt naj bi bil končan do 30. junija. Na odseku v šentjur- ski občini eden od lastnikov zemljišč nasprotuje asfalti- ranju. »DRSI nikoli ne zač- ne graditi povezav, ne da bi prej z javnimi ali zasebnimi lastniki uredila vprašanje la- stništva zemljišč. V tem pri- meru je zaplet nastal, čeprav je zasebni lastnik predho- dno dal soglasje za gradnjo kolesarske povezave. Očitno si je nekatere stvari razlagal po svoje. Zdaj zaplet rešu- jemo,« je povedala Stopin- škova. Na odseku povezave Šen- tjur–Šmarje pri Jelšah–Roga- ška Slatina–Rogatec škoda zaradi poplav na srečo ni nastala. Vrednost pogodbe znaša 11,4 milijona evrov, projekt je sofinanciran iz Ko- hezijskega sklada. Gradnja povezave bo predvidoma končana 30. junija letos. Večmilijonska škoda Gradnja kolesarske po- vezave Huda luknja, ki bo povezovala mestno občino Velenje in občino Misli- nja, je nekoliko dražja, saj znaša nova pogodbena vre- dnost 20,1 milijona evrov. DRSI je priznala podražitve v času gradnje, pogodbena vrednost je višja tudi zara- di odprave posledic poplav. Slednje so povzročile ško- do v vrednosti 1,5 milijona evrov. Pogodbeni rok za do- končanje te kolesarske po- vezave, ki jo sofinancirajo ESRR, Sklad za podnebne spremembe in podjetje Ele- ktro Celje, je podaljšan do 15. marca. S kolesom se bo možno peljati tudi med Velenjem in Mozirjem. Pogodbena vre- dnost je po novem sedem milijonov evrov. Škoda, ki so jo poplave povzročile na tem odseku, znaša 1,3 milijona evrov. Zaradi odprave posle- dic poplav je pogodbeni rok podaljšan do 31. maja. »De- cembra je že bil opravljen komisijski pregled odseka. Slednji je opozoril na neka- tere pomanjkljivosti, ki jih bo izvajalec odpravil. Nato bo povezava predana v upo- rabo.« Kdaj s kolesom proti Vojniku? Nekaj zapletov spremlja načrtovanje kolesarske po- vezave od Celja proti Vojni- ku in Dobrni. Čeprav je idej- ni projekt narejen in je DRSI pridobila dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovo- ljenja in za izvedbo gradnje za celoten odsek povezave, bodo stroji v tem letu zabr- neli najprej na odseku od Dobrne proti Lembergu. Za preostanek povezave morata Mesta občina Celje in Občina Vojnik pridobiti manjkajoča soglasja lastnikov zemljišč. Po oceni Stopinškove je tre- nutno pridobljenih približno od 70 do 80 odstotkov po- trebnih služnosti. Ko bodo soglasja pridobljena, bo šele možno iskati finančne vire za gradnjo. ŠENTJUR – Občinski svet je na zadnji seji sprejel po- pravek občinskega prora- čuna za leto 2023 in spre- membe proračuna za leto 2024. V letu 2024 bo občina imela na voljo približno 27 milijonov evrov prihodkov, imela naj bi približno 28,4 milijona evrov odhodkov. Župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci je po- jasnil, da so spremembe proračunov za leto 2023 in 2024 tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Do sprememb je prišlo med drugim zato, ker je država zaradi odpravljanja posledic poplav spremenila financi- ranje nekaterih projektov. »Uskladili smo odhodkov- no stran projektov, ki so bili izvedeni v letu 2023. Za leto 2024 predvidevamo zamik nekaterih naložb, nekatere naložbe smo zdaj zaradi novih prihodkov natančne- je opredelili,« je dejal. Med naložbami, ki se bodo za- maknile, je omenil gradnjo krožišča pri Resevni. Občina ima projektno dokumentaci- jo za to prometno izboljšavo pripravljeno že desetletje, pred letom je z državo pod- pisala sofinancerski spora- zum. Izvedbo je pričakovala letos, a se to zdaj oddaljuje. Kateri so večji projekti? Med pomembnejšimi na- ložbami v tem letu je Diaci izpostavil vlaganje v čišče- Nekatere naložbe se oddaljujejo, župan zmeren optimist nje in odvajanje odpadnih voda, obnovo cestne infra- strukture, obnovo odsekov cest po krajevnih skupno- stih. Občina želi zgraditi pri- zidek k telovadnici ob špor- tni dvorani Osnovne šole Hruševec, za kar bo denar skušala pridobiti na katerem od razpisov. S prizidkom bi rada izboljšala uporabnost športne dvorane, posodobila bi rada tudi notranjo opre- mo. Po besedah župana je predvidena naložba zelo ob- sežna, treba bi bilo namreč dozidati in obnoviti celoten severni del dvorane. Občina bo to leto med drugim ure- dila še gospodarsko poslopje pri Župnijski cerkvi sv. Jurija v Zgornjem trgu. Župan je glede letošnjih občinskih projektov zme- ren optimist. »Bojim se, da bomo občine v prihodno- sti težje izvajale naložbe, čeprav ima naša občina pripravljenih vrsto projek- tov. Stanje je trenutno zelo zapleteno, cene gradbenih storitev, energentov in stro- škov dela so zrasle v nebo. Povprečnina, čeprav je bila zvišana, stroškom ne sledi.« Dodal je, da je veliko nego- tovosti glede črpanja evrop- skih sredstev. »Če stopnja sofinanciranja ne bo višja, bomo občine težko uresni- čevale zastavljene projekte, saj naše zmožnosti niso več takšne, kot so bile nekoč. Zgodba je vse prej kot pre- prosta.« TS Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Proračun občine, ki so ga občinski svetniki potrdili na decembrski seji, bo v tem letu na prihodkovni strani znašal malo manj kot 25 milijonov evrov, odhodki so načrtovani v višini 29,7 milijona evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 4,8 milijona evrov, občina se bo zadolžila za 2,5 milijona evrov. Višina prihodkov se je VOJNIK – Certifi kate Mladim prijazna občina je v minulem letu prejelo ali podaljšalo devet slovenskih občin. Med njimi je kot edini s Celjskega certifi kat uspelo obnoviti Občini Voj- nik. Mladim prijazna občina je program, ki ga Inštitut za mladinsko politiko v sode- lovanju s Skupnostjo občin Slovenije izvaja od leta 2012. Namen je mladim omogočiti prijazno okolje za življenje, delo in razvoj ter nagraditi tiste občine, ki izzive dana- šnje mladine obravnavajo ce- lostno in načrtno ter so zato pripravljene na spreminjajo- če se okoliščine v družbi. Kot pravi vojniški župan Branko Petre, to področje v občini obravnavajo zelo resno. »Ves čas sistematično izvajamo številne dejavnosti. Ob tem, da sofi nanciramo dejavnosti društev, v katera se vključujejo mladi, pred- vsem na športnem področju, pozornost namenjamo tudi vsebinam, kot je reševanje prvega stanovanjskega pro- blema, občina namenja tudi pomoč mladim družinam ob rojstvu novorojenčkov, ki bo z novim letom znašala 200 evrov. Eden od ukrepov je tudi pomoč pri izobraže- RIMSKE TOPLICE – »Uspelo nam je pripraviti čudovit dogodek, ki nas je resnično povezal. Prese- gel je vsa pričakovanja,« je prvo izvedbo Pravljič- nih Rimskih Toplic ocenil predsednik Krajevne sku- pnosti Rimske Toplice Mi- tja Knez. Zadovoljni so bili tudi številni obiskovalci. »Poklon organizatorjem. Ste zgled marsikateremu večjemu mestu. Majhni, ampak srčni.« »Super do- živetje in odlična družba.« »Polepšali ste nam praznič- ne dni. Nepozabno.« »Čisti presežek!« »Največ šteje, da smo se krajani srečeva- li, se družili, poklepetali in si s tem lepšali praznične dni. Čestitke in hvala za ves trud.« »Srčnost, želja po tem, da nam je vsem lepo, priza- devnost in neskončno ener- gije vas krasijo. Veliko se da, če pravi ljudje stopijo skupaj. LAŠKO – Leto 2024 bo bogato z naložbami Ključnega pomena so protipoplavni ukrepi Občino v letu 2024 čakajo pomembni projekti. Eden večjih je začetek gradnje dolgo načrtovanega prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Vrednost del je ocenjena na približno 3,5 milijona evrov, od tega bo več kot milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje. Javni razpis za izvajalca del je že objavljen, začetek del je predviden v prvih mesecih leta 2024 in končanje naložbe v letu 2025. Ob tem bo Občina Laško nadaljevala izvedbo protipoplav- nih ukrepov. Slednji so ključni za zagotovitev poplavne varnosti občine, ki je bila v zadnjih mesecih kar trikrat poplavljena. V proračunu je v načrtu še več drugih večjih naložb. BOJANA AVGUŠTINČIČ z drugo obravnavo proračuna zvišala za 651 tisoč evrov. Od tega je za približno 347 tisoč evrov več sredstev iz naslova povečanja povprečnine za pri- hodnje leto. Prihodki za proti- poplavne ukrepe so občinsko blagajno oplemenitili za 730 tisoč evrov, za energetsko ob- novo občinske stavbe pa bo občina iz državnih virov dobila 52 tisočakov. Na odhodkovni strani je znesek višji za 537 ti- soč evrov. Za programe športa bo na voljo 1,2 milijona evrov. V ta znesek je med drugim všteta tudi gradnja telovadni- ce v Rimskih Toplicah, ki bo končana v začetku leta. Izboljšanje poplavne varnosti Ključnega pomena za ob- čino Laško so protipoplavni ukrepi. Ti so načrtovani na reki Savinji od marijagra- škega ovinka do Udmata ter na spodnjem toku Rečice. Ukrepi, ki so predvideni od Laškega proti Udmatu (gre za gradnjo nasipov), bodo ob načrtovani gradnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini zagotovili bistveno ve- čjo poplavno varnost mesta Laško. Del ukrepov je sicer že bil izveden v sklopu prenove železniške proge Celje–Zidani Most, to je v Marija Gradcu in Rimskih T oplicah. V Debru sta načrtovani ureditev manj- ših hudournikov, manjših zadrževalnikov ter gradnja protipoplavnega zidu. Pred leti je že bila opravljena večja sanacija zgornjega toka Re- čice, medtem ko je ureditev spodnjega toka načrtovana v sklopu novih protipoplavnih ukrepov. Ukrepi na Rečici bodo ščitili stanovanjsko so- sesko Debro. Vrednost del župan Marko Šantej ocenjuje na osem do deset milijonov evrov. Prido- bitev gradbenega dovoljenja v Laškem pričakujejo v začetku leta 2024. Izvedba protipo- plavnih ukrepov bo trajala do sredine leta 2026. Medtem ko bodo poplavno varnost dela ob železniški postaji v Rimskih Toplicah zagotavljali skupaj z gradnjo novega mostu in ure- ditvijo območja za gostinski in trgovski lokal. Gradnja kanalizacije in vodovoda Letos se bo Občina Laško po županovi napovedi lotila tudi odprave škode zaradi plazov, ki je ocenjena na več kot milijon evrov. Nadaljevala bo tudi pro- jekt gradnje kanalizacijskega omrežja. »Dva sklopa od petih nas še čakata. Eden je čiščenje in odvajanje odpadnih voda v starem mestnem jedru ter dru- gi gradnja kanalizacije v Mari- ja Gradcu. To moramo izvesti do konca leta 2025. Sredstva bomo črpali pretežno iz ob- činskega proračuna, iščemo tudi druge vire fi nanciranja,« je pojasnil župan Marko Šan- tej. V starem mestnem jedru bo treba obnoviti tudi vodovod in elektronapeljave ter po konča- nju teh del tlakovati ulice. Letos je v načrtu Občine Laško tudi nadaljevanje ob- nove vodovodnega omrežja Laško–Rimske Toplice, ki je po besedah župana ključen za vodooskrbo polovice občanov. Gre za približno 3,3 kilometra dolg vod, naložba je ocenjena na milijon evrov. Projekta se bodo glede na zahtevnost del lotili v sklopih. »V minulem letu smo na Strmci hkrati s kanalizacijo že obnovili tudi velik del vodovoda, v 2024 bomo projekt nadaljevali proti Rimskim Toplicam,« je dejal. Nova stanovanja in energetske prenove stavb Na območju Debra je načr- tovana gradnja stanovanj, in sicer dveh večstanovanjskih zgradb, ki bosta povezani z vmesno poslovno stavbo. V manjši stanovanjski stavbi je predvidena gradnja dvajsetih najemnih stanovanj ter v dru- gi približno štiridesetih tržnih stanovanj. Ta naj bi zgradil in uredil zasebni partner. V sklopu projekta Elena energija bo laška občina na strehe enajstih javnih stavb (šol, vrtcev, telovadnic) name- stila sončne elektrarne ter se lotila energetska prenove vrtca v Rimskih T oplicah in občinske stavbe. Župan pričakuje, da bo občina do marca letos objavila javni razpis za izvajalca del. V načrtu je tudi obnova dotra- janega ostrešja na kartuziji v Jurkloštru. Lani je bila izvede- na nujna obnova, da se škoda na ostrešju ne bi povečevala, v tem letu bo sledila celovita ob- nova tega lokalnega kulturnega spomenika z izjemno dedišči- no. V prvih mesecih novega leta bo v Laškem končana tudi prenova dvorane Tri lilije. Na ureditev čaka tudi zdra- viliški park, ki ga je prizadela avgustovska vodna ujma. Ther- mana je po poplavah nekatera dela v parku že opravila, zdaj bo sledila vsebinska nadgra- dnja s posodobitvijo oziroma z namestitvijo urbane opreme, sprehajalnih poti ter s postavi- tvijo dveh multimedijskih sre- dišč, za kar je Občina Laško pridobila nepovratna sredstva. Še naprej mladim prijazna občina Občina Vojnik ostaja mladim prijazna. Kot pravi župan Branko Petre, se na različne načine trudijo zagotavljati prijazno okolje za mlade v občini. (Foto: Nik Jarh) vanju. Občina izvaja tudi na- ložbe na področju vzgoje in izobraževanja. V prihodnjih letih sta tako med drugim v načrtu dozidava in razširitev Osnovne šole Vojnik. Sproti in z majhnimi koraki se trudimo zagotavljati prijazno okolje za mlade v občini,« pojasnjuje župan, ki verjame, da bodo na Ključnega pomena za občino Laško so protipoplavni ukrepi. Ti so v letu 2024 načrtovani na reki Savinji od mari- jagraškega ovinka (na fotografiji) do Udmata ter na spodnjem toku Rečice. (Foto: Andraž Purg) Na ureditev in vsebinsko nadgradnjo čaka tudi zdraviliški park, ki ga je prizadela avgustovska vodna ujma. (Foto: Sherpa) »Čisti presežek!« Pravljične Rimske Toplice so po mnenju organizatorjev in obiskovalcev presegle pričakovanja. »Največ šteje, da smo se krajani srečevali, se družili, poklepetali in si s tem lepšali praznične dni,« je dejala ena od navdušenih krajank. (Foto: Nik Jarh) Naj postane to tradicija, a ne le za prednovoletne dni.« T o je le nekaj komentarjev navduše- nih krajanov in obiskovalcev od drugod, ki so jih delili na družbenih omrežjih. Pravljične Rimske T oplice je v enajstih večerih obiskalo pri- bližno devet tisoč obiskoval- cev, ki so uživali v glasbenem programu, najmlajši so se ve- selili prihodov in obdarovanj treh dobrih mož. Pestra je bila tudi stojnična ponudba doma- čih dobrot, izdelkov, ročnih del … Skupno se je na stojni- cah izmenjalo 24 ponudnikov, vsak večer jih je bilo vsaj 13. Na pravljičnem odru so se zvrstili številni nastopajoči, od domačih pevskih zborov, osnovnošolcev, srednješolcev, do narodnozabavnih ansam- blov. Z odlično predstavo so se predstavile tudi vzgojitelji- ce vrtcev Rimske Toplice in Sedraž. Rekord obiskanosti je bil ob nastopu klape Skala, ko je Pravljične Rimske To- plice obiskalo dobrih 1.200 ljudi. Mejo tisoč obiskovalcev so presegli še v dveh večerih, in sicer ob nastopu ansambla Pepelnjak ter zadnji večer, ko so piko na i dogajanju posta- vili člani Kvinteta Dori. Skoraj tisoč obiskovalcev se je zbra- lo tudi na odprtju Pravljičnih Rimskih Toplic, ko je nastopil Dejan Dogaja. Kot pravi Mitja Knez, so si organizatorji Pravljičnih Rim- skih Toplic letvico postavili zelo visoko, a je prepričan, da jo bodo s prizadevno ekipo sodelujočih letos še dvignili. Med drugim napoveduje žive jaslice in silvestrovanje, cilj pa je decembra v Rimske Toplice privabiti med 15 in 17 tisoč obiskovalcev. Ob tem se zahvaljuje vsem sponzor- jem oziroma donatorjem ter vsem drugim, ki so pomagali pri ustvarjanju te čarobne pra- vljične zgodbe. BA tem področju uspešni tudi v prihodnje. Certifi kat Mladim prijazna občina so tokrat prvič pridobile občine Divača, Dravograd, Hra- stnik, Kobilje in Logatec. Prvič so ga poleg Vojnika obnovile občine Brda, Hajdina in Treb- nje. Skupno je tako v Sloveni- ji 49 nosilk certifi kata. BA Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ogrožena območja in zgradbe, ki so predmet mo- rebitne preselitve, če bodo pristojni po celovitem stro- kovnem pregledu ugotovili, da s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti za osebe in njihovo premoženje, je evidentirala državna teh- nična pisarna. Seznam se bo še dopolnjeval oziroma spre- minjal, saj nekatere študije ogroženosti pred poplavami in plazovi ter ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še iz- vajajo. Za izselitev pol leta Državna tehnična pisarna mora sicer za vsako zgradbo na seznamu izdelati podrob- no oceno in podati oziroma pridobiti strokovno mnenje. Postopek odstranitve zgradb, če bo tako določeno, je opre- deljen v noveli interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023. Ta med drugim pred- videva, da vladna služba na podlagi strokovnega mnenja POLZELA – Svetniki so na zadnji lanski seji ob- činskega sveta največ časa namenili poročilu delovne skupine za izvajanje pro- tipoplavnih dejavnosti in civilne iniciative Ločica ob Savinji in Breg ter prvi obravnavi proračuna za leto 2024. Poročilo delovne skupine protipoplavne dejavnosti je predstavila Saša Kovač in poudarila, da nivelacija nasipa dolvodno na levem bregu Savinje že poteka. Pristojne službe bodo s tem zagotovile vsaj minimalno začasno poplavno varnost, vendar po besedah Kovače- ve prepozno. Z osnutkom proračuna za leto 202 sta občinski svet se- znanila župan Jože Kužnik in računovodkinja Monika Hauptman. Načrtovani pri- hodki znašajo približno 9,6 milijona evrov, odhodki pri- bližno 11,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj je tako približno dva milijona evrov. Iz računa financiranja sta razvidna zadolževanje v višini 300 tisoč evrov in od- plačilo dolga v višini 548 ti- soč evrov. Občina bo prora- čunski primanjkljaj pokrila s prenosom sredstev iz pre- teklih let. Svetniki in svetni- ce so po krajši razpravi dali proračun v 30-dnevno javno obravnavo. ŠO BRASLOVČE – Svetniki so na zadnji lanski seji raz- pravljali in sklepali o osmih točkah dnevnega reda. V prvi obravnavi so obravna- vali predlog odloka o javno- -zasebnem partnerstvu, na podlagi katerega naj bi bila zgrajena zgradba Zdravstve- nega centra Braslovče. O tem sta svet seznanila Petra Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo T urjak in župan Tomaž Žohar. Omenjena zgradba, name- njena zdravstveni dejavnosti, naj bi bila zgrajena na zemlji- ških parcelah Spodnje Gorče v skupni izmeri 1.838 kvadra- tnih metrov. Vsebina projekta vključuje tudi projektiranje, pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj, ureditev okolice, dostopnih poti in parkirišč, priključitev stavbe na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, upravljanje zgrajene zgradbe in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja zdravstvenih programov. Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo znani v po- stopku izbora koncesionarja. Svetniki so po krajši razpravi predlog odloka dali v 20-dnev- no javno obravnavo. Občinski svet je v nadaljeva- nju seje po krajši razpravi dal pozitivno mnenje, da se Obči- na Braslovče včlani v Združe- nje občin Slovenije. Soglašal je tudi k nakupu poslovnih prostorov na naslovu Petrovče 33. Gre za posamezni del stav- be Zdravstvenega doma Žalec pod pogojem, da se ta vknjiži kot lastnik. Seznanil se je tudi z delovanjem nadzornega sve- ta Občine Braslovče. Poročilo je predstavil predsednik Franc Rančigaj. ŠO SAVINJSKA DOLINA – Vladna služba objavila seznam zgradb, predvidenih za porušitev Največ zgradb za rušitev v Letušu in na Rečici ob Savinji Služba vlade za obnovo po lanskih poplavah in plazovih je v ponedeljek objavila seznam evidentiranih zgradb, ki so predvidene za odstranitev. Na njem je trenutno 348 objek- tov. Seznam zdaj zajema 23 občin. Največ predvidenih zgradb za odstranitev (137) je v občini Braslovče. Sledita občini Rečica ob Savinji, kjer je za odstranitev predvidenih 41 objektov, in v občini Šmartno ob Paki 31. Po več kot 20 objektov je na seznamu tudi v občinah Gornji Grad, Ljubno in Luče. V vladni službi sicer poudarjajo, da bodo seznam še dopolnjevali oziroma spreminjali. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, STA O gradnji zdravstvenega centra Proračun v javni obravnavi pripravi osnutek sklepa za vsako stavbo za odstranitev. Sledijo 15-dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pri- pombe, priprava odgovorov na podane pripombe in nato predlog sklepa, ki ga vladna služba posreduje svetu vlade za obnovo. Tam potrjene pre- dloge sklepov ta posreduje vladi. Po potrditvi sklepa na vladi bodo lastniki prejeli od- ločbo za izselitev, za katero bodo imeli na voljo pol leta. Ocenil jih bo uradni cenilec Vsako nepremičnino, na- menjeno za odstranitev, bo ocenil uradni cenilec. Po prejemu sklepa in opravljeni cenitvi bodo vpletene strani začele pogovore za nadome- stitev nepremičnine. Z la- stniki zgradb, ki so predmet morebitne preselitve, se je že povezal Klicni center 114, ki jim je predstavil postopek in predvideno časovnico dejav- nosti. V teku so tudi dejavnosti glede nadomestnih zemljišč in prostorskih načrtov. V petek je tako bil delovni se- stanek na ministrstvu za naravne vire in prostor, na katerem se je s predstavniki občin, v katerih se načrtuje nadomestitvena gradnja, se- stalo vodstvo ministrstva in vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih ter se dogovorilo o nadaljnjih kon- kretnih dejavnostih. Največ zgradb, predvidenih za odstranitev, je na območju Letuša. (Foto: Andraž Purg) ŽALEC – Župan Jan- ko Kos že tradicionalno sprejem za novinarje pri- pravi v prvi polovici ja- nuarja in tako je bilo tudi letos. Kot je pojasnil, bo začetek letošnjega leta v tej osrednji spodnjesa- vinjski občini v zname- nju dokončanja vrtca v zahodnem delu Žalca. Obenem je zavrnil vsa namigovanja na družbe- nih omrežjih, da naj bi v Žalcu nastanili migrante. Kot je pojasnil, je občina, da bi se izognila temu, kupila hotel. V zgradbi novega vrtca bo domovalo devet od- delkov. Med njimi tudi razvojni oddelek, zaradi česar staršem otrok s po- sebnimi potrebami teh ne bo treba več voziti v Ce- lje ali na Dobrno. »Tudi pri dokončanju vrtčevske zgradbe nam jo je ne- koliko zagodla poplava. Nekateri izvajalci so bili namreč poplavljeni in so zato imeli težave z doba- vo opreme. Otroci bodo vrtec naselili do začetka februarja. Uradno odprtje bo sledilo malo za tem,« je povedal župan Janko Kos. »Želimo konkretne odgovore« Občina Žalec se po oce- njeni škodi po poplavah s 76 milijoni evrov uvr- šča na osmo mesto. Po- plavljenih je bilo več kot 800 poslovnih in stano- vanjskih zgradb. Kos se bo na temo zagotavljanja poplavne varnosti ob Savi- nji prihodnji teden sestal z odgovornimi osebami na državni ravni. »Želimo konkretne odgovore, kje državni prostorski načrt predvideva mokre vodne zadrževalnike in kdaj bodo zgrajeni,« je bil jasen Kos, ki mu ni všeč, da jim je poplava »vzela« tudi že nekaj časa obljubljene na- ložbe. »Ministrstva krčijo naložbe. Kot izgovor nava- jajo pomanjkanje denarja zaradi poplav. Zaenkrat smo zaradi tega izgubili krožišče pri znanem trgov- cu v Šempetru v Savinjski dolini, krožišče na obvo- znico v Žalcu, krožišče v Petrovčah, križišče v Dre- šinji vasi in rekonstrukcijo avtocestnega priključka v Arji vasi. Ne vem, ali je bilo vse to treba črtati in se zdaj preprosto izgovar- jajo na poplavo.« Most proti Grižam Ena večjih naložb bo zagotovo gradnja novega mostu proti Grižam, za katerega projektantska ocena znaša od štiri do pet milijonov evrov. Pro- jekt vodi direkcija za in- frastrukturo, medtem ko bo občina zagotovila ne- povratni denar. Ob 1,6 mi- lijona evrov župan računa še na dodaten denar. Obči- na namreč sama ne bi bila zmožna s posojilom zago- toviti manjkajočega dela sredstev. ŠO Poplava odnesla načrtovana krožišča Pomanjkanje stavbnih zemljišč Da morajo ljudem, ki so na seznamu, občine in drža- va omogočiti, da bi lahko še v tem letu spomladi pričeli gradnjo, pravi župan Občine Luče Klavdij Strmčnik. Kot opozarja, je težava, da obči- ne v Zgornji Savinjski dolini v svoji lasti nimajo stavbnih zemljišč, kjer je možno gradi- ti. »V naši občini je od desetih zemljišč, ki smo jih eviden- tirali kot možna za gradnjo, devet takih, ki jih morda pre- veriti še geolog, ali pa bi tam pred gradnjo morali poskr- beti za protipoplavne ukre- pe.« Sprašuje se, kako bodo ljudje glede na pomanjkanje zemljišč lahko čim prej prišli do gradbenih dovoljenj. »Če bo obveljalo, da se bodo lju- dje po sklepu države morali izseliti v roku pol leta, kam bodo šli? Kam bodo preselili svoje stvari, če ne bodo mogli graditi drugih bivališč? Drža- va bi jim morala iti kar najbolj naproti.« Dodal je upanje, da bo k temu pripomogel člen o lokacijski preveritvi, ki je zapisan v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju fi- nančnih sredstev. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Proračun občine, ki so ga občinski svetniki potrdili na decembrski seji, bo v tem letu na prihodkovni strani znašal malo manj kot 25 milijonov evrov, odhodki so načrtovani v višini 29,7 milijona evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 4,8 milijona evrov, občina se bo zadolžila za 2,5 milijona evrov. Višina prihodkov se je VOJNIK – Certifi kate Mladim prijazna občina je v minulem letu prejelo ali podaljšalo devet slovenskih občin. Med njimi je kot edini s Celjskega certifi kat uspelo obnoviti Občini Voj- nik. Mladim prijazna občina je program, ki ga Inštitut za mladinsko politiko v sode- lovanju s Skupnostjo občin Slovenije izvaja od leta 2012. Namen je mladim omogočiti prijazno okolje za življenje, delo in razvoj ter nagraditi tiste občine, ki izzive dana- šnje mladine obravnavajo ce- lostno in načrtno ter so zato pripravljene na spreminjajo- če se okoliščine v družbi. Kot pravi vojniški župan Branko Petre, to področje v občini obravnavajo zelo resno. »Ves čas sistematično izvajamo številne dejavnosti. Ob tem, da sofi nanciramo dejavnosti društev, v katera se vključujejo mladi, pred- vsem na športnem področju, pozornost namenjamo tudi vsebinam, kot je reševanje prvega stanovanjskega pro- blema, občina namenja tudi pomoč mladim družinam ob rojstvu novorojenčkov, ki bo z novim letom znašala 200 evrov. Eden od ukrepov je tudi pomoč pri izobraže- RIMSKE TOPLICE – »Uspelo nam je pripraviti čudovit dogodek, ki nas je resnično povezal. Prese- gel je vsa pričakovanja,« je prvo izvedbo Pravljič- nih Rimskih Toplic ocenil predsednik Krajevne sku- pnosti Rimske Toplice Mi- tja Knez. Zadovoljni so bili tudi številni obiskovalci. »Poklon organizatorjem. Ste zgled marsikateremu večjemu mestu. Majhni, ampak srčni.« »Super do- živetje in odlična družba.« »Polepšali ste nam praznič- ne dni. Nepozabno.« »Čisti presežek!« »Največ šteje, da smo se krajani srečeva- li, se družili, poklepetali in si s tem lepšali praznične dni. Čestitke in hvala za ves trud.« »Srčnost, želja po tem, da nam je vsem lepo, priza- devnost in neskončno ener- gije vas krasijo. Veliko se da, če pravi ljudje stopijo skupaj. LAŠKO – Leto 2024 bo bogato z naložbami Ključnega pomena so protipoplavni ukrepi Občino v letu 2024 čakajo pomembni projekti. Eden večjih je začetek gradnje dolgo načrtovanega prizidka k Zdravstvenemu domu Laško. Vrednost del je ocenjena na približno 3,5 milijona evrov, od tega bo več kot milijon evrov prispevalo ministrstvo za zdravje. Javni razpis za izvajalca del je že objavljen, začetek del je predviden v prvih mesecih leta 2024 in končanje naložbe v letu 2025. Ob tem bo Občina Laško nadaljevala izvedbo protipoplav- nih ukrepov. Slednji so ključni za zagotovitev poplavne varnosti občine, ki je bila v zadnjih mesecih kar trikrat poplavljena. V proračunu je v načrtu še več drugih večjih naložb. BOJANA AVGUŠTINČIČ z drugo obravnavo proračuna zvišala za 651 tisoč evrov. Od tega je za približno 347 tisoč evrov več sredstev iz naslova povečanja povprečnine za pri- hodnje leto. Prihodki za proti- poplavne ukrepe so občinsko blagajno oplemenitili za 730 tisoč evrov, za energetsko ob- novo občinske stavbe pa bo občina iz državnih virov dobila 52 tisočakov. Na odhodkovni strani je znesek višji za 537 ti- soč evrov. Za programe športa bo na voljo 1,2 milijona evrov. V ta znesek je med drugim všteta tudi gradnja telovadni- ce v Rimskih Toplicah, ki bo končana v začetku leta. Izboljšanje poplavne varnosti Ključnega pomena za ob- čino Laško so protipoplavni ukrepi. Ti so načrtovani na reki Savinji od marijagra- škega ovinka do Udmata ter na spodnjem toku Rečice. Ukrepi, ki so predvideni od Laškega proti Udmatu (gre za gradnjo nasipov), bodo ob načrtovani gradnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini zagotovili bistveno ve- čjo poplavno varnost mesta Laško. Del ukrepov je sicer že bil izveden v sklopu prenove železniške proge Celje–Zidani Most, to je v Marija Gradcu in Rimskih T oplicah. V Debru sta načrtovani ureditev manj- ših hudournikov, manjših zadrževalnikov ter gradnja protipoplavnega zidu. Pred leti je že bila opravljena večja sanacija zgornjega toka Re- čice, medtem ko je ureditev spodnjega toka načrtovana v sklopu novih protipoplavnih ukrepov. Ukrepi na Rečici bodo ščitili stanovanjsko so- sesko Debro. Vrednost del župan Marko Šantej ocenjuje na osem do deset milijonov evrov. Prido- bitev gradbenega dovoljenja v Laškem pričakujejo v začetku leta 2024. Izvedba protipo- plavnih ukrepov bo trajala do sredine leta 2026. Medtem ko bodo poplavno varnost dela ob železniški postaji v Rimskih Toplicah zagotavljali skupaj z gradnjo novega mostu in ure- ditvijo območja za gostinski in trgovski lokal. Gradnja kanalizacije in vodovoda Letos se bo Občina Laško po županovi napovedi lotila tudi odprave škode zaradi plazov, ki je ocenjena na več kot milijon evrov. Nadaljevala bo tudi pro- jekt gradnje kanalizacijskega omrežja. »Dva sklopa od petih nas še čakata. Eden je čiščenje in odvajanje odpadnih voda v starem mestnem jedru ter dru- gi gradnja kanalizacije v Mari- ja Gradcu. To moramo izvesti do konca leta 2025. Sredstva bomo črpali pretežno iz ob- činskega proračuna, iščemo tudi druge vire fi nanciranja,« je pojasnil župan Marko Šan- tej. V starem mestnem jedru bo treba obnoviti tudi vodovod in elektronapeljave ter po konča- nju teh del tlakovati ulice. Letos je v načrtu Občine Laško tudi nadaljevanje ob- nove vodovodnega omrežja Laško–Rimske Toplice, ki je po besedah župana ključen za vodooskrbo polovice občanov. Gre za približno 3,3 kilometra dolg vod, naložba je ocenjena na milijon evrov. Projekta se bodo glede na zahtevnost del lotili v sklopih. »V minulem letu smo na Strmci hkrati s kanalizacijo že obnovili tudi velik del vodovoda, v 2024 bomo projekt nadaljevali proti Rimskim Toplicam,« je dejal. Nova stanovanja in energetske prenove stavb Na območju Debra je načr- tovana gradnja stanovanj, in sicer dveh večstanovanjskih zgradb, ki bosta povezani z vmesno poslovno stavbo. V manjši stanovanjski stavbi je predvidena gradnja dvajsetih najemnih stanovanj ter v dru- gi približno štiridesetih tržnih stanovanj. Ta naj bi zgradil in uredil zasebni partner. V sklopu projekta Elena energija bo laška občina na strehe enajstih javnih stavb (šol, vrtcev, telovadnic) name- stila sončne elektrarne ter se lotila energetska prenove vrtca v Rimskih T oplicah in občinske stavbe. Župan pričakuje, da bo občina do marca letos objavila javni razpis za izvajalca del. V načrtu je tudi obnova dotra- janega ostrešja na kartuziji v Jurkloštru. Lani je bila izvede- na nujna obnova, da se škoda na ostrešju ne bi povečevala, v tem letu bo sledila celovita ob- nova tega lokalnega kulturnega spomenika z izjemno dedišči- no. V prvih mesecih novega leta bo v Laškem končana tudi prenova dvorane Tri lilije. Na ureditev čaka tudi zdra- viliški park, ki ga je prizadela avgustovska vodna ujma. Ther- mana je po poplavah nekatera dela v parku že opravila, zdaj bo sledila vsebinska nadgra- dnja s posodobitvijo oziroma z namestitvijo urbane opreme, sprehajalnih poti ter s postavi- tvijo dveh multimedijskih sre- dišč, za kar je Občina Laško pridobila nepovratna sredstva. Še naprej mladim prijazna občina Občina Vojnik ostaja mladim prijazna. Kot pravi župan Branko Petre, se na različne načine trudijo zagotavljati prijazno okolje za mlade v občini. (Foto: Nik Jarh) vanju. Občina izvaja tudi na- ložbe na področju vzgoje in izobraževanja. V prihodnjih letih sta tako med drugim v načrtu dozidava in razširitev Osnovne šole Vojnik. Sproti in z majhnimi koraki se trudimo zagotavljati prijazno okolje za mlade v občini,« pojasnjuje župan, ki verjame, da bodo na Ključnega pomena za občino Laško so protipoplavni ukrepi. Ti so v letu 2024 načrtovani na reki Savinji od mari- jagraškega ovinka (na fotografiji) do Udmata ter na spodnjem toku Rečice. (Foto: Andraž Purg) Na ureditev in vsebinsko nadgradnjo čaka tudi zdraviliški park, ki ga je prizadela avgustovska vodna ujma. (Foto: Sherpa) »Čisti presežek!« Pravljične Rimske Toplice so po mnenju organizatorjev in obiskovalcev presegle pričakovanja. »Največ šteje, da smo se krajani srečevali, se družili, poklepetali in si s tem lepšali praznične dni,« je dejala ena od navdušenih krajank. (Foto: Nik Jarh) Naj postane to tradicija, a ne le za prednovoletne dni.« T o je le nekaj komentarjev navduše- nih krajanov in obiskovalcev od drugod, ki so jih delili na družbenih omrežjih. Pravljične Rimske T oplice je v enajstih večerih obiskalo pri- bližno devet tisoč obiskoval- cev, ki so uživali v glasbenem programu, najmlajši so se ve- selili prihodov in obdarovanj treh dobrih mož. Pestra je bila tudi stojnična ponudba doma- čih dobrot, izdelkov, ročnih del … Skupno se je na stojni- cah izmenjalo 24 ponudnikov, vsak večer jih je bilo vsaj 13. Na pravljičnem odru so se zvrstili številni nastopajoči, od domačih pevskih zborov, osnovnošolcev, srednješolcev, do narodnozabavnih ansam- blov. Z odlično predstavo so se predstavile tudi vzgojitelji- ce vrtcev Rimske Toplice in Sedraž. Rekord obiskanosti je bil ob nastopu klape Skala, ko je Pravljične Rimske To- plice obiskalo dobrih 1.200 ljudi. Mejo tisoč obiskovalcev so presegli še v dveh večerih, in sicer ob nastopu ansambla Pepelnjak ter zadnji večer, ko so piko na i dogajanju posta- vili člani Kvinteta Dori. Skoraj tisoč obiskovalcev se je zbra- lo tudi na odprtju Pravljičnih Rimskih Toplic, ko je nastopil Dejan Dogaja. Kot pravi Mitja Knez, so si organizatorji Pravljičnih Rim- skih Toplic letvico postavili zelo visoko, a je prepričan, da jo bodo s prizadevno ekipo sodelujočih letos še dvignili. Med drugim napoveduje žive jaslice in silvestrovanje, cilj pa je decembra v Rimske Toplice privabiti med 15 in 17 tisoč obiskovalcev. Ob tem se zahvaljuje vsem sponzor- jem oziroma donatorjem ter vsem drugim, ki so pomagali pri ustvarjanju te čarobne pra- vljične zgodbe. BA tem področju uspešni tudi v prihodnje. Certifi kat Mladim prijazna občina so tokrat prvič pridobile občine Divača, Dravograd, Hra- stnik, Kobilje in Logatec. Prvič so ga poleg Vojnika obnovile občine Brda, Hajdina in Treb- nje. Skupno je tako v Sloveni- ji 49 nosilk certifi kata. BA Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ogrožena območja in zgradbe, ki so predmet mo- rebitne preselitve, če bodo pristojni po celovitem stro- kovnem pregledu ugotovili, da s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti za osebe in njihovo premoženje, je evidentirala državna teh- nična pisarna. Seznam se bo še dopolnjeval oziroma spre- minjal, saj nekatere študije ogroženosti pred poplavami in plazovi ter ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še iz- vajajo. Za izselitev pol leta Državna tehnična pisarna mora sicer za vsako zgradbo na seznamu izdelati podrob- no oceno in podati oziroma pridobiti strokovno mnenje. Postopek odstranitve zgradb, če bo tako določeno, je opre- deljen v noveli interventnega zakona za odpravo posledic poplav in plazov iz avgusta 2023. Ta med drugim pred- videva, da vladna služba na podlagi strokovnega mnenja POLZELA – Svetniki so na zadnji lanski seji ob- činskega sveta največ časa namenili poročilu delovne skupine za izvajanje pro- tipoplavnih dejavnosti in civilne iniciative Ločica ob Savinji in Breg ter prvi obravnavi proračuna za leto 2024. Poročilo delovne skupine protipoplavne dejavnosti je predstavila Saša Kovač in poudarila, da nivelacija nasipa dolvodno na levem bregu Savinje že poteka. Pristojne službe bodo s tem zagotovile vsaj minimalno začasno poplavno varnost, vendar po besedah Kovače- ve prepozno. Z osnutkom proračuna za leto 202 sta občinski svet se- znanila župan Jože Kužnik in računovodkinja Monika Hauptman. Načrtovani pri- hodki znašajo približno 9,6 milijona evrov, odhodki pri- bližno 11,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj je tako približno dva milijona evrov. Iz računa financiranja sta razvidna zadolževanje v višini 300 tisoč evrov in od- plačilo dolga v višini 548 ti- soč evrov. Občina bo prora- čunski primanjkljaj pokrila s prenosom sredstev iz pre- teklih let. Svetniki in svetni- ce so po krajši razpravi dali proračun v 30-dnevno javno obravnavo. ŠO BRASLOVČE – Svetniki so na zadnji lanski seji raz- pravljali in sklepali o osmih točkah dnevnega reda. V prvi obravnavi so obravna- vali predlog odloka o javno- -zasebnem partnerstvu, na podlagi katerega naj bi bila zgrajena zgradba Zdravstve- nega centra Braslovče. O tem sta svet seznanila Petra Ferk iz Inštituta za javno-zasebno partnerstvo T urjak in župan Tomaž Žohar. Omenjena zgradba, name- njena zdravstveni dejavnosti, naj bi bila zgrajena na zemlji- ških parcelah Spodnje Gorče v skupni izmeri 1.838 kvadra- tnih metrov. Vsebina projekta vključuje tudi projektiranje, pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj, ureditev okolice, dostopnih poti in parkirišč, priključitev stavbe na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, upravljanje zgrajene zgradbe in vzdrževanje skozi celotno koncesijsko obdobje, razen v delu izvajanja zdravstvenih programov. Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo znani v po- stopku izbora koncesionarja. Svetniki so po krajši razpravi predlog odloka dali v 20-dnev- no javno obravnavo. Občinski svet je v nadaljeva- nju seje po krajši razpravi dal pozitivno mnenje, da se Obči- na Braslovče včlani v Združe- nje občin Slovenije. Soglašal je tudi k nakupu poslovnih prostorov na naslovu Petrovče 33. Gre za posamezni del stav- be Zdravstvenega doma Žalec pod pogojem, da se ta vknjiži kot lastnik. Seznanil se je tudi z delovanjem nadzornega sve- ta Občine Braslovče. Poročilo je predstavil predsednik Franc Rančigaj. ŠO SAVINJSKA DOLINA – Vladna služba objavila seznam zgradb, predvidenih za porušitev Največ zgradb za rušitev v Letušu in na Rečici ob Savinji Služba vlade za obnovo po lanskih poplavah in plazovih je v ponedeljek objavila seznam evidentiranih zgradb, ki so predvidene za odstranitev. Na njem je trenutno 348 objek- tov. Seznam zdaj zajema 23 občin. Največ predvidenih zgradb za odstranitev (137) je v občini Braslovče. Sledita občini Rečica ob Savinji, kjer je za odstranitev predvidenih 41 objektov, in v občini Šmartno ob Paki 31. Po več kot 20 objektov je na seznamu tudi v občinah Gornji Grad, Ljubno in Luče. V vladni službi sicer poudarjajo, da bodo seznam še dopolnjevali oziroma spreminjali. ŠPELA OŽIR, TINA STRMČNIK, STA O gradnji zdravstvenega centra Proračun v javni obravnavi pripravi osnutek sklepa za vsako stavbo za odstranitev. Sledijo 15-dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pri- pombe, priprava odgovorov na podane pripombe in nato predlog sklepa, ki ga vladna služba posreduje svetu vlade za obnovo. Tam potrjene pre- dloge sklepov ta posreduje vladi. Po potrditvi sklepa na vladi bodo lastniki prejeli od- ločbo za izselitev, za katero bodo imeli na voljo pol leta. Ocenil jih bo uradni cenilec Vsako nepremičnino, na- menjeno za odstranitev, bo ocenil uradni cenilec. Po prejemu sklepa in opravljeni cenitvi bodo vpletene strani začele pogovore za nadome- stitev nepremičnine. Z la- stniki zgradb, ki so predmet morebitne preselitve, se je že povezal Klicni center 114, ki jim je predstavil postopek in predvideno časovnico dejav- nosti. V teku so tudi dejavnosti glede nadomestnih zemljišč in prostorskih načrtov. V petek je tako bil delovni se- stanek na ministrstvu za naravne vire in prostor, na katerem se je s predstavniki občin, v katerih se načrtuje nadomestitvena gradnja, se- stalo vodstvo ministrstva in vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih ter se dogovorilo o nadaljnjih kon- kretnih dejavnostih. Največ zgradb, predvidenih za odstranitev, je na območju Letuša. (Foto: Andraž Purg) ŽALEC – Župan Jan- ko Kos že tradicionalno sprejem za novinarje pri- pravi v prvi polovici ja- nuarja in tako je bilo tudi letos. Kot je pojasnil, bo začetek letošnjega leta v tej osrednji spodnjesa- vinjski občini v zname- nju dokončanja vrtca v zahodnem delu Žalca. Obenem je zavrnil vsa namigovanja na družbe- nih omrežjih, da naj bi v Žalcu nastanili migrante. Kot je pojasnil, je občina, da bi se izognila temu, kupila hotel. V zgradbi novega vrtca bo domovalo devet od- delkov. Med njimi tudi razvojni oddelek, zaradi česar staršem otrok s po- sebnimi potrebami teh ne bo treba več voziti v Ce- lje ali na Dobrno. »Tudi pri dokončanju vrtčevske zgradbe nam jo je ne- koliko zagodla poplava. Nekateri izvajalci so bili namreč poplavljeni in so zato imeli težave z doba- vo opreme. Otroci bodo vrtec naselili do začetka februarja. Uradno odprtje bo sledilo malo za tem,« je povedal župan Janko Kos. »Želimo konkretne odgovore« Občina Žalec se po oce- njeni škodi po poplavah s 76 milijoni evrov uvr- šča na osmo mesto. Po- plavljenih je bilo več kot 800 poslovnih in stano- vanjskih zgradb. Kos se bo na temo zagotavljanja poplavne varnosti ob Savi- nji prihodnji teden sestal z odgovornimi osebami na državni ravni. »Želimo konkretne odgovore, kje državni prostorski načrt predvideva mokre vodne zadrževalnike in kdaj bodo zgrajeni,« je bil jasen Kos, ki mu ni všeč, da jim je poplava »vzela« tudi že nekaj časa obljubljene na- ložbe. »Ministrstva krčijo naložbe. Kot izgovor nava- jajo pomanjkanje denarja zaradi poplav. Zaenkrat smo zaradi tega izgubili krožišče pri znanem trgov- cu v Šempetru v Savinjski dolini, krožišče na obvo- znico v Žalcu, krožišče v Petrovčah, križišče v Dre- šinji vasi in rekonstrukcijo avtocestnega priključka v Arji vasi. Ne vem, ali je bilo vse to treba črtati in se zdaj preprosto izgovar- jajo na poplavo.« Most proti Grižam Ena večjih naložb bo zagotovo gradnja novega mostu proti Grižam, za katerega projektantska ocena znaša od štiri do pet milijonov evrov. Pro- jekt vodi direkcija za in- frastrukturo, medtem ko bo občina zagotovila ne- povratni denar. Ob 1,6 mi- lijona evrov župan računa še na dodaten denar. Obči- na namreč sama ne bi bila zmožna s posojilom zago- toviti manjkajočega dela sredstev. ŠO Poplava odnesla načrtovana krožišča Pomanjkanje stavbnih zemljišč Da morajo ljudem, ki so na seznamu, občine in drža- va omogočiti, da bi lahko še v tem letu spomladi pričeli gradnjo, pravi župan Občine Luče Klavdij Strmčnik. Kot opozarja, je težava, da obči- ne v Zgornji Savinjski dolini v svoji lasti nimajo stavbnih zemljišč, kjer je možno gradi- ti. »V naši občini je od desetih zemljišč, ki smo jih eviden- tirali kot možna za gradnjo, devet takih, ki jih morda pre- veriti še geolog, ali pa bi tam pred gradnjo morali poskr- beti za protipoplavne ukre- pe.« Sprašuje se, kako bodo ljudje glede na pomanjkanje zemljišč lahko čim prej prišli do gradbenih dovoljenj. »Če bo obveljalo, da se bodo lju- dje po sklepu države morali izseliti v roku pol leta, kam bodo šli? Kam bodo preselili svoje stvari, če ne bodo mogli graditi drugih bivališč? Drža- va bi jim morala iti kar najbolj naproti.« Dodal je upanje, da bo k temu pripomogel člen o lokacijski preveritvi, ki je zapisan v Zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju fi- nančnih sredstev. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Velenjski svetnice in svetni- ki so na decembrski seji spre- jeli Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občin- ske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi od- padki za zbiranje nekaterih vrst komunalnih odpadkov v Mestni občini Velenje. Elabo- rat je pripravil koncesionar, podjetje PUP Saubermacher. V elaboratu je med drugim določeno, da se od 1. janu- SLOVENSKE KONJI- CE – Breda Obrez Pre- skar po dveh štiriletnih mandatih zapušča me- sto direktorice konjiške občinske uprave. V za- četku februarja bo pre- vzela vodenje Družbe za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti – ZPO Celje. Občina Slovenske Konjice bo razpis za di- rektorja oziroma direk- torico razpisala šele je- seni, do takrat bo to delo kot vršilka dolžnosti opravljala Mojca Repnik, zdajšnja vodja urada ko- njiškega župana. Tako se Breda Obrez Preskar po osmih letih vrača v Celje, kjer je leta 2015 po 23 letih zapustila podjetje Celjski sejem kot izvršna direktorica in nove izzive našla v Slovenskih Konjicah. Kot pravi, si je v vlogi direktorice konjiške občinske uprave ves čas prizadevala za vzposta- vitev trdnih odnosov in odprtega dialoga s sode- VELENJE – Lani je velenjska občina za blaženje socialnih stisk občanov namenila malo manj kot 128 tisoč evrov. Po avgustovskih uničujočih poplavah so številni dobrosrčni posamezniki na odmevni dobrodelni akciji Velenje pomaga zbrali 100 tisoč evrov, ki so jih razdelili med občane iz Šaleške doline ter savinjske in koroške regije, ki so v povodnji utrpeli gmotno škodo. Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje je bil ustanovljen leta 2009. Tako že štirinajst let skrbi za dobro- delno pomoč posameznikom in družinam, ki živijo v velenjski lokalni skupnosti. Da je denarna pomoč pravično razdeljena med prosilce, skrbi posebna delovna skupina. Tako je občina v minulih letih ublažila socialno stisko številnih družin in posameznikov. Kako je bilo lani? Kot pravijo v velenjski občinski upravi, so se člani občinskega odbora za pomoč občankam in občanom lani sestali devetkrat. Obravnavali so osemindvajset vlog družin, posameznikov in orga- nizacij. Finančno pomoč so odobrili enaindvajsetim prosilcem in tako mednje skupno razdelili približno 12 tisoč evrov. Poleg tega je občina za plačilo položnic občanov v socialni stiski zagotovila dodatnih 4.720 evrov, za nakup invalidskega vozička 4 tisoč evrov in 2 tisoč evrov za obmorske počitnice otrok, ki jih je organiziralo Medobčinsko društvo zveze prijateljev mladine Velenje. Sicer pa Mestna občina Velenje stiske svojih občanov lajša tudi tako, da jim nudi enkratno denarno pomoč, brezplačno pravno pomoč ter brezplačno psihološko svetovanje. Prav tako jim krije stroške za energetsko svetovanje. Ob rojstvu otroka družina pre- jeme finančno pomoč. Občani lahko koristijo brezplačno vožnjo z mestnim potniškim prometom Lokalcem. Občina vsako leto ob začetku novega šolskega leta podari velenjskim osnovnošolcem in dijakom zvezke. BF VELENJE – Enoten sistem zbiranja in odvoza odpadkov iz podzemnih zbiralnic Višje plačilo za odvoz komunalnih odpadkov Prebivalci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo z novim letom morali seči globlje v žep za odvoz ko- munalnih odpadkov. Od 1. januarja je za približno 14 od- stotkov višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in za 3,2 odstotka višja cena zbiranja in odvoza biorazgradljivih odpadkov. Medtem v Velenju vzpostavljajo enoten sistem zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov iz podzemnih zbiralnic, s katerim bodo odpadke zbirali na enem mestu v zaprtih podzemnih zabojnikih. Predvi- doma še ta mesec bodo v uporabo predali šesto podzemno zbiralnico, in sicer na Rudarski cesti. BARBARA FURMAN Od 1. januarja 2024 je za 14,05 odstotka višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in za 3,23 odstotka višja cena zbiranja in odvoza biorazgradljivih odpadkov. V Velenju bodo odpadke zbirali na enem mestu v zaprtih podzemnih zabojnikih. Trenutno jih imajo pet, še ta mesec naj bi v uporabo predali šesto podzemno zbiralnico, in sicer na Rudarski cesti. V Velenju imajo pet podzemnih zbiralnic, v teh dneh bodo uredili šesto. (Foto: MO Velenje) arja 2024 mesečni stroški zbiranja in odvoza mešanih komunalnih in biorazgradlji- vih odpadkov zvišajo za naj- več tri evre. Z novim letom so spremenjene oziroma višje cene vstopile v veljavo tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zaprti podzemni zabojniki Da bo sistem zbiranja in odvoza komunalnih odpad- kov iz podzemnih zbiralnic v Velenju bolj pregleden in učinkovit, uvajajo enoten sistem. To pomeni, da bodo odpadke po novem zbirali na enem mestu v zaprtih podze- mnih zabojnikih, ki po mne- nju strokovnjakov omogočajo bolj kakovostno bivanje in okolju bolj prijazno ravnanje z odpadki. Trenutno imajo v velenjski občini že pet pod- zemnih zbiralnic, ki so jih občani zelo dobro sprejeli. Že ta mesec bodo na Rudar- ski cesti v uporabo predali še podzemno zbiralnico. Tako jih bo že šest. Kot še napovedujejo v pod- jetju PUP Saubermacher, se v naslednjih letih obeta še več podzemnih zbiralnic od- padkov. V ta namen so pri- pravili strategijo z akcijskim načrtom o tem, kje bodo še postavljali podzemne in nad- zemne zabojnikov odpadkov. Začeli bodo v velenjskem me- stnem središču in nadaljevali na drugih območjih velenjske lokalne skupnosti. Ob tem v podjetju PUP Saubermacher še pravijo, da so njihova pri- zadevanja usmerjena v iska- nje načinov, kako zmanjšati količine odpadkov in pove- čati delež tistih komunalnih odpadkov, ki jih lahko ponov- no predelamo ali uporabimo. Prepričani so, da nova uredi- tev zbiranja odpadkov s po- močjo podzemnih zbiralnic prispeva k lepši podobi mesta in učinkovitemu zbiranju ve- like količine odpadkov. Novo leto, nove cene Izvajalec gospodarske jav- ne službe, podjetje PUP Sa- ubermacher, je oktobra lani vsem trem občinam iz Šaleške doline, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, posredoval elaborat za potrjevanje novih cen upravljanja komunalnih odpadkov. Pri pripravi pre- dračunskih stroškov za leto 2024 so izhajali iz stroškov, ki so jih imeli leta 2022, in iz ocene stroškov do konca leta 2023. Ker so se v tem obdobju povišali stroški dela, bančnih in poštnih storitev, višji so tudi stroški energije, materiala in vzdrževanja osnovnih sredstev ter amortizacija, so oblikovali višje cene zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov.. Od 1. januarja 2024 je v omenjenih treh občinah Šale- ške doline za 14,05 odstotka višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpad- kov in za 3,23 odstotka višja cena zbiranja in odvoza bi- orazgradljivih odpadkov. To pomeni, da se bo znesek na položnici za zbiranje in od- voz odpadkov za štiričlansko družino v bloku z 31,68 evra povzpel na 34,30 evra. Cena 120-litrske posode za bioraz- gradljive odpadke se je po- višala s 14,38 evra na 15,91 evra. Gospodinjstva v indi- vidualni hiši so za zbiranje in odvoz odpadkov v dveh 120-litrskih posodah doslej plačevala 31,75 evra, po no- vem bodo 34,35 evra. Po osmih letih se vrača v Celje Breda Obrez Preskar je prepričana v uspešen razvoj konjiške občine. (Foto: osebni arhiv) December tudi dobrodelen lavci, s katerimi so končali več uspešnih projektov. »Med največje spada obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki že danes kaže številne pozitivne učinke na gospodarstvo, predvsem turi- zem. Ponosno gledam tudi na obdobje ustanovitve Dra- vinjskega poslovnega klu- ba, kjer sem bila pobudni- ca organiziranja lokalnega gospodarstva, ki je ključni člen prihodnjega razvoja občine. Izpostavila bi tudi pomembnost uspešnega čr- panja domačih in evropskih finančnih sredstev, uvedbo participativnega proračuna ter uspešno komuniciranje občine s svojimi občani,« je izpostavila in dodala, da verjame v svetlo prihodnost konjiške občine. Velik razvojni potencial vidi v uspešnih malih in sre- dnje velikih podjetjih, pri čemer so dodana vrednost okolja tudi turistične zna- menitosti in pester kulturni utrip. »Zato Slovenske Ko- njice zapuščam z optimiz- mom in s prepričanjem, da bodo še naprej cvetoče in privlačno mesto za bivanje in razvoj.« Razpis jeseni Konjiški župan Darko Ratajc se je Bredi Obrez Preskar na decembrski seji občinskega sveta za- hvalil za opravljeno delo in zelo dobro sodelovanje. Med drugim je povedal, da bodo razpis za direk- torja oziroma direktorico občinske uprave objavili predvidoma jeseni, do ta- krat bo vršilka dolžnosti direktorice Mojca Repnik, zdajšnja vodja urada žu- pana. »Prepričan sem, da bo Mojca Repnik z večle- tnimi delovnimi izkušnja- mi v občinski upravi tudi delo direktorice dobro opravljala.« Bredo Obrez Preskar bo februarja nastopila štiriletni mandat direkto- rice družbe ZPO Celje, ki upravlja parkirišča in jav- ne objekte v celjski obči- ni. Nadzorni svet družbe jo je imenoval septembra lani. Do konca januarja bo ZPO Celje še vodil sedanji direktor Ivan Pfeifer, ki je na čelu te družbe od leta 2009. BF Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 2, 1 1. januar 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Velenjski svetnice in svetni- ki so na decembrski seji spre- jeli Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občin- ske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi od- padki za zbiranje nekaterih vrst komunalnih odpadkov v Mestni občini Velenje. Elabo- rat je pripravil koncesionar, podjetje PUP Saubermacher. V elaboratu je med drugim določeno, da se od 1. janu- SLOVENSKE KONJI- CE – Breda Obrez Pre- skar po dveh štiriletnih mandatih zapušča me- sto direktorice konjiške občinske uprave. V za- četku februarja bo pre- vzela vodenje Družbe za upravljanje s parkirišči in javnimi objekti – ZPO Celje. Občina Slovenske Konjice bo razpis za di- rektorja oziroma direk- torico razpisala šele je- seni, do takrat bo to delo kot vršilka dolžnosti opravljala Mojca Repnik, zdajšnja vodja urada ko- njiškega župana. Tako se Breda Obrez Preskar po osmih letih vrača v Celje, kjer je leta 2015 po 23 letih zapustila podjetje Celjski sejem kot izvršna direktorica in nove izzive našla v Slovenskih Konjicah. Kot pravi, si je v vlogi direktorice konjiške občinske uprave ves čas prizadevala za vzposta- vitev trdnih odnosov in odprtega dialoga s sode- VELENJE – Lani je velenjska občina za blaženje socialnih stisk občanov namenila malo manj kot 128 tisoč evrov. Po avgustovskih uničujočih poplavah so številni dobrosrčni posamezniki na odmevni dobrodelni akciji Velenje pomaga zbrali 100 tisoč evrov, ki so jih razdelili med občane iz Šaleške doline ter savinjske in koroške regije, ki so v povodnji utrpeli gmotno škodo. Odbor za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje je bil ustanovljen leta 2009. Tako že štirinajst let skrbi za dobro- delno pomoč posameznikom in družinam, ki živijo v velenjski lokalni skupnosti. Da je denarna pomoč pravično razdeljena med prosilce, skrbi posebna delovna skupina. Tako je občina v minulih letih ublažila socialno stisko številnih družin in posameznikov. Kako je bilo lani? Kot pravijo v velenjski občinski upravi, so se člani občinskega odbora za pomoč občankam in občanom lani sestali devetkrat. Obravnavali so osemindvajset vlog družin, posameznikov in orga- nizacij. Finančno pomoč so odobrili enaindvajsetim prosilcem in tako mednje skupno razdelili približno 12 tisoč evrov. Poleg tega je občina za plačilo položnic občanov v socialni stiski zagotovila dodatnih 4.720 evrov, za nakup invalidskega vozička 4 tisoč evrov in 2 tisoč evrov za obmorske počitnice otrok, ki jih je organiziralo Medobčinsko društvo zveze prijateljev mladine Velenje. Sicer pa Mestna občina Velenje stiske svojih občanov lajša tudi tako, da jim nudi enkratno denarno pomoč, brezplačno pravno pomoč ter brezplačno psihološko svetovanje. Prav tako jim krije stroške za energetsko svetovanje. Ob rojstvu otroka družina pre- jeme finančno pomoč. Občani lahko koristijo brezplačno vožnjo z mestnim potniškim prometom Lokalcem. Občina vsako leto ob začetku novega šolskega leta podari velenjskim osnovnošolcem in dijakom zvezke. BF VELENJE – Enoten sistem zbiranja in odvoza odpadkov iz podzemnih zbiralnic Višje plačilo za odvoz komunalnih odpadkov Prebivalci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki bodo z novim letom morali seči globlje v žep za odvoz ko- munalnih odpadkov. Od 1. januarja je za približno 14 od- stotkov višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in za 3,2 odstotka višja cena zbiranja in odvoza biorazgradljivih odpadkov. Medtem v Velenju vzpostavljajo enoten sistem zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov iz podzemnih zbiralnic, s katerim bodo odpadke zbirali na enem mestu v zaprtih podzemnih zabojnikih. Predvi- doma še ta mesec bodo v uporabo predali šesto podzemno zbiralnico, in sicer na Rudarski cesti. BARBARA FURMAN Od 1. januarja 2024 je za 14,05 odstotka višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov in za 3,23 odstotka višja cena zbiranja in odvoza biorazgradljivih odpadkov. V Velenju bodo odpadke zbirali na enem mestu v zaprtih podzemnih zabojnikih. Trenutno jih imajo pet, še ta mesec naj bi v uporabo predali šesto podzemno zbiralnico, in sicer na Rudarski cesti. V Velenju imajo pet podzemnih zbiralnic, v teh dneh bodo uredili šesto. (Foto: MO Velenje) arja 2024 mesečni stroški zbiranja in odvoza mešanih komunalnih in biorazgradlji- vih odpadkov zvišajo za naj- več tri evre. Z novim letom so spremenjene oziroma višje cene vstopile v veljavo tudi v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zaprti podzemni zabojniki Da bo sistem zbiranja in odvoza komunalnih odpad- kov iz podzemnih zbiralnic v Velenju bolj pregleden in učinkovit, uvajajo enoten sistem. To pomeni, da bodo odpadke po novem zbirali na enem mestu v zaprtih podze- mnih zabojnikih, ki po mne- nju strokovnjakov omogočajo bolj kakovostno bivanje in okolju bolj prijazno ravnanje z odpadki. Trenutno imajo v velenjski občini že pet pod- zemnih zbiralnic, ki so jih občani zelo dobro sprejeli. Že ta mesec bodo na Rudar- ski cesti v uporabo predali še podzemno zbiralnico. Tako jih bo že šest. Kot še napovedujejo v pod- jetju PUP Saubermacher, se v naslednjih letih obeta še več podzemnih zbiralnic od- padkov. V ta namen so pri- pravili strategijo z akcijskim načrtom o tem, kje bodo še postavljali podzemne in nad- zemne zabojnikov odpadkov. Začeli bodo v velenjskem me- stnem središču in nadaljevali na drugih območjih velenjske lokalne skupnosti. Ob tem v podjetju PUP Saubermacher še pravijo, da so njihova pri- zadevanja usmerjena v iska- nje načinov, kako zmanjšati količine odpadkov in pove- čati delež tistih komunalnih odpadkov, ki jih lahko ponov- no predelamo ali uporabimo. Prepričani so, da nova uredi- tev zbiranja odpadkov s po- močjo podzemnih zbiralnic prispeva k lepši podobi mesta in učinkovitemu zbiranju ve- like količine odpadkov. Novo leto, nove cene Izvajalec gospodarske jav- ne službe, podjetje PUP Sa- ubermacher, je oktobra lani vsem trem občinam iz Šaleške doline, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, posredoval elaborat za potrjevanje novih cen upravljanja komunalnih odpadkov. Pri pripravi pre- dračunskih stroškov za leto 2024 so izhajali iz stroškov, ki so jih imeli leta 2022, in iz ocene stroškov do konca leta 2023. Ker so se v tem obdobju povišali stroški dela, bančnih in poštnih storitev, višji so tudi stroški energije, materiala in vzdrževanja osnovnih sredstev ter amortizacija, so oblikovali višje cene zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov.. Od 1. januarja 2024 je v omenjenih treh občinah Šale- ške doline za 14,05 odstotka višja skupna cena zbiranja in odvoza komunalnih odpad- kov in za 3,23 odstotka višja cena zbiranja in odvoza bi- orazgradljivih odpadkov. To pomeni, da se bo znesek na položnici za zbiranje in od- voz odpadkov za štiričlansko družino v bloku z 31,68 evra povzpel na 34,30 evra. Cena 120-litrske posode za bioraz- gradljive odpadke se je po- višala s 14,38 evra na 15,91 evra. Gospodinjstva v indi- vidualni hiši so za zbiranje in odvoz odpadkov v dveh 120-litrskih posodah doslej plačevala 31,75 evra, po no- vem bodo 34,35 evra. Po osmih letih se vrača v Celje Breda Obrez Preskar je prepričana v uspešen razvoj konjiške občine. (Foto: osebni arhiv) December tudi dobrodelen lavci, s katerimi so končali več uspešnih projektov. »Med največje spada obnova cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji, ki že danes kaže številne pozitivne učinke na gospodarstvo, predvsem turi- zem. Ponosno gledam tudi na obdobje ustanovitve Dra- vinjskega poslovnega klu- ba, kjer sem bila pobudni- ca organiziranja lokalnega gospodarstva, ki je ključni člen prihodnjega razvoja občine. Izpostavila bi tudi pomembnost uspešnega čr- panja domačih in evropskih finančnih sredstev, uvedbo participativnega proračuna ter uspešno komuniciranje občine s svojimi občani,« je izpostavila in dodala, da verjame v svetlo prihodnost konjiške občine. Velik razvojni potencial vidi v uspešnih malih in sre- dnje velikih podjetjih, pri čemer so dodana vrednost okolja tudi turistične zna- menitosti in pester kulturni utrip. »Zato Slovenske Ko- njice zapuščam z optimiz- mom in s prepričanjem, da bodo še naprej cvetoče in privlačno mesto za bivanje in razvoj.« Razpis jeseni Konjiški župan Darko Ratajc se je Bredi Obrez Preskar na decembrski seji občinskega sveta za- hvalil za opravljeno delo in zelo dobro sodelovanje. Med drugim je povedal, da bodo razpis za direk- torja oziroma direktorico občinske uprave objavili predvidoma jeseni, do ta- krat bo vršilka dolžnosti direktorice Mojca Repnik, zdajšnja vodja urada žu- pana. »Prepričan sem, da bo Mojca Repnik z večle- tnimi delovnimi izkušnja- mi v občinski upravi tudi delo direktorice dobro opravljala.« Bredo Obrez Preskar bo februarja nastopila štiriletni mandat direkto- rice družbe ZPO Celje, ki upravlja parkirišča in jav- ne objekte v celjski obči- ni. Nadzorni svet družbe jo je imenoval septembra lani. Do konca januarja bo ZPO Celje še vodil sedanji direktor Ivan Pfeifer, ki je na čelu te družbe od leta 2009. BF Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 2, 1 1. januar 2024 KULTURA Po dveh razprodanih ponovitvah glasbeno-baletne predstave z naslovom Hrestač v soju sveč bo v dvorani Barbare Celjske v celjskem Knežjem dvoru v soboto, 13. januarja, sledila še ena ponovitev. Ustvarjalci so si zamislili komorno izvedbo predstave po motivih glasbe P . I. Čajkovskega. Cilj slednje ni le, da poslušalce mlajše generacije povabi pred oder, ampak jih skuša z izvedbo potopiti v globino dogajanja te umetniške stvaritve. TINA STRMČNIK Sredi januarja že tretja ponovitev glasbeno-baletne predstave Hrestač otrokom približal moč glasbe Nad tradicionalnim kiparstvom Petdeset let od prvega TDF »Celje ima lepo plesno tradicijo. Ustvarjalci glasbeno-baletne predstave Hrestač v soju sveč smo veseli, da lahko dodamo še en lep kamenček v mozaik kulturnega dogajanja našega prelepega knežjega mesta.« Pobudnica glasbeno-bale- tne predstave Inga Ulokina je pojasnila, da je uprizoritev začrtana tako, kot jo je po Hoffmanovi pravljici glasbe- no povzel Čajkovski. Pravljica pripoveduje o deklici Klari, ki v prazničnem času od čarov- nika Drosselmeyerja za darilo prejme Hrestača – igračo za drobljenje orehov. Lutka nato oživi, v bitki premaga Mišje- ga kralja ter se spremeni v čudovitega princa, ki s Klaro odpotuje v čudežno deželo sladkarij in lutk. Junaka tam srečata sladkorno vilo, špan- sko čokolado, kitajski čaj, plešoče rože, ki zaplešejo cvetlični valček, in doživita še mnogo čudovitih čarobnih dogodivščin. Izvedba predstave Hrestač v soju sveč je zasnovana kot pri- poved z glasbenimi in s plesni- mi točkami. Devet odlomkov prikaže celoten lok dogajanja in zajame najbolj priljubljene glasbene motive tega baleta, ki po besedah sogovornice ve- dno znova navdušuje tako po- slušalce kot izvajalce. »Pravlji- ca in balet Hrestač sta v osnovi namenjena otrokom, očarata jih s svojo čarobno lepoto, z zgodbo in domišljijskimi liki. Prvi izvedbi so prisluhnile celo tri mamice z dojenčki. Slednji so mirno poslušali celo izved- bo, kar se mi je zdelo zelo lepo. Izkazalo se je, kakšno moč ima lahko glasba.« Tudi flamenko Da lahko otroci čim bolj razumejo dogajanje, predsta- vo spremlja pripoved. Mla- di poslušalci lahko vsebino spremljajo še s pomočjo kon- certnega lista, natisnjenega z večjo pisavo. Pri izvedbi pra- vljice ob Ingi Ulokini, ki igra Knežjem dvoru. » Ta prostor je kot nalašč za tak dogodek. Ima namreč poseben zgodovinski pridih in dobro akustiko. Zelo sem hvaležna celotnemu ko- lektivu Pokrajinskega muzeja Celje za gostoljubje in pomoč pri izvedbi glasbeno-baletne pravljice. Lahko smo srečni, da imamo v Celju tako boga- to zgodovino, ki je navdih za nove kulturne vsebine, ume- tniške projekte ter uprizori- tve.« violino in pripoveduje zgod- bo, sodelujejo še violončelist Aleksandar Kuzmanovski, pianistka Olga Ulokina in mlada balerina Danaja Šifrer. Plesalki fl amenka Živa He- ričko Čerček in Maša Kolšek izvajata variacijo španskega plesa (ples čokolade). Pri snovanju predstave sodelujeta še poznavalca zgodovinskih plesov in kostumografa Na- talia Vasilieva in Aleksander Karpov. Priredbe za godalni trio sta pripravili Olga in Inga Ulokina, ki je ponosna na re- zultat, ki je po njenih besedah plod dela vseh sodelujočih. Ker je želela, da bi bila iz- vedba na prizorišču, kjer meja med nastopajočimi in občin- stvom ne bi bila tako jasno za- črtana, je predstavo umestila v dvorano Barbare Celjske v Utrinek s performansa Proti sebi (Foto: Tereza Kozinc) V Galeriji Velenje bo do 17. februarja na ogled razstava z naslovom Proti sebi akademske kiparke Tejke Pezdirc. Razstavo, ki s svojimi prostorskimi instalacijami presega meje tradicionalnega kiparstva, odpirajo nocoj. Umetnica poglobljeno raziskuje od- nos med prostorom in člo- veškim telesom. Kot je navedeno v vabilu, razstava Proti sebi prinaša osupljiv vpogled v umetniški svet in razvoj umetnice. Tejka Pezdirc je s svojim inovativ- nim pristopom h kiparstvu ustvarila dela, ki odsevajo njeno potovanje od fi guralne- ga k abstraktnemu. Umetnica raziskuje odnos med prosto- rom in človeškim telesom. S poudarkom na premišljeni prostorski postavitvi in teh- nični dovršenosti materialov, kot so marmor, tekstil in le- sene konstrukcije, umetnica ustvarja prostorske atmosfe- re, ki vzbujajo nasprotujoča čustva. Kustos razstave je Matic Veler. 37-letna Tejka Pezdirc je po srednji šoli za oblikovanje in fotografi jo študirala kiparstvo na Akademiji za likovno ume- tnost in oblikovanje v Ljublja- ni. Tretje študijsko leto se je izpopolnjevala na Facultad de bellas artes de Altea v Španiji, kjer se je z vpisom v program prostorske instalacije posve- tila raziskovanju kiparskega prostora in konceptualne umetnosti. V akademskem letu 2008/09 sta posledično vidna odmik od fi guralike in zanimanje za konstruira- je prostorskih postavitev, za kar je prejela nagrado Aka- demije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani za posebne dosežke. Leta 2011 je diplomirala pod mentorstvom Alena Ožbolta s prostorsko instalacijo Prostori spomina. Svoja dela je predstavljala na več samostojnih in skupinski razstavah doma in v tujini. Živi in dela med Belo krajino in Ljubljano. BF Javno vodstvo z avtorico razstave bo v Galeriji Vele- nje 18. januarja ob 18. uri. Pogovor z avtorico razstave in predstavitev kataloga ob razstavi bosta v četrtek, 8. februarja, ob 11. uri. Plakat Tedna domačega filma iz leta 1986 (Foto: spletni portal Kamra) Tudi lani dve številki Konec minulega leta je v jubilejnem 30. letu izšla še dru- ga številka revije Zgodovina za vse, ki jo izdaja Zgodovin- sko društvo Celje. To vsako leto pripravi dve številki. Njen urednik je dr. Borut Batagelj. Poleg zanimivih razprav in zapisov najdemo tudi ocene knjižnih novosti, povezanih z zgodovino. dr. Janez Cvirn in dr. Andrej Studen. V drugi številki je Boris Go- lec napisal razpravo o Juriju Sigmundu Valvasorju, članu znamenite kranjske plemi- ške rodbine, iz katere je izšel polihistor Janez Vajkard. Ju- rij Sigmund je namreč sklenil zakonsko zvezo s kmečkim dekletom, zaradi česar je nje- govo sorodstvo doseglo, da so kranjski deželni stanovi njemu in njegovemu potom- stvu leta 1657 odvzeli kranj- sko deželanstvo. To, kakšne vroče razprave je po prvi svetovni vojni spro- žila postavitev kopališča v Mednem ob Savi, kar ni bilo všeč pristašem kopališč na Ljubljanici, je na osnovi zapi- snikov ljubljanskih občinskih sej preučila Mojca Šorn. O zgodovini izobraževanja slepih in slabovidnih otrok na Slovenskem v 20. stoletju je razpravo napisala Julija Šuligoj. Gašper Mithans se je lo- til primera iz ZDA, ko so se leta 1994 župljani hrvaško- -slovenske Župnije rojstva Gospodovega uprli zaprtju svoje cerkve in dve leti po- zneje dosegli njeno ponovno odprtje. Urh Ferlež je pripravil za- pis o tem, kako je škof in pi- sec Anton Mahnič doživljal Pariz, kar je zabeležil v svo- jem potopisu. Med lokalno zanimivimi sta zapisa Milka Bizjaka o Janezu Frančišku Janečku, ki je v 18. stoletju v Celju postavil orglarsko delavnico z najdaljšo tradicijo pri nas, ter Franca Križnarja o Kaju- hovih uglasbenih delih. TC Revija je lani praznovala 30 let izhajanja, pri čemer je uredništvo pripravilo ju- bilejno številko, predavanje in razstavo na Savinjskem nabrežju v Celju. Na raz- stavi so se spomnili tudi na pokojna urednika, to sta bila Celje je bilo nekoč vsaj za teden dni središče fi lmskega dogajanja nekdanje Jugoslavije, pri čemer je imela pomemb- no vlogo naša medijska hiša. V letu 2023 je minilo 50 let od prvega Tedna slovenskega fi lma, kasnejšega Tedna domačega fi lma (TDF). Od 3. do 8. februarja 1973 ga je uredništvo Nove- ga tednika in Radia Celje pripravilo s celjskim kinopodjetjem in kulturno skupnostjo. Osrednja knjižnica Celje namerava februarja pripravi- ti pogovor o obletnici TDF, v katerem naj bi sodelovali nje- govi nekdanjih organizatorji, novinarji, ki so ga spremljali, in igralci. Dogodek, ki je nastal v po- častitev kulturnega praznika in z željo, da bi gledalci videli slovensko fi lmsko ustvarjalnost zadnjih let, se je nato širil na predstavitev fi lmske produk- cije širšega jugoslovanskega prostora. Občinstvo si je lahko premierno ogledalo kopico odličnih fi lmov in ob tem spo- znalo tudi ustvarjalce na čelu z najbolj priljubljenimi igralci tistega časa. Filme si je v treh ta- kratnih celjskih kinodvoranah ogledalo tudi do 40 tisoč ljudi. Pobudnik tedna je bil takra- tni glavni in odgovorni ure- dnik časopisa Jože Volfand, ki meni, da kronika mesta ne bo mogla mimo tega pomemb- nega dogajanja, saj je Celje ta- krat dihalo s festivalom. Ta je bil kasneje organiziran vsako leto novembra. Izložbe trgovin so bile okrašene z motivi TDF, mesto je bilo preplavljeno s plakati in panoji, fi lmske ekipe so obiskovale podjetja, šole in druge ustanove ter tudi druge kraje, kjer so predvajali fi lme s TDF. Po odhodu Volfanda iz ure- dništva je postal programski nosilec projekta Branko Sta- mejčič, dolgoletni odgovorni urednik Novega tednika in odličen poznavalec fi lmske umetnosti. Po osamosvojitvi se je festi- val, ki je predstavljal novosti slovenske kinematografi je, preselil v Portorož. TC Prvi dve izvedbi pravljice sta bili razproda- ni. Še ena ponovitev bo sledila 13. januarja ob 11. uri. (Foto: Julija Andrianova) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 2, 1 1. januar 2024 NAŠA TEMA Številna podjetja na Celjskem z namenom obveščanja svojih zaposlenih kljub digitalizaciji in uveljavljenim so- dobnim ter hitrim načinom obveščanja še vedno izdajajo tiskana glasila. Tovrstne revije so v očeh mnogih morda ostanek nekdanjih časov. A čeprav se oblike in načini izda- janja glasil podjetij spreminjajo, v podjetjih z njimi skušajo doseči vse člane kolektiva. To je eden od pomembnih na- činov skrbi za ravnanje z zaposlenimi. Strokovnjak za od- nose z javnostmi dr. Dejan Verčič poudarja, da kakovostno interno komuniciranje prispeva k boljšemu počutju ljudi. »Lažje je najti smisel v tem, kar delaš, če razumeš, kaj se okoli tebe dogaja in kaj lahko pričakuješ. Biti naslovljen obenem pomeni biti opažen, kar si želimo vsi.« TINA STRMČNIK »Najslabša je negotovost« Kljub digitalizaciji jih marsikje še izdajajo Da dobri delodajalci vedo, da je komuniciranje v podjetju bistven proces, s pomočjo katerega ljudje odkrijemo smisel dejavno- sti, ki jo opravljamo, pravi dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji. Bolj kot so delovni procesi od- visni od znanja in pogosto tudi od čustvene predano- sti zaposlenih, večja je po njegovih besedah vloga komuniciranja v podjetju. »Ljudje smo vedno manj ›človeški viri‹ in vedno bolj ›človeški kapital‹, s katerim je treba zelo skrbno ravna- ti, sicer izpuhti – preprosto odide, fizično, lahko tudi samo psihološko, tako da telesno sicer človek priha- ja v službo, z glavo pa je drugje. Prav zato je vedno več govora o vključevanju, motiviranju in zavzetosti zaposlenih.« Raziskave so pokaza- le, da kakovostno interno komuniciranje v podjetjih zanje prinaša številne ko- risti. Profesor dr. Dejan Verčič, ki je na FDV pred- stojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi, je omenil, da prispeva k višji produktivnosti, nižji odso- tnosti z dela, višji kakovo- sti izdelkov in storitev, višji stopnji inovativnosti, manj stavkam in nasploh k niž- jim stroškom poslovanja. Kakovostno interno ko- municiranje prispeva tudi k boljšemu počutju ljudi. »Lažje je najti smisel v tem, kar delaš, če razumeš, kaj se okoli tebe dogaja in kaj lahko pričakuješ. Najslab- ša je negotovost. Biti na- slovljen obenem pomeni biti opažen, kar si želimo vsi. Interno komuniciranje prinaša pomembne kogni- tivne in čustvene koristi.« Dodal je, da so, odkar so se pojavila družbena omrežja, zaposleni s svojimi objava- mi postali najpomembnejši skrbniki javne podobe pod- jetij, zato se dobro interno komuniciranje izraža tudi navzven in soustvarja jav- no podobo gospodarskih družb. Po besedah Verčiča dobro komuniciranje v podjetjih zelo verjetno prispeva tudi k boljšemu vzdušju v družbi. »Polovico ali več budnega časa preživimo v službi in zato je naše splošno počutje odvisno tudi od počutja na delovnem mestu.« Zaposleni verjetno radi preberemo, v katero smer se bo razvijalo podjetje, kjer delamo, z zanima- njem spremljamo dosežke sodelavcev ali celo objave o sebi. Zakaj je tako? Ljudje smo družbena bi- tja in želimo si pripadati. Zanima nas, kako nam gre ne le kot posameznikom, ampak tudi kot članom raz- ličnih skupnosti in zdru- ženj, katerih del smo. V teh se primerjamo z drugimi in želimo biti opaženi ter sprejeti. V majhnih orga- nizacijah je lahko interno komuniciranje medosebno komuniciranje, pogovar- janje in pogosto preprosto druženje med podrejenimi, nadrejenimi in sodelavci – strokovnjaki temu pravijo, da se interno komuniciranje izvaja z osmozo. Ko organi- zacije zrastejo in se vsi so- delavci ne morejo več oseb- no poznati ter se razdelijo po različnih mestih, je za uspešno interno komunici- ranje treba uporabljati raz- lična orodja, od časopisov in revij do elektronske pošte in prilagojenih spletnih strani. Kakšna je zgodovina iz- dajanja glasil, kdaj so jih podjetja začela izdajati? Velika podjetja, na pri- mer Ford v Združenih dr- žavah Amerike in Siemens v Nemčiji, so začela svoja glasila izdajati že v začetku dvajsetega stoletja. Vsaka nova tehnologija najde pot v interno komuniciranje takoj, ko je razpoložljiva in potrebna. Tako so podjetja v začetku enaindvajsetega stoletja začela digitalizira- ti interno komuniciranje. Vzpostavila so interne sple- tne strani, elektronske no- vičnike in različne aplika- cije na pametnih telefonih. Ali zdaj vodstva podjetij z zaposlenimi komunici- rajo predvsem s pomočjo sodobne tehnologije? Ponekod da, ponekod pa ne. Poznam podjetje, v ka- Cinkarnar obvešča in povezuje Cinkarna Celje izdaja svoj časopis Cinkarnar že od 1. marca 1954, kar pomeni, da izhaja že skoraj 70 let. Kot pravi Barbara Rozoničnik, ki je glavna in odgovorna ure- dnica, zapisujejo v njem svoje dosežke, dogajanja, misli in skrbi. V letih izhajanja so se spre- minjali format, število strani in grafična podoba. Najprej je bil videti kot tipkopis, bil je brez vezave in v črno-belem tisku. Od leta 1979, ko je tisk z na- bavo novih strojev prevzela tiskarna v cinkarnini poslovni enoti Grafika, izhaja v barvah. V vezani obliki izhaja od leta 2008. Cinkarnar je v svoji dolgi zgodovini občasno izhajal mesečno ali po potrebi, danes izhaja dvakrat letno. V minulih desetletjih so se menjali ure- dniki in tudi tiskarne v okviru podjetja ni več. Glavna vodila pri izdaji glasila ostajajo ves čas enaka, to so obveščanje, pove- zovanje in krepitev pripadnosti podjetju. Spletna in tiskana različica »Zaenkrat imamo poleg spletne različice tudi tiskano, saj marsikdo še vedno raje v roke vzame časopis, kot brska po spletu,« navaja Barbara Rozoničnik, ki je poleg tega še tajnica vodstva podjetja. Časopis prejmejo vsi upokojeni sodelavci in zaposleni, na voljo je tudi obiskovalcem podjetja. Število natisnjenih izvodov Cinkarnarja se je spreminjalo in se je gibalo med 2.500 in 1.800 izvodi. Cinkarnar seveda ni edini način obveščanja zaposlenih. V ta namen v podjetju upora- bljajo tudi sodobnejše in hi- trejše pristope. Interno glasilo podjetja je pomembno tudi zato, ker služi zapisu časa z beleženjem glavnih prelo- mnic, projektov in dogodkov. Stroškovni vidik je vedno bolj pomemben. Na vpraša- nje, ali bo časopis izhajal tudi v prihodnje glede na vedno dražji papir in tisk, urednica odgovarja, da je strošek za- gotovo eden od vidikov, da tiskane izdaje marsikje nado- meščajo s spletnimi. Od leta 2015, odkar v podjetju nimajo več tiskarne, storitev opravijo zunanji izvajalci. »A v Cinkar- ni Celje za zdaj ostajamo tudi pri tiskani izdaji.« TC Cinkarnar izhaja že skoraj 70 let in za zdaj podjetje ohranja tudi tiskano različico. (Foto: arhiv Cinkarne Celje) Naslovnica zadnjega SIPinsiderja. (Foto: arhiv SIP) Rudarja ne prebirajo le zaposleni v Premo- govniku Velenje, ampak tudi številni prebi- valci Šaleške doline. (Foto: arhiv PV) Bilten Info. G Slovenija izhaja tedensko v nakladi 2.800 izvodov. (Foto: arhiv Hi- sense Europe) V podjetju BSH Hišni apara- ti ima interno glasilo že dolgo tradicijo. Vmes se je nekoliko preoblikovalo, podjetje pa ga ima kljub stroškom in dru- gim kanalom obveščanja na- men izdajati tudi v prihodnje. Leta 1993 je koncern BSH prevzel Gorenjevo tovarno v Nazarjah in kmalu je v podjetju začelo izhajati interno glasilo Naše novice. Slednje je izhaja- lo trikrat letno do leta 2009, ko se je preimenovalo v BSHišnik. Ta izhaja dvakrat letno, v času pred kolektivnim dopustom in božično-novoletnimi prazniki. Časopis ima med drugim rubrike z naslovi Globalno, Regionalno, Lokalno, BSH na kratko in Spoznajmo svoje so- delavce. Kot pravijo v podjetju, je namen časopisa obveščanje zaposlenih o novostih in in- BSHišnik tudi v angleščini formacijah na ravni celotne skupine, regije in nazarske proizvodne. »Časopis dobi vsak zaposleni na dom, tako da novice iz časopisa dosežejo vse člane kolektiva. In tudi ob- čutek, da držiš časopis v rokah in ga prelistaš, je nekaj, česar sodobni načini obveščanja ni- kakor ne morejo nadomestiti.« Članke prispevajo zaposleni z različnih področij, ki dobro poznajo različne tematike. Uvodnik napišejo vodilni v podjetju. Naklada časopisa BSHišnik je od 1.700 do 1.800 izvodov. Nekateri prispevki so obja- vljeni tudi v angleščini, saj časopis prejemajo tudi kole- gi, zaposleni na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in Romuniji. Sicer v podjetju uporabljajo več komunikacijskih kanalov – spletne BSH novice, intra- netno stran, LCD-zaslone po proizvodnji in režijskih oddelkih ter obveščanje S pomočjo SMS-sporočil. BSHišnik, za izdajo katerega podjetje nameni približno osem tisoč evrov, je dosto- pen tudi v elektronski razli- čici. ER Glasila podjetij – spreminja se oblika, a njihov pomen ostaja »Občutek, da držiš časopis v rokah in ga prelistaš, je nekaj, česar sodobni načini obveščanja nikakor ne morejo nadomestiti,« pravijo v podjetju BSH Hišni aparati. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 2, 1 1. januar 2024 TINA STRMČNIK Ste del podjetja, kjer so bi- stvene informacije jasne kot na dlani, ali sodite v tisto skupino zaposlenih, kjer o novih ukre- pih, pravilih in morebitnih spremembah najprej izveste iz govoric, ki se širijo po hodni- kih? Lahko o načinu doseganja zastavljenih ciljev izrazite svoje mnenje in predloge ali vodstvo nima želje, da bi podatke o uspešnosti družbe delilo z vami? Ugibanja, domneve in nepreverjene informacije lahko zbujajo skrbi in slabo voljo. Občutek, da človek ne more prodreti s svojo dobro zamislijo, tudi. Kot pravi strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Dejan Verčič, je za dobre delodajalce komuniciranje proces, ki prinaša prednosti tako za podjetje, zaposlene kot za vzdušje v družbi. Uspešna podjetja s Celjskega v ta na- men uporabljajo pestro paleto tehnik, od spletnih strani, elektronskih sporočil, intraneta, aplikacij. Marsikje po desetletjih še vedno izdajajo glasila in se kljub digitali- zaciji ne nameravajo odpovedati tiskani različici. »Za- vzeti zaposleni revijo verjetno preberejo od začetka do konca. Si pa ne smemo zatiskati oči pred tem, da morda nekateri delavci, ki ne čutijo tako močno s hišo, branju vsebin ne namenjajo tolikšne pozornosti,« je dejala ena od sogovornic v tokratni temi. Obdobje, ko delodajalci težko najdejo zaposlene za prosta delovna mesta in ko smo kot družba vsak dan deležni toliko informacij kot še nikoli doslej, je verjetno priložnost, da tudi podjetja, ki doslej niso skrbela za interno komuniciranje, obrnejo ploščo in pokažejo odnos do tistih, ki naj bi bili duša vsake organizacije. NAŠA TEMA terem je vodstvo zaposle- nim ponudilo brezplačne pametne telefone, da bi lahko digitaliziralo vse vr- ste komuniciranja z njimi, a se je sindikat temu uprl. Vendar to razumem kot obliko ludizma. Digitali- zacija vsega je nezadržna in tako se digitalizira tudi interno komuniciranje. Vendar je treba ta proces skrbno upravljati, saj ni- smo vsi enako dovzetni za novosti. Nekateri ljudje potrebujejo manj, drugi več časa, da se prilagodijo. Prihodnost bo predvsem, a ne izključno digitalna. Vedno bo največ vredna živa beseda. Nekatera velika in ugledna podjetja na Celj- skem imajo še vedno svo- ja tiskana glasila. Se je njihov pomen v primer- javi s pomenom, ki so ga imela takšna glasila ne- koč, spremenil in kako? Spreminjajo se oblike, medtem ko vsebina in pomen glasil podjetij ra- steta. Če ne prej, so med epidemijo koronavirusa mnoga vodstva podjetij spoznala, da je treba z zaposlenimi skrbno ko- municirati. Podjetja še naprej in vedno bolj iz- dajajo glasila. Kdor si to lahko privošči, jih tudi ti- ska, sicer pa so na voljo v elektronskih oblikah, ki omogočajo preprosto branje in pregledovanje, ki mu še vedno rečemo tudi listanje, čeprav je to samo virtualno. Vedno več podjetij se razvija v izdajatelje mnogih raz- ličnih medijev, pravimo, da se mediatizirajo: izda- jajo spletne in papirnate časopise, snemajo lastne radijske in televizijske oddaje, ki jih predvajajo po lastnih kanalih. Naj- bolj znan primer tega je proizvajalec energijske pijače Red Bull, ki ima ob svojem proizvodnem in tržnem podjetju tudi medijsko podjetje – Me- dijsko hišo Red Bull. Dr. Dejan Verčič je profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV v Ljubljani. Je tudi partner ter direktor za znanje v komunikacijski družbi Herman & partnerji. (Foto: osebni arhiv) Ob rObu V šempetrskem podjetju Sip, kjer proizvajajo kmetij- sko mehanizacijo, so pred petimi leti uvedli interno revijo SIPinsider, saj v tej gospodarski družbi menijo, da sta obveščanje zaposle- nih in njihova vključenost v podjetje zelo pomembni. »Ker vse, kar počnemo, poč- nemo čim bolj vrhunsko, tudi naše revije ne pripra- vljamo mimogrede. Snuje- mo jo na takšni ravni, da bi bili ljudje pripravljeni zanjo tudi plačati,« je pojasnila di- rektorica blagovne znamke in kadrov Metka Hrovat. Po njenih besedah si vod- stvo prizadeva, da bi bilo vseh 400 zaposlenih čim bolje obveščenih, saj to med SIPinsiderja berejo tudi zunaj podjetja Rudarja listajo že sedem desetletij Leta 1953 je izšla prva šte- vilka Velenjskega rudarja, glasila takratnega sindikata Rudnika lignita Velenje. Sno- valci časopisa so se že takrat zavedali, kako pomembno je obveščanje zaposlenih. Lokalni časopis z najdaljšo tradicijo v Šaleški dolini še danes pod imenom Rudar iz- haja nekajkrat na leto v na- kladi dva tisoč izvodov, ob- javljen je tudi na spletu, vse številke so hranjene v digi- talni obliki. Ne prebirajo ga le zaposleni v Premogovniku Velenje, ampak tudi številni prebivalci Šaleške doline. Časopis Velenjski rudar je bil prvi časopis, ki se je pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino. Zabeležil je prekinitve izdajanja, spre- membe imena in ponovne obuditve. Od leta 1973 je gla- silo kolektiva Rudnika ligni- ta Velenje dobilo novo-staro ime Rudar in ga obdržalo vse do danes. Časopis že vrsto let osvetljuje različne teme, ki so odraz dogajanja v podjetju, predstavlja poslovne rezulta- te in številne koristne infor- macije. Predstavlja tudi zapo- slene v Skupini Premogovnik Velenje, saj v uredništvu ča- sopisa menijo, da je prav, da jih ljudje v lokalnem okolju bolje spoznajo. BF Prednost digitalnemu komuniciranju V podjetju Štore Steel so med letoma 2005 in 2018 izdajali Interni informa- tivni časopis, ki je bil v prvi vrsti namenjen zapo- slenim, pošiljali so ga tudi upokojenim delavcem, štipendistom ter poslov- nim partnerjem doma in v tujini. Podjetje je časopis nehalo izdajati v obdobju epidemije koronavirusa, ko je v še večji meri začelo uporabljati digitalne poti ko- munikacije. Štore Steel za interno ko- municiranje skrbijo s pomo- čjo različnih kanalov. Naj- pomembnejše med njimi je interno spletno okolje Infonet, kjer objavljajo vse pomembne informacije za zaposlene. V ti- skani različici izdajajo še Infor- mator, ki ga objavljajo na ogla- snih deskah podjetja in tudi na intranetu. JI V skupini Hisense Euro- pe menijo, da je interno komuniciranje ključno za doseganje strateških ciljev podjetja. Ker želijo infor- macije pripeljati do vsake- ga zaposlenega, uporablja- jo različne komunikacijske kanale in načine obvešča- nja. »Tiskani bilten je pred- vsem namenjen zaposle- nim v proizvodnji, ki pri vsakdanjem delu ne upo- rabljajo računalnikov, prav tako ga v digitalni obliki vsak teden objavljamo na internem portalu Hisense Europe, ki je stičišče vseh pomembnih informacij za zaposlene,« so sporočili iz službe za korporativno ko- municiranje. Prvo interno glasilo je v Gorenju izšlo leta 1966, ime- novalo se je Gorenje Infor- macije. Nato so ga večkrat preimenovali, od leta 2008 so mu s pomočjo zaposlenih nadeli ime Info. G Slovenija, pod katerim ga zaposleni po- znajo še danes. Bilten Info. G Slovenija iz- haja tedensko v nakladi 2.800 izvodov, ob četrtkih zjutraj ga dostavijo v vse proizvodne tovarne in obrate, prav tako ga na dom prejmejo nekateri upokojenci. Za urednikova- nje internega glasila že vsa leta skrbi vodja oddelka kor- porativnega komuniciranja oz. internega komuniciranja. V biltenu zbere najpomemb- nejše informacije zadnjih sedmih dni, gre predvsem za dejavnosti skupine Hisen- se Europe in matične skupine Hisense, a tudi posameznih družb znotraj skupine in or- ganizacijskih enot in vse do posameznikov, sodelavcev podjetja. »Predstavljamo stra- teške usmeritve in cilje, do- sežke, dogodke …, prav tako promoviramo svoje vrednote in kulturo. Poleg omenjenih vsebin obveščamo zaposle- ne tudi o športnih, kulturnih in drugih dejavnostih, ki so jim na voljo, ter vsak teden tudi o aktualnih rezultatih na področju varnosti in zdravja pri delu. Objavljamo tudi na- gradne igre in izzive, delimo vstopnice za športne in kul- turne prireditve, objavljamo natečaje za zaposlene, prosta interna delovna mesta …« Pri pripravi vsebin sode- lujejo sodelavci z različnih področij. Zaradi načel traj- nostnega poslovanja kot tudi zaradi lažjega dostopa do informacij in hitrejšega obveščanja vseh zaposlenih, lažje dvosmerne komunika- cije in upravljanja vsebin že pripravljajo projekt digitalne aplikacije za mobilne telefo- ne, ki bo lahko nadomestila tiskano izdajo. Kot hitrejšo obliko komu- nikacije, ki je dvosmerna in vedno dostopna, so omenili interni portal, kjer so obja- vljeni novice, obvestila in še marsikaj. Različne sku- pine zaposlenih obveščajo in nagovarjajo še s pomočjo oglasnih desk, po e-pošti in v okviru komunikacijskih kam- panj TS Hisense Europe – številne poti obveščanja drugim prispeva tudi k nji- hovi večji pripadnosti pod- jetju. Ta proizvodna družba ogromno informacij sproti objavlja s pomočjo spleta, na intranetu družbe. Posebno skrb namenja pripravi svoje- ga glasila, ki izhaja dvakrat letno, vedno pred kolektiv- nim dopustom. Nazadnje je izšlo v nakladi 750 izvodov. Izbira vsebin V glasilu je najprej obja- vljen uvodni pogovor s so- govornikom o aktualni temi. Nato so predstavljeni podatki o poslovanju. »Pišemo o na- ših dosežkih, v prispevkih namenimo pozornost vla- ganjem, smernicah razvoja. Predstavimo dogodke, kjer smo sodelovali, in najavimo dogodke, kamor se bomo še odpravili, tako da so vsi za- posleni obveščeni o tem, kje vse po svetu se pojavljamo.« Na podlagi raziskave, ki so jo opravili v podjetju, so ugotovili, da zaposleni radi berejo osebne zgodbe. Zato vedno k pogovoru povabijo nove sodelavce in tiste, ki v Sipu sklenejo svojo delovno pot. Revijo pošiljajo vsem nekdanjim zaposlenim, ki jih še vedno zanima, kaj se dogaja v gospodarski družbi, ki so jo pomagali graditi tudi sami. Med stranmi glasila so med drugim še reportaže o potovanjih, ki jih organizira sindikat zaposlenih. Za vzdušje in ugled Po prepričanju sogovornice izdajanje tovrstnega glasila prispeva k dobremu vzdušju v kolektivu, a tudi k ugledu podjetja navzven. »Ugotovi- li smo namreč, da revija ne ostane le v domačem okolju naših zaposlenih, ampak jo imajo tudi v knjižnici, v kra- jevni skupnosti, prelistajo jo tudi povsod, kjer jih zanima, kaj se pri nas dogaja.« Stroški papirja, tiska in di- stribucije se Hrovatovi zdijo zanemarljivi glede na koristi, ki jih prinaša izdajanje glasi- la. So pa v podjetju pozorni na primerno število naklade, da izvodi revije ne ostajajo. »Zanimanje je pravzaprav tolikšno, da moramo skrbno shraniti izvode za arhiv, saj bi sicer pošli,« je dejala. In doda- la, da bodo glasilo s pomočjo umetne inteligence prevedli še v nemščino, hrvaščino, francoščino, angleščino in poljščino. Tako ga bodo lah- ko prebrali tudi sodelavci, za- poslenih v Sipovih podjetjih zunaj meja naše države. TS (Foto: Pixabay) Pametni komunicirajo! Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 2, 1 1. januar 2024 NAŠA TEMA Številna podjetja na Celjskem z namenom obveščanja svojih zaposlenih kljub digitalizaciji in uveljavljenim so- dobnim ter hitrim načinom obveščanja še vedno izdajajo tiskana glasila. Tovrstne revije so v očeh mnogih morda ostanek nekdanjih časov. A čeprav se oblike in načini izda- janja glasil podjetij spreminjajo, v podjetjih z njimi skušajo doseči vse člane kolektiva. To je eden od pomembnih na- činov skrbi za ravnanje z zaposlenimi. Strokovnjak za od- nose z javnostmi dr. Dejan Verčič poudarja, da kakovostno interno komuniciranje prispeva k boljšemu počutju ljudi. »Lažje je najti smisel v tem, kar delaš, če razumeš, kaj se okoli tebe dogaja in kaj lahko pričakuješ. Biti naslovljen obenem pomeni biti opažen, kar si želimo vsi.« TINA STRMČNIK »Najslabša je negotovost« Kljub digitalizaciji jih marsikje še izdajajo Da dobri delodajalci vedo, da je komuniciranje v podjetju bistven proces, s pomočjo katerega ljudje odkrijemo smisel dejavno- sti, ki jo opravljamo, pravi dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji. Bolj kot so delovni procesi od- visni od znanja in pogosto tudi od čustvene predano- sti zaposlenih, večja je po njegovih besedah vloga komuniciranja v podjetju. »Ljudje smo vedno manj ›človeški viri‹ in vedno bolj ›človeški kapital‹, s katerim je treba zelo skrbno ravna- ti, sicer izpuhti – preprosto odide, fizično, lahko tudi samo psihološko, tako da telesno sicer človek priha- ja v službo, z glavo pa je drugje. Prav zato je vedno več govora o vključevanju, motiviranju in zavzetosti zaposlenih.« Raziskave so pokaza- le, da kakovostno interno komuniciranje v podjetjih zanje prinaša številne ko- risti. Profesor dr. Dejan Verčič, ki je na FDV pred- stojnik Centra za marketing in odnose z javnostmi, je omenil, da prispeva k višji produktivnosti, nižji odso- tnosti z dela, višji kakovo- sti izdelkov in storitev, višji stopnji inovativnosti, manj stavkam in nasploh k niž- jim stroškom poslovanja. Kakovostno interno ko- municiranje prispeva tudi k boljšemu počutju ljudi. »Lažje je najti smisel v tem, kar delaš, če razumeš, kaj se okoli tebe dogaja in kaj lahko pričakuješ. Najslab- ša je negotovost. Biti na- slovljen obenem pomeni biti opažen, kar si želimo vsi. Interno komuniciranje prinaša pomembne kogni- tivne in čustvene koristi.« Dodal je, da so, odkar so se pojavila družbena omrežja, zaposleni s svojimi objava- mi postali najpomembnejši skrbniki javne podobe pod- jetij, zato se dobro interno komuniciranje izraža tudi navzven in soustvarja jav- no podobo gospodarskih družb. Po besedah Verčiča dobro komuniciranje v podjetjih zelo verjetno prispeva tudi k boljšemu vzdušju v družbi. »Polovico ali več budnega časa preživimo v službi in zato je naše splošno počutje odvisno tudi od počutja na delovnem mestu.« Zaposleni verjetno radi preberemo, v katero smer se bo razvijalo podjetje, kjer delamo, z zanima- njem spremljamo dosežke sodelavcev ali celo objave o sebi. Zakaj je tako? Ljudje smo družbena bi- tja in želimo si pripadati. Zanima nas, kako nam gre ne le kot posameznikom, ampak tudi kot članom raz- ličnih skupnosti in zdru- ženj, katerih del smo. V teh se primerjamo z drugimi in želimo biti opaženi ter sprejeti. V majhnih orga- nizacijah je lahko interno komuniciranje medosebno komuniciranje, pogovar- janje in pogosto preprosto druženje med podrejenimi, nadrejenimi in sodelavci – strokovnjaki temu pravijo, da se interno komuniciranje izvaja z osmozo. Ko organi- zacije zrastejo in se vsi so- delavci ne morejo več oseb- no poznati ter se razdelijo po različnih mestih, je za uspešno interno komunici- ranje treba uporabljati raz- lična orodja, od časopisov in revij do elektronske pošte in prilagojenih spletnih strani. Kakšna je zgodovina iz- dajanja glasil, kdaj so jih podjetja začela izdajati? Velika podjetja, na pri- mer Ford v Združenih dr- žavah Amerike in Siemens v Nemčiji, so začela svoja glasila izdajati že v začetku dvajsetega stoletja. Vsaka nova tehnologija najde pot v interno komuniciranje takoj, ko je razpoložljiva in potrebna. Tako so podjetja v začetku enaindvajsetega stoletja začela digitalizira- ti interno komuniciranje. Vzpostavila so interne sple- tne strani, elektronske no- vičnike in različne aplika- cije na pametnih telefonih. Ali zdaj vodstva podjetij z zaposlenimi komunici- rajo predvsem s pomočjo sodobne tehnologije? Ponekod da, ponekod pa ne. Poznam podjetje, v ka- Cinkarnar obvešča in povezuje Cinkarna Celje izdaja svoj časopis Cinkarnar že od 1. marca 1954, kar pomeni, da izhaja že skoraj 70 let. Kot pravi Barbara Rozoničnik, ki je glavna in odgovorna ure- dnica, zapisujejo v njem svoje dosežke, dogajanja, misli in skrbi. V letih izhajanja so se spre- minjali format, število strani in grafična podoba. Najprej je bil videti kot tipkopis, bil je brez vezave in v črno-belem tisku. Od leta 1979, ko je tisk z na- bavo novih strojev prevzela tiskarna v cinkarnini poslovni enoti Grafika, izhaja v barvah. V vezani obliki izhaja od leta 2008. Cinkarnar je v svoji dolgi zgodovini občasno izhajal mesečno ali po potrebi, danes izhaja dvakrat letno. V minulih desetletjih so se menjali ure- dniki in tudi tiskarne v okviru podjetja ni več. Glavna vodila pri izdaji glasila ostajajo ves čas enaka, to so obveščanje, pove- zovanje in krepitev pripadnosti podjetju. Spletna in tiskana različica »Zaenkrat imamo poleg spletne različice tudi tiskano, saj marsikdo še vedno raje v roke vzame časopis, kot brska po spletu,« navaja Barbara Rozoničnik, ki je poleg tega še tajnica vodstva podjetja. Časopis prejmejo vsi upokojeni sodelavci in zaposleni, na voljo je tudi obiskovalcem podjetja. Število natisnjenih izvodov Cinkarnarja se je spreminjalo in se je gibalo med 2.500 in 1.800 izvodi. Cinkarnar seveda ni edini način obveščanja zaposlenih. V ta namen v podjetju upora- bljajo tudi sodobnejše in hi- trejše pristope. Interno glasilo podjetja je pomembno tudi zato, ker služi zapisu časa z beleženjem glavnih prelo- mnic, projektov in dogodkov. Stroškovni vidik je vedno bolj pomemben. Na vpraša- nje, ali bo časopis izhajal tudi v prihodnje glede na vedno dražji papir in tisk, urednica odgovarja, da je strošek za- gotovo eden od vidikov, da tiskane izdaje marsikje nado- meščajo s spletnimi. Od leta 2015, odkar v podjetju nimajo več tiskarne, storitev opravijo zunanji izvajalci. »A v Cinkar- ni Celje za zdaj ostajamo tudi pri tiskani izdaji.« TC Cinkarnar izhaja že skoraj 70 let in za zdaj podjetje ohranja tudi tiskano različico. (Foto: arhiv Cinkarne Celje) Naslovnica zadnjega SIPinsiderja. (Foto: arhiv SIP) Rudarja ne prebirajo le zaposleni v Premo- govniku Velenje, ampak tudi številni prebi- valci Šaleške doline. (Foto: arhiv PV) Bilten Info. G Slovenija izhaja tedensko v nakladi 2.800 izvodov. (Foto: arhiv Hi- sense Europe) V podjetju BSH Hišni apara- ti ima interno glasilo že dolgo tradicijo. Vmes se je nekoliko preoblikovalo, podjetje pa ga ima kljub stroškom in dru- gim kanalom obveščanja na- men izdajati tudi v prihodnje. Leta 1993 je koncern BSH prevzel Gorenjevo tovarno v Nazarjah in kmalu je v podjetju začelo izhajati interno glasilo Naše novice. Slednje je izhaja- lo trikrat letno do leta 2009, ko se je preimenovalo v BSHišnik. Ta izhaja dvakrat letno, v času pred kolektivnim dopustom in božično-novoletnimi prazniki. Časopis ima med drugim rubrike z naslovi Globalno, Regionalno, Lokalno, BSH na kratko in Spoznajmo svoje so- delavce. Kot pravijo v podjetju, je namen časopisa obveščanje zaposlenih o novostih in in- BSHišnik tudi v angleščini formacijah na ravni celotne skupine, regije in nazarske proizvodne. »Časopis dobi vsak zaposleni na dom, tako da novice iz časopisa dosežejo vse člane kolektiva. In tudi ob- čutek, da držiš časopis v rokah in ga prelistaš, je nekaj, česar sodobni načini obveščanja ni- kakor ne morejo nadomestiti.« Članke prispevajo zaposleni z različnih področij, ki dobro poznajo različne tematike. Uvodnik napišejo vodilni v podjetju. Naklada časopisa BSHišnik je od 1.700 do 1.800 izvodov. Nekateri prispevki so obja- vljeni tudi v angleščini, saj časopis prejemajo tudi kole- gi, zaposleni na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji in Romuniji. Sicer v podjetju uporabljajo več komunikacijskih kanalov – spletne BSH novice, intra- netno stran, LCD-zaslone po proizvodnji in režijskih oddelkih ter obveščanje S pomočjo SMS-sporočil. BSHišnik, za izdajo katerega podjetje nameni približno osem tisoč evrov, je dosto- pen tudi v elektronski razli- čici. ER Glasila podjetij – spreminja se oblika, a njihov pomen ostaja »Občutek, da držiš časopis v rokah in ga prelistaš, je nekaj, česar sodobni načini obveščanja nikakor ne morejo nadomestiti,« pravijo v podjetju BSH Hišni aparati. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 2, 1 1. januar 2024 TINA STRMČNIK Ste del podjetja, kjer so bi- stvene informacije jasne kot na dlani, ali sodite v tisto skupino zaposlenih, kjer o novih ukre- pih, pravilih in morebitnih spremembah najprej izveste iz govoric, ki se širijo po hodni- kih? Lahko o načinu doseganja zastavljenih ciljev izrazite svoje mnenje in predloge ali vodstvo nima želje, da bi podatke o uspešnosti družbe delilo z vami? Ugibanja, domneve in nepreverjene informacije lahko zbujajo skrbi in slabo voljo. Občutek, da človek ne more prodreti s svojo dobro zamislijo, tudi. Kot pravi strokovnjak za odnose z javnostmi dr. Dejan Verčič, je za dobre delodajalce komuniciranje proces, ki prinaša prednosti tako za podjetje, zaposlene kot za vzdušje v družbi. Uspešna podjetja s Celjskega v ta na- men uporabljajo pestro paleto tehnik, od spletnih strani, elektronskih sporočil, intraneta, aplikacij. Marsikje po desetletjih še vedno izdajajo glasila in se kljub digitali- zaciji ne nameravajo odpovedati tiskani različici. »Za- vzeti zaposleni revijo verjetno preberejo od začetka do konca. Si pa ne smemo zatiskati oči pred tem, da morda nekateri delavci, ki ne čutijo tako močno s hišo, branju vsebin ne namenjajo tolikšne pozornosti,« je dejala ena od sogovornic v tokratni temi. Obdobje, ko delodajalci težko najdejo zaposlene za prosta delovna mesta in ko smo kot družba vsak dan deležni toliko informacij kot še nikoli doslej, je verjetno priložnost, da tudi podjetja, ki doslej niso skrbela za interno komuniciranje, obrnejo ploščo in pokažejo odnos do tistih, ki naj bi bili duša vsake organizacije. NAŠA TEMA terem je vodstvo zaposle- nim ponudilo brezplačne pametne telefone, da bi lahko digitaliziralo vse vr- ste komuniciranja z njimi, a se je sindikat temu uprl. Vendar to razumem kot obliko ludizma. Digitali- zacija vsega je nezadržna in tako se digitalizira tudi interno komuniciranje. Vendar je treba ta proces skrbno upravljati, saj ni- smo vsi enako dovzetni za novosti. Nekateri ljudje potrebujejo manj, drugi več časa, da se prilagodijo. Prihodnost bo predvsem, a ne izključno digitalna. Vedno bo največ vredna živa beseda. Nekatera velika in ugledna podjetja na Celj- skem imajo še vedno svo- ja tiskana glasila. Se je njihov pomen v primer- javi s pomenom, ki so ga imela takšna glasila ne- koč, spremenil in kako? Spreminjajo se oblike, medtem ko vsebina in pomen glasil podjetij ra- steta. Če ne prej, so med epidemijo koronavirusa mnoga vodstva podjetij spoznala, da je treba z zaposlenimi skrbno ko- municirati. Podjetja še naprej in vedno bolj iz- dajajo glasila. Kdor si to lahko privošči, jih tudi ti- ska, sicer pa so na voljo v elektronskih oblikah, ki omogočajo preprosto branje in pregledovanje, ki mu še vedno rečemo tudi listanje, čeprav je to samo virtualno. Vedno več podjetij se razvija v izdajatelje mnogih raz- ličnih medijev, pravimo, da se mediatizirajo: izda- jajo spletne in papirnate časopise, snemajo lastne radijske in televizijske oddaje, ki jih predvajajo po lastnih kanalih. Naj- bolj znan primer tega je proizvajalec energijske pijače Red Bull, ki ima ob svojem proizvodnem in tržnem podjetju tudi medijsko podjetje – Me- dijsko hišo Red Bull. Dr. Dejan Verčič je profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV v Ljubljani. Je tudi partner ter direktor za znanje v komunikacijski družbi Herman & partnerji. (Foto: osebni arhiv) Ob rObu V šempetrskem podjetju Sip, kjer proizvajajo kmetij- sko mehanizacijo, so pred petimi leti uvedli interno revijo SIPinsider, saj v tej gospodarski družbi menijo, da sta obveščanje zaposle- nih in njihova vključenost v podjetje zelo pomembni. »Ker vse, kar počnemo, poč- nemo čim bolj vrhunsko, tudi naše revije ne pripra- vljamo mimogrede. Snuje- mo jo na takšni ravni, da bi bili ljudje pripravljeni zanjo tudi plačati,« je pojasnila di- rektorica blagovne znamke in kadrov Metka Hrovat. Po njenih besedah si vod- stvo prizadeva, da bi bilo vseh 400 zaposlenih čim bolje obveščenih, saj to med SIPinsiderja berejo tudi zunaj podjetja Rudarja listajo že sedem desetletij Leta 1953 je izšla prva šte- vilka Velenjskega rudarja, glasila takratnega sindikata Rudnika lignita Velenje. Sno- valci časopisa so se že takrat zavedali, kako pomembno je obveščanje zaposlenih. Lokalni časopis z najdaljšo tradicijo v Šaleški dolini še danes pod imenom Rudar iz- haja nekajkrat na leto v na- kladi dva tisoč izvodov, ob- javljen je tudi na spletu, vse številke so hranjene v digi- talni obliki. Ne prebirajo ga le zaposleni v Premogovniku Velenje, ampak tudi številni prebivalci Šaleške doline. Časopis Velenjski rudar je bil prvi časopis, ki se je pri svojem poročanju omejil le na Šaleško dolino. Zabeležil je prekinitve izdajanja, spre- membe imena in ponovne obuditve. Od leta 1973 je gla- silo kolektiva Rudnika ligni- ta Velenje dobilo novo-staro ime Rudar in ga obdržalo vse do danes. Časopis že vrsto let osvetljuje različne teme, ki so odraz dogajanja v podjetju, predstavlja poslovne rezulta- te in številne koristne infor- macije. Predstavlja tudi zapo- slene v Skupini Premogovnik Velenje, saj v uredništvu ča- sopisa menijo, da je prav, da jih ljudje v lokalnem okolju bolje spoznajo. BF Prednost digitalnemu komuniciranju V podjetju Štore Steel so med letoma 2005 in 2018 izdajali Interni informa- tivni časopis, ki je bil v prvi vrsti namenjen zapo- slenim, pošiljali so ga tudi upokojenim delavcem, štipendistom ter poslov- nim partnerjem doma in v tujini. Podjetje je časopis nehalo izdajati v obdobju epidemije koronavirusa, ko je v še večji meri začelo uporabljati digitalne poti ko- munikacije. Štore Steel za interno ko- municiranje skrbijo s pomo- čjo različnih kanalov. Naj- pomembnejše med njimi je interno spletno okolje Infonet, kjer objavljajo vse pomembne informacije za zaposlene. V ti- skani različici izdajajo še Infor- mator, ki ga objavljajo na ogla- snih deskah podjetja in tudi na intranetu. JI V skupini Hisense Euro- pe menijo, da je interno komuniciranje ključno za doseganje strateških ciljev podjetja. Ker želijo infor- macije pripeljati do vsake- ga zaposlenega, uporablja- jo različne komunikacijske kanale in načine obvešča- nja. »Tiskani bilten je pred- vsem namenjen zaposle- nim v proizvodnji, ki pri vsakdanjem delu ne upo- rabljajo računalnikov, prav tako ga v digitalni obliki vsak teden objavljamo na internem portalu Hisense Europe, ki je stičišče vseh pomembnih informacij za zaposlene,« so sporočili iz službe za korporativno ko- municiranje. Prvo interno glasilo je v Gorenju izšlo leta 1966, ime- novalo se je Gorenje Infor- macije. Nato so ga večkrat preimenovali, od leta 2008 so mu s pomočjo zaposlenih nadeli ime Info. G Slovenija, pod katerim ga zaposleni po- znajo še danes. Bilten Info. G Slovenija iz- haja tedensko v nakladi 2.800 izvodov, ob četrtkih zjutraj ga dostavijo v vse proizvodne tovarne in obrate, prav tako ga na dom prejmejo nekateri upokojenci. Za urednikova- nje internega glasila že vsa leta skrbi vodja oddelka kor- porativnega komuniciranja oz. internega komuniciranja. V biltenu zbere najpomemb- nejše informacije zadnjih sedmih dni, gre predvsem za dejavnosti skupine Hisen- se Europe in matične skupine Hisense, a tudi posameznih družb znotraj skupine in or- ganizacijskih enot in vse do posameznikov, sodelavcev podjetja. »Predstavljamo stra- teške usmeritve in cilje, do- sežke, dogodke …, prav tako promoviramo svoje vrednote in kulturo. Poleg omenjenih vsebin obveščamo zaposle- ne tudi o športnih, kulturnih in drugih dejavnostih, ki so jim na voljo, ter vsak teden tudi o aktualnih rezultatih na področju varnosti in zdravja pri delu. Objavljamo tudi na- gradne igre in izzive, delimo vstopnice za športne in kul- turne prireditve, objavljamo natečaje za zaposlene, prosta interna delovna mesta …« Pri pripravi vsebin sode- lujejo sodelavci z različnih področij. Zaradi načel traj- nostnega poslovanja kot tudi zaradi lažjega dostopa do informacij in hitrejšega obveščanja vseh zaposlenih, lažje dvosmerne komunika- cije in upravljanja vsebin že pripravljajo projekt digitalne aplikacije za mobilne telefo- ne, ki bo lahko nadomestila tiskano izdajo. Kot hitrejšo obliko komu- nikacije, ki je dvosmerna in vedno dostopna, so omenili interni portal, kjer so obja- vljeni novice, obvestila in še marsikaj. Različne sku- pine zaposlenih obveščajo in nagovarjajo še s pomočjo oglasnih desk, po e-pošti in v okviru komunikacijskih kam- panj TS Hisense Europe – številne poti obveščanja drugim prispeva tudi k nji- hovi večji pripadnosti pod- jetju. Ta proizvodna družba ogromno informacij sproti objavlja s pomočjo spleta, na intranetu družbe. Posebno skrb namenja pripravi svoje- ga glasila, ki izhaja dvakrat letno, vedno pred kolektiv- nim dopustom. Nazadnje je izšlo v nakladi 750 izvodov. Izbira vsebin V glasilu je najprej obja- vljen uvodni pogovor s so- govornikom o aktualni temi. Nato so predstavljeni podatki o poslovanju. »Pišemo o na- ših dosežkih, v prispevkih namenimo pozornost vla- ganjem, smernicah razvoja. Predstavimo dogodke, kjer smo sodelovali, in najavimo dogodke, kamor se bomo še odpravili, tako da so vsi za- posleni obveščeni o tem, kje vse po svetu se pojavljamo.« Na podlagi raziskave, ki so jo opravili v podjetju, so ugotovili, da zaposleni radi berejo osebne zgodbe. Zato vedno k pogovoru povabijo nove sodelavce in tiste, ki v Sipu sklenejo svojo delovno pot. Revijo pošiljajo vsem nekdanjim zaposlenim, ki jih še vedno zanima, kaj se dogaja v gospodarski družbi, ki so jo pomagali graditi tudi sami. Med stranmi glasila so med drugim še reportaže o potovanjih, ki jih organizira sindikat zaposlenih. Za vzdušje in ugled Po prepričanju sogovornice izdajanje tovrstnega glasila prispeva k dobremu vzdušju v kolektivu, a tudi k ugledu podjetja navzven. »Ugotovi- li smo namreč, da revija ne ostane le v domačem okolju naših zaposlenih, ampak jo imajo tudi v knjižnici, v kra- jevni skupnosti, prelistajo jo tudi povsod, kjer jih zanima, kaj se pri nas dogaja.« Stroški papirja, tiska in di- stribucije se Hrovatovi zdijo zanemarljivi glede na koristi, ki jih prinaša izdajanje glasi- la. So pa v podjetju pozorni na primerno število naklade, da izvodi revije ne ostajajo. »Zanimanje je pravzaprav tolikšno, da moramo skrbno shraniti izvode za arhiv, saj bi sicer pošli,« je dejala. In doda- la, da bodo glasilo s pomočjo umetne inteligence prevedli še v nemščino, hrvaščino, francoščino, angleščino in poljščino. Tako ga bodo lah- ko prebrali tudi sodelavci, za- poslenih v Sipovih podjetjih zunaj meja naše države. TS (Foto: Pixabay) Pametni komunicirajo! Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 2, 1 1. januar 2024 KRONIKA Škode za dva milijona evrov Po poplavi še ognjeni udarec za ljubensko podjetje Požar, ki je v prvih dneh letošnjega leta izbruhnil v pod- jetju z lesno proizvodnjo v naselju Loke na območju Ljub- nega ob Savinji, naj bi po prvih ocenah povzročil kar za dva milijona evrov škode. Novica je še toliko bolj boleča za lastnico podjetja Ano Tostovršnik, saj je podjetju ogromno škode povzročila že lanska avgustovska ujma. Šele nedavno so namreč, zatem ko so podjetje prizadele poplave, v njem vzpostavili proizvodnjo. SIMONA ŠOLINIČ Ko je 3. januarja v dopol- danskem času izbruhnil po- žar, je svoje ob vsej nesreči povzročil še močan veter, zaradi česar se je ogenj še hitreje razširil in uničil celo- tno ostrešje, kjer so bili na- meščeni tudi sončni paneli. Ostrešje, ki se je porušilo, je hudo poškodovalo proizvo- dne prostore. Natančen vzrok požara še ni znan, po prvih ugotovitvah je tuja krivda za nastanek požara izključena. Pri gašenju požara je sode- lovalo več kot 120 gasilcev desetih gasilskih društev s 24 vozili. Gašenje požara in posredovanje sta trajala do 21. ure. Kot je dejala lastnica podjetja, sta podjetju ostala le še manjša hala in šotor, »Požar v Industrijski coni Loke je ponovno potrdil iz- jemno požrtvovalnost več kot 120 gasilcev, ki so s svojim pogumom in hitrim odzivom preprečili njegovo širjenje še na druge objekte v okolici,« je po požaru dejal župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik. »Pridivjal« si je visoko kazen Celjski policisti so pretekli petek popoldne med nadzorom hitrosti ustavili voznika osebnega vozila, ki je na glavni cesti v Celju močno prekoračil dovoljeno hitrost. Na delu, kjer je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, je vozil kar 110 kilometrov na uro. Ob upoštevanju varnostne razlike, ki jo pravilnik o mero- slovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu pri hitrosti med 100 in 120 kilometrov na uro določa v višini šest kilometrov na uro, je obdolženi vozil s hitrostjo 104 kilometre na uro, kar je najmanj 54 kilometrov na uro več od dovoljene hitrosti vožnje v naselju, so pojasnili na policijski upravi. Policisti so zoper voznika na Okrajno sodišče v Celju podali obdolžilni predlog s predlogom za prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Slovenije. Zagrožena globa za storjeni prekršek je 1200 evrov, poleg tega pa je kazen tudi izrek stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Kazen zanj pomeni »konec življenja« Višje sodišče v Celju je pred dnevi obravnavalo pritožbo na sodbo Ivanu Rajeviću, ki so mu jo lani v Celju izrekli zaradi poskusa umora nekdanje partnerke. 38-letnik je namreč lani dobil 17-letno zaporno kazen. Obramba je predlagala oprostitev ali razveljavitev sodbe. Odločitev višjih sodnikov še ni znana. Spomnimo, da je Rajević, ki je bil včasih znan zobozdrav- nik, januarja 2023 nekdanjo partnerko poskušal umoriti, kot so mu očitali v obtožnici, iz nizkotnih nagibov in na zahrbten način. Z žrtvijo se je srečal na stopnišču večstanovanjske stavbe v Celju, kjer naj bi se pogovorila o končanju zveze, saj naj bi jo partnerka do takrat želela že večkrat končati. Med pogovorom jo je objel in takrat jo je z nožem zabodel v telo, nato je s kraja zbežal. Policisti so ga sicer izsledili še isti dan, žensko pa je rešila hitra zdravniška pomoč. Rajević očitkov tožilstva sicer ni priznal, da je žensko poškodoval z nožem, pa je opravičeval s tem, da je to storil v afektu in pod vplivom drog. Psihiatrična izvedenska mnenja niso pritrdila mnenju obrambe, ocenila so le, da so bile njegove sposobnosti dojemanja v času dogodka zmanjšane, vendar ne bistveno. Po mnenju Rajevićeve obrambe naj bi bila tudi pričevanja nekaterih prič napačno razložena, sodišče pa pri določitvi kazni ni v zadostni meri upoštevalo olajševalnih okoliščin. Rajević je na sodišču dejal, da tolikšna zaporna kazen zanj pomeni »konec življenja«. Pred leti je bil sicer prav tako ob- sojen zaradi poskusa uboja nekdanje žene in do leta 2021 prestal zaporno kazen. Zakuril kavč? Pretekli petek zvečer so morali gasilci iz Šaleka in Velenja posredovati v večstanovanjskem objektu v Šaleku. Ob prihodu na kraj so ugotovili, da je zagorelo v kletnih prostorih stavbe, dim pa se je že razširil po celotnem stopnišču in v nekatera stanovanja, v katerih so ostale ujete osebe in domače živali. Gasilci so požar pogasili, rešili ujete osebe in živali ter pre- zračili in pregledali stavbo. Osebe, ki so se nadihale dima, so bile predane v oskrbo reševalcem, živali pa veterinarju. Kriminalisti so si ogledali kraj požara in ugotovili sum kazni- vega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Neznanec naj bi namreč zakuril kavč na stopnišču v kletnih prostorih. Ogenj je povzročil za približno 5 tisoč evrov škode. Iz pripora v pripor (Foto: PGD Šalek) Na območju Celja je bilo v zadnjih treh mesecih več tatvin, velikih tatvin, roparskih tatvin in drugih premo- ženjskih kaznivih dejanj, za katerimi naj bi stal 23-letni Celjan, stari znanec policije. Septembra lani naj bi prišel na prostost iz pripora, kjer je sedel zaradi podobnega početja v preteklosti. 23-letnika so tudi tokrat prijeli, na vesti naj bi imel najmanj 30 kaznivih dejanj, preiskovalna sodnica ga je poslala nazaj v pripor. Celjan je namreč kmalu po tistem, ko je bil izpuščen na prostost, spet začel krasti in vlamljati, dejanja pa je sto- pnjeval do roparskih tatvin in groženj. Pri tem je običajno uporabljal silo ter v nekaterih primerih oškodovance lažje poškodoval. 23-letnik je tokrat osumljen storitve 24 tatvin, treh velikih tatvin, dveh roparskih tatvin ter grožnje, so sporočili s Policijske uprave Celje. Osumljeni je v trgovinah najpogosteje kradel žganje, parfume, suhomesnate izdelke in električno orodje. Iz- pred trgovin, hiš in stanovanjskih blokov pa električne skiroje. Škoda, ki jo je povzročil lastnikom, znaša več kot 8 tisoč evrov. Policisti so 23-letnika, sicer odvisnika od prepovedanih drog, ki denar za njihov nakup pridobi- va izključno z izvrševanjem kaznivih dejanj, s kazensko ovadbo privedli k preiskovalni sodnici, ki mu je odredila pripor. Foto: PUC Tako so storilca posnele varnostne kamere … medtem ko je požar popolno- ma uničil proizvodno halo z glavno žago. V podjetju je za- poslenih deset ljudi, ki so za različne naročnike proizvajali leseno embalažo, gotove iz- delke in gradbeni material ter opravljali razrez lesa. Negotova prihodnost Kot je poudarila Tostovršni- kova, zaenkrat še ni znano, kakšna bo nadaljnja usoda podjetja, saj je imela premo- ženje zavarovano minimalno, še vedno pa je težko zaradi lanske poplave. Želi pa pro- izvodnjo obdržati. Tostovršnikova je pred dne- vi za Novice Svet24TV dejala, da je pred približno dvema letoma v prometni nesreči iz- gubila partnerja in ostala sama z dvema otrokoma: »V zadnjih enajstih mesecih sem pokopa- la pet članov najožje družine, nato so bile poplave, zdaj še to. Za odpravo škode po poplavah nisem dobila niti centa, ker ni- sem imela tovrstnega zavaro- vanja, pri nas namreč nikoli ni poplavljalo,« je dejala v solzah. Po smrti partnerja je nadaljeva- la vodenje družinskega podje- tja, ki je tesno vpeto v lokalno skupnost. Da enako čutijo tudi zaposleni, kaže podatek, da so poleg domačinov vsi zaposleni prišli takoj pomagat odpravljat posledice požara. Foto: PGD Radmirje Podjetje, ki ga je lani prizadela poplava, zdaj pa še požar, je tesno vpeto v lokalno skupnost. Požar je več ur gasilo več kot 120 gasilcev z Ljubnega ob Savinji, iz Okonine, Gornjega Grada, Radmirja, Grušovelj, Nazarij, z Rečice ob Savinji, iz Pobrežja ob Savinji, Bočne in Nove Štifte. Škode je za dva milijona evrov. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 2, 1 1. januar 2024 ŠPORT Med 22. in 30. januarjem bodo nasprotniki v turškem Beleku še poljski Pogon Sz- czeczin, kosovska Prishtina in Austria Lustenau. Pred za- četkom nadaljevanja držav- nega prvenstva bodo celjski nogometaši pripravljenost preverili proti Aluminiju (4. februar). Za kvalifikacije lige prvakov Na Skalni kleti se je pred začetkom priprav za spomla- danski del 1. SNL zbralo re- kordno število predstavnikov medijev. Nekaj ur kasneje je vodstvo kluba obelodanilo novico o okrepitvah. To sta Jamajčan Rolando Aarons in Nigerijec Sunday Adetunji. Že peti dan v letu je sporo- čilo, da je novi član kluba tudi Aljaž Krefl . Uresničila se je napoved, da bo nakupov oziroma okrepitev veliko. Seznam novincev najbrž še ni končan. »Morda bo tudi Svetlin: »Smo samozavestni, a nismo domišljavi!« V ponedeljek je trenutno najboljše moštvo v 1. slovenski nogometni ligi opravilo uvodni trening v letu, nato se je odpravilo na priprave v hrvaško Istro. Že pojutrišnjem se bo v Rovinju pomerilo z zagrebškim Dinamom, v torek bo v Novigradu tekmec še Osijek. DEAN ŠUSTER Mark Zabukovnik: »Darilo, klic selektorja, sem prejel dan po svojem rojstnem dnevu. V državnem prvenstvu nismo pod pritiskom. Težje bo tistim, ki nas želijo uloviti. Če bomo ponavljali dosedanje predstave, ne bomo imeli težav.« Tamar Svetlin: »Moramo biti pazljivi. Ne smemo popustiti niti za ped. Nogomet je lahko zelo nepredvidljiv. V naši ligi se lahko hitro vse obrne.« Damir Krznar: »Morda bo tudi kdo odšel, če bomo prejeli nemoralno ponudbo. Upam, da je ne bo. Če bo, bi najraje videl, da bi se ji uprli. Naš sveti cilj je zadržati vodilni položaj na lestvici.« kdo odšel, če bomo prejeli nemoralno ponudbo. Upam, da je ne bo. Če bo, bi najra- je videl, da bi se ji uprli. Naš sveti cilj je zadržati vodilni položaj na lestvici,« je dejal trener Damir Krznar. Nato je poudaril: »Moramo ostati ponižni. Ničesar še nismo storili. Razmišljam o rešitvah proti zgoščenim obrambam. Več bomo morali tvegati. Med odločnim napadanjem bo tudi več podaj v prazen prostor. Pred nasprotnikova vrata bosta morala priteči tudi osrednja branilca. Veseli me, da sta od začetka priprav z nami Aljoša Matko in Mario Kvesić. Do konca prvenstva bo uradnih tekem manj. Zato bomo začeli oblikovati ekipo za tekme v evropskem tekmo- vanju.« Vse razen kvalifi kacij za ligo prvakov bi bilo prese- nečenje. Celje ima deset točk več od Olimpije. Pozno rojstnodnevno darilo Za prijateljsko tekmo med ZDA in Slovenijo 20. janu- arja v San Antoniu je selek- tor Matjaž Kek povabil kar štiri igralce NK Celje, Žana Karničnika, Davida Zeca, Marka Zabukovnika in Ta- marja Svetlina: »Želja se mi je izpolnila, izjemno srečen sem.« Glede izjemne ozimni- ce, kar desetih točk naskoka pred prvim zasledovalcem v 1. SNL, je bil odločen: »Smo samozavestni, a nismo do- mišljavi! Meja je lahko zelo tanka. Moramo biti pazljivi. Ne smemo popustiti niti za ped. Nogomet je lahko zelo nepredvidljiv. V naši ligi se lahko hitro vse obrne. Razmi- šljati moramo le o svojem na- predku.« Svetlin je hvaležen, da je drugič dobil priložnost v Celju, in je pripravljen igrati na vseh položajih, samo da je na zelenici. Tuje klube naj- brž najbolj zanimajo usluge Marka Zabukovnika: »Dari- lo, klic selektorja, sem prejel dan po mojem rojstnem dne- vu. V državnem prvenstvu nismo pod pritiskom. Težje bo tistim, ki nas želijo uloviti. Če bomo ponavljali doseda- nje predstave, ne bomo imeli težav.« S tem se strinja večina nogometnih strokovnjakov pri nas. »Ponoviti ›Čarlijeve‹ predstave« Levi bočni branilec Aljaž Krefl je največ nastopov v 1. SNL zabeležil pri velenjskem Rudarju, kjer je tudi začel svojo športno pot. Nadaljeval jo je pri Šmartnem, nakar je leta 2015 okrepil Olimpijo. Po sezoni in pol v slovenski pre- stolnici se je prvič podal v tu- jino in drugo polovico sezone 2016/17 kot posojeni nogome- taš odigral za Spartak iz Subo- tice. Po vrnitvi v Slovenijo je ponovno oblekel dres Rudar- ja, igral je še za Aluminij. Kot prosti nogometaš je pogodbo sklenil do 30. junija 2026. No- sil bo dres s številko 43. 28-letni krilni napadalec, Jamajčan Roland Aarons, je pogodbo podpisal do konca sezone 2024/25. Po selitvi v Anglijo se je pridružil aka- demiji Newcastla. V 1. krogu sezone 2014/15 je zaigral pro- ti Manchester Cityju. Na svoji tretji tekmi v članski konku- renci je proti Crystal Palaceu dosegel zadetek. Pohvali se lahko s petimi nastopi (in z dvema zadetkoma) za selek- cijo Anglije do 20 let, a tudi z dvema nastopoma za člansko izbrano vrsto Jamajke. Pol sezone ni igral, zato je več tednov zelo prizadevno vadil pod nadzorom klubskih tre- nerjev. Srbski prvoligaš Čukarički je posodil Sundaya Adetunji- ja. 26-letni nigerijski napada- lec, ki je visok 191 centime- trov, je v Evropi najprej igral za češki Pribram. Po krajši vr- nitvi v domovino je prestopil v makedonski Shkupi. V sezo- ni 2021/22 je bil z 20 zadetki najboljši strelec prvenstva. Za ekipo Čukaričkega je zatresel mrežo Crvene zvezde. Ima en nastop za reprezentanco Nigerije. »Igre zadnjega nige- rijskega napadalca pri Celju so bile zelo opazne. Charlie Ikwuemesi je dobra oseba in kakovosten nogometaš. Želim njegov uspeh ponoviti in mor- da celo še preseči.« Foto: NK Celje Aljaž Krefl Rolando Aarons Sunday Adetunji Tamar Svetlin je v jesenskem delu prvoligaške sezone zadel mreži obeh najbližjih zasledo- valcev, Olimpije in Kopra. (Foto: Andraž Purg) Že v soboto se bodo nogometaši Celja pomerili z zagrebškim Dinamom Nove žoge za igranje v 1. slovenski nogometni ligi (Foto: DŠ) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 2, 1 1. januar 2024 ŠPORT Olimpija ima 11 točk, Ce- lje 7, Jesenice 6 in Triglav 0. Celjani bodo v predzadnjem krogu gostovali v Tivoliju, v zadnjem pa bodo morali premagati Kranjčane in bodo obenem držali pesti za Lju- bljančane proti Jeseničanom. Dvakrat dopustili izenačenje Parkirišče, ki je seveda pre- majhno, je bilo polno že uro pred začetkom tekme. Vozila so bila tudi na travniku. Pri- šli so predstavniki navijaške skupine Florijani, ki praznuje 30. obletnico obstoja. Držali so ritem navijanja, spremljali so jih vsi prisotni. Bilo je ču- dovito. Bolje so začeli njihovi ljubljenci. Mikus Mintauti- škis je zadel v četrti minuti (podajalca sta bila Jure Sotlar in Mark Čepon). A že dve mi- nuti pozneje je izenačil Ce- ljan v jeseniškem dresu Žan Jezovšek. V zadnjem krogu Alpske lige sicer ni igral, kajti čutil je posledice brutalnega prekrška. Scenarij v drugi tretjini je bil podoben. Za Celjane je najprej zadel Jure Povše po samostojnem pro- doru, še enkrat pa je izenačil Jezovšek. A na drugi odmor so vseeno s prednostjo odšli domači; z igralcem več je bil Zgodovinski dogodek za pol koraka do prvega finala Vzhičena celjska ledena dvorana ob zmagi nad Jesenicami Hokejisti ekipe RST Pellet Celje so v tekmi četrtega kro- ga drugega dela državnega prvenstva premagali ekipo Sij Acroni Jesenice s 5 : 3 (1 : 1, 2 : 1, 2 : 1). Skočili so na drugo mesto in se jim nasmiha prva uvrstitev v finale državnega prvenstva v dolgoletni zgodovini. Pod vodstvom trenerja Gala Korena so bili v torek na višku svojih moči proti fa- voritom iz Gorenjske. DEAN ŠUSTER uspešen Bohdan Panasenko, ki mu je podal Čepon. Gostje lovili sodnika V zadnji tretjini je sprva domača ekipa poskrbela za povišanje vodstva. Sotlarju je podal Mintautiškis. Jeseniča- ni so šest minut pred koncem z zadetkom Tjaša Lesničarja spet zaostajali za en gol. V izdihljajih obračuna so po- skušali izenačiti, ko je Žan Us zapustil svoja vrata. V za- dnji minuti so celo zatresli celjsko mrežo. Toda zadetek so sodniki zaradi prekrška gostujoče ekipe razveljavili. Vsi gledalci so bili na nogah, nekateri gostujoči igralci pa so lovili – na srečo neuspe- šno – glavnega sodnika. Ob izključitvi na jeseniški stra- ni so Celjani zmago potrdili tik pred koncem s še enim golom Sotlarja. Podal mu je Mintautiškis. Občinstvo je bilo vzhičeno. Tudi pred osmimi leti na tretji tekmi polfinala sta bila sodnika v Podmežakli Aleš Fajdiga in Borut Lešnjak. Celjani so pod vodstvom trenerja Roka Rojška dobili prvo tekmo na Jesenicah, doma nato niso bili uspešni, v neugodnem času (začetek tekme ob 21.30) pa so izpadli po pora- zu s 3 : 0. V torek je bil v celj- ski dvorani nekdanji celjski hokejist Milan Vrtovšek, ki je bil z ekipo večkrat tretji v državnem (jugoslovanskem) prvenstvu: »Vsa čast fantom.« S pomočjo hokejskih bogov »Ponosen sem, da sem del te celjske zgodbe. Morda se sploh še ne zavedamo, kaj smo storili s to zmago. Zahvaljujem se vsem navija- čem, ki so nam srčno poma- gali. Mi smo dali vse od sebe. Tudi hokejski bogovi so bili na naši strani. Obenem se moramo zavedati, da naše delo še ni končano. Z isto energijo moramo odigrati še preostali tekmi drugega dela državnega prvenstva. Vse je bilo v torek veličastno,« je govoril kapetan Jure Sotlar, ko so fantje v slačilnici tuli- li: »Hočemo Ljubljano!« Po zmagi nad Val Gardeno so se celjski hokejisti zaneslji- vo izognili zadnjemu mestu po rednem delu Alpske lige. »Od osmih tekem v drugem delu mednarodne lige jih moramo dobiti šest, če se že- limo uvrstiti na eno od prvih dveh mest. Moramo verjeti, da smo tega sposobni. Naš ekipni duh je fenomenalen. V Alpski ligi smo dolgo iskali pravo pot. Bilo je veliko ni- hanj. Zdaj se bo sezona šele začela,« je poudaril »Sole«, ključni člen celjske ekipe. Zaslužen podvig »Tekma je bila zahtevna od prve do zadnje minute v prav vseh pogledih. Dobro smo se pripravili, fantje so se držali navodil. Tudi s kančkom sre- če nam je uspelo. Poplačal se je trud od prvega dneva priprav. Tudi v Alpski ligi še nismo rekli zadnje besede. Vsaka tekma z jeseniškim klubom, ki ima izjemno tra- dicijo, je nekaj posebnega. Takšna bosta tudi preostala obračuna v Alpski ligi,« je tiho in skromno pripovedo- val trener Gal Koren. Asistent kapetana, Celjan Nik Grahut, je dodal: »Težko je zbrati mi- sli. Uspelo nam je nadzo- rovati tekmo. Končno je bil razplet v našo korist. Čeprav nam je uspela zgodovinska zmaga, jo moramo čim prej pozabiti. V tej sezoni se nam večkrat ni izšlo v ključnih tre- nutkih, tokrat se nam je, tudi z dosojenim prekrškom, ko so gostje dosegli gol in je bil razveljavljen. Zaslužili smo si podvig. Sreča se nam je na- smehnila.« Tudi solze v očeh »Vsi v klubu, ki prav vsak dan garamo, da lahko naša ekipa napreduje, smo se zave- dali, kakšen je vložek v bitki z Jeseničani. Predvidevali smo, da jih lahko prej ali slej pre- magamo. Na srečo se je to ob bučni podpori zgodilo že da- nes. Počakati moramo še na razplet zadnjih dveh krogov. Mi potrebujemo zmago proti Triglavu in tudi zmago Olimpi- je proti Jesenicam. Verjamem, da se lahko zgodba razplete v naš prid. Ne glede na to pa je dvig kakovosti celjskega ho- keja očiten,« je bil presrečen Vid Valenčak, ki je v vlogi predsednika kluba poskrbel za preporod celjskega hokeja. Mnogi so imeli v torek zvečer solze v očeh. V ekipi RST Pellet Celje so bili Jakob Brandner, Jaka Gajšek, Jure Sotlar, Mi- kus Mintautiškis, Jure Povše, Mark Čepon, Jakob Bernard, Gal Sodja Zalokar, Raivo Fre- idenfelds, Maks Bukovec, Nik Širovnik, Bruno Kuret, Bohdan Panasenko, Nik Sečen, Jaša Jenko, Nik Grahut, Tim Do- linar, Denis Golinski, Ahmet Jakupović, Gregor Žeželj, Rok Kolar in Jan Flajs. Foto: Andraž Purg Zadetek Jureta Sotlarja V slačilnici po zgodovinski zmagi Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 2, 1 1. januar 2024 ŠPORT Dragulj ostaja v Celju Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je z Leo Bar- telme, ki je 30. decembra postala polnoletna, podpi- sal pogodbo do konca sezo- ne 2026/27. Strokovnjaki jo vidijo kot naslednico Nike Barić, naše najuspešnejše košarkarice. Lea Bartelme se je že leta 2021 kot najmlajša igralka članske zasedbe Cinkarne veselila naslova državne in pokalne prvakinje. Kasneje je z ekipo dvakrat osvojila na- slova prvakinje v Jadranski ligi. V zadnjih treh sezonah je bila s celjskimi mladinka- mi trikrat državna prvakinja. Lani je v Turčiji kot kape- tanka popeljala mladinsko reprezentanco Slovenije do naslova evropske prvaki- nje. Bila je najboljša poda- jalka prvenstva in članica najboljše peterke. V prvem ciklu kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu je s komaj sedemnajstimi leti prvič oblekla dres naše član- ske izbrane vrste: »Zelo sem vesela, da sem s celjskim klubom podpisala novo po- godbo. Zahvaljujem se mu za pomoč pri košarkarskem in osebnostnem razvoju v zadnjih letih. Gre za sredi- no, kjer se odlično dela, kar potrjujejo tudi rezultati na vseh ravneh. V prihodnjih se- zonah se želim še naprej učiti iz dneva v dan, trdo delati in pridobivati izkušnje. S svojo igro bom skušala pomagati, da se bo celjsko zmagoslavje nadaljevalo.« Pogodbo je z Bartelmeje- vo podpisal predsednik ŽKK Cinkarna Celje Borut Kop: »Zelo smo veseli, da bo tudi v naslednjih letih del naše ekipe. Kljub mladosti je že doslej prispevala izjemno pomemben delež k uspe- hom našega kluba v zadnjih letih. Brez dvoma gre za eno najbolj nadarjenih košarkaric svojega letnika na svetu, ki bi v prihodnosti zagotovo lahko pustila pomemben pečat tudi na najvišji klubski in repre- zentančni sceni.« V torek je bil v dvorani Gimnazije Ce- lje – Center uvodni obračun Jadranske superlige. Košar- karice Cinkarne so prema- gale ekipo Duge iz Šabca s 94 : 66. Bartelmejeva je do- segla 11 točk. Uspešnejša je bila Thayna Silva s 26 točka- mi. Derbi z Budučnostjo bo v č e tr t ek v P odgorici. DŠ Predsednik kluba Borut Kop in Lea Bartelme po podpisu pogodbe in stisku rok (Foto: ŽKK Cinkarna) Prvič je bila predstavitev celjske ekipe v zatemnjeni dvorani. Predsedniku HK RST Pellet Celje Vidu Valenčaku se je upravičeno »smejalo«. Tudi tribuna za posebne goste je bila zelo dobro obiskana. Gledalci so kupili vse ploščke, ki so bili na voljo. Po drugi tretjini so jih s tribune metali na led. Pet, ki jim je uspelo najbolj približati »pake« stožcu, jih je prejelo nagrade. Navijači Florijani so poskrbeli, da so vsi gledalci enotno vzpodbujali celjske hokejiste. Po prvi tretjini so se predstavili najmlajši celjski hokejisti. Sodniki so si morali pomagati … Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 2, 1 1. januar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonik ter komornih skupin 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletno doživetje ob soju dvestotih sveč v izvedbi Inge Ulokina, violina in Olge Ulokina, klavir, baletna gostja Danaja Šifrer 18.00 Galerija Velenje Proti sebi Odprtje razstave akademske kiparke Tejke Pezdirc 18.30 Cerkev Sv. Duha Celje Vokalna skupina Cvet Praznični koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 20.30 Max klub Velenje Ajda Stina Turinek & Vid Jamnik Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 12. 1. 16.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred 18.00 Celjski dom Jamska ženska Komedija v izvedbi Rebeke Dremelj 19.00 Celjski mladinski center V galaksiji daleč, daleč stran II Odprtje fotografske razstave avtorice Karmen Kukovič 19.00 eMCe plac Velenje Izraelsko-palestinski konfl ikt Odprtje WC razstave. 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 19.30 Kulturni center Laško Vudlenderji Koncert SOBOTA, 13. 1. 10.00 Dom kulture Velenje Gozdovilimo Lutkovna predstava Društva lutkovnih ustvarjalcev, Mini Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletna pravljica po motivih baleta Hrestač P. I. Čajkovskega 18.00 Mestna galerija Rogaška Slatina Izvor Odprtje razstave energetskih slik Janje Skok 19.00 Narodni dom Celje ABRAhmm Stand up šov Tadeja Toša 19.30 eMCe plac Velenje Samotni zahod Gledališka predstava Gledališča Velenje NEDELJA, 14. 1. 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Zakonci stavkajo Komedija v izvedbi KUD Prebold 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Klemen Matik in Oktet Žetev Koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Seks in ljubosumnost Komedija, Teater Rajhenburški, nedeljski abonma 18.00 Dom krajanov Šentilj Skok čez plot Gledališka veseloigra Gledališča Šentilj 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje MePZ Rosika z gosti Božični koncert PONEDELJEK, 15. 1. 19.30 Kulturni center Laško Moj život je ROKentROL Satirični rock kabaret – glasbena komedija, igrata: Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večerja bedakov Komedija Špas teatra 20.00 Narodni dom Celje Simfonični orkester Glasbene šole Celje Novoletni koncert TOREK, 16. 1. 14.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Gledališka predstava za izven 19.30 Glasbena šola Velenje Mate Bekavac in FB banda: Liga romantičnih prvakov Koncert, Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepetek z umetniki SREDA, 17. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Sneg iz vesolja Predstava dijakov in dijakinj 3. J Pedagoške vzgoje GCC 17.30 in 20.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ićkoti2 – festival smeha v vašem kraju Komedija 18.00 Celjska kulturnica Literarni svet: Samanta Hadžić Žavski Na predstavi bo sodelovala Glasbena šola Celje. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Poti in stranpoti mojega Camina Predstavitev knjige Jožeta Šepetavca. 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 3 Janez Podlesnik, violina; Karmen Pečar Koritnik, violončelo in Aleksandar Serdar, klavir 19.30 Glasbena šola Velenje Slavnostni koncert ob 30-letnici glasbene smeri Umetniške gimnazije v Velenju Nastop simfoničnega orkestra umetniške Gimnazije ŠC Velenje in GŠ Velenje. Druge prireditve ČETRTEK, 11. 1. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi lisjaka? Hermanova otroška ustvarjalnica ob zaključku občasne razstave Hermanov bonton; za družine 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje Jaz je nekdo drug Cikel petih predavanj Tatjane Rozman 18.00 Občinska knjižnica Polzela Bali Potopisno predavanje Francija Horvata. 19.19 Knjižnica Velenje V objemu polarnega sija – z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit. PETEK, 12. 1. 18.30 Kulturni dom Vransko Vzhodna Turčija Potopisno predavanje Oskarja Savarina SOBOTA, 13. 1. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuško, Laro in Petrom: S kot Vietnam Potopisno predavanje je primerno za družine z otroki od 5. leta dalje NEDELJA, 14. 1. 7.00 Zbirno mesto: izpred gasilskega doma Kasaze Liboje Pohod na Uršljo goro PONEDELJEK, 15. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 17.30 Osrednja knjižnica Celje Cinque Terre Potopisno predavanje Francija Horvata TOREK, 16. 1. 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Občudovanja vreden zmaj Ustvarjalnica za otroke in starše. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Peš od Argentine do Aljaske s popotnikom Oliverjem Tičem – Olijem Walkerjem Potopisno predavanje SREDA, 17. 1. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Osnovna šola Lava Celje Ujeti v mreže omrežij Predstavitev 8. rastoče knjige OŠ Lava 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Namenjena otrokom, starejšim od treh let Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Stran pa ne bomo metal' O po- gubnih navadah in boljših pra- ksah; do februarja 2024, spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ko ti gre na mljask …, razstava Foto kluba Štore Steel; do 30. 1. 2024 Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šentjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadalj- njega Dom II. slovenskega tabora Ža- lec: razstava likovnih del učen- cev GCC, Umetniška gimnazija – likovna smer; do 4. 2. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Pra- znična voščilnica, razstava naj- lepših voščilnic 19. natečaja Pra- znična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra 2024 Kapela Velenjskega gradu: raz- stava Jaslice; do 2. 2. Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 1. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografi je 2023, najboljše foto- grafi je natečaja do 31. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: ustvarjeno doma; razstava tiskovin, zgoščenk in plakatov, ki so izšli leta 2023 v Šaleški dolini; do 31. 1.; Sončna stena: 50. mala Napotnikova ki- parska kolonija; do 31. 1.; Mla- dinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bra- lec meseca: Viki Grošelj; do 31. 1.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Oddelek za odrasle: Stipe & Viki: 50 let skupnega delovanja, občasna razstava Slovenskega planinske- ga muzeja v Mojstrani; do 31. 1., razstava Verigarjev ob 105-letni- ci izida prvih slovenskih znamk, razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Domoznansko razstavišče: Hercule Poirot in Sherlock Hol- mes; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1. vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Stop, za samo 4,99 EUR. Snežne kraljice Tina Maze, naTaša Bokal in MaTeja SveT Zlate lisice ne pozabiš nikoli aMeriška puSTolovščina janija pavca Hčerko je odpeljal po nagrado vSe najBoljše, juBilanTi! Slavni in okrogli v letu 2024 pri prodajalcih časopisov www.reporter.si iz nove številke Bra TUŠKova NaMEs To G olo Ba? Kako verjeten je ta politični scenarij in kaj o tem pravi Bratuškova NaMEs To svo BodE do Bili l Evico Pogubna vladna gospodarska politika r EŽisE r F il Ma MEla Nia Ozadje snemanja dokumentarca in odmevi nanj i NTErvj U: Nada Gro ŠElj , prevajalka Umetna inteligenca nam ne more konkurirati Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 2, 1 1. januar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, tast, dedi in pradedi VINCENC – VINKO PAREŽNIK (24. 6. 1939–24. 12. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo hematološkemu oddelku bol- nišnice Celje za skrb in podporo. Posebna hvala duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za organi- zacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 1 MILENI KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (6. 4. 1931–5. 1. 2023) Težko je verjeti, še težje je sprejeti, da mineva eno leto, kar si odšla od nas. Še vedno čakamo, da bomo zaslišali tvoj glas in začutili tvojo roko, ki nas je tolikokrat nežno pobožala. Praznine, ki je ostala za tabo, ne more zapolniti nihče, le plemenit spomin nate je v tolažbo. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate v molitvi. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 4 Srečni smo s tabo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami si v mislih vse dni. V SPOMIN dragi mami, stari mami in prababici Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin in sledi tvojih pridnih rok, bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ata, dedek in pradedek FRANCI MIKŠE iz Stopč 35, Grobelno (27. 7. 1940–15. 12. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vnuku Matjažu in Marjanu Goležu za nudeno prvo pomoč. Zahva- ljujemo se reševalcem, zdravnikom in zdravniškemu ose- bju za pomoč in nego na intenzivi bolnišnice Celje. Hvala nevrološkemu oddelku. Lepa hvala tudi pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govornici za lep govor in trobentaču. Iskrena hvala gospodu župniku in vsem, ki ste ga pospre- mili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p Prazen zdaj je naš dom, presahnile so v žalosti naše besede, a v naših srcih je polno hvaležnosti za vrednote, ki si nam jih dala, za topel in lep dom sredi rož, za brezpogojno ljubezen in podporo. Tu živela boš večno! ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame, sestre, tašče in tete MARIJE BOŠNJAK iz Kozakove 6 v Celju (22. 6. 1934–30. 12. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečena sožalja, besede podpore in darovano cvetje. Hvala dipl. med. sestri Marjani in Veri za obiske in pomoč na domu ter g. Blazniku, dr. med.. Hvala prijateljicama Marjeti in Magdi, ki sta jo znali vselej razveseliti. Hvala Društvu upokojencev Lava za cvetje. Hvala župniku g. Linasiju za besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za Tišino. Hvala pogrebni službi za organizacijo dostojanstvenega pogreba in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi, nam pomagali in stali ob strani ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Sinova Roman in Igor z družinama in ostalo sorodstvo p ZAHVALA Ob smrti drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Saški T. Ocvirk za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni n ZOFIJE GRAČNER iz Kostrivnice 38, Kalobje Smrti Celje Umrli so: Roman FAKIN iz Ljubljane, 91 let, Stanislav KNAP iz Gotovelj, 81 let, Vesna BREZNIK iz Celja, 68 let, Av- gust IVANUŠIĆ iz Šmartnega v Rožni dolini, 81 let, Terezija OŠTIR iz Lisc, 92 let, Ivan Ro- man PUŠNIK iz Celja, 84 let, Ana Marija MARUŠA iz Celja, 80 let, Zofija GRAČNER iz Kalo- bja, 73 let, Stanislav GRAČNER iz Zabukovice, 75 let, Vincenc PAREŽNIK iz Gorice pri Šmar- tnem, 84 let, Jože GROBELNIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 69 let, Jožefa HROVAT iz Štor, 92 let, Mitja RIBARIČ z Vranske- ga, 64 let, Katarina PLEŠE iz Velenja, 72 let, Jože POLIČNIK iz Solčave, 82 let, Marija BO- ŠNJAK iz Celja, 89 let. Šentjur Umrli so: Leopold LESKOV- ŠEK iz Planine pri Sevnici, 80 let, Ida IVAKIČ iz Šentjurja, 84 let, Vida ARZENŠEK iz Bobo- va pri Ponikvi, 83 let, Frančiška KRŠLIN iz Loke pri Žusmu, 91 let, Đelal MUSTAFI iz Celja, 71 let. Laško Umrla sta: Magdalena MLI- NARIČ FLIS iz Gračnice, 85 let, Ludvik REBEVŠEK iz Laškega, 95 let. Žalec Umrli so: Miha UKŠINI iz Žalca, 70 let, Alojzija LESKOV- ŠEK iz Ojstriške vasi, 104 leta, Ivan PRIMOŽIČ iz Šempetra, 83 let, Frančiška ŠRAM iz Tr- nave, 89 let, Borislava STRNAD iz Pondorja, 73 let, Ivan SMRE- KAR iz Letuša, 79 let, Vladimir Avgust VRTAČNIK s Polzele, 83 let. Velenje Umrli so: Štefanija TRA- TNIK iz Velenja, 92 let, Marija MELANŠEK iz Šoštanja, 84 let, Pavla POLES iz Velenja, 90 let, Ivan ROZMAN iz Šoštanja, 75 let, Marko GARAŠEVIĆ iz Ve- lenja, 59 let. Poroke Laško Poročila sta se: Nina DOL- ŠEK in Alen OREŠNIK, oba iz Radeč. Velenje Poročila sta se: Iva LILIJA in Robert ARH, oba iz Vele- nja. Žalec Poročila sta se: Marina MRDJENOVIĆ in Mirsad MA- ŠINOVIĆ, oba iz Žalca. ŽIVALI Prodam KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIm DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI Prodam SUHO koruzo, tritikalo in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p SENO v balah in kockah, 1. in 2. košnja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 763-763. 8 STROJI Prodam MOTORNO žago Jonsered CS 2234, staro tri leta, prodam za 90 EUR. Telefon 031 733- 965. PLUG Imt, dvobrazdni, 12 col, zelo malo rabljen, prodam. Telefon 041 551-334. 9 OSTALO Prodam DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 764 PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm na motor, prodam. Možna menjava. Telefon 031 621-283. 792 KRAVO za zakol in dvobrazdni plug prodam. Telefon 031 790-119 ali (03) 5778-332, kličite zvečer. 794 SUHA bukova metrska drva, možna dostava v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 851-448. 2 DRVA, suha, metrska, prodam. Telefon 031 876-622. 6 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 559- 820. 7 SUHA in mešana drva, gaber, jesen, javor, po 65 EUR/m³, prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 041 942-427, Šentjur. 10 DRVA, suha, okrogla, po 100 EUR/klaftra (4 m) in »kalana« kratko žagana drva za centralno, prodam po 200 EUR/4m³. Telefon 041 250-812. 12 Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 2, 1 1. januar 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Eva Rudman, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 11. 1. 11.30 Glasbena šola Celje Javni nastop dijakov srednje stopnje Oddelkov klavirja in orgel, brenkal, harmonik ter komornih skupin 18.00 Dvorec Strmol Rogatec Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletno doživetje ob soju dvestotih sveč v izvedbi Inge Ulokina, violina in Olge Ulokina, klavir, baletna gostja Danaja Šifrer 18.00 Galerija Velenje Proti sebi Odprtje razstave akademske kiparke Tejke Pezdirc 18.30 Cerkev Sv. Duha Celje Vokalna skupina Cvet Praznični koncert 19.30 Gledališče Celje Florian Zeller: Oče Gledališka predstava za izven 20.30 Max klub Velenje Ajda Stina Turinek & Vid Jamnik Abonma Max Klub jazz festival in izven PETEK, 12. 1. 16.30 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev osnovne stopnje 1. in 2. razred, sledita 3. in 4. razred 18.00 Celjski dom Jamska ženska Komedija v izvedbi Rebeke Dremelj 19.00 Celjski mladinski center V galaksiji daleč, daleč stran II Odprtje fotografske razstave avtorice Karmen Kukovič 19.00 eMCe plac Velenje Izraelsko-palestinski konfl ikt Odprtje WC razstave. 19.30 Gledališče Celje Avtorski projekt: Juriš Po motivih življenja in dela Karla Destovnika – Kajuha 19.30 Kulturni center Laško Vudlenderji Koncert SOBOTA, 13. 1. 10.00 Dom kulture Velenje Gozdovilimo Lutkovna predstava Društva lutkovnih ustvarjalcev, Mini Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Hrestač ob soju sveč Glasbeno-baletna pravljica po motivih baleta Hrestač P. I. Čajkovskega 18.00 Mestna galerija Rogaška Slatina Izvor Odprtje razstave energetskih slik Janje Skok 19.00 Narodni dom Celje ABRAhmm Stand up šov Tadeja Toša 19.30 eMCe plac Velenje Samotni zahod Gledališka predstava Gledališča Velenje NEDELJA, 14. 1. 16.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Zakonci stavkajo Komedija v izvedbi KUD Prebold 17.00 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Klemen Matik in Oktet Žetev Koncert za citrarski abonma in izven 17.00 Dom kulture Velenje Seks in ljubosumnost Komedija, Teater Rajhenburški, nedeljski abonma 18.00 Dom krajanov Šentilj Skok čez plot Gledališka veseloigra Gledališča Šentilj 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje MePZ Rosika z gosti Božični koncert PONEDELJEK, 15. 1. 19.30 Kulturni center Laško Moj život je ROKentROL Satirični rock kabaret – glasbena komedija, igrata: Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Večerja bedakov Komedija Špas teatra 20.00 Narodni dom Celje Simfonični orkester Glasbene šole Celje Novoletni koncert TOREK, 16. 1. 14.00 Glasbena šola Celje Javni nastop tekmovalcev 19.30 Gledališče Celje Nava Semel: Večni otrok Gledališka predstava za izven 19.30 Glasbena šola Velenje Mate Bekavac in FB banda: Liga romantičnih prvakov Koncert, Abonma Klasika in izven; ob 19.00 predkoncertni klepetek z umetniki SREDA, 17. 1. 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Sneg iz vesolja Predstava dijakov in dijakinj 3. J Pedagoške vzgoje GCC 17.30 in 20.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Ićkoti2 – festival smeha v vašem kraju Komedija 18.00 Celjska kulturnica Literarni svet: Samanta Hadžić Žavski Na predstavi bo sodelovala Glasbena šola Celje. 18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Poti in stranpoti mojega Camina Predstavitev knjige Jožeta Šepetavca. 19.30 Narodni dom Celje Koncertni abonma 3 Janez Podlesnik, violina; Karmen Pečar Koritnik, violončelo in Aleksandar Serdar, klavir 19.30 Glasbena šola Velenje Slavnostni koncert ob 30-letnici glasbene smeri Umetniške gimnazije v Velenju Nastop simfoničnega orkestra umetniške Gimnazije ŠC Velenje in GŠ Velenje. Druge prireditve ČETRTEK, 11. 1. 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obleka naredi lisjaka? Hermanova otroška ustvarjalnica ob zaključku občasne razstave Hermanov bonton; za družine 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke 17.30 Osrednja knjižnica Celje Jaz je nekdo drug Cikel petih predavanj Tatjane Rozman 18.00 Občinska knjižnica Polzela Bali Potopisno predavanje Francija Horvata. 19.19 Knjižnica Velenje V objemu polarnega sija – z jadrnico po fjordih severne Norveške Potopisno predavanje Barbare Popit. PETEK, 12. 1. 18.30 Kulturni dom Vransko Vzhodna Turčija Potopisno predavanje Oskarja Savarina SOBOTA, 13. 1. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 10.00 Osrednja knjižnica Celje Pobarvanke z naših poti z Anuško, Laro in Petrom: S kot Vietnam Potopisno predavanje je primerno za družine z otroki od 5. leta dalje NEDELJA, 14. 1. 7.00 Zbirno mesto: izpred gasilskega doma Kasaze Liboje Pohod na Uršljo goro PONEDELJEK, 15. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju, družabne in športne igre … 17.30 Osrednja knjižnica Celje Cinque Terre Potopisno predavanje Francija Horvata TOREK, 16. 1. 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Občudovanja vreden zmaj Ustvarjalnica za otroke in starše. 19.00 Občinska knjižnica Žalec Peš od Argentine do Aljaske s popotnikom Oliverjem Tičem – Olijem Walkerjem Potopisno predavanje SREDA, 17. 1. 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Osnovna šola Lava Celje Ujeti v mreže omrežij Predstavitev 8. rastoče knjige OŠ Lava 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga Namenjena otrokom, starejšim od treh let Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafi k in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Stran pa ne bomo metal' O po- gubnih navadah in boljših pra- ksah; do februarja 2024, spletne razstave: Biti ženska v času ko- rone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Ploščad pred Osrednjo knjižni- co Celje: Ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija Celje – 30 let, avtorja Srečka Mačka; do 28. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ko ti gre na mljask …, razstava Foto kluba Štore Steel; do 30. 1. 2024 Galerija Zgornji trg Šentjur: Ipavčeva paleta VI. – Vedute Šentjurja, razstava del, nastalih na VI. Ipavčevi paleti; do nadalj- njega Dom II. slovenskega tabora Ža- lec: razstava likovnih del učen- cev GCC, Umetniška gimnazija – likovna smer; do 4. 2. Knjižnica Radeče: Pogled sko- zi naša okna, slikarska razstava Društva ljubiteljev likovne ume- tnosti Radeče; do nadaljnjega Dom kulture Velenje: fotograf- ska razstava Marjana Klepca, Risanje s svetlobo; 31. 1. Muzej na Velenjskem gradu: Občasna razstava o Ivanu Atel- šku, gospodarstveniku in očetu Gorenja, do avgusta 2024 Atrij Velenjskega gradu: Pra- znična voščilnica, razstava naj- lepših voščilnic 19. natečaja Pra- znična voščilnica; do 2. 2. Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, medmuzej- ska razstava; do oktobra 2024 Kapela Velenjskega gradu: raz- stava Jaslice; do 2. 2. Podhod Pošta: 65 let pod mavri- co znanja, priložnostna razstava ob 65. obletnici Šolskega centra Velenje; do 28. 2. Galerija na prostem Velenje: 65 let Šolskega centa Velenje; do 31. 1. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca julija Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. F- bunker Velenje: Slovenska pregledna razstava Mladinske fotografi je 2023, najboljše foto- grafi je natečaja do 31. 1. Podhod pri Vili Bianci Velenje: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Razstavišče Gaudeamus Ve- lenje: Osvinčeno-razsvinčeno, fotografska razstava študentov s terenskih vaj v Zgornji Mežiški dolini; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: ustvarjeno doma; razstava tiskovin, zgoščenk in plakatov, ki so izšli leta 2023 v Šaleški dolini; do 31. 1.; Sončna stena: 50. mala Napotnikova ki- parska kolonija; do 31. 1.; Mla- dinska soba: Živali in prostori, razstava del učencev OŠ Šalek; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bra- lec meseca: Viki Grošelj; do 31. 1.; Otroški oddelek: Let, leti že 70 let, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Oddelek za odrasle: Stipe & Viki: 50 let skupnega delovanja, občasna razstava Slovenskega planinske- ga muzeja v Mojstrani; do 31. 1., razstava Verigarjev ob 105-letni- ci izida prvih slovenskih znamk, razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Domoznansko razstavišče: Hercule Poirot in Sherlock Hol- mes; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Neze- mljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Ta- tjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Mu- zejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 1. vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija www.salomongroup.si Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Stop, za samo 4,99 EUR. Snežne kraljice Tina Maze, naTaša Bokal in MaTeja SveT Zlate lisice ne pozabiš nikoli aMeriška puSTolovščina janija pavca Hčerko je odpeljal po nagrado vSe najBoljše, juBilanTi! Slavni in okrogli v letu 2024 pri prodajalcih časopisov www.reporter.si iz nove številke Bra TUŠKova NaMEs To G olo Ba? Kako verjeten je ta politični scenarij in kaj o tem pravi Bratuškova NaMEs To svo BodE do Bili l Evico Pogubna vladna gospodarska politika r EŽisE r F il Ma MEla Nia Ozadje snemanja dokumentarca in odmevi nanj i NTErvj U: Nada Gro ŠElj , prevajalka Umetna inteligenca nam ne more konkurirati Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 2, 1 1. januar 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi oče, tast, dedi in pradedi VINCENC – VINKO PAREŽNIK (24. 6. 1939–24. 12. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebej se zahvaljujemo hematološkemu oddelku bol- nišnice Celje za skrb in podporo. Posebna hvala duhovniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za organi- zacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 1 MILENI KOROŠEC iz Cerovca 4, Šentjur pri Celju (6. 4. 1931–5. 1. 2023) Težko je verjeti, še težje je sprejeti, da mineva eno leto, kar si odšla od nas. Še vedno čakamo, da bomo zaslišali tvoj glas in začutili tvojo roko, ki nas je tolikokrat nežno pobožala. Praznine, ki je ostala za tabo, ne more zapolniti nihče, le plemenit spomin nate je v tolažbo. Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in se je spominjate v molitvi. Neizmerno te pogrešamo: tvoji najdražji 4 Srečni smo s tabo živeli, žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami si v mislih vse dni. V SPOMIN dragi mami, stari mami in prababici Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin in sledi tvojih pridnih rok, bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, ata, dedek in pradedek FRANCI MIKŠE iz Stopč 35, Grobelno (27. 7. 1940–15. 12. 2023) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala vnuku Matjažu in Marjanu Goležu za nudeno prvo pomoč. Zahva- ljujemo se reševalcem, zdravnikom in zdravniškemu ose- bju za pomoč in nego na intenzivi bolnišnice Celje. Hvala nevrološkemu oddelku. Lepa hvala tudi pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govornici za lep govor in trobentaču. Iskrena hvala gospodu župniku in vsem, ki ste ga pospre- mili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi p Prazen zdaj je naš dom, presahnile so v žalosti naše besede, a v naših srcih je polno hvaležnosti za vrednote, ki si nam jih dala, za topel in lep dom sredi rož, za brezpogojno ljubezen in podporo. Tu živela boš večno! ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mame, sestre, tašče in tete MARIJE BOŠNJAK iz Kozakove 6 v Celju (22. 6. 1934–30. 12. 2023) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem za izrečena sožalja, besede podpore in darovano cvetje. Hvala dipl. med. sestri Marjani in Veri za obiske in pomoč na domu ter g. Blazniku, dr. med.. Hvala prijateljicama Marjeti in Magdi, ki sta jo znali vselej razveseliti. Hvala Društvu upokojencev Lava za cvetje. Hvala župniku g. Linasiju za besede slovesa, pevcem za občuteno zapete pesmi in trobentaču za Tišino. Hvala pogrebni službi za organizacijo dostojanstvenega pogreba in vsakemu posebej, ki ste jo imeli radi, nam pomagali in stali ob strani ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Sinova Roman in Igor z družinama in ostalo sorodstvo p ZAHVALA Ob smrti drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvala Saški T. Ocvirk za izrečene besede ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni n ZOFIJE GRAČNER iz Kostrivnice 38, Kalobje Smrti Celje Umrli so: Roman FAKIN iz Ljubljane, 91 let, Stanislav KNAP iz Gotovelj, 81 let, Vesna BREZNIK iz Celja, 68 let, Av- gust IVANUŠIĆ iz Šmartnega v Rožni dolini, 81 let, Terezija OŠTIR iz Lisc, 92 let, Ivan Ro- man PUŠNIK iz Celja, 84 let, Ana Marija MARUŠA iz Celja, 80 let, Zofija GRAČNER iz Kalo- bja, 73 let, Stanislav GRAČNER iz Zabukovice, 75 let, Vincenc PAREŽNIK iz Gorice pri Šmar- tnem, 84 let, Jože GROBELNIK iz Šmartnega v Rožni dolini, 69 let, Jožefa HROVAT iz Štor, 92 let, Mitja RIBARIČ z Vranske- ga, 64 let, Katarina PLEŠE iz Velenja, 72 let, Jože POLIČNIK iz Solčave, 82 let, Marija BO- ŠNJAK iz Celja, 89 let. Šentjur Umrli so: Leopold LESKOV- ŠEK iz Planine pri Sevnici, 80 let, Ida IVAKIČ iz Šentjurja, 84 let, Vida ARZENŠEK iz Bobo- va pri Ponikvi, 83 let, Frančiška KRŠLIN iz Loke pri Žusmu, 91 let, Đelal MUSTAFI iz Celja, 71 let. Laško Umrla sta: Magdalena MLI- NARIČ FLIS iz Gračnice, 85 let, Ludvik REBEVŠEK iz Laškega, 95 let. Žalec Umrli so: Miha UKŠINI iz Žalca, 70 let, Alojzija LESKOV- ŠEK iz Ojstriške vasi, 104 leta, Ivan PRIMOŽIČ iz Šempetra, 83 let, Frančiška ŠRAM iz Tr- nave, 89 let, Borislava STRNAD iz Pondorja, 73 let, Ivan SMRE- KAR iz Letuša, 79 let, Vladimir Avgust VRTAČNIK s Polzele, 83 let. Velenje Umrli so: Štefanija TRA- TNIK iz Velenja, 92 let, Marija MELANŠEK iz Šoštanja, 84 let, Pavla POLES iz Velenja, 90 let, Ivan ROZMAN iz Šoštanja, 75 let, Marko GARAŠEVIĆ iz Ve- lenja, 59 let. Poroke Laško Poročila sta se: Nina DOL- ŠEK in Alen OREŠNIK, oba iz Radeč. Velenje Poročila sta se: Iva LILIJA in Robert ARH, oba iz Vele- nja. Žalec Poročila sta se: Marina MRDJENOVIĆ in Mirsad MA- ŠINOVIĆ, oba iz Žalca. ŽIVALI Prodam KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIm DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI Prodam SUHO koruzo, tritikalo in krompir (jedilni in krmni) prodam. Možna dostava. Telefon 041 742-334. p SENO v balah in kockah, 1. in 2. košnja, prodam. Možna dostava. Telefon 041 763-763. 8 STROJI Prodam MOTORNO žago Jonsered CS 2234, staro tri leta, prodam za 90 EUR. Telefon 031 733- 965. PLUG Imt, dvobrazdni, 12 col, zelo malo rabljen, prodam. Telefon 041 551-334. 9 OSTALO Prodam DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. 764 PEČ Ferroli, na pelete, kompletno z gorilcem in zalogovnikom, in drobilec vej, do 3 cm na motor, prodam. Možna menjava. Telefon 031 621-283. 792 KRAVO za zakol in dvobrazdni plug prodam. Telefon 031 790-119 ali (03) 5778-332, kličite zvečer. 794 SUHA bukova metrska drva, možna dostava v okolici Šentjurja, prodam. Telefon 031 851-448. 2 DRVA, suha, metrska, prodam. Telefon 031 876-622. 6 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 559- 820. 7 SUHA in mešana drva, gaber, jesen, javor, po 65 EUR/m³, prodam. Možna razrez in dostava. Telefon 041 942-427, Šentjur. 10 DRVA, suha, okrogla, po 100 EUR/klaftra (4 m) in »kalana« kratko žagana drva za centralno, prodam po 200 EUR/4m³. Telefon 041 250-812. 12 Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 2, 1 1. januar 2024 INFORMACIJE Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. Ker znanja ni nikoli do- volj, Ljudska univerza Celje prebivalce širše regije vabi na tečaje in usposabljanja, ki vsakomur prinašajo nova znanja za uspešnejše delo- vanje tako v poslovnem kot vsakdanjem življenju. Ljudska univerza Celje je bila uspešna na razpisu projekta Le KORAK do novih kompetenc 2023–2029. Naslednjih šest let bo tako skupaj s partnerji, Šol- skim centrom Slovenske Konji- ce – Zreče, Razvojno agencijo Kozjansko – Območno enoto Ljudsko univerzo Šentjur ter AREMO – Visoko šolo za logi- stiko in management Rogaška Slatina, prebivalcem Celjske- ga, Šentjurskega, Konjiškega in Rogaške Slatine ponujala brezplačne tečaje za prido- bivanje novih znanj. Tečaji so namenjeni tako posamezni- kom, ki bi radi nadgradili svoje znanje, kot podjetjem, ki želijo dvigniti kompetence svojih za- poslenih. Znanje za vsakogar Udeleženci lahko izbirajo med tečaji tujih jezikov, tujci izboljšajo znanje slovenšči- ne, urijo se lahko v javnem nastopanju in komunikaciji ter spoznavajo načine za re- ševanje konfliktov, dosegajo boljše karierne uspehe s pod- Brezplačna izobraževanja v Savinjski regiji jetniškimi in računalniškimi delavnicami ter pripravo na izpit iz upravnega postopka, spoznajo lahko zdrav življenj- ski slog na delavnicah zdrave prehrane in zeliščarstva in še kaj, kar nam olajša delovanje v hitro spreminjajočem se svetu 21. stoletja. V delavnice in tečaje se lahko vključijo tako zaposle- ni kot brezposelni, prednost pri imajo nižje izobraženi (z manj kot štiriletno srednjo šolo), aktivni, ki so stari 55 let in več, tujci in zaprte osebe v zavodih za prestajanje za- porne kazni. Programi so za vse udeležence brezplačni, saj jih sofinancirata Evropski socialni sklad plus (ESS +) in Ministrstvo za vzgojo in izo- braževanje (MVI). Več informacij o projek- tu najdete na spletni strani Ljudske univerze Celje in partnerjev. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 2 / Leto 79 / Celje, 11. januar 2024 Tisoč kapic za tisoč dobrih del Koledniki voščili srečo in zdravje Orientalski plesi za dobro počutje Str. 25 Str. 24 Str. 29 Pod krošnjami stoletnih platan v parku Šenek Januarja drsajo tudi na Polzeli Žalec, Braslovče, Prebold in od ponedeljka še Polzela. To so spodnjesavinjski kraji, kjer lahko letošnjo zimo drsamo. Ta oblika zimske rekreacije je povsod brezplačna in s tem dober nadomestek milih zim. Če so nekoč otroci popol- dneve preživljali na zasneženih strminah ob naseljih, jih lahko zdaj vsaj na drsališčih. ŠPELA OŽIR Deževni konec tedna je odprtje polzelskega drsa- lišča zamaknilo za nekaj dni. Ponedeljek je bil nato kot nalašč za takšno prilo- žnost. Čez dan so po zraku poplesavale snežinke, tudi temperature so se nekoliko spustile. Polzelani sicer že tradicionalno drsajo januar- ja. Do zdaj je drsališče tri- krat stalo na parkirišču pred občinsko stavbo v središču kraja. V Ticu Polzela so se tokrat odločili, da ga bodo postavili v parku Šenek na prireditvenem prostoru, kjer je med letom pod krošnjami dreves kar nekaj občinskih dogodkov. »Režijski delavci so ga zravnali in uredili, s čimer smo pridobili prostor »Odločili smo se, da bomo prireditveni prostor v parku Šenek izkoristili tudi pozimi in nanj namestili umetno drsališče,« je povedala Praprotnik. za 200 sedišč in 500 stojišč. Odločili smo se, da ga bomo izkoristili tudi pozimi in nanj namestili umetno drsa- lišče. Tako je umaknjeno od prometa in obenem obdano z naravo. Držimo pesti, da bi zapadlo še nekaj snega, in kulisa bo še lepša,« je po- vedala strokovna sodelavka Tica Polzela Lidija Prapro- tnik. Ob sobotah animacija Kar nekoliko škoda je bilo, da se ponedeljkove- ga odprtja ni udeležilo več obiskovalcev. Za prikupno animacijo je poskrbela do- mačinka Bina Plaznik, ki se je prelevila v Palčico Drsalči- Drsališče je tokrat prvič v parku Šenek pod krošnjami dreves in z lepim pogledom na dolino. Za animacijo je na odprtju poskrbela prikupna Palčica Drsalčica Cvetka. Najmlajši drsalci so vrteli kolo sreče. co Cvetko. Ta bo z najmlajši- mi drsala tudi vsako soboto med 17 . in 18. uro. Drsališče bo sicer odprto vsak dan od 17. do 20. ure do začetka fe- bruarja. Ob sobotah in ne- deljah že od 10. ure. Drsanje in izposoja drsalk od števil- ke 27 do 46 sta popolnoma brezplačna. Ob koncih tedna bosta na voljo kuhano vino in čaj. Za izposojo in red na drsališču ter v okolici skrbi Jani Žalnik. In drugje? Najdaljšo tradicijo drsanja na prostem v Spodnji Savinj- ski dolini imajo v Žalcu. Ob- čina je pred leti kupila lastno drsališče. Na njem je mogo- če drsati cel december in ja- nuar. Drsalni površini sta za- gotovili tudi občini Prebold in Braslovče. Tako na prvem kot drugem so različni spre- mljevalni dogodki. Skupno vsem je brezplačno drsanje. V Žalcu je treba odšteti zgolj dva evra za izposojo drsalk. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 2, 1 1. januar 2024 INFORMACIJE Obiščite nas, pokličite nas ali nam pišite in pripravili vam bomo ustrezen predračun. Oglasni oddelek Novega tednika, Prešernova 19, Celje. Ker znanja ni nikoli do- volj, Ljudska univerza Celje prebivalce širše regije vabi na tečaje in usposabljanja, ki vsakomur prinašajo nova znanja za uspešnejše delo- vanje tako v poslovnem kot vsakdanjem življenju. Ljudska univerza Celje je bila uspešna na razpisu projekta Le KORAK do novih kompetenc 2023–2029. Naslednjih šest let bo tako skupaj s partnerji, Šol- skim centrom Slovenske Konji- ce – Zreče, Razvojno agencijo Kozjansko – Območno enoto Ljudsko univerzo Šentjur ter AREMO – Visoko šolo za logi- stiko in management Rogaška Slatina, prebivalcem Celjske- ga, Šentjurskega, Konjiškega in Rogaške Slatine ponujala brezplačne tečaje za prido- bivanje novih znanj. Tečaji so namenjeni tako posamezni- kom, ki bi radi nadgradili svoje znanje, kot podjetjem, ki želijo dvigniti kompetence svojih za- poslenih. Znanje za vsakogar Udeleženci lahko izbirajo med tečaji tujih jezikov, tujci izboljšajo znanje slovenšči- ne, urijo se lahko v javnem nastopanju in komunikaciji ter spoznavajo načine za re- ševanje konfliktov, dosegajo boljše karierne uspehe s pod- Brezplačna izobraževanja v Savinjski regiji jetniškimi in računalniškimi delavnicami ter pripravo na izpit iz upravnega postopka, spoznajo lahko zdrav življenj- ski slog na delavnicah zdrave prehrane in zeliščarstva in še kaj, kar nam olajša delovanje v hitro spreminjajočem se svetu 21. stoletja. V delavnice in tečaje se lahko vključijo tako zaposle- ni kot brezposelni, prednost pri imajo nižje izobraženi (z manj kot štiriletno srednjo šolo), aktivni, ki so stari 55 let in več, tujci in zaprte osebe v zavodih za prestajanje za- porne kazni. Programi so za vse udeležence brezplačni, saj jih sofinancirata Evropski socialni sklad plus (ESS +) in Ministrstvo za vzgojo in izo- braževanje (MVI). Več informacij o projek- tu najdete na spletni strani Ljudske univerze Celje in partnerjev. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 21 Št. 2 / Leto 79 / Celje, 11. januar 2024 Tisoč kapic za tisoč dobrih del Koledniki voščili srečo in zdravje Orientalski plesi za dobro počutje Str. 25 Str. 24 Str. 29 Pod krošnjami stoletnih platan v parku Šenek Januarja drsajo tudi na Polzeli Žalec, Braslovče, Prebold in od ponedeljka še Polzela. To so spodnjesavinjski kraji, kjer lahko letošnjo zimo drsamo. Ta oblika zimske rekreacije je povsod brezplačna in s tem dober nadomestek milih zim. Če so nekoč otroci popol- dneve preživljali na zasneženih strminah ob naseljih, jih lahko zdaj vsaj na drsališčih. ŠPELA OŽIR Deževni konec tedna je odprtje polzelskega drsa- lišča zamaknilo za nekaj dni. Ponedeljek je bil nato kot nalašč za takšno prilo- žnost. Čez dan so po zraku poplesavale snežinke, tudi temperature so se nekoliko spustile. Polzelani sicer že tradicionalno drsajo januar- ja. Do zdaj je drsališče tri- krat stalo na parkirišču pred občinsko stavbo v središču kraja. V Ticu Polzela so se tokrat odločili, da ga bodo postavili v parku Šenek na prireditvenem prostoru, kjer je med letom pod krošnjami dreves kar nekaj občinskih dogodkov. »Režijski delavci so ga zravnali in uredili, s čimer smo pridobili prostor »Odločili smo se, da bomo prireditveni prostor v parku Šenek izkoristili tudi pozimi in nanj namestili umetno drsališče,« je povedala Praprotnik. za 200 sedišč in 500 stojišč. Odločili smo se, da ga bomo izkoristili tudi pozimi in nanj namestili umetno drsa- lišče. Tako je umaknjeno od prometa in obenem obdano z naravo. Držimo pesti, da bi zapadlo še nekaj snega, in kulisa bo še lepša,« je po- vedala strokovna sodelavka Tica Polzela Lidija Prapro- tnik. Ob sobotah animacija Kar nekoliko škoda je bilo, da se ponedeljkove- ga odprtja ni udeležilo več obiskovalcev. Za prikupno animacijo je poskrbela do- mačinka Bina Plaznik, ki se je prelevila v Palčico Drsalči- Drsališče je tokrat prvič v parku Šenek pod krošnjami dreves in z lepim pogledom na dolino. Za animacijo je na odprtju poskrbela prikupna Palčica Drsalčica Cvetka. Najmlajši drsalci so vrteli kolo sreče. co Cvetko. Ta bo z najmlajši- mi drsala tudi vsako soboto med 17 . in 18. uro. Drsališče bo sicer odprto vsak dan od 17. do 20. ure do začetka fe- bruarja. Ob sobotah in ne- deljah že od 10. ure. Drsanje in izposoja drsalk od števil- ke 27 do 46 sta popolnoma brezplačna. Ob koncih tedna bosta na voljo kuhano vino in čaj. Za izposojo in red na drsališču ter v okolici skrbi Jani Žalnik. In drugje? Najdaljšo tradicijo drsanja na prostem v Spodnji Savinj- ski dolini imajo v Žalcu. Ob- čina je pred leti kupila lastno drsališče. Na njem je mogo- če drsati cel december in ja- nuar. Drsalni površini sta za- gotovili tudi občini Prebold in Braslovče. Tako na prvem kot drugem so različni spre- mljevalni dogodki. Skupno vsem je brezplačno drsanje. V Žalcu je treba odšteti zgolj dva evra za izposojo drsalk. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 2, 1 1. januar 2024 INTERVJU Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS Kako spremeniti zapleten pokojninski sistem? »Prva težava pokojninskega sistema je, da je res zapleten. Druga težava je, da je odvisen od sprotnega vplačevanja; to je dediščina ›tranzicijskih‹ devetdesetih, ko bi takratna politična in gospodarska oblast lahko sistem zastavili tudi drugače. Tretja težava je demografski prehod: delež starejših od 65 let naj bi se do leta 2055 povečal z 20 na 31 odstotkov. In četrta težava: ker je vseh prejemnikov pokojnin več kot 630 tisoč in jih večina uveljavlja volilno pravico, se skoraj vsaki političarki ali vsakemu politiku, pa naj pozna področje in mu je mar za upokojence ali ne, zdi nujno, da jih nagovarja z mogočimi in nemogočimi idejami in obljubami.« Človek mnogih talentov, bi lahko zapisali o Celjanu Igorju Feketiji, saj je eko- nomist, prevajalec, glasbenik, a tudi košarkar, kuhar, mizar, kolesar … Zadnje leto je glavnina njegovega delovanja usmerjena na področja, kot so pokojninska reforma, trg dela in invalidska problematika. Kot državni sekretar je zanje za- dolžen na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. Priznava, da ni imel veliko časa za uvajanje, ampak je bilo zadnje leto obdobje intenzivnega učenja, kar je bil tudi razlog, da je sprejel ponudbo za to delo, saj se rad uči. Pred njim so zahtevni projekti, med katerimi zagotovo izstopa pokoj- ninska reforma, ki naj bi bila izpeljana do konca leta. Svojo sled pušča tudi na glasbenem področju. Poslušalci koncertov Celjskega godalnega orkestra so ga že in ga bodo spomladi spet lahko spoznali še kot skladatelja. TATJANA CVIRN »Prva težava pokojninskega sistema je, da je res zapleten. Druga težava je, da je odvisen od sprotnega vplačevanja; to je dediščina ›tranzicijskih‹ devetdesetih, ko bi takratna politična in gospodarska oblast lahko sistem zastavili tudi drugače. Tretja težava je demografski prehod: delež starejših od 65 let naj bi se do leta 2055 povečal z 20 na 31 odstotkov. In četrta težava: ker je vseh prejemnikov pokojnin več kot 630 tisoč in jih večina uveljavlja volilno pravico, se skoraj vsaki političarki ali vsakemu politiku, pa naj pozna področje in mu je mar za upokojence ali ne, zdi nujno, da jih nagovarja z mogočimi in nemogočimi idejami in obljubami.« TATJANA CVIRN svetu in so večkrat predvsem opravičevalci bogatenja posameznikov. Ste kot predava- telj kako usmerjali svoje študente, da so razmere videli širše? Že na začetku študija sem imel težave z vsebinami in sem tudi zato prve tri letnike vlekel predolgo. V tem času sem odkril del ekonomije, ki vključuje tudi vidik javnega od- ločanja o skupnih zadevah, zaradi česar sem nazadnje kot izredni študent tudi dokončal študij z mnogo boljšim uspehom, tako da me je profesor Bogomir Kovač povabil k sodelova- nju pri poučevanju svojega predmeta. Kot učitelj sem si nato prizadeval, da bi študente seveda najprej pripravil na izpit in jim ob tem odprl razmišljanje tudi onkraj tistega, kar se učijo na fakulteti. Zdi se mi na- mreč, da je ekonomija od konca 19. stoletja zaradi iska- nja metodo- loške čistosti in želje, da bi postala ideal družboslovne znanosti, zašla in se odmaknila od temeljnega vprašanja, s katerim naj bi se ukvarjala. Spominja me na šalo, ko človek, ki v temnem kotu ulice izgubi ključ, tega išče pod svetilko, ker se tam bolje vidi. Eksaktna metodologija je čudovita, a če zanemarimo širše vplive na družbo, razmerja moči med družbenimi razredi, rasami, spoli, vidike izkoriščanja, geopolitične vidike, na- ravo človekove želje …, je vprašanje, ali je to sploh še družboslovna veda, saj hitro deluje kot apologija obstoječega sistema. Je res trg tisti, ki naj vse uravnava, kot poslušamo zadnja leta, ko se bojimo, da bo privatizacija zajela še tiste javne storitve, ki so ostale? Kakšna je vloga socialne države? Trg vidim kot ideološki konstrukt. V eko- nomski teoriji lahko ima svojo konceptualno vrednost, a če so vsi proizvodni dejavniki v rokah peščice, težko govorimo o trgu, ki naj bi temeljil na številnih ponudnikih in potro- šnikih, kjer široke množice s svojimi »evrski- mi glasovnicami« demokratično glasujejo za najboljši izdelek in najboljšega proizvajalca in se tako prenašajo informacije in destilira kon- kurenca. V praksi tega ne vidimo in vztrajanje pri tem konstruktu zamegljuje dogajanje. Ne glede na vse ideološke delitve smo lahko veseli, da je država blaginje še razmeroma močna. Od znotraj se zdi, da marsikaj ne de- luje in da je vse slabo. A če pogledamo na Slovenijo od zunaj, imamo eno najnižjih sto- penj revščine otrok na svetu, enega najnižjih deležev ljudi, ki so morali preskočiti obrok, da so se prebili skozi mesec, imamo enega najmanjših razkorakov med plačami žensk in moških, eno najnižjih stopenj dohodkov- ne neenakosti. Še vedno je videti, da obstaja družbeno soglasje, da je to pozitivno. A za mnoge upokojence žal vemo, da z nizkimi pokojninami komaj preživijo in da visoka infl acija zadnje čase izniči tudi dvige pokojnin. Pokojninski sistem je ogromen in zapleten. Tisti, ki delajo, sproti plačujejo za pokojnine tistih, ki so upokojeni. Pokojnino prejema 633 tisoč prejemnikov na osnovi treh različnih krovnih zakonov z mnogimi različicami in Pred zaposlitvijo na ministrstvu je bil Igor Feketija 20 let prevajalec v svojem podjetju, ki ga je nasledil od očeta. Ob tem je 18 let kot zunanji strokovni sodelavec poučeval makro- ekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Ta kombinacija mi je sicer ustre- zala, a ko se je nepričakovano, glede na to, da nisem nikoli imel nikakršnih političnih teženj in da nisem član nobene stranke, pojavila pri- ložnost za delo državnega sekretarja, sem se jo odločil sprejeti.« Kot državni sekretar se pojavljate tako v državnem zboru kot v njegovih delovnih telesih in pojasnjujete stališča ministrstva glede nekaterih tem. Kako je videti hram demokracije od blizu? Vas je kaj presenetilo? Kot sekretar sem pomočnik in po potrebi namestnik ministra. Zastopam tudi stališča ministrstva in vlade v državnem zboru in vča- sih v državnem svetu. Tam najdemo dve vrsti izvajanj oziroma nastopov. Vsebinske razpra- ve cenim in z veseljem sodelujem v njih, tudi če se vsi ne strinjamo. Veliko je tudi politi- kantskega cirkusa brez vsebine in znanja, ko gre le za nastopaštvo za družabna omrežja, za svoje volivce … Tega dela ne cenim in ga obsojam kot zlorabo državnega zbora, časa vseh prisotnih in pozornosti javnosti. Zakaj ste izbrali študij ekonomije? Najbrž sem kot najstnik poslušal svoje navdušenje nad stricem bankirjem, ki mi je bil v otroških letih zelo pri srcu. Na gimnaziji sem bil nato na jezikovni smeri, na maturi sem izbral fi zi- ko in sociologijo ter končal na študiju ekonomije, kar kaže, da si človek – še posebej naj- stnik – ni vedno na jasnem glede svojih želja. Prebrala sem, da si mnogi da- našnji eko- nomisti zatiskajo oči gle- de do- gaja- nja v »Želimo preprečiti pogosto prakso, da delodajalci zaposlene dve leti pred upokojitvijo pošljejo na zavod kot brezposelne, čeprav bi še lahko delali. Več kot 15 odstotkov vseh upokojencev se namreč upokoji tako.« popravki iz zadnjih 30 let. Rezultat upo- kojevanja na osnovi teh zakonov je, da ima približno polovica pokojnino, nižjo od 827 evrov, kar predstavlja prag tveganja revščine. V povprečju so ti upokojenci delali malo manj kot 35 let. Malo več kot 78 tisoč upokojencev prejema manj kot 500 evrov, a imajo v povprečju 24 let delovne dobe, prejemajo pa varstveni dodatek. Po drugi strani so upokojen- ci v zadnjem letu v povprečju prejeli 928 evrov starostne po- kojnine. Če so delali 40 let, je povprečje 1.022 evrov. Toda materialna blaginja upoko- jencev ni odvisna le od po- kojnine. Povsem drugače je z 827 evri živeti v svojem stanovanju v Celju kot v najemniškem stanovanju v Ljubljani. Pomemben je tudi dostop do zdravstve- nih storitev, dolgotrajne oskrbe. Ob tem so še drugi vidiki kakovosti življenja upokojencev. Januarja se bodo po- kojnine zvišale za 8,2 odstotka, marca bo sle- Igor Feketija (1978) je v Celju končal osnovno in sre- dnjo šolo. Je diplomirani ekonomist, ki je 18 let pouče- val makroekonomijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, 10 let je vodil družinsko prevajalsko podjetje. Za slovenske medije je pisal komentarje in analize ma- kroekonomskega dogajanja. Od lanskega februarja je državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS. V prihodnjih mesecih ga čaka predvsem zahtevna pokojninska reforma. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 2, 1 1. januar 2024 INTERVJU »30 odstotkov tistih, ki imajo pogoje za upokojitev, izkoristi možnost, da delajo še naprej in prejemajo poleg plače 40 odstotkov pokojnine. Za vsakih šest mesecev dodatnega dela dobijo 1,5 odstotne točke k odmernemu odstotku pokojnine. Tudi s tovrstnimi ukrepi si bomo prizadevali podaljšati obdobje delovne aktivnosti.« dila še dokončna redna zakonska uskladitev glede na infl acijo in rast bruto plač. Dodatki, ki nam jih je uspelo doseči lani, so bili name- njeni blaženju posledic draginje. Po zakonu se namreč pokojnine letno dvignejo glede na povprečno letno infl acijo in rast bruto plač v razmerju 4 : 6. Letos bodo pokojnine spet rasle hitreje od infl acije, tako kot so v zadnjih sedmih letih z izjemo leta 2022. Je pa res, da je struktura potrošnje upokojencev drugačna, da več trošijo npr. za hrano, ki se je v zadnjm času dražila hitreje. Ta formula za usklajeva- nje pokojnin z infl acijo in s plačami bo tudi ena od točk pogajanj pri prenovi pokojninske in invalidske zakonodaje. Pri pokojninski reformi ne gre le za za- vezo Bruslju, da jo bomo izpeljali do 1. ja- nuarja 2025, ker sicer lahko ostanemo brez evropskih milijonov, ampak so zanjo tudi »domači« razlogi zaradi staranja prebival- stva, kajne? Gre za oboje. Demografski prehod bo trajal še naslednjih 25 let, a stvari niso zelo nujne, saj je naš pokojninski sistem še v relativno dobrem stanju. Prejšnja vlada se je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost zavezala k temu, da bo naš pokojninski sistem, ki ga je EU ob upoštevanju naslednjih 30 let ocenila kot visoko tveganega, prenovila tako, da bo srednje tvegan. Omenjeni mehanizem omo- goča državam članicam črpanje evropskih sredstev, za Slovenijo je to približno 1,5 mi- lijarde evrov, pod pogojem, da države izpol- njujejo nekatere cilje in mejnike na poti do njih. Do vsakega od desetih obrokov bomo upravičeni, ko bodo ministrstva izpolnila te mejnike. Ne mudi se nam zelo, ne bi bilo pa prav, da bi zaradi našega ministrstva država zamujala pri črpanju teh sredstev. Kakšne so glavne predlagane spremem- be, ki naj bi bile sprejete v soglasju s soci- alnimi partnerji (sindikati in delodajalci)? Sistem bo z nekaterimi prilagoditvami ostal približno takšen, kot je zdaj. Pokojninska doba ostaja 40 let in ne vidimo potrebe, da bi jo podaljševali. Je pa pomembno, da nekoliko zvišamo dejansko upokojitveno starost. Pri nas se ženske v povprečju upokojujejo malo pred 62. letom in moški malo pred 63. letom; pred desetimi leti so se tri leta oziroma dve leti prej. V naslednjih 25 letih se bo ta čas podaljšal do 65. leta, saj se bodo upokojevali tisti, ki so začeli delati kasneje. To bo neko- liko omililo pritisk na javne fi nance. Moški v povprečju prejemajo pokojnino malo več kot 17 let in ženske malo več kot 25 let. Torej ne gremo v pokoj le še umret. Življenjska doba se podaljšuje in vse to je treba upoštevati pri spremembah. Imamo tri možnosti: ali bomo delali malo dlje in bo manj upokojencev, ali bodo upokojenci imeli niž- jo pokojnino, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo prispevali več, čemur se predvsem predstavniki gospodarske oblasti upirajo. V tem trikotniku iščemo rešitev. Zato je pouda- rek na spodbujanju kasnejšega upokojeva- nja tistih, ki so tega seveda zmožni. Ob tem bodo pomembni mehki pristopi spodbujanja zniževanja delovne obremenitve, prilagodi- tve delovnega mesta, po možnosti krajšanja delovnega časa in prevzemanja mentorske vloge proti koncu aktivne dobe delavca. V naši zakonodaji so še določbe, ki spodbujajo hitro upokojevanje in so še iz časov, ko smo imeli 120 tisoč brezposelnih. Danes je brezpo- selnost rekordno nizka. Zato verjamem, da se bo tudi odnos do starejših delavcev spremenil in da se bo začelo iskati njihove sposobnosti, ki jih je treba ceniti in znati uporabiti. Delodajalci si ob tem želijo več vpliva na to, kdo bi lahko podaljšal delo in komu bi se zahvalili za sodelovanje. Bodo v prihodnje imeli več besede pri tem? Razumem to težavo, a tudi tu gre bolj za posamezne zgodbe ali predsodke o tem, kdo naj bi podaljševal delo. Čas upokojitve mora biti kvečjemu stvar dogovora in ne izključna odločitev delodajalca. Za katere predloge pokojninske reforme sicer pričakujete največ težav v pogajanjih s socialnimi partnerji? Gre za več parametrov, od katerih je odvisna odmera pokojnine: starostna meja, pokojnin- ska doba, referenčno obdobje, odmerni od- stotek in najnižja osnova. Težko rečem, kje pričakujem največ težav, saj so ti parametri povezani in dokler ni dogovorjen cel paket, ni dogovorjeno nič. Zagotovo bodo zastopniki gospodarske oblasti bolj občutljivi na stopnjo prispevka za pokojnine. Pogosto slišim tudi, da mora biti pokojnina odraz plačanih prispevkov in da jo je treba očistiti solidarnostnih ali soci- alnih elementov. A poglejmo si vse, ki pošteno opravljajo naporno in družbeno nepogrešljivo delo – pomočnice vzgojiteljic, trgovke, oskr- bovalke, bolniške strežnice, mnogi proizvo- dni delavci … – in vendar večino aktivne dobe prejemajo približno minimalno plačo, od te pa so odmerjeni tudi prispevki za pokojnino. Brez elementov, kot sta zagotovljena pokojnina in najnižja osnova, bi njihova polna pokojni- na znašala približno 550 evrov. Da bi kdo, ki je 40 let pošteno opravljal težaško delo, brez katerega dobršen del družbe in gospodarstva počepneta, moral na stara leta redno prosjači- ti za miloščino na centru za socialno delo, je preprosto nesprejemljivo. Še na en vidik je treba opozoriti. Pred de- setimi leti je na enega upokojenca prišlo 1,37 delavca, danes je to razmerje boljše, znaša 1,57 . Zato je naš pokojninski sistem v boljšem stanju in je doplačilo iz državnega proračuna nižje. A k temu ni prispevala naša rodnost, temveč priseljevanje. 17 odstotkov vseh, ki trenutno delajo in plačujejo vse davke in pri- spevke v Sloveniji, je tujcev. V gradbeništvu, kmetijstvu in industriji smo lani vse potrebe po novih zaposlitvah zapolnili s tujo delovno silo, največ iz BiH, Srbije in Kosova. Zavedati se moramo, da je to pomemben vidik ne le za trg delovne sile, ampak tudi za naše sisteme socialne varnosti. Pri tem je nujno tudi boljše družbeno vključevanje tujcev, s čimer imamo v nekaterih mestih težave, ker to ni sistemsko urejeno. Potrebujemo drug drugega, zato se moramo naučiti živeti skupaj. Ob temi o tujcih se pogosto pojavljajo očit- ki, da prihajajo k nam in izkoriščajo razne oblike socialnih prejemkov. Kaj od tega je res? Je ta sistem preveč ohlapen in so zato možne različne zlorabe? To je še ena tema, na katero se vsi spozna- jo … Omenil sem, da je med zaposlenimi 17 odstotkov tujcev, ki torej plačujejo vse davke in prispevke. Med prejemniki otroških do- datkov jih je 12 odstotkov, med prejemniki denarno-socialne pomoči 9 odstotkov in med prejemniki varstvenega dodatka 6 odstotkov. Vsakomur se zdi, da pozna koga, ki dobiva socialno podporo in dela na črno. Tudi med politiki je to priljubljena tema, a opažam, da mnogi ne ločijo niti med nadomestilom za brezposelnost in socialnimi transferji in subvencijami. Ob takem nepoznavanju dej- stev lahko sklepam le, da ti očitki temeljijo na šovinističnih predsodkih in nazadnjaški ideologiji, da so vsi revni za svoje razmere sami krivi, da so si revščino izbrali. To so po- polnoma zgrešene in nevarne predpostavke. Enako velja za idejo, da so socialni prejemki tako visoki, da se marsikomu ne splača de- lati in da zato nimamo delavcev – in celo, da visoki socialni transferji povzročajo infl acijo! Infl acija ima pri nas druge vire, med približno 40 tisoč brezposelnimi, kar je rekordno nizko, so večinoma le še težko zaposljivi. Možnosti zlorabe sistema socialnih pre- jemkov so prej tam, kjer imajo ljudje precej visoke dohodke, a jih uspejo skriti in na ta račun dobivajo višje otroške dodatke, višje subvencije za vrtec … Na tem področju je mo- goče kaj spremeniti. Seveda ne bomo udarili po vseh socialnih prejemkih, ker smo nekoga, ki prejema socialno pomoč, videli, da je prišel po otroka v vrtec z dragim avtomobilom. Koliko časa imate še vi do upokojitve? Približno 20 let. Če ne bomo »zamočili« reforme … Se je naporno vsak dan voziti v Ljubljano? Ko imam prvi sestanek ob osmih, grem od doma takoj po peti uri, takrat še ni hude gneče na cesti. Da lahko vstanem malo pred peto, grem s kurami spat, kar mi sicer ne ustreza, a raje imam to, kot da stojim na avtocesti. Na vlak se na žalost ne morem zanesti. Kot študent sem se sicer vozil v Ljubljano tudi s kolesom čez Tuhinjsko dolino ali Zasavje, a to ne pride več v poštev. Kdaj se je v vašem življenju pojavila glas- ba? V otroških letih. Mati, šolska zborovodkinja Barbara Železnik in učitelj klavirja Valter Ratej so kljub pomanjkanju talenta vztrajali z mano, za kar sem jim hvaležen. Opravil sem nižjo glasbeno šolo klavirja in nato še tube, ker sem iz glasbenih in romantičnih razlogov želel priti v orkester … Slednji so se sicer razblinili, tuba pa je ostala. Igral sem tudi bas kitaro v zasedbi, ki smo jo ustanovili s prijatelji. V zadnjih letih sem v Gledališču Glej igral klavir v predstavi Bolj čudno od raja z Markom Požlepom. Imela sva več kot 50 ponovitev, predstava je temeljila na popotovanju (skupaj z Juretom Cvitanom) po domovih upokojencev po nekdanji Jugo- slaviji. V vsakem sva izvedla nekaj skladb, da sva si tako »kupila vstopnico« v svet ljudi, ki so zgradili in razmrcvarili to državo. Z dvema priložnostnima zasedbama igram največkrat v celjskem lokalu Špital za prjatle. Ker pri klavirju nisem tako spreten, saj ne vadim dovolj redno, zadnje čase raje pišem, večinoma priredbe. Tako me je k sodelovanju s Celjskim godalnim orkestrom pred leti pova- bil Nenad Firšt. Dve sezoni sem pisal priredbe klavirskih skladb za godalni orkester, nato me je spodbudil k pisanju avtorske skladbe ter mi pri tem stal ob strani kot mentor, za kar sem mu posebej hvaležen. Maja bo orkester zaigral mojo drugo avtorsko skladbo. Boste tudi sami igrali? Ne, sem preveč nespreten. Eno sezono sem igral z orkestrom in sem se med izvedbo – k sreči je bila to še generalka – poškodoval. Za- radi slabe tehnike sem roko spustil pod rob klavirja in ko sem jo dvignil, sem s palcem močno udaril ob rob, kar se ne bi smelo zgo- diti nobenemu šolanemu pianistu. Od takrat samo še pišem in v dvorani na varni razdalji spremljam izvedbo. Foto: Andraž Purg Z dvema priložnostnima zasedbama igra največkrat v celjskem lokalu Špital za prjatle. Zadnje čase raje piše, večinoma priredbe skladb. Dve sezoni je pisal priredbe klavirskih skladb za Celjski godalni orkester, nato ga je dirigent Nenad Firšt spodbudil k pisanju avtorske skladbe. Maja bo orkester zaigral njegovo drugo avtorsko skladbo. »V življenju nimam po- sebnega vodila. Trudim se gojiti empatijo ter samorefleksijo, da se v težavah najprej vpra- šam, kaj bi sam lahko naredil bolje.« Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 2, 1 1. januar 2024 INTERVJU »30 odstotkov tistih, ki imajo pogoje za upokojitev, izkoristi možnost, da delajo še naprej in prejemajo poleg plače 40 odstotkov pokojnine. Za vsakih šest mesecev dodatnega dela dobijo 1,5 odstotne točke k odmernemu odstotku pokojnine. Tudi s tovrstnimi ukrepi si bomo prizadevali podaljšati obdobje delovne aktivnosti.« dila še dokončna redna zakonska uskladitev glede na infl acijo in rast bruto plač. Dodatki, ki nam jih je uspelo doseči lani, so bili name- njeni blaženju posledic draginje. Po zakonu se namreč pokojnine letno dvignejo glede na povprečno letno infl acijo in rast bruto plač v razmerju 4 : 6. Letos bodo pokojnine spet rasle hitreje od infl acije, tako kot so v zadnjih sedmih letih z izjemo leta 2022. Je pa res, da je struktura potrošnje upokojencev drugačna, da več trošijo npr. za hrano, ki se je v zadnjm času dražila hitreje. Ta formula za usklajeva- nje pokojnin z infl acijo in s plačami bo tudi ena od točk pogajanj pri prenovi pokojninske in invalidske zakonodaje. Pri pokojninski reformi ne gre le za za- vezo Bruslju, da jo bomo izpeljali do 1. ja- nuarja 2025, ker sicer lahko ostanemo brez evropskih milijonov, ampak so zanjo tudi »domači« razlogi zaradi staranja prebival- stva, kajne? Gre za oboje. Demografski prehod bo trajal še naslednjih 25 let, a stvari niso zelo nujne, saj je naš pokojninski sistem še v relativno dobrem stanju. Prejšnja vlada se je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost zavezala k temu, da bo naš pokojninski sistem, ki ga je EU ob upoštevanju naslednjih 30 let ocenila kot visoko tveganega, prenovila tako, da bo srednje tvegan. Omenjeni mehanizem omo- goča državam članicam črpanje evropskih sredstev, za Slovenijo je to približno 1,5 mi- lijarde evrov, pod pogojem, da države izpol- njujejo nekatere cilje in mejnike na poti do njih. Do vsakega od desetih obrokov bomo upravičeni, ko bodo ministrstva izpolnila te mejnike. Ne mudi se nam zelo, ne bi bilo pa prav, da bi zaradi našega ministrstva država zamujala pri črpanju teh sredstev. Kakšne so glavne predlagane spremem- be, ki naj bi bile sprejete v soglasju s soci- alnimi partnerji (sindikati in delodajalci)? Sistem bo z nekaterimi prilagoditvami ostal približno takšen, kot je zdaj. Pokojninska doba ostaja 40 let in ne vidimo potrebe, da bi jo podaljševali. Je pa pomembno, da nekoliko zvišamo dejansko upokojitveno starost. Pri nas se ženske v povprečju upokojujejo malo pred 62. letom in moški malo pred 63. letom; pred desetimi leti so se tri leta oziroma dve leti prej. V naslednjih 25 letih se bo ta čas podaljšal do 65. leta, saj se bodo upokojevali tisti, ki so začeli delati kasneje. To bo neko- liko omililo pritisk na javne fi nance. Moški v povprečju prejemajo pokojnino malo več kot 17 let in ženske malo več kot 25 let. Torej ne gremo v pokoj le še umret. Življenjska doba se podaljšuje in vse to je treba upoštevati pri spremembah. Imamo tri možnosti: ali bomo delali malo dlje in bo manj upokojencev, ali bodo upokojenci imeli niž- jo pokojnino, kar je zame nesprejemljivo, ali pa bomo prispevali več, čemur se predvsem predstavniki gospodarske oblasti upirajo. V tem trikotniku iščemo rešitev. Zato je pouda- rek na spodbujanju kasnejšega upokojeva- nja tistih, ki so tega seveda zmožni. Ob tem bodo pomembni mehki pristopi spodbujanja zniževanja delovne obremenitve, prilagodi- tve delovnega mesta, po možnosti krajšanja delovnega časa in prevzemanja mentorske vloge proti koncu aktivne dobe delavca. V naši zakonodaji so še določbe, ki spodbujajo hitro upokojevanje in so še iz časov, ko smo imeli 120 tisoč brezposelnih. Danes je brezpo- selnost rekordno nizka. Zato verjamem, da se bo tudi odnos do starejših delavcev spremenil in da se bo začelo iskati njihove sposobnosti, ki jih je treba ceniti in znati uporabiti. Delodajalci si ob tem želijo več vpliva na to, kdo bi lahko podaljšal delo in komu bi se zahvalili za sodelovanje. Bodo v prihodnje imeli več besede pri tem? Razumem to težavo, a tudi tu gre bolj za posamezne zgodbe ali predsodke o tem, kdo naj bi podaljševal delo. Čas upokojitve mora biti kvečjemu stvar dogovora in ne izključna odločitev delodajalca. Za katere predloge pokojninske reforme sicer pričakujete največ težav v pogajanjih s socialnimi partnerji? Gre za več parametrov, od katerih je odvisna odmera pokojnine: starostna meja, pokojnin- ska doba, referenčno obdobje, odmerni od- stotek in najnižja osnova. Težko rečem, kje pričakujem največ težav, saj so ti parametri povezani in dokler ni dogovorjen cel paket, ni dogovorjeno nič. Zagotovo bodo zastopniki gospodarske oblasti bolj občutljivi na stopnjo prispevka za pokojnine. Pogosto slišim tudi, da mora biti pokojnina odraz plačanih prispevkov in da jo je treba očistiti solidarnostnih ali soci- alnih elementov. A poglejmo si vse, ki pošteno opravljajo naporno in družbeno nepogrešljivo delo – pomočnice vzgojiteljic, trgovke, oskr- bovalke, bolniške strežnice, mnogi proizvo- dni delavci … – in vendar večino aktivne dobe prejemajo približno minimalno plačo, od te pa so odmerjeni tudi prispevki za pokojnino. Brez elementov, kot sta zagotovljena pokojnina in najnižja osnova, bi njihova polna pokojni- na znašala približno 550 evrov. Da bi kdo, ki je 40 let pošteno opravljal težaško delo, brez katerega dobršen del družbe in gospodarstva počepneta, moral na stara leta redno prosjači- ti za miloščino na centru za socialno delo, je preprosto nesprejemljivo. Še na en vidik je treba opozoriti. Pred de- setimi leti je na enega upokojenca prišlo 1,37 delavca, danes je to razmerje boljše, znaša 1,57 . Zato je naš pokojninski sistem v boljšem stanju in je doplačilo iz državnega proračuna nižje. A k temu ni prispevala naša rodnost, temveč priseljevanje. 17 odstotkov vseh, ki trenutno delajo in plačujejo vse davke in pri- spevke v Sloveniji, je tujcev. V gradbeništvu, kmetijstvu in industriji smo lani vse potrebe po novih zaposlitvah zapolnili s tujo delovno silo, največ iz BiH, Srbije in Kosova. Zavedati se moramo, da je to pomemben vidik ne le za trg delovne sile, ampak tudi za naše sisteme socialne varnosti. Pri tem je nujno tudi boljše družbeno vključevanje tujcev, s čimer imamo v nekaterih mestih težave, ker to ni sistemsko urejeno. Potrebujemo drug drugega, zato se moramo naučiti živeti skupaj. Ob temi o tujcih se pogosto pojavljajo očit- ki, da prihajajo k nam in izkoriščajo razne oblike socialnih prejemkov. Kaj od tega je res? Je ta sistem preveč ohlapen in so zato možne različne zlorabe? To je še ena tema, na katero se vsi spozna- jo … Omenil sem, da je med zaposlenimi 17 odstotkov tujcev, ki torej plačujejo vse davke in prispevke. Med prejemniki otroških do- datkov jih je 12 odstotkov, med prejemniki denarno-socialne pomoči 9 odstotkov in med prejemniki varstvenega dodatka 6 odstotkov. Vsakomur se zdi, da pozna koga, ki dobiva socialno podporo in dela na črno. Tudi med politiki je to priljubljena tema, a opažam, da mnogi ne ločijo niti med nadomestilom za brezposelnost in socialnimi transferji in subvencijami. Ob takem nepoznavanju dej- stev lahko sklepam le, da ti očitki temeljijo na šovinističnih predsodkih in nazadnjaški ideologiji, da so vsi revni za svoje razmere sami krivi, da so si revščino izbrali. To so po- polnoma zgrešene in nevarne predpostavke. Enako velja za idejo, da so socialni prejemki tako visoki, da se marsikomu ne splača de- lati in da zato nimamo delavcev – in celo, da visoki socialni transferji povzročajo infl acijo! Infl acija ima pri nas druge vire, med približno 40 tisoč brezposelnimi, kar je rekordno nizko, so večinoma le še težko zaposljivi. Možnosti zlorabe sistema socialnih pre- jemkov so prej tam, kjer imajo ljudje precej visoke dohodke, a jih uspejo skriti in na ta račun dobivajo višje otroške dodatke, višje subvencije za vrtec … Na tem področju je mo- goče kaj spremeniti. Seveda ne bomo udarili po vseh socialnih prejemkih, ker smo nekoga, ki prejema socialno pomoč, videli, da je prišel po otroka v vrtec z dragim avtomobilom. Koliko časa imate še vi do upokojitve? Približno 20 let. Če ne bomo »zamočili« reforme … Se je naporno vsak dan voziti v Ljubljano? Ko imam prvi sestanek ob osmih, grem od doma takoj po peti uri, takrat še ni hude gneče na cesti. Da lahko vstanem malo pred peto, grem s kurami spat, kar mi sicer ne ustreza, a raje imam to, kot da stojim na avtocesti. Na vlak se na žalost ne morem zanesti. Kot študent sem se sicer vozil v Ljubljano tudi s kolesom čez Tuhinjsko dolino ali Zasavje, a to ne pride več v poštev. Kdaj se je v vašem življenju pojavila glas- ba? V otroških letih. Mati, šolska zborovodkinja Barbara Železnik in učitelj klavirja Valter Ratej so kljub pomanjkanju talenta vztrajali z mano, za kar sem jim hvaležen. Opravil sem nižjo glasbeno šolo klavirja in nato še tube, ker sem iz glasbenih in romantičnih razlogov želel priti v orkester … Slednji so se sicer razblinili, tuba pa je ostala. Igral sem tudi bas kitaro v zasedbi, ki smo jo ustanovili s prijatelji. V zadnjih letih sem v Gledališču Glej igral klavir v predstavi Bolj čudno od raja z Markom Požlepom. Imela sva več kot 50 ponovitev, predstava je temeljila na popotovanju (skupaj z Juretom Cvitanom) po domovih upokojencev po nekdanji Jugo- slaviji. V vsakem sva izvedla nekaj skladb, da sva si tako »kupila vstopnico« v svet ljudi, ki so zgradili in razmrcvarili to državo. Z dvema priložnostnima zasedbama igram največkrat v celjskem lokalu Špital za prjatle. Ker pri klavirju nisem tako spreten, saj ne vadim dovolj redno, zadnje čase raje pišem, večinoma priredbe. Tako me je k sodelovanju s Celjskim godalnim orkestrom pred leti pova- bil Nenad Firšt. Dve sezoni sem pisal priredbe klavirskih skladb za godalni orkester, nato me je spodbudil k pisanju avtorske skladbe ter mi pri tem stal ob strani kot mentor, za kar sem mu posebej hvaležen. Maja bo orkester zaigral mojo drugo avtorsko skladbo. Boste tudi sami igrali? Ne, sem preveč nespreten. Eno sezono sem igral z orkestrom in sem se med izvedbo – k sreči je bila to še generalka – poškodoval. Za- radi slabe tehnike sem roko spustil pod rob klavirja in ko sem jo dvignil, sem s palcem močno udaril ob rob, kar se ne bi smelo zgo- diti nobenemu šolanemu pianistu. Od takrat samo še pišem in v dvorani na varni razdalji spremljam izvedbo. Foto: Andraž Purg Z dvema priložnostnima zasedbama igra največkrat v celjskem lokalu Špital za prjatle. Zadnje čase raje piše, večinoma priredbe skladb. Dve sezoni je pisal priredbe klavirskih skladb za Celjski godalni orkester, nato ga je dirigent Nenad Firšt spodbudil k pisanju avtorske skladbe. Maja bo orkester zaigral njegovo drugo avtorsko skladbo. »V življenju nimam po- sebnega vodila. Trudim se gojiti empatijo ter samorefleksijo, da se v težavah najprej vpra- šam, kaj bi sam lahko naredil bolje.« Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 2, 1 1. januar 2024 OD KAPIC DO RAČUNALNIŠTVA Čeprav žensk naj ne bi spraševali po njihovi starosti, se v pogo- voru z Miro Laubenstein temu vprašanju nisem mogla izogniti. Upokojenka, s katero sva klepetali, ker jo v celjski porodnišnici poznajo kot gospo, ki plete in novorojenčkom podarja volnene kapice, med drugim ureja spletno stran lokalnega turističnega društva in svoj profi l na Facebooku, koordinira program Starejši za starejše v ZDUS ter na spletni strani Booking išče ugodne nastanitve za svoja potovanja. V svojem 78. letu pravi, da časa nima, a si ga rada vzame. EVA RUDMAN Tisoč kapic za tisoč dobrih del Upokojenka, ki si vzame čas Mira me je z možem Jožetom to- plo sprejela v svoji hiši v Šentilju – v novogradnji, ki sta jo začela graditi pri njenih 65 letih. »Eno hišo sva že postavila v Prekmurju. Trideset po- letij sva preživela tam, pozimi sva se vračala v Šoštanj, a v vsem tem času me je vleklo v rojstni kraj. Tu- kaj sem zdaj prava Mira,« se projek- ta gradnje spominja upokojenka, ki se na drugem koncu Slovenije nikoli ni počutila zelo dobro. »Nikoli ni prepozno,« poudarja sogovornica in pravi, da primerne hiše v Šentilju nista našla, zato sta jo postavila. Lani tisoč kapic Nekdanja pletilja v podjetju Almi- ra iz Radovljice rada plete še danes. Letos je že spletla krilo, dva para nogavic in 38 kap za novorojenč- ke, čeprav se je leto komaj začelo. Lani se je pridružila dobrodelnemu projektu trgovine Huda volna, kjer pletilje iz cele Slovenije ustvarjajo volnene kapice za novorojenčke in jih podarjajo porodnišnicam. »Naj- prej sem jih podarjala porodnišnici v Slovenj Gradcu, nato sem izvede- la, da mlade mamice v celjski poro- dnišnici ob odhodu ne dobijo kapic za svoje otroke. Vzela sem svoje iz- delke in se po nekem svojem pregle- du ustavila še v celjski porodnišnici. Zelo so me bili veseli. Zdaj lahko mamice domov odnesejo in shranijo kapico, ki so jo njihovemu zakladu nadeli ob rojstvu.« 610 kapic je Mira podarila poro- dnišnici v Slovenj Gradcu, 320 do sedaj celjski. Zdaj se z nekaterimi zaposlenimi že pozna, občasno pa opazi tudi kakšno fotografi jo staršev in dojenčka, ki nosi njeno kapico. Pohvala slovenskemu zdravstvu Včasih imamo občutek, da je pri- toževanje čez slovensko javno zdra- vstvo postalo skoraj že nacionalni šport. A Mira slabih besed ne najde: »Je že res, da zdravnika včasih težko prikličem. Potem pač napišem elek- tronsko sporočilo, v nekaj urah do- bim odgovor, napotnico ali zdravila. Starejši se izogibajo tehnološkemu napredku, namesto da bi se potrudili in ga izkoristili v svoj prid. Le malo volje je treba,« pravi danes invalid- sko upokojena Mira, ki ima težave z levim očesom. A med najinim eno- urnim pogovorom, med katerim je ves čas pletla, je oči uporabljala za pogovor in ne za niti. »Višek tudi zaradi moškega ega« Mira je sicer končala osnovno šolo, žal ji je, da ji mačeha ni omo- gočila nadaljnjega šolanja. A kasne- je je izredno vedoželjna mama dveh otrok in danes babica dveh že odra- slih vnukov opravila izobraževanja na področju računalniških znanj. »Računalnik je ›tumasta kišta‹, mi je rekel učitelj. Čisto vse mu moraš napisati. In če si natančen, lahko na- mesto tebe naredi vse,« se spominja svojega izobraževanja. In uspelo ji je. Zaposlila se je v Premogovniku Velenje, kjer je napisala tudi prvi program za prezračevanje. A tudi tam ni ostala do pokoja: »Kasneje so v podjetje prišli bolj izobraženi, s končanimi srednjimi šolami. No, znanja sem imela enako kot oni, dobra sem bila, ampak ženske niso želeli spraševati za nasvete. Prosto- ra za moj spol ni bilo in tako sem tudi tam podobno kot v pletilskem podjetju postala višek.« Turistično društvo Šentilj pri Velenju Če odpremo spletno stran Turi- stičnega društva Šentilj pri Velenju, lahko beremo Mirine besede. Tam objavlja vsa zgodovinska dognanja o svojem kraju, do katerih prihaja s pomočjo prebiranja tudi na spletu objavljene literature. Velikokrat se obrne še na Zgodovinski arhiv Celje, trenutno sodeluje tudi s celovškim. Tam živi njena hči in stika z direk- torjem ni bilo težko vzpostaviti, pri- poveduje Mira. A ne le da raziskuje, prebira in študira, spletno stran tudi sama ureja. Podobno kot svoj profi l na Facebooku, kjer objavlja svoje izdelke. Kadar Mira v Izoli ne vodi delav- nic, ki jih pripravlja kot koordina- torka programa Starejši za starejše v Zvezi društev upokojencev Sloveni- je, kadar se ne udeležuje fotografskih tečajev, ne plete in ne ureja spletne strani, rada potuje. »Pred dvema letoma sem z možem obiskala Beo- grad. Na spletni strani Booking sem poiskala primerne nastanitve, vse organizirala in sva šla. Lani sva se s hčerko odpravili za najina rojstna dneva, ki ju praznujeva precej sku- paj, v London za nekaj dni. Pravza- prav sem obiskala večji del Evrope in v tem neizmerno uživam.« Tudi čas zanj si vzame Mož Jože se ob vprašanju, ali Miri ostane kaj časa tudi zanj, nasmehne in pravi, da si ga vzame. Sodelujeta tudi pri organizaciji večjih dogod- kov, ki jih vsako leto pripravlja TD Šentilj pri Velenju, skupaj potujeta in urejata okolico. In Mira se strinja: »Ves čas iščem dogajanje. Kapice bom pletla še naprej, z možem na- črtujeva tudi potovanje na Poljsko, časa nimam, a si ga lahko kadarkoli vzamem. Delo si je pač treba razpo- rediti,« zaključi 78-letna upokojen- ka, polna življenjskega zagona, ob kateri kar hitro dobiš slabo vest, če življenja ne zajemaš z veliko žlico. Foto: Nik Jarh Kilogram volne stane približno 40 evrov. Iz enega kilograma volne splete od 60 do sto kapic. Za vsako porabi približno 45 minut. »Ženske stalno rojevajo in stalno potrebujejo nove kapice. Misel na to, da jo mnoge shranijo kot prvo oblačilo svojega otroka, mi je neizmerno všeč.« »Starejši se izogibajo tehnološkemu napredku, namesto da bi se potrudili in ga izkoristili v svoj prid.« »Za žensko med programerji ni bilo prostora.« »Časa nimam, a si ga lahko kadarkoli vzamem. Delo si je pač treba razporediti.« Jože nosi pulover, ki mu ga je spletla žena, ona je oblečena v svoje krilo. Nekoč so člani družine nosili samo njena oblačila. Le spodnje perilo je kupila bombažno, se spominja časov, ko sta bila sin in hči še otroka. Mira je pred kratkim izvedela, da barve za lase, ki jo uporablja, ni več mogoče kupiti v Sloveniji. »Sem jo pač poiskala na spletu. Ravno čakam poštar- ja, da mi jo prinese iz Češke.« Miri volno večkrat podari kakšen donator, sicer jo kupi sama. Pravi, da je to namesto kavic, ki si jih v gostilnah ne privošči. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 2, 1 1. januar 2024 OHRANJANJE OBIČAJEV Ob obisku Hiše generacij je bilo poskrbljeno tudi za malico. Koledniki in drugi so se okrepčali s krajnskimi klobasami in kruhom. Med pobudniki za ustanovitev društva ter za obuditev in ohranjanje nekda- njih običajev je bil Valentin Deželak. Do lani je bil tudi predsednik KD Ofirovci in koledniki. Na tem mestu ga je zamenjala Olga Hujdec. Člani KD Ofirovci in koledniki iz Laškega si želijo, da bi v društvo privabili tudi mlajše, ki bodo nadaljevali ohranjanje teh običajev. Po fotografiji sodeč, jim dobro kaže. Koledniki iz Laškega so prikazali star običaj koledovanja v družini, ki je bilo nekoč ena od pomembnih šeg in navad v času med božičem in svečnico. Koledniki so z otroki iz vrtca in drugimi obiskovalci tudi zaplesali. Včasih je na predvečer Svetih treh kraljev po vaseh odzvanjalo glasno prepevanje, saj so domove obiskovali koledniki. To so bili vaški fantje, ki so hodili od hiše do hiše, pri tem so peli in igrali koledniške pesmi oziroma kolednice. Tako so med ljudi širili veselje ter jim zaželeli srečo v novem letu. Koledovanje je bilo včasih tudi na Celjskem razširjen običaj, a je nato počasi začelo toniti v pozabo. Že več kot petnajst let ga obujajo člani Kulturnega društva (KD) Ofi rovci in koledniki iz Laškega. Tako so minuli petek potrkali tudi na vrata Hiše generacij, kjer so jih pričakali vedoželjni malčki iz Vrtca Laško. BOJANA AVGUŠTINČIČ Koledniki obiskali Hišo generacij Širili veselje ter voščili srečo in zdravje Koledniki so otrokom prikazali star običaj koledovanja v družini, ki je bilo nekoč ena od pomembnih šeg in navad v času med božičem in svečnico. Zapeli so koledniške pesmi ter s starim, a vedno znova aktualnim voščilom voščili srečo, zdravje, dobro letino in še kaj. Da je bil njihov prihod še bolj glasen in je bilo vzdušje veselo, kot se za ta čas spodobi, je poskrbel tudi godec s harmoniko. »Staro leto že odha- ja, novo leto k nam prihaja, dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina, ljubga zdravja Bog vam daj, pa še nam darujte kaj,« so se glasili verzi ene od kolednic. Najprej so voščili starejšim, predvsem, da bi jim zdravje dobro služilo in da bi jim mladi rod izkazoval spoštova- nje ob njihovem trdem in poštenem delu. Mladim in najmlajšim pa so zaželeli, da bi imeli srečo pri izbi- ri življenjskega sopotnika oziroma sopotnice, da bi poskrbeli za potom- stvo in da bi slovenska beseda še dolgo odzvanjala v teh krajih. Koledniki so z otroki in drugimi obiskovalci tudi zaplesali. Nato so se, kot se spodobi, okrepčali s kru- hom in krajnsko klobaso. Pomemben slovenski kulturni običaj V Kulturnem društvu Ofi rovci in koledniki iz Laškega tako nadalju- jejo enega od pomembnih poslan- stev iz davne preteklosti. Koledova- nje so ljudje praznovali že v času pred krščanstvom. Trikraljevsko koledovanje sega v 16. ali 17 . stole- tje. O božičnih kolednikih sta po- ročala tudi Primož Trubar (1575) in Janez Vajkard Valvasor (1689). Na slovenskem podeželju se je koledo- vanje razširilo v 18. in 19. stoletju. Po drugi svetovni vojni je bilo pre- povedano, zato je začelo zamirati. Tradicionalna trikraljevska koledo- vanja s prepevanjem koledniških pesmi in z voščili za novo leto so začeli v vaških in urbanih okoljih oživljati konec osemdesetih let 20. stoletja. Od 12. novembra 2021 je trikraljevsko koledovanje vpisano tudi v register nesnovne kulturne dediščine, kar utemeljuje, da gre za pomemben slovenski kulturni običaj. Slednjega se zavedajo tudi laški »ofi rovci« in koledniki, ki so se naj- prej imenovali Veseli upokojenci. Med pobudniki za ustanovitev dru- štva ter za obuditev in ohranjanje nekdanjih običajev je bil Valentin Deželak. Do lani je bil tudi pred- sednik društva. Slednje trenutno šteje sedem članov. Ob Valentinu Deželaku so to še sedanja predse- dnica Olga Hujdec, Martin Selič, harmonikar Franci Mulej, Franci Ulaga ter Rudi in Anica Pavčnik. V dar kruh in pest orehov Vsi se še spominjajo, kako se je včasih koledovalo od hiše do hiše. »Zbrali so se vaški fantje in šli od hiše do hiše ter voščili vse dobro v novem letu. Seveda pri tem niso smeli izpustiti nobene domačije, saj bi bila to velika sramota. Za svoje delo so dobili tudi darove. Gospo- dinja jim je praviloma odrezala vo- gal kruha ter v nahrbtnik, ki so ga imeli koledniki s seboj v ta namen, spustila še prgišče orehov ali pest suhega sadja. Običajno jim je prima- knila še klobaso ali kakšno drugo dobroto, ki je bila pri hiši,« pripo- veduje Valentin Deželak. Ob tem dodaja, da je bil kruh včasih veliko bolj spoštovan, kot je danes. Bil je dobrina, ki je ni imel vsak v izobilju oziroma kruha pri marsikateri hiši ni bilo toliko, da bi se ga lahko do sitega najedli. V navadi je bilo tudi, da so trikra- ljevski koledniki nad vhodna vrata zapisali začetnice svetih treh kraljev G + M + B (Gašper, Miha in Bolte- žar). Poleg so zapisali tudi letnico tekočega leta. Zdaj laški koledniki ta običaj prikazujejo na dogodkih in prire- ditvah, kot so Martinovo ter Pivo in cvetje ter prikazi v okviru zveze Možnar. Gostujejo tudi zunaj laške občine, celo v tujini. Povabljeni so že bili na Hrvaško, nastopili so v Sarajevu, Trstu, Monoštru na Ma- džarskem … Redno se tudi udele- žujejo območnih srečanj za pevce ljudskih pesmi. Za svoje delo so bili tudi že nagrajeni. Na regijskem tekmovanju so prejeli srebrno pri- znanje. V društvo želijo privabiti tudi mlajše Kot pove že njihovo ime, člani KD Ofi rovci in koledniki med svoje ustvarjanje uvrščajo tudi tako ime- novano »ofi ranje«. Trudijo se, da bi bilo to takšno kot nekoč, ko so ljudje bolj kot svoj rojstni dan pra- znovali god. Ob »ofi ranju« so voščili godovniku za njegov praznik in mu zaželeli, da bi mu Bog naklonil še mnogo let sreče in zdravja. Pri tem so prepevali stare ljudske pesmi in napitnice. Laški »ofi rovci« imajo tudi po- sebno opravo. Ženske nosijo dolgo krilo, predpasnik, brezrokavnik in bluzo, moški obleko starejšega kro- ja, lanene srajce in klobuk, za kate- rega je zataknjeno zelenje oziroma cvetje. Koledniki imajo medtem bolj zimsko opravo. Ob hlačah in suknji- ču mednjo sodijo kariraste srajce, šal in klobuk. Člani si želijo, da bi v društvo pri- vabili tudi mlajše, ki bodo za njimi ohranjali te običaje. Nekaj je takih, ki jih to zanima, pravi Valentin De- želak, a hkrati dodaja, da uvedba novega člana verjetno ne bo lahka. »Imamo obširen repertoar, udejstvo- vanje v društvu zahteva tudi veliko časa. Vsako sredo imamo vaje in ti- sti, ki zanje nima časa, tudi ne more sodelovati v skupini,« pojasni. V kulturnem društvu so imeli včasih na leto do 72 nastopov, tudi po dva na dan. Zdaj jih imajo v povprečju od 25 do 30 letno. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 2, 1 1. januar 2024 LJUBITELJSKA FOTOGRAFINJA Pravi, da je umetnost zanjo hrana za dušo. Odmik od oglatosti in suhosti vsakdana. »Lepota je dih jemajoča, ampak stvari, ki niso lepe, me pač bolj privlačijo, ker niso na prvo žogo. Rada si vzamem čas za iskanje popolnosti v nepopolnem. Stvari, ki niso lepe, dlje časa zadržijo mojo pozornost. Ker so velikokrat večplastne, ker govorijo zanimive, globoke zgodbe s patino. Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost,« niza svoja razmišljanja Konjičanka Karmen Kukovič, ki se bo v petek v Celjskem mladinskem centru predstavila s fotografsko razstavo V galaksiji daleč, daleč stran. V začetku februarja v Slovenskih Konjicah pripravlja obširnejšo razstavo Abstraktno spregledanega. BARBARA FURMAN Konjičanka Karmen Kukovič razstavlja v Celjskem mladinskem centru »Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost« »Kot je dejal F. Milčinski Ježek, je svet pekel in košček raja vmes. Marsikdo bi tudi rekel, da je tak, kot si ga narediš. Po mojem mnenju velja oboje. Življenje je polno čudežev – pozitivnih in negativnih. Navdušujejo in navdihujejo me oboji,« pravi Karmen Kukovič. Karmen Kukovič foto- grafira le s svojim te- lefonom. (Foto: Melanie Loren- čič) V družbi mentorja Milana Lamovca Didija, izjemnega likovnika iz Slovenskih Konjic. (Foto: Melanie Lorenčič) Njena fotografija Moški, ki jo je v Madridu naredila leta 2009. (Foto: osebni arhiv) Karmen Kukovič, ki živi in ustvarja v Slo- venskih Konjicah, priznava, da je odraščala v okolju, ki je bilo prežeto z različnimi oblikami nasilja ter alkoholizmom. »Bilo je nespodbu- dno okolje, vendar sem kljub temu v sebi od malega čutila željo po estetiki na različnih področjih življenja. Moj vstop v kulturo in umetnost se je zgodil, šele ko sem šla študirat v Ljubljano.« Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni je doštudirala enopredmetno pedagogiko. Zaposlila se je v zavodu Mladinski center Dra- vinjske doline in po štirinajstih letih začutila potrebo po novem izzivu. Svoje znanje, kom- petence in bogate izkušnje zdaj uporablja pri delu v zavodu Mladinska mreža MaMa. »Delati z mladino je kot dnevno piti iz vodnjaka večne mladosti,« poudarja. Hladno oko kamere Karmen pravi, da ni gojila želje ali hotenja po fotografi ranju. Ji je pa od nekdaj blizu psiho- logija, zanima jo človek kot tak in v različnih odnosih. Nagovarja jo tudi narava, pravzaprav vse, kar jo obkroža. »Ko v opazovanju svoje okolice zagledam estetiko ali odklon od nor- mativa, začutim močno željo po evidentiranju opazovanega. Fotografi ranju. Vendar se foto- grafi ja v teh trenutkih nikoli ne približa doku- mentiranju motiva, kot ga zaznavam s svojimi čutili, ampak ponudi nek drug zorni kot hla- dnega očesa kamere. Rezultat večinoma odpira dodatne razsežnosti in ravni. Ne primer v neka- kšnih neostrinah, bizarnosti ujetega trenutka, igri svetlobe … In s tem delom sem nekako zasvojena. Z ogledovanjem svojih fotografi j, na katerih se zgodi neka anomalija, čudnost ali ekstremna popolnost in estetika – tudi grdega.« Moški v Madridu Kot prelomno fotografi jo svojega umetni- škega izražanja dojema fotografi jo moškega, ki jo posnela v Madridu leta 2009. »Nastala je s fotoaparatom, ki je bil zlepljen na predelu, kjer vanj vstavljaš baterije. Bil je zlomljen in ni šlo drugače. Pri vsakem fotografi ranju sem morala dodatno stisniti tisti predel, da so ba- terije imele stik in da je fotoaparat deloval. Od moči in trajanja posameznega stiska pri fotografi ranju je bilo odvisno, kakšna bo foto- grafi ja. To me je izjemno navdihovalo, jezilo in navduševalo hkrati. Fotografi ja moškega v Madridu zato nima ostrine, pri čemer se spo- mnim izjemnih občutkov, ki so me oblivali ob njeni estetiki. Ampak tudi po tej fotografi ji je moje fotografi ranje ostalo nenačrtovano, a z dodatkom adrenalinske motiviranosti za nove motive, ki mi jih bo na pot prineslo življenje. Navdihujoč mentor Njen mentor je izjemen likovni ustvarjalec Milan Lamovec Didi iz Slovenskih Konjic. Njegova likovna dela jo, kot pravi, navdušujejo že desetletja in so njen največji navdih pri ustvarjanju. »Nje- gov opus je izjemen. Predvidevam, da ob- sega več tisoč del, ki dajejo vtis, da jih je ustvarilo sto različ- nih oseb.« Ob tem se spo- mni, kako je v času službovanja v Mladins k em cen- tru Dravinjske doline pogosto potovala po Evropi v sklo- pu programa Erasmus+ in med drugim obiskovala nacional- ne muzeje sodobne umet- nosti. »Takrat sem dojela, da bi Didijeva dela z lahkoto umestila na stene ob najbolj cenjene sodobne umetnike in umetnice. Večkrat mu ob najinih srečanjih, na katerih me poučuje tudi o likovni teoriji in mi predstavlja največje mojstre likovne umetnosti, rečem, da bo svet obnemel, ko ga bo nekdo končno odkril.« Zato je bil on prvi, ki mu je pokazala svoje fotografi je. Njegov izjemno pozitiven odziv jo je zelo presenetil. »Precej časa sem potrebova- la, da sem sprejela njegovo pohvalo in dojela, da moje fotografsko delo vendarle ni kar tako. Didijevo mnenje mi veliko pomeni, ker je iskre- no in temelji na strokovni oceni.« Črne ovce? Karmen fotogra- fi ra le s pametnim telefonom. Zakaj ne s fotoapara- tom? »Kot sem že omenila, sem imela pred leti zlomljen foto- aparat. To me sicer ni motilo, bolelo in jezilo pa me je, ker ga nisem imela ve- dno pri sebi, ko mi je na pot prišel dober motiv. Pametni telefoni so dandanes stalnica, vedno so z nami, fotoaparati na njih so zelo dobri. Tako moje ustvarjanje ni omejeno. Fotogra- fi ram lahko kjerkoli in kadarkoli. V trenutku, nenačrtno in neobremenjeno.« Dodaja, da motive za fotografi ranje najde povsod. Najpogosteje na zanemarjenih mestih, ki so na milost ali nemilost prepuščena zobu časa, narave ali človeške uporabe. Abstrakcij, ki jih ujame v fotografi je, s čopičem ni spo- sobna ustvariti. Z lahkoto jih naslika s fotoa- paratom. »Ko svoja dela predstavljam javnosti, zaznavam, da so nekakšen ›enfant terrible‹ ali črne ovce, če hočete. So hibrid med fotografi - jo in likovnim delom. Fotografski javnosti so čudna, ker ne odražajo konkretne motivike, kakovosti in tehnike, likovni javnosti pa ni po meri, da niso narejena s čopičem. To me za- bava in hkrati motivira, da še naprej tanjšam zid med eno in drugo umetniško zvrstjo.« Naslov je provokacija V Celjskem mladinskem centru se bo konji- ška ljubiteljska fotografi nja predstavila z raz- stavo, ki jo je naslovila V galaksiji daleč, daleč stran. Odprli jo bodo jutri (v petek). Kot pravi, je naslov razstave provokacija, saj ne gre za fotografi je iz vesolja, ampak za makromotive na različnih predmetih, ki delujejo, kot bi bili posnetki iz vesolja. »Najdem jih na vsakdanjih predmetih, kot so na primer posoda za barvo, kozarci za vlaganje, v katerih je Didi spiral čopiče ali redčil bitumen, ali vrtni gorilnik za oglje in garažna vrata, ki jih je ob morski obali obdelala burja,« pojasni. Poleg fotografi j sta razstavljena tudi pred- meta, ki sta nosilca motivov. Tako lahko obi- skovalci razstave za trenutek postanejo in se poigrajo z iskanjem motivov na fotografi jah. Razstava je bila v osnovi tematsko pripra- vljena za gostovanje v Centru Noordung v Vitanju, kjer je bila na ogled lani novem- bra in decembra, januarja bo v Celjskem mladinskem centru. »Vabim vas na iz- let v vesolje, za katerega ne potrebujete skafandra. Kisik je zagotovljen,« doda hudomušno. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 2, 1 1. januar 2024 30- IN 60-LETNICA CSU, ki deluje v okviru Za- voda Celeia Celje, je v ome- njenih treh razstaviščih v treh desetletjih organiziral več kot 500 razstav. Šlo je za mono- grafske preglede, problemske skupinske razstavne projekte in samostojne razstave uvelja- vljenih sodobnih slovenskih avtoric in avtorjev ter umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora. Pripravil je na stotine predavanj in performansov, v rezidenčnem programu gostil več kot 50 umetnikov in ume- tnic, kustosov in kustosinj. Redno omogoča predstavitve mladim umetnikom ter sodelu- je s številnimi kulturnimi usta- novami. V stalni zbirki CSU je približno 380 umetniških del avtorjev iz slovenskega prosto- ra, posebej so zastopane ume- tnice in umetniki, ki delujejo v Celju. V letu praznovanja je center prejel občinsko prizna- nje zlati grb, konec leta pa tudi tudi sklep o vpisu v razvid mu- zejev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. O pomenu delovanja CSU in letošnjih projektih sta več pove- dali kustosinji Irena Čerčnik in Maja Antončič, ki z Majo Ho- došček skrbita za program treh razstavišč. Od začetkov do danes Začetki delovanja Likovne- ga salona Celje segajo v leto 1962, ko je celjski pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov na čelu z Avgustom Lavrenčičem v njem pripravil prvo razstavo. Leto kasneje je salon dobil status kulturnega zavoda. Strokovno je pri obli- kovanju razstavnega programa pomagala Milena Moškon, ka- sneje Marlen Premšak in šele Delovno praznovanje jubilejev dveh celjskih razstavišč Naj vas sodobna umetnost ne prestraši V Centru sodobnih umetnosti Celje (CSU) si bodo minulo leto zapomnili po dveh pomembnih jubilejih: 60-letnici Likovnega salona Celje in 30-letnici Galerije sodobne ume- tnosti Celje. Med letom so jubileja obeležili z različnimi razstavami, decembra je izšla še monografija, ki prinaša pregled delovanja centra od leta 1993, in sicer v vseh treh razstaviščih: poleg likovnega salona in galerije sodobne umetnosti še v Galeriji Račka. TATJANA CVIRN Decembrski zaključek praznovanja 60-letnice Likovnega salona Celje in 30-letnice Galerije sodobne umetnosti Celje s predstavitvijo monografije Praznujemo 60 / 30. Na sliki so z leve: župan Matija Kovač, direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter kustosinje CSU Irena Čerčnik, Maja Antončič in Maja Hodošček. (Foto: Andraž Purg) Kustosinja Irena Čerčnik na lanski razstavi (Ne)Uravnoteženost v Gale- riji sodobne umetnosti Celje, s katero je opozorila, da so v stalni zbirki celjskih avtorjev nekateri zastopani mnogo manj kot drugi ali sploh ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V Likovnem salonu Celje se predstavljajo tudi uveljavljeni slovenski umetniki. Leta 2019 je na primer razstavljal Arjan Pregl. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) leta 1978 se je likovni salon profesionaliziral z redno za- poslitvijo kustosinje Alenke Domjan. Takrat je tudi nastal Zavod za kulturne prireditve Celje, ki je obsegal likovno in glasbeno dejavnost in ga je vr- sto let uspešno vodila Domja- nova, kasneje je bila tudi vodja novoustanovljenega Centra so- dobnih umetnosti Celje. Pred tridesetimi leti je zavod pridobil nove prostore z galerijo sodobne umetnosti v Knežjem dvoru. Leta 2005 je bila v pro- storih nekdanjega »peep šova« v Gosposki ulici ustanovljena še Galerija Račka. Pridobljeno je bilo tudi rezidenčno stanova- nje za tuje umetnike in kustose in od takrat se nekdanji zavod imenuje Center sodobnih ume- tnosti Celje. »Poslanstvo centra je jasno že iz imena, kar pomeni, da skušamo predstavljati in tudi ustvarjati nove projekte na po- dročju sodobne umetnosti,« pravi Irena Čerčnik. »Sedanje delovanje CSU se je oblikovalo v 90. letih s pridobitvijo galerije in s prelomnico v umetnosti, kjer so se pojavile nove vsebi- ne, ki se ukvarjajo z družbeni- mi vprašanji in razmerami v svetu.« Če so v likovnem salonu bolj v ospredju samostojne predsta- vitve novih projektov sodob- nih umetnikov, so v galeriji na ogled tako samostojni kot sku- pinski projekti. »Poudarek je bil na preglednih razstavah pred- vsem lokalnih umetnikov. Kar nekaj teh razstav je bilo in ob teh smo izdali še publikacije,« pravi Irena Čerčnik in dodaja, da se je CSU že v preteklosti usmeril tudi v mednarodni prostor in sodelovanje z drugi- mi ustanovami in rezidenčnimi centri, kar se je s pridobitvijo rezidenčnega stanovanja še okrepilo. Galerija Račka nudi posebno vsebino prav zaradi zgodovine prostora, in sicer se usmerja v vprašanja telesnosti, seksual- nosti in problematike s tega področja. Stalna likovna zbirka V začetek delovanja Likov- nega salona Celje sega tudi na- stanek stalne likovne zbirke. Na začetku so jo sestavljala odkupljena dela umetnikov, ki so razstavljali v salonu. Zbirka je ves čas rasla, a ne tako, kot bi želeli. Prav lanski program je bil z dvema razstavama po- svečen stalni zbirki in avtorjem v celjski umetniški skupnosti. Na razstavi v galeriji sodobne umetnosti je Irena Čerčnik predstavila nove pridobitve stalne zbirke in opozorila na njeno neuravnoteženost, saj predstavlja umetniška dela celjskih umetnic in umetni- kov, ki jih je CSU pridobil v stalno zbirko po letu 2016, ter novejša ali nova za to razstavo nastala dela povabljenih avto- ric in avtorjev, ki jih povezuje to, da bodisi živijo in delajo v celjskem prostoru bodisi je nji- hovo delovanje z njim bistveno povezano, a so v stalni zbirki v primerjavi z drugimi zasto- pani mnogo manj ali sploh ne. V zbirki so torej predvsem dela umetnikov, ki delujejo v celjski umetniški četrti, in so umetnine kompenzacija za to, da lahko uporabljajo ateljeje, ki jim jih je pred leti dala na voljo Mestna občina Celje. »Upamo, da bomo s tem, ko smo prišli v razvid muzejev v okviru ministrstva za kulturo, nadaljevali pot do statusa poo- blaščenega muzeja in pridobi- li dodatna sredstva za odkupe umetniških del tako celjskih kot pomembnih slovenskih sodobnih ustvarjalk in ustvar- jalcev,« pravi Maja Antončič in dodaja, da se zbirka trenutno nahaja v prostorih, ki ustrezajo minimalnim muzejskim stan- dardom, a si Mestna občina Celje prizadeva, da bi za kul- turne ustanove v Celju prido- bila skupne, večje sodobne de- pojske prostore. »Četudi doslej nismo imeli tega muzejskega statusa, smo ves čas sodelovali pri različnih skupnih dejavno- stih slovenskih muzejev, kot so na primer Poletna muzejska noč in druge akcije Skupnosti muzejev Slovenije.« Pregled celjske stalne zbirke je bil lani na ogled v Koroški galeriji v Slovenj Gradcu. Sodobna umetnost odpira različne teme Koga bodo v CSU povabili k sodelovanju, je odvisno od ak- tualnih tem in dogajanja v so- dobni umetnosti, a tudi od raz- položljivega denarja. Sredstva zagotavlja MOC, ob tem se CSU redno poteguje za sofinancira- nje ministrstva za kulturo in za sredstva na mednarodnih raz- pisih. »Eno od aktualnih vpra- šanj so na primer podnebne spremembe, ki so spodbudile tematiko ene od razstav, ki jih pripravljamo v tem letu. Živi- mo v družbi, kjer naraščajo duševne stiske, zato imamo štiriletni projekt Umetnost in duševno zdravje, ki se je začel leta 2022. Letos bo usmerjen v sodobne telesne umetniške prakse, ki uporabljajo telo kot obliko zdravljenja duševnih stisk,« pravi Čerčnikova in po- udarja, da so tudi pri pripravi letošnjega programa kustosi- nje želele ohranjati ravnotežje med predstavitvami kakovo- stnih lokalnih, slovenskih in tujih umetnikov. Konec januarja se bo v ga- leriji predstavila Keiko Miya- zaki, umetnica iz Japonske, ki že nekaj let ustvarja v Celju. Ukvarja se s problematiko vse bolj intenzivnega dela na račun zasebnosti, družine, prostega časa …, s tržnimi ideali o lepoti in mladosti ter z diskriminacijo starejših, ki ostanejo na robi družbe kot nepotrebni in nekoristni. Eno od razstav bo CSU pripravil z Gimnazijo Celje – Center, ki bo obeležila 20- letnico umetniške gimnazije likovne smeri. Sodelovanje s to šolo je sicer zgledno in edinstveno v Sloveniji, pravi Maja Antončič: »Dijaki pride- jo k nam v okviru strokovnih predmetov in na delavnicah lahko ustvarjajo s slovenski- mi sodobnimi umetniki. Tako spoznajo proces ustvarjanja in dela v galeriji. Sami se nato predstavijo na razstavi, pri čemer jim pomagamo pri predstavitvah.« Med letošnjimi zanimivimi dogodki v galeriji velja omeni- ti še predstavitev vrhunskega fotografa Gorana Bertoka, ki se ukvarja z mejnimi temami, kot sta telo na robu smrti ali smrt. V povezavi z avstrijskim kul- turnim inštitutom in s centrom sodobne umetnost v Gradcu bo prišlo do izmenjave med avstrijskimi in slovenskimi umetniki. V likovnem salonu se bodo predstavili Karin Vr- bek, ki deluje v Celju, fotograf Jaka Babnik in poljski kustos Tomek Pavlovski, ki je bil lani v Celju na rezidenčnem obisku in bo pripravil razstavo v likov- nem salonu in Galeriji Račka. V njej se bo predstavila tudi umetnica Timea Piroth z Madžarske, ki se bo usmerila v zgodovino »peep šovov«. Noemi Veberič Levovnik se bo ukvarjala s tematiko inti- mnosti, ljubezni in čustev, v povezavi z zavodom Maska Ljubljana in Slovenskim mla- dinskim gledališčem pa bo v Rački predstavljen projekt Spolna vzgoja z izborom iz serije predavanj in perfor- mansov na temo ženskega seksualnega užitka. Festival erotične ilustracije Velvet, ki ga pripravlja Nea Likar, je že stalnica galerije. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 2, 1 1. januar 2024 LJUBITELJSKA FOTOGRAFINJA Pravi, da je umetnost zanjo hrana za dušo. Odmik od oglatosti in suhosti vsakdana. »Lepota je dih jemajoča, ampak stvari, ki niso lepe, me pač bolj privlačijo, ker niso na prvo žogo. Rada si vzamem čas za iskanje popolnosti v nepopolnem. Stvari, ki niso lepe, dlje časa zadržijo mojo pozornost. Ker so velikokrat večplastne, ker govorijo zanimive, globoke zgodbe s patino. Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost,« niza svoja razmišljanja Konjičanka Karmen Kukovič, ki se bo v petek v Celjskem mladinskem centru predstavila s fotografsko razstavo V galaksiji daleč, daleč stran. V začetku februarja v Slovenskih Konjicah pripravlja obširnejšo razstavo Abstraktno spregledanega. BARBARA FURMAN Konjičanka Karmen Kukovič razstavlja v Celjskem mladinskem centru »Estetika grdega je očarljiva, če ji daš priložnost« »Kot je dejal F. Milčinski Ježek, je svet pekel in košček raja vmes. Marsikdo bi tudi rekel, da je tak, kot si ga narediš. Po mojem mnenju velja oboje. Življenje je polno čudežev – pozitivnih in negativnih. Navdušujejo in navdihujejo me oboji,« pravi Karmen Kukovič. Karmen Kukovič foto- grafira le s svojim te- lefonom. (Foto: Melanie Loren- čič) V družbi mentorja Milana Lamovca Didija, izjemnega likovnika iz Slovenskih Konjic. (Foto: Melanie Lorenčič) Njena fotografija Moški, ki jo je v Madridu naredila leta 2009. (Foto: osebni arhiv) Karmen Kukovič, ki živi in ustvarja v Slo- venskih Konjicah, priznava, da je odraščala v okolju, ki je bilo prežeto z različnimi oblikami nasilja ter alkoholizmom. »Bilo je nespodbu- dno okolje, vendar sem kljub temu v sebi od malega čutila željo po estetiki na različnih področjih življenja. Moj vstop v kulturo in umetnost se je zgodil, šele ko sem šla študirat v Ljubljano.« Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljublja- ni je doštudirala enopredmetno pedagogiko. Zaposlila se je v zavodu Mladinski center Dra- vinjske doline in po štirinajstih letih začutila potrebo po novem izzivu. Svoje znanje, kom- petence in bogate izkušnje zdaj uporablja pri delu v zavodu Mladinska mreža MaMa. »Delati z mladino je kot dnevno piti iz vodnjaka večne mladosti,« poudarja. Hladno oko kamere Karmen pravi, da ni gojila želje ali hotenja po fotografi ranju. Ji je pa od nekdaj blizu psiho- logija, zanima jo človek kot tak in v različnih odnosih. Nagovarja jo tudi narava, pravzaprav vse, kar jo obkroža. »Ko v opazovanju svoje okolice zagledam estetiko ali odklon od nor- mativa, začutim močno željo po evidentiranju opazovanega. Fotografi ranju. Vendar se foto- grafi ja v teh trenutkih nikoli ne približa doku- mentiranju motiva, kot ga zaznavam s svojimi čutili, ampak ponudi nek drug zorni kot hla- dnega očesa kamere. Rezultat večinoma odpira dodatne razsežnosti in ravni. Ne primer v neka- kšnih neostrinah, bizarnosti ujetega trenutka, igri svetlobe … In s tem delom sem nekako zasvojena. Z ogledovanjem svojih fotografi j, na katerih se zgodi neka anomalija, čudnost ali ekstremna popolnost in estetika – tudi grdega.« Moški v Madridu Kot prelomno fotografi jo svojega umetni- škega izražanja dojema fotografi jo moškega, ki jo posnela v Madridu leta 2009. »Nastala je s fotoaparatom, ki je bil zlepljen na predelu, kjer vanj vstavljaš baterije. Bil je zlomljen in ni šlo drugače. Pri vsakem fotografi ranju sem morala dodatno stisniti tisti predel, da so ba- terije imele stik in da je fotoaparat deloval. Od moči in trajanja posameznega stiska pri fotografi ranju je bilo odvisno, kakšna bo foto- grafi ja. To me je izjemno navdihovalo, jezilo in navduševalo hkrati. Fotografi ja moškega v Madridu zato nima ostrine, pri čemer se spo- mnim izjemnih občutkov, ki so me oblivali ob njeni estetiki. Ampak tudi po tej fotografi ji je moje fotografi ranje ostalo nenačrtovano, a z dodatkom adrenalinske motiviranosti za nove motive, ki mi jih bo na pot prineslo življenje. Navdihujoč mentor Njen mentor je izjemen likovni ustvarjalec Milan Lamovec Didi iz Slovenskih Konjic. Njegova likovna dela jo, kot pravi, navdušujejo že desetletja in so njen največji navdih pri ustvarjanju. »Nje- gov opus je izjemen. Predvidevam, da ob- sega več tisoč del, ki dajejo vtis, da jih je ustvarilo sto različ- nih oseb.« Ob tem se spo- mni, kako je v času službovanja v Mladins k em cen- tru Dravinjske doline pogosto potovala po Evropi v sklo- pu programa Erasmus+ in med drugim obiskovala nacional- ne muzeje sodobne umet- nosti. »Takrat sem dojela, da bi Didijeva dela z lahkoto umestila na stene ob najbolj cenjene sodobne umetnike in umetnice. Večkrat mu ob najinih srečanjih, na katerih me poučuje tudi o likovni teoriji in mi predstavlja največje mojstre likovne umetnosti, rečem, da bo svet obnemel, ko ga bo nekdo končno odkril.« Zato je bil on prvi, ki mu je pokazala svoje fotografi je. Njegov izjemno pozitiven odziv jo je zelo presenetil. »Precej časa sem potrebova- la, da sem sprejela njegovo pohvalo in dojela, da moje fotografsko delo vendarle ni kar tako. Didijevo mnenje mi veliko pomeni, ker je iskre- no in temelji na strokovni oceni.« Črne ovce? Karmen fotogra- fi ra le s pametnim telefonom. Zakaj ne s fotoapara- tom? »Kot sem že omenila, sem imela pred leti zlomljen foto- aparat. To me sicer ni motilo, bolelo in jezilo pa me je, ker ga nisem imela ve- dno pri sebi, ko mi je na pot prišel dober motiv. Pametni telefoni so dandanes stalnica, vedno so z nami, fotoaparati na njih so zelo dobri. Tako moje ustvarjanje ni omejeno. Fotogra- fi ram lahko kjerkoli in kadarkoli. V trenutku, nenačrtno in neobremenjeno.« Dodaja, da motive za fotografi ranje najde povsod. Najpogosteje na zanemarjenih mestih, ki so na milost ali nemilost prepuščena zobu časa, narave ali človeške uporabe. Abstrakcij, ki jih ujame v fotografi je, s čopičem ni spo- sobna ustvariti. Z lahkoto jih naslika s fotoa- paratom. »Ko svoja dela predstavljam javnosti, zaznavam, da so nekakšen ›enfant terrible‹ ali črne ovce, če hočete. So hibrid med fotografi - jo in likovnim delom. Fotografski javnosti so čudna, ker ne odražajo konkretne motivike, kakovosti in tehnike, likovni javnosti pa ni po meri, da niso narejena s čopičem. To me za- bava in hkrati motivira, da še naprej tanjšam zid med eno in drugo umetniško zvrstjo.« Naslov je provokacija V Celjskem mladinskem centru se bo konji- ška ljubiteljska fotografi nja predstavila z raz- stavo, ki jo je naslovila V galaksiji daleč, daleč stran. Odprli jo bodo jutri (v petek). Kot pravi, je naslov razstave provokacija, saj ne gre za fotografi je iz vesolja, ampak za makromotive na različnih predmetih, ki delujejo, kot bi bili posnetki iz vesolja. »Najdem jih na vsakdanjih predmetih, kot so na primer posoda za barvo, kozarci za vlaganje, v katerih je Didi spiral čopiče ali redčil bitumen, ali vrtni gorilnik za oglje in garažna vrata, ki jih je ob morski obali obdelala burja,« pojasni. Poleg fotografi j sta razstavljena tudi pred- meta, ki sta nosilca motivov. Tako lahko obi- skovalci razstave za trenutek postanejo in se poigrajo z iskanjem motivov na fotografi jah. Razstava je bila v osnovi tematsko pripra- vljena za gostovanje v Centru Noordung v Vitanju, kjer je bila na ogled lani novem- bra in decembra, januarja bo v Celjskem mladinskem centru. »Vabim vas na iz- let v vesolje, za katerega ne potrebujete skafandra. Kisik je zagotovljen,« doda hudomušno. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 2, 1 1. januar 2024 30- IN 60-LETNICA CSU, ki deluje v okviru Za- voda Celeia Celje, je v ome- njenih treh razstaviščih v treh desetletjih organiziral več kot 500 razstav. Šlo je za mono- grafske preglede, problemske skupinske razstavne projekte in samostojne razstave uvelja- vljenih sodobnih slovenskih avtoric in avtorjev ter umetnic in umetnikov iz mednarodnega prostora. Pripravil je na stotine predavanj in performansov, v rezidenčnem programu gostil več kot 50 umetnikov in ume- tnic, kustosov in kustosinj. Redno omogoča predstavitve mladim umetnikom ter sodelu- je s številnimi kulturnimi usta- novami. V stalni zbirki CSU je približno 380 umetniških del avtorjev iz slovenskega prosto- ra, posebej so zastopane ume- tnice in umetniki, ki delujejo v Celju. V letu praznovanja je center prejel občinsko prizna- nje zlati grb, konec leta pa tudi tudi sklep o vpisu v razvid mu- zejev, ki ga vodi ministrstvo za kulturo. O pomenu delovanja CSU in letošnjih projektih sta več pove- dali kustosinji Irena Čerčnik in Maja Antončič, ki z Majo Ho- došček skrbita za program treh razstavišč. Od začetkov do danes Začetki delovanja Likovne- ga salona Celje segajo v leto 1962, ko je celjski pododbor Društva slovenskih likovnih umetnikov na čelu z Avgustom Lavrenčičem v njem pripravil prvo razstavo. Leto kasneje je salon dobil status kulturnega zavoda. Strokovno je pri obli- kovanju razstavnega programa pomagala Milena Moškon, ka- sneje Marlen Premšak in šele Delovno praznovanje jubilejev dveh celjskih razstavišč Naj vas sodobna umetnost ne prestraši V Centru sodobnih umetnosti Celje (CSU) si bodo minulo leto zapomnili po dveh pomembnih jubilejih: 60-letnici Likovnega salona Celje in 30-letnici Galerije sodobne ume- tnosti Celje. Med letom so jubileja obeležili z različnimi razstavami, decembra je izšla še monografija, ki prinaša pregled delovanja centra od leta 1993, in sicer v vseh treh razstaviščih: poleg likovnega salona in galerije sodobne umetnosti še v Galeriji Račka. TATJANA CVIRN Decembrski zaključek praznovanja 60-letnice Likovnega salona Celje in 30-letnice Galerije sodobne umetnosti Celje s predstavitvijo monografije Praznujemo 60 / 30. Na sliki so z leve: župan Matija Kovač, direktorica Zavoda Celeia Celje mag. Maja Voglar ter kustosinje CSU Irena Čerčnik, Maja Antončič in Maja Hodošček. (Foto: Andraž Purg) Kustosinja Irena Čerčnik na lanski razstavi (Ne)Uravnoteženost v Gale- riji sodobne umetnosti Celje, s katero je opozorila, da so v stalni zbirki celjskih avtorjev nekateri zastopani mnogo manj kot drugi ali sploh ne. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) V Likovnem salonu Celje se predstavljajo tudi uveljavljeni slovenski umetniki. Leta 2019 je na primer razstavljal Arjan Pregl. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg) leta 1978 se je likovni salon profesionaliziral z redno za- poslitvijo kustosinje Alenke Domjan. Takrat je tudi nastal Zavod za kulturne prireditve Celje, ki je obsegal likovno in glasbeno dejavnost in ga je vr- sto let uspešno vodila Domja- nova, kasneje je bila tudi vodja novoustanovljenega Centra so- dobnih umetnosti Celje. Pred tridesetimi leti je zavod pridobil nove prostore z galerijo sodobne umetnosti v Knežjem dvoru. Leta 2005 je bila v pro- storih nekdanjega »peep šova« v Gosposki ulici ustanovljena še Galerija Račka. Pridobljeno je bilo tudi rezidenčno stanova- nje za tuje umetnike in kustose in od takrat se nekdanji zavod imenuje Center sodobnih ume- tnosti Celje. »Poslanstvo centra je jasno že iz imena, kar pomeni, da skušamo predstavljati in tudi ustvarjati nove projekte na po- dročju sodobne umetnosti,« pravi Irena Čerčnik. »Sedanje delovanje CSU se je oblikovalo v 90. letih s pridobitvijo galerije in s prelomnico v umetnosti, kjer so se pojavile nove vsebi- ne, ki se ukvarjajo z družbeni- mi vprašanji in razmerami v svetu.« Če so v likovnem salonu bolj v ospredju samostojne predsta- vitve novih projektov sodob- nih umetnikov, so v galeriji na ogled tako samostojni kot sku- pinski projekti. »Poudarek je bil na preglednih razstavah pred- vsem lokalnih umetnikov. Kar nekaj teh razstav je bilo in ob teh smo izdali še publikacije,« pravi Irena Čerčnik in dodaja, da se je CSU že v preteklosti usmeril tudi v mednarodni prostor in sodelovanje z drugi- mi ustanovami in rezidenčnimi centri, kar se je s pridobitvijo rezidenčnega stanovanja še okrepilo. Galerija Račka nudi posebno vsebino prav zaradi zgodovine prostora, in sicer se usmerja v vprašanja telesnosti, seksual- nosti in problematike s tega področja. Stalna likovna zbirka V začetek delovanja Likov- nega salona Celje sega tudi na- stanek stalne likovne zbirke. Na začetku so jo sestavljala odkupljena dela umetnikov, ki so razstavljali v salonu. Zbirka je ves čas rasla, a ne tako, kot bi želeli. Prav lanski program je bil z dvema razstavama po- svečen stalni zbirki in avtorjem v celjski umetniški skupnosti. Na razstavi v galeriji sodobne umetnosti je Irena Čerčnik predstavila nove pridobitve stalne zbirke in opozorila na njeno neuravnoteženost, saj predstavlja umetniška dela celjskih umetnic in umetni- kov, ki jih je CSU pridobil v stalno zbirko po letu 2016, ter novejša ali nova za to razstavo nastala dela povabljenih avto- ric in avtorjev, ki jih povezuje to, da bodisi živijo in delajo v celjskem prostoru bodisi je nji- hovo delovanje z njim bistveno povezano, a so v stalni zbirki v primerjavi z drugimi zasto- pani mnogo manj ali sploh ne. V zbirki so torej predvsem dela umetnikov, ki delujejo v celjski umetniški četrti, in so umetnine kompenzacija za to, da lahko uporabljajo ateljeje, ki jim jih je pred leti dala na voljo Mestna občina Celje. »Upamo, da bomo s tem, ko smo prišli v razvid muzejev v okviru ministrstva za kulturo, nadaljevali pot do statusa poo- blaščenega muzeja in pridobi- li dodatna sredstva za odkupe umetniških del tako celjskih kot pomembnih slovenskih sodobnih ustvarjalk in ustvar- jalcev,« pravi Maja Antončič in dodaja, da se zbirka trenutno nahaja v prostorih, ki ustrezajo minimalnim muzejskim stan- dardom, a si Mestna občina Celje prizadeva, da bi za kul- turne ustanove v Celju prido- bila skupne, večje sodobne de- pojske prostore. »Četudi doslej nismo imeli tega muzejskega statusa, smo ves čas sodelovali pri različnih skupnih dejavno- stih slovenskih muzejev, kot so na primer Poletna muzejska noč in druge akcije Skupnosti muzejev Slovenije.« Pregled celjske stalne zbirke je bil lani na ogled v Koroški galeriji v Slovenj Gradcu. Sodobna umetnost odpira različne teme Koga bodo v CSU povabili k sodelovanju, je odvisno od ak- tualnih tem in dogajanja v so- dobni umetnosti, a tudi od raz- položljivega denarja. Sredstva zagotavlja MOC, ob tem se CSU redno poteguje za sofinancira- nje ministrstva za kulturo in za sredstva na mednarodnih raz- pisih. »Eno od aktualnih vpra- šanj so na primer podnebne spremembe, ki so spodbudile tematiko ene od razstav, ki jih pripravljamo v tem letu. Živi- mo v družbi, kjer naraščajo duševne stiske, zato imamo štiriletni projekt Umetnost in duševno zdravje, ki se je začel leta 2022. Letos bo usmerjen v sodobne telesne umetniške prakse, ki uporabljajo telo kot obliko zdravljenja duševnih stisk,« pravi Čerčnikova in po- udarja, da so tudi pri pripravi letošnjega programa kustosi- nje želele ohranjati ravnotežje med predstavitvami kakovo- stnih lokalnih, slovenskih in tujih umetnikov. Konec januarja se bo v ga- leriji predstavila Keiko Miya- zaki, umetnica iz Japonske, ki že nekaj let ustvarja v Celju. Ukvarja se s problematiko vse bolj intenzivnega dela na račun zasebnosti, družine, prostega časa …, s tržnimi ideali o lepoti in mladosti ter z diskriminacijo starejših, ki ostanejo na robi družbe kot nepotrebni in nekoristni. Eno od razstav bo CSU pripravil z Gimnazijo Celje – Center, ki bo obeležila 20- letnico umetniške gimnazije likovne smeri. Sodelovanje s to šolo je sicer zgledno in edinstveno v Sloveniji, pravi Maja Antončič: »Dijaki pride- jo k nam v okviru strokovnih predmetov in na delavnicah lahko ustvarjajo s slovenski- mi sodobnimi umetniki. Tako spoznajo proces ustvarjanja in dela v galeriji. Sami se nato predstavijo na razstavi, pri čemer jim pomagamo pri predstavitvah.« Med letošnjimi zanimivimi dogodki v galeriji velja omeni- ti še predstavitev vrhunskega fotografa Gorana Bertoka, ki se ukvarja z mejnimi temami, kot sta telo na robu smrti ali smrt. V povezavi z avstrijskim kul- turnim inštitutom in s centrom sodobne umetnost v Gradcu bo prišlo do izmenjave med avstrijskimi in slovenskimi umetniki. V likovnem salonu se bodo predstavili Karin Vr- bek, ki deluje v Celju, fotograf Jaka Babnik in poljski kustos Tomek Pavlovski, ki je bil lani v Celju na rezidenčnem obisku in bo pripravil razstavo v likov- nem salonu in Galeriji Račka. V njej se bo predstavila tudi umetnica Timea Piroth z Madžarske, ki se bo usmerila v zgodovino »peep šovov«. Noemi Veberič Levovnik se bo ukvarjala s tematiko inti- mnosti, ljubezni in čustev, v povezavi z zavodom Maska Ljubljana in Slovenskim mla- dinskim gledališčem pa bo v Rački predstavljen projekt Spolna vzgoja z izborom iz serije predavanj in perfor- mansov na temo ženskega seksualnega užitka. Festival erotične ilustracije Velvet, ki ga pripravlja Nea Likar, je že stalnica galerije. Novi TEDNIK št. 52 28. 12. 2023  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 52, 28. december 2023 SPROŠČANJE S KUHALNICO Po pogovoru se ji je mudilo na vaje za maturantski ples, nato jo je zagotovo čakalo še učenje. Letos Mia Radišek obiskuje četrti letnik Gimnazije Celje – Center, kar pomeni veliko učenja ter obveznosti pri pripravah na maturo. Na srečo ji šola ne povzroča posebnih preglavic, ampak si je številne obveznosti »zakuhala« sama, ker si je za maturo izbrala še šesti predmet, kar pomeni še več učenja in pri- prav. Za tisto pravo kuhanje, po katerem jo poznajo zlasti osnovnošolci, udeleženci njenih delavnic v Tehnoparku Celje, je zato zadnje dni manj časa. A praznično ustvarjanje ni odpadlo, konec decembra je bil v kuhinji parka spet živžav. TATJANA CVIRN Mia Radišek, mlada kuharska navdušenka Preprosto dobra hrana prav. Za tisto pravo kuhanje, po katerem jo poznajo zlasti osnovnošolci, udeleženci njenih delavnic v Tehnoparku Celje, je zato zadnje dni manj časa. A praznično ustvarjanje ni odpadlo, konec decembra je bil v kuhinji parka spet živžav. Na videz krhko dekle je v resnici vse prej kot to, saj se ne ustraši ovir, ki ji pridejo na pot, kar je Mia Radišek v minulih letih že dokazala. Ne le da je v samozaložbi v začetku leta izdala svoji knjigo z naslovom Preprosto dobra hrana, v kateri so recepti za zdrave zaj- trke in malice, ampak redno tudi pripravlja delavnice za najmlajše v Tehnopar- ku Celje in piše kuli- narični blog za spletno stran parka z naslovom Cele kuha. Ob tem ima še dovolj energije in časa za balet ter igranje klavir- ja, medtem ko je urice v družbi s konji zadnje čase resda morala dati malo na stran. Od domačih kosil do knjige Njena kuharska zgodba se je začela v času korone, ko je bila še devetošolka v OŠ Lava. Z mlajšo sestro Nino sta bili sami doma in mama ju je prosila, naj ji olajšata delo ter kdaj pripravita kosilo. »Vse, kar sem znala pripraviti, so bili hrenovke in pražen krompir, a tega smo se počasi vsi naveličali,« se spominja. »Začela sem brska- ti po spletu in preizkušati recepte, potem sem zasledila nemško vplivnico, ki se ukvarja z zdravo prehrano, in ta me je navdušila. Kupila sem njeno kuharsko knjigo in začela preizkušati te zdrave recepte. Všeč so mi bili, saj sem se po takšni hrani dobro počutila. Odločila sem se, da bom še sama poskusila se- staviti zdrav recept in počasi jih je bilo vedno več.« V srednji šoli se je pridružila podje- tniškemu krožku. Na Instagramu je že imela svoj profi l Mia kuha zdravo z recepti v angleščini in želela je iz- dati še kuharsko knjigo. V krožku so pri tem obljubljali fi nančno po- moč. Mentor ji je naročil, da mora knjigo pri- praviti v treh mesecih, in začelo se je garanje. »Odločila sem se, da bom napisala petdeset novih receptov. To je bilo težko obdobje. Mor- da sem si zadala preveč vsega, saj sem hotela, da bi bilo vse popolno. Že- lela sem zdrave in okusne jedi, ki jih je mogoče pripra- viti na hitro. Ob tem sem se odločila še za izračun kaloričnih vrednosti in za opis ene od sesta- vin iz recep- ta, kjer sem razložila, zakaj je dobra z a naše zdravje. Nič čudnega, da sem vmes že skoraj obupala in da so me doma bodrili, naj vztrajam.« Pomoč družine in sorodnikov Na osnovi vsakega recepta je jed še skuhala in jo fotografi rala, domači pa so bili poskusni preizkuševalci. Na- zadnje je Mii uspelo knjigo dokon- čati in morala je najti še nekoga, ki jo bo oblikoval. Takrat se je izkazalo, da predvidene fi nanč- ne pomoči ne bo dobila. Denar si je zato sposodila pri starših in našla tiskarno. »Knjiga bi morala biti izdana decembra lani, kot piše v njej, a se je v tiskarni pokvaril stroj in je zato izšla šele v začetku leta v nakladi 500 izvo- dov. Za njeno prodajo sem pripravila še sple- tno stran, pri čemer sama tega nisem mogla izvajati, saj kot mladole- tna nisem mogla odpreti svojega podjetja. Zato sem za pomoč prosila strica, ki že ima svoje pod- jetje.« »Med recepti v knjigi ne morem izpostaviti nobenega, vsi so mi všeč. Ne maram pa mandarin in kremnih rezin.« To je bil res zahteven projekt, ob ka- terem bi marsikdo obupal. Po izidu je knjiga potrebovala nekaj promocije. Pri tem je Mii pomagal nekdanji ravnatelj šole Gregor Deleja, ki se je dogovoril za sestanek v Tehno- parku Celje. »Dogovorili smo se, da bom poskusila z izvedbo delavnice. Mesta so bila takoj zapolnjena in otroci so bili zelo navdušeni. Zanimivo se jim zdi, da nisem ve- liko starejša od njih, in se bolj sprostijo.« »Kot otrok nisem bila izbirčna. Mami me je zgodaj začela hraniti z brokolijem, ki ga večina ne mara, jaz pa ga imam zelo rada.« Starši jih pripeljejo in potem ustvarjajo, Mia jih usmerja. »Eni še niso nikoli kuhali, drugi imajo v družini kakšnega kuharja in mi po- vedo, česa ne delam prav …« Ne v gostinstvo Otroci sicer niso najbolj navdušeni nad zdravo hrano, a Mia zna v recepte »skriti« tudi takšne sestavine, da so jedi zdrave in hkrati okusne. Tudi na nekatere sošolce je vplivala tako, da si v šolo prinesejo zdravo malico. »Moja mami je ves čas vztrajala pri tovrstni hrani, že zelo majhni mi je ponudila brokoli in ga imam rada. A vedno mi ni bilo vse všeč in sem na primer komaj čakala, da gremo na morje in da bom lahko jedla le bel kruh. Sča- soma sem se začela zavedati pomena zdrave hrane, veliko sem brala o tem, se pogovarjala s strokovnjaki … Ne gre za to, da poješ nekaj sadja in zelenjave in misliš, da ješ zdravo. Po- membno je, da veš, kako nezdrave sestavine zamenjati z bolj zdravimi ter s hranljivimi, kar ob pravem izboru večinoma niti ne vpliva na okus,« razlaga sogovornica, ki je v kuhanju našla sprostitev in način, kako se še bolj po- vezati s prijatelji, z družino in malo drugače preživljati prosti čas. »Na koncu pojemo nekaj dobrega in se imamo lepo.« A resnejša kuharska kariera je ne zanima, čeprav so jo vabili tudi, da bi sodelovala v šovu Masterchef. »Želim v miru kuhati in uživati v hrani. Med počitnicami sem delala v eni od go- stilniških kuhinj tudi po dvanajst ur dnevno in takrat sem izkusila, kaj takšno delo pomeni.« Med plesom, konji … Pomemben del Mijinega življenja je tudi ples. Balet je začela plesati že pri štirih letih, ker si je to tako zelo želela in jo je po preiz- kušnji v svojo šolo predčasno sprejela Tamara Divjak. Nekaj časa je celo razmišljala o srednji baletni šoli, a so jo doma pregovorili, da to ne bi bila najboljša odločitev, zato je balet ostal za prosti čas. Zdaj pleše v celjskem KUD Igen, še vedno rada igra klavir in občasno pri dedku na Polzeli jezdi konje. Za poklicno pot je tudi že odločena, študi- rala bo namreč dentalno medicino in nekoč imela svojo zobozdravstveno ambulanto. Za dekle njenih sposobnosti in njene odločnosti vse to res ne bo predstavljalo posebnih težav. Foto: Andraž Purg V času korone se je Mia začela bolj ukvarjati s kuhanjem in is- kati recepte. Danes je povsem domača tako s kuhalnico kot z drugimi pripomočki v kuhinji. Recepti v knjigi Mie Radišek so zelo preprosti in primerni tudi za tiste, ki se prvič srečajo z zdravo hrano in želijo izboljšati svoj način življenja ali si prizadevajo ohraniti zdrav življenjski slog. Dijakinja Mia Radišek je avtorica knjige zdravih receptov in tudi vodi kuharske delavnice za otroke v Tehnoparku Celje. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 2, 1 1. januar 2024 POTUJOČA PEVKA Življenje Eve Šolinc je od nekdaj preple- teno z glasbo. »Odkar pomnim, me je obda- jala. Posebej srede so bile zanimive, saj sem velikokrat potovala z mami na Gorenjsko v Avsenikovo gostilno Pr' Jožovc. Tam sem se navdušila za ples, petje in veselo druženje. Predvsem sem se takrat zaljubila v Avseni- kovo glasbo in trobento.« In ljubezen do tro- bente je ostala. Čeprav glasbilo ne velja za dekliško, se je Eva kot mala deklica pri petih letih odločila, da bo v glasbeni šoli igrala rav- no to trobilo. Ni čakala ravno dolgo, da se je lahko izkazala. »Ko sem bila stara devet let, Od Londona do Celja »Mami, jaz bi še!« Eva Šolinc v narodni glasbi in Evita v zabavni je mlada Celjanka, ki z glasbenim zna- njem prekaša marsikoga veliko starejšega. Je pevka, instrumentalistka, tudi voditeljica in producentka ter diplomantka študija popularne glasbe na priznani londonski univerzi in magistrica glasbene pedagogike na mariborski fakulteti. Čeprav potujoča pevka, kot svoj poklic imenuje sama, hodi po svoji poti in sledi svojim ciljem, je njeno glasbeno pot močno zaznamovala njena mati, znana Celjanka, pevka in avtorica besedil Vera Šolinc. EVA RUDMAN »Prvi letnik sem plačala tako, da sem prodala vse, kar sem imela, tudi oblačila.« »Kako lahko igram to govejo glasbo, so me spraševali. Jaz pa sem se le sladko smejala, saj sem doživela marsikaj, medtem ko so ›ta glasni‹ sedeli doma.« »Kako lahko igram to govejo glasbo, so me spraševali. Jaz pa sem se le sladko smejala, saj sem doživela marsikaj, medtem ko so ›ta glasni‹ sedeli doma.« je Jože Žlaus, oče Vesele Štajerke Loti Žlaus, klical mojo mami, da sestavlja še en ženski trio. Mami je omenila, da ima hčerko, ki igra trobento, nato smo našli še klarinetistko in namesto tria je nastal dekliški kvintet.« Kma- lu so imeli prvo vajo. Prva pesem, ki so jo dekleta zaigrala, je bila ljudska Na planincah, za katero je Vera Šolinc kar na vajah na list papirja na kolenih spisala note. »To je bila prva skladba, ki smo jo zaigra- le. Takrat sem preprosto rekla: ›Mami, jaz bi še! ‹ Sledilo je deset prečudovitih let z an- samblom Polka punce.« Z nastopa na maturitetni izpit Evi je ansambel Pol- ka punce vrsto let predstavljal drugo družino. Dekleta so se skupaj učila, odra- ščala, nastopala. Svoje ljubezni do narodno- zabavne glasbe Eva nikoli ni skrivala, čeprav v času njenih osnovnošolskih dni ta zvrst ni bila tako priljubljena kot danes: »Že v osnovni šoli sem velikokrat slišala, ko je kdo rekel, kako lahko igram to ›govejo muziko‹ … A sem se le sladko smejala, saj sem doživela mar- sikaj, medtem ko so ›ta glasni‹ sedeli doma. Podobno kot današnji ›kavč komentatorji‹. Ne ukvarjam se z drugimi, ampak delam tisto, kar mi ugaja.« Najlepše spomine na Polka punce ima iz časa, ko je sodelovala z Barbaro Leber, Ano Verhovšek, Darinko in Jožico Kovač. »Še ve- dno rada povem, da bi moral Anin oče Jože prejeti nagrado za najbolj strpnega človeka na svetu, saj nas je vozil na nastope po celi Evropi in celo na Kitajsko ter prenašal pet deklet na vrhuncu pubertete.« Čeprav so številni nastopi dekletom prinesli neprecenljive izkušnje, veliko novega zna- nja in čudovitih spominov, takšno življe- nje glasbenika ni enostavno. Eva pravi, da še danes biti glasbenik pome- ni odrekanje, odgo- vornost in vztraj- nost. In takšna so bila tudi njena najstniška leta: »Spominjam se, da sem na ma- turitetne izpite prihajala takoj z nastopov. Dobesedno so me s kombi- jem dostavili pred šolska vrata. Seveda si včasih želiš, da ne bi zamu- dil maturant- skega izleta ali rojstnega dneva naj- boljšega prijatelja, da bi imel ›normal- ne‹ pole- tne po- čitnice, a če po- tegnem črto, je bilo vsekakor vredno vsega odreka- nja.« Tujina, ki jo je vodila domov Po srednji šoli se je nadebudna glasbenica odločila za študij v tujini. Izbrala je londonsko univerzo. Kako močna je bila njena želja, pri- ča tudi to, da se je zato odrekla vsemu: »Prvi letnik sem plačala tako, da sem prodala vse, kar sem imela, tudi oblačila. Nato mi je po- magala mama, ogromno denarja sem si tudi izposodila. Najprej sem z odliko diplomirala na univerzi v Londonu, nato sem se vrnila v Slovenijo in z najvišjo oceno diplomirala iz glasbene pedagogike v Mariboru.« Stike z družino je v času študija v tujini vzdrževala s pomočjo družbenih omrežij, »Če nosiš znan priimek, te hitreje opazijo. To je lahko koristno, a hkrati je tudi prekletstvo, saj moraš ta priimek tudi zagovarjati s kakovostjo.« »Že kot otrok sem ure in ure presedela pred tele- vizorjem in gledala televizijske programe s tujo glasbo. Takrat sem se zaljubila tudi v angleški je- zik, tujo glasbo in izvajalce, kot so Elle Fitzgerald, Beyonce, Chake Khan, Michael Jackson, Whitney Houston, Tina Turner, Freddie Mercurey, Stevie Wonder …« Eva šolinc, glasbenica in voditeljica zaradi visokih stroškov potovanj so se videli redko. A ravno v tujini se je Eva prepričala, kako zelo ljubi slovensko glasbo. Danes dobro znanje angleščine unovči za razne projekte, pri enem sodeluje z nemškimi, s fi nskimi, hrvaškimi in drugimi tujimi ustvarjalci: »So- delujem pri projektu, ki je trenutno še velika skrivnost. Celoten album je že nastal, nekaj skladb sem napisala tudi jaz. V projektu so- delujem kot glavna pevka, posnela sem tudi nekaj instrumentov.« Večkrat razočarana, zato ni pognala korenin Eva Šolinc je radijska in televizijska vodi- teljica, producentka, piše melodije, besedila in aranžmaje, predvsem pa je »potujoča pev- ka.» To pomeni, da poje tam, kjer potrebujejo pomoč. A svojega ansambla nima: »Žal sem bila pri sodelovanju z ansambli večkrat tudi razočarana. Sem oseba, ki rada deli znanje in izkušnje z drugimi, kar včasih ni najbolje, saj nekateri tega ne znajo ceniti. Zato zdaj vlagam čas in trud le vase in sem trenutno v narodnozabavnih vodah potujoča pevka Eva Šolinc. Ob zabavnih, sodobnih ritmih pa se prelevim v Evito.« Sicer je Eva ustvarjala in pela že s skupi- no Čuki, tudi z Rokom Švabom, Urošem Pe- rićem, Evo Boto, Anjo Hrastovšek, Gašperjem Rifl jem, Ansamblom Zupan, Vero & Origina- li, Ansamblom Šepet, Veselimi Štajerkami in mnogimi drugimi. Če bi lahko pela s komer- koli, bi trenutno izbrala Luko Seška. Eva Šolinc je »nemirno bitje«, ki ves čas išče nove priložnosti, snuje nove ideje, napovedu- je tudi nekaj lastnih projektov. Ker je njeno življenje vedno polno presenečenj, se rada prilagodi toku življenja in novim priložno- stim. V nekaj pa je prepričana – njena priho- dnost bo vedno polna glasbe. Foto: osebni arhiv Eva se dobro počuti tudi pred radijskim mikrofonom. medtem ko so ›ta glasni‹ sedeli črto, je bilo vsekakor vredno vsega odreka- Po srednji šoli se je nadebudna glasbenica odločila za študij v tujini. Izbrala je londonsko univerzo. Kako močna je bila njena želja, pri- ča tudi to, da se je zato odrekla vsemu: »Prvi letnik sem plačala tako, da sem prodala vse, kar sem imela, tudi oblačila. Nato mi je po- magala mama, ogromno denarja sem si tudi izposodila. Najprej sem z odliko diplomirala na univerzi v Londonu, nato sem se vrnila v Slovenijo in z najvišjo oceno diplomirala iz Stike z družino je v času študija v tujini vzdrževala s pomočjo družbenih omrežij, Narodnozabavna glasba ostaja Evina prva ljubezen. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 2, 1 1. januar 2024 ROKER V GLASBENI ŠOLI Sanje se torej lahko uresni- čijo, Samo je na primer konec lanskega leta s skupino Šank rock igral v Ljubljani pred 20 tisoč gledalci. Veliko obiskoval- cev je bilo tudi lani na velenjski Visti, ko je legendarna zasedba praznovala štirideseto obletni- co. »Takrat so mi tekle solze. Neverjetno je, ko tako veliko ljudi poje pesmi, ki jih igraš.« Zreški klaviaturist Samo Jezovšek nepogrešljiv del slovenske glasbene scene Nastopa s svojimi vzorniki Ko je bil Samo Jezovšek otrok, je želel igrati na veli- kih koncertih pred večtisočglavo množico. To je bila tudi spodbuda med vajo klavirja. »Takrat sem očetu za božič kupil DVD s posnetkom koncerta skupine Šank rock in se spomnim, da sem mu rekel, da želim s podobno zasedbo nekoč igrati.« Danes je član prav te zasedbe. Pravi, da so se mu s tem uresničile sanje. Klaviaturist sicer ne igra le z velenjskimi rokerji, ampak sodeluje tudi z drugimi za- sedbami, med njimi najpogosteje s skupino Petsto metrov in z Mojstri z Markom Vozljem. Slišali smo ga lahko igrati tudi z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom, Erosi, s Heleno Blagne, Kvatropirci in z mnogimi drugimi, tudi s tujci. JANŽE FRIC »Nekaj mojih nekdanjih učencev se je tudi vpisalo v srednjo glasbeno šolo in so že skoraj profesionalni glasbeniki. Užitek je, ko na odru vidim nekdanjega učenca in si mislim, da sem pripomogel k temu.« Januarsko zatišje Glasbeniki imajo tradicional- no veliko dela konec leta, od januarja pa je koncertov manj. »December je bil res zahteven, skoraj ves mesec nisem imel nič časa zase, zato mi ustreza, da je končno bilo konec leta in si lahko malo odpočijem. Ja- nuar je mesec, ko nadoknadim spanec.« V prazničnem času je Samo ponovno sodeloval tudi z zre- ško godbo na pihala. »Pogrešal sem igranje z godbeniki, zato sem se tudi odzval vabilu. A mi je bilo kasneje skoraj žal, ker sem imel že tako ali tako veli- ko dela. Zgodilo se je tudi, da sem bil na koncertu skupine Šank rock do štirih zjutraj, šti- ri ure kasneje, ob osmih, sem že moral biti na Rogli na vaji z godbeniki.« Zreški rokerji Razmeroma dolgo brado ima tudi zreška zasedbo Petsto me- trov. V njej je Samo začel svojo glasbeno kariero. Skupino, ki bo letos postala polnoletna, so ustanovili, ko so bili njeni člani še osnovnošolci, stari približno deset let. Petsto metrov poleg njega sestavljajo kitarist Janez Skaza, bobnar Matjaž Skaza in basist Tomaž Dolžan. »V osnovni šoli smo zelo veliko časa preživeli skupaj na va- jah. Neprestano smo igrali in postajali vedno boljši. Kasneje, ko smo bili stari približno 20 let, smo bili že zelo dobri.« Ne- prestano učenje drug drugega, podpora znotraj skupine in dobronamerna tekmovalnost med fanti so privedli do tega, da so jih iz skupine »pokradli« uveljavljeni slovenski glasbeni- ki. Fantje so tako razdrobljeni med različnimi zasedbami, ki- tarista si med drugim delijo z Evo Boto, bobnarja z zasedbo Batista Cadillac. A kljub temu najdejo čas in ne obupajo nad svojo prvo glasbeno skupino, kjer so se toliko naučili. Leta kasneje, potem ko so se člani urili v drugih zased- bah, je zasedba Petsto metrov lani izdala svoj prvi album z naslovom Telo. »Ko smo delali album, se nismo ozirali na to, ali bo ljudem všeč, ampak smo pisali pesmi, ki so nam všeč. Imamo vsak precej drugih pro- jektov, Petsto metrov pa je za dušo.« Kam s svežo skladbo? »S skupino Petsto metrov na primer smo pesmi naložili na vse spletne platforme, od You- tuba do Spotifyja. To je skoraj treba narediti. Če te ni na sple- tu, ne obstajaš.« Album T elo so Zrečani izdali tudi na zgoščen- ki, pogovarjajo se tudi o mo- žnosti, da bi ga izdali na vinilni plošči. »Mislim, da v Sloveniji nihče ne dela gramofonskih plošč, zato se moramo glasbe- niki zanašati na tuja podjetja. Tam je dolga čakalna doba, tudi več kot leto.« Zato je Telo zaenkrat v fizični obliki le na zgoščenki. Zasedba Petsto metrov še vedno obstaja predvsem zato, ker jo imajo člani radi. »Najprej dobim letni urnik koncertov za Šank rock, nato veliko prostih terminov zapolnim z Mojstri, kar ostane, namenim drugim projektom. Zasedba Petsto me- trov dobi ostanke.« To je eden od razlogov, zakaj pri zreških rokerjih traja razmeroma dol- go, da sprejmejo kakšno od- ločitev. »Razmišljamo, da bi tudi pri skupni Petsto metrov svojim poslušalcem ponudili oblačila z logotipom zasedbe. To je danes že skoraj nuja, vse glasbene skupine jih imajo.« Takoj v začetku leta so v sku- pini Petsto metrov izdali nov videospot za pesem Ker se vrti, zaključno pesem albuma. »Po- lovico spota smo posneli v Slo- veniji, drugo polovico v poljski prestolnici.« Produkcijo in reži- jo je prevzel Denis Vengust, ki je pred tem že sodeloval z Zrečani, in sicer pri videospotu za pesem Banderas. Pri pesmi, od letos opremlje- ni tudi z videospotom, sode- luje tudi godalni kvartet, skla- danje godalnih aranžmajev je prevzel Samo. Klaviaturist za katedrom Poleg vsega naštetega Sama Jezovška oplotniški otroci po- znajo tudi kot svojega učitelja glasbene umetnosti. »To je vzgojni predmet, zato je po- membno, da učitelj ne mori svojih učencev zgolj s teorijo, ampak da glasbo res začutijo in razvijajo različne sposobnosti, ki so pomembne tudi širše, na primer za gibalne sposobnosti in zmožnost razmišljanja. Do- bro je, če učenci veliko pojejo, igrajo glasbila in ustvarjajo.« Samov najljubši del službe je, ko odkrije talent pri katerem od učencev. »Nekajkrat se je že zgodilo, da sem bil tisti, ki je staršem povedal, da je nji- Praznovanje štiridesete obletnice Šank rock na velenjski Visti (Foto: osebni arhiv) Šank rock in Bepop (Foto: osebni arhiv) »Aranžma je zelo pomemben del glasbenega ustvarjanja, je tisti, ki osnovno melodijo zapelje v nek žanr.« »Mislim, da se slovenska glasba izboljšuje, manj je glasbe, izdelane na računalniku, in večji poudarek na glasbe- nih skupinah.« »Najboljše je, ko začneš delati to, kar ti je všeč. Ko se ne oziraš na druge, delaš to, kar čutiš, in se ne obreme- njuješ z mnenjem drugih.« »Ko smo delali album, se nismo ozirali na to, ali bo ljudem všeč, ampak smo pisali pesmi, ki so nam všeč.« hov otrok nadarjen za glasbo. Ko odkrijem kakšen glasbeni talent, ga poskusim usmerjati. Nekaj mojih nekdanjih učen- cev se je tudi vpisalo v srednjo glasbeno šolo in so že skoraj profesionalni glasbeniki. Užitek je, ko na odru vidim nekdanje- ga učenca in si mislim, da sem pripomogel k temu.« Samo z otroki nima stika le v šoli, sodeloval je tudi v komisi- ji z Blažem Švabom, ko sta za oddajo V petek zvečer zbirala otroke za nastop v oddaji. »Ni- sem pričakoval, da bodo otroci tako »razturali«. Od 75 otrok, ki so bili sprejeti v ožji krog, so bili vsi dobri. Peli so zahtevne pesmi, tudi od Celine Dion in Mariahe Carrey.« Dobre pevske sposobnosti otrok Samo pripisuje tudi lažji dostopnosti glasbe. »Otroci ima- jo danes dostop do raznih You- tubov in Spotifyjev, kar pomeni, da lahko poslušajo kakovostno glasbo. Otroci se hitro učijo in dojemajo stvari, znanje srkajo vase kot spužve. Pomembno je, kaj poslušajo, in če poslušajo do- bro glasbo, se lahko tudi veliko naučijo ter razvijajo.« Ravno te platforme so tiste, ki jih glasbe- niki ne marajo pretirano, Samu pa je delo v šoli omogočilo, da vidi v njih tudi veliko vrednost. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 2, 1 1. januar 2024 MED PLESOM IN OTROŠKO IGRO Nina Jakončič Ploštajner o orientalskem plesu in organizaciji dogodkov za otroke Pleše med številnimi vejami ustvarjalnosti »Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se do- bro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM). TINA STRMČNIK TINA STRMČNIK V otroštvu je plesala balet. Ko je spoznala moža, sta se navdu- šila za standardne in družabne ple- se. Vrsto let se je nato učila plesati fl amenko, zadnja leta je znana kot mentorica orientalskega plesa. Z njim se je spoznala pred približno dve- ma desetletjema na tečaju pod okriljem plesne šole Plesni val. Ker se je v tej zvrsti plesa do- bro zna- šla, je kmalu prejela povabilo, da bi svoje znanje predajala še drugim. Obiskovala je številna izobraževanja v tujini, rada se udeležuje tudi teča- jev, ki jih svetovno znane orientalske plesalke pripravljajo v Sloveniji. Po njenih besedah je orientalski ples zelo širok pojem, saj gre za nad- pomenko številih plesov, znanih v Severni Afriki, Turčiji, Grčiji in na Arabskem polotoku. »Vsaka država ima svoje kulturno izročilo, številne obredne plese, vplivi se prepletajo, s plesi so povezani številni običaji,« je razložila. Še posebej blizu so ji domi- šljijski plesi, kjer se sodobne prvine spajajo z baletnimi gibi, gibanju pa poseben čar dodajo še pripomočki, kot so tančice in krila boginje Izis. Navdušena je še nad ciganskimi ple- si, kjer se lahko sprosti, si da duška. »Že ciganska glasba je takšna, da ple- salca kar ponese,« je povedala. Včasih govorijo boki, včasih oči … Poučevanje orientalskega plesa ji prinaša neverjetno zadovoljstvo. Po- zorna je, da ne predaja le znanja o pravilnih gibih, ampak plesalke spod- buja k izražanju. Na nastopih je po njenem prepričanju zelo pomemb- no komuniciranje z občinstvom. Ko beseda nanese na orientalski ples, marsikdo najprej pomisli na miga- nje bokov in gibanje trebuha. A tudi gibanje drugih delov telesa je zelo po- membno. Pri nekaterih zvrsteh, na primer pri klasičnih indijskih plesih, imajo pomembno vlogo roke. Vsak gib nosi svoje sporočilo, nek gib po- nazarja žarenje zvezd, spet drugi morda let kačjega pastirja … Sogovornica meni, da je v našem okolju glede orientalskega plesa pri- sotnih nekaj stereotipov in tabujev. Nekateri vse skupaj povezujejo z ek- sotiko, erotičnim plesom in namigu- jejo, da se bodo plesalke slekle. »V resnici je orientalski ples priložnost za spoznavanje navad drugih kultur. V državah, kjer je omenjeni ples del tradicije, nanj gledajo povsem dru- gače. V Egiptu je na primer orien- talska plesalka prisotna na porokah, nekatere plese pleše sama, nekatere z nevesto, druge z ženinom. Ob tem vsi gostje uživajo, pri nekaterih ple- sih sodelujejo.« Med prijatelji mladine Nina Jakončič Ploštajner v Šentjur- ju že nekaj časa skrbi za organizacijo otroškega silvestrovanja. V obdobju, ko je Društvo prijateljev mladine Šentjur iskalo novo vodstvo, so jo prosili še za pripravo pustovanja za otroke. Sčasoma je tako poprijela še za vajeti tega društva. »Morda sem si zadala skoraj malo preveč projek- tov,« je dejala, ko je naštevala, kaj vse počnejo. Društvo je otroke minulo leto peljalo na izlet v terme, na mor- je in na Pikin festival. V sklopu Šen- tjurjevega je organiziralo gledališko predstavo Jurčkovanje. Svojo dejav- nost med drugim predstavlja ob raz- ličnih prireditvah. Mlade iz občine vabi na likovne in plesne delavnice. Pri pripravi dogodkov za otroke so- delujejo nekatere članice KUD Sahar in tega sodelovanja je predsednica obeh društev zelo vesela. Ko s somišljeniki snuje dogod- ke za otroke, skuša k dejavnostim privabiti še starše in stare starše ter tako krepiti medgeneracijsko sodelovanje. DPM Šentjur z Zvezo prijateljev mladine Šentjur sodeluje tudi pri decembrskem dogodku, na katerem otroke obišče dedek Mraz. Člani društva med drugim poskrbijo za razdeljevanje daril tega dobrega moža. »Nekateri otroci ne slišijo, kaj jim sporoča dedek Mraz. Takoj ko ga vidijo, kričijo o darilih. Čeprav imajo nekateri otroci toliko dobrin, da jih nič več ne osreči, pa je v naši druž- bi še veliko takih, ki niso deležni razkošja in se razveselijo že lizike, zvezka, nalepk.« Včasih je treba le prisluhniti Kot pravi, je trenutno v takšnem obdobju življenja, ko lahko svoj čas namenja skupnosti. Včasih se mora sicer nekoliko ustaviti, da si ne na- koplje preveč obveznosti. »Imam ra- zumevajočega moža, ki me podpira pri vsem, česar se lotim. Ker ima rad humorne vloge, je doslej sodeloval pri plesnih predstavah, zadnja leta se decembra prelevi v škrata Karlija, ki pomaga dedku Mrazu. Tudi hči rada sodeluje pri različnih dogodkih. Tako nabira samozavest, dobiva pa tudi organizacijske in ustvarjalne izkušnje.« Kot prostovoljka Nina Jakončič Ploštajner ni dejavna le v društvih, ampak pristopi tudi takrat, ko čuti, da ljudje potrebujejo pomoč. Lani poleti sta se z možem odpravila po- magat odpravljat posledice poplav v Letuš in na Rečico ob Savinji. »Oko- liščine so naju povezale z nekaterimi ljudmi, ki jih je mož, ki je samostojni podjetnik, že poznal, saj so ga v pre- teklosti najeli kot obrtnika,« je deja- la. Ko se je njen mož moral vrniti k službenim obveznostim, je Nina še naprej skušala pomagati. Povezala se je s šentjurskimi gasilci in s kom- bijem na prizadeta območja vozila živila in druge zbrane potrebščine. »Vremenska katastrofa je naredila ogromno škode. A med ljudmi je zbudila pristno povezanost in po- kazala, da lahko človek človeku po- maga na številne načine. Nekateri so potrebovali le to, da jim je nekdo prisluhnil,« je zaključila. Nina Jakončič Ploštajner vodi orientalske plesne delavnice v Šentjurju, Slovenski Bistrici in Celju. Kot pravi, gre za kratka, a sladka druženja, da imajo udeleženke še dovolj časa za družino, službo ter druge obveznosti. (Foto: osebni arhiv) »Mislim, da smo ženske obremenjene z mislijo, kaj vse moramo narediti v službi in doma. Za svoje počutje ne poskrbimo dovolj. Orientalski ples ni le rekreacija, ampak nam pomaga, da se sprejmemo takšne, kot smo. Dragoceno je tudi druženje plesalk.« Ker jo od nekdaj zanima ustvarjanje, je obiskovala ljubljansko sre- dnjo šolo oblikovanja in fotografije, v Mariboru je nato študirala likovno umetnost. Ta predmet je nekaj let tudi poučevala v različ- nih osnovnih in srednjih šolah. V Šentjur jo je pripeljala ljubezen. »Blizu mi je res veliko vej ustvarjalnosti, všeč mi je, da se v mojem življenju vse prepleta, zanima me tudi odrsko ustvarjanje,« je dejala sogovornica. (Foto: TS) Pri poučevanju orientalskega plesa prepleta umetnost vseh zvrsti plesov, ki jih je spoznala doslej. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 2, 1 1. januar 2024 ROKER V GLASBENI ŠOLI Sanje se torej lahko uresni- čijo, Samo je na primer konec lanskega leta s skupino Šank rock igral v Ljubljani pred 20 tisoč gledalci. Veliko obiskoval- cev je bilo tudi lani na velenjski Visti, ko je legendarna zasedba praznovala štirideseto obletni- co. »Takrat so mi tekle solze. Neverjetno je, ko tako veliko ljudi poje pesmi, ki jih igraš.« Zreški klaviaturist Samo Jezovšek nepogrešljiv del slovenske glasbene scene Nastopa s svojimi vzorniki Ko je bil Samo Jezovšek otrok, je želel igrati na veli- kih koncertih pred večtisočglavo množico. To je bila tudi spodbuda med vajo klavirja. »Takrat sem očetu za božič kupil DVD s posnetkom koncerta skupine Šank rock in se spomnim, da sem mu rekel, da želim s podobno zasedbo nekoč igrati.« Danes je član prav te zasedbe. Pravi, da so se mu s tem uresničile sanje. Klaviaturist sicer ne igra le z velenjskimi rokerji, ampak sodeluje tudi z drugimi za- sedbami, med njimi najpogosteje s skupino Petsto metrov in z Mojstri z Markom Vozljem. Slišali smo ga lahko igrati tudi z Nušo Derenda, Janom Plestenjakom, Erosi, s Heleno Blagne, Kvatropirci in z mnogimi drugimi, tudi s tujci. JANŽE FRIC »Nekaj mojih nekdanjih učencev se je tudi vpisalo v srednjo glasbeno šolo in so že skoraj profesionalni glasbeniki. Užitek je, ko na odru vidim nekdanjega učenca in si mislim, da sem pripomogel k temu.« Januarsko zatišje Glasbeniki imajo tradicional- no veliko dela konec leta, od januarja pa je koncertov manj. »December je bil res zahteven, skoraj ves mesec nisem imel nič časa zase, zato mi ustreza, da je končno bilo konec leta in si lahko malo odpočijem. Ja- nuar je mesec, ko nadoknadim spanec.« V prazničnem času je Samo ponovno sodeloval tudi z zre- ško godbo na pihala. »Pogrešal sem igranje z godbeniki, zato sem se tudi odzval vabilu. A mi je bilo kasneje skoraj žal, ker sem imel že tako ali tako veli- ko dela. Zgodilo se je tudi, da sem bil na koncertu skupine Šank rock do štirih zjutraj, šti- ri ure kasneje, ob osmih, sem že moral biti na Rogli na vaji z godbeniki.« Zreški rokerji Razmeroma dolgo brado ima tudi zreška zasedbo Petsto me- trov. V njej je Samo začel svojo glasbeno kariero. Skupino, ki bo letos postala polnoletna, so ustanovili, ko so bili njeni člani še osnovnošolci, stari približno deset let. Petsto metrov poleg njega sestavljajo kitarist Janez Skaza, bobnar Matjaž Skaza in basist Tomaž Dolžan. »V osnovni šoli smo zelo veliko časa preživeli skupaj na va- jah. Neprestano smo igrali in postajali vedno boljši. Kasneje, ko smo bili stari približno 20 let, smo bili že zelo dobri.« Ne- prestano učenje drug drugega, podpora znotraj skupine in dobronamerna tekmovalnost med fanti so privedli do tega, da so jih iz skupine »pokradli« uveljavljeni slovenski glasbeni- ki. Fantje so tako razdrobljeni med različnimi zasedbami, ki- tarista si med drugim delijo z Evo Boto, bobnarja z zasedbo Batista Cadillac. A kljub temu najdejo čas in ne obupajo nad svojo prvo glasbeno skupino, kjer so se toliko naučili. Leta kasneje, potem ko so se člani urili v drugih zased- bah, je zasedba Petsto metrov lani izdala svoj prvi album z naslovom Telo. »Ko smo delali album, se nismo ozirali na to, ali bo ljudem všeč, ampak smo pisali pesmi, ki so nam všeč. Imamo vsak precej drugih pro- jektov, Petsto metrov pa je za dušo.« Kam s svežo skladbo? »S skupino Petsto metrov na primer smo pesmi naložili na vse spletne platforme, od You- tuba do Spotifyja. To je skoraj treba narediti. Če te ni na sple- tu, ne obstajaš.« Album T elo so Zrečani izdali tudi na zgoščen- ki, pogovarjajo se tudi o mo- žnosti, da bi ga izdali na vinilni plošči. »Mislim, da v Sloveniji nihče ne dela gramofonskih plošč, zato se moramo glasbe- niki zanašati na tuja podjetja. Tam je dolga čakalna doba, tudi več kot leto.« Zato je Telo zaenkrat v fizični obliki le na zgoščenki. Zasedba Petsto metrov še vedno obstaja predvsem zato, ker jo imajo člani radi. »Najprej dobim letni urnik koncertov za Šank rock, nato veliko prostih terminov zapolnim z Mojstri, kar ostane, namenim drugim projektom. Zasedba Petsto me- trov dobi ostanke.« To je eden od razlogov, zakaj pri zreških rokerjih traja razmeroma dol- go, da sprejmejo kakšno od- ločitev. »Razmišljamo, da bi tudi pri skupni Petsto metrov svojim poslušalcem ponudili oblačila z logotipom zasedbe. To je danes že skoraj nuja, vse glasbene skupine jih imajo.« Takoj v začetku leta so v sku- pini Petsto metrov izdali nov videospot za pesem Ker se vrti, zaključno pesem albuma. »Po- lovico spota smo posneli v Slo- veniji, drugo polovico v poljski prestolnici.« Produkcijo in reži- jo je prevzel Denis Vengust, ki je pred tem že sodeloval z Zrečani, in sicer pri videospotu za pesem Banderas. Pri pesmi, od letos opremlje- ni tudi z videospotom, sode- luje tudi godalni kvartet, skla- danje godalnih aranžmajev je prevzel Samo. Klaviaturist za katedrom Poleg vsega naštetega Sama Jezovška oplotniški otroci po- znajo tudi kot svojega učitelja glasbene umetnosti. »To je vzgojni predmet, zato je po- membno, da učitelj ne mori svojih učencev zgolj s teorijo, ampak da glasbo res začutijo in razvijajo različne sposobnosti, ki so pomembne tudi širše, na primer za gibalne sposobnosti in zmožnost razmišljanja. Do- bro je, če učenci veliko pojejo, igrajo glasbila in ustvarjajo.« Samov najljubši del službe je, ko odkrije talent pri katerem od učencev. »Nekajkrat se je že zgodilo, da sem bil tisti, ki je staršem povedal, da je nji- Praznovanje štiridesete obletnice Šank rock na velenjski Visti (Foto: osebni arhiv) Šank rock in Bepop (Foto: osebni arhiv) »Aranžma je zelo pomemben del glasbenega ustvarjanja, je tisti, ki osnovno melodijo zapelje v nek žanr.« »Mislim, da se slovenska glasba izboljšuje, manj je glasbe, izdelane na računalniku, in večji poudarek na glasbe- nih skupinah.« »Najboljše je, ko začneš delati to, kar ti je všeč. Ko se ne oziraš na druge, delaš to, kar čutiš, in se ne obreme- njuješ z mnenjem drugih.« »Ko smo delali album, se nismo ozirali na to, ali bo ljudem všeč, ampak smo pisali pesmi, ki so nam všeč.« hov otrok nadarjen za glasbo. Ko odkrijem kakšen glasbeni talent, ga poskusim usmerjati. Nekaj mojih nekdanjih učen- cev se je tudi vpisalo v srednjo glasbeno šolo in so že skoraj profesionalni glasbeniki. Užitek je, ko na odru vidim nekdanje- ga učenca in si mislim, da sem pripomogel k temu.« Samo z otroki nima stika le v šoli, sodeloval je tudi v komisi- ji z Blažem Švabom, ko sta za oddajo V petek zvečer zbirala otroke za nastop v oddaji. »Ni- sem pričakoval, da bodo otroci tako »razturali«. Od 75 otrok, ki so bili sprejeti v ožji krog, so bili vsi dobri. Peli so zahtevne pesmi, tudi od Celine Dion in Mariahe Carrey.« Dobre pevske sposobnosti otrok Samo pripisuje tudi lažji dostopnosti glasbe. »Otroci ima- jo danes dostop do raznih You- tubov in Spotifyjev, kar pomeni, da lahko poslušajo kakovostno glasbo. Otroci se hitro učijo in dojemajo stvari, znanje srkajo vase kot spužve. Pomembno je, kaj poslušajo, in če poslušajo do- bro glasbo, se lahko tudi veliko naučijo ter razvijajo.« Ravno te platforme so tiste, ki jih glasbe- niki ne marajo pretirano, Samu pa je delo v šoli omogočilo, da vidi v njih tudi veliko vrednost. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 2, 1 1. januar 2024 MED PLESOM IN OTROŠKO IGRO Nina Jakončič Ploštajner o orientalskem plesu in organizaciji dogodkov za otroke Pleše med številnimi vejami ustvarjalnosti »Z orientalskim plesom si ženske razgibamo celo telo, vrnemo se k sebi, saj nam pomaga doumeti, da smo čudovite takšne, kot smo. Tovrstni gibi spodbujajo žensko energijo, pomagajo nam, da se do- bro počutimo v svoji koži.« Tako pravi Nina Jakončič Ploštajner, ki že vrsto let ženskam predaja svoje znanje o vzhodnjaškem plesnem izročilu. Zadnje leto to počne pod okriljem Kulturno-umetniškega društva (KUD) Sahar. Ker rada dela za skupnost, je Šentjurčanka, ki je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti, lani prevzela še vodenje tamkajšnjega društva prijateljev mladine (DPM). TINA STRMČNIK TINA STRMČNIK V otroštvu je plesala balet. Ko je spoznala moža, sta se navdu- šila za standardne in družabne ple- se. Vrsto let se je nato učila plesati fl amenko, zadnja leta je znana kot mentorica orientalskega plesa. Z njim se je spoznala pred približno dve- ma desetletjema na tečaju pod okriljem plesne šole Plesni val. Ker se je v tej zvrsti plesa do- bro zna- šla, je kmalu prejela povabilo, da bi svoje znanje predajala še drugim. Obiskovala je številna izobraževanja v tujini, rada se udeležuje tudi teča- jev, ki jih svetovno znane orientalske plesalke pripravljajo v Sloveniji. Po njenih besedah je orientalski ples zelo širok pojem, saj gre za nad- pomenko številih plesov, znanih v Severni Afriki, Turčiji, Grčiji in na Arabskem polotoku. »Vsaka država ima svoje kulturno izročilo, številne obredne plese, vplivi se prepletajo, s plesi so povezani številni običaji,« je razložila. Še posebej blizu so ji domi- šljijski plesi, kjer se sodobne prvine spajajo z baletnimi gibi, gibanju pa poseben čar dodajo še pripomočki, kot so tančice in krila boginje Izis. Navdušena je še nad ciganskimi ple- si, kjer se lahko sprosti, si da duška. »Že ciganska glasba je takšna, da ple- salca kar ponese,« je povedala. Včasih govorijo boki, včasih oči … Poučevanje orientalskega plesa ji prinaša neverjetno zadovoljstvo. Po- zorna je, da ne predaja le znanja o pravilnih gibih, ampak plesalke spod- buja k izražanju. Na nastopih je po njenem prepričanju zelo pomemb- no komuniciranje z občinstvom. Ko beseda nanese na orientalski ples, marsikdo najprej pomisli na miga- nje bokov in gibanje trebuha. A tudi gibanje drugih delov telesa je zelo po- membno. Pri nekaterih zvrsteh, na primer pri klasičnih indijskih plesih, imajo pomembno vlogo roke. Vsak gib nosi svoje sporočilo, nek gib po- nazarja žarenje zvezd, spet drugi morda let kačjega pastirja … Sogovornica meni, da je v našem okolju glede orientalskega plesa pri- sotnih nekaj stereotipov in tabujev. Nekateri vse skupaj povezujejo z ek- sotiko, erotičnim plesom in namigu- jejo, da se bodo plesalke slekle. »V resnici je orientalski ples priložnost za spoznavanje navad drugih kultur. V državah, kjer je omenjeni ples del tradicije, nanj gledajo povsem dru- gače. V Egiptu je na primer orien- talska plesalka prisotna na porokah, nekatere plese pleše sama, nekatere z nevesto, druge z ženinom. Ob tem vsi gostje uživajo, pri nekaterih ple- sih sodelujejo.« Med prijatelji mladine Nina Jakončič Ploštajner v Šentjur- ju že nekaj časa skrbi za organizacijo otroškega silvestrovanja. V obdobju, ko je Društvo prijateljev mladine Šentjur iskalo novo vodstvo, so jo prosili še za pripravo pustovanja za otroke. Sčasoma je tako poprijela še za vajeti tega društva. »Morda sem si zadala skoraj malo preveč projek- tov,« je dejala, ko je naštevala, kaj vse počnejo. Društvo je otroke minulo leto peljalo na izlet v terme, na mor- je in na Pikin festival. V sklopu Šen- tjurjevega je organiziralo gledališko predstavo Jurčkovanje. Svojo dejav- nost med drugim predstavlja ob raz- ličnih prireditvah. Mlade iz občine vabi na likovne in plesne delavnice. Pri pripravi dogodkov za otroke so- delujejo nekatere članice KUD Sahar in tega sodelovanja je predsednica obeh društev zelo vesela. Ko s somišljeniki snuje dogod- ke za otroke, skuša k dejavnostim privabiti še starše in stare starše ter tako krepiti medgeneracijsko sodelovanje. DPM Šentjur z Zvezo prijateljev mladine Šentjur sodeluje tudi pri decembrskem dogodku, na katerem otroke obišče dedek Mraz. Člani društva med drugim poskrbijo za razdeljevanje daril tega dobrega moža. »Nekateri otroci ne slišijo, kaj jim sporoča dedek Mraz. Takoj ko ga vidijo, kričijo o darilih. Čeprav imajo nekateri otroci toliko dobrin, da jih nič več ne osreči, pa je v naši druž- bi še veliko takih, ki niso deležni razkošja in se razveselijo že lizike, zvezka, nalepk.« Včasih je treba le prisluhniti Kot pravi, je trenutno v takšnem obdobju življenja, ko lahko svoj čas namenja skupnosti. Včasih se mora sicer nekoliko ustaviti, da si ne na- koplje preveč obveznosti. »Imam ra- zumevajočega moža, ki me podpira pri vsem, česar se lotim. Ker ima rad humorne vloge, je doslej sodeloval pri plesnih predstavah, zadnja leta se decembra prelevi v škrata Karlija, ki pomaga dedku Mrazu. Tudi hči rada sodeluje pri različnih dogodkih. Tako nabira samozavest, dobiva pa tudi organizacijske in ustvarjalne izkušnje.« Kot prostovoljka Nina Jakončič Ploštajner ni dejavna le v društvih, ampak pristopi tudi takrat, ko čuti, da ljudje potrebujejo pomoč. Lani poleti sta se z možem odpravila po- magat odpravljat posledice poplav v Letuš in na Rečico ob Savinji. »Oko- liščine so naju povezale z nekaterimi ljudmi, ki jih je mož, ki je samostojni podjetnik, že poznal, saj so ga v pre- teklosti najeli kot obrtnika,« je deja- la. Ko se je njen mož moral vrniti k službenim obveznostim, je Nina še naprej skušala pomagati. Povezala se je s šentjurskimi gasilci in s kom- bijem na prizadeta območja vozila živila in druge zbrane potrebščine. »Vremenska katastrofa je naredila ogromno škode. A med ljudmi je zbudila pristno povezanost in po- kazala, da lahko človek človeku po- maga na številne načine. Nekateri so potrebovali le to, da jim je nekdo prisluhnil,« je zaključila. Nina Jakončič Ploštajner vodi orientalske plesne delavnice v Šentjurju, Slovenski Bistrici in Celju. Kot pravi, gre za kratka, a sladka druženja, da imajo udeleženke še dovolj časa za družino, službo ter druge obveznosti. (Foto: osebni arhiv) »Mislim, da smo ženske obremenjene z mislijo, kaj vse moramo narediti v službi in doma. Za svoje počutje ne poskrbimo dovolj. Orientalski ples ni le rekreacija, ampak nam pomaga, da se sprejmemo takšne, kot smo. Dragoceno je tudi druženje plesalk.« Ker jo od nekdaj zanima ustvarjanje, je obiskovala ljubljansko sre- dnjo šolo oblikovanja in fotografije, v Mariboru je nato študirala likovno umetnost. Ta predmet je nekaj let tudi poučevala v različ- nih osnovnih in srednjih šolah. V Šentjur jo je pripeljala ljubezen. »Blizu mi je res veliko vej ustvarjalnosti, všeč mi je, da se v mojem življenju vse prepleta, zanima me tudi odrsko ustvarjanje,« je dejala sogovornica. (Foto: TS) Pri poučevanju orientalskega plesa prepleta umetnost vseh zvrsti plesov, ki jih je spoznala doslej. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 2, 1 1. januar 2024 ZAPOSLOVANJE/INFORMACIJE SKLADIŠČNIK M/Ž AVTOMATIK - EKOLOG (energetika, avtomatika) M/Ž STROKOVNJAK ZA PRODAJO V SALONU M/Ž SKLADIŠČNIK - PRODAJALEC na KT VELENJE M/Ž NABAVNIK M/Ž Žalec Žalec Žalec Ljubljana Šmartno ob Paki 17. 1. 2024 17. 1. 2024 4. 2. 2024 17. 1. 2024 10. 1. 2024 Razpisi prostih delovnih mest v podjetju Štore Steel Adjuster – kontrolor v va- ljarni – oddelek adjustaža; rok za prijavo do 31. 1. 2024. Adjuster – kontrolor 1 v va- ljarni, oddelek proge; rok za prijavo do 31. 1. 2024. Pomočnik operaterja – od- delek izdelava jekla, obrat jeklarna; rok za prijavo do 31. 1. 2024. Elektrome- hanik v vzdrževanju; rok za prijavo do 14. 1. 2024. Za določen čas 6 mesecev s poskusnim delom tri mesece in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas zaposlimo več sodelavcev/sodelavk. Nudimo vam spodbudno delovno oko- lje v urejenem podjetju ter mo- žnost strokovnega izpopolnje- vanja in napredovanja. Štore Steel, d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Računovodja (m/ž) (Žalec) Vaše zadolžitve bodo obse- gale: mesečni obračuni DDV, sodelovanje pri revizorskih in morebitnih drugih pregledih, priprava obračunov plač, knji- ženje domačih in tujih prejetih računov ter pripravo plačilnih nalogov, knjiženje izdanih ra- čunov, knjiženje bančnih izpi- skov, Easytrans d.o.o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 4. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Prodajni svetovalec (m/ž) - Reserved (Celje) Tvoja misija: predstavitev, svetovanje in prodaja modnih izdelkov, urejanje prodajnih prostorov in skladišča, spre- jem, razvrstitev in razstavljanje blaga … Nudimo delo v mladi in motivirani ekipi ter 5-dnevni tedenski delovnik v izmenah. Lpp fashion, d.o.o., Verovško- va ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Svetovalec (m/ž) (Celje) Iščete delo v dinamičnem timu? Vas veseli delo z ljudmi? Imate izkušnje iz prodaje ali celo s področja sam svoj moj- ster? Bi želeli postati del naše ekipe? Če ste na vprašanja odgovorili pritrdilno, se prija- vite na prosto delovno mesto, razpisano za OBI center Celje: svetovalec (m/ž). OBI d.o.o., Jurčkova cesta 226, 1000 Lju- bljana. Prijave zbiramo do 14. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Delavec v lakirnici (m/ž) (Šentjur) Opis del in nalog: obešanje in snemanje kovinskih izdel- kov s tekočega traku, monti- ranje in embaliranje izdelkov, druga dela v proizvodnji kovin- ske opreme za trgovine. Tego- metall, oprema trgovin, d.o.o., Cesta Kozjanskega odreda 29, 3230 Šentjur. Prijave zbiramo do 20. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Strokovni sodelavec na kadrovskem področju (m/ž) (Celje) Delo bo obsegalo: pripravo kadrovskih poročil in evidenc, področje varnosti in zdravja pri delu … Engrotuš, d.o.o. (Tuš), Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 4. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komisionar (m/ž) v Cash & Carry Celje K prijavi vabimo kandidate, ki imajo dokončano najmanj IV. stopnjo izobrazbe. Zaže- leno je, da imate izkušnje s pripravo blaga na podlagi de- lovne dokumentacije, ste ve- stni in zanesljivi, ste pozitivno naravnani in znate to prenašati tudi na druge ljudi, ste pripra- vljeni za učenje in nova zna- nja v okviru delovnega mesta. Mercator, d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Pri- jave zbiramo do 20. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Poslovni partner ali voznik za dostavo in prevzem paketov (m/ž) – (Slovenske Konjice) Iščemo več poslovnih par- tnerjev za dostavo paketov ter voznikov (m/ž) v Slovenskih Konjicah. DPD, d.o.o., Brnči- čeva ulica 31, 1231 Ljubljana – Črnuče. Prijave zbiramo do 4. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Nabavnik (m/ž) (Velenje) Iščemo nabavnika, ki želi z nami rasti, napredovati, ustvar- jati prihodnost in sooblikovati procese. Plastika Skaza, d.o.o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 2. 2. 2024. Podrob- nosti na www.mojedelo.com. Inženir tehničnih smeri (m/ž) (Štore) Naloge in odgovornosti: analiziranje tehničnih potreb kupcev, načrtovanje, razvijanje in projektiranje hidravličnih sistemov … Hawe, hidravlič- ni sistemi, d.o.o., Ob Dragi 7, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 15. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Obdelovalec kovin – CNC-operater (m/ž) (Žalec) Glavne naloge in odgovor- nosti: posluževanje upogibne stiskalnice CNC, posluževanje avtomatske podajalne linije s prebijalko. Eho, d.o.o., Ob Dra- gi 7, 3220 Štore. Prijave zbira- mo do 18. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni specialist EMS storitev (m/ž) (Celje) Ključne naloge in odgovor- nosti: vodenje prodajnih ak- tivnosti, vzpostavljanje stika s potencialnimi kupci, ohranja- nje in negovanje odnosov z že obstoječimi strankami, dobro poznavanje konkurence. Ema, d.o.o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Delilec blagajnik (m/ž) (Celje, Prebold, Trbovlje) Vaše naloge bodo: deljenje hrane v restavraciji in delo na blagajni v šolski kuhinji, priprava sestavin za kuha- nje (termična in mehanska obdelava) … Slorest, d.o.o., Verovškova ulica 55a, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 3. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajni svetovalec za nova vozila (m/ž) (Celje) Sodelavca/-ko bomo zapo- slili za nedoločen čas s trime- sečnim poskusnim delom. Če imate morda delovne izkušnje kot prodajalec/-ka vozil ali vas delo v avtomobilski dejavno- sti veseli in se najdete v zgo- raj opisanih delovnih nalogah ter bi vam takšno delo pred- stavljalo izziv, vas vabimo k prijavi. AC Fri-mobil, d.o.o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 2. 2024. Podrobnosti na www.mojede- lo.com. Skladiščnik (m/ž) v TC Merkur Celje Hudinja (Celje) Opis delovnega mesta: pre- vzem, komisioniranje, izdaja blaga in materiala, vnašanje in nadzor podatkov, preverjanje istovetnosti blaga in spremnih dokumentov, manipulacija z viličarjem. Merkur trgovina, d.o.o., Cesta na okroglo 7, 4202 Naklo. Prijave zbiramo do 18. 1. 2024. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 10. SEZONA PROJEKT A “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA T AM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” Kaj pridobiš: . enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov in zdravega načina življenja, . enoletno uporabo vozila Mlečne kraljice, . plačano delo ambasadorke mleka in mlečnih izdelkov Zelene Doline Slovenije . in še več. Prijave s fotografijo in motivacijskim pismom sprejemamo od 3. 1.–21. 1. 2024 na e-naslov: info@mlekarna-celeia.si. Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, januar 2024 SPREJMEŠ IZZIV? 17. Mlečna kraljica ZELENE DOLINE Slovenije 2024 www.zelenedoline.si Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 2, 1 1. januar 2024 SPREHOD PO STRUNAH Med njenim nastopom v sklopu citrarskega abonmaja v avli II. slovenskega tabo- ra v Žalcu je Peter Napret, umetniški vodja abonmaja in podpredsednik Citrarskega društva Slovenije, v nagovoru pred občinstvom razglasil ve- lik uspeh mlade citrarke: »Ob mnogih uspehih naših citrar- jev ne morem mimo uspeha Tajde Krajnc, ki je bila v teh dneh med več prijavljenimi kandidati, večinoma nem- škimi, izbrana za profesorico citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. To je najbolj ugledno mesto za pedagoga citer. Čeprav je to v prvi vrsti njen osebni uspeh, Tajda Krajnc je šestindvajsetletna Šentjurčanka. Magi- strirala je na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu iz citer umetniške smeri ter instrumentalne pedagogike pri profesorju Georgu Glaslu. Leta 2021 je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije Temsig in posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo ter posebno nagrado za prejetih sto točk. BINA PLAZNIK Vrhunska citrarka Tajda Krajnc Nasledila svojega profesorja v Münchnu je vsekakor tudi naš kolektiv- ni uspeh, ker je iz naše sre- dine izšla citrarka takšnega formata. Zelo smo ponosni in veseli.« Velika potrditev Tajda Krajnc je o svojem ve- likem koraku povedala: »To mi pomeni izjemno čast in zelo veliko odgovornost, saj bom nasledila svojega nek- danjega profesorja na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, kar ni ravno lahka naloga. To je hkrati tudi velik izziv, ki se ga zelo veselim, priložnost, da bomo citre še bolj razvijali, in tudi potrdi- tev, a ne samo zame, ampak za celo slovensko citrarsko sceno. Ta uspeh ne bi bil mogoč, če ne bi že generacije pred mano intenzivno pilile kakovosti igranja na citre in če se ne bi že prej profesori- ce, pri katerih sem se učila, šolale v Müchnu. Zato sem zelo hvaležna, da bom tudi jaz začela učiti na tej akade- miji.« Citre so lepo glasbilo Tajda se spominja svojega prvega srečanja s citrami: »Glasbilo sem videla v glas- beni šoli, kjer sem se učila klavirsko fl avto. Glasbilo mi je bilo zelo všeč, predstavlja- la sem si, da moraš biti zelo dober, da ti uspe zaigrati na vse te strune. Nato sem se spontano odločila, da bo to moje glasbilo za izražanje prek glasbe.« Študij v Münchnu Sogovornica je povedala, da bi lahko ostala v Sloveni- ji, vendar tukaj študij citer ni bil mogoč. Čeprav si citrar- ji prizadevajo, da bi tudi v Sloveniji vzpostavili ta štu- dij. Spominja se, da je bila prva slovenska diplomirana citrarka v Münchnu Irena Zdolšek, zdaj Anžič: »Ko sem začela igrati citre, se je ravno vrnila v Slovenijo, me učila igrati nanje in mi pred- stavila pot študija, zato sem se potem odločila zanj.« Citre kot koncertno glasbilo Na vprašanje, ali s citrami ustvarja avtorsko glasbo in ali jo privlači skladanje, od- govori, da ne sklada, a rada včasih improvizira, vendar se tega ne poslužuje pogo- sto. Poudari, da jo zelo za- nima sodelovanje s svetov- nimi skladatelji: »Saj se bodo le tako lahko citre uveljavile kot koncertno glasbilo in se tako zapisale v zgodovino klasične glasbe.« Foto: Bina Plaznik Ko je Tajda prvič zagledala citre, so ji bile zelo všeč. Vrhunska umetnica na citrah Peter Napret, umetniški vodja citrarskega abonmaja v Žalcu 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 2, 1 1. januar 2024 SPREHOD PO STRUNAH Med njenim nastopom v sklopu citrarskega abonmaja v avli II. slovenskega tabo- ra v Žalcu je Peter Napret, umetniški vodja abonmaja in podpredsednik Citrarskega društva Slovenije, v nagovoru pred občinstvom razglasil ve- lik uspeh mlade citrarke: »Ob mnogih uspehih naših citrar- jev ne morem mimo uspeha Tajde Krajnc, ki je bila v teh dneh med več prijavljenimi kandidati, večinoma nem- škimi, izbrana za profesorico citer na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. To je najbolj ugledno mesto za pedagoga citer. Čeprav je to v prvi vrsti njen osebni uspeh, Tajda Krajnc je šestindvajsetletna Šentjurčanka. Magi- strirala je na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu iz citer umetniške smeri ter instrumentalne pedagogike pri profesorju Georgu Glaslu. Leta 2021 je prejela zlato plaketo na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije Temsig in posebno nagrado za najbolje izvedeno obvezno skladbo ter posebno nagrado za prejetih sto točk. BINA PLAZNIK Vrhunska citrarka Tajda Krajnc Nasledila svojega profesorja v Münchnu je vsekakor tudi naš kolektiv- ni uspeh, ker je iz naše sre- dine izšla citrarka takšnega formata. Zelo smo ponosni in veseli.« Velika potrditev Tajda Krajnc je o svojem ve- likem koraku povedala: »To mi pomeni izjemno čast in zelo veliko odgovornost, saj bom nasledila svojega nek- danjega profesorja na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu, kar ni ravno lahka naloga. To je hkrati tudi velik izziv, ki se ga zelo veselim, priložnost, da bomo citre še bolj razvijali, in tudi potrdi- tev, a ne samo zame, ampak za celo slovensko citrarsko sceno. Ta uspeh ne bi bil mogoč, če ne bi že generacije pred mano intenzivno pilile kakovosti igranja na citre in če se ne bi že prej profesori- ce, pri katerih sem se učila, šolale v Müchnu. Zato sem zelo hvaležna, da bom tudi jaz začela učiti na tej akade- miji.« Citre so lepo glasbilo Tajda se spominja svojega prvega srečanja s citrami: »Glasbilo sem videla v glas- beni šoli, kjer sem se učila klavirsko fl avto. Glasbilo mi je bilo zelo všeč, predstavlja- la sem si, da moraš biti zelo dober, da ti uspe zaigrati na vse te strune. Nato sem se spontano odločila, da bo to moje glasbilo za izražanje prek glasbe.« Študij v Münchnu Sogovornica je povedala, da bi lahko ostala v Sloveni- ji, vendar tukaj študij citer ni bil mogoč. Čeprav si citrar- ji prizadevajo, da bi tudi v Sloveniji vzpostavili ta štu- dij. Spominja se, da je bila prva slovenska diplomirana citrarka v Münchnu Irena Zdolšek, zdaj Anžič: »Ko sem začela igrati citre, se je ravno vrnila v Slovenijo, me učila igrati nanje in mi pred- stavila pot študija, zato sem se potem odločila zanj.« Citre kot koncertno glasbilo Na vprašanje, ali s citrami ustvarja avtorsko glasbo in ali jo privlači skladanje, od- govori, da ne sklada, a rada včasih improvizira, vendar se tega ne poslužuje pogo- sto. Poudari, da jo zelo za- nima sodelovanje s svetov- nimi skladatelji: »Saj se bodo le tako lahko citre uveljavile kot koncertno glasbilo in se tako zapisale v zgodovino klasične glasbe.« Foto: Bina Plaznik Ko je Tajda prvič zagledala citre, so ji bile zelo všeč. Vrhunska umetnica na citrah Peter Napret, umetniški vodja citrarskega abonmaja v Žalcu 40 Št. 29, 19. julij 2018 IZ SVETA ZABAVE Terminal »Fatalna blondinka in njen plen.« Film Terminal je kot eksperiment v mešanju elementov. Vzemite Mesto greha (Sin City) in dovolite, da ga piše nekdo, ki zakasnelo rad ko- pira zgodnjega Quentina Tarantina; tako dama, za katero bi ubijali (ali bili ubiti), postane Margot Robbie v polni maniri Harleyja Queena. Režira naj Nicholas Winding Refn (neon, neon.) Potem iztrgajte čim več zgodbenih trnkov iz filma in jih nadomestite z dialogi, ki predvsem želijo pokazati, kako načitan je scenarist, in manirami igre, ki so pravcata študija, kako biti »kul« na račun popolnoma ničesar. Terminal, sama sebi namenjena zapletenost, ki povzroča glavobol, je dovolj dobro posnet film – in končni tvist vsebuje nekaj moči. Toda čakanje na konec je kot čakanje na vlak ob štirih zjutraj. OCENA: 3 / 10 Ant-man in Osa »Ali nalašč v vsak stavek vstavite besedo kvantum?« Prej- šnji film Marvelove super soap opere Maščevalci (The Aven- gers) je bil epska tragedija s tleskanjem prstov. Ant-man in Osa je sad kontraprogramiranja; lahkotna ZF-komedija z veliko šal na račun velikosti (ne nujno ega). Nemogoče je (skoraj vedno) uporabljeno kot vir šal. Če računate, da smeh ponavadi pomeni korak k sprejemanju tistega, čemur se smejimo, se torej Marvel še vedno drži agende polagalca preproge k naši vedno bolj tehnološki prihodnosti. V tem pristopu nekaj »norosti slabih stripov« prav nič ne škodi, prej obratno, prinese svežino. Po drugi strani ta svežina nima prav več teže kot kratek poletni vetrič. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC Sicario 2: Vojna brez pravil (Sicario 2: Day of the Soldado) Mehiški karteli začnejo trgovati s teroristi po vsej ameriški meji. Za boj proti kriminalu se zvezni agent Matt ponov- no poveže z Alejandrom, ki v prtljagi nosi zločinsko prete- klost … Pomembno: tudi v nadaljevanju akcijske drame filma igrata Benicio Del Toro in Josh Brolin. Na obali Chesil (On Chesil Beach) Edward in Florence na obali Chesil preživljata medene tedne. Toda njuno ljubezen kalita negotovost in strah pred poročno nočjo … Pomembno: slaven britanski pisatelj Ian McEwan je zgodbo priredil po lastnem romanu, v drami igra Saoirse Ronan. Kje: Film pod zvezdami / art mreža. (PZ) 20 Št. 43, 27. oktober 2016 MALI OGLASI / INFORMACIJE STROJI PRODAM MIKSER Inox za miksanje krmne hrane prodam. Telefon 041 999-910. p STISKALNICO za grozdje, 100 l, koš ima letvice proti izpadanju jagod, lepa in vredna ogleda, prodam. Cena po do- govoru. Telefon 041 981-076. 2440 KOSILNICO Tanaka Kawasaki, na laks, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 HIŠO na lokaciji, Žalec, Ložnica 35 c, prodam. Telefon (03) 548-1865, po- poldan. 2360 KUPIM TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Što- re, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Le- tnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V LEPEM, mirnem predelu Celja ugodno prodamo dobro vzdrževano družinsko hišo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 548-5424, 031 585-889. 2373 HIŠO z zemljiščem, drvarnico in gospo- darskim objektom, na lepi lokaciji v Lembergu, bližina gradu in Term Do- brna, energetska izkaznica je izdelana, prodam. Telefon 031 849-750. 2470 ŠENTVID pri Grobelnem, novo naselje. Hišo, letnik 1985, 127 m² stanovanjske površine, obnovljeno, zemljišče 839 m², velik vrt, primerno tudi za malo večjo družino, št. energetske izkaznice 2014-61-100-8, prodam za 122.000 EUR. Telefon 041 560-539. 2398 STANOVANJE ODDAM DVOSOBNO stanovanje, 70 m², v Škofji vasi, popolnoma obnovljeno, oddam ali prodam. Telefon 041 685-555. 2465 DVOSOBNO, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon (03) 577-7094, po 20. uri. 2461 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, 72 m², v pritličju, za dve osebi ali manjšo družino in sobo z lastnim vhodom, za eno osebo, oddam. Telefon 041 650- 737. 2471 KUPIM STANOVANJE ali vikend v Celju oziroma okolici kupim za do 45.000 EUR. Tele- fon 070 561-473. 2402 OPREMA PRODAM ŠTEDILNIK na trdo gorivo, lepo ohranjen, skoraj nov, prodam. Telefon 031 591- 992. 2449 ŽIVALI PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 130 kg in od 240 do 280 kg, prodam. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 2322 NESNICE rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KOKOŠI nesnice jarkice rjave, bele, gra- haste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali na- daljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509- 061. 2347 DVE breji kozi, ena z mlekom, prodam. Telefon 031 561-155. 2414 DVE telici, breji 5 mesecev, vajeni paše, prodam. Telefon 031 604-659. 2433 TELICO limuzin, 670 kg, kravo za zakol ali nadaljnjo rejo in polovico prašiča, prodam. Telefon 070 667-374. 2437 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 PUJSE, 35 kg in pekinške race prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PONI kobilo, staro 9 let in žrebca, starega tri leta in pol, cena za oba 550 EUR, prodam. Telefon 031 464-655. 2446 PRAŠIČE, od 50 do 200 kg, možno tudi polovica, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-097. 2447 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 TELICO simentalko, težko 550 kg, za 970 EUR in telico limuzin, težko 220 kg, prodam za 570 EUR. Telefon 031 461- 158. 2454 BIKCA, stara 2 meseca, čb in teličko, staro 10 dni, čb, prodam. Telefon 031 840- 282. 2406 PRAŠIČE, težke od 20 do 80 kg, domače vzreje, prodam. Telefon 041 797-052. 2461 NEMŠKO ovčarko, staro tri mesece, rodov- niških staršev, prodam. Telefon 031 646-273. 2462 DVA bikca simentalca prodam. Telefon 041 910-466. 2468 TELICO simentalko, brejo v devetem me- secu, prodam. Telefon 070 445-858. 2467 TELIČKO ls lim, težko 240 kg in prašiča, težkega 170 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 2466 BREJO telico simentalko prodam. Telefon 070 259-170. 2475 BREJO telico simentalko in telico pasme limuzin, težko približno 500 kg, obe pašni, prodam. Telefon 031 832-361. 2473 PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, pro- damo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p KUPIM DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653- 286. Š 55 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino žlahtnih sort, 250 litrov, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 040 796- 388. 2434 KRMNI krompir, koruzo in slamo v okro- glih balah prodam. Telefon 041 663- 137, Peter. 2448 KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 MOKO bele koruze, belo vino in vinsko žganje prodam. Telefon 070 494-950, 070 612-705. 2452 DOMAČI česen prodamo. Cena pa dogovo- ru. Telefon 031 384-429. 2453 500 kg rumene kolerabe, okolica Šmarja, prodam. Telefon 070 414-985. 2462 RDEČE vino, jabolčnik in jabolčni kis ugo- dno prodam. Telefon 031 318-430. 2463 SENO, letošnje, kocka 2 EUR, lanska 1,25 EUR, prodam. Telefon 051 228-922. 2469 OSTALO PRODAM BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205. 1821 INVALIDSKI električni skuter voziček, moč- nejši, primeren za starejše, v garanciji, ugodno prodam, lahko dostavim. Tele- fon 041 517-900. p ZIMSKE gume Eskimo S 3, 185/160 R 14, profi l 6 mm, odlično ohranjene, prodam. Telefon 070 419-686. REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393- 461. 2460 DOMAČO repo, kolerabo in petnajst rac tekačic prodam. Telefon 031 756-783. 2439 KAMINSKO peč Smederevo, 9 Kw, rabljeno eno kurilno sezono in dva dimniška grelca, prodam. Telefon 031 276-086. 2443 KUPIM KURILNO olje, tudi iz zemeljske cisterne, kupim in izčrpam. Telefon 051 491- 386. 2474 Vroča imena v poletnem hitu Vroče Slovenija ima talent, priljubljen televizijski šov, je bila v preteklih letih pokazatelj, koliko talenta premoremo Slo- venci. Za mnoge glasbenike je pomenila pomemben korak na poti do uspeha. To poletje se v skladbi Vroče predstavljajo prav tisti, ki so po oddaji uspešno nadaljevali glasbeno pot. Za vroče glasbene ritme so tako poskrbeli BQL (Anej in Rok Piletič), Isaac Palma, Klara Jazbec, Luka Sešek, Nika Zorjan, Lina Kuduzović in Luka Basi. Za Petrom Lovšinom je štirideset let pevske kariere, izdal je pet albumov s Pankr- ti, tri s Sokoli in kar deset sa- mostojnih albumov. Oktobra bo filmski prostor obogatil s celovečernim glasbeno-do- kumentarnim filmom Pero Lovšin – Ti lahko. Film pripoveduje zgodbo o Lovšinu, prvi punk zvezdi nekdanje vzhodne Evrope. Govori o njegovem ustvarja- nju glasbene in tudi neglas- bene slovenske zgodovine. Od uporniškega anarhizma sedemdesetih let prejšnje- ga stoletja, osamosvajanja in demonstracij na Kongre- snem trgu v Ljubljani do evropskega nogometnega prvenstva leta 2000 v Am- sterdamu in do današnjih dni. Kamera Lovšina spre- mlja med nastopi v majhnih slovenskih mestih – s Pankr- Maja Oderlap je predstavila Zaljubljene pesmi. »V ven- ček sem povezala kar štiri ljubezenske uspešnice, ki jih je nekdaj napisal legendarni Brendi. Skladbe so Pošlji mu veter pozdrav, Govorijo, da bo drugi prstan dal, Naj ustavi se korak in Sanjam. To so res ljubezenske pesmi, ki so zaznamovale mojo mladost. Prepevala sem jih kot majhna deklica.« Majo je kasneje v svojo spremljevalno skupino Brendi tudi povabil. »Bil je eden tistih avtorjev, ki je v vsako pesem dal delček sebe, del svojega srca. Obenem je bil tudi moj vzornik in dober prijatelj. Vesela sem, da sem s svojo ekipo odličnih glasbenikov ponovno obudila te legendarne pesmi, ker sem prepričana, da bodo tudi mnoge poslušalce vrnile nekaj let nazaj. Hkrati tako vsi skupaj ohranjamo spomin na enega najboljših slovenskih avtorjev.« Na večjih glasbenih odrih Majo spremlja skupina Power band. Pri nastajanju nove podobe pesmi so sodelovali mnogi glasbeniki, posneta je bila v studiu Lendero&Co. Za videospot je poskrbela produkcijska ekipa televizije Veseljak. Foto: Marko Delbelo Ocepek Film o Peru Lovšinu ti na Dunaju in na velikem odru Cankarjevega doma. V filmu nastopajo Pero Lo- všin, Pankrti, Big Foot Mama, Prismojeni profesorji bluesa, Glen Matlock (Sex Pistols), Birsa Brothers, Španski borci in Darja Lovšin, Matej Lovšin, Igor Vidmar, Gregor Tomc, Peter Mlakar, Borut Mehle in Žare Pak. Režisersko delo je opravil Jani Sever. Maja Oderlap obudila Brendijeve pesmi Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 2, 1 1. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Leto 2023 je bilo res dru- gačno, polno sprememb, nepričakovanih izrednih dogodkov in naposled iz- zivov, odetih v tančico ne- znanega. Mnogi, ki so jih prizadele nesreče, imajo več vprašanj kot odgovorov. Da bi nam leto 2023 ostalo v le- pem spominu, je na mestu, da se vprašamo, kaj se nam je lepega zgodilo, kaj nas je osrečilo, za kaj smo hvale- žni … Preprosto si lahko re- čemo: »Živi in zdravi smo!« Leto 2024 je po kitajskem horoskopu leto (lesenega) zmaja, ki na simbolični ravni predstavlja pogum, karizma- tičnost, odločnost in bojevi- tost. Po kitajskem izročilu se v novem letu obeta tudi ugodno obdobje za številna druženja in priložnosti, za oblikovanje močnih vezi, ka- riero, poklicni razvoj, ustvar- jalno druženje … Na kratko zapisano je to leto naklonje- no vsem, ki imajo jasno vi- zijo, vedo, za kaj se trudijo, in neomajno vztrajajo, ko se pojavijo težave. V takšnem duhu smo va- ščani Razborja pričakali novo leto. V duhu veselega in velikega druženja, ki smo ga December je mesec, ki ponazarja toplino, družino in ob- darovanje, a prepogosto se vmes vrinejo besede, kot so po- trošništvo, prenasičenost in hitenje. Obdarovati se je lepo! In če kaj, potem je največ, kar lahko podarimo drug drugemu, naš čas. Zato smo se v Vrtcu Lipa Štore odločili, da predvsem druženju namenimo enega od prazničnih decembrskih do- godkov našega vrtca. Novoletna Novo leto k nam hiti, radostimo se ga vsi. Pojemo in plešemo, dobre želje pišemo. Sneg bližnji breg zaprši in sankat se gremo mi. Po hribu drvimo in si zdravega leta želimo. Polnočni zvon zadoni, poskočimo od veselja vsi. Pričakovanje in iskrice v očeh pripeljejo nam dedka Mraza na saneh. Lučke nas v sen ponesejo, le naj veliko dobrega za vse prinesejo. Jutro nas v nov dan zbudi, v novo leto korajžno zakorakajmo vsi. Srečno 2024! Gaja Audič, Iva Pikelj, Vita Ivezić, Fia Kolenc, vse 7. b-razred, I. OŠ Žalec Lokalno samooskrbno silvestrovanje obogatili s plesom in petjem. Kar je najpomembnejše, je to, da smo preprosto uživali v druženju. Živimo v času, ko je najtežje biti preprost(o) člo- vek ter se preprosto veseliti, se zavrteti ob glasbi, se gre- ti ob ognju, opolnoči iz srca zapeti ter si s stiskom rok za- želeti srečno novo leto. Nam je uspelo. Vas Razbor obda- jajo travniki, gozd in številni ribniki, ki nudijo domovanje številnim živalskim vrstam, ki nam s svojo (tiho) prisotno- stjo polepšajo življenje, zato smo novo leto pozdravili s pe- smijo Alfi ja Nipiča Silvestrski poljub v soju prskalic, ki so se najlepše zaiskrile v očeh na- ših najmlajših. Za nepozabno samooskrbno silvestrovanje smo poskrbeli vsi, saj je vsak doprinesel kamenček v vaški mozaik druženja po svojih najboljših močeh (priprava hrane in prostora, ozvočenje, transport klopi, miz, lesa za švedske bakle …). Posebna za- hvala je namenjena Krajevni skupnosti Dramlje za podporo ter Prostovoljnemu gasilske- mu društvu Dramlje za zau- panje pri izposoji kompletov miz in klopi. Menimo, da so tovrstna druženja že skoraj izumrla piškotih izpod rok naših star- šev in božičnega čaja izpod rok naših kuharic. K vzdušju so pripomogli premnogi re- kviziti oz. scena, ki so jih v decembru z otroki pripravile vzgojiteljice našega vrtca. Kot spremljevalna dejavnost je bil staršem, otrokom in tudi za- poslenim ponujen tematski fo- tografski kotiček z božičnimi dodatki, kjer so lahko spomin na druženje odnesli s seboj v obliki fotografi je. Za spomin na krasno druženje so druži- ne domov odnesle še skrbno pripravljene mošnjičke, ki so vsebovali piškote in okrasek za smrečico, ki so jih izdelali otroci našega vrtca v decem- brskih ustvarjalnicah. Staršem in otrokom našega vrtca tudi v tem letu želimo, da pridno nabirajo skupne, nepozabne spomine, naj se ne odrečejo igri in naj čas, namenjen otroku in igri, teče počasneje. Uživajte in vse do- bro v letu 2024. KATJA KREVH, DITKA REDNAK, IRENA Z. HRIBAR, BARBARA JAGODIČ V torek, 19. decembra 2023, smo tako za zaposlene, starše in otroke našega Vrt- ca Lipa pripravili Praznično čajanko na prostem, ki jo je otvoril otroški pevski zbor Vrtca Lipa s skladbami Ni po- membno, kaj je kdo, Sreča in Cin cin cin pod mentorstvom vzgojiteljic Maruše Vrhovšek in Urške Krašovec. Po otro- škem petju nas je k druženju z nagovorom prijazno pova- bila pomočnica ravnateljice gospa Valentina Jurko ter prisotnim zaželela prijetno druženje in lepe prihajajoče božično-novoletne praznike. V ospredju naše Praznične čajanke je resnično bilo dru- ženje ob doma pripravljenih V petek, 4. avgusta, je Savinja zelo prizadela veliko občanov ob- čine Polzela. Poplavila je veliko sta- novanjskih in industrijskih zgradb in nastala je ogromna škoda. V takšnih trenutkih vsaka pomoč veliko pomeni in spoznali smo, da so v naši občini in zunaj nje še do- bri ljudje. Takšni so tudi v naši prija- teljski in pobrateni občini Destrnik. S pomočjo Društva upokojencev Andraž nad Polzelo nas je poklical podjetnik iz te občine Branko Gori- čan in ponudil pomoč eni od popla- vljenih družin. Ko si je ogledal hišo, je ugotovil, da beljenje ne bo dovolj. Odstraniti je bilo treba celoten omet in ga nadomestiti z novim. Zato je za dodatno mnenje poklical še podjetje Murexin iz Puconcev in potrdili so njegovo ugotovitev. Tudi to podjetje je priskočilo na pomoč in zagotovilo ves material za ometavanje za pribli- žno 190 kvadratnih metrov površin. Po končanem ometavanju in suše- nju sten je podjetnik s svojo ekipo vse stene še izravnal s kitom in jih prebelil. Delo so uspešno končali. Ob koncu so se ob lastnikih hiše in pleskarju Branetu Goričanu zbrali še župan Jože Kužnik, predstavnik Društva upokojencev Andraž nad Polzelo in podžupan občine. IGOR PUNGARTNIK ter da je skrajni čas, da jih oživimo ter dokažemo, da iskreno osrečujejo in pove- zujejo lokalno skupnost. Naj ne bodo zgolj (narav- ne) nesreče povod za pove- zovanje, solidarnost in nese- bičnost. Želimo vam zdravja, miru, ljubezni, sreče, nasmehov in kakšen evro. Sr(e)čno 2024! ALEKSANDRA GRADIŠNIK KRIVEC S skupnimi močmi do obnove poplavljene hiše Praznična decembrska čajanka Podžupan Igor Pungartnik, solastnik stanovanjske hiše Stanko Šalamun, podjetnik Branko Goričan, so- lastnica stanovanjske hiše Jožica Šalamun, župan Jože Kužnik in predstavnik Društva upokojencev Andraž Andraž Tone Mešič Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 2, 1 1. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Leto 2023 je bilo res dru- gačno, polno sprememb, nepričakovanih izrednih dogodkov in naposled iz- zivov, odetih v tančico ne- znanega. Mnogi, ki so jih prizadele nesreče, imajo več vprašanj kot odgovorov. Da bi nam leto 2023 ostalo v le- pem spominu, je na mestu, da se vprašamo, kaj se nam je lepega zgodilo, kaj nas je osrečilo, za kaj smo hvale- žni … Preprosto si lahko re- čemo: »Živi in zdravi smo!« Leto 2024 je po kitajskem horoskopu leto (lesenega) zmaja, ki na simbolični ravni predstavlja pogum, karizma- tičnost, odločnost in bojevi- tost. Po kitajskem izročilu se v novem letu obeta tudi ugodno obdobje za številna druženja in priložnosti, za oblikovanje močnih vezi, ka- riero, poklicni razvoj, ustvar- jalno druženje … Na kratko zapisano je to leto naklonje- no vsem, ki imajo jasno vi- zijo, vedo, za kaj se trudijo, in neomajno vztrajajo, ko se pojavijo težave. V takšnem duhu smo va- ščani Razborja pričakali novo leto. V duhu veselega in velikega druženja, ki smo ga December je mesec, ki ponazarja toplino, družino in ob- darovanje, a prepogosto se vmes vrinejo besede, kot so po- trošništvo, prenasičenost in hitenje. Obdarovati se je lepo! In če kaj, potem je največ, kar lahko podarimo drug drugemu, naš čas. Zato smo se v Vrtcu Lipa Štore odločili, da predvsem druženju namenimo enega od prazničnih decembrskih do- godkov našega vrtca. Novoletna Novo leto k nam hiti, radostimo se ga vsi. Pojemo in plešemo, dobre želje pišemo. Sneg bližnji breg zaprši in sankat se gremo mi. Po hribu drvimo in si zdravega leta želimo. Polnočni zvon zadoni, poskočimo od veselja vsi. Pričakovanje in iskrice v očeh pripeljejo nam dedka Mraza na saneh. Lučke nas v sen ponesejo, le naj veliko dobrega za vse prinesejo. Jutro nas v nov dan zbudi, v novo leto korajžno zakorakajmo vsi. Srečno 2024! Gaja Audič, Iva Pikelj, Vita Ivezić, Fia Kolenc, vse 7. b-razred, I. OŠ Žalec Lokalno samooskrbno silvestrovanje obogatili s plesom in petjem. Kar je najpomembnejše, je to, da smo preprosto uživali v druženju. Živimo v času, ko je najtežje biti preprost(o) člo- vek ter se preprosto veseliti, se zavrteti ob glasbi, se gre- ti ob ognju, opolnoči iz srca zapeti ter si s stiskom rok za- želeti srečno novo leto. Nam je uspelo. Vas Razbor obda- jajo travniki, gozd in številni ribniki, ki nudijo domovanje številnim živalskim vrstam, ki nam s svojo (tiho) prisotno- stjo polepšajo življenje, zato smo novo leto pozdravili s pe- smijo Alfi ja Nipiča Silvestrski poljub v soju prskalic, ki so se najlepše zaiskrile v očeh na- ših najmlajših. Za nepozabno samooskrbno silvestrovanje smo poskrbeli vsi, saj je vsak doprinesel kamenček v vaški mozaik druženja po svojih najboljših močeh (priprava hrane in prostora, ozvočenje, transport klopi, miz, lesa za švedske bakle …). Posebna za- hvala je namenjena Krajevni skupnosti Dramlje za podporo ter Prostovoljnemu gasilske- mu društvu Dramlje za zau- panje pri izposoji kompletov miz in klopi. Menimo, da so tovrstna druženja že skoraj izumrla piškotih izpod rok naših star- šev in božičnega čaja izpod rok naših kuharic. K vzdušju so pripomogli premnogi re- kviziti oz. scena, ki so jih v decembru z otroki pripravile vzgojiteljice našega vrtca. Kot spremljevalna dejavnost je bil staršem, otrokom in tudi za- poslenim ponujen tematski fo- tografski kotiček z božičnimi dodatki, kjer so lahko spomin na druženje odnesli s seboj v obliki fotografi je. Za spomin na krasno druženje so druži- ne domov odnesle še skrbno pripravljene mošnjičke, ki so vsebovali piškote in okrasek za smrečico, ki so jih izdelali otroci našega vrtca v decem- brskih ustvarjalnicah. Staršem in otrokom našega vrtca tudi v tem letu želimo, da pridno nabirajo skupne, nepozabne spomine, naj se ne odrečejo igri in naj čas, namenjen otroku in igri, teče počasneje. Uživajte in vse do- bro v letu 2024. KATJA KREVH, DITKA REDNAK, IRENA Z. HRIBAR, BARBARA JAGODIČ V torek, 19. decembra 2023, smo tako za zaposlene, starše in otroke našega Vrt- ca Lipa pripravili Praznično čajanko na prostem, ki jo je otvoril otroški pevski zbor Vrtca Lipa s skladbami Ni po- membno, kaj je kdo, Sreča in Cin cin cin pod mentorstvom vzgojiteljic Maruše Vrhovšek in Urške Krašovec. Po otro- škem petju nas je k druženju z nagovorom prijazno pova- bila pomočnica ravnateljice gospa Valentina Jurko ter prisotnim zaželela prijetno druženje in lepe prihajajoče božično-novoletne praznike. V ospredju naše Praznične čajanke je resnično bilo dru- ženje ob doma pripravljenih V petek, 4. avgusta, je Savinja zelo prizadela veliko občanov ob- čine Polzela. Poplavila je veliko sta- novanjskih in industrijskih zgradb in nastala je ogromna škoda. V takšnih trenutkih vsaka pomoč veliko pomeni in spoznali smo, da so v naši občini in zunaj nje še do- bri ljudje. Takšni so tudi v naši prija- teljski in pobrateni občini Destrnik. S pomočjo Društva upokojencev Andraž nad Polzelo nas je poklical podjetnik iz te občine Branko Gori- čan in ponudil pomoč eni od popla- vljenih družin. Ko si je ogledal hišo, je ugotovil, da beljenje ne bo dovolj. Odstraniti je bilo treba celoten omet in ga nadomestiti z novim. Zato je za dodatno mnenje poklical še podjetje Murexin iz Puconcev in potrdili so njegovo ugotovitev. Tudi to podjetje je priskočilo na pomoč in zagotovilo ves material za ometavanje za pribli- žno 190 kvadratnih metrov površin. Po končanem ometavanju in suše- nju sten je podjetnik s svojo ekipo vse stene še izravnal s kitom in jih prebelil. Delo so uspešno končali. Ob koncu so se ob lastnikih hiše in pleskarju Branetu Goričanu zbrali še župan Jože Kužnik, predstavnik Društva upokojencev Andraž nad Polzelo in podžupan občine. IGOR PUNGARTNIK ter da je skrajni čas, da jih oživimo ter dokažemo, da iskreno osrečujejo in pove- zujejo lokalno skupnost. Naj ne bodo zgolj (narav- ne) nesreče povod za pove- zovanje, solidarnost in nese- bičnost. Želimo vam zdravja, miru, ljubezni, sreče, nasmehov in kakšen evro. Sr(e)čno 2024! ALEKSANDRA GRADIŠNIK KRIVEC S skupnimi močmi do obnove poplavljene hiše Praznična decembrska čajanka Podžupan Igor Pungartnik, solastnik stanovanjske hiše Stanko Šalamun, podjetnik Branko Goričan, so- lastnica stanovanjske hiše Jožica Šalamun, župan Jože Kužnik in predstavnik Društva upokojencev Andraž Andraž Tone Mešič Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 2, 1 1. januar 2024 BRALCI POROČEVALCI Novi TEDNIK št. 52 28. 12. 2023  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 52, 28. december 2023 NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Celje razpisuje delovno mesto: NOVINAR (m/ž) Hodiš po svetu z odprtimi očmi? Rad/-a postavljaš vprašanja in iščeš odgovore ter si vešč/-a pisanja? Zgrabi priložnost in nas prepričaj s kratkim življenjepisom.   Pričakujemo: - poznavanje regijske problematike - VII. stopnjo izobrazbe družboslovne smeri, - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na področju novinarstva, - poznavanje procesa dela v uredništvu, - organizacijske in komunikacijske sposobnosti, - sposobnost timskega delovanja, obvladovanje stresnih situacij, - inovativnost, proaktivnost, ciljno usmerjenost, - vozniški izpit B-kategorije. Nudimo - redno zaposlitev s poizkusnim delom 6 mesecev, - stimulativno plačilo, - možnost kreativnega izražanja in soustvarjanja časopisa, - pokrivanje različnih novinarskih zvrsti, - delo v medijski hiši z 78-letno tradicijo, - možnost rekreativno-športnega udejstvovanja. Prednost bodo imeli kandidati iz Celja in bližnje okolice. Kandidati morajo k prijavi priložiti kratek življenjepis. Pisne prijave sprejemamo do 31. januarja 2024 na naslov: NT&RC, d. o. o. (za razpis), Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali po e-pošti: tednik@nt-rc.si. Več o nas na: www.nt-rc.si Novoletni bazar v OŠ Frana Kranjca Celje Od učencev do poslanca Da so bili novoletni prazniki v našem kraju prijetni tudi za živali, je že peto leto poskrbel poslanec državnega zbora Aleksander Reberšek. S svojim obiskom in z nakupom velike do- nacije hrane in priboljškov je članicam društva Društva proti mučenju žival Celje, ki skrbimo za prazne želodčke muck tudi v Štorah, olajšal delo. Z donacijo smo ob Štorah nahranile muce tudi v delu občin Celje, Šentjur in Rogaška Slatina. A Reberšek ni edini, ki nam je priskočil na pomoč. Tik pred božičem smo v društvu prejeli obvestilo, da nas pričakujejo učenci Osnovne šole Lava z dvema bogato zvrhanima škatlama priboljškov za muce in kužke. Učenci so pod vodstvom ravnateljice Marijane Kolenko in seveda ob podpori staršev našemu društvu pričarali lepe praznike. VERICA ŠTANTE Vse skupine društva Most Žalec je 12. decembra 2023 na zaključku leta obiskal Božiček. Gledališka skupina Pika na i iz KUD Svoboda Griže je uprizorila predstavo. Voditeljica Špela Jovan se je vsem zahvalila za odlično iz- peljane programe v letu in se zahvalila članicam, ker z vztraj- nostjo in empatijo skupaj gradi- jo mostove med generacijami, krepijo medsebojno razumeva- nje in povezovanje. Skupine, ki tvorijo društvo Most Žalec, so postale zgled skupinskega dela, kjer vsak prispeva svoj delček in skupaj ustvarjajo močnejšo vez. Medgeneracijsko povezo- vanje je preraslo v več kot le sodelovanje – postalo je tkivo, ki prepleta srca in duše. »V tem času nežnosti in razumevanja si vzemimo trenutek za premi- šljevanje o pomenu skupnosti in moči medsebojne podpore. Naj bo ta čas priložnost za ne- govanje duševnega zdravja, saj se v objemu ljubezni in med- sebojnega spoštovanja rojeva notranji mir. V teh prazničnih dneh naj bo naša empatija kot svetilnik, ki razsvetljuje poti tistim, ki morda potrebujejo našo pomoč. Naj bo božično- -novoletni čas obdobje topline, ljubezni in skupnega veselja,« je bila izrečena misel in želja predsednice društva Špele Jo- van. S priznanjem, ki ga je Špela prejela ob občinskem prazni- ku, je društvo postalo še bolj prepoznavno, saj deluje in se pojavlja na vseh področjih oskrbe starejših. Pozdrav je prispevala tudi pomočnica direktorja Centra za socialno delo Savinjsko-Šaleška, eno- ta Žalec, Metka Prevolnik. Izrekla je veliko lepih besed o srčnosti in požrtvovalnosti voditeljic Mosta, uspešnem izvajanju programov, vključe- vanju in sodelovanju članov. Po kosilu je druženje poveza- la z večno pravljico Zvezdica Zaspanka skupina Pika na i. Razveselila in razvnela je srca vseh prisotnih. S simbolnimi darili in z voščilnico je vsako članico ob koncu obdaril Bo- žiček. Bilo je veselo, srečno in navdihujoče srečanje, ki je grelo srca še zadnje dni leta 2023 in poneslo tople stiske rok, vesele objeme in dobre želje v leto 2024. Društvo Most Žalec V soboto, 9. decembra 2023, je bil v OŠ Frana Kranjca tradicionalni novo- letni bazar, ki smo ga letos poimenovali Praznično leto Slovencev. Praznovanja in letni časi so bili povezani od nekdaj. Človek se je še posebej v preteklosti moral podrejati zakonom narave in se ji pri- lagajati, prazniki pa so mu predstavljali oddih, sprosti- tev, zabavo. Še danes ima- mo ljudje do praznikov in praznovanja poseben odnos. Praznike smo skozi letne čase skupaj podoživeli ob predstavitvah, ki so jih pri- pravili učenci posameznih razredov, program pa so popestrile tudi izvrstne pe- smi šolskih pevskih zborov. Učenci so praznike predsta- vili na različne načine – peli, igrali na inštrumente, dekla- mirali, dramatizirali, tako da je bil program resnično bogat in zanimiv. Po kulturnem programu so na bogato založenih stojni- cah obiskovalcem ponudili različne unikatne izdelke. V sproščenem druženju in prazničnem vzdušju je čas hitro minil. Na koncu smo bili vsi mnenja, da je prire- ditev odlično uspela in da so bili doseženi vsi cilji. BARBARA ŽGAJNER, MARTINA KROFLIČ Ob koncu leta Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 2, 1 1. januar 2024 AKTUALNA PONUDBA Z odnosom do svojih stopal izražamo ljubezen do sebe Sol EPSOM in UREA sta zmagovit par za nego stopal Strankam želimo vedno ponuditi le najboljše, zato smo razvili linijo izdelkov za nego nohtov in stopal, ki je v celoti razvita in proizvedena v Sloveniji. Naše poslanstvo je pomagati ljudem do prijetnega koraka. S to mislijo so bili ustvarjeni vsi naši izdelki. Vse naše izdelke najdete v naših centrih po Sloveniji, na spletu in v izbranih lekarnah. Ponosni smo, da lahko z vami delimo nov izdelek, ki navdušuje naše stranke. Kopalno sol za noge BALMOFLEX. To je zagotovo izdelek, ki bi ga moral uporabljati vsak, saj lahko pre- prosto in hitro poskrbimo za osnovno nego svojih stopal in nohtov. Odličen je pri utrujenih nogah, pusti in suhi koži, razpokanih petah, občutljivi ali rdečkasti koži in diabetikih, saj vsebuje kar 10 odstotkov UREE. Osnova soli je EPSOM SOL, ki deluje sproščujoče na naše telo, blaži bolečine in krče v mišicah, zmanjšuje oteklost nog in izboljša prekrvavitev. Na pomoč, imam glivice na nohtih! Prav tako smo specializirani za sanacijo glivičnih okužb nohtov in kože na stopalih. Glivice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sveta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno saniramo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. V AN. NIKI poudarjamo celostni pristop k sanaciji glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN. NIKA za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopolnila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri sanaciji glivic na nohtih. V več kot 15 letih izkušenj na področju sanacije glivičnih obolenj nohtov smo spoznali, kako resna problematika so glivice. Ne gre le za estetski problem, temveč tudi za zdravstveni. Mnoge znanstvene študije kažejo povezavo med različnimi bolezenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj glivice v naš krvni obtok sproščajo toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo odpravo glivic takoj, ko opazimo spremembe nohta. Stopala nas nosijo celo življenje, zato je zelo pomembno, da jim dnevno namenjamo pozornost. V Centrih medicinske pedikure AN. NIKA si prizadevamo osveščati ljudi o nujnosti ustrezne in redne nege stopal doma kot tudi z obiskom pedikerja. Metoda AN. NIKA Centre AN. NIKA odlikuje več kot 15 let izkušenj na področju reševanja problematik nohtov in stopal. Ustanoviteljica podjetja Vida Ozis je razvila metode dela AN. NIKA, ki nam omogočajo izboljšanje tudi najzahtevnejših problematik na stopalih in noh- tih. Z njimi uspešno odpravimo: • vraščene nohte • glivične okužbe nohtov • kurja očesa in otiščance • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovane nohte. Preprosta rešitev pri vraščenem nohtu Vraščanje nohta je zaradi današnjega načina življenja postalo boleča problematika zahodnega sveta. Slabost kirurških posegov so dolgotrajne bolečine in ponavljajoče se težave z vraščanjem, zato v Centrih AN. NIKA vraščene nohte uspešno rešujemo z lastno medicin- sko nohtno sponko, ki je registriran medicinski pripomoček in nosi oznako CE. Naša metoda sanacije vraščenih nohtov je zelo hitra, neinvazivna in učinkovita. Medicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergranulacije, sladkornih bolnikih in otrocih. Kako prepoznamo vraščen noht? Vraščen noht prepoznamo po bolečem obnohtju, ki ga lahko spremljata rdečina in vnetje. Zelo je pomembno, da poišče- mo strokovnega pedikerja ob prvih znakih vraščanja, saj tako skrajšamo celoten potek sanacije. Medicinska nohtna sponka AN. NIKA je tanka žička iz medicinskega jekla in zaradi svoje edinstvene oblike omogoča takojšnjo razbremenitev mesta, kjer se vrašča noht. Prilagodimo jo za vsakega posebej in tako dosežemo popolno prileganje nohtu ter hitro odpravo bolečin. Po namestitvi medicinske nohtne sponke AN. NIKA ne potre- bujemo bolniške odsotnosti in se lahko nemoteno ukvarjamo s športom. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Izreži kuponček za popust in preizkusi kopalno sol. PREJ POTEM Vraščen noht, ki se je saniral s pomočjo metode AN.NIKA namestitve AN.NIKA medicinske nohtne sponke Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 2, 1 1. januar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Drsanje v zgodnjih šest- desetih letih prejšnjega stoletja (huh, kako daleč je že to …) je bilo »in«. Mladi smo se zbirali v celjskem Mestnem parku na drsali- šču. Led je bil malo grbast, ker je bil naraven, saj so bile takrat hude zime, v pravem pomenu besede. Pa nič zato. Pri vratolomnih vožnjah kljub temu nismo imeli ovir. Vsake toliko časa smo si drsalke dali nabrusi- ti, da smo lahko nadaljevali z divjimi vožnjami. Dekleta smo oprezovala za hokejisti, ki so bili v tistem času najbolj zanimivi za nas. Oni so nam bili za vzgled in hoteli smo drsati tako hitro, kot so oni. Seveda je bilo temu primerno dosti padcev na trd led in ponašali smo se z modricami, predvsem na zadnji plati. Do smučanja me je minilo, ker sem si nadela predolge smuči, tiste suličar- ke, kot smo jim rekli. Pripela sem si jih z usnjenimi pasovi in potem so se noge zaple- tale in smučke križale ob vsakem premiku. Kdo bi se s tem ukvarjal!? Drsalke sem si preprosto nadela in že je šlo naprej po ledu z nadzvočno hitrostjo. Pozneje, ko sva se z Valentinom že poznala, sva hodila drsat na celjsko drsa- lišče najmanj dvakrat teden- sko. S prijatelji smo skupaj drsali ob večerih in zaključili ob vročem čaju, ki so ga stre- gli kar ob drsališču. Ob sreba- nju smo opazovali drsajoče in se hihitali, gledajoč njihove padce. Pozneje sva vodila na drsališče tudi otroka, dokler sta bila manjša, in z njima dr- sala. Ko sta otroka zrasla, sva hodila drsat sama na večerne rekreacije in takrat je pred- vsem Valentin postal bolj pre- drzen drsalec. Podil se je po ledu kot za stavo, kar je po- zneje počel tudi na smučeh. Jaz ga nisem dohajala, zato tudi njegovih padcev nisem videla … Dokler ni obležal na ledu. To, da za padec kljub njegovi hitrosti ni bil kriv, ni nič pomagalo. Brhka drsal- ka ga je zadela z drsalko od zadaj in mu tako zvila nogo, da mu je koleno dobesedno vrglo iz položaja. Od bolečine je padel v nezavest in na no- silih so ga odnesli z drsališča. No, zgodba se je naslednje leto ponovila, sicer v malo milejši obliki, ampak vseeno je bil deležen punkcije kole- na in longete. Tako je z dr- sanjem zaključil za vekomaj. Sami se mi ni ljubilo hoditi na drsališče, zato sva se skupaj odločila za smučanje. To pa je že druga, nič manj zanimi- va zgodba. Prispevala: Mirjana Steblovnik Če drsaš, lahko tudi nadrsaš Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. S sinom Sergejem na drsališču v celjskem mestnem parku leta 1969 Enak doprinos kot v športu, morda še celo za odtenek večji, ima TVD Partizan Gaberje v organi- zaciji in izvajanju športnih ter družabnih dogodkov v Celju. Tudi tukaj je društvo izhajalo iz sokolske tradi- cije, kjer so enak delež kot v šport vlagali tudi v prire- ditveno dejavnost, kamor so sodile veselice, plesi, izleti, športne akademije, otroški tabori … Partizanski dom in špor- tna ploščad za njim sta bila tako društveni prostor, kjer so člani slavili društvene in osebne obletnice, ob tem pa pripravljali javne maškara- de, plese, rekreativne špor- tne turnirje in igre, gledali- ške predstave, koncerte in nasploh pustili vrata doma in dvorane odprta za različ- ne ideje športa, kulture in družabnosti. Prav tako ni nobeno odpr- tje prostorov, podjetij, kul- turnih in športnih dogodkov v Celju minilo brez članov Partizana Gaberje, ki so izvajali različne gibalne in športne like kot del otvori- tvenega programa. Gaberski Partizan je pove- zave iskal tudi zunaj meja Celja, tako so bili bratsko povezani s partizanskimi društvi iz Rakovice in Vu- kovarja, s katerimi so pri- pravljali športno-družabna srečanja pod imenom CRV. Poseben doprinos ima društvo tudi h gibalni in športni vzgoji otrok. Ta pa ni potekala zgolj v društve- nih prostorih, pač pa tudi na vsakoletnih športnih tabo- rih, kot sta bila Gozdna šola v Mozirju in športni tabor v Puntiželi. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje TVD Partizan Gaberje (7) Partizanovci so gojili tudi zimske športe – smučanje v petdesetih letih. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Družabno srečanje članov po občnem zboru leta 1974 Več generacij Partizana na društvenem izletu 1970. (Foto: osebni arhiv Darka Končana) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 2, 1 1. januar 2024 AKTUALNA PONUDBA Z odnosom do svojih stopal izražamo ljubezen do sebe Sol EPSOM in UREA sta zmagovit par za nego stopal Strankam želimo vedno ponuditi le najboljše, zato smo razvili linijo izdelkov za nego nohtov in stopal, ki je v celoti razvita in proizvedena v Sloveniji. Naše poslanstvo je pomagati ljudem do prijetnega koraka. S to mislijo so bili ustvarjeni vsi naši izdelki. Vse naše izdelke najdete v naših centrih po Sloveniji, na spletu in v izbranih lekarnah. Ponosni smo, da lahko z vami delimo nov izdelek, ki navdušuje naše stranke. Kopalno sol za noge BALMOFLEX. To je zagotovo izdelek, ki bi ga moral uporabljati vsak, saj lahko pre- prosto in hitro poskrbimo za osnovno nego svojih stopal in nohtov. Odličen je pri utrujenih nogah, pusti in suhi koži, razpokanih petah, občutljivi ali rdečkasti koži in diabetikih, saj vsebuje kar 10 odstotkov UREE. Osnova soli je EPSOM SOL, ki deluje sproščujoče na naše telo, blaži bolečine in krče v mišicah, zmanjšuje oteklost nog in izboljša prekrvavitev. Na pomoč, imam glivice na nohtih! Prav tako smo specializirani za sanacijo glivičnih okužb nohtov in kože na stopalih. Glivice na nohtih so trdovratna problematika sodobnega sveta, ki prizadene ogromno ljudi. V Centrih AN. NIKA imamo razvite lastne metode, s katerimi uspešno saniramo glivične nohte, ki so oboleli tudi že več let. V AN. NIKI poudarjamo celostni pristop k sanaciji glivičnih okužb nohtov, zato smo razvili lastne izdelke AN. NIKA za nego nohtov in stopal kot tudi prehranska dopolnila, s katerimi podpremo čiščenje telesa in tako pomagamo strankam do še hitrejših in boljših rezultatov pri sanaciji glivic na nohtih. V več kot 15 letih izkušenj na področju sanacije glivičnih obolenj nohtov smo spoznali, kako resna problematika so glivice. Ne gre le za estetski problem, temveč tudi za zdravstveni. Mnoge znanstvene študije kažejo povezavo med različnimi bolezenskimi stanji in glivicami na nohtih, saj glivice v naš krvni obtok sproščajo toksine. Zato je zelo pomembno, da začnemo odpravo glivic takoj, ko opazimo spremembe nohta. Stopala nas nosijo celo življenje, zato je zelo pomembno, da jim dnevno namenjamo pozornost. V Centrih medicinske pedikure AN. NIKA si prizadevamo osveščati ljudi o nujnosti ustrezne in redne nege stopal doma kot tudi z obiskom pedikerja. Metoda AN. NIKA Centre AN. NIKA odlikuje več kot 15 let izkušenj na področju reševanja problematik nohtov in stopal. Ustanoviteljica podjetja Vida Ozis je razvila metode dela AN. NIKA, ki nam omogočajo izboljšanje tudi najzahtevnejših problematik na stopalih in noh- tih. Z njimi uspešno odpravimo: • vraščene nohte • glivične okužbe nohtov • kurja očesa in otiščance • bradavice • suhe in razpokane pete • poškodovane nohte. Preprosta rešitev pri vraščenem nohtu Vraščanje nohta je zaradi današnjega načina življenja postalo boleča problematika zahodnega sveta. Slabost kirurških posegov so dolgotrajne bolečine in ponavljajoče se težave z vraščanjem, zato v Centrih AN. NIKA vraščene nohte uspešno rešujemo z lastno medicin- sko nohtno sponko, ki je registriran medicinski pripomoček in nosi oznako CE. Naša metoda sanacije vraščenih nohtov je zelo hitra, neinvazivna in učinkovita. Medicinsko nohtno sponko AN. NIKA lahko namestimo tudi pri hudih primerih hipergranulacije, sladkornih bolnikih in otrocih. Kako prepoznamo vraščen noht? Vraščen noht prepoznamo po bolečem obnohtju, ki ga lahko spremljata rdečina in vnetje. Zelo je pomembno, da poišče- mo strokovnega pedikerja ob prvih znakih vraščanja, saj tako skrajšamo celoten potek sanacije. Medicinska nohtna sponka AN. NIKA je tanka žička iz medicinskega jekla in zaradi svoje edinstvene oblike omogoča takojšnjo razbremenitev mesta, kjer se vrašča noht. Prilagodimo jo za vsakega posebej in tako dosežemo popolno prileganje nohtu ter hitro odpravo bolečin. Po namestitvi medicinske nohtne sponke AN. NIKA ne potre- bujemo bolniške odsotnosti in se lahko nemoteno ukvarjamo s športom. AN. NIKA Celje, 051 661 665, info@annika.si, www.annika.si, www.annika.si/shop Izreži kuponček za popust in preizkusi kopalno sol. PREJ POTEM Vraščen noht, ki se je saniral s pomočjo metode AN.NIKA namestitve AN.NIKA medicinske nohtne sponke Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 2, 1 1. januar 2024 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA Drsanje v zgodnjih šest- desetih letih prejšnjega stoletja (huh, kako daleč je že to …) je bilo »in«. Mladi smo se zbirali v celjskem Mestnem parku na drsali- šču. Led je bil malo grbast, ker je bil naraven, saj so bile takrat hude zime, v pravem pomenu besede. Pa nič zato. Pri vratolomnih vožnjah kljub temu nismo imeli ovir. Vsake toliko časa smo si drsalke dali nabrusi- ti, da smo lahko nadaljevali z divjimi vožnjami. Dekleta smo oprezovala za hokejisti, ki so bili v tistem času najbolj zanimivi za nas. Oni so nam bili za vzgled in hoteli smo drsati tako hitro, kot so oni. Seveda je bilo temu primerno dosti padcev na trd led in ponašali smo se z modricami, predvsem na zadnji plati. Do smučanja me je minilo, ker sem si nadela predolge smuči, tiste suličar- ke, kot smo jim rekli. Pripela sem si jih z usnjenimi pasovi in potem so se noge zaple- tale in smučke križale ob vsakem premiku. Kdo bi se s tem ukvarjal!? Drsalke sem si preprosto nadela in že je šlo naprej po ledu z nadzvočno hitrostjo. Pozneje, ko sva se z Valentinom že poznala, sva hodila drsat na celjsko drsa- lišče najmanj dvakrat teden- sko. S prijatelji smo skupaj drsali ob večerih in zaključili ob vročem čaju, ki so ga stre- gli kar ob drsališču. Ob sreba- nju smo opazovali drsajoče in se hihitali, gledajoč njihove padce. Pozneje sva vodila na drsališče tudi otroka, dokler sta bila manjša, in z njima dr- sala. Ko sta otroka zrasla, sva hodila drsat sama na večerne rekreacije in takrat je pred- vsem Valentin postal bolj pre- drzen drsalec. Podil se je po ledu kot za stavo, kar je po- zneje počel tudi na smučeh. Jaz ga nisem dohajala, zato tudi njegovih padcev nisem videla … Dokler ni obležal na ledu. To, da za padec kljub njegovi hitrosti ni bil kriv, ni nič pomagalo. Brhka drsal- ka ga je zadela z drsalko od zadaj in mu tako zvila nogo, da mu je koleno dobesedno vrglo iz položaja. Od bolečine je padel v nezavest in na no- silih so ga odnesli z drsališča. No, zgodba se je naslednje leto ponovila, sicer v malo milejši obliki, ampak vseeno je bil deležen punkcije kole- na in longete. Tako je z dr- sanjem zaključil za vekomaj. Sami se mi ni ljubilo hoditi na drsališče, zato sva se skupaj odločila za smučanje. To pa je že druga, nič manj zanimi- va zgodba. Prispevala: Mirjana Steblovnik Če drsaš, lahko tudi nadrsaš Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@ knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra. si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. S sinom Sergejem na drsališču v celjskem mestnem parku leta 1969 Enak doprinos kot v športu, morda še celo za odtenek večji, ima TVD Partizan Gaberje v organi- zaciji in izvajanju športnih ter družabnih dogodkov v Celju. Tudi tukaj je društvo izhajalo iz sokolske tradi- cije, kjer so enak delež kot v šport vlagali tudi v prire- ditveno dejavnost, kamor so sodile veselice, plesi, izleti, športne akademije, otroški tabori … Partizanski dom in špor- tna ploščad za njim sta bila tako društveni prostor, kjer so člani slavili društvene in osebne obletnice, ob tem pa pripravljali javne maškara- de, plese, rekreativne špor- tne turnirje in igre, gledali- ške predstave, koncerte in nasploh pustili vrata doma in dvorane odprta za različ- ne ideje športa, kulture in družabnosti. Prav tako ni nobeno odpr- tje prostorov, podjetij, kul- turnih in športnih dogodkov v Celju minilo brez članov Partizana Gaberje, ki so izvajali različne gibalne in športne like kot del otvori- tvenega programa. Gaberski Partizan je pove- zave iskal tudi zunaj meja Celja, tako so bili bratsko povezani s partizanskimi društvi iz Rakovice in Vu- kovarja, s katerimi so pri- pravljali športno-družabna srečanja pod imenom CRV. Poseben doprinos ima društvo tudi h gibalni in športni vzgoji otrok. Ta pa ni potekala zgolj v društve- nih prostorih, pač pa tudi na vsakoletnih športnih tabo- rih, kot sta bila Gozdna šola v Mozirju in športni tabor v Puntiželi. Sebastjan Weber, Muzej novejše zgodovine Celje TVD Partizan Gaberje (7) Partizanovci so gojili tudi zimske športe – smučanje v petdesetih letih. (Foto: arhiv ŠD Gaberje) Družabno srečanje članov po občnem zboru leta 1974 Več generacij Partizana na društvenem izletu 1970. (Foto: osebni arhiv Darka Končana) Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 2, 1 1. januar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Z veseljem boste opazovali odziv nekoga, ki je globoko prisoten v vašem življenju. V svoje delovanje boste vnesli ve- liko poguma in odločnosti, zato boste dosegli svoj cilj in dosegli svojo zmago na poti. Vaša vla- darica se nahaja v znamenju vodnarja, imeli boste odlične in izvirne ideje, ki jih morate nujno uresničiti. Na čustvenem področju lahko ostajate zadrža- ni in nepredvidljivi, potrudite se za boljšo komunikacijo. Vaše misli tavajo daleč stran in za trenutek se zdite oddalje- ni tudi vi sami. Aspekt vašega vladarja z Merkurjem vas bo navdajal z močno intuicijo, vendar s konkretnimi odlo- čitvami počakajte še dan ali dva. Imeli boste dober občutek za ljudi, zato lahko pričakujete dober razplet pri neki kočljivi zadevi. Na delovnem področju boste želi uspehe in se prav do- bro počutili ob pohvalah, ki jih boste deležni. Vaša koncentracija bo mo- tena, ne glede na to, pa bo- ste naredili kar nekaj dobrih, uspešnih potez. Nekoga boste presenetili s svojim odzivom, zato se boste odlično počutili. V ljubezni vas čaka preseneče- nje, na katerega niste računa- li, zato se vam bodo pokazale nove razsežnosti. V poslovnem smislu lahko prav v tem obdo- bju uresničite zadevo, ki je bila aktualna lani jeseni. Veseli boste in prodorni, uspeli boste dokončati delo, v katerega ste v preteklosti vloži- li veliko truda. Pohvala bo kot balzam pobožala vašo dušo in ne glede na to, da ne boste pokazali navdušenja, boste srečni. Prav trudili se boste za napredovanje in iskali nove mo- žnosti za uspeh. Vaš vladar Sa- turn počasi in konkretno vpliva na vsa področja vašega življe- nja. Narediti morate inventuro vsega, kar se mora spremeniti. Občutek, da morate narediti nekaj zelo konkretnega v svo- jem življenju, je realen, zato osredotočite svojo energijo in nikar ne računajte na pomoč ljudi v vaši okolici. Naredili ste nekaj večjih napak v preteklo- sti, katere boste težko popravili. Zaradi bivanja Venere v ognje- nem znamenju boste očarljivi in privlačni, zato se vam obeta prav posebna sreča. Naglica in hitenje nista do- brodošla spremljevalca v danih razmerah, zato umirite duha. V ljubezni ste začeli dvomiti v iskrenost nekoga, vendar ni- mate prav posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Nekoga boste osrečili in presenetili s svojim delovanjem, zato se vam odpira nova, nepričakovana pot, ki bo predvsem na poslovnem podro- čju odpirala nove možnosti. Dnevi bodo pod vplivom dobre energije, ki bo predvsem usmer- jena v delo in izpolnjevanje ob- veznosti. Obremenitve bodo res nekoliko večje, vendar boste tudi veseli in razigrani, še posebno v pozno popoldanskih in večer- nih urah. Vaš vladar Mars biva v znamenju kozoroga, sili vas, da spreminjate veliko zadev, ki vas obremenjujejo in vam jemljejo moč ter energijo. Moč intuicije bo izredno velika, zato se ji pre- pustite brez zadržkov. Ljudje bodo začudeno opazo- vali, od kje vam toliko energije, vi sami pa se boste nasmihali in se zavedali, da je ljubezen tokrat tista, ki je potrkala na vaša vra- ta. Pred vami so dnevi, ki bodo izredno čustveno in romantično obarvani. Prepustite se energiji tudi na delovnem področju, saj se vam lahko obeta kar nekaj izrednih priložnosti, ki jih ne smete zamuditi. Vaša vladarica biva v strelcu, v določenih tre- nutkih lahko postanete muhasti in nepredvidljivi. Imeli boste kar nekaj tehtnih razmislekov, v katero smer usmeriti svoje življenje. Prepu- stite se toku in upoštevajte, da se v vas rojeva mnogo ustvarjal- ne energije, ki je ne uporabljate dovolj. Bodite bolj inovativni in spremembe se bodo začele do- gajati same od sebe. Vaš vladar Merkur biva v Kozorogu in od vas zahteva boljšo disciplino in prodornost na poslovnem podro- čju. Zbrati morate energijo, ki jo ponuja Mars, in delovati bolj sistematično. Uspeh bo viden. Poiščite vir v svojem srcu in zapolnite praznino, ki sega glo- boko v vašo dušo. Spontanost in ljubezen sta tisti, ki vas lahko pripeljeta v neslutene višine. Vse obveznosti bodo počakale na bolj primeren trenutek. V dolo- čenih trenutkih boste raztreseni in pozabljivi, vendar boste kljub temu uspeli doseči kar nekaj do- brih kompromisov na delovnem področju. Začnete lahko kakšen pomemben in zahteven projekt. Izkušnje so vas naučile, da ni vse tako, kot se vidi na prvi trenutek. Če zadeve dobro preu- čite, boste ugotovili, da ima vse svoj začetek in vse svoj konec. Zgodilo se bo, kar že dolgo pri- čakujete. Sonce v prodornem in močnem kozorogu bo poskrbelo, da bo poslovno področje bolj iz- postavljeno. Energije bo dovolj tudi za zasebno področje, uredili boste nasprotja, ki so še sence preteklega leta. Svoje življenje postavljate v čisto nove okvirje, zaradi tega pa prihaja do nasprotij, katerih v določenih trenutkih ne uspe- te uskladiti. Prepustite se toku življenja, vaš vladar v zemelj- skem znamenju vas bo ščitil pri novih podvigih, zato izkoristite to njegovo moč in se lotite za- deve, ki jo potiskate na stranski tir že nekaj časa. Vedenje bo sicer spremenljivo, kar lahko moti predvsem ljudi, ki so vam blizu. Dobro boste poskrbeli za preventivo na zdravstvenem po- dročju in se veselili trenutkov, ko se sprostite ob dobri družbi. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prej in po praznikih Več ljubezni Moški pride v trgovino in vpraša: »Ali imate bonboniero z napisom Moji edini ljubezni?« »Seveda!« »Potem mi pa dajte štiri.« Štiri želje Katere so štiri največje želje moških? 1. Rad bi imel toliko ljubic, kot žena verjame, da jih ima. 2. Rad bi imel toliko denarja, kot njegovi otroci verjamejo, da ga ima. 3. Rad bi bil tako dober v postelji, kot sam misli, da je. 4. Rad bi bil tako lep, kot zanj misli njegova mama. Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Počitnice Med božično-novoletnimi počitnicami se je Mihec z mamo odpravil v mesto. Ko sta srečala nekega moškega, je mama rekla: »Ali ni to tvoj učitelj?« »Ja, seveda,« odgovori Mihec. Mama: »Zakaj ga pa nisi pozdravil?« »Zato, ker so zdaj počitnice.« Slišal sem, da je 99 odstotkov žensk nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem. Nič čudnega, vseh pa res ne morem obiskati! Pravijo, da je vsak četrti moški gej. Upam, da je med nami štirimi prijatelji to Ivo, ker mi je on najbolj všeč. Ko me ustavi policist in vpraša, ali sem kaj pil, takoj vem, da je nov v mestu. To, kar lahko ženska »posname« s kotičkom očesa, lahko magnetna resonanca samo predvideva. Ščurek lahko preživi atomsko eksplozijo, če ga udarite s časopisom, pa pogine. Moč medijev je res neverjetna. Od vseh testov sem brez težav opravil le alkotest. Dedek Mraz, preden je začel delati za Coca Colo… Prodam moško pleteno torbico Daj korenje ali prižgem. Upam, da res. Zapuščam te. Super! Nikoli več ne boš našel takšne, kot sem jaz. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 2, 1 1. januar 2024 RAZVEDRILO HOROSKOP JE TOKRAT PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Z veseljem boste opazovali odziv nekoga, ki je globoko prisoten v vašem življenju. V svoje delovanje boste vnesli ve- liko poguma in odločnosti, zato boste dosegli svoj cilj in dosegli svojo zmago na poti. Vaša vla- darica se nahaja v znamenju vodnarja, imeli boste odlične in izvirne ideje, ki jih morate nujno uresničiti. Na čustvenem področju lahko ostajate zadrža- ni in nepredvidljivi, potrudite se za boljšo komunikacijo. Vaše misli tavajo daleč stran in za trenutek se zdite oddalje- ni tudi vi sami. Aspekt vašega vladarja z Merkurjem vas bo navdajal z močno intuicijo, vendar s konkretnimi odlo- čitvami počakajte še dan ali dva. Imeli boste dober občutek za ljudi, zato lahko pričakujete dober razplet pri neki kočljivi zadevi. Na delovnem področju boste želi uspehe in se prav do- bro počutili ob pohvalah, ki jih boste deležni. Vaša koncentracija bo mo- tena, ne glede na to, pa bo- ste naredili kar nekaj dobrih, uspešnih potez. Nekoga boste presenetili s svojim odzivom, zato se boste odlično počutili. V ljubezni vas čaka preseneče- nje, na katerega niste računa- li, zato se vam bodo pokazale nove razsežnosti. V poslovnem smislu lahko prav v tem obdo- bju uresničite zadevo, ki je bila aktualna lani jeseni. Veseli boste in prodorni, uspeli boste dokončati delo, v katerega ste v preteklosti vloži- li veliko truda. Pohvala bo kot balzam pobožala vašo dušo in ne glede na to, da ne boste pokazali navdušenja, boste srečni. Prav trudili se boste za napredovanje in iskali nove mo- žnosti za uspeh. Vaš vladar Sa- turn počasi in konkretno vpliva na vsa področja vašega življe- nja. Narediti morate inventuro vsega, kar se mora spremeniti. Občutek, da morate narediti nekaj zelo konkretnega v svo- jem življenju, je realen, zato osredotočite svojo energijo in nikar ne računajte na pomoč ljudi v vaši okolici. Naredili ste nekaj večjih napak v preteklo- sti, katere boste težko popravili. Zaradi bivanja Venere v ognje- nem znamenju boste očarljivi in privlačni, zato se vam obeta prav posebna sreča. Naglica in hitenje nista do- brodošla spremljevalca v danih razmerah, zato umirite duha. V ljubezni ste začeli dvomiti v iskrenost nekoga, vendar ni- mate prav posebnih razlogov za nezadovoljstvo. Nekoga boste osrečili in presenetili s svojim delovanjem, zato se vam odpira nova, nepričakovana pot, ki bo predvsem na poslovnem podro- čju odpirala nove možnosti. Dnevi bodo pod vplivom dobre energije, ki bo predvsem usmer- jena v delo in izpolnjevanje ob- veznosti. Obremenitve bodo res nekoliko večje, vendar boste tudi veseli in razigrani, še posebno v pozno popoldanskih in večer- nih urah. Vaš vladar Mars biva v znamenju kozoroga, sili vas, da spreminjate veliko zadev, ki vas obremenjujejo in vam jemljejo moč ter energijo. Moč intuicije bo izredno velika, zato se ji pre- pustite brez zadržkov. Ljudje bodo začudeno opazo- vali, od kje vam toliko energije, vi sami pa se boste nasmihali in se zavedali, da je ljubezen tokrat tista, ki je potrkala na vaša vra- ta. Pred vami so dnevi, ki bodo izredno čustveno in romantično obarvani. Prepustite se energiji tudi na delovnem področju, saj se vam lahko obeta kar nekaj izrednih priložnosti, ki jih ne smete zamuditi. Vaša vladarica biva v strelcu, v določenih tre- nutkih lahko postanete muhasti in nepredvidljivi. Imeli boste kar nekaj tehtnih razmislekov, v katero smer usmeriti svoje življenje. Prepu- stite se toku in upoštevajte, da se v vas rojeva mnogo ustvarjal- ne energije, ki je ne uporabljate dovolj. Bodite bolj inovativni in spremembe se bodo začele do- gajati same od sebe. Vaš vladar Merkur biva v Kozorogu in od vas zahteva boljšo disciplino in prodornost na poslovnem podro- čju. Zbrati morate energijo, ki jo ponuja Mars, in delovati bolj sistematično. Uspeh bo viden. Poiščite vir v svojem srcu in zapolnite praznino, ki sega glo- boko v vašo dušo. Spontanost in ljubezen sta tisti, ki vas lahko pripeljeta v neslutene višine. Vse obveznosti bodo počakale na bolj primeren trenutek. V dolo- čenih trenutkih boste raztreseni in pozabljivi, vendar boste kljub temu uspeli doseči kar nekaj do- brih kompromisov na delovnem področju. Začnete lahko kakšen pomemben in zahteven projekt. Izkušnje so vas naučile, da ni vse tako, kot se vidi na prvi trenutek. Če zadeve dobro preu- čite, boste ugotovili, da ima vse svoj začetek in vse svoj konec. Zgodilo se bo, kar že dolgo pri- čakujete. Sonce v prodornem in močnem kozorogu bo poskrbelo, da bo poslovno področje bolj iz- postavljeno. Energije bo dovolj tudi za zasebno področje, uredili boste nasprotja, ki so še sence preteklega leta. Svoje življenje postavljate v čisto nove okvirje, zaradi tega pa prihaja do nasprotij, katerih v določenih trenutkih ne uspe- te uskladiti. Prepustite se toku življenja, vaš vladar v zemelj- skem znamenju vas bo ščitil pri novih podvigih, zato izkoristite to njegovo moč in se lotite za- deve, ki jo potiskate na stranski tir že nekaj časa. Vedenje bo sicer spremenljivo, kar lahko moti predvsem ljudi, ki so vam blizu. Dobro boste poskrbeli za preventivo na zdravstvenem po- dročju in se veselili trenutkov, ko se sprostite ob dobri družbi. Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Prej in po praznikih Več ljubezni Moški pride v trgovino in vpraša: »Ali imate bonboniero z napisom Moji edini ljubezni?« »Seveda!« »Potem mi pa dajte štiri.« Štiri želje Katere so štiri največje želje moških? 1. Rad bi imel toliko ljubic, kot žena verjame, da jih ima. 2. Rad bi imel toliko denarja, kot njegovi otroci verjamejo, da ga ima. 3. Rad bi bil tako dober v postelji, kot sam misli, da je. 4. Rad bi bil tako lep, kot zanj misli njegova mama. Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. Počitnice Med božično-novoletnimi počitnicami se je Mihec z mamo odpravil v mesto. Ko sta srečala nekega moškega, je mama rekla: »Ali ni to tvoj učitelj?« »Ja, seveda,« odgovori Mihec. Mama: »Zakaj ga pa nisi pozdravil?« »Zato, ker so zdaj počitnice.« Slišal sem, da je 99 odstotkov žensk nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem. Nič čudnega, vseh pa res ne morem obiskati! Pravijo, da je vsak četrti moški gej. Upam, da je med nami štirimi prijatelji to Ivo, ker mi je on najbolj všeč. Ko me ustavi policist in vpraša, ali sem kaj pil, takoj vem, da je nov v mestu. To, kar lahko ženska »posname« s kotičkom očesa, lahko magnetna resonanca samo predvideva. Ščurek lahko preživi atomsko eksplozijo, če ga udarite s časopisom, pa pogine. Moč medijev je res neverjetna. Od vseh testov sem brez težav opravil le alkotest. Dedek Mraz, preden je začel delati za Coca Colo… Prodam moško pleteno torbico Daj korenje ali prižgem. Upam, da res. Zapuščam te. Super! Nikoli več ne boš našel takšne, kot sem jaz. Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 2, 1 1. januar 2024 Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! RAZVEDRILO Slikovna križanka REŠITEV SUDOKU 603 SUDOKU 604 SUDOKU 295 REŠITEV SUDOKU 294 3K USTAVIJO SE DEJSTVO, DA SE PRELOMI DOGOVOR IDENTIČNI SRBSKI VLADAR (ŠTEFAN) MIRNA P… JE KRAJ NA DO- LENJSKEM AMERIŠKA IGRALKA TURNER JUDOV SIN VOZI SKUTER NASPROTNO OD SVETEL POSLEDICA POMANJ- KANJA VLAGE PREBIVALKE BENETK … GA JE, DA BI SE NAJ- RAJE V ZEM- LJO VDRL UČENEC CIRILA IN METODA ETUIJA TRMAST KOT … NEKDANJI ALPINIST MAHKOTA ŽIVEL JE V EOLIJI INDIJSKA BOGINJA EDEN NOVINAR NA POP TV PUCER TAK, KI DOSEGA DOBRE REZULTATE TRIKOTNIK ALI ROMB POZITIVNA LASTNOST DOHODEK IZ KAPITALA Povsod z vami ENA (IT.) ŠTUDENTSKO NASELJE … OUT JE SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA NABRAN OKRASNI TRAK NA OBLEKI MORSKA RIBA ČELADA KITAJSKI REVOLUCIO- NAR ZEDONG DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO 2 + 1 POLOVICA OD 34 PROPELER (ŽARG.) MLADI PRAŠIČKI ŠČIP JE … LUNA TEMNO KOT V … NAŠ NAJVEČJI ZAKLAD TERBIJ SLOVENSKI GLASBENIK KLINAR ODDAJA ELEKTRONE AMERIŠKI GLASBENIK (FRANK) EDEN OD ČUTOV PODNEVI ŠIVA, PONO- ČI PARA ŠAHOVSKI VELE- MOJSTER (ANATOLIJ) ČE (STAR.) BREZALKO- HOLNO PIVO LISKA (NAR.) NASPROTNO OD ŠIROKO IMA GA DALJNOGLED TOVARNA V KAMNIKU FINA, LESK E - TAJOČA SE TKANINA GLASBENIK GJURIN STRUPEN PLIN NOVE … SO PREDEL LJUBLJANE SLOVENSKI REŽISER KAVČIČ NESTRPNA, VIHRAVA FIZIKALNA ENOTA NOVA REVIJA NASPROTNO OD NARAZEN SL. ROKER MEGLIČ HIN DUIS- TIČNI BOG ŠVICARSKI JUNAK (WILHELM) PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE DLAKAVE PRVOTNI, OSNOVNI TIP DEM O- KRATIČNA REPUBLIKA ELEKTRO- MAGNETNI VOZNIK KOČIJE JAPONSKO MESTO PRITOK RENA V ŠVICI ŠARMIRAM ODKUPO- VANJE SKUPINA 8 ENOT AMERIŠKI IGRALEC (CHRIS) ŠPORTNA LOTERIJA ASPEKT … KOT V PEKLU DEL DNEVA OBRITO- GLAVEC (POG.) VRSTA OBUVALA POJEJO, PREPEVAJO ZNAMKA DETERGENTA LEPOTA GOLO, BREZ OBLEKE KINGSTON: … DELAMO GALAMO SLOVENSKA ZNAMKA POSODE DOMAČE PTICE S PISANIM REPOM JUŽN O- AMERIŠKA KUKAVICA DOLŽNIK MU JE DOLŽAN NAJVEČJI PTIČ ANGLEŠKO SVETLO PIVO OKUSNA MORSKA RIBA ALFA … OMEGA RIMSKI CESAR OPOMBA ZAČIMBI … UPOKO- JENCEV SE IZ LETA V LETO SLABŠA 4 13 3 10 2 12 1 9 6 7 5 11 8 Novi TEDNIK št. 2 11. 1. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 2, 1 1. januar 2024 PISANI SVET Umetna inteligenca kot ena od letošnjih tem V času Pravljičnega Celja so tudi v Tehnoparku pri- pravili pester program. Na novo so postavili kotiček umetne inteligence. Že ta mesec napovedujejo v Teh- noparku Celje novost, in sicer TPC-klub – podcasti. Obiskovalci, ki jih je bilo decembra več kot leto prej, so se lahko udeležili delavnic in doživetij, na katerih je bilo mogoče raziskovati zakonitosti znanosti in umetne inteligence ter se zabavati s humanoidnimi robotki. Del delavnic so v Tehnparku pripravili s partnerskima usta- novama, Kemijskim inštitutom Slovenije in organizaci- jo Mali ustvarjalci. Konec minulega leta so se številni udeležili tudi delavnice peke celjske rolce in kulinarične delavnice z Mio. Novosti so bili delavnice nevroznanosti z dr. Mašo Jazbec in kotiček umetne inteligence. Poleg trajnostne- ga razvoja bo to letos ena osredjih tem Tehnoparka Ce- lje. Že ta mesec napovedujejo nov cikel predavanj z imenom TPC-klub – podcasti. Predavali bodo nevrolog dr. Blaž Koritnik, Matic Holobar, ki bo govoril o umetni inteligenci, ter Valerija Wolf Gang, ki bo predstavila r obo tik o k o t del člo v ek o v ega vsakdana in ume tnosti. TC Odbojkarski klub Sip Šem- peter je v nedeljo organiziral 6. Odprto prvenstvo v mini odbojki U-11 za deklice in dečke letnik 2013 in mlaj- še. V Šempetru, Preboldu in Braslovčah je na štirinajstih igriščih tekmovalo 56 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj je bilo dejavnih več kot 600 mladih odbojkaric in odboj- karjev. Prav vse tekme so bile v duhu »fair-playa«, zato je bil glavni cilj turnirja s tem že dosežen. Igrali so zelo kakovostno od- bojko, nagrajeni pa so bili z bučnim navijanjem staršev in navijačev posameznih ekip. Pri deklicah je v konkuren- ci 32 ekip prvo mesto osvojila ekipa ŽOK Ivanec, druga je bila ekipa Nova KBM Branik, tretje- ga mesta se je veselila domača ekipa SIP Šempeter. Pri dečkih je v konkurenci desetih ekip zmagala ekipa Žuženberka, Rogla v belini Medtem ko na nižje ležečih smučiščih še čakajo na sne- žne padavine, je na Rogli prava zimska idila. Snežne padavine niso skoparile, saj je zapadlo 40 centime- trov snega, kar upravljavcem smučišč na nadmorski višini 1517 metrov omogoča dobro pripravo prog. Ob koncih tedna na Roglo prihajajo družine, januarja je poleg domačih gostov veliko tudi Hrvatov in Madžarov. Spomnimo, da so v novo zimsko sezono vstopili še posebej optimistični zaradi nove šestsedežnice v Parku Mašinžaga, ki so jo zagnali sredi de- cembra. BF Savinjski koledniki v Predsedniški palači Savinjski obisk pri predsednici (Foto: Daniel Novaković/STA) Predsednica Republike Slo- venije Nataša Pirc Musar je v Predsedniški palači sprejela kolednike z Ljubnega ob Sa- vinji, iz Luč in Solčave. Koledniki so s seboj pri- nesli sporočilo o dobroti in solidarnosti. »V takih trenut- kih začutimo moč skupnosti. Srečanje s koledniki je čudo- vit način, kako ohranjamo tradicijo in gradimo mosto- ve med ljudmi,« je ob spre- jemu povedala predsednica. Ob tem je izrazila svoje do- brohotne želje za mirno in srečno novo leto ter pouda- rila pomen solidarnosti in medsebo jnega s poš t o v an ja. ŠO Belina pohorskih gozdov daje Rogli poseben čar. (Foto: Unitur) Zanimivo dogajanje se v Tehnoparku Celje nadaljuje tudi v teh dneh. (Foto: arhiv Tehnoparka Celje) Mladi odbojkarji preplavili Spodnjo Savinjsko dolino Ekipi Sip Šempetra (dečki in deklice) ter vodstvo obeh ekip s pokali za tretje mesto (Foto: TT) druga je bila ekipa Panvita Pomgrad, tretja pa domača ekipa Sip Šempeter. Pokale in kolajne je podelil predstavnik generalnega po- krovitelja turnirja Iskra AMS in predsednik Odbojkarskega kluba Sip Šempeter Boštjan Pražnikar. Na koncu turnirja se je strokovni vodja obeh šem- petrskih odbojkarskih klu- bov Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem zahvalil za udeležbo ter jim čestital za prikazano igro in bojevi- tost in hkrati vse skupaj po- vabil na 7. Odprto prvenstvo v mini odbojki 2025, ki bo prihodnje leto prav tako ja- nuarja. ŠO Zapeli na trikraljevskem koncertu Polzelska župnijska cerkev sv. Marjete v za- četku januarja že tra- dicionalno gosti trikra- ljevski koncert. Gre za pravi praznik prepeva- nja in igranja božičnih pesmi, ki ga s številno udeležbo in z bogatimi aplavzi nagradijo tudi obiskovalci. Prijetno in doživeto je bilo tudi na letošnjem koncertu v nedeljo po- poldne. Nastopili so polzelski trikraljevski koledniki, Vokalna sku- pina Lastovka, Cerkveni otroški pevski zbor Ce- kinčki, Vokalno-instru- mentalna skupina Marga- reta, Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Polzela, Moški pevski zbor Polze- la, Citrarke duet Neli in Kamen Zidar Kos, Zdru- ženi mešani pevski zbor Polzela in Mešani pevski Mešani pevski zbor Župnije Andraž vodi polzelski župan Jože Kužnik. (Foto: TT) zbor župnije Andraž. Ob kon- cu je zbrane pozdravil domači župnik Urban Lesjak in se za- hvalil vsem nastopajočim za pripravljen program in obisko- valcem za obisk. Po koncertu je bilo še sproščeno in prijetno druženje vseh pred cerkvi- jo. ŠO