Z5Z Mi.
U LJubljani, u sredo. 28. oktobra 1908.
XLl. leto.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po p OS ti prejeman za avitro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse druge delele in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, Če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnlštva telefon št 85.
Razvitje jugoslovanskega vprašanja.
»Finanzielles Tagblatt« št. 231. i dne 9. t. ni. priobčuje tale aktualni članek o jugoslovanskem vprašanju:
Raztegnitev suverenitete habsburške rodovi ne na Bosno in Hercegovino ne tvori zaključka velikega zgodovinskega razvoja, nego samo korak naprej na poti, ki vodi ali k brezkončnim homatijam in končno k razpadu naše monarhije, ali pa k oja-čenju te države kot velesile na stoletja.
Izid te akcije je odvisen zgolj od tega. ako bo cesar Pran Josip vztrajal v smeri, ki jo je zavzela njegova politika z volilno reformo v Avstriji, ter se, kakor njegov veliki prednik Rudolf, opiral na narod ali pa končno vendarle kapituliral pred grožnjami in mahinacijanii madžarskega plemstva.
Ako bo vztrajal v novi in doslej tako blesteče uspehe imajoči politiki, da bo potisnil v stran vse one, ki se postavljajo med prestol in ljudstvo, ako bo sam vzel v roke vajeti vlade in ako bo zatrl vse srednjeveške težnje prešernih plemskih klik po gospodarstvu, potem bo aneksija Bosne končni kamen neomajnega državne-ustroja.
Naše narodne meje proti jugovzhodu bodo s tem zatvorjene in od-stranjena vsaka možnost, da bi se s w strani poskusilo povzročiti »likvidacijo« naše monarhije.
Stremljenja v zastarelih nazorih temelječega plemstva, ki merijo na to, da bi se zagotovila nadvlada enega naroda nad drugimi narodi ali enega sloja tega naroda nad ljudskimi masami, so za širše narodne sloje brez vsakega smisla.
In za to ne bo žrtvoval madžar-ki narod, ako bo enkrat sam prišel [o besede, niti enega svojih sinov, niti enega vinarja svojega premoženja fantomu »nadvlade« nad Hrvaško ali Slavonijo, kakor tudi mi v Avstriji ne mislimo na to, da bi Hrvatom ali Slovencem metali polena pod noge, ako se hočejo pod istim vladarjem kakor mi, pod enakimi temeljnimi zakoni, v enotnem gospodarskem območju in v enotni obvezi t obrambo države združiti s svojimi sorojaki, ne da bi se s tem odpovedali svoje pripadnosti k skupni monarhiji.
Nasprotno!
Takšno reorganizacijo naše monarhije bi mi Avstrijci po pretežni večini smatrali kot jamstvo miru na
LISTEK.
Strašno malievonje.
I.
Že vsa ieta, kar mu jo vzel njegov srčni prijatelj, Martin Pogačar, jibico in prijateljico mladih let ter se ž njo oženil, je nosil moj junak, Matija Pogačnik, silno jezo do njega svojem srcu. In po pravici. Prelepa Ančka, sladkih ustk in gladkih ic, milih pogledov in plavih oči, kostanjevih las in vitka čez pas, je bila ^lgo ljubljeni in iskreno zaželjen i. Najdražji ideal mojega gospoda Ifa-tje. In baš v tistem trenotku, ko je *enil in sklenil, svojega srca kralji-'•». peljati v svoj dom in ji S c\ rt jem tostlati posteljo in jo s petjem zazivi v zlate sanje, je prišel njegov Irijatelj, za v ratnik, Martin Pogasi". Brez cimbal in rogov je bila gtvar naslednja:
Gospod Matija Pogačnik je po-Nil in osnažil svojo hišo ter rekel * svojem srcu:
»Oženil se bom. Na vsem svetu, ^ vsej prostrani, široki in globoki liniji pa ni lepšega dekleta kakor je &oja Ančka. Sklical bom svate, in ^ dni bomo ženitovali, da se bodo kstje naplesali.«
zunaj, kot poroštvo gospodarskega napredka, miru in reda na znotraj.
Ako je aneksija Bosne začetek akcije, katere smoter je ojačiti naše stališče ob morju z ustanovitvijo mogočne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom, potem lahko tudi napram Italiji pokopljemo svoje bojno kopje, zakaj Italija nima v tem slučaju od kakšnega napada na Avstrijo pričakovati ničesar drugega, kakor kvečjemu, da pridobi par vasi.
Adrija ne more v tejn slučaju nikdar in nikoli postati italijansko morje.
Ako pa pridobe sedaj, ko se je Bosna priklopila državi, nadvlado one smešne aspiracije madžarske vladajoče klike, ki streme za tem, da se Bosna pretvori v madžarsko pokrajino, da se bosanski begi stope z madžarskim plemstvom in da se s pomočjo teh begov poskusi raznaroditi »rajo«, potem bodo ne samo v »veliki Ogrski«, marveč tudi na Avstrijskem izbruhnili narodni boji, v katerih se bo naravno med vsemi Slovani razširila ideja, da so njihove narodne svetinje varne samo — izven meja avstro-ogrske monarhije.« — Tako piše »Finanzieles Tagblatt«, ki izhaja na Dunaju, torej list, ki se mu gotovo ne da očitati, da konspirira z Jugoslovani in z jugoslovansko idejo!
Hemsko urađouanje s šolskimi vodstvi.
Pravica in enakost za vse, tudi na šolskem polju. Da postopa vlada s slovenskim šolstvom od najnižje do najvišje stopnje po mačehovsko, je širni javnosti znano. Pa ne samo to. Višja šolska oblastva izdajajo vse odredbe in odloke za popolnoma slovenske šole v nemškem jeziku. Vsi okrajni Šolski sveti, deželnega še ne imenujemo ne, korespondira jo s šolskimi vodstvi le nemški. Na vse slovenske vloge se dobi le nemški odgovor.
( "«■ se ne motimo, dela v tem izjemo edino ljubljanski mestni kot c. kr. okrajni šolski svet. Kar pa velja za Ljubljano, to mora tudi veljati za vse druge c. kr. okrajne šolske svete, ne izvzeti c. kr. deželni šolski svet. S slovenskimi in vsemi u trak vist urnimi šolami — teh je tako malo na Kranjskem — bodi vse u radovanje v nradnein jeziku, to je pa jezik, v katerem se na šolah poučuje, in ta j" slovenski.
Pridejo odloki, katerih je težko razumeti, posebno izraze, katerih se
nikdar ne sliši, ali je pa celo nemško besedilo za naše slovenske razmere neprikladno, da je težko razumeti smisel.
Pa, če tudi bi tega jie bilo, pravica to zahteva. Ijj kdo pa naj ščiti pravico, če ne uradi?
Proč tedaj z nemškim uradova-njem s slovenskimi šolami. Zastopniki v okrajnih, kakor v deželnem šolskem svetu, zahtevajte kategorično, brez vsakega pardona, to pravično reformo v uradovanju v šolskih zastopih. Svoj čas je dr. Šuster-šič, ko je vstopil v deželni šolski svet, zahteval slovenskega vabila k sejam. Več kakor eno vabilo sedem osebam, je pa gotovo uradovanje s šolskimi vodstvi, katerih je več sto.
Gospodje, tu je nekaj, kar se ne sme prezreti. Tu pokažite svojo odločnost in radikalnost. Vas naj ne moti nobeno strankarstvo, saj smo v tem edini. In kdor to doseže, naše priznanje, bodi potem dr. Lampe, dr. Šusteršič ali pa dr. Tavčar.
In to tudi nazadnje ni nič novega, saj je slovensko uradovanje popolnoma upeljano v slovenskejn delu Goriške in Istre.
In še drugo, realno stran je treba upoštevati. Koliko nemških uradnikov, slovenščine nezmožnih, postopa vsled tega, ali kozle strelja pri naših glavarstvih in deželni vladi. Z u pel javo slovenskega uradovanja z vsemi podrejenimi korporacijami, se bo nemške uradnike, slovenščine nezmožne spodrinilo. Odprla se bodo pa na ta način vrata našim domačim ljudem.
Bodimo v vsem dosledni, in zahtevaj mo povsod pravice. Dosti je že zatiranja in preziranja!
Iz Prage.
(Velikanska  manifestacija češkega dijaštva  za  drugo češko univerzo v Brnu. — »Manifestacija« buršev za nošenje barv).
Kar je bil razpuščon češki deželni zbor, vlada v Pragi vedno veliko razburjenje, katero so povzročili nemški dijaki z bumli na »Pfiko-pih«. Češko občinstvo je že dolgo časa gledalo z nekakim zaničevanjem na te uboge mladeniče, ki drugega ne ume jo, kakor izzivati ter jih pustilo popolnoma na miru, ter se ni oziralo na njihova izzivanja; toda poslednji čas pa, ko so nemški poslanci uganjali takšne nesramnosti v d«/elnem zboru, prešlo je tudi občinstvu potrpljenje, ter se ni več pustilo izzivati od takih ljudi tudi na
Tako je dejal in se napravil k svojemu prijatelju in zavidniku Martinu Pogačarju. Razložil mu je vse od prve do zadnje črke: med drugim je govoril takole:
»Ti sprevidiš, kako stoji vsa stvar. Zelo rada se imava z Ančko; mogoče je sicer, da je moja ljubezen do nje večja kakor pa njena do mene. No, to je nazadnje brez pomena, da jo le zasnubim in zakonsko poljubim. Zgodilo se je res že, da sem namesto poljuba (»d nje prejel prav gorečo in cvetočo foeko, ampak to se pozabi, in kaj se vse ne pripeti na svetu! Že v svetem pismu so dajali mesto kruha kamenje, mesto ribe kačo in mestu jajca škorpijona, kaj čuda, da mi je Ančka poslala mesto rož kopriv za moj god. Hodila je pač v samostan v Bolo, in tam so morda take šege. Ljubezen med nama je — kakor si gotovo sprevidel — namreč med menoj in Ančko velika, in mislim, da jo bo dovolj za sto let, ć.' prav nič ne priliva va, in zato jo bom vzel. Sklenil sem, in ti naročam: »Ti greš zame k njej v svate. Greš in ji porečeš: Vaš ljubi in zvesti vernik in oboževatelj Matija Pogačnik stoji tam za plotom in težko čaka na vaš odgovor. Sporoča vam tole: Očedil in pospravil je svojo hišo, da je vredna sprejeti vas v bivanje. Ljubi vas iz vsega srca in iz vse duše in iz vseh moči, spoštuje vas po resnici in pra-
vici, vpraša vas pa takole: »Ali ga marate, ljuba Ančka, za moža? Za svojega kralja in sužnja? Pozdravlja vojega kralja in sužnja1? Pozdravlja vas čez gorice in planice in vam podaja levico in desnico.«
Tako sta se zmenila prijatelja; obljubila sta si zvestobo in se ločila. Martin Pogačar je šel k Ančki. Matija Pogačnik pa je ostal za plotom, da poizve žalostno ali veselo vest od svoje srčno ljubljene device.
AH — kakor sem že rekel — Martin Pogačar je bil zavraten in za viden prijatelj. Prišel je k Ančki, do njenega doma, potrkal je na pol-kenee in zaslišal srebrn glasek: ,
»Kdo pa jef Če prihajaš v svate, so peroti tvoje zlate, če pa nosiš črno ptico, beži, beži za gorico!«
Gospod Martin Pogačar se je za-divil, ker Ančkin glas je zvenel kot šmarne petice. Odgovoril je: »Samo srečo imam zate in prihajam k tebi v svate.« Nato pa je Ančka pogledala skozi okno in se je zasmejala. Zopet se je silno začudil gospod Martin, ker Ančka je bila neznansko lepa in ni vedel, da bi bil kdaj lepšo videl. Saj niti kneginja Janeza Cesarja ni bila lepša, o kraljičnah pa niti govora ni. Taka ,j" bila, kot bi rožice dihala, taka je bila, kot bi zarjo večerjala. Bila je zares neznansko lepa.
Gospod Martin Pogačar se je ves zinedel, in pri priči se je zaljubil
ulici. Prišlo je do žalostnih dogodkov pred nekoliko dnevi v pražkih ulicah, katere so izzvali burši s svojim arogantnim nastopanjem. Toda tem ljudem še ni bilo to zadosti, ampak zahtevali so celo od vlade, da skrbi zato, da se bodo smeli mirno vršiti bundi na »Pfikopih« ter napovedali takoj za prihodnjo nedeljo velik burni, katerega se je imelo udeležiti tudi več sto buršev iz Nemčije, Dunaja, Gradca in Inomosta. Toda kako so se zmotili. Zadnja nedelja je ravno dokazala, da je Praga res češka, res samo slovansko mesto. Hoteli so izzivati mirno češko ljudstvo, hoteli so, da bi tekla češka kri, toda dosegli so ravno nasprotno. — Ravno ob istem času, ko so nemški dijaki demonstrirali za dovolitev bumlov v slovanski Pragi, manifestovalo je pa češko dijastvo za drugo češko univerzo v Brnu. Kakšen razloček! Na kov pred nekoliko dnevi v praških na drugi strani krasna, častna manifestacija za središče kulture — za univerzo. Več kakor 4000 čeških dijakov" -— častno zastopani so bili tudi Slovenci in Hrvati — je mirno, tiho manifestovalo po Pragi za univerzo, bila je krasna, častna manifestacija za češki narod. Brez kričanja, brez pretepa se je vse izvršilo, in ravno to je zopet pokazalo, kako daleč nad-kriljuje češko dijaštvo nemške izzi-vače, kateri »manifestujejo« pač samo za — burni. Popolnoma opravičeno je tu vzkliknil češki profesor: »Proti nam se ne more bojevati, le kdor je z nami, pride naprej.« Med tem so pa bili nemški dijaki, ki so hoteli na vsak način uprizoriti burni, od policije pri tem »kulturnem« delu ovirani in ker jim policija le ni hotela dovoliti, napadli so jo s palicami in ranili mnogo policajev, ki so pa takoj nato napadli buršake z golimi sablami ter jih več ranili. Tako se je torej končala njihova »manifestacija« za — burni. Češko dijaštvo je pa pokazalo zopet vladi, kakšen razloček je med njimi in nemškim dijaštvom, katero je pa pri vladi vedno bolj protežirano ter njen »Herzpinkerl«. Nemška izzivanja se nadaljujejo in vlada hoče celo razglasiti izjemno stanje.
Deželni zbori.
Gradec, 27. oktobra. Štajerski deželni zbor je danes razpravljal o predlogih za podpore vsled suše in drugih ujm prizadetim prebivalcem. Take predloge so stavili glede svojih volilnih okrajev tudi poslanci dr. Jurte 1 a, dr. Ploj, Robi č in R o š k a r. Predlogi so se
izročili deželnemu odboru, ki ima za razdelitev v ta namen na razpolago 25.000 K. — Uradnikom zdravilišča Rogaška Slatina se zvišajo plače v sorazmerju z deželnimi uradniki. Okrajniui živinozdravnikom se določi letna plača na 1200 K in štiri petletnice, in sicer prvi dve po 200, drugi dve pa po 400 K. Obenem se siste-mizira služba deželnega višjega ži-vinozdravnika s sedežem v Gradcu v 9. činovneni razredu. Istotako so se uredile plače oskrbnikom deželnih hiralnic in oskrbnikom ter kanceli-stom javnih bolnišnic. Oskrbniki dobe plače 10., kancelisti pa plače 11. činovnega razreda. O vseh teh stvareh je poročal poslanec dr. Ploj. Poslanci dr. H r a š o v e c, dr. Ploj, Roš. Terglav itd. so predlagali regulacijo Ložnice pri Celju, poslanci dr. J a n k o v i č , dr. H r a š o -v e e , R o š k a r in R o b i č pa kmetijski pouk v ljudskih šolah. Poslanec Roš je v svojem predlogu izrekel željo, naj se v Trbovljah ustanovi meščanska šola s slovenskim učnim jezikom, a z nemščino kot obveznim predmetom.
Celovec, 27. oktobra. Poslanec baron Sterneck je poročal v imenu gospodarskega odseka, naj se deželnemu odbora naroči, da izposlu-je pri vojni upravi ustanovitev kmetijskih tečajev pri vojakih. Poslanec (j rafenauer je izrekel željo, naj bi častniki poučevali vojake tudi osnovne ljudskošolske predmete, za kar triletna službena doba popolnoma zadostuje. To je tembolj potrebno, ker je med vojaškimi novinci na Koroškem do 40% analfabetov.
Volitve v nižjeavstrijski deželni zbor.
Dunaj, 27. oktobra. Včeraj so se izvršile za nižjeavstrijski deželni zbor volitve po novem volilnem redu, in sicer iz splošne kurije in iz kmečkih občin. V splošni kuriji so dobili krščanski socialisti 43, socialni de-mokratje pa 5 mandatov. Izmed 10 mandatov kmečkih občin so jih dobili i) krščanski socialisti, 1 pa socialni demokratje. Med izvoljenimi sta tudi minister dr. Gessinann in župan dr. Lueger.
Ko se je razglasil izid v 20. dunajskem okraju, priredili so socialni demokratje viharne demonstracije. Proti policiji so metali rakete, ki so pokale kakor puške. Orili so klici: »Proč z Luegerjevo zanikrno vlado! Razbijmo tramvaje!« Množice so naskočile s kamni in opeko tramvajsko vozove. Ranjenih je bilo mnogo sprevodnikov   in  vozečega  se občin-
vanjo. Tako se je zaljubil, da so mu začela ušesa rdeti in goreti. Globoko se je poklonil, do tal se je poklonil pred smehljajočo se devico Ančko in ji začel govoriti.
Začel ji je govoriti zapeljive besede, na mestu je izdal predobrega in prezaupljivega prijatelja, Matija Pogačnika, in gotovo je, da bi zvesti zaljubljenec nevtegoma skoprnel od bridkosti, ako bi čul za vrat no govorico zavidnoga prijatelja.
Takole pa je govoril Martin Pogačar sladko se smehljajoči Ančki:
»O, presrčkana devica, mojega srca kraljica.!« Pri tem je prelepa deklica sramežljivo povesila oči. »Prišel sem te vprašat, preljubo in premično golobičko, ali bi hotela mene, Martina Pogača rja, vzeti za moža. Ljubim te od travce zelene do glavne maslene, snubim te za svojo grofico in cesarico.« Zopet se je poklonil in čakal odgovora, ali Ančka je pohitela k njemu in ga povzdignila k sebi.
»Zares, Martin Pogačar, obljubila sem se sicer že Matiji Pogačniku, ali to je bilo tedaj, ko me je mama okregala, sedaj pa ljubim tebe, ki nimaš tako dolgega nosu kakor Matija in ne tako hudih oči; imaš pa rdeča lica in črno brado. Tebe vzamem za moža.«
Dejala in sklenila je Ančka, in tako je ostalo. Martin se je vrnil do-
mov po drugem potu in ni obvestil o vsem prijatelja Matije, ki je do večera koprnel za plotom in zlagal pesmice.
Martin se je z Ančko oženil in je povabil na svatbo celo Boštjana Huda južno, samo Matije pa ni povabil. Zato se je ta zaklel in mu zaprisegel strašno maščevanje. Kako pa se je to zgodilo in steklo, izve blagohotni bralec iz naslednjega poglavja. Povem pa že naprej, tla se zgodo zelo čudne reči.
n.
Od tistih krstov so pretekli meseci in leta, in mnogo se je spremenilo na svetu. Mlado je pognalo starino v grob, vse lepe šege so izmrle, mestu v i na so začeli piti ljudje vodo,in lepa dekleta so jemala bogate starce za može. Kaj čuda, če se potemtakem Matija Pogačnik ni oženil.
In zraven tega je prisegel večno devištvo, sovraštvo vsem kraljičinim in grofičnam, zaklel je strašno maščevanje Martinu Pogačarju in zaobljubil se je, da bo trdno in zvesto držal na Noetov evangelij. — Večno zvestobo je torej obljubil zlati vinski kapljici; vsak večer ga je spravil pod streho šest bokalov.
Vkljub vsemu ni pozabil, kaj je dolžan zavidnemu prijatelju, Martinu, ki ga je sicer povabil vsako leto najmanj enkrat za krstnega botra.
stva. Poškodovanih je 9 voz, da so jih morali vzeti iz prometa. Razbitih je 27 šip.
Iz avstrijske delegacije.
Budimpešta, 27. oktobra. V plenarni seji se je danes razpravljalo o proračunu ministrstva zunanjih del. Za poročevalcem Bacquehemom je začel takoj govoriti delegat dr. Šusteršič, in sicer najprej slovensko. Govornik je odobraval aneksijo Bosne in Hercegovine ter odločno zanikal trditev, da bi se bila s tem kršila berolinska pogodba. Tudi napram Srbiji in Črni gori se z aneksijo ni mogla kršiti pogodba, ker nikoli sklenjena ni bila. Potem se je govornik dotaknil jugoslovanskega vprašanja ter izjavil, da želi rešitev tega vprašanja z monarhijo in dinastijo, ker bi taka rešitev zajamčila Jugoslovanom lepšo in sijaj-nejšo bodočnost. Bodočnost monarhije je obenem bodočnost jugoslovanskih balkanskih narodov. Morda pride enkrat čas, ko ne bodo le Bolgari, temne tudi nam še bližje sorodni Srbi uvideli, da je najboljše jamstvo za svobodni razvoj jugoslovanskih narodov na balkanskem polotoku balkanska federacija pod vodstvom avstrijske'monarhije. Svoj govor je dr. Susteršič zaključil: Monarhija zasluži prostor na solne u, gre ji predvsem prostor na solncu jugoslovanstva, in ta prostor bo tudi zavzela. — Delegat KI of a č je izjavil, tla se je Avstrija zadnje dni posebno predala Bero-linu v roke, kar mora napolniti Slovane z bojaznijo. Aneksija Bosne in Hercegovine je enostranski, nasilni čin, ki je tudi v nasprotju z narodno-pravnimi določbami. Razburjenje v Srbiji in Črni gori si je treba razlagati tako, da vidijo v aneksiji prvi korak za nadaljno raztezanje »Sva-bov« na Balkanu. Aneksiji ne more pritrditi, dokler se ni izreklo zanjo prebivalstvo Bosne in Hercegovine. -— Delegat B i a n k i n i je izjavil, da Hrvatje želijo, naj bi osmanska oblast na Balkanu enkrat za vselej prenehala. Obžaloval je, da se je Avstrija odpovedala sandžaku Novi pazar. Pametneje bi bilo, pomiriti Srbijo s tem. da bi se ji bil zagotovil srbski del Sandžaka. Hrvaška ima neovrgljivo pravico do Bosne, zahteve Ogrske so brez podlage. Sedaj je najlepša prilika, tla se reši jugoslovansko vprašanje z združenjem slovanskih dežel na podlagi hrvaškega državnega prava. — Nato je začel govoriti minister baron A e h r e n -t hal, ki se je v drugem delu svojega govora bavi! s perečimi političnimi vprašanji. Najvažnejše vprašanje je sedaj gletle evropejske konference. Avstrija načeloma ni proti konferenci, temne jo celo želi, da se odpravi sedanja napetost. Avstrija tudi ne vztraja na stališču, da bi se Bosna morala izločiti iz programa, toda pripustila ne bo, da bi se v izvršenem dejstvu, namreč o naši suvereniteti nad Bosno, razpravljalo na konferenci. Kar se tiče kompenzacij, je Avstrija že sama dala take Turčiji s tem, da se je odpovedala vsem svojim pravicam v Sandžaku. O kaki drugi teritorijalni kompenzaciji kateri drugi državi pa še govora ne more biti.
Izjemno stanje v Pragi.
Praga, 27. oktobra. Včeraj in danes so bile na Pri kopi h zopet velike demonstracije proti nemškim bur-šeni. Nemški dijaki so se namreč izzivajoče sprehajali v velikih gručah s pruskimi čepicami. Čehi so odločno zahtevali, naj burši odložijo izzival-
ne čepice. Ako bi se bilo to zgodilo, nastal bi bil takoj mir. Vladni organi pa niso tega storili, temuč so rajši poklicali par stotnij vojakov v obrambo nemških izzivačev. Ker je pri nesramnem izzivanju dobilo nekaj buršev bunke, so vojaki zasedli čez noč vsa javna nemška poslopja. Vlada je naročila z dežele 700 orožnikov ter obenem zagrozila, da izreče nad mestom izjemno stanje, ako se danes ponoči demonstracije ponove.
Homatije na Balkanu.
Izjava angleške vlade.
London, 27. oktobra. Vlada je razposlala časopisom, izjavo, v kateri se zanika vest, da bi se bila pogajanja med Avstrijo in Turčijo prekinila vsled vplivov Anglije. Angleška vlada temveč želi, da bi se doseglo med imenovanima državama direktno sporazumi jen je.
Turške zahteve.
K e r o 1 i n , 27. oktobra. Dobro poučeni časopisi poročajo, da zahteva turška vlada, naj prevzame Bolgarija za Vzhodno Rumelijo 202 milijona, Avstro-Ogrska pa za Bosno 405 milijonov kron njenega državnega dolga.
Turčija se oborožuje.
Sofija, 27. oktobra. Turčija nadaljnje z mobilizacijo. V Evropi in Anatoliji ima dosedaj mobiliziranih že 300.000 vojakov. Turčija se namreč na Evropo prav nič ne zanese ter bo rajši stopila pred konferenco s pripravljeno armado za hrbtom.
Bojkot   in  demonstracije   proti Avstriji na Srbskem.
Bel grad, 27. oktobra. Bojkot se je začel širiti tudi po deželi. Dijaške organizacije so prevzele nalogo, da se njeni člani razidejo po celi deželi agitirat za bojkot proti Avstriji. Včeraj so bile v gledališču velikanske demonstracije proti Avstriji. Igrala se je protiavstrijska tragedija iz dobe Karla VI. Občinstvo je klicalo: »Proč z Avstrijo! Vojno Avstriji!«
Protibojkot napram Turčiji.
Dunaj, 27. oktobra. Avstrijski industrijci, ki so vsled bojkota na Turškem posebno hudo prizadeti, nameravajo proglasiti bojkot turškemu izvozu. Izvoz iz Turčije ima vrednost 45 milijonov na leto. Glavni izvozni predmeti so tobak, preproge, olje, južno sadje, kože in volna.
Srbske agitacije v Sandžaku.
Sarajevo, 27. oktobra. V Plevlju so se pojavili srbski agitatorji, ki raznašajo vest, da so velesile sklenile pleveljski okraj priklopiti kraljevini Srbiji. Srbi iz Sandžaka gredo trumoma v Srbijo, tla se uvrstijo med ustaške čete.
Podržavljenje policije v Bosni.
Sarajevo, 27. oktobra. V Banjaluki in Dolnji Tuzli so mestno policijo podržavili.
Odkup, Krete.
Carigrad, 27. oktobra. Grška je ponudila Turčiji za Kreto 5 milijonov frankov odkupnine.
Bodoči bosanski sabor.
Sarajevo, 27. oktobra. Bodoči bosanski saborski deželni zbor bo baje štel 80 članov, in sicer 52 izvoljenih in 28 virilistov. Pravoslavni dobe 22 voljenih poslancev in 4 viriliste;, (metropoliti) mohamedani 18 izvoljenih in 7 virilistov (S muf-fijev in Reis-el- ulema), nadalje 4 zastopnike najvišjih obdačeneev in 6 županov, tedaj  skupno 35 poslan-
Matija seveda je bil značaj en in ni maral slišati vabljivih besed.
Zgodilo pa se je neke jeseni baš okoli svetega Martina, ko krstijo vince, da sta se po sreči ali nesreči sešla nekdanja prijatelja Martin Pogačar in Matija Pogačnik. Na žalost moram povedati — sicer sem dolgo tajil — da je postal iz zavrženega in goljufa nega ljubimca, Matije Poga-čarja, zadnji čas popolen pijanec in literat, kar bodi v pouči j iv zgled in opomin vsem, ki so na potu, da to postanejo. Res, potepal bi se in potikal po lepih ljubljanskih gostilnah od »Angela« do »Črnega Medveda«, od »Belega Kranjca« do »Port Artur-ja«, samo to mu je bilo mar. Popival je in se pretepal ter objemal Pipco in Pepco, zjutraj pa se je vzbudil na ljubljanskem polju; škrjančki so mu žvrgoleli veselo in prelepo jutranji-co nad pijano glavo, zarja je tekla in se prelivala iz zlatega jutranjega morja, in mak je gorel zraven njega.
Takšen je torej postal Matija Pogačnik; Bogu bodi potoženo! Dobrim ljudem je bil v spodtiko in bo-gaboječim devicam v pohujšanje, zakaj ta zlomek je znal pisati takšne pesmi, da so kar poščegetale okrog srca.
Sešla sta se torej nekdanja prijatelja, in Martin Pogačar je govoril :
»Kaj se ti mara, dragi Matija, prost si kot ptič pod solncem, in danes ali jutri boš slaven, in v ustih
vseh bo tvoje ime. Jaz pa, preteto, sem vtaknil glavo v zakonski jarem, in zdaj sem sluga tiste Ančke, ki je bila včasih tvoja, in ki mi je zdaj le v preglavico. Jutri je moj god, pa denarja ni, da bi se malo pokratko-časil, doma imamo šest odprtih kljunčkov, in prostosti ni, doma je moja, tvoja nekdanja Ančka. Res je bila lepa, pa zdaj bi dal vso njeno lepoto za eno veselo noč.«
Britlko je tožil Martin, a Matija ni imel usmiljenja ž njim. Na tihem je bil vesel njegovih nadlog in je rekel:
»Vseeno grem s teboj; videl bom, če se ti ne da pomagati.«
Kako sladke, ali hinavske so bile Matijeve besede! »Martin, varuj se.«
Oddahnil se je Matija in mislil: »Moja ura je prišla. LTra maščevanja! Kako dolgo in strastno sem hrepenel po njej, in zdaj se mi ponuja, da se osvetim strašno!«
Vse se je smejalo v njem, ko sta prišla na Martinovo stanovanje, ali vseeno še ni znal, kako naj bi se maščeval, da bi zavratnike bolj bolelo. Mislil je, če zavdam njegovim otrokom, ali Ančki, mu bo to samo prav hodilo. Nekaj časa bo seveda na videz glavo povešal, potem pa bo vriskal in pel. No, se bo že našlo, se bo že videlo, kako in kaj, je odločil slednjič. Torej ni se prišel daleč pre-udarjaje svoj peklenski naklep. (Konec prihodnjič.)
cev; katoliški dobe 12 izvoljenih in 3 viriiiste (trije škofje) ; razen tega dobe virilno pravico najbrže tudi vsi štirje sekcijski načelniki, ki so vsi katoliki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. oktobra.
— Slovenski trgovec in obrtnik
sta še v veliki meri vezana, kupovati blago od tujcev, in sicer največ od Nemcev. Ti zaslužijo velike vsote od nas in zaslužijo jih toliko laglje, ker so bili naši ljudje doslej skrajno popustljivi in malomarni glede rabe slovenskega jezika. Naši trgovci in obrtniki niso nikdar zahtevali, naj jih obiskujejo slovenski potniki, ali vsaj slovenskega jezika zmožni potniki. Vsakemu umazanemu Hebrej-cu na ljubav so nemško govorili. Pri Čehih in Poljakih je temu že davno konec. Čeh in Poljak krafkomalo ne sklepa kupčij s potnikom, ki ne zna njegovega jezika. Prav tako delajo Madžari. Posledica tega je, da je na stotine ljudi češke, poljske, madžarske narodnosti prišlo v dobre službe. V strokovnih listih, kjer se razpisujejo službe trgovskih potnikov, se za potnike po Češkem, na Ogrskem in v Galiciji vedno zahteva popolno znanje dotičnih jezikov. Kdor ni zmožen jezika, je kot potnik v teh deželah absolutno nemogoč. Ko bi naši trgovci posnemali Cehe, Poljake in Madžare, bi si pridobili mnogo zaslug za našo narodno stvar. Kjer je že producent Nemec, naj bo vsaj posredovalec med producentom in slovenskim odjemalcem naš človek. Dalje je potrebno, da korespondirajo naši trgovci in obrtniki z nemškimi in laškimi firmami samo v slovenskem jeziku in zahtevajo od teh firm,naj jim dopisujejo slovenski in pošiljajo slovenske račune. To bo zopet mnogim Slovencem pomagalo do trajnega dobrega kruha, ali vsaj do postranskega zaslužka. Nekatere tuje firme imajo že slovenske korespondente. Kar se tu zahteva, ni nič pretiranega. Samo vsled naše popustljivosti in mlačnosti ter iz komoditete je doslej imela nemščina na škodo nas vseh neopravičeno veljavo med nami; če jt) pripravimo ob to veljavo, si bomo s tem koristili v narodnem in v gospodarskem oziru.
— Za skupno postopanje Slovencev, Hrvatov ln Srbov. Včerajšnji „Obzor" priobčuje iz slovenskih poslanskih krogov uvodnik „Jugoslovani in dogodki na Balkanu", v katerem se avtor zavzema za enotno politiko vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank. Poslanec piše med drugim: „Niti trenotka ne smemo pomišljati, kam hočemo in na katero stran. Končna rešitev bosanskega vprašanja mora rešiti tudi veliko vprašanje delavnega programa vseh slovenskih, hrvaških in srbskih strank v mejah habsburške monarhije. Pustolovci nismo. Nasprotno, mi moramo biti trezni, modri in lokavi, ker na nas je, da sedaj izrabimo državno for macijo monarhije na jugu in da si ustvarimo krepko in močno domovino. Temeljna točka našega skupnega delovanja bi torej morala biti, da za sabe izkoristimo državne meje svoie domovine, kakor so jih prikrojili oni, ki so radi teh mej hoteli zanesti med nas razpor. Zato bi morali vse svoje delovanje osredotočiti na to, da zrušimo vse umetne meje, ki med sebojno dele nas Slovence, Hrvate i n Srbe. Mi nimamo časa, da bi še nadalje čakali, „da se dogodki razvijejo sami po sebi." Mi ne smemo več vse svoje nade staviti „na zdravo odporno silo našega naroda." Mi se ne smemo v bodoče zadovoljevati, da bi slovensko-hrvaško k ogo manifestirali zgo j s tem, da se naši poslanoi obiščejo na Dunaju, v Pešti in v Zagrebu. Skratka, mi ne smemo več voditi slučajne politike : ne smemo Čakati na madžarsko pragmatiko, da pričnemo boj proti Madžarom, ne smemo čakati na novo klanje v Ljubljani, da navalimo na Nemoe, ne smemo čakati na novo šolsko leto, da se zagrozimo Italijanom. Odslej mora biti naša borba smotrena, skupna, logična. Rušiti in graditi, vse to moramo po gotovem načrtu v dosego skupnega cilja. Usojamo si torej predložni ta le konkretni predlog: Čim najpreje se naj snidejo pred-stavitelji slovenskega, hrvaškega in srbskega naroda te monarhije in sestavijo skupni program delovaja, ki bi nas dovedel do enega skupnega cilja. Slovenci in Hrvati bomo se s tem programom brzo složili. Srbi, poučeni po zadnjih dogodkih, bodo prišli do prepričanja, da za nje Bosna ne bo tuja, ako bodo delovali skupno z nami, da uredimo Bosno, kakor bo potrebno. O samem programu, o katerem bi naj razpravljal ta veliki narodni zbor, nam na tem mestu ni treba govoriti. S moobsebi se razume, da moramo urediti medsebojne odnešaje na temelju absolutne ravnopravnosti.  S Časom
bo atrakoija storila svoje in mi Slovenci se bomo odločili glede skupnega jezika, a Hrvati in Srbi se bodo ie pogodili glede narodnega imena in vere. Za sedaj bo vsekakor glavno to, da skupno in dosledno izženemo is hiše tujca, da se okrepimo in ojaČi-mo. A če bo našo borbo vodilo Čisto narodno načelo, rodoljubje, kadar bomo svoje bojne vrste ogreli za domovino, a ne kakor dosedaj za bratomorno vojno, takrat bomo tudi sami od sebe spregledali; padla nam bo z oči tisočletna koprena in uvideli bomo, da smo eno: Da smo bratje mi Slovenci, Hrvatje in Srbi i n da im amo eden edini skupni dom. Šele takrat bomo lahko mislili na vse drugo. Šele takrat se bomo lahko vprašali, če smo dospeli do končnega narodnega cilja. Za sedaj računajmo z razmerami in z možnostmi ter — na delo 1"
— Obč. odbor občine Tržišče
je sklenil soglasno: L.) Občinski odbor občine Tržišče, zbran pri seji dne 25. oktobra 1908, najodločneje protestira proti nepotrebni rabi orožja in streljanju za nedolžnimi, bežeči mi ljudmi v Ljubljani dne 20. septembra 1908. 2) Zahteva strogo preiskavo in neizprosno kaznovanje onih, ki so zakrivili, da je tekla nedolžna slovenska kri. 3) Iz občinske blagajne dovoli 20 K za nesrečne nedolžne žrtve. 4 ; Vse dopise sprejema občina edino v slovenskem jeziku. Župan: Aloj dj Knezi. r. Svetovalci: Janez BorŠt-nar 1. r., Josip Vidmar 1. r., Frano Flais 1. r., Vinceno Majcen 1. r. Odborniki: Franc Prijatelj L r., Alojzij E r p i č 1. r , Janez Starina 1. r., Janez LjubelŠek 1. r., Janez Udovč 1. r., Janez Lenarčič 1. r., Janez Poljane 1. r., Josip Knez L r., Josip Dolenšek 1. r., Martin Stušek 1. r., Anton Kovačič 1. r., Ivan M a j cen 1. r.
— Na dunajskih klinikah je
dalo ravnateljstvo kranjskih dobrodelnih zavodov pribiti oglas, s katerim opozarja zdravnike na izpraznjena mesta v ljubljanski deželni bolnici, jih laskavo vabi sja doli, češ bolnioa je ena izmed največjih v Avstriji z 10.000 bolniki na leto in nnancijalni položaj zdravnikov tudijni najslabši. Obenem zahteva od kompe-tentov znanje nemškega in vsaj ene ga slovanskega jezi k a. — Poleg je pribit oglas o. kr. namest-ništva v Trstu, kjer išče vlada zdravnika specijalista za pokončavanje malarije v Istri s popolnim znanjem srbo-hrvašČine in italijanščine. PaČ lepa paralela. Slovenska ponižnost je postala že tako velika, da v naših deželnih uradih ni potrebna več slovenščina, pač pa neobhodno nemščina!! če so izvestni faktorji morda tako strahopetni, naj jim bo vsaj v tem slučaju kot vzvišen vzgled — o. kr. vlada!
— Nesramna tiskovina, ki jo
je izdala Kranjska hranilni o a pod napisom „V pojasnilo" in ki je bila tiskana v tiskarni Kleinmavr & Bamberg, roma v brezštevilnih izvodih po deželi. Pod to sleparijo je podpis „Več ljubljanskih meščanov 14 To je gotovo jako značilno, da se noben Človek ni mogel dobiti, ki bi bil to tiskovino podpisal s svojim imenom. Značilno je, da se ta tiskovina oddaja na različnih krajih na pošto. Pač z namenom, spraviti s tem ljudi v zmoto. Tako je neki gospod v Trebnjem dobil to pisanje poslano iz Mirne. Kdo je neki v slovenski Mirni agent ljubljanskih nemškutarjev?
— Imenovanje Gospod Josip K na tli 5. urednik v tržaški lilij alki o. kr. korespondenČnega urada je imenovan za šefa novoustanovljenega bosansko - hercegovinskega tiskovnega urada in fibjalk korespondenČnega biroa v Sarajeven. * Moral je takoj odpotovati in nastopiti svoje mesto. Čestitamo! V Trstu ga bodo Slovenci težko pogrešali. Bil je intendant on-dotnega slovenskega gledališča in je spol no val svoje delo v tem oziru z idealno vnetostjo.
— Iz šolsko službe. Učitelj na Ciril Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu g. Vinceno Engelmann, učitelj g. Andrej Čok v Rojanu pri Trstu, učitelj g. Anton Šeme v Starem trgu so imenovani za učitelje s pravicami in dolžnostmi vadničnih učiteljev, učitelj g. Kari Mahkota v Tržiču je postal definitivni podačitelj, učitelj na Ciril Metodovi šoli pri Sv. Jakobu g. Ciril Petro veo pa provi-zoričen podučitelj, oba s pravicami in dolžnostmi vadničnih podučiteljev. Val pa so imenovani na državni ljudski šoli za dečko na Lipskem trgu v Trstu, in sicer z veljavnostjo od 1. oktobra 1908 dalje. To 80 razglaša uradno Država je storila s tem le majhen košček dolžnost, ki j oimaglede ljudskega šolstva napram Slovencem!
Slovonako gledališča. „ Valčkov čar" ima res izreden vpliv na občinstvo Tudi snočnja predstava te operete je privabila toliko občinstva, da je bilo gledališče razprodano. In tudi ploskanja je bilo obilo.
Generalne izkušnje za slovenska Opero ln Opereto« Iz pisarne slovenskega gledališča se nam poroča: Vedno očitneje se kaže ne-vzdržljivost sedanjih razmer v dežel-nem gledališču, kjer imata dva zavoda, slovensko in nemško gledališče, skupne, Že itak nedostatne prostore za izkušnje. D očim ima nemško gledališče na razpolago 4 dni v tednu, igra slovensko gledališče le trikrat. Na več nemških predstav odpada seveda tudi več izkušenj. Te pa so slovenskemu odra toli potrebnejše, ker deluje večinoma s češkimi in drugimi slovanskimi pevci in pevkami, medtem ko ima nemško gledališče le nemškega jezika docela sposobne operne in operetne moči (nekaj je med njimi tudi slovanskih). Tako je slovensko gledališče vsak hip v zadregi, ker zaradi nemških izkušenj ne more uporabljati odra. Istotako pa je nemško gledališče večkrat v največji stiski glede prostora za izkušnje ter se vadijo nemški pevci v garderobi, ki je jedva 2 m dolga in V/2 m široka, a poleg tega še zastavljena z 2 omarama, zrcalom in umivalnikom! Slovensko gledališč pa ima za operni in operetni zbor angažirane le obrtnike in delavce, ki podnevi sploh zaradi službe ne morejo prihajati k izkušnjam, nego so kapelniku in režiserju na razpolago le od polu 8. zvečer nadalje ter ob nedeljah in praznikih dopoldne. Tako se vrše vse generalne izkušnje z orkestrom, s solisti in s kom-parzi ob delavnikih vedno brez zbora. Generalne izkušnje z orkestrom ob nedeljah in praznikih pa so nemožne, ker imajo Člani koncertnega orkestra na te dneve privatne zaslužke ter zahtevajo prosto dopoldne kot „nedeljski poČiteku. Zatorej so sedaj generalne izkušnje z orkestrom in z zborom možae le ob delavnikih zvečer, kadar se ne igra v gledališču slovenski. Ker pa se v gledališču igra vsak večer, so take izkušnje možne le izven gledališča, torej brez kulis, brez rekvizit i. dr. Seveda te izkušnje daleko ne morejo nadomestiti izkušenj na odru; toda generalne izkušnje z orkestrom in z zborom so vsaj za silo omogočene le^na ta način. Slovensko gledališko ravnateljstvo je torej iskalo primerno dvorano za večerne orkestralne izkušnje. Izkazalo se je, da ni slovenskemu gledališču v „Narod-nem domu" med tednom nobena dvorana na razpolago. Sele po ljubeznivi uslužnosti gospoda župana se je posrečilo dobiti tako — primerno veliko in toplo — dvorano v „Mestnem domu", kjer se bodo poslej med tednom vršile generalne izkušnje za slovensko opero in opereto. To je potrebno slov. občinstvu sporočiti, da bo vedelo, kolike in kolikere ovire mora premagati naše gledališče pred premij ero vsake operne in operetne novitete. Da zbori in komparzisti spričo takih razmer — večinoma brez izkušenj na odru! — ne morejo povsem ustrezati svoji nalogi, je menda umevno. Nemško gledališko ravna* teljstvo ima vsaj stalno angažiran zbor ter more imeti ž njim podnevi izkušnjo, kadar hoče; — slovensko ravnateljstvo pa stalnega zbora, ki bi bil v gledališču ven dan, ne more plačati ter plačuje tudi kom parziste le od predstave do predstave.
Brez odra za lzku!nje9 brez stalnih zborov ln brez stalnih kom-parzistov pa ne bo nikdar možuo doseči tiste popo nosti slovenskih predstav, ki bi se dala doseči spričo sposobnosti sedanjih solistov in orkestra.
Narodni   kolki,    tudi najnovejši, v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, se v trgovinah Jenko in v Šmartnu pri Litiji Ivanu Razboršku
„Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj v Ljubljani" otvori ciklus svojih predavanj z javnim predavanjem g. odvetnika dr. Antona Sviglja o „Naših državljanskih dolžnostih in pravicah (Državna ustava)" v soboto, dne 31. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji „Narodnega doma" v Ljubljani. Predavanja, ki bo vsekakor poljudno, poučno in zanimivo, naj se udeleži obilo občinstva.
Predaprobacija Naučno ministrstvo je podelilo predaprobaoijo v rokopisu predloženi knjigi Josipa Brinarja „Zgodovina za obče ljndske in meščanske šole."
Delavec pri tvrtki Warbinek, ki je v nedeljo izzival v gostilni pri „Levu", se piše Rossbacher Njegovo ime navajamo, da ne bo kdo sumil tega dejanja slovenskih delavcev, ki so zaposleni pri tej tvrdki.
Ljubljanska skupina drž. društva avstrijskih železničarjev vabi
vse svoje člane k izrednemu občnemu zborovanju, ki se vrši dne 4. novembra v prostorih restavracije „Novi SVetM ob 7. zvečer. Dnevni red; 1. Stališče skupine ljubljanska napram dnevnemu redu glavnega zborovanja na Dunaju.  2. Volitev dele-
(Dalje v prilogi).
dobe v Litiji Lebinger; pa pri gosp.
Priloga „Slovensiemn Naroda" st. 252, dne 28. oktobra 1903.
gatov. 3. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti  vrši se  zborovanje eno uro pozneje. Odbor. Pevsko društvo ,,Lfpa" zapoje
na Vseh svetnikov dan ob treh pri Sv. Krištofu in ob pol petih popoldne pri Sv. Krilu tri žalostinke.
f,Strelski klub11 pri „Novem svetu" (g. Mraku) vabi svoje Člane na sestanek, kateri se vrši danes v sredo ob pol 9 zvečer. Želeti je obilnega obiska.
One stranke, ki pridejo v do ■ tiho z železniškimi uslužbenci, opozarjamo z ozirom na slučaj, objavljen v „Slov. Narodu", da je ie-lrsmški usiužbenec grajal slovensko spisan vozni, list na sledeče: Po § 51, dostavek II, 2) tarifa del I , oddelek A mora se imenovati namembno postajo po tarifu (dem Tarife ent-spreohend). V tej točki ne najdemo nikjer predpisano, da se mora to zgoditi v nemškem jeziku, ker so vsi tarifi pisani v blaženi nemščini, ampak namen te točke je le ta, da se uvede enotno naziranje postaj, da se izključijo lokalna imenovanja postaj in da se uradniku olajša delo, ker on ne more poznati vseh krajevnih imen, ki so v rabi in tudi nima pripomočkov za to, kakršne ima na pr. pošta. Ni dovoljeno pisati samo Podnart ali samo Kropa, pač pa Podnart-Kropa, napačno je samo Trnovo, pravilno pa Trnovo-Bistrica, napačno je Klo-sterneuburg pri Dunaju, pravilno Klosterneuburg - Weidling, napačno Stara šranga, pravilno Drenov grič. To dokazuie tudi XXI. dostavek, k istemu §, ki pravi: Razun v nemškem jeziku se lahko izpolnijo vozni listi v onih avstrijskih kronovinah, v katerih je več jezikov deželnonavadnih, tudi v deželnih jezikih. Ce pa je po-šiljatev namenjena na take postaje, v katerih jezik, v kojem je izpolnjen vozni list, ni deželnonavaden, dodati se mora vsem vpisom tudi natančen nemški prevod.
Zaiigalec- 16. oktobra zjutraj ob polu 3. je jelo goreti pri gostilničarju Povšetu v Srednji vasi. Pogorel je hlev, listnica in žitnica. Za-žgal je 481etni Blaž Hribar, pristojen v Rafolče pri Kamniku. Zažigal ec je docela priznal svoj čin in je bil zaradi enakega hudodelstva že ksznovan.
Kap Je zadela 321etnega po-sestnikovega sina Franca Uhana iz Gorenjega Podborštja pri Trebnjem, ko je šel v nedeljo popoldne v cerkev. Umrl je v par minutah.
Pasli kontumac je razglašen nad vsem političnim okrajem novomeškim. Steklina je bila pri psih v tem okraju zadnji čas prav pogosta.
Vojaške priprave.  Po deželi
posebno na Notranjskem in Goriškem, je vojaška uprava na raznih krajih shranila topove in puške, obleke in municijo. V Trnovem je Valenčičevo skladišče polno raznih vojaških potrebščin.
Srečo Je imel Karel B a tisk a, doma z Notranjskega, ki živi zdaj v Ameriki. Zadel je na neko srečko 20.000 kron. Zdaj hoče priti domov.
V Ilirski Bistrici nameravajo vpeljati električno razsvetljavo. Županstvo se resno bavi s tem važnim vprašaniem. Elektrika bi se oddajala tudi v industrijelne svrhe. Bistrica bi s to napravo mnogo pridobila.
V trnovskem samostanu pri Ilirski Bistrici j a izbruhnila med šolaricami škrlatina. Šolo je okrajno glavarstvo za nedoločen Čas zaprlo.
Slivovke ho letos jako mnogo po Notranjskem. V ilirsko-bistriškem okraju se ni 25 let toliko žganja kuhalo, kakor letos. Samo v Kilovče je prišlo Čez 18 vagonov sliv. Cena bo baje jako nizka!
Preureditev peš - pošte med Dolen|o Košano in Št. Petrom na Krasu v poštno vožnjo. Peš-pošta med Dolenjo KoŠano in Št. Petrom na Krasu se bo preuredila s 1. novembrom t. 1. v vsakdanjo, enovpre-žno poštno vožnjo: Odhod iz Dolnje Košane ob 6. zjutraj, prihod v Št. Peter na Krasu ob 6. uri 55 minut. Odhod iz Št. Petra ob 9, prihod v Dol. Košane ob 9. uri 55 min.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj bo zborovalo 5. novembra ob 10. dopoldne v Sežani.
Španski   sleparji   zopet na
delu. Zopet potrebujejo denar Španski poštenjakoviči, zato se obračajo tudi k nam Slovencem za prispevke. Pri nas v Ljubljani imajo spravljenih 275 000 kron, pa so se zapletli v zaroto na Španskem in so jih zaprli. Zdaj jih je treba s par tisočaki rešiti, pa dajo tretjino v Ljubljani skritega denarja tistemu, ki se jih usmili. Upamo, da med Slovenci ni nikogar, da bi bil tak osel, da bi šel na ta led.
NOVO društvo. Ustanovilo se je „Prostovoljno gasilno društvo" s sedežem v Sušju pri Kočevju.
Po mi loš Če nje. Cesar je pomilo-stil v dosmrtno ječo Viktorja Pan-geroa, ki je umoril vipavskega dekana Erjavca in ki je bil pred tukajšnjimi porotniki obsojen v smrt na
vislice. Kakor znano, teko Pangerou itak zadnje ure Življenja, ker je jetičen. Na pošti v Trbovljah ne znajo
slovenski, kakor se nam sporoča. Tiste tri ženske govore med seboj vedno le nemški, ko je bil pa te dni neki gospod na tej poŠti, dobil je na slovenske besede odgovor: nIch ver-stehe niohts slovenisoh".
Železniška nesreča. Na postaji v Trbovljah so se med votnjo vla-kovo odprla vrata nekega voza. Sprevodnik Anton Kuri jih je hotel zapreti, pri tem pa odletel na tla več metrov proč, da je obležal s polomij e u imi kostmi.
V pijanosti le utonil v Škofji vasi pri Celju posestnik Jakob A t i k. Mošta se je tako napil, da je padel v potok, kjer so ga še le drugi dan dobili mrtvega.
V Dravo |0 skočila v Mariboru posestnioa Marija Polaček. Potegnili so jo iz vode pri Sv. Martinu.
Zgorel le pri pastirskem ognju v Svrkovcu pri Mariboru 5 letni Oton Štruc.
Vlom v cerkven nabiralnik.
V Št. Jurju ob Južni žel. je bilo te dni vlomljeno v oerkven nabiralnik in pobran iz njega ves denar. Zaprli so nekega bivšega žandarja, ki je na sumu, da je on vlomil.
Zmečkalo ga le. V Rogatcu je zmečkala gramozna truga 41etnega FriderikaButa, ko je padla nanj. Bil je seveda takoj mrtev.
»Pevsko in glasbeno društvo" v Gorici je izvolilo na svojem izrednem občnem zboru za predsednika g. profesorja Ferdinanda Seidla. Dosedanji predsednik in ustanovitelj društva dr. H. Turna se je odpovedal predsedništvu z namenom, da bi društvo vsled njegove premembe v političnem naziranju ne trpelo škode. Prof. Seidl je že doslej marljivo sodeloval v odboru „Pevskega in glasbenega društva", zato je bilo naravno, da so izvolili njega za predsednika. Prepričani smo, da bo hodilo društvo po poti, katero mu je pripravil dosedanji zares požrtvovalni predsednik, ter se bo popenjalo vedno višje v napredku v čast goriškim Slovenoem. — Dr. H. Turna je bil na izrednem občnem zboru izvoljen za Častnega Člana.
Velikanski bol med vojaki in redarji se je bil v nedeljo v Gorici v gostilni na GoriŠčeku, kjer je zbirališče vojakov ter se vrši vsako nedeljo ples. Zbranih je bilo tam ponoči obilo vojakov in štiri redarji, ki so imeli gledati na mir in red. Med vojaki in civilisti je imelo priti do pretepa. Tu so posegli vmes redarji. Vojaki, posebno topničarji in dragonci, so udarili pa po redarjih. Prišli so zraven še tisti dragonci, ki so štaci -jonirani na Goriščeku. Vojaki in redarji so se bili s sabljami in streljali so iz revolverjev in karabinerjev. Ranjenih je okoli 15 vojakov, dva močno ; neki dragonec je dobil krogljo v vrat. Ranjena pa sta tudi dva redarja, eden na glavi, drugi na roki. Na pomoč je prišla velika „bereti-schaft", v vojašnici je bil alarm, in vsi redarji z voditeljem okrajnega glavarstva grofom Attemsom na čelu. Ta „bereitschaft" se je nekam čudno obnašala; hrulili so ljudi s „Hunde" ter se zaletavali v nje, enega so oklo-futali, vse brez povoda. — Da je prišlo do take reči na GorišČeku, so krivi Lahi, ki so se vmešavali v vojake ter jih zmerjali.
Intendantske posle tržaškega slovenskega gledališča je za tekočo sezono vsled nenadnega odhoda g. Knafliča, dosedanjega intendanta prevzel g. prof. dr. M e r h a r.
SamOmOr. V Trstu je skočil z višine 10 metrov bivši orožnik V a-lentin Straussin obležal mrtev z razbito črepinjo. Vzrok samomora neozdravljiva bolezen.
Železniški stroj skočil 8 tira.
Na postaji Opčine je skočil s tira železniški stroj tovornega vlaka, da je bil promet ves dan oviran.
Koren prijet Nevarnega vlomilca Korena, ki je pobegnil iz zapora v Zadru, so prijeli v bližnjem kraju Zemunik. Koren se aretaciji ni nič ustavljal.
Velika riba. V Novem gradu v Dalmaciji so ujeli veliko ribo težko okoli 400 kg. Sama jetra so bila težka 60 kg. Riba je bila dolga Bl/2 metra. Znanstveno ime ribe je: „Le-xanchus griseus". Riba spada v vrsto morskih psov. Sedaj se nahaja v Trstu.
Bogat ribji lov. V Martinščici na Cresu so vlovili ondotni hrvaški ribiči te dni okoli 80.000 sardel.
Akademično društvo sloven sklb agronomov „Kras" na Dunaju je na svojem I občnem zboru zimskega tečaja izvolilo sledeči odbor : Predsednik: cand. ing. agr. A1-bert Veder n jak, podpredsednik: cand. ing. forest. Vojko K opri v-nik, tajnik: stud. forest. V a t r o s l a v K r a u t, blagajnik: stud. forest Z m a -goslav Starovašnik, knjižničar: Btud. forest. Radovan Plehko, namestnik: stud. forest Savo Bra-tina,  preglednika:   geom. et oand.
cult. ing. Dr ago t in GustinČič in oand. ing. forest. Gustav Hrži5. Na občnem zbora slov akad.
društva „Adri|elf v Pragi, dne 24.
t. m je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik: stud. iur. Lev B r u n č k o, podpredsednik: stud. iur. Ernest Kobe, tajnik: stud. iur. Riko Fux, blagajnik: stud iur. Otmar Skale, knjižničar: stud. phil. Fran Šlibar, gospodar: stud. iur. Ivan Mersla-vič, Časnikar: stud. iur. M. čop, namestnika: stud iur. Fran Mramor in stud. iur. Fran Stegen-še k, preglednika: stud. tehn. Janko Mać ko v še k in stud. med. Fran Tavželj.
Vseb hranilnic v Avstriji je bilo koncem leta 1907 633 Koncem leta 1906 jih je bdo 625. Na Kranjskem sta se 1907 ustanovili hranilnici v Postojni iu Kostanjevici. Število hranilnic se je pomnožilo leta 1906 za 14, leta 1905 za 15, leta 1904 za 11 in leta 1903 za 7 zavodov.
Ob solen mazač V hrvaškem Primorju in Podgorju je neki Mile Novaković „zdravil" ljudi. Samo za denar. Več jih je spravil v boljše živ ljenje, ker je bila tako božja volja. Volja sodišča je pa zdaj bila, da bo sedel štiri leta v ječi za svoje Človekoljubno delovanje.
Trgovko z dekleti so zaprli v Brodu na Savi v osebi Savke Milo-vanović. Hotela je zopet spraviti dve dekleti v javno hišo v Sarajevo.
Napad na vlak. Na Sušaku pri Reki je bilo na brzovlak oddanih več strelov iz samokresa in sioer proti vagonu, v katerem se je vozil tajnik reškega guvernerja, Josip Vajda, in reški nadzornik drž. železnice, Leopold Mor a vek.
Veleposestvo Topolovac na
HrvaŠkem je bilo doslej last grofice Zay. Zdaj je je kupil s „Starim gradom" v Sisku nadvojvoda Friderik za dva in pol milijona.
Hrvat — vseuciliški docent v Ameriki. Bivši duho nik zagrebške nadškofije dr. Artur Hlibsch je prestopil k protestantizmu in ,e zdaj docent na vseučilišču v Vašingtonu.
Ne hodite V Brazilijo I Ministrstvu notranjih zadev došla so zadnje dni zopet neugodna poročila glede izseljevanja v zvezno glavno mesto Rio de Janeiro v Braziliji. Delavskih moči je ondi že sedaj večkopreveč ter tudi ni upati, da se razmere v prihodnjem letu kaj zboljšajo, preje poslabšajo. Življenski odnošaji so za delavske sloje prav neugodni. Povsodi primanjkuje stanovanj, vsled česar so tudi primeroma jako di aga. Zvišali so se davki in občinske doklade, ravnotako so poskočila v ceni živila. Da se more delavec brez rodbine borno preživljati, zasluziti mora na dan najmanj po tri milreise, t. j. nekako 4 K 50 v našega denarja. Seveda ne dobi za ta denar jedil in pijače kakor v Evropi (svežega mesa, zele njave, piva), marveč mora uživati po ondotni navadi posušeno meso in bob. če pa ima rodbino, potem je umevno, da z mezdo treh milreisov ne more izhajati. Naravno je torej, da vpliva nezadovoljno stanovanje in slaba hrana neugodno na že itak zelo revno delavstvo. — V državah Rio de Janeiro in Mnias Geraies ne povprašujejo po tujih delavoih, ker se ne pridela več toliko kave kakor nekdaj. Sploh je potreba po delavskih močeh majhna, poleg tega pa so še mezde tako nzke, da morejo izhajati ž njimi le domačini, ki se znajo prilagoditi ondotnjim razmeram. Zlasti slabe so plače v rudokopih in na kmetijah v državi Minas Gerase. Gospodarsko se te države še niso razvile in tudi ne jamčijo za zadostno osebno in lastninsko varnost. Po severno od države Minas Geraes ležečih deželah se Avstrijci sploh ne morejo naseliti. Tro-pično podnebje v teh krajih je zdravju Evropejca kvarljivo, pa tudi sioer naseljenoi ne morejo obstajati poleg domačih delavcev, ker niso kos on-dotnji slabi hrani in neudobnim stanovanjem, pri tem pa sila napornemu delu. Tudi na kmetijskih kolonijah se izseljencem ne godi dosti bolje, ker jim nedostaja prometnih sredstev, da bi speČavali svoje pridelke.
Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca septembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Leopold Stadler, trgovina s patentiranimi varnostnimi ključavnicami ter kontrolnimi urami in nadzorovanje ter zapiranje hiš, Franca Jožefa cesta 1; Marija KaveČičeva, branjerija, Komen-skega ulice 34 ; Viktor Orel, trgovina z deželnimi pridelki, Gruberjeva cesta 1; Ivan Haj din j ae, prodaja sadja in zelenjave, Vodnikov trg; Tomaž Vavpotič, prodaja sadja in zelenjave ter pečenje kostanja, Cesarja Jožefa trg; Ivana Bitenčeva, prodaja telečjega in prašičjega mesa, Šolski drevored; Ivan Kramar, trgovina s premogom in drvmi, Sv. Petra cesta 74; Ivan Zaje, trgovina z vozovi, Sv. Jakoba trg 2; Ivan Avman, trgovina z vozovi, Sv. Jakoba trg 2; Frano Pir-n«t, trgovina z vozovi, Poljanska cesta 26; Alojzij Boiognesi, izdelovanje kipcev iz mavca, Kolodvorske ulice 26; Peter Aleš, prodaja klobas, Vodnikov
trg; Frano Večaj, trgovina z mešanim blagom, Cesta na loko 18; Katarina Pistotnikova, branjerija, Pred škofijo 21; Josip Boltar, trgovina z mešanim blagom, Sv. Florijana ulica 17; Anton Albrecht, vrvarski obrt, Tržaška cesta 21; Avgust Prekuh, jermenarski in torbarski obrt, Velika čolnarska ulica 19; tvrdka Marija Mozetičeva & Anton Dolinar, pekovski obrt, Tržaška cesta 4; tvrdka Leopold Ko-privnik & Josip PreŠern, Čevljarski obrt, Kongresni trg 3; Frano Uršič, krojaški obrt, Ravniharjeva ulica 3; Karel Blatnik, čevljarski obrt, Šfetofja ulica 14; Ivana Petkosigova, izdelovanje perila in ženske obleke, Stari trg 4; Rihard Drischel, trgovina s knjigami, umetninami in muzikalijami ter posojevanje knjig in muzikalij.— Opustili pa so svojo obrt: Primož Justin, kleparski obrt, Tržaška cesta 13; Albert Vešligoj, trgovina z vinom, Židovska ulica 3; Anton Košak, čevljarski obrt, Stritarjeve ulice 7; Mato Bukovčan, brivski in frizerski obrt, Kopitarjeva ulica 1; Ivana Oraž-nova, prodaja sadja, Vodnikov trg.
Prvi „Kinematograf Pathe" prel „Edison" na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope11 ima od danes do vštetega petka sledeči ve-lezanimiv spored: Vsled uboštva — tat. (Žaloigra.) Na Kitajskem — Življenje na vodi. (Interesantno, po naravi posneto.) Dedščina stare device. (Komično.) Ukradena deklica. (Žaloigra v 17. slikah.) Neumnost gospoda Debeluška. (Jako komično.) — Od sobote, 31 oktobra do petka, 6. novembra „Življenje Kristusovo".
Karambol. Ko je snoči ob 1 ,'->. z južnega kolodvora vozil tovorni vlak, pride nasproti tega tira pet praznih voz, k< so se obdrgnili ob tovornega vlaka stroj in se precej poškodovali. Tudi stroj sam in proga, ki so jo ponoči popravili, je bila poškodovana. Osebju se ni pripetilo ničesar.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Hrvatov in 49 Slovencev. Iz Koroškega se je povrnilo v Zagreb 20, iz Beljaka 15, iz Heba pa 25 Macedoncev in 22 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Zasebnik Ivan Strah je izgubil 4 zlate po 10 K. — Služkinja Ana Kasteličeva je izgubila 16 K vredno nojevo pero. — Posestnik Fran Starbek je izgubil rjavo denarnico, v kateri je imel -do 22 K denarja. — Gdč. Ana KocjanČiČeva je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Vdova gospa Ivanka Hacinova je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Demonstracije pred sodiščem.
Včeraj smo priobčili poročilo o vzklioni obravnavi proti Maksu Zupančiču, da pa bo stvar popolna, naj priobčimo tudi neprečitani nemški v z kl i o o. kr. državnega pravdništva, s katerim je c. kr. državno pravdniŠtvo tako neusmiljeno kršilo državni osnovni zakon na ministerijalno naredbo o uporabi slovenskega jezika pred c. kr. sodišči, obenem pa tudi pokazalo, kako zna vračati milo za drago enemu onih naših sodnikov, kateri pač vsled svoje naklonjenosti napram državnemu pravd-ništvu kaj takega gotovo ne bi bil pričakoval. O razsodbi sami je seveda vsaka kritika nedovoljena, proste so edinole — misli.
Evo vzklioa:
„Dodatno k prijavi vzklioa proti razsodbi o. kr. okr. sodišča v Ljubljani z dne 2. oktobra 1908, U VII 1242,8-4, s katero je bil Maks o Zupan č i č oproščen obtožbe zaradi prestopka po § 312 k. r. v zmislu § 259, 3, k. p. r., se vlaga sledeči priziv:
Razsodba se izpodbija zaradi izreka o krivdi (§ 464, 2, k. pr. r.) oz. ker je prvi sodnik zanikal vprašanje o krivdi. Sodnik je smatral za nedokazano, da je obtoženec zaklioal orož niški patrulji psovko „baraba". Dokazovan j e prvega sodnika pa se nikakor ne more smatrati za pravilno in prepričljivo.
Pred vsem je prezrl prvi sodnik, da stoji na eni strani kot priča c. kr. orožnik, zrel, resen mož, njemu nasproti pa kot razbremenjevalni priči dva komaj otroškim letom odrastla den Kindersohuhen entwachsen) vajenca, če je že vsled tega dokazilna moč izpovedbe teh dveh razbremenje-valnih prič znatno manjša, je treba še dodati, da sta obe razbremenjevalni priči stali sredi demonstrantov, ki so obmetavali stražo s psovkami, in se ne da zato tebi nič meni nič zavreči sum, da sta sokrivca, ki izpovedujeta v korist drugega sokrivca. Čuden vtisk napravi j a to, da je moči izpovedbe državnih organov hratkomalo (ohnevveiters)pred sodiščem ovreči z nasprotnimi izpovedbami poljubnih oseb, ki niso neosumljene, da so se udeležile demonstracij in nasilstev.
Izpovedba obeh prič Franoa Bi-gola in Josipa ZanoŠkarja se v nad vse važni točki ne strinja z zagovo-
rom obtoženca samega. Ta namreč izjavlja, da je stal pod svetilko sam, ločen od drugih — kar se popolnoma strinja s tozadevno trditvijo postaje-vodje Horaka — obe razbremenjevalni priči pa trdite, da ste stali trdo poleg obtoženca. Trditev obeh r az bremen j e-valnih prič  je torej  zelo dvomljiva.
Oči demonstrirajoče množice so bile pač obrnjene na prodirajočo stražo in tako gotovo tudi oči obeh razbremenjevalnih prič. Nepojmljivo je potemtakem, zakaj ste priči opazovati ravno obtoženca, kako ste vzlio hrupu (Getose), ki je bil okolu njiju, natančno pazili le na to, kaj je delal obtoženec in česa ni storil? Po tem preudarku se morate zdeti izpovedbi obeh teh prič popolnoma neverjetni, kakor se mora sploh s takimi negativnimi izpovedbami ravnati Čim naj-previdnejše.
če pa nasprotno o kr. orožniški postajevodja Horak izjavlja, da je šel naravnost proti na samem stoječemu obtožencu, ko mu je le ta dvakrat zaklical besedo „baraba", da je natančno videl migljaj ustnic in slišal klic (kaj pa „Geto*eu?), da je obtoženec, svest si krivde, skušal pobegniti, da so ga pa takoj ujeli, ni v tej izpovedbi ničesar, kar bi se moglo označiti kot dvomljivo ali neverjetno. Orožnik obtoženca gotovo ni aretiral za šalo, temveč samo zato, ker ga je obtoženec razžalil. In če orožnik izjavlja, da se ni motil, ker je videl zlastnimi očmi in slišal zlastnimi ušesi, se mu mora pač verjeti, če se ganoČe naravnost smatrati za lažni-ka. Po celem položaju ni mogoče omajati take izpovedbe z negativnimi izpovedbami Še toliko razbremenjevalnih prič. Domnevanje, da bi se motil orožnik, je torej popolnoma neopravičeno in neutemeljeno, priči se ne sme preprosto oktroirati zmote, katere po položaju ni pomisliti in jo že po svojem stanu (Stellung) verodostojna priča tudi izključuje z vso odločnostjo. (Evo dogme o nezmotljivosti c. kr. orožništva!)
Oprostilni izrek j e t o r e j neutemeljen.
Predlog: Spisi naj se predlože c. kr. deželnemu kot prizivnomu sodišču v Ljubljani, ki naj izpodbijano razsodbo spremeni in obtoženca spozna krivim prestopka po § 312 k. z,"
Vsak dostavek k temu vzkliou je popolnoma nepotreben in sodba o državnemu pravdništvu predpisanem pravnem naziranju je lahka. Prepuščamo pa seveda slavnemu občinstvu, da si jo stvori samo, ker nočemo pisati za rdeči svinčnik gospoda državnega pravdnika. Vsekako pa pričakujemo, da bo o tem prizivu še govorila generalna prokuratura na podlagi pritožbe v varstvo zakona.
Izpred sodišča.
Kazenske razprave pred deželnim sodiščem.
S   streljanjem    ju    je odpodil.
Stavbni podjetnik Marko Pavcic iz Poljan, okraj Visoko v Bosni je bil jezen na župana Janeza Korošca v Češnjicah, ker mu je glede neke ceste očital, da ni pravilno zgrajena. Dne *J7. septembra t. 1. jo prišel v družbi svojega delavca Pavla Ko-maiidanoviča v županovo gostilno. Oba sta iskala prepira, Komandano-vič je grizcl kozarec, med tem ko je Pavčič razbijal s palico po mizi. Kar naenkrat je potegnil iz žepa bodalo in z vso močjo hotel dregniti ž njim Korošca v prsi; le v bližini stoječi so to zabranili, ker so mu vzeli bodalo. Zdajci je pa potegnil iz žepa revolver, ki se mu je pa tudi odvzel. Večkrat je proti Korošcu rekel, da ga bode umoril. Navzoči gostje so bili primorani potisniti oba nasilneža iz hiše. Župan Korošec se je bil podal v prvo nadstropje, a že je nanj pri odprtem oknu priletel kamen. Župan je ustrelil v zrak, da bi ju oplašil, pa bilo je ravno nasprotno. Naskočila sta hišo s kamenjem, da je bil položaj zelo opasen. Po večkratnem opominu je Korošce v svojo obrambo parkrat ustrelil ter zadel Komadano v iča v desno nogo, kar mu je povzročilo smrt, in sicer vsled zastrupljanja krvi. Vsa ta po pričah dokazana dejanja Pavčič noče priznati. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe.
Denarja mu ni hotela dati za pijačo. Janez Iv r i š t o i' , delavec na Koroški Beli, je čutil na večer 11. avgusta t. 1., da mu je grlo suho. Zahteval je od svoje gospodinje denarja, ker ga pa ni dobil, znosil se je nad svoim gospodarjem Jožefom Novakom na ta način, »la ga je udaril po nosu in razbil steklenico. Ker le ni nehal razbijati in se ni zmenil za orožnikove opomine, je bil aretiran. Temu se je pa Krištof s silo uprl, tako, da je moral stražnik rabiti orožje. Obdolženec ga je opraskal tudi na ustnicah in na vratu. Obsojen je bil na 4 mesece ječe.
Mlada tatica. Ivana Z a v r š n i k , 19 let stara služkinja, je služila pri Frančiški Čebul j na Jeseni-
cah. Okolu Božiča je prosila za dopust, a se ni več vrnila. Kmalu je gospodinja opazila, da ji je zmanjkalo več obleke, soslužkinji Mariji Če-bulj pa letenska obleka. Pa tudi svoji materi ni prizanesla tatica, kajti ko je letos meseca aprila pri njej stanovala, izmaknila ji je 50 K, nato se pa odpeljala v Trst, kjer je služila pri Mariji But kovic. Tudi tej je izmaknila eno srajco. Ivana Za vršni k je pa tudi več strank ogoljufala. Ker je bila obdolženka zaradi enakih de-liktov že predkaznovnna, obsojena je bila na 6 mesecev težke ječe.
Dva bojevita pijančka. Posestnika sin France Koše n ina in Peter Poljanec sta popivala dne 4. avgusta t. 1. v Rakovniku. Ko sta se ga proti večeru dobro navlekla, sta se med potom sprla, končno pa stepla. Košenina je spravil svojega nasprotnika na tla. ga tepe! z jermenom in končno s sezutiui podkovanim čevljem. Prizadejal mu je nekaj lahkih poškodb na glavi in na prsih in mu stri levo golenico. Košenina, ki vse prizna, je bil obsojen na 5 mesecev težke ječe.
Po krivem pričal. Alojzij P e č-n i k iz Stože in France P e č n i k iz Mengša sta imela združeno vinsko trgovino v Pezdirčevem skladišču v Mengšu. Ko pa sta se razdružila. je vložil Alojzij Pečnik pri tukajšnjem deželnem sodišča proti Franceta Peeniku računsko pravdo, v kateri je zahteval še zase 1864 K 4(> vin. izplačila. Alojzij Pečnik je tudi tekom pravde trdil, da je prispeval družbi dva soda vina, vredno 167 K 28 vin. Toženi je temu ugovarjal, da ta postavka ne spada v družbeni račun, češ, da mu je to vino poslal že pred sklepom družbe. Hlapec Matija Špenko. kateri je bil v tej zadevi prisežno kot priča zaslišan, je lažnivo pričal, da je to vino odložil v Pezdirčevem skladišču, torej tam, kjer sta imela družabnika zalogo vina, da ga pa ni peljal na dom Franceta Pečnika. kar pa ni bila resnica. Sodišče ga je zato obsodilo na 4 meseee težke ječe.
Drobne aovira.
— Več milijonov (e poneverii
v Stendalu pri Frankobrodu bankir Wolf ter se ustrelil.
— Proti nemščini v Galiciji
V Lvovu je bil pretočeno nedeljo velik shod, ki je sklenil zahtevati od deželnega zbora, da se nemščina ne bo več učila v galiških ljudskih šolah ter se tudi pri sprejemnih izpitih za gimnazije ne bo več zahtevalo nemščine.
— Za Zeppelinov zrakoplov
se je nabralo dosedaj 5 513 336 mark.
— Nemška nestrpnost Predzadnjo nedeljo je moral v Ptuju v zapor mož, ker je zaklical v vinjenosti „živio", povrh je moral plačati še 10 K globe. Istotako so morali plačati trije moški iz Mestnega vrha pri Ptuju po 5 K globe, ker so zaklicali „živio". Nemcev seveda ne aretirajo, če tulijo po Ptuju kot divjaki.
— „Velesrbska propaganda
Iz Trsta je odšlo osem detektivov v južno Dalmacijo, da nadzorujejo „sumljive" elemente. Pričakovati je političnih aretacij.
— Velike garnizijske spremembe se izvrše prihodnjo spomlad. Posadke se bodo zopet zmanjšale v Galiciji ter se pomnožile na jugu.
— Samomor zaljubljenih. V Monakovem sta se zastrupila dunajska gledališčna igralka Treumann in neki monakovski arhitekt.
— Umrl le bivši japonski minister, podadmiral Jam amo to.
Razne stvori.
* Navihan slepar. Nedavno je prijela budimpeštanska policija zelo nevarnega sleparja v osebi Žida Spitzerja. Pregovoril je neko vdovo, da mu je prepisala celo svoje premoženje ter mu povrhu še podarila 6000 K v gotovini, da otvori kinematograf. Spitzer je res kupil kinematografske aparate ter prirejal predstave. Zaslužil je ogromno denarja, a vdovica ni od vsega tega videla niti vinarja. Na vdov i no ovadbo je dognala policija, da je Spitzer zelo nevaren pustolovec, ki je pod imeni dr. Fischer, dr. Capa j, dr. Ce-teki in Jusuf beg izvršil najdrznejša sleparstva. Najzanimivejše je slepar-stvo, ki ga je Spitzer izvršil v ogrskem kopališču Siofoku. Tam se je zdravila neka angleška lepotica, ki je imela to nesrečno manijo, da dobi za vsako ceuo Turka za moža. Poleg svoje lepote je imela 50.000 K dote. kot častno darilo za tistega Turka, ki bi hotel Angležinjo osrečiti. Ko je Spitzer za vse to izvedel, oblekel se je v bogato turško obleko, si ovil glavo s turbanom, si opasal krivo sabljo, za pas pa si nataknil pištol in hand-žarjev. Kot tak se je predstavil Angležinji za Jesuf bega. Ker se je med svojim potovanjem po Balkanu naučil nekoliko turško, posrečilo*se mu
; .je Angležinjo tako očarati, da se je takoj smrtno zaljubila vanj. Spitzer je aranžiral orijentalske ljubavne sestanke. Sestala sta se sredi gozda, »Jusuf beg« je pokleknil pred Angležinjo ter ji je po turško izpovedal ljubezen. Angležinja je bila tako divja veselja in sreče, da mu je po-Ijubovala turban in handžarge ter šepetala: »Moj sladki Turčin, umrem sate.« Toda par dni pred poreko je izvedela Angležinja, tla Spitzer ni Turek, temuč vsakdanji — Žid. To jo je tako razkačilo, da je oklofntala in vrgla čez prag svojega »ljubimca«. Nato je Spitzer odpotoval na Balkan, kjer se je izdajal za slove čega zdravnika. Z veliko reklamo si je kmalu pridobil mnogo pacijentov, a ker ni imel pojma o medicini, je po kratkem zdravljenju spravil kmalu vsakega bolnika tja, kjer ni muh. Ko so Bolgari spoznali, da je ta zdravnik nevaren za bolnike, so ga nagnali iz dežele, nakar se je naselil v Srbiji kot zdravnik dr. Fischer. Potem je prišel na Ogrsko, kjer ga je doletela usoda.
* Nemški cesar za balet. Nemški cesar Viljem II. se je lani začel zelo zanimati za stare Asirce in njih navade in noše. Posebno se je zanimal cesar za asirski ples »Sardanapal«. Zainteresoval je cesarja za te starine profesor Delitzsch. S profesorjevo pomočjo je spisal cesar balet »Sardanapal«. Prireditve so veljale »$75.000 mark. In da se ta strošek pokrije, mora balet igrati dvorna opera, in sicer po zvišanih cenah. Bero-linci pa so se spuntali, da bi morali zaradi cesarjevi kapric nositi svoj denar k baletu. In tako si je zadnje predstave gledal le cesar s svojim dvorom.
* Morganatične kneževske hčere. V Parizu se je omožila princezi-nja Aleksandra Jurjevskaja z Levom Nariškinom. Za tem dogodkom je mnogo romantične preteklosti. Car Aleksander II. je imenoval princezi-li j o Katarino Mihnljevo Dolgoruko leta 1880. za kneginjo Jurjevskajo. Car se je namreč ž njo oženil štiri tedne po smrti prve žene. Že do tedaj mu je tći nekdanja dvorjanica njegove žene rodila tri otroke: sina J uija in hčeri Olgo in Katarino. Princezinja Olga se je omožila leta 1895. z grofom Merenbergom morga-natskim, sinom princa Nikolaja Nassau, ki si lasti pravico do luksen-burškega prestola. Njena sestra Katarina je sijajna pojava pariškili salonov ter je omožena s knezom Bar-jatinskim. Princa Jurja je legitimiral car Aleksander III. ter je vzgojen na ruskem dvoru. Sedaj je poročnik v telesni hazarski gardi. Leta 1900. se je oženil z grofico Aleksandro Zornekau, ki je bila istotako morganatski otrok pokojnega vojvode ohlenbarskega in prekrasne kav-kazinje Agripine Džiparidze. Iz tega zakona je potekla le ta deklica, nakar sta se soproga zopet razšla. In sedaj se je ta omožena kneginja Jurjevskaja omožila z Levom Nariškinom. A tudi zgodovina Nariškova ni vsakdanja. Nariškini trdijo.da so potomci stare češke obitelji ter so v nekem kolenu tudi v sorodu z rusko carsko dinastijo. Nariškini so prišli do silnega premoženja, ko se je ruski car Aleksije oženil z Natalijo Nari-škinovo. Iz tega zakona je bil usta-novnik ruske države Peter Veliki. Nariškinom je dal Peter Veliki gro-fovstvo, a so ga odklonili, istotako so odklonili knezevski naslov pod Aleksandrom II. ter zahtevali, da se zenačijo s carskimi princi.
Pridelovanje rož na Bolgarskem. Glavni industrijski panogi v Bolgariji sta pridelovanje tobaka in rožne esence. Nabiranje rož se začne koncem meseca maja ter traja 18 do '50 dni. Takrat se cvetje pridno destilira. Že pred solčnim vzhodom gredo procesije mladeničev in deklic v pestrih narodu ib nošah k trgatvi. Povsod odmeva veselo petje. V košarice pobirajo ravnokar razcvetele rožne popke. Nabrane rože razgrnejo na hladnih senčnatib prostorib, potem pa se destilirajo. To se zgodi v kotlib, ki obsegajo kakih 250 litrov vode. V kad denejo 20 do 25 funtov rož. Voda zavre in v dobrih 45 minutah se pridobi na ta način 30 do 35 funtov rožne vode iz vsakega kotla. Ta rožna voda se znova destilira, tako, da se pridobi iz 100 do 120 funtov rožne vode 30 do 35 funtov močnejše rožne esence. V tej esenci plavajo majhne rumeno-belkaste oljnate kroglice, in ko je steklenica polna, se vzdignejo na vrb. Te srage se z žlico posnamejo ter spuste v steklenico, ki ima na dnu majhno luknjico, da odteče skozi njo voda, ne pa olje. Na ta način destilirano čisto rožne olje se potem razpošilja po celem svetu kot dragoceni parfum.
* Milijonar kot publicist. Madžarski poslanec Szemere je izdelal predlog glede reforme zakona o dirkah. Ta predlog je izzval pozornost vseh športskih krogov in vse madžarsko časopisje je opozarjalo na predloženo reformo, ki bi mogla uspešno   povzdigniti   konjerejo na
Ogrskem. Pri tej priliki časopisi opominjajo na zelo zanimivo dejstvo, da je Nikola Szemere najuglednejše madžarske aristokracije, znani kavalir, politik in protektor vseh umetnosti in literature, razen tega milijonar in sam pisatelj in publicist. Spisal je dosedaj nad 50 knjig in brošur o naj raznovrstne j šili predmetih. Ceslo-krat je v teh svojih brošurah vrgel v svet senzacionalne ideje, ki so jih Madžari sprejeli z velikim navdušenjem. Najnovejši njegov predlog o reformi dirkaliških pravil je izzval veliko pozornost, ker bi s to reformo Madžari res prišli do najboljših konj. Konjske dirke so na Ogrskem v vseh slojih prebivalstva uprav neverjetno popularne.
* Morala v italijanskih boljših krogih. V Florenci se je odigeala nedavno krvava rodbinska drama, ki je provzročila senzacijo po celi Italije. Zadnje čase se je po italijanskih mestih osnovalo vse polno takozvanih čajnih salonov, kjer se zbira cvet italijanske in inozemske aristokracije. Posebno so Amerikanci in Angleži vsakdanji gostje v teh salonih. V teh salonih pa se ne toči samo čaj, temuč služijo tudi za nemoralne namene. V sobicah prvega nadstropja m1 shajajo omožene gospe s svojimi ljubimci, ki morajo plačevat] /a to ogromne vsote. Trgovec Ciani, lastnik velike modne trgovine, se je oženil s hčerko draguljarja Manettija. Iz tega zakona se je rodilo troje otrok. Harmonije med zakonskima ni nikoli bilo. Lepa, elegantna gospa je ljubila spremembo. Kadar je šel mož po kupčijskih poslih, je hodila soproga na ljubavne sestanke v omenjene salone. To se je trgovcu anonimno naznanilo. V začetku mož ni hotel verjeti, a ljubosumnost ga je začela mučiti, da se je maskiral in šel v čajni salon. Nekaj časa je v separatni sobici šampaniziral z lastnico salona, a potem ji je obljubil večjo vsoto denarja, ako posreduje, da se določena dama, ki zahaja vsak dan k njej, sestane ž njim v prvem nadstropja. Dotična dama je bila njegova lastna žena. Lastnim nič slabega sluteča mu je obljubila, da to prav lahko stori. Že drugi dan ga je obvestila, da ga dama, ki bi se rad sestal ž njo, čaka v prvem ndstropju. Takoj je šel gori, potrkal na vrata ter stal svoji nezvesti ženi nasproti. Ne da bi izpregovoril besedico, potegnil je revolver ter ustrelil ženo v prsi. Nato se je šel sam javit policiji.
Knjižeunost
— Jorgovan. Koledar za mladež pučkih škola. Za godinu 1909. Uredio ga Josip A. Kraljić, nadučitelj. Pula, 1908. V založbi tiskarne Lagi-nja in drugovi. Cena 50 vin., je izredno nizka za to vezano, precej obsežno knjižico, ki prinaša poleg koledarske vsebine in za dijaške potrebe prirejene beležnice, celo vrsto zabavnih in poučnih spisov, opremljenih z ilustracijami.
— Džungla. (The Jungle Book). Angleški spisal Rudvard Kipi in g. Prevedel Fr. K. V Ljubljani, 1908. Založil L. Schwentner. S sliko pisateljevo in 15 ilustracijami. Brošira-
i no 2 K, vezano 3 K, s pošto 20 vin. več. Rudvard Kiplink je zastopnik angleškega inperijalizinn v literaturi in je užival v angleških in ameriških krogih že velik ugled, ko drugi svet o njem še ni ničesar vedel. Pravzaprav je šele nemški cesar opozoril Evropo na Kiplinga. Izmed vseh Kiplingovih del je najbolj zaslovela povest »The Jungle Book«. V njej popisuje Kipling zgodbe otroka, ki so ga starši morali pustiti v Džungli (jezikovno pravilneje bi bilo pisati »Džongola«). Džungla je gošča ob širokih industrijskih rekah. O teh goščah in gozdovih prebivajo vsakovrstne zveri in živali. Zapuščeni otrok vzrase med volkovi, se nauči živalskih jezikov, postane kralj vseh živali, pa se naposled vendar povrne med ljudi. To je Kipling obdelal z redkim talentom. »Džungla« je prevedena menda že na vse kulturne jezike. Pričujoča izdaja je prirejena za mladino. Prevod je prav dober.
Telefonska in brzojavno poročila.
Delegacije. Budimpešta, 28. oktobra. V današnji seji avstrijske delegacije sta med drugimi govorila Seliger in dr. Kramar. Ob O.zvečer je diner na dvoru. Povabljenih je 30 avstrijskih delegatov.
Francoski poslanik v avdijenci. Budimpešta, 28. oktobra. Cesar je danes ob 1. popoldne sprejel v posebni avdijenci francoskega poslanika, ki mu je izročil svojeročno pismo predsednika Fallieresa.
Nemški napad na češko šolo. Podmukli, 28. oktobra. Nemci so priredili snoči hrupne protičeške de-
monstracije, ki so trajale neovirano do 1. ponoči. Razbili so vse šipe na Češki šoli.
Streljivo za Srbijo zaplenjeno. Dunaj, 28. oktobra.   V Kloster-neuburgu so ustavili   neki bavarski parnik,  ki  je  baje  imel  na krovu streljivo za Srbijo.
Poljaki — srbski prostovoljci.
Petrograd, 28. oktobra* (Posebna brz. »Slov. Nar.) Tukajšnjemu srbskemu poslaništvu se je prijavilo nad sto poljskih mladeničev iz Galicije, da vstopijo v slučaju vojne z Avstro-Ogrsko kot prostovoljci v srbsko armado. Poljaki bodo ustanovili posebno poljsko legijo.
Beekovo ministrstvo in Cehi.
Dunaj, 28. oktobra. Danes zvečer ob 8. je sklican ministrski svet. Ako bi se pri tem minisrtskem svetu hotelo razpravljati o izjemnem stanju v Pragi, bosta oba češka ministra takoj zapustila sejo in se bosta odpeljala z Dunaja.
Dunaj, 28. oktobra. Baron Beck je imel danes konferenco z ministri Bienerthom, dr. Marehetom in dr. Kleinom, in sicer o praških dogodkih.
Povratek barona Secfea na Dunaj.
Dunaj, 28. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck se je danes zjutraj vrnil iz Pešte. Vladne namere glede Prage so napravile silno neugoden vtisk na čfške politične kroge Listi naglašajo, da bodo češki poslanci iz nastopa vlade morali izvajati kon-sekvence.
Srbsti prestolonaslednik v Petro gradu.
Varšava 28. oktobra. Srbski prestolonaslednik Gjorgje je suoči prispel semkaj. Na kolodvoru ga je sprejel generalni guberoator Skalon na Čelu varšavskega uradništva. Pri sprejemu je bd navzoč tudi Častniški kor. Kraljevič je večerjal pri guber-natorju, nakar se je odpeljal proti Petrogradu.
Petrograd 28. oktobra. (Poseb. brz. nSlov. Naroda".) Srbski prestolonaslednik Gjorgje prispe semkaj ob 8. zvečer. Na iniciativo ^Slovanskega blagotvoritelnega obščestva" mu priredi petrogradsko meščanstvo sijajen sprejem. Kraljeviča sprejme car jutri dopoldne.
Dr. Milovanović.
London, 28 oktobra. Srbski minister zunanjih del dr Mdcvanovič je snoči dospel semkaj. Danes dopoldne ga je sprejel državni tajnik sir Grey. Evropska konferenca v Neaplju ali Florenci ?
Rim, 28. oktobra. Italija zahteva, da se skliče evropska konferenca v Neaplej aii Fiorenco.
Vesti o proti; inastičnem gibanju na
Srbskem.
Belffrad| 28. oktobra. (Posebna brz. „Slov. Nar.u) Vesti dunajskih listov o proti dinastiČnem gibanju v Srbiji najbolje dementirajo navdušene manifestacije tisočev belgradskega prebivalstva pred kraljevim dvorem Te manifestacije se ponavljajo skoraj vsak dan in pameten človek lahko takoj sprevidi, zakaj se razširjajo te laži in izmišljotine, samo „Slovenec" pogreva te laži in pravi, da bo Avstrija delala na to, da se v Srbiji nihče ne dotakne vladarja. Srbskemu kralju ta pomoč ni potrebna, ker njega čuva narod, a kako končujejo vladarji Srbije, podpirani od Avstrije, dokazuje slučaj kralja Aleksandra, ki mu je Avstrija garantirala sigurnost prestola.
K otvoritvi ruske dume.
Belgrad, 28. oktobra. (Posebna brz. „Slov. Narodau.) Danes se otvori ruska duma. Iz vse Srbije se pošiljajo brzojavni pozdravi, v katerih se opozarja na nevaren položaj balkanskega slovanstva, izraža nada, da se bcTslo-vanska Rusija zavedala svoje naloge in svoje dolžnosti. Po vesteh iz Pe-trograda obsodi duma soglasno aneksijo in pozove vlado, naj se odločno zavzame za interese Srbije in Črne gore.
Avanzma generalitete.
Dunaj 28. okt. Meseca novembra bo imenovanih 5 generalov za „Feld-zeugmei8treu in sicer Winzor v Sarajevu, Potiorek, v Gradcu, Frank (poveljnik 1. peh. div.), Wersbach in načelnik generalnega štaba Hotzen-dorf.
Rop v ogrski komercialni banki.
Budimpešta 28. oktobra. Danes ob pol 12. dopoldne sta prišla v Ogrsko komercialno banko dva z revolverji oborožena neznanca. Namerila sta revolverje na uradnike ter jim zaklicala „Roke kvišk uu. Eden izmed uradnikov tega ni storil, na kar sta ga na mestu ustrelila. To je druge uradnike tako ostrašilo, da so mirno trpeli, da sta neznanca odnesla 40.000 kron. Policija zasleduje zločince, toda bres uspeha.
Položaj v Prsgi.
Praga, 28. oktobra. Mesto je danes dooela mirno, ker so ponehali sprehodi  nemških buršev v kulerjih
po Pfikopih. Nemški trgovci na Pfi-kopih, ki so najbolj trpeli vsled demonstracij, so se pri vodstvu nemške stranke odločno zavzeli za to, da se buršem svetuje, naj opuste bumel po Pfikopih.
Praga, 28 oktobra. Is Galicije je prišli danes 100 orožnikov semkaj. V celem je sedaj v Pragi koncentriranih 800 orožnikov in to samo za tistih par nemških zelenih mladi čev, ki hočejo na vsak način v ku-lerju strašiti na Prikopih.
Gospodarstvo.
— Bazpi* dobave slame, sena, trdega lesa in premoga. C in kr.
intendanca 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava večje množine sena, slame, trdega lesa za kurivo in premoga. Dobaviti bo v sledeče kraje: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Gorico in Polj. Pismene ponudbe je vložiti pri oskrbovalnih skladiščih za dobavljanje v Pulj do 3 novembra, v Celovec do 10. novembra, v Gorico do 9. novembra, v Beljak do 11. novembra, v Gradec do 16. novembra, v Maribor do 19. novembra t. 1. vsakokrat do 9. ure dopoldne. Dobavni razpis in splošni pogoji so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled
— Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 14. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic (stavbni oddelek) v Belgradu vršila ponudbena razprava za dobavo 50.820 že-lezničnih prsgov (švelarjev) za ozkotirne železnice in 57800 kubičnih metrov posebnega stavbnega materijala iz hrastovega lesa. Natančnejši ponudbeni pogoji so v pisarni navedenega stavbnega oddelka na vpogled
Bazpis dobave pšenice, rti In Ovsa. C. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da kupi vojna uprava večje množine pšenice, rži in ovsa. Dobaviti bo v Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljano, Trst, Gorico in Pulj. Pismene ponudbe je najkasneje do 6. novembra t. 1. 9. ure dopoldne podati o. in kr. intendanci 3 voja v Gradcu. Dobavni razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice  v  Ljubljani na vpo-
AvisO Intendanca 3. voja naznanja, da kupi vojna uprava v Gradcu 800 stotov sena, 750 stotov stotov stelje, 50 stotov rezanicein 150 stotov slame za postelje, v Mariboru 1200 stotov sena in 800 stotov stelje, v Celovcu 1100 stotov sena, 700 stotov stelje in 300 stotov slame za postelje, v Beljaku 1400 stotov sena, 900 stotov stelje in 200 stotov slame za postelje, v Gorici 2300 stotov sena, 1300 stotov stelje, 300 stotov slame za postelje in 400 stotov premoga, v Pulju 300 stotov sena, 150 stotov stelje, 400 stotov slame za postelje, 500 m : trdih drv in 1200 stotov premoga. Prodajne ponudbe je vložiti v Gradcu do 16. novembra, v Mariboru do 19. novembra, v Celovcu do 10 novembra, v Beljaku do 11. novembra, v Gorici do 9. novembra in v Pulju do 3. novembra do 9. dopoldne.
Prošnja.
Z neko neodločnostjo stopamo s tem naslovom pred širšo javnost — — obilica prošnjikov, ki jih čitamo dan na dan v naših novinah, nam skoro brani k temu koraku, a sila nas sili. — Pred tedni smo si ustanovili v Hrastniku odsek Zagorskega Sokola. Odsek šteje do 40 Članov, med temi več kot polovica vnetih telovadoev-rudarjev. Kod povsod, se je boriti tudi nam z gmotnimi zaprekami, zlasti bridko občutimo pomanjkanje telovadnega orodja. Vedno in vedno le vaje na drogu — drugega nimamo — te utrudijo tudi najvztrajnejšega telovadca, ter mu jemljejo veselje. Predvsem bi si zato radi priskrbeli bradljo, ki pa stane blizu 300 K, vsota, ki jo mi Član je, po veliki večini narodno zavedni rudarji, skoro ne moremo med seboj zbrati. Obrnili smo se privatno do mnogih naših veljakov Spodnještajerske — odzval se je edino g. Peter Majdič ter še nek drugi rodoljub (neimenovan), drugi nas menda najdejo le, Če potrebujejo naše pomoči! In to nas je napotilo do te prošnje: Slovenci, ki Vam je kaj za narodno stvar, ki Vam je, da pridobivamo ljudstvo za naše cilje, Vas kličemo v pomoč, Vi nam pomorite, Vi podpirajte! Kaj rabimo ? Denarja! -- umevno! Zneski in imena p. t. podpornikov se objavijo — naslovijo naj se darila na: Odsek Zagorskega Sokola v Hrastniku ali na blagajnika brata A n t. Gnus, nadučitelj na Dolu pri Hrastniku.
Odbor.
narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomeniki
Podpisani poživlja ono osebo, ki Je včeraj vzela iz portala trgovine pelerino, naj jo prinese nazaj, ker je ime znano.
3550       0. Bernatovič.
Darila.
Upravni št vu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
G. J. Oražen v Ljubljani 5 K, — Pri ta roka v Kostanjevici bilo nabranih 22 K, cd katerih je daroval g Rado Jereb 20 kron, ostalo njegova soigralca. — Gosp. Anton Vilfan, posestnik in gostilničar na Jezici 10 K. — Rušani in Smolni^ani 1 krono. Skupaj 38 K. — Srčna hvala. — Živeli!
Za ranjence 20 septembra:
posestnik in trgovec „Logaru v Rakitni pri Borovnici 5 K — G. Anton Kogpj v S;unoboru, nabral od bratov Hrvatov 10 kron, en Slovenec pa je dodal 2 K, skupaj 12 K. — G. Anton Vilfan na Jezici 10 K. — SI. županstvo v Tržišču 20 K. — Rušani in Smolnič*ni 7 30 K Skupaj 54*30 K. — Srčna hvala!
Za obsojence vsled demonstracij > Posestnik in trgovec „Logar" v Kakitni pri Borovnici 5 K. — G. E. Ju-vanc v Sodražici nabral v veseli družbi pri A. Podboju v Ribnici 10 K. Skupaj 15 K  Srčna hvala!
Za spomenik žrtvam 20. septembra: Posestnik in trgovec „ Logar4 v Rakitni pri Borovnici 5 K — Živel rodoljub!
21 izkaz za spomenik in žrtve 20. septembra 1908. Dne »s. in
27 okt. 190» došli so podpisanemu blagajniku „Združenega narodnega odbora" sledeči prispevki: Peter Majdič, parni mlin, Jarše Mengeš za žrtve 50 K, Fran Vintar, župan občine preške in posestnik v Hruševcu pri Straži na Dolenjskem za ■ltMge žrtve 5 K, Anton Hučevar, trgovec v Novem mestu za žrtve 10 K, A. S. v Litiji, ker mu dr. Premrov ni nič računal za zdravljenje, za bedne družine zaprtih 20 K, Ivan Komatič iz Ljubljane na Dunajski cesti št. 31, prepuščajoč odboru pri razdelitvi proste roke za spomenik in žrtve brez razlike 3 K, Ela dr. Kalanova in Minka Detičkova iz Celja ostanek za mašo zadušnico nabrane vsote za spomenik in žrtve brez razlike 48 K. — Skupaj 136 kron. Vsem darovalcem naj-iskrenejša zahvala! Ker se pa žrtve septembrskih dogodkov neprestano množe, prosi ^Združeni narodni odboru vse zavedne in milosrčne Slovence novh podpor, da zamore vsaj deloma celiti one bridke rane, katere so nam bile vsekane v nesrečnem septembru.. V Ljubljani, dne *28. oktobra 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik
Naroaovo zarfcviio. la^ij ho sme irr ia.z «>Oi<3t>i.i uteSujočo, mišice in živce krep-Cajoce, kot milili dobro znano „Moliovo francosko žganj*- in »ol", katero 89 splošne m uspešno porablja pri trganja po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-kien;ci K 1-90. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL.
kr. dvorni zalagate!) na DUNAJI, Tucfa-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan ? varstveno znamko in podpjtfom.    2 3^—15
Zttdpuoijs^o in telesna suežcst veselje do dela In toornostl
je mnogim odrečeno samo zaradi slabega teka in prebavljenja. V takih primerah nedvomno najbolje služi rojraMkl tempeljski vrelec* (sam ali z vinom, konjakom, mlekom, sadnimi sokovi). b596—4
Ob času iznajdbe lokomotive je bilo Iprav mnogo ljudi, ki se zaradi strahovite hitrosti (tO—15 km na uro) niso upali voziti z železnico, medtem ko dandanašnji brzovlak z 80 km na uro mnogim vozi še prepočasno lin nameravajo na Nemškem uvesti vlake, ki bi vozili približno okoli   00 km na uro. Tako se godi vsaki večji iznajdbi Na Nemškem je n. pr tudi neka iznajdba, namreč Hupfeldova Pbonola rabila mnogo časa, Ida se je vdomačila in le malo je ljudi, ki |M ne vedeli, kaj pomeni ta iznajdba za naše Jlasbeno življenje. Saj je to iustrument, s Ikaterim lahko vsakdo umetniško igra klavir do najfinejše posameznosti. Kdor se za to zanima, naj si naroČi natančni popis od [Ludvika Hupfeld, d. d., Dunaj, VI. Maria-Fiiferstrasse 5/7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomnc. Ke-
^o-tehnična preiskava je izpričala, da je 'dlinM prav izvrstno   uporabna ustna ker so njeni podatki popolnoma ne-Jjivi in se ž njo lahko razkuŽuje. 2
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluj« najbolja* priznana
Taio-đMn tinktura
katera okrepčale lasliče, odstranjuje laske in preprečuje Ispadanje las.
1 steklenica m navodom 1 krona.
Raapolilja m  a obratno pošto no manj kot dvo steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medio, mil, medloinel. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiškth obvez, avežlh mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarn a Milana Lensteka
v LJubljani, Risljiva cesta št. I
poleg nevoagraj ©nega Fran Joaofovega
i ubil. muti. * 6 43
žitne cene v Budimpešti
Dno 28. oktobra 1908. TarmlH-
PBoniea aa april 1909 . . aa 50 kg K 12 20 Bš aa april „ . . aa 50 kg K 10 20 Koruza za maj m .. za 50 kg K 755 Oves za april „ . . za 50 kg K 8t0 HfakUv. 5—10 vin. višje.
Meteorolotltno porotno,
V mu* nad morjem 806. Srednji mirni ti* k 786 9 mm.
Razne prevode
Iz nemščine v slovenščino
cirkalarjev, pisem in dragih tiskovin oskrbi ceno v tej stroki izvelban a radni k.
Naslov   v   npravništvn »Slov. Naroda"
Odda so a li februarjem 1909 prostorna
pekarija
z vso opravo na zelo obljudenem prostora v mestu
Ponudbe naj se blagovolijo poslati I na upravništvo  nSlov. Narodau pod
i * »Pekarija". 3846-2 _.._,-_________^—_______
Lepo
obtobra 1	Cas opaao-vanja	Stanje barometra ▼ mm	£► 11	Votrori	Nobo
27	9. zv.	7442	102	sl. vzhod	oblačno
28. ■	7. zj. 2. pop.	745-5 7461	10 0 12*1	brezvetr. sr. jug	m n
v Knatlovib nUcah it. 5 ¥ III nad-strop|ii s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritiklinami
ae odda za november 1908 ali za febriivar 1909.
Pojasnila se dobe v „Narodni tiskarni" ali pa pri gosp. Lavren-ČiĆU, upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin. zakupa, Dunajska
oesta 31. 34C8-8
Srednja včerajšnja [temperatura 9-8 , aorm. 33 . Padavina v 24 urah 1-8 mm
§t. 33.619. 3798-3
'stanove za mestne uboge.
Pri mestn m magistratu je podeliti cesar Franc Jožefove jubilej-Ske nstanOVO za mestne uboge, in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K.
Te ustanove so namerjjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada in jih je izplačati dne 2. decembra
Prošnje za podelitev teh ustanov je vložiti tuuradno do
20. novembra t. I.
jtfestni magistrat ljubljanski,
dne 19. oktobra 1908.
I „Svctova knihovna"
E_
Sbornik svetove literatury všech dob a narodu.
Každe jednoduche
čislo pouze za -20 h.-
Každy svazek je ukončen!
Žadne pokračovani!
Ze sbirkv lze jakykoli I svazek jednotlive koupiti!
Uplnou Svetovou kni-hovnu na sklade m a
Narodna knjigarna
krznar In izdelooatelj čepic
v LluNlani. Sv. Petru cesta štev. Zl
3647-6
priporoča sl. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših Uoxuho«}n. klobukov, lastno izdelovanje čeple vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož.   SI. vojaštvo se opozarja na bogato izb ro tiftf* In v««*li drugih vojoiklh poir*>baein.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje aaic ei.ijHČ-iie po najvišjih dnevnih cenah.
:   Postrežba točna, cene solidne. :
Prispela je zopet v velikem številu sveža najfinejša konfekcija za dame v najmodernejši fazoni in kroju, katero prepuščam cenjenim damam na ogled.
Cene č^ićLo-srito zjo.lz3iia.ol
Noluečjn Izblia konfekcije za ftospode In dečke. Angleško skladišče oblek
0. BERNATOVIČ, Ljubi ono. Mestni trg n. 5.
3881—1
Oznanilo!
Občina Čezsoča pri Bovcu na Primorskem
namerava oddati iz svojih gozdov približno
15.000 m3 jelovoga in smrekovega ter 35.000 m3 bukovega lesa.
Goad je že preoej star in je les po večini zdrav ter sposoben za hlode oziroma deske.
Les ae bo spravljal po novo napravljeni gozdni poti.
Ponudbe naj bo blagovolijo vložiti naikasiie|e do 8. novesabra
t. L pismeno ali ustmeno pri podpisanem županstvu, kjer so tudi tozadevni pogoji na razpolago.
Županstvo Čezsoča. 3855-2
Klavir
to
CD
dobro ohranjen, tipske tvrdke, z navzkrižnimi strunami in angleško mehaniko, so cen6 proda v Gosposkih ulicah št. 3, I. nadst desno.
stare in nove, velike in majhne proda I Buggenig, Ljubljana Cesta na Rudolf ovo železnico 5 . 3841-2
Zahtevajte zastonj
in franko moj veliki, bogato iluetrovani katalog
a preko 3'(>- slikami vsth vrst oikljaat h, srebrnih in zlatih ur, dalje vseh vrst solidne zlatnine in srebruine, glasbil jeklenega in usnja-tega blaga, kadi Inih priprav itd. po izvirnih 3705-5 tvomiških cenah
Nikljaata ura remonto-
arka.......K   3 fcO
Sistem Roskopf pat.. _ 4'— Švicarska izvirna Ros
kopf pat.....w   6"—
Registr.   Adler Roskopf nikljaata remon-toarka na sidro   . .  -   7*— Goldinasta remontoar-arkas kolesjem ,Luna' in dvojnimi poarovci „   9 — Srebrna remont a kolesjem Gtoria' odprto „   8 40 Sr eb rna  remo ntoarka z dvojnimi ; okrovei     „ 12 60 Srebrna oklopna verižica z obročkom
na vzmet, 16 gr teže........ 2 60
Ruska tnlska nikljaata remontoarka s kolesjem ,Luna' K K *50, ura s kukavico K 8 50, budil-nica K 2 90, kuhinjska ura K 3—. schwara-
vvalddka ura K 2 50. Za vsako uro 3 leta pismenega jamstva. — Zamena dovoljena »li denar nazaj.
Prva tvornica za ure lian Honrad, c. kr.
dvorni dobavitelj,   Most št. 667, češko.
je ne le vele zanimiv
roman, in kot tak jako zabaven, nego tudi velikega narodnovzgo-jevalnega pomena, ker nam predočuje silno nemško nevarnost v narodnem in v gospodarskem življenju.
Cena K1 50, s pošto 160. Dobiva se v
:<
Stanovanje
a štirimi ali vsaj tremi sobami z
vsemi pritiklinami so i s če za novembrski termin v sredini mesta; najraje okoli poste ali pa Martinega, Mostnega ali Kongresnega trga.
Ponudbe naj se nemndom pošljejo pod HI. F.11 na upravništvo „Slov. Naroda". 3875—1
Smrekove storže
kupuje
vsako množino
tvrdka 3877—1
R. & E. Rooss nasl., Kranj.
Kdor je spreten, si lahko zasluži 40 K in še več na teden. Za suknje sprejmem takoj kro). pomočnika v trajno delo. Plača od kosa po plačilnem določilu (II. plačilna tabela). — Fran Kraigher, krojaški mojster v LJubljani, Kongresni trg 5. 3870-2
Elegantna
stanovanja
s 3 in 4 sobami, z verando, kopalno sobo in porabo vrta se oddajo v novozgrajeni vili v Nunskih ulicah št 17 za meseo februar 3762—6 Vpraša se v stavbni pisarni F. Supančič, Blelweisova oesta št 18.
SUKNA I
In modno 2884 ■ bloso za obleke 1
priporoča firma
Karel Kociai
tvornico za sodno
v Humpolcu
na Češkem, 21 Tvorniške cene.     Vzorci Iranko.
Vinski mOŠt
sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek tvrdke
S«*, jfovakovič
W se toži v Sočnijski ulici št. 4 in na Rimski cesti št. 5.
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825 - 22
Zimske obleke, zimske juknie,
kožuhi, (Dolgi in Mi),
Hlonske obleke, pelerine i. dr.
za gospode in dečke v velikanski izbiri. Strogo solidna, shrokovnjaška postrežba.
Zalogo oblek a. kuimc
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3.
858-71
1317
2115
16
Jfeoženjenega
kovača
sprejme takoj proti dobri plači in obićajnem pivn Delniška pivovarna Laiki trg. 3852—2
Kranjske klobase
male vrste komad po 20 vinarjev
velike    » n ti   40 n
ter lepo svežo
Slanino (.peh)
priporoča tvrđka 3738—5
ji. /Tnžič v tjubljani.
■ar Trgovci Dobe popust! ~m
Predstavo ob delavnikih:
ob 4., 5., 6., 7. in 8. uri
Ob nedeljab la praznikih:
ob 10. in 11. uri dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. uri popoldne.
Vsako soboto in sredo aov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe Freres.
Kinematograf Pathe
1 „K_»
Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa".
Cene prostorom:
I. prostor 00 vin., II. prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika 20 vin.
Vsa četrtek Id soboto
od 3. do 6. ure predstave zs učence po znižani ceni.   1. prostor 20 vin II. prostor 10 vin. 3879
I
rw%      i—li—i.—i      rri*i      i—i—■ ~i      ririfi      "■-■■*>     ri"i ._ry»r>
^w     wv     vs^* w^
W/' 1     MM       VMV       wwv        VMM MVM MW
Trgovsko - obrtna zadruga v Cjubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružni prostori: Sodnijstce ulica iltv. 39 v hiši đr. pirea:
SpreJ
vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge
do dne dviga pa 41 „° 0; rentni davek plača banka sama. |
na
Eskomptlra trgovske menice.
Preskrbuje   vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd Sprelema: vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka ■ - . . vsa.tu" }n inozemska tržišča.
čekovno knjižico. j nakazmee.___3416 12 \
Dsje posolila: proti menici, na vrednostne papirje, na zadružne | Vsa poiasnlla se dobijo bodisi nstmeno ali pismeno v
deleže, na blago, na knjižne terjatve, na hipoteke. • tadr—*—1 pisarn L
Uradne ure vsak dan dopoldan od 9. do 12. ure, popoldan od 3. do 5. ure.
Hiša
Dolenlskem se ngodno proda. Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje in
nekaj a veta. Posebno primerno je posestvo za kro|ača ali kramarja, ki
bi o tvoril majhno trgovino, ker ni v konkurence. 3858—2 Ponudbe naj se pošljejo na po* šini predal 35 v LJubljani.
zdrava In vestna in
vajenec
ao sprejmejo takoj pri Simona Negru, kleparskem mojstra v Cerknici, podružnica v Postojni- 3857—2
Nizko pod ceno
prodajam radi po iittnj kanj«* prostor*
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
za, gospode In dečke
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Pred Škofijo
3871—2
Konfekcijska triom A. LUK1Ć.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se preselim iz Mal-nioe v Ljubljano kjer otvorim 26. L m.
krojaško obrt
jolsl Sv. ZFetra cesti šte^r. S'Z.
kjer bom izdeloval vsa v to stroko spadajoča dela kar najbolj solidno in ceno.
Vsled dclgoletne prakse v tej stroki omogočeno mi je pod jamstvom zagotoviti cenjeno občinstvo izborne postrežbe, zato se za mnogobrojna naročila kar najprijazneje priporočam
3854.2 Jvan JKohorič, krojač.
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila. Ženski površniki se najt neje izdelujejo.
a*
fmm,
Bujni lasje!
Dim le srbi sie! le u se prhljaj!
ob stalni rabi
dr. ])raUeja
" za
Najžlahtnejše in najbolj naravno sredstvo za negovanje las. — Uspeh presenetljiv !
Toda samo ime „dr. Dralle" |e Jamstvo za pristnost
Kr-      Grand prix.
Dobiva  se  v   parfumerijah,   drogerijah in brivnicah ter v lekarnicah.
Za Avstro - Ogrsko zaloga na debelo:
M. HOFFMANN & Komp.
Dečin na L. 3768
O. kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
Veljaven od 1. oktobra 1908. leta.
edhod Iz Lfnblfaae ini. ieLi
7*O0 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. 3L, žčiTrst, c. kr. drž. žel„ Beljak čez Po-drozjco, Ce ovec , Prago. 707 utraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje.
0-20 predpaldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
n-38 »redpoidne. Osebni vlak v smeri: Tržič, jasenke, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico drž. žel, Trs drž. UU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
1*05 papaldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3-46 papaldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel, Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7*30 zveCor. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
io-40 p»«r»»ei. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica drž. IeL Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz Makliane ari. kolodvori
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-05 papaldna. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zvaeer. Osebni vlak v Kamnik lO-ttO j»an«dl. Osebni vlak v Kamnik. eb nedeljah in prazmkin do 31. oktobra.)
Pri sod v MaMlano lat. teLi
6-56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljak« In* žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, ITržiča
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
11-22 predpoldne. Osebni vlak iz Prag®
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčie« in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic, Tržiča
232 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja«
4-13 popoldne. Osebni vlak iz Beljaki juž. žel.. Trbiža, Celovca, Beljaka (ca* Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drz žel. Jesenic, Tržiča.
e-oo zvečer« Oseb. vlak iz P*age, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) jesenic.
8 37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorica drž. šel, Jesenic, Tržiča.
ii-bo ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Prihod v LJnblfaao dri. kolodvora 6-40 zjutraj* Osebni vlak iz Kamnika. IO-09 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik? e io zveoer. Osebni vlak Iz Kamnika. 9*09 peneol. Osebni vlak iz Kamnika. (S*m*
ob nedeljah in praznikih do 3i. oktobra.)
(Odhodi In prihodi so označeni v iredn{f evropejskem času.)
C. kr. rarnateiistfo drtanih ialazaic t Trata.
t/
4>
1443—28
porttetsko
dela
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaske ul. 20.
Ceno Solidno I
S 2 B S S S E s s
ffaroflna knjigarna
v Cjubljani
u Jurčičevem trgu št. 3.
I   priporoča '
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
o> ♦ ♦
Kasete s pisemskim papirjem.
o> '"0> *•
trgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. e} o> ■ «s»
ODjemalne knjižice pocrea^čnih
m» «o> »o
Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za urače v vseh velikostih.
o> o> o)
-Velika izber-
vseh    pisarniških potrebščin, svinčnikov, perez, peresnlkov, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
IJarVe za šole in umetnike.
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in Dopisnice,
vezane v pliš in v usnje. 4< O o
- poezijske knjige. -
podobice za otroke.
e> 4j* oj
leseni okvirčki za razglednice.
0>^4s> . o)
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jtotesi in tintniki.
l
Velika izbira zadnje novosti, damskih in otročjih klobukov.
I Najnovejše bluze
svilnate, batistne. čipkaste, FM volnate in iz modnega blaga, ™
S- moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, spodnja krila, ovratniki in kravate.
MjflemlalJ
Žldovsk«
atev.   3«   2252 i9
! Somo K $
2
Posebni oddelek, poln jesenskih in zimskih
jopic 9  paletotov in pelerin
za dame in deklice, po 4 krone.
.Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič
i-i3"ULTDl3aria,  <3-la^n.i trg: 5.
GO
Podpisani deželni odbor razpisuje nastopne službe
okrožnih zdravnikov
in sioer:
1600 kron| 1400 1600
1. ) v Grosupljem z letno plačo .  . .
2. ) na Raki z letno plačo ....
3. ) na Trati z letno plačo ....
Z vsako teh služb je združena aktivketna doklada 200 K« Razecl tega bo prejemal okrožni zdravnik v Grosnpllem še od zdravstveno okrožnega zastopa prispevek letnih 600 K9 dokler ne dobi železniško-zdravniškej službe v Grosupljem.
Prosiloi za eno teh služb naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu| deželnemu odboru
do 25. novembra 1908
ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dose| danje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosiloe, ki so najmanj dve leti že službo-1 vali v kaki bolnici. 3789-3|
Od deželnesn odbora kranl;ke$a v Llubllnnl
dne 20. oktobra 1908.
Autorizirana ple$na $ola
o duerani letela „pri IVtoličo".
Usojam se Vašemu blagorodju javljati, da sem zopet otvoril svojo plesno
šolo in da se je pričel
specialni tečaj za gospode in gospodične
boljše Slovenske družb«
o petclt, dne 23. cltfcbre 1908
in da se bo potem vršil vsak ponedeljek in petek ob osmih zvečer.
pripravlja se tečaj za otroke.
Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske
in ameriške novosti ?Ar1i)ftMii /»fcir I  Francoska četvorka,   plesana   s  finimi originalnimi /OSieOnjI CniC!  kore0grafičnlmi koraki.
Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah.
Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od 2.—4. popoldne v hotelu „prl Mallču" I. nadstr. vrata št. 3.
Z vsem spoštovanjem
3874—1
O-iuLlio l£orterxa-
avtorizirani plesni učitelj.
Sprejmeta so tako!
2 pomočnika
sa stavbo glinastih In samotnih
POĆI- 3696-3 Ponudbe na tvornico fllinin In samotno opeke, Griže pri talen.
Odda so tako! ali za februar 1909
stanovanje
obstoieSe iz  dveh sob in kuhinje v
suterenu vile na na Erjavčevi cesti
Št. 24. 3841—3
Natančneje se poizve v pisarni notarja Hudovoroika v LJubljani.
Vodovod
hldrotekt
hanolljaclle, kopališke naprave   Beetboi novi allcc lin. I.
Konrad Lachnlk, LJubljana
8664-1(5   Projekti in izvršite? pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi
Bnojnl: Lodulk-UDimoei,       ***** *««toni).
8 prejem a mavarovanja Človeškega iir-Ijenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt s manjsajocimi ie vplačili.
Vsak  filan   ma po  preteku   petih let pravico đo dividende.
te
SLAVIJA"
45—125
■  -  -  -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - • Roa.fondi: 41,335.041 01 K. Izplačane odškodnine in kepitelije 97,814 43097 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
■ va«*lieal ilotaasko-narodno uprave.
Vn pajunila daje:
Oeaeralnl sastap v LJubljani« iijrar pisarne so v lastnej baninej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Ušiva  najboljši  sloves, koder posluje.
Dovoljuje ii čistega  dobička iedatne podpore  v   narodne in obČnokoiistne namene.
uttner
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino jtfestnitrg, nasproti rotovža  £jllbljana  JKestni trg, nasproti rotovža
priporoča
svojo veliko zalogo
vseh prvih in najboljših vrst pravih švicarskih :: zlatih in srebrnih :: žepnih ur najboljslo-večih znamk Scha/J-hausen, glashutte, Ornega, $iiodes, Urania, Roskop/ itd., zlatih in srebrnih verižic, obeskov, okraskov, zaponk, uhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni; pristno srebrnega in kina jedilnega orodja, nastavkov ter drugih predmetov ===== iz kina srebra. -
Vedno   največja izbira najnovejših   salonskih ur,   ter specialitete stenskih ur s kukavico, budilk in drugih.       3549 7
Zahtevajte moj veliki cenik, ki ga tudi po pošti pošljem zastonj in poštnine prosto. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta!
Svetlo Hvalnica
na Jfranjskem
Ljubljene, ^eleducr^K« ulice 51 8
je sedaj opremljena 3 12 električnimi motorji in 2rac.n0 sušilnico, da se perilo v najkrajšem času
opere, posuši in j/z^a. :-:  :-:   Cene 50 znižane in niyje kot drugod.   :•: :-: Po tej napravi se perilo ne le varuje, marveč tudi res čisto opere tn napravi kot novo. — 2 debele poslano perilo se vrne v 4 dneh oprano in zlikano,
Za številni obisk 5e priporoča velespostovanjem
3316—7
■F"
Morebitne reklamacije naravnost meni. '
Ivan Jax in srn 'A
Dunajska oesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo _
voznih koles
o o
p
X >•■*•
šivalni stroji >:
Brezplačni knrzl sa vezenje w hiši.
Pisalni stroji,ADLER'.
:<»»»: ;c<:o>>:;o:c<i>:»>>>>:>>:»:
Javna dražba
špitališkega občinskega lova
(okraj Kamnik) se bo vršila
v petek, 30. oktobra 1.1.
ob 10. dopoldne
pri c- kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku.
Lovsko ozemlje meri 2728 ha ter se odda v najem d O 15. novem. 1913.
Županstvo Špitalič
dne 25 oktobra 1908. 3860 -2 Blat Pider, župan.
čisM samo
o a
Najboljše cishlo
na svetu
i Ceno posteljno perje. i
Kilogram sivega, puljenega 2 K, pol-belega 2 80 K belega 4 K, prima kakor puh mehkega 6 K, veleprima pulje-nega, najboljše vrste 8 K. Puh, siv 6 K, bel 10 K, prsni puh 12 K, od 5 kilogramov naprej franko.
■zgotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga) pernica, velikost 170X116 cm, z dvema zglavnikoma, 30X58 cm, zadostno napolnjeno z novim, ščiščeuim in stanovitnim perjem, 16 K, napol puh 20 K, puh 24 K, pernica sama 12, 14, 16 K, zglavnik 3, 3 50, 4 K razpošlje po povzetju, zavoj zastonj od 10 K naprej franko. 3594 -4
l^a/tes Berger
escbenltz št. 225, 2uxava, Č.sks.
Neugajajoče se zamenja ali denar vrne.
Cenovniki zastonj in franko.
"aa»"*aa»"    ~*aa^~    a^ji a^i S^     S^a^V. _a^"_  _a^^_ _B^^
m^^m m^im *^^P
m__jr^ a^*< a^i     a^^ r^š
Častitim damam priporoča
: klobuke:
i
le najfinejšega okusa
3da Škof-Vanek
::   Pod Jranco. ::
Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudi venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljene. s
VIKTOR KORSIKA
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, na Rimski cesti štev. 5
Priporoča se slavnemu slovenskemu občinstvu za Izdelovanje
šopkov in vencev, cvetličnih košaric ter —krašenje grobov —=—
kakor sploh vse v to stroko spadajoče pn dmete po najnovejši obliki in nizkih cenah. 3864—2
Ravnotam se sprejme tudi vrtnarski vajenec.
P
Jesenske in zimske obleke, @ ^^^^^^^^ površnike, sukne in dežne i Jfajnoveje modele ~M
plašče za gospode in dečke
rm
»AS
za dame in deklice
priporoča
3143 11
po izredno nizkih cenah 1
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
M     Pred škofijo 19.   CjubljSlia    Pred Škofijo 19.
r
o
M
2/si i terjal.
4 3704-2
^mf ^^^^ ^mf
z navijanjem na ntež in elektriškim obratom
stoje glede na
preprosto praktično konstrukcijo nepokoncljivo stanovitnost elegantno lepobarvno opremo odlično in razlikovito proizvajanje glasbe
nedosežno na prtom mestu.
Vsak hotelir, kavarnar In gostilničar, ki bi rad povzdignil promet v svojih prostorih in s tem pomnožil promet jedila in pijače, naj si
naroči brezplačne cenike.
Cudvig Jfapfelt) d. d., Dunaj
VI.f Mariahilferstrasse 5|7. rva in najstarejša tvornica Evrope klavirnih igralnih instrumentov.
delavcev.
£jublj
, Jurčičev Irg 3---
pisalnimi in risalnimi potrebščinami
31^9
1172
Veletrgovina z vinom
Braća Lučić-Roki
3595-7
priporoča gospodom trgovoem, da prej nego se oskrbe", a vinom, ne poaabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tudi posredovati za nabavo našega
naj glasovitoj šega dalmatinskega vina
OPOLA in BELEGA.
Poasor, trgovci!
Edino na izvora kupljenemu vinu je zajamčena naravnost.
Vzorci na zahtevo.
Slovenska tvrdfca čevljev
čLzxxi&,&e&a, in. tOTrarrLižflsegra. Izdellca.
čevljarski mojster
Kongresni trg št. 6 Ijubljana Kongresni trg št. 6
3462—10 se slavnemu občinstvu prporofia.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo
Vdova-Slovenka bi rada opravljala
v lastni delavnici.
Zastonj in poštnine prosto naročajte _ moj novi veliki ——
cenik s koledarjem
za vsakovrstna darila, ki Je ravno izšel.
FR. ČUDEN ?*£*
Gričar&Mejač
r
!
L
Prešernove ulice št. 9.
S3BE9
pozor!     Slovenske dame! pozor!
Elegantne klobuke
-= za dama in za otroke =-
2321 13
priporoča
A. Vivod-Mozetič
v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke.
2 .*. .-. filialka v Kranju, davni trg,
i.     •     • •
Slovenci, pozor!
pri nohupoucnlii uenceol
Fr. Ulit
Ijubljana, jrtestnl trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
službo hišnice
da bi imela prosto ali vsaj oenejše stanovanje. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod ,,1000". 3860-2
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tudi s slovenskimi komadi;
plošče od 14 vmu
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
229i Ljubljana. Sari trg 26. ss
Hiša se proda
na Gorenjskem.
Hiša je enonadstropna, v najboljšem staoju, a 6 sobami, veliko verando in prostori za gostilno in prodajalno. Pri hiši je tudi nekaj vrta tik ob vodi.
Hiša je jako primerna za penzi-jonista, ki bi imel veselje do majhne trgovine. Sobe se lahko prav ugoduo oddajo po leti letovičarjfm. Eventualno se da tudi trgovina z gostilno ali brez nje v najem 3859 2
Ponudbe naj se pošljejo na pO" itn i predal 35 v Ljubljani.
VeleMno z železom
Merkur"
3599 7
Peter IMajdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Krasne
BLUZE
96
največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. ;-;
Vsakovrstna Krila, parilo in otrožjo oblekce
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bačar
STARI TRO it 28.
3831 2
Cenjenim odjemalcem v Ljubljani in na deželi
se pripcrcča.
iista troti
»cista
na debelo in drobno
M. Spreitzerf
Ljubljana Stari trg (prt plavcu).
■  #   Slovenci Slovencem   # m
*   Zelo važno za trgovce In obrtnike ■
Ker imam še precejšnjo zalogo
Znižane cene j-
Ljubljana, Stari trg št. 13
6-45      Cedita«- irim
Vipavski mošt 1,1. 28 h Goriška rebula mošt \l 36 „ JurgunDec novi „ 36 „ Rejoško    „     „ 36 „
<0
in je sedaj skrajni čas, da si jih vsakdo nabavi, zahtevajte ¥ZOrCO katere radevolje pošiljam na ogled.
Oeirae so brez konkurence
tako da mi je megoče s tiskom in blokom vred oddajati
komad j>o 1*> vin.
Vsem Slovencem se priporoča
Fr. IglK, fjnbljana, jlfiestni trg 11.
Poirap se medsebojno! V slogi je moč!
Izvozna ni
3600-7
i
Znnanla naročila so Izvrta - jejo hitro In točno.
Cene brez konkurence!
Na debelo in drobno po nizkih
cenah priporočam svojo bogato |
zaloteno
trgovino
z galanterijskim in vseh vrst kramarskim blagom 3529 In pleteninami. 5
Devocionalije
in vse vrste blago za boifa polt.
Tvorničko zaloga kroni, glavnikov.
fin\on Škof
.'. Ernest Jevnlkarjev naslednik ,\
Dunajska c, v Mil gostilne M. 6*
tvornica slada
o Senožečah na Kranjskem
priporoča cenjenim gg. gostilničarjem in slavnemn občinstvu svoje izborno
in
a la plzGBjsio
PIVO
po nninižli ceni.
3685 7
2980
QL
.B
7288
0Z