Nftročninn mesečno 25 t Jin. z« možem* sivii 4(1 Diu — nedeljska izdaja celoletno llb Din, za inn/.einsivo 120 Din Uredništvo je v kop.turjeu ul.6,111 VENEC Teletoni uredništva: daevna služba 209« — nočna 2996, 2994 la 2059 lakaja vsak dan ijatrsj, rase* ponedeljka Is dneva po prazniku Cek. račun: Ljub* liana št. 10 65(1 ia 10.54') za inserate; Sarajevo štv. 7561. Zagreb štv. 54.011, l'ruga-1 )uoaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva 6, telefon 299J Proč z diktatom! Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani se le torej odločila, du znova jiostnvi na dramski re-portoir Zuckmuyerjev >Veseli vinograd« v Smal-cevi, seduj menda uekaj predelani redakciji. Po odločno odklonilnem prvem sprejemu od strani resnega občinstva in kritike si je gledališka uprava za upravičenost drugega naskoka nn gledališko publiko izstavila moralno legitimacijo od strani nekaterih sloveti, književnikov, ki so podpisali predloženo jim izjavo, da ne smatrajo z »Veselim vinogradom«, kakor je bil podan, »ogrožene slovenske kulture in jionižanega dostojanstva slovenskega gledališča«. Ne bomo se spuščali v merilorno kritiko takšne izjave. Kdor pozna zadnje desetletje našega slovenskega kulturnega razvoja, bo takoj razumel umetniške vidike, ki so za gospode podpisnike bili merodnjni. V posebno bedno luč pa postavlja omenjeno izjavo zlasti to, da si je v njej kar šest gospodov od gledališča dalo samim sebi zaupnico, od teh trije, ki so na škandalu neposredno udeleženi. Povsod drugod na svetu bi funkcionarje, ki si z občinstvom dovolijo tnko burko, onemogočil odpor ljudstva in jih z najjedke;šim sarkazmom opozoril, kaj se spodobi in kaj ne. Toda Slovenci so pohlevni in skromni. Na to pohlevnost je očividno računala tudi gledališka uprava, ko je igro zopet postavila na oder. Gledališka uprava je torej svojo publiko prisilila, da se z »Veselim vinogradom« sprijazni ali kakor hoče. »Veseli vinograd« ostane na repertoirju slovenske drame. O delu je bilo že dovolj povedanega. Ne gre za kako slovensko izvirno dramo, temveč za delo nemškega dramatika, ki med Nemci velja za izrazito naturalističnega, tendencioznega stvaritelja, čigar dela so radi njihove kulturne razkrajalne vsebine postala zelo priljubljena med drugim tudi na komunističnih odrih.Da mu je židovski tisk delal »eklamo, se ne bo nihče čudil. In če so igro po gotovih mestih še in še igrali — drugod so jo zopel izžvižgali — se tudi da razumeti, ko vemo, da je pojmovanje ljudi o kulturi zelo različno, kakor so različne tudi zahteve, ki jih stavijo na njen niveau. Gotovi publiki je s svinjakom na odru najbolj ustreženo. Toda pred takšnim nemškim kulturnim importom nam Slovencem še ni treba pasti na kolena, kar nam bo potrdil tudi g. La.iovic, ki se pogumno bori proti neumestni germanski penetra-eiji slovenske kulture. A vendar se nas hoče k temu prisiliti. Kar dv-življamo, je precej otipljiv poskus, koliko se za takšen kulturni boljševizem že tudi pri nas tla godna. Po več drugih poskusnih balončkih je gledališka uprava sedaj spustila še večji poskusni balon, da vidi, kako bo Slovencem ugajala tovrstna kultura. Naš list se je temu uprl. Uprl z vso odločnostjo radi tega, ker mislimo, da težko gospodarsko stanje, v katerem se naš naj-od nahaja, še nikakor ni tako daleč zrahljalo nravstvenih pojmov med slovenskim ljudstvom. Nasprotno, smo prepričani in moremo to tudi ugotoviti, da so težke preizkušnje in stiske naših dni v širokih plasteh našega naroda polrebo za idealnejšimi zahtevami na nravstvenem in umetniškem polju celo ivišale. Uprli smo se s tem večjo odločnostjo, ker smatramo, da ima narodno gledališče še prav posebno izrazito kulturno vzgojno nalogo pri oblikovanju narodne duše in njegove ljudske kulture. Nismo pričakovali, da bi nas v tem stremljenju podpiralo ono časopisje, ki motri tudi kulturna in etična vprašanja edinole pod kratkovidnim, izrazito slrankarsko političnim vidikom. V njihovih časnikarskih predalih zaman iščemo tiste resnosti s katero bi moral vsak prijatelj narodnega zdravja ln morale pristopati k takim problemom. Zato je tem listom tudi sedanja debata o gledališču bila le dobrodošla prilika, da so zajahali plesnjivega konjička najbolj slepega liberalizma, ki se je politično in gospodarsko že davno ubil — pa ga spustili na kulturno polje, da s ciničnimi opazkami onemogočijo vsako resno kritiko. Kdor ni za njihovo moralno merilo, se ga kratkomalo proglasi za farizeja in hinavca. Vsak, ki zastopa drugačno na-ziranje, je bedak in srednjeveški mračnjak, ki ga Je treba osmešiti. Ce je človek bral n. pr. izlive »Slov. Naroda«, Je moral dobiti prepričanje, da je sploh naša slovenska kultura ogrožena in da bomo Slovenci izgubili svoj kulturni pomen v svetu, ako se »Veseli vinograd« odstavi z dnevnega reda. Tu pa gre za poskuse kulturnega terorja, ki jih je absolutno treba v kali zadušiti. Sicer vemo, da takšni, kaj neliberalni argumenti vplivajo kvečjemu na najožji klikarski krog, ker je tudi v nasprotnem kulturnem taboru dokaj ljudi, ki se vsled takšnega neokusnega obravnavanja resnih stvari čutijo močno disguslirane. Terorizirati se da boječe, odvisne ljudi, pa tudi teh ne trajno. Zavedna publika si pa ne bo tako daleč pustila osoliti pameti, da bi radi nekega klikamkega kroga ne vedela, pri lem je. Mi bi pa gospodo, ki se hladi v senci »Veselega vinograda« resno vprašali; Zakaj pa bi ravno na nravstvenem polju ne smelo bili nikakih meja? Zakaj naj bi v stvari, ki je človeku najsvetejša, bilo vse dovoljeno? Pravite, da pretiravamo in se sklicujete na lo, da je bil »Slovenec« svoje dni ludi proli Cankarju, in je danes proti Zupančiču. Kakor ds bi nam Slovencem bil Cankar to, kar nam je radi »Hi** Marije pomočnice«, ki jo je tudi sam |Kvnije obsojal, in je niti ni pustil v eeloti prevBHtl n. pr. v Češki jezik, ali pa da bo Zupančiča zgodovina slavila, ker je dal vprizoriti »Veseli vinoic-td«. Moramo že povedati, da »Jutrove-Riu« tifkuvnemu konrernu ne moremo priznati kompnlenee. dn bi nam razlagal, kaj je krščansko moralno in kaj ni. dokler brani take upriioritve. pa naj za njimi sloji Peter ali Pavel. Bilo bi nam liiibio, ko bi se borili z odprtim vizirjem in povedali naravnost, da jim za krščanske moralne pojme Državni proračun za 1933 Državni stroški so bili znižani za 884,873.42i Din — „Skrajni napori za varčevanje v državnem gospodarstvu" Belgrad, 19. nov. 1. Finančni m:nister dr. Gjor-gjevič je v teku dana.njega dneva sprejel časnikarje ter jim dal sledečo izjavo: lz[ava finančnega ministra Novi proračun za 1. 1933-1934, ki sem ga v smislu čl. 10 ustave danes prelložil narodni skupščini, je sestavljen v prvi vrsti s tendenco, da se drž. izdatki znižajo na najnižjo možno stopn;o, da bi se tako dovedli v sklad, v kolikor je to sploh bilo mogoče, s sedanjim stanjem državne organizacije in stanjem narodnega gospodarstva. Skupni predlog < državnega proračuna znaia 10.138,326.575 dinarjev. Proračun za I. 1932-1933, ki stopi iz veljave 1. aprila 1933, je bil odobren v skupnem iznosu 11.323,200.000 Din. Razi ka med obema proračunoma znaša torej 884, 73.421 Din. Napram proračunu za proračunsko 1. 1931-32 z naknadnimi in izrednimi krediti se ta razlika še poveča na zmanjšano vsoto 3.800,000.000 Din. Predlog proračuna splošne državne administracije, ki se krije s tako-zvanimi fiskalnimi dohodki, je predviden na 6.989.89f.910 Din in je od sedanjega proračuna nižji za 585,223.755 Din. Predlog proračuna za drž. gosjjodarska podjetja, ki krijejo svoje izdatke z ostalimi dohodki kot finančno nvtonomne ustanove, znaša v izdatkih in dohodkih 3.418 129.669 Din, od sedanjega proračuna torej manjši za 299, 49.666 dinarjev. Višek dohodkov nad izdatki pri teh ustanovah, ki služi za kritje dela splošne državne administracije, je predviden na 535,251.967 Din. Od sedanjega proračuna je nižji za 217,702.995 dinarjev. Tako močno znižani predlog za proračunsko leto 1933-34 napram prejšnjim proračunom dokazuje skrajni napor, ki se je izvršil pri odmeri državnih izdatkov. Kako važna je po svojih posledicah ta razlika tako v pogledu obsega državne delavnosti kakor tudi v pogledu kapacitete našega narodnega gospodarstva ni treba še posebej poudarjati. Pripominjam samo to, da imajo vsi ti veliki napori in izredni ukrepi, ki so razvidni iz same sestave predloženega predloga državnega proračuna za skrajno svrho proračunsko ravnotežje, ki se mora držati in obdržati za vsako ceno. Minister Gjorgjevič je nato v kratkih stavkih govoril, da hoče s tem vlada potrditi svojo dosedanjo politiko v pogledu sanacije finančnega položaja, v katerem je država. Detajlno analizo predloga za državni proračun za 1933-34 bo podal finančni minister v (»osebnem ekspozeju, ki ga bo v najkrajšem času predložd narodni skupščini. Pregled izdatkov in dohodkov Razliha z letošnjim proračunom Razlike med proračunom za 1- 1952-33 in 1. 1933-34 so sledeče: Izdatki Vrhovna državna uprava: plus 2.268.890 Din. Pokojninski fond in invalidne podpore: plus 42.579.697 Din. Državni dolgovi: minus 371 milijonov 482-219 Din. Prnvosodno ministrstvo: minus 31.311.247 Din. Prosvetno ministrstvo: minus 30,556651 Din. Ministrstvo za zunanje posle: minus 16,757.725 Din. Ministrstvo zn notranje posle: minus 18,4^9.-104 Di.n. Finnnčno ministrstvo: minus 14.849.708 Din- Vojno ministrstvo: miinus 130.393.«63 l>in. Gradbeno ministrstvo: minus 33,320.593 Dim. Prometno ministrstvo: plus 26,810.155 Din. Kmetijsko ministrstvo: plus 6,949.948 Din. Tryovinsko ministrstvo: minus 5,313-658 Din. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje: minus 9.59S.000 Din. Ministrstvo za fizično vzgojo: plus 3,240.623 Din. Proračunski rezervni krediti: minus okroglo 5 milijonov dinarjev. Skupno: minus 585,223.765 Din- Izdatki drž. pod elij in ustanov Razlika med 1. 1932-33 in 1. 1933-34: Prosvetno ministrstvo: minus 1,232.769 Din. Fin. ministrstvo: minus 95.576.765 Din. Prometno ministrstvo: minus 154,078-468 Din. Kmetijsko ministr- stvo: minus 1,655.278 Din. Trgovinsko ministrstvo: ostmne isti. Ministrstvo za gozdove in rudnike: minus 41,223.032 Din. Ministrstvo za so-cialno politiko in nnrodno zdrnvje: minu* 5 milijonov 883.354 Din. Skupno: minus 299,649.666 dinarjev. Dohodki Razlika mod 1- 1932-33 in 1. 1933-34: Splošni j držnvni dohodki iz neposrednih davkov: plus 145,000.000 Din. Posredni davki: minus 305 milijonov dinarjev. Monopol (višek dohodkov); minus 204,314.213 Din. Državno gospodarstvo (višek dohodkov): minus 217,702:995 Din. Razni do-iiodki: minus 3.206.547 Din. Skupno: iniuus 585 milijonov 223-755 Din. Dohodki dri.pod;etij in ustanov Razlika med L 1932-33 in 1. 1933—34: Prosvetno ministrstvo: plus 2,209.226 Din; Finančno ministrstvo: minus 100,454.466 Din; Prometno ministrstvo: minus 326,102.963 Din; Kmetijsko ministrstvo: minus 1.655.278 Din; Trgovinsko ministr-; stvo: plus 3 300X00 Din; Ministrstvo za gozdove in rudnike: minus 88,765.826 Din: Ministrstvo za j Boe. politiko in nar. zdravje: minus 5,883.854 Din. ! Skupno: minus 517,352.661 Din. Finančni zakon V finančnem zakonu za proračunsko L 1933 — 34 ni nobenih uovih odredb. Vse odredbe so bile že objavljene v finančnem zakonu, ki je danes veljaven. Najvažnejša so pač pooblastila, ki jih je vnesel v predlog finančnega zakona za proračunsko leto 1933—34 prosvetni minister. Tako predvideva čl. 21, da se pooblasti ministrski svet, da na predlog prosvetnega ministra lahko zapre nekatere gimnazije, učiteljišča, realne gimnazije in klasične oddelke na realnih gimnazijah, kakor tudi, da lahko zniža sedanje popolne srednje šole v nepopolne, a vse to po proračunskih možnostih. O narodnih šolah V Čl. 24 zakona o narodnih šolah se ukinjajo, dodajajo in menjajo odstavki v čl. 51 ter se iriasi: Nnjmajše in največje število učencev po oddelkih odreja prosvetni minister. V čl. 84 gornjega zakona se črta poslednji odstavek ter se nadomesti z novim: Učitelji-soprogi imajo, ako so v službi v istem mestu, pravico na samo eno stanovanje (odnosno samo eno stanarino) i,n kurjavo samo zn enega učitelja, a učiteljica, ki je poročena z neučifeljom, nima pravice do stanovanja (stanarine) niti do kurjave. V čl. 113 se ukinja poslednji odstavek. Vojno ministrstvo V čl. 32 finančnega zakona se pooblašča finančni minister, da stavi na razpoloženje vo'nemu ministru obrntni kapital 10.000 000 Din za nabavo in izdelavo jahalnih naprav za rezervne častnike in obveznike jahalnih edinic. To vsolo pa mora vojni minister do konca proračunskega leta vrniti glavni državni blagajni. ! Ostala ministrstva i V čl. 37, točka 11, se daje prometnemu ministru pooblastilo, da porabi dohodke od železnic za odplačilo in odkup vicinalnih prog v letnem I znesku 3,565 896.58 švicarskih frankov na podlagi tozadevne rešitve ministrskega sveta od 28. februarja 1931. V čl. 38, točka 3, se daje kmetijskemu ministru pooblastilo, da lahko izplačuje veterinarskim bak* teriologoin v državnih bakterioloških zavodih posebne dodatke v zueskih, ki jib bo odredil ministrski svet. Cl. 42, točka 6, daje ministru ta gozdove in rudnike pooblastilo, da v soglasju z ministrskim svetom in po potrebi dopolni in spremeni sedanja pravila bratovskih sklndnic za zavarovanje delavstva in osebja pri rudarskih podjetjih v kraljevini Jugoslaviji od 1. decembra 1024. Pri tem se mora ozirali na sedanje gospodarsko stanje, znižanje števila zavarovanih delavcev in na pravične izdatke bratovskih skladale. V točki 9 ima is« minister pooblastilo, da sme s finančnim ministrom predpisati uredbo o pavša-liranj u potnih stroškov za gozdarsko in rudarska uredništvo. Socialno skrbstvo Cl. 44 daje ministru za socialno politiko in n* rodno zdravje pooblastilo, da sine s posebno uredbo urediti vprašanje izdajanja dovoljenj za inozemske delavce v kraljevini Jugo.-laviji iu sine zanje predpisati ludi posebne tnk.-e, ki se bodo pobirale od delodajalcev pri podeljevanju dovoljenj za namestitev inozemskih delavcev. Taksa se bo odrejnla po važnosti stroke inozemskega delavstva za domače gospodarstvo in se bo stekala v fond za neposredno podpiranje brezposelnega delavstva. Točka 6 predvideva, da sme minister za so-einlno politiko in narodno zdravje spremeniti pravilnik o kopališčih z mineralnimi in toplimi vodami. Točka 7 predvideva, da sme minister za socialno politiko in narodno zdravje odobriti higienskim ustanovam, da ujx>rabijo viške od predvidenih dohodkov za asanacijo vasi, za bolnišnice, zdravilišča in ostale ustanove. Točka 10 istega člena predvideva, da sme Isti minister odobriti jiosebne dodatke poleg mesečne plače j>oslovodjem delavnic in mojstrom za strokovno in nadurno delo, zaposleniJi v državnih ortopedskih zavodih in ustanovah za namestitev slepih, gluhonemih in invalidov. Prvim se sme dovoliti po 540, drugim pa po 350 Din mesečno. Točka 11 predvideva, da se uredi to vprašanje z uredbo iz sredstev izseljenskega fonda pri osrednji upravi za posredovnnje služb za pomoč in za zaposlitev jugoslovanskih beguucev in emigianlov „Ehonomu z o. z. v L ubliani d. 46, točka 8 pred videva: Oprošča se dolga, ki se vodi pri kr. banski upravi dravske banovino v Ljubljani pod VI. 563-32 za izdano brezobrestno jjosojilo Osrednja gospodarska zadruga »Lko-nom« v Ljubljani od strani ministrstva zn soc. politiko, 5L 1560-32, za izvršitev prehranjevalne akcije v Sloveniji, v kolikor se ta dolg do sedaj tu povrnil, in sicer: ostanek dolga Din 63.430 Din in dolžne obresti za celolno dolžno vsoto 226.746 Din, skupno 289.186 Din. „Sobol K. J." Cl. 46 daje ministru za fizično vzgijo pooblastilo, da vršita likvidacijo |>odpor za Sokola kraljevine Jugoslavije, izvzemši od zakona o državnrm računovodstvu in zakona o upravni kontroli, vsake tri mesece po dva ministra in dva člana glavne kontrole, ki jih določi predsednik vlade. Med ostalimi odredbami predvideva čl.. 47, da se izvrši izplačilo vseh mesečnih prejemkov ministrom brez jx>rtfelja iz proračunskih rezervuih kreditov. Višek nemške krize er pri Hinden nič ni ali pa da jih ne razumejo. To bi ustvarilo hitrejše jasno fronto. Slovensko gledališče je last slovenskega katoliškega naroda. Nezavisno od vseh političnih mnenj, zato ne bomo nehali motrili njegovega delovanja ludi pod kulturno nazornim vidikom, koliko je njegovo prizadevanje pomembno zn ve« naš narod. Dobro vemo, da v začetku omenjena izjava še približno ne odgovarja resničnemu razpoloženju slovenske narodne celote. Debata okrog gledališča pa je bila v toliko dragocena, da je vsakdo lahko spoznal, kje je resna volja obranili narodu njegov nravstveni zaklad in kje so ljudje ki s prekrižani mi rokami nli pa celo z aplavzom spreuil.ln.lo pre--njanje tovrstne kulture na slovenska tla, kakor je »Veseli vinograd«. Eno umi a vd venca Berlin, 19. nov. tg. Sprejem Hitlerja pri Hin-denburgu je trajal nekoliko več kakor eno uro. Razgovor med njima se bo nada jeval prihodnje dni, kar se tolmači v političnih krogih tako, da je Hindenburg prosil Hitlerja, naj stopi v stike z drugimi strankami in ugotovi, koliko more računati na njihovo podporo. Tudi sedaj se zopet poudarja, da bi moral kabinet, ki bi bil pod vodstvom narodnih socialistov, imeti značaj prezid jalnega kabineta in trdno podlago na parlamentarni večini. Pri tem se naglaša, da to ni noben oficijelni nalog za Hitlerja. Razgovori med Hindenburgom in Hitlerjem so se vršili večinoma med štirimi očmi. Očividen je razlofek med današnjim sprejemom pri Hindenburgu in med sprejemom, ki ga je doživel Hitler 13. avgusta Takrat sta se moža raz-govarjala stoječ in je bil razgovor končan v par minutah. Sedaj pa se zdi, da se je Hitler prizadeval odstraniti one nevše"nosti, ki so nastale radi postopanja stranke po 13. avgustu. Hindenbnrg vztraja na svojem stališču, da bo sam odlo*al o sestavi prihodnje vlade, ki naj omogoče nadstran-karsko vodstvo države. Glavna stvar je sedaj, ali bo mogel Hitler doseči sporazum z onimi drugimi strankami, ki bi prišle v poštev za sestavo vlade. Pri tem jc uvaževati govorice, da voditelj centroma prelst dr. Kaas v svojem poročilu pri Hindenburgu ni že naprej odklanjal Hitlerja, ravno tako tudi ne voditelf nemških narodnih soc:nl'stov Hitgenbcrg in voditelj nemške ljudske stranke dr. Diriieldey. V sedanjem stanju stvari se vrše pogajanja, ki on ne mor«- ' prejudicirntl dogodkov, kateri se u.v-nn:p 7.ii! ti,, v prihodu-ih dneh. Tri osebe, ki »de, da imajo največ upanja, ds prevzamejo predsedništvo prihodnjega kabinpta, so Hitler in Strasser in kot zadnja rešitev general von Schleicher. Taka kombinacija, ustvarjena pod odgovornostjo predsednika republike in z njegovo podporo, bi razpolagala v parlamentu z veČino, razen tega pa bi imela to prednost, da bi nadaljevala dosedanjo politiko predsedniškega in avtoritativnega kabineta, innvgurirnno 1. junija t. 1. -- pri lem pa ne bi izzvala ustavnega spora, ki bi utegnil roditi izredno resne posledice Predsednik republike polaga veliko važnost na to, da bi imela na tak način sestavljena vlada veliko zaslombo v prebivalstvu, kar bi napravilo konec čedalje bolj naraščajoči sistematski ojioziciji nacionalno-socinlistič-ne stranke in delo nemški vladi možnost, da bo na mednarodnih konferencah mogla nastopati s večjo avtoriteto. Berlin, 19. nov. tg. Po današnjem sprejemu Hitlerja In po sprejemu državnega svetnika Schif-ferja od bavarske ljudske stranke bo sedaj Hindenburg proučeval želje strank, potem pa bo počakal na skupno konferenco vodil sijev strank, ki jo sam namerava organizirati in ki se bo vršila morda že (utrl ali ps najpozneje v ponedeljek. Čuje se, ds se namerava sedaj pustiti »trsn-kam čas, da izkoristijo vse moinosti sestave večinske vlade. ATELJE TVItDKR DRHGO SCHVtffil kroji naielegantneiše is^enske obleke in površnike Najmodernejše jesensko b:ago ta obeke ie dospele Vabim na ogled in nn usoden nakup l»HH»»mHm»»HMHIMIII iliiili.i..l.iMI. #8TXTmVEV«, nn c m škandal je poleg že znanih 1018 obtožencev, sedaj zapletenih še 400 oseb. Barcelona, 19. novembra. Jutri bodo volitve v katalonski parlament. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, topleje. Vzhodni rob Alp: deloma oblačno, tem-j:eratura se zaenkrat še ne bo mnogo izprenienila, pozneje pa bodo nastopili sveži vetrovi od juga! Ježne Alpe: oblačno, nagnjenje k padavinam, viSfa temperatura. 2.375 letal, Združene države severne Amerike 1.752 letal, Japonska 1.639, Italija 1.507, Veiika Britanija 1.434. Po končani svetovni vojni je imela Velika Britanija največ letal. Kasncie pa je prostovoljno znižala število svojih letalskih vojaških sil. Akademiki svojima rektorjema Ljubljana, 18. novembra. Slovenska akademska mladina se je nocoj na lep in prisrčen način poklonila svojima rektorjema in tako manifestirala duhovno enotnost slovenske univerze in lepo slogo, ki vlada med dijaštvom ter njegovimi profesorji in rektorjem. V dolgem sprevodu je prikorakala akademska mladina z bakljenosci na čelu iz univerze pred stanovanje prorektorja dr. Šerka na Kongresnem trgu. Pevski zbor je pod vodstvom pevovod>e Ma-rolta tam zapel pesmi »Zdravica«, »Slovenec sem« in »Od Urala do Tr glava« Med tem so se šli predstavit dr. šerku dosedanji predsednik ZSAU Wil-fan, novi predsednik Zemljak in dva zastopnika pevskega zbora. Dr. šerko je zastopnikom dijaštva zagotovil svojo naklonjen os! in podporo dijaštvu Med burnim vzklikanjem dr šerku in novemu rektorju dr. SlaviČu je mladina odkorakala pred sla. novanje dr. Slnviča Pred škofijo. Tu je pevski zbor prnv tako zapel Iri pesmi Raz okno svojega sla novanja je imei dr. Slnv.č primeren in prisrčen govor, v katerem jc poživljal mladino k stremljenju za v sok,mi ideali. Zastopniki dijašlva so se % nato predstavit tudi dr SlaviČu. Druga mladina pa je živahno m navdušeno vzklikala rektorju slo venske univerze Bila je lepa in prisrčna mani e-stacija, ki je v Čast naši akademski mladini in ki jo je tudi drugo občinstvo spremljalo s simpatijami. Junaška letalka Capetown. 19. nov. Pogumna angleška lctalka Amv Mollison-Johnson, kj je preletela ogromno razdaljo med Londonm in Capetovvnom v 4 dneh G urah in 53 minutah, je prejela čestitke iz vseh krajev sveta. Angleški kralj je Čestital v osebni brzojavki. Veliko čestitk jo prejela ludi iz Francije. 0 letalki in njenem pogumnem podvigu «0 zdaj znane nove podrobnosti. Med poletom jc morala opetovan« zastaviti vos svoj pogum, da pre-maga nepredvidene zapreke in nevarnosti. Iz nje-nega poročila Uhaja, da jc imela med potjo defekt in da jo v zadnjem trenntku pravočasno oparla, da mora kreniti nazaj do prve zaloge bencina. Tank z bencinom je namreč sačel puščali baš sredi največje divjine. Navzlic tej zamudi pa je postavila s svojim poletom nor rekord. Zagreb, 19. nov. ž. škofovska konferenca te Je nadaljevala včeraj in danes dopoldne in popoldne. Sejo trajajo od 9 do 1 popoldne in od 5 do 7 ivečer. Konferenca najbrž še nocoj ne bo končala svojega dela in bodo škofje ostali t Zagrebu še do ponedeljka, ko bo zaključena seja Zvečer odpotujejo izjemno s konference le oni škofje, ki no morejo odgoditi že prej napovedanih obiskov. Tako odpotuje s splitskim brzovlakom dr. Bonefačič, ki se it Splita odpelje v Vrgorae, kjer slavijo 200 letnico Čudodelne Matere božje, ki jo bo kronal. Poleg splitskega škofa odpotuje zvečer tudi sarajevski nadžkol dr. šarič. Ostali škofje odpotujejo v ponedeljek in torek. Kakor čujemo, potujejo v Split vsi dalmatinski ordinariji, kjer ho v sredo zjutraj sestanek pri dr. Bonelačiču, kamor zahajajo ordinariji na svojo letno pokrajinsko konferenco, ki jo imajo vsako leto ob priliki konference celokupnega epi-skopata. Ta konferenca ho letos v Splitu in ne v Zagrobn iz razloga, ker splitski škol ne more dalje časa izoslati. Na jutrišnji svečani proslavi sv. Alberta Velikega v svetišču Matere boJije bo daroval pontifikalno sv. mašo dr. Starčevič, udeležili pa se je bodo vsi dalmatinski škofje. Parlamentarne vesti Belgrad, 19. nov. 1. Na današnji skupščinski seji je ogromna večina narodnih jx>siancev proglasila dr. 11 i č a za poslanca v okraju Otočac. Prihodnja seja bo v torek dopoldne. — Senat se je razšel in bo sklican zopet pismenim potom. Belgrad, 19. nov. 1. Iz poslanskega kluba JRKD ' je izstopil poslanec S t a ž i č ter najavil svoj pristop v Jugoslovanski narodni klub. Po:aswta o pomožni akci i Ljubljana, 19. nov. V popolno razumevanje namenov, radi katerih je bil ustanovljen. Osredn i pomožni oobor dravske banovine, se pojasnjuje da pomožna akcija tega odbora ni omejena le na pomoč brezposelnih delavcev, ampak se bo raztezala tudi na vse ostalo prebivalstvo, v kolikor je ogroženo v svoii prehrani po sedanji gospodarski krizi, zlast. tudi na podpore potrebne male polje- Kaj je še bolj potrebno? Včeraj smo poročaU iz Belgrada, da Je prosv. ministrstvo srednješolskim dijakom naložilo n*< slednje verske dolžnosti: Da bodo morali vsako nedeljo hoditi k obvezni šolski maši, vsako leto trikrat k spovedi, da bodo praznovali vse praznike, ki so po rimskem kodeksu zapovedani itd. Lepo je to od gospoda ministra, čeprav vse to pri nas verni dijaki že opravljajo. Zdi se nam pa, da bi bilo, predno bi bila izšla hvalevredna naredba, potrebno poskrbeti, da bi se katoliški dijaki na Slovenskem lahko učili krščanskega nauka, kakor je po učnem redu predpisan. Imamo namreč na Slovenskem veliko srednjih šol, na katerih je pouk krščanskega nauka skoro nemogoč, ker ni katehetov. Prejšnji so bili vpokojeni, novi pa ne nastavljeni, zaradi česar katoliški dijaki nimajo verouka, ali vsaj zadostnega ne! Kateliet je v prvi vrsti poklican voditi duhovno življenje mladine. Če kateheta ni, ni duhovnega vodstva ne poduka. To je prva stvar! Še bolj potrebno, ker je nujno in pereče, bi pa bilo, ko bi za krščanski poduk in duhovno življenje tako vneta prosvetna oblast tudi v drugih prosvetnih in kulturnih zavodih poskrbela, da bi versko-nravnim nazorom bilo zadoščeno. Ali naj velja versko-nravna vzgoja, katero zaradi splošne razrvanosli priporoča prosvetna oblast, le za srednješolsko mladino? Ali je duhovni in moralni razvoj mlade generacije omejen Ie na štiri stene šolskega razreda? Ko bi to bilo, bi morda gorenje naredbe in okrožnice prosvetne oblasti pomenile nekaj. Ampak mladina se ne vzgaja le v šolah, ampak je njena duhovna rast morda še bolj ko od šolske vzgoje odvisna od splošnega moralnega ozračja, ki ima mladina vanj dostop. To splošno moralno ozračje pa kužijo elementi, ki so se jim zadnje čase odprla vrata naših kulturnih hramov »Naturnost«, ki se na ostuden način vlači pred vso javnostjo v našem gledališču, ubija versko nravno prizadevanje vseh, ki se trudijo, da bi našo mladino ohranili moralno zdravo in čisto. In to se vse vrsi v zavodu, ki v njem odloča taista prosvetna oblast, katera v strahu za vzgojo nove generacije priporoča versko-nravno vzgojo po šolah. Poglavje o veroučileljib in pa afera v ljubljanskem gledališču nam dokazujeta mnogo vzgojnih neskladnosti, ki izvirajo iz enega dejstva: Več ko goli birokratični predpisi je duh, ki naj oživlja, vzgojno delo vseh, ki so za to poklicani. Tega živega duha pa žal, premnogokrat manjka. Zato doživljamo te dni t0 sramolo. Zahvala Vsem, ki so počastili spomin našega očeta, gospoda ipa Grudna trgovca in sočuvstvovali s težko udarjeno družino: iskrena hvala. Šmartno pri Litiji, dne 19. novembra 1932, Vdova Antonija Gruden. Hčerkica Metoda. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze * Iz razgovora s predsednikom Jožo Vilfanom Ko smo dobili v Ljubljani svojo slovensko univerzo in je število njenih slušateljev rastlo z vsakim semestrom, se je pojavila med akademskim dijaštvom močna težnja po enotni vrhovni reprezentančni organizaciji, ki bi zastopala interese celokupnega univerzitetnega dijaštva na znotraj in na zunaj. Iz te težnje se je rodil Svet slušateljev ljubljanske univerze. Ta Svet, pri čigur izvolitvi so odločevala kulturna (tako imenovana v nasprotju s strokovnimi) akademska društva, je vstopil v stike Bgffiv -'t Ls^LL-- -: . «f j SSH^l^Vt? 'i vkv,- ' i T . ' > ■ ' " , ' '. -ii... "- j. ■.. ' '; - . - JC S - - • i ff t p ., ? ■• ■ it Rektor dr. Matija Slavit e ostalimi si ič ni mi organizacijami v Zagrebu in Relgrudu in je tvoril skupno s temi vrhovno organizacijo vsega jugoslovanskega akademskega dijaštva »Pobrutimst vo«, ki je imelo svoj sedež v Belgradu. — »Pobratinistvo« pn je bilo nadalje včlanjeno v mednarodni ukadetn-»ki zvezi (Confederution Interna.ionale des Ktu-(Tants — CI K). Svet slušateljev ljubljanske univerze (SSLU) |ia je kmalu pokazal mnoge nedoistatke in pomanjkljivosti z ozirom nn podrobno delo za interese slovenskega študenta. Tudi dejstvo, du so odločevala kulturna društva, se je bilo iz.knzalo v slabi luči v toliko, da so bili na dnevnem redu prepiri jioli.tič-litjra oz. bolje strankarskega značaja. Iz teh rucirtogov je prevladovalo med akademiki mnenje, da se moru Svet bistveno preorganizirati, da 1k> ustrezni resničnim potrebam slušateljev. Tako je prišlo na jesen 1910 do po|>ol!ie reorganizacije Sveta. Spremenilo se je tudi ime samo. Dobili smo namesto tega sedanjo Zvezo slušateljev Aleksandrove univerze ali kratko ZSAU. Nova ZSAU temelji sedaj ne več na kulturnih društvih, marveč na strokovnih društvih posamezni h fakultet. Vodstvo ZSAU se je razširilo. s čemer je bilo omogočeno, da je prišlo do uspešnega podrobnega deln predvsem v sledečih smereh: prvič, dn organizira socijalno pomoč slovenskemu akademiku in mu mnteri-jelno omogoči studii nn univerzi, drugič, dn ga informira in pouči glede internega študija nn naši univerzi, knkor tudi nn inozemskih univerzah in tretjič, dn utrdi v slovenskem narodu idejo in potrebo slovenske univerze. Rezultati tega dela so bili ustanovitev samostojnega akademskega urada d.ela (AUD) in ustanovitev informaeiteko- propagandnega odseka, ki je odprl svojo informacijsko ,pisarno za akademike. AUD Akademski urad deln je uvidel nujno potrebo, d« se mora za izl>oljšanjc socialnega položaja naših akademikov, ki so po veliki večini v slabem gmotnem položa ju, obrniti neposredno na slovensko javnost s prošnjo, dn se intenzivneje zavzame za svoj inteligenčni na-rnščaj in ga gmotno podpre. Stavil si je nalogo, oskrbeti slušateljem potrebne instrukcije. pomožne službe, popuste pri obrtnikih, v gleda - lo 'IV1' p,nkil"il '/nnn« + vnii.*l» i ii 'Homr" knjig in drugod. Izredna delavnost tega urada je rodila prav lepe uspehe in moramo reči, da so mnogi razumeli poziv in se tudi odzvuli. V zvezi s socijalno akcijo Zve/.e se je usta- novil tudi poseben akademski podporni tond, ki naj bi zbiral in zbral potreben kapital, iz katerega bi bilo omogočeno dujnti potrebnim in vrednim slušateljem podpore. Vendar na žalost fond še do danes ni mogel tega realizirati, ker je bil v javnosti rndi nastopivše splošne gospodarske stiske a *;iev prešibak. Nabrani kapital znašu dosedaj komaj 5.000 Din. Veliko večjega socijaJnega pomena pu je bila ustanovitev akademske bolniške blagajne, kakršno poznajo tudi druga vseučilišča. Zanjo te bil dul inejjativo in opravil prva del« že bivši SSLU. Tu se je oh enakem trudu in delu univerzitetnih profesorjev in dijaštva posrečilo, du je stopila ta bolniška blagajna tudi v življenje. Ustanovil se je namreč univerzitetni zdravstveni fond, v knterega se stekajo senie-«trahli prispevki slušateljev, ki gu upravljajo skupno profesorji bi dijaki. Danes ne moremo sicer še govoriti o popolni liolui.ški blagajni, vendar se dijaki že v polni meri poslužujejo koristnosti te ustanove. Informativno-propngundni odsek. Ta odsek je postal eden najvažnejših v okviru ZSAU. Že dalj časa se je namreč kazala potreba, da se nnj nudijo zlasti mlajšim akademikom in novincem podrobne informacije glede študija nu domači univerzi, kakor tudi na drugih jugoslovanskih in inozemskih. Smoter te nove institucije na znotraj je bil to. Prorektor dr. Alfred 6erku slehernemu akademiku jxwlati točno sliko o dijaškem življenju 1111 slovenski univerzi in o študiju nu tujih vseučiliščih. Zunanji smoter [xi je bil propagirati med narodom idejo slovenske univerze in učvrstiti v njem pomen te najvišje kulturne in znanstvene institucije. V ta namen so se prirejala skiopt.ičnu predavanja o slovenski univerzi, ki so se letos vršila (h> vseh slovenskih mestih. Slovenska javnost se je udeležilo teh predavanj v lieli Krajini in na Dolenjskem v velikem številu, slubie drugod, najslabše v Kranju. Ostalo delo ZSAU. Že bivši .SSLU in nato Zveza jc prirejala vsako leto reprezentančni ples. Smoter tega plesa je bil ta, da čisti dobiček prireditve porazdeli med posamezna strokovna društvu in univerzitetni zdi avsitvciii lond. V preteklem letu pa je bila zveza mnenja, du ne gre z ozirom nn težke gospodarske in socialne prilike prirejali take prireditve in je sklenila, da namesto tega pokrene nabiralno akcijo z istim namenom. Pokrovitelj te akcije je bil kralj, ki je tudi sum daroval 10.000 Din. Delavnosti tovarišev in naklonjenosti duinskega komiteja, ki mu je načelovala dvorna dama gu. Kranja Tavčarjeva, se je zahvaliti, du je ta akcija sploh uspela. Uspeh nabiralne akcije jc bil po vol jen. vendar moramo naglasiti .da bi oil efekt lahko večji, če bi se pozivu ZSAU odzvala v večji meri zlasti dežela. Sedaj kradle jesen! Vsake jeseni drugače. Sedaj so moderne ob-'eke nežnih barv zamolkla polt . .. pra' vilno negovano z Eli da Creme de chaque heure. Redno uporabljena ob-da obraz in roke r nežno tenčico in jih varuje ves dan. chaque heure med katerimi moramo zlasti omeniti resolucijo z dne 18. januarja <> izpopolnitvi slovenske univerze, kateri je sledila /e naslednji mesec, ko je čas prinesel nevarnost za nadaljnji olistoj posameznih fakultet in različnih oddelkov |«> fakultetah, resolucija proti okrnitvi naše Alinae mntris. ZSAU je nadalje najenergičnejše nastopila tudi proti zahtevi Sa veza jugoslovcn-skili teh niča ru Lz Belgrada. dn moramo odslej s to zvezo dopisovati le v ekuvščini to je v srbskem jeziku. Posledic tega je bila trodnevna stavka nn naši univerzi. »Pol) rn t i nis Ivo«, ki je pred leti še predstav- ljalo vrhovno organizacijo jugoslovtintlJega dijaštva, ni bilo delavno. Razumljivo je, da ni bilo rudi tega pravih stikov med ZSAU in >Po-bratimstvoni«. /veza je bila dejanski edina re- K rezentnnca vsega jugoslovanskega dijaštva. udi te nedelavnosti od struni »Pohratiiustv.i« se Zveza in nihče od jugoslovanskih akademikov ni mosrel udeležiti letošnjega mednarod- nega akademskega kongresa TIK, ki se je vrJil v Rigi. Kljub temu pa je Zveza skrajno si.ni. pulo/no izvrševala svoje dolžnosti do Clk.' in tnko rehabilitirala ugled jugoslovanskega dii-jaitva. Ovire, ki so se stavljale delu ZSAU. so bile številne. Predvsem je treba naglasiti. da je bilo zadnje leto burno, to po ne |m> krivdi dijaštva. Nasprotju javnega življenja s<> se razumljiv« prenesla na univerzitetna tla. Ta trenja >0 deloma prenesla tudi v strokovna društva- — Zveza se je npdnlje uimvro Itoriln tudi 7 jrmot-niini zaprekami, ki se pa stalno pounvljujo. lamino, dn !>o ImnIočiiosI jasno doknzula. da dejo vrhovne reprezentance na nnši slovenski univerzi ni snino trenotnegn. mnrv»'č (rajnega (»oioriin in vrt>dneu»k«ja VMueliisia Zveza slušateljev Aleksandrove univerze predstavlja v celoti vrhovno reprezentančno organizacijo vsega akademskega dijaštva na naši slovenski univerzi. Delo v Zvezi je porazdeljeno sistematični) po raznih odsekih, ki tvorijo same zase samostojne deiovne enote z delokrogom, ki je po zvezinih statutih natančno določen. Dosedaj obstojajo v okviru Zveze sledeči odseki: akademski urad dela, in-fomiacijsko-propagandni odsek, odsek za kolonije io akademski podporni fond. Vsakemu odseku je prideljen odbor, ki mu stoji na čelu odsekov načelnik. V te odbore pridejo delegati, ki so voljeni v posameznih strokovnih društvih v ZSAU. Najširše je sestavljen inforiiiaeijsko-pro.jKigandni odsek, ki ima tudi najširši delokrog. Ta odsek vodi tudi iamoatoj.no pisarno. Kar tiče udejstvovanja kaže losedaj še največjo delavnost urad dela. ki je mel samo v lanskem letu denarnega pro«ie,ta čez '00.000 Din. Važna sta seveda tudi oba os! Evropi postni slovit, otvori v petek, dne 25. novembra t. 1. ob 8 zvečer v koncertni dvorani Ljubljanskega dvora (Kino dvor) sezono »Sloginih« komornih večerov. Augsburg, MUnchen, Stuttgart, Berlin, Kopenhagen itd., naziva.jo zagrebški kvartet kot kvartet največjega svetovnega renomeja, ki ja s svojo precizno skupno igro, slogom iu dinamiko izzval eiiodušno priznanje in navdušenje. Vaibimo v .s le« I tega vse prijatelje plemenite komorne glasbe, ki jo bo kvartet izvajal z njemu lastno virtuoznostjo, da te izredne prilike ne zamude. Vstop h koncertu bo omogočen vsakomur, saj se bo vršil pri znanih Slogi ni h nizkih cenah. Včasih moj želodec siten res je godec, I in ga hitro pomirim ;o se k Slamiču zglasiin. O Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. V četrtek je bil prvi večer smučarske telovadbe na suhem. Udeležba je prekosila vsako pričakovanje. Prostrana telovadnica Srednje tehnične šole je bila prepolna smučarjev in smučark in posamezne vaje so se izvedle imenitno pod izkušenim vodstvom gda. Kvedra. Vaje so sila zanimive in ni čuda, da se po prvem telovadnem večeru javljajo že novi udeleženci. Radi tega se je pojavila nujna potreba razdeliti tečaj na dva oddelka, namreč posebej za člane in članice. Zato bosta počenši s prihodnjim tednom dva telovadna večera: za dame ob sredah, za gospode ob četrtkih, vsakikrat ob 20 do 21. Telovadba se vrši v telovadnici Srednje tehnične šole. Pristojbina je 10 Din Prijave so sprejemajo v pisarni S. P. D., Masar.vkova cesta 14-1. (jialača Grafike). © Tečaj poljskega jezika priredi Društvo prijateljev poljskega naroda. Dan in lokal se naznanita kesneje, čim te oglati primerno število obiskovalcev. Prijav« z event. željami sprejema do t. decembra prof. dr. R. Moli, Ljubljana, lice j. 0 Zahvala. Ob priliki tvojega jubileia «o mi izkazali: uprava nar. gledališča, časnikarsko združenje, združenje gledaliških igralcev in slavno občinstvo morda prevet pozornosti in to ponovno izrazili «voi« simpatij« napram meni. Ret, ganilo m« j« prav do trca in nc morem najti pravih be-ted, v katerih bi zadostil avojemu občutju in se Vam vtem t tem oddolžil. Zato le akromn« besede, v katerih pa govori vsa moja duša: .Nkr«na hvala!. Vw Val Bojan P«i«k, člaa narodnega gleda-liiča. Damski plaSči najlepši in nateenejšl pri K. PUČVVflt ŠELENBURGOVA UL I nasproti kavarne »Zvezda«. Za gospode modno krojaštvo elegantno in moderno Odkritosrčna beseda revmatično bolnim © Prevoi ie« šelrzniro ob kemični tovarni bo v ponedeljek in torek M in 22. t m. od 8 do 17 za vozni promet ustavljen, ker se popravlja železniški tir i" V.....—r-,-- -------— -- I O SUna na po!|th. Presenečenj« io doživeli črt bo zaradi pomanjkanj gotovine tudi prihod- 1 včeraj Ljubljančani in prebivale« okolic«, ko to zjutraj vstali: travnik« in vrtov« j« pokrila prst • g g % • • debela tlana Za *n«< «tajala niti do ker je poceni. • • zaradi ni« leto akorai da nemogoč« izvest' Pri mestni občini pa i«ti tkorai okoli 200 prošen onemoglih starčkov, ki to vsi potrebni, da bi bili tprejeti v zavetišč«, pa n« morejo biti. kar j« dotedanje pre-napoln,eno. Mestna občina oa j« odpovedala dotedanjemu najemniku hotela Tivoli. Pojavil te j« načrt, da bi t« ta hot«l, ki ima mnofo lepih soh in stanovanj, uporabil za zasilno zavetišč« za onemogle, dokler ne prid« čas da bo mogoče tezilati ■ zil v bežigra sl: em okraju. Hotel Tivoli jc »ploh nesrečna stavba za mestno občino. Leto za letom ni donašal mestni občini nobenih dobičkov, pač pa le izgubo zartdi ttalnih popravil, č« ga bo mestna občina res preuredila v zavetišče zi onemogle, ga bo ie najbolj pametno izrabila. Prvič bo ustregla številnim proailcem. ki jo sedaj stalno nadlegujejo, drugič pi ji n« bo treba dajati toliko podpor tem protilccm, ki «e sedaj preživljajo le t tem. kar jim nakane mestna občina. Vtekakor bi bila preureditev hotela v zavetišč« res socialno deionje. Vprašanje je seveda, kam s toPkimi najemniki in pod-na emniki, ki v hotelu Tivoli sedaj stalno stanujejo. pene in odlične kakovosti... Glavno ie ceha in i zborna kakovost t 9f M ela" družba z o. z. OTVARJA » ponedelek dne 2i. t. m. podružnico na Tyrševi cesti štev. 20 za damshe modne predmete in fine pletenine lastnega izdelka ■^■■■■■■aMnnan © Maša zadušniea za pok. g. Franca Maljana se bo brala v torek, dne £2. t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega oznanenja. © Na živilskem trgu postaja 7. vsakim tržnim dnem, bolj pusto in prazno. Celi predeli tržnega prostora so prazni. Prodajalk pa se vse bolj prijemlje zimsko razpoloženje. Včeraj je razen lega dišalo že po snegu. Na trg so pripeljali kmetje le 11 voz krompirja in 11 voz zeljnatih glav. Krompir nudijo i>o 85 par kilogram, zeljnate glave pa po 1.25 Din eno. — Jajc je na trgu znatno manj, cena jim pa raste. Zdaj prodajajo jajca splošno po 1.50 Din, posamezne ženske celo dražje. Pi-ščanci so po 30 do 35 Din par. — Zelenjave je zelo malo na trgu, zato pa je nekoliko dražja. Slabe salntne glavice so po dinarju, boljše celo po 1.50 Din. Motovileč prodajajo po 1.50 Din merico. — Jabolk je za Jugoslovansko knjigarno na izbiro. Prinašajo res izbrane vrste, sama lepa jabolka. Cena gre od 2.50 Din navzgor za kilogram. — Kljub poznemu času jo prineslo včeraj nekaj žonsk na trg par jerbasov gob. Prodajalo so jih pe C opoldne. Škode seveda taka slana sredi novem-ra nc more napraviti, ker so ie vsi poljski pridelki pod streho, edino kar je napravila, je bilo to, da ic uničila pozno .esentko cveti«. Na vsak način do snega v dolini ni daleč. © Cln nc i-otokluhn Ljubljana pozivamo, nnj prideio |m> slike, ki so bile razstavljene, v klubov lokal, in sicer v večernih urah. Odbor. © Vldovdanska resln zaprta. Od 21. t. m dalje bo Vidovdanska cesta radi tlakovnnjn «xl Komcnskcga ulice tlo Tabora zn vozni promet zaprta © Hišni posestniki, ki še do danes ni«o J vložili prijn» dohodkov od zgradb za leto W5 | se vnovič osmimi rja jo. da jih »lože vsaj do 8. i decembra 1952. ker se IkmIo zbirali po tem tla- ' tumu za hiše. za katere do tedaj ne ImhIo vlo- | žene prijave, vsi za odmero zgradil rine po- , trebni |Kxbitki po odposlancih davčne uprave i na licu mesta V rim tega se Ih> predpisala vsem ' zamudnikom, ki tlo tedaj ne liodo vložili prijave, v smislu čl. 157 zakona o neposrednih davkih 10% davčna kazen. Ker se dogajajo že sodu j slučaji, da hodijo posestniki |K>|iravljat vložene prijave na po septembru znižane najemnine, se uradno pojasni, dn se znižanje najemnin po septembru t. I. obstoječih postavnih določbah ne more upoštevati pri odmeri zgru-darine za leto 1955. © Električna zadruga v šiški obvešča svoie koitzuiiiente, da bo danes centrala prekinila tok od 8 in 9 za 10 minut in popoldne od 1 do 3. © Nasilen prosilec, številni brezposelni, ki prosijo pri ljudeh in po raznih lokalih podpor, že davno več ne nastopajo skromno, temveč prosijo samozavestno in včasih celo nasilno. So pač mnenja, da zahtevajo pravico in ne miloščine. Seveda marsikdaj naleti tudi na odpor, ker so darovalci še vedno prepričanja, da dajejo pač prostovoljno in da jih nihče ne more prisiliti. Značilen, kako nastopajo nekateri brezposelni, je primer, ki se je pripetil predsinočnjim v pekarni v hiši Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. V to pekarno je okoli 7 zvečer stopil mlajši moški m prosil pol-pore, ker je brezposeln. Dobil je skromen dar. To Teokarov i C e o R & r 0 v 1 e Da Togal resnično pomaga pri revmatfzmn, ponavlja v sledečem: »Da sem že preje pozna! Togal tablete^ koliko mojih dolgoletnih revmatičnih bolečin bi si prihranil in koliko Irjiljenja preprečil. Zelo sem srečen, ker lahko odkrito rečem, da so Togal tablete resnično učinkujoče zdravilo brez vsakih stranskih pojavov od strani srca ali želodca. Vsakemu ga bom rad priporočal, še enkrat hvala: S. StojanoviČ, služitelj Uorave vodovoda O. G. B., Beograd, Kn. Mihajlova ulica št. 3c. Togal tablete uspešno in hitro nčinkujejo proti revmatizmu, protinu, išijasu. gripi živčnim bolečinam m ozeblinam Cez 0.000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togala. Dobi se v vseh apotekah. Odobr. od Minist. soc. pol. ia nar. zdravja S Br. 8415 od 22. oktobra 193Z mu pa ni bilo dovolj in j« zahteval vet V pakaral i j« bil slučajno prisoten tudi 29 letni pekovski pomočnik Edvard Reberšek iz Postojnske ulic« 36. Reberšek jc brezposelnega poučil, da naj ta zadovolji t tem, kar dobi in da nima pravic« zahtevati več. Brezposelni pa «« j« tedaj raxj««d, pričel kričati nad Reberškom in ga udaril c no silo po očeh. Reberšek j« moral v bolnišnico. Na Taak način zelo značilen dogodek! © Nesreča s llobertovko. V Mostah M j« pred včerajšnjim igral t flobertovko 13 letni m on tenev sin Edo Navratil iz Poljska ulic« 37. Po nesreči se je t flobertovko ustrelil v lavo roko, ter je moral v bolnišnico. Netrci a flobcrtovkami j« bilo zadnje čate ie toliko, da bi marali rta rti otrokom vendar pobrati to nevarno oro£j«. © Srajce bele in modne, kravate ia žepne robce, ima nujcenrje tvrdka Miloš Karničnik, Stari trg 8. © Puinparce, obleke, trenchcoat •ajceneje A. Presker. Sv Petra c<*ta 14. © Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska nlica it. & Slovenski misijonar Is Afrik« P. Joief Mus*r v Ljubljani V nedeljo, dne 20. novembra bo v veliki dvorani hotela »Union« ob osmih zvečer predaval o misiionih v iuini Afriki velet. P. Jožef Husar ki je bival 12 let ko« misijonar med zamorci, ia |e zdaj postal vrhovni predstojnik misijonske družb« Sinov presv. .Srca. — Pred njegovim predavanjem bo nastop otrok: f. Deklamacija: l'ozdravlj««n misijonar. 2. Nastop malih križarjev in peo 30 Din. ako pa ne žele izpričevala, pa le 10 Din za tečajniške potrebščine. Udeleženci naj pri-noso s seboj deščice od raznih vrst lesa. Razprava pred ljubi j. Ljubljana, 19. novembra. Pred sodnikom-poedincem deželnega sodišča s. o. s. gosp. Jako uin Jermanom se je danes ob 9 dopoldne vršila razprava proti Francetu Sršenu, posestniku in bivšemu županu na Gmajnici, občina Mlaka pri Kamniku Sršen je bil obtožen zaradi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da je 29. junija letos v Jerebovi gostilni na Gmajnici med drugim izrekel te-le besede: »Ah, ka; zakoni, kaj »Uradni list«, režim, ki ni pošten in pravičen«, torej nekaj iznašal z namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne naprave, /akone in zoper politični red v državi. Prva razprava se je vršila že 15. oktobra pred istim sodnikom, a je bila preložena, da se zaslišijo še nekatere nove priče. Obtoženčev zagovor. Kakor v preiskavi pred sodnikom v Kamniku, tako se je obtoženi France Sršen zagovarjal tudi pred deželnim sodiščem. Izjavil je: »Ne čutim se krivega. Bil sem res v gostilni Mihe Jereba v družbi Jožeta Kerna in Janeza s Klanca. Sedeli smo pri eni mizi in se pogovarjali. Pri sosednji mizi je bila druga družba, med njo France Kosirnik. Od sosednje mize sem čul, da moramo jezik za zobmi držati in molčati. Oglasil sem se in dejal: »Ne vem, kako je to in kaka pravica je to, da bi moralo tri četrtine ljudstva molčati, druga četrtina pa bi lahko govorila, kar bi hotela.« Odločno ie zanikal, da bi bil izgovoril inkriminirane besede v taki zvezi, kakor navaja obtožnica. Nadaljeval je še: »Ko je France Kosirnik v svoji družbi pripomnil, da se ni nič spremenilo, sera pristavil: »Jaz ne vem, kako je. Saino to vem, da včasih ni mogel biti za župana, ki ni imel svoje strehe.« Obtoženec je naposled poudaril, da je bilo v gostilni vse mirno. Zanimive izpovedbe prič. Glavna priča, župan France Kosirnik: »Ko sem stopil v gostilno, sem opazil, da sta se France I-ukane in France Sršen nekaj prerekala o politiki. Priča je potr«iil inkriminirane besede in še pristavil: »Kdaj si pa poprei slišal, da bi bil tak župan, ki še svoje strehe nima.« Priča pravi, da »e je še naprej debatiralo o politiki toliko časa, ko j« France Lukanc dejal: »Vsak, kdor bo govoril o politiki, bo plačal za kazen 1 liter vina.« Priča je š« pristavil, da se je vršil pogovor prijateljsko, kakor se pač na kmetih med sosedi govori o tem in onem. Franc Lukanc, mizar na Gmajnici: »Govoril sem o občinskih zadevah. Sršen France se ie vtaknil v pogovor in začeli smo govoriti o politiki.« Priča je potrdila deloma nekatere navedbe orožniike ovadbe. Zaradi splošnosti je pomirjevalno govoril in rskal Sršenu samo: »Jezik zs robe!« Janez B r e I i h: »Pogovor je bil o politiki. Padle so besede o županu brez strehe.« Priča je odločno zanikal, da bi bil obtoženec rabil inkriminirane besede. Priča je prišel v gostilno takoj za Kosiraikom in vee čas, kar je bil v gostilni, obtoženec ni izrekel besede »režim«. Na današnji razpravi je sodnik-poedinec zaslišal še druge, razbremenilne priče. Tako je mizarjeva žena Marija Lukanc potrdila, da ni, kolikor se spominja, besed »režim« ali »Uradni list« izpregovoril obtoženec. France Petelinkar: »Sedel sem pri Lu-kančevi mizi s Kosirnikom. Govor je bil o politiki. Vsega se ne morem spominjati, spominjam se le, da je Sršen rekel, da v prejšnjih časih ne bi mogel biti za župana mož, ki nima svoje strehe. To je šlo na Kosirnika. Pogovor je bil prijateljski in navaden brez vsake zlobe.« Rudolf G e r k m a n je izjavil med drugim. »Zdi se mi, da je nekdo rekel nekaj o »režimu«, ki da ni »ta pravi«. Ne vem povedati, ali je to rekel Sršen ali kdo drugi. Sodnik: ^Ali so se kregali?« Priča: »Navaden pogovor. Le nekoliko so drug drugega zhadali.« Sodnik je nato prečital razne spise, med drugim tudi ovadbo stalne orožniike patrulje v Kaplji vasi. Obrambni govor. Državni tožilec dr. Hinko Lučovnik: »Vztrajam pri obtožbi!« Branilec dr. Marko Natlačen: »Predlagam, da se obtoženca oprosti. To iz razloga, ker dejanje ni dokazano.« Nato je branilec navajal končne rezultate današnje glavne razprave in omenil »Obtoženec je z besedami o županu brez strehe le pičil Franceta Kosirnika, ki je njemu postal gorak. Zato je verjetno, da je Koeirnik slišal nekaj več kakor je bilo sploh govorjeno. Morda je besedo »režim« izrekel kdo drugi. Obtoženca pa je oprostiti še iz drugega razloga, ker dejanje sploh ni kaznivo po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Ta člen ščiti državne naprave, kakor je n. pr. Sokol kraljevine Jugoslavije, ki je bil ustanovljen s posebnim zakonom kot državna ustanova in naprava, državna naprava ie narodna skupščina, je senat, toda državna naprava ni -režim . Inkriminirane besede bi se mogle to-rej k večjemu nanašali na skupino takrat vladajočih ministrov, ki bi bili upravičeni predlagati, da se obtoženca preganja po § 20. 2 kaz. zak., nikakor pa ne more biti kaznovan po gorenjem členu. Obtoženec tudi ni napadel političnega in socialnega reda v državi. Zato predlagam njega oprostitev. Sodba. Sodnik je proglasil sodbo: Obtoženec France Sršen se popolnoma oprosti od obtožbe. V razlogih je sodnik naglasa!, da se sodišče ni moglo prepričati o obtoženčevi krivdi, ker in-krimirane besede niso dokazane. Kdino priča Kosirnik Franc je besedo potrdil, dočim so ostale priče popisale zadevo tako, da je bil navaden pogovor v gostilni in je sodišče mnenja, da se je Kosirnik France lahko zmotil in je morda v svo-lem ogorčenju ree več slišal. Drža vni tožilec dr. Lučovnik ie prijavil proli sodbi priziv. Doneski k regulaciji Maribora 1* priobčrnega osnutka je razvidna ureditev kolodvorskega okoliša z zvezo z Meljem in zveza "ifržavne ceste, ki vodi skozi mesto od jugn proti severu. Priobčeni predlog je iz promelnorazvojnih in tujskoprometnih razlogov velevalen. Zal. dn je dosedanje tozadevno delo gradbenega urada brez prave koncepcije, s prometnega kot z arhitektonskega vidika prej graje nego hvale vredno. Mariborčanom ni trebn v lem pogledu portebo razlagati, da je n. pr. v središču Maribora postavljeno stranišče. ki pred cerkvijo zavzema najodličnejše mesto v Mariboru. Današnje delo pred kolodvorom se ne zdi rnvno posrečeno. Breg pre«! njim in pa Široka Aleksandrova cesta dajeta arhitektu sama po sebi skoraj «dino pravilno rešitev v roke: terasno stopnišče, ki P-' ~]Wm/ spaja niveleto ceste z niveleto kolodvora postavljeno v os Kolodvorske ulice. Severni del kolodvora je temu primerno preurediti, sicer je pa skrajni čas današnjim potrebam več ne ustrezajoči kolodvor bistveno preuredili. V osnutku je pred teraso zamišljena cesta ali stojišče vozil, ločeno od glavne žile Aleksandrove ceste po trotoarju ali otoku. Sedanji zelenjadni vrt južno kolodvora naj bi se preuredil v park, ki je sicer pri kolodvorih običajen. Zazidati je treba tudi zevajočo parcelo nasproti kolodvora (eventuelno postaviti semkaj kino Union za oživljenje in olepšanje okoliša). Aleksandrovo cesta naj bi bila z Meljem v ravni zvezi tik južno Vlahovičeve hiše, ki spada s tega mesta seveda stran. Načelni princip regulacije mest ni obzidavanje ulic. temveč prvenstvena ureditev prometnih žil. Ko bi gospodje pri gradbenem uradu lo vedeli, ne bi nikoli dovolili postavili hišo na sredino važne prometne žile Maribor—Melje! Obstoječe hiše železnine Pintar & Lenard so tako odločno in lepo postavljene v črto, da sme izostali vsaka debata o pravi zvezi z Meljem. (Da gradbeni a rad slepomiši, nam je dokaza! že leta 1022. z zgra iitvijo filigrantske ograje in še bolj filigrantskih stopnic pred kolodvorom.) Današnji podvoz v Melje ovira promet in bi gu bilo treba razširiti. Prostor južno od Vlahovičeve hiše. to je, med Mlinsko ulico in železnico, je iz prometnih razlogov prikladen za rentralno stojišče podeželskih vozov in za shajališče kmetov-prodnjalcev in nakupo-valcev v splošnem. Ta točka, ki je popolnoma zanemarjena, je dejansko važna, in spadn pri mestu, sicer iz podeželja vsraslem. brez dvoma v ureditveno osnovo mosln. Zveza Košnkov z Meljem naj ima na glavnem križišču svoj rokav ulice ob hiši trgovine Koražija, i kakor je iz osnutka razvidno. Promet na Aleksandrovi cesti naj bi se delno j razbremenil po liazlagovi, Kersnikovi in otvorjeni ASkerčevi ulici, ne dn bi bil Tomšičev drevored, ki naj oslane park (članek v »Slovencu^ z dne 1. oktobra t. 1.) po prometu okrnjen. Nekoliko težavnejše je vprašanje zveze Državne ceste skozi mesto ob Dravskem mostu sem. V osnutku je za to zvezo predlagana Cvetlična ulica. Novi trg in Taltenbachova ulica. Navidezno strmi breg pri stiku z Aleksandrovo cesto bi imel po zgraditvi le cesle le dva do tri odstotke vzpona. Tod nnj bi se vršil težki in tranzitni promet. S to progo pride Novi trg do vpljave in do oživljenja, in bi bil zaradi svojih enotnih fasad in svoje dominu-joče lege nad Dravo s predvideno obrežno promenado in s parkom v Sloveniji brez dvoma edinstven. Tod mimo naj bi bil nadalje tudi prehod v Melje in dalje na bodoči Meljski most v Pobrežje. Z zgraditvijo proge: Melje—Marijina- Levstikova—Slomškov trg—Orožnova—Smetanova ulica dobi mesto glavno, za nadaljnji razvoj mesta vele-vnžno ceslo. koje izvrSitev bi Mariborčani z veseljem sprejeli. Kakor je slišati, se namerava na najlepšem prostoru pred kolodvorom napraviti paviljon s — straniščem (seveda!). Cas bi že bil, da bi ee- geometri in inženjerji Narediš iL,cija ? Vsak dan imaš nove nogavice! • „Nove nogavice? — Ti misliš reči, lepo oprane." • Saj tudi Jaz perem svoje nogavice. • „čisto oprati jih ni teško, ampak jaz jih operem, da so kakor nove l« JZ-Jt 50letnica zakonskega življenja Pameče f»ri Slovengradcu. 16. nov. Dne 14. novembra je doživela pameška župnija nadvse pomenljiv in lep dan, kakršnih je malo v naši župniji. Tn dnn sla zakonska Fortunat in Marija Dular, p. d. Rebernika, obhajala zlato [io-roko, ali 50 letnico zvestega zakonskega življenja. Oče Fortunat Dular je bil rojen julija 1800 in mati Marija Dular je pa bila rojena 30. junija 1863. Poročena sta bila 13. novembra 1882 v Pamečah. Okrog 10 dopoldne sta sc pripeljala zlatoporočenca in povabljeni gostje na štirih okrašenih vozovih v spremstvu Številne godbe, ki je igrala koračnice in med pritrkovanjem zvonov k župni cerkvi v Pa-meČe. V okusno okrašeni in nabito polni cerkvi jima je govoril domači župnik g. Trinkaus o petdesetletnem zakonskem življenju. Ginljivo je bilo videti, kako sta si v prisotnosti treh sinov in bčers, bratov, sester in vnukov podnla še enkrat roke v znnk nadaljnjega zvestega zakonskega življenja. Med slovesno »v. mašo, pri kateri je svetilo Sest fantov, je igraln godba na pihala iz Trbonj mašne pesmi ter s tem jiovečnla slnvno«t v cerkvi. Po slovesnem sv. opravilu sta se podala zlatoporočenca i številnimi povabljenci, med knlerimi je bil tudi g. Poteko, kaplan iz Smnrina, v gostoljubno hišo g. inž. Vinka Vrhnjaka na gostijo. Vso slavnost je povečalo tudi to. da je na gostiji, kakršnih je malo, igrala godba večinoma samo Slomškove pesmi. Ju-bilantoma pa kličemo mi: Bog Vaju živi ter ohrani Vaju še čila in zdrava, da bosta obhajala še svojo biserno poroko. Nam pameškim faranom pa ostane 14. november v neizbrisnem spominu. Najstarejša Besničanha Pretekli mesec je praznovala 90 letnico Uršula Knific, roj. Plkuš iz Sp. Besnice pri Kranju, sedaj najstarejša v vsej okolici. Rojena je bila v oklobru I. 1812. pri »Pevnčan« v Slrnci, Bukovšca pri Selcah. 7. 18. leti je prišla služit v Sp. Besnico na gradbenem uradu izročili študij in delo ureditve mesta Maribora arhitektom, ki so edini za tak posel poklicani, sicer nam bodo ti gospodje zavozili mesto z bravurnimi elemenli kakor: promenada ob Dravi na desnem bregu. Vlahovičeva hiša na sredi ceste, stranišče pred frančiškansko cerkvijo, da ne govorim o Zadružni banki niti o kavarni poleg nje! C. Vrščaj. b »Knefcu«. kjer se je 1. 1867. poročila z domačim sinom in postala lako gospodinja velike in ugledne kmetije. Hodilo se jima je več otrok, od katerih še sedaj živijo dva sinova m tri hčere. L. 1899. ji je umrl mož in sedaj je le 33 le« vdovn. Letos dva dni pred godom je tako nesrečno padla, da si je pokvarila nogo in je morala svoj god praznovati v postelji. No sedaj je že toliko boljša, dn zopet vstane in pride v hišo, kjer jo otroci z veselim vriščem sjirejmejo. Sliši in vidi še dobro ter se zanima za vse novice sveta. Ima še kljub starosti mnogo zdravega humorja in v šali rada pravi, da je smrt nanjo pozabila. Bila je dobra gospodinja, lepo In krščansko js vzgojila svoje otroke, varovala sinove otroke in sedaj zadnja leta pravnuke, tako da ima najstarejfis pravnukinja že 11 let. Vsi otroci jo imajo zelo radi in sama pravi, da bi rada živela še tako dolgo, da bi najmlajši dveletni Francek začel hoditi v šolo. Ima tudi še živega brata Jakoba Pikušn, ki je star 86 let in živi v Innsbrucku v Avstriji. Z njim si redno dopisuje in dasi sama ne zna pisati, že najde koga, da ji odgovori na bratovo pismo. Ob Stoletnici pn ji želimo vsi sorodniki in znanci, da bi čez 10 let praznovala, še zdrava ln vesela svojo stoletnicol Nov zaslužek oh meji Cerknica, 18. novembra Živimo v zelo težkfh časih. Posebno pri nas. Prej, ko se je les prodajni, so bili pri nas ljudje vedno pri delu in ni bilo toliko fantov doma brez dela, kakor sedaj. Borba za vsakdanji kruh je pn silila naše ljudi, da so si poiskali nov vir zaslužka. Začeli so s prenašanjem moke in drugih reči. Prenašajo v Postojno. Dovoljeno je, dn vsak, ki Ima pravico, lahko noše do 10 kg moke in 2 kg mesa. Tako za.siužijo nekateri po 20 Dui, cclc do 40 Diu na dan, kakor pač kdo proda. Dnevna Kaj pravite? Pojav naših dni so ludi številne samozaložbe knjig. Normalno bi bilo, da sc samozaložbe pojav-liijo le ledni, ie knjigolrici nimajo potrebne iwi-cijalive ali pn ie pisatelj sam prevzame riziko, ki si ga knjigotriec ne upa prevzeti. 1 naših časih pa nihfc ne more oiitnti slovenskim založnikom, da imajo premalo podjetnosti in da ne izdajajo dovolj knjig. 2e i; lega razloga potreba samozaložb ni utemeljena. Pojav samozaložb si moramo razlagati na drug način. Izdajanje knjig je namreč prav tako kupčija. Razni pisatelji, pesniki in prevajalci — zlasti taki, ki bi te naslove zaslužili bolj v narekovajih — so namreč spoznali, da se da s knji-■nmi prav dobro kupčevati. Z ato ti pisatelj izda ajigo in ker je sam v Ljubljani in morda še celo ' deželi znana osebnost, pa ti nadleguje svoje ■nce, stanovske tovariše, uradnike, trgovce in ioh vse lako dolgo, dokler svoje knjige res ne 'da, saj se je takega pisatelin« nemogoče od-'■iti. dokler mu ne odkupiš dolžnega izvoda. Sič ne bi imeli proti temu. če bi bile te knjige prvovrstno bfrgo, potem hi li pisatelji in pro-jr.lci knjig vršili res ludi kulturno delo. Stvar pa je Ink", da ti h samozaložb ni mogoče kontrolirali. da uiliče ne more določati, kaj je primerno zn nivnoil in kaj tiska ni vredno. Le matu knjig, ki ji• zadnje ("se izšlo v samozaložb"h, je lakih, ki zaslužijo priznanji', n. pr. prevod basni Krilo-rega. Sajveč pa je takega blaga, ki zasluži naj-onlrejio odklonitev. Pravnih sredstev proti tem samozaložbam skoraj ni. Pač bi takoj pomagalo, če bi recimo obrtne obl"8li na kakšni način onemogoči hnvziranje« 8 kniaami. ki pravi kulturi in solidnotti leposlovja le škoduje. Posebno je treba lo reč javno pribiti zaradi tega, ker >e je v Ljubljani znašla kompnnija porno-grajov, ki tuhtajo in pišejo nnjpodlejte svinjarije, ili dajo tiskati in zn drag denar širijo med Hudi. Sni u ,vetu gotovo ni hodil brez nje, saj gozd mu je domovina, puška posestrima. Pa kljub vsemu se mu je nudila šele pred kratkim prilika, kakršne še ni doživel in je tudi prav gotovo več ne bo. Stal je na suhorskl gmajni, ko začuje roškljanje po goščavi. Zagleda v razdalji kakih 150 metrov, kako se podita drug za drugim dva lepa in močna srnjaka. Ne pomišlja, pomeri in sproži. Prvi srn ak je na mestu padel, zadet prav mojstrsko, drugi se je še vlekel par desetin korakov, a je omagal vsled prestreljene hrbtenice. Na en mah toliki plen. Slučajni, a vendar mojstrski strel! kronika Moderne zimshe plašče v veliki izbiri in Ta večja ali manjša enostranost ima svoje posebne vzroke, ki jih večkrat ue uioreuio izslediti. Ravno ob lakih večerih je možno tudi manj izvajane skladbe vnesti v program, da se slika dotičnega skladatelja čimbolj izpopolnjuje in zaokrožuje. — Ne strinjam se z mnenjem tistih, ki takoj ob pogledu na koncertni program zamežikajo: Ah, kaj To, to so same slare stvari. Mislim, da smo tukaj včasih do domačih starejšega kova — v sodbi preostri —■ zlasti še, če lo merimo tudi z ozirom na starejša dela tujih skladateljev. Tudi bo treba počasi misliti na izčrpne biografije posameznih skladateljev: v tem oziru smo še zelo revni. Naši glasbeni listi so tukaj skoro edini vir, ki hrani podatke, delovanje in življenje posameznih skladateljev in jih varje pred pozabo. Toda to, kar je vsepovsod raztreseno, se prav rado izgubi. Tudi v tem pogledu morejo glasbeni večeri mnogo koristiti. __Dr. A. Dolinar. Pilil slinavki in m\evHi res nlicirojie hleve, posode, roke, sploh vse, kar pride z živino v dotiko, s CAPORITOM Prodaja DROGERIJA GREGORIC Ljubljana, Prešernova ulica 5. Proti revmallzmu bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu, zobo-bolu, glavobolu »e priporoča MASAŽA za masažo Je i PrtlDEi „SERVžTOR' pnin") Po zar Cerknica, 18. novembra. V neči od četrtka na petek je začelo nenadoma goreti v Grahovem. Gorel je kozolec posestnika Jožeta Sviglia (p. d Hraškarjev). Ogenj je opazil neki graničar. Ta je hitro alarmiral svoje tovariše in druge ljudi Na mesto požara so takoj prihiteli grahovski gasilci, pozneje pa tudi gasilci iz Žirovnice. ,S skupno močjo so ogenj ugonobili, vendar je ogenj uničil ves kozolec (6 oken), par vozov, poljsko orodje in dosti krme in stelje. Kakor pripoveduje graničar, je začelo goreti kar na dveh mestih, in je lako opravičeno sumiti, da je bil ogenj podtaknjen. Prijeli so nekoga, ki je osumljen. Škoda je precejšnja in tudi ni krita z zavarovalnino. Ko!edw Nedelja. 20. novembra: (27. pobinkoš'na nedelja) Feliks (Srečko), spozna valeč; Edmund. škof. Ponedeljek, 21. novembra: Darovanje Marije Device; Kolumban. Zadnji krajec ob 859. Her-schel napoveduje mrzlo in inokro vreme. Osvbne ves i — Državni svet v Belgradu je s sodbo z dne 24. oktobra br. 32.342 razveljavil ukaz ministrstva za prosveto, s katerim je bil upokojen učitelj telovadbe na klasični gimnaziji v Ljubljani g. Josip C o p. Iz učiteljske službe. Lunder-Kobal Vera, učiteljica-pripravnica za ženska ročna dela v Trbovljah 2, je z odličnim uspehom napravila državni strokovni izpit za učiteljico ženskih ročnih del pred izpraševalno komisijo na višji ženski obrtni šoli v Belgradu. O^mmmmmBBmi Dne 25. aprila t. 1. sem zavaroval svojo teto Kmelič Kežo iz Zg. Brnika pri 99 it Po šestih mesecih pa je teta umrla na pljučnici in »KAR1TAS« mi je izplačala posmrtnino, za kar se ji najlepše zahvaljujem. Zavaroval bom sedaj sebe in ženo in bom to pošteno zavarovanje vsem priporočal. Z g. Brnik, dne 19. novembra 1932. Janez Lužover 1. r. krojač, Zg. Brnik št. 8. po najnižjih cenah dobite pri »ELITE" damska in moška konfekcija L'ub i a na. Prešernova ulica 9. Iz železniške službe Premeščeni so zvaničniki 1. kategorije: Mi- culiuič Ciril, St. Vid Vižmarje v Medvode, Kruh Avguštin, Maribor glav. kol. v Rajhenburg, Tome Ivan zastopstvo drž. žel. Postojna v kurilnico Ljubljana I glav. kol., Bukovec Franc, Pragersko v Ljubljano glav. kol., zvaničniki II. kategorije: Jordan Karel, kurilnica Ljubljana 1 glav. kol. v kurilnico Maribor, Fras Franc, Sv. Rok-Lupinjak v Trzin, Sabotik Jernej, Breg v Zadani most, Von-čina Jožef, Bistrica Boh. jezero v Ljubljano glav. kol., dnevničarji: Gruden Ivan, Stičn ana Savo, šajua Ferdinand, Rajhenburg v škofjo Loko, Sei-bitz Viljem, Rajhenburg v Ormož. Izpit za prehod v ukazno skupino so položili pred izpitno komisijo pri generalni direkciji: iz administrativno-pravue stroke: uradnik VIII. po-ložajne skupine: Mllohnoji Teobald splošni oddelek, Leskovec Franc, splošni oddelek. Iz prometne stroke: uradniki VIII. položajne skupine: Rozman Janez. Maribor glav. kol., Soklič Rudolf, Ljubljana glav. kol., Eržen Anton, Brezovica, Kro-pivnik Stanko, Verd, I.avrenčič Gabriel, Rakek, Markič Josip. Laze, Mihaljevič a.Mtej, Ormož Po-lanec Ivan, Kraljevec Prolog. Škerhnc Ivan. Maribor glav, kol., Urbančič Anton R kek, Jnncžlč Lrdovik, Kotoriba. Juvanc Jožef. Kamnik, Kroflič Valentin, Cfobplno. Lah Andrej, Medvode. Pogačnik Janez. Rikek Repnik Anton, Celje, Sedtnček Bogomil, Lnško. Stok Viktor, Rakek. Urbanija Anton. I.iublrna slav. kol., Pui-in Mihael. Borovnica, IX. položajne skupine: Lužer Franc, Ljub-liana glav. kol.. Iz koii'orfilcl"e »trnke: und^ika VIII položajne skupine: Tikvič Alojzii. Zidani most, Zupanec Mi'-npj. Pra"ersko. Iz iradbeno-teh- nične stroke: uradniki VIL polož-Mne skupine: , dravske banovine v Ljubljani kos 24 258 — 25. 111. inž Frnnz Fmtl. nrocnvnn sekcija Lmbljana gor. ! 1032. Na vrhu prijave je napisati opombo: »še ne dol. proga, inž. Rendla Franc, progovna se'cija ! prejemam penzije.t Prijave se dobe pri društvu >oro go.ovo jired ti. decembrom. Uprava Učiteljskega doma v Ljubljani. — Praktični izpiti za otroške vrtnarice bodo dne 28. novembra 1032. Tozadevne prošnje naj se pošiljajo ravnateljstvu drž. učiteljske šole v Ljubljani. — lzpiina kou »tja. — Za upokojence. Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja uradno: Da se ne bi izplačilo pokojnine nanovo upokojenim drž. uslužbencem iz formalnih ozirov zavleklo, se vabijo vsi tisti državni uslužbenci, (tudi za v bodoče) pri katerih je upokojitev že v teku, da predlože tej direkciji tudi nepozvani — že takoj po razrešitvi od civilne državne službe _ pravilno izpolnjeno »prijavo« za odmero drnginjskih doklad in vse priloge, kakor jih predpisuje uredba o draginjskih dokkdah državnih upokojencev št. 11.330 1. od 14. marca 1932 objavljena v Službenem lislu kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani kos 24 258 Zidani mo«st dimir, gradbpni oddelek. VIII položene skupine: Rnčigai Jožef Dominco Frančišek. S=lhk Anton, Skuk Anton. pradb°ni oddelek. Iz pletitrotrknfne stroke: uradnika VIII. nnlnžujne skupine: Seebi-cher 0r krajih. se je oglasil pri nas Z vrhan m košem sv. Miklavž! Pri nas dobile vse vrst? igrač in praktičnih daril v bogati izbiri finton Šk f. Lubliana ♦ PRED ŠKOFIJO — Ranam je podlegel. Poročali smo o strašnih poškodbah 35 letnega delavca Franca Slalnarja iz Godiča, ki so ga v noči od nedelje na ponedeljek napadli neki fantje in ga osuvali z noži po vsem telesu. Ko so Slatnarjn pripeljali v ljubljansko bolnišnico, so tam zdravniki našteli na Slatnarjevem n i. » • u,- i i , j >». . . ... telesu nič manj kakor 32 ran. Kljub skrbni zdrav- Orožniki so že aretirali več rantov in jih oddali v zapore v Kamniku. Ti fantje bodo sedaj obtoženi uboja. Tako daleč je fante privedla njihova strast, podpihovana z alkoholom. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št. 92 od 19. t. m. je objavljen »Sporazum o ureditvi plačil in trgovinskega prometa med Italijo in Jugoslavijo«, dalje »Naredba v zvezi s sporazumom o kliringu med Jugoslavijo in Italijo«, »Naredba clede sekanja in prodajanja božičnih drevesc«, »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1932. v občini Jesenice«, in »Dopolnilo posebnih uzanc za trgovanje z žitom na ljubljanski borzi za blago in vrednote«. b«lno. A»»fnn. MpdvM«. ; T nn°nv. RnTomir. ftVnflu f,ekn. Orp'«^ A1-*'''! p'nvent-P-iftpp, V njt Princ Prrllfp, Motglt. CnvqVl MVovV Tfinp' V"WtB, &tok Milan, Velenje In Pogačnik fvan, Medvode. jrn M'VI ntr9<* pMnAro^Tn cp*it. IrffovcPm qotm«viprn mpip fcvtno oVi-iStip lr'1'ltP. lrl^-pr T*irVp'lp tpr m7. pr\v»N?lTip pio^orin nWrntp _ IMjilf '"'vnli I-hiHjana. Kolodvorska ulica št. 11, na dvorišču. Cerhveni veslnih Slovesen družbeni sliod ima nocoj ob šestih Križanska moška in mladeniška Marijina družba ob priliki proslave drugega glavnega praznika. Po govoru bo darovanje za družbeni bolniški podporni sklad. — Seja predslojnlštva bo v sredo ob osmih zvečer. Ostale vesti — Prosvetno-sporlni tečaj Prosvetne zveze odložen. Prosvetno športni tečaj Prosvetne zveze, ki bi se imel vršiti v Ljubljani od 21. do 20. novembra, je zaradi nenadno nastalih ovir preložen na pozneje. Kdaj se bo vršil, bomo pravočasno naznanili. — Zn naše izseljence. V Merlebachu v Franciji se je posrečilo dobiti za slovensko društvo primerne prostore z malo dvoranico. Ker bo v tej dvorani poleg knjižnice in čitalnice tudi slovenska šola, vljudno prosimo p. t. čitatelje, da bi poklonili sliko Ljubljane, Bleda, naših planin, Maribora, Celja in drugih mest ter zanimivosti iz Slovenije za to dvorano. Vse le predmete je Ireba poslati na Prosvetno zvezo v Ljubljani. Tamkaj se tudi sprejemajo slovenske knjige, tudi molllveniki. katere namerava Prosvetna zveza kot vsakoletni božični dar poslati med naše izseljence v Francijo, Belgijo, Iiolandijo in Srbijo. V dobi pomanjkanja denarja poklonimo vsaj knjige, ki naj bodo duliovna hrana za naše izseljence. — Za Miklavžev večer je zelo primerna igra ■Miklavž in tolovaji«, ki se dobi. v Prosvetni zvezi. Miklošičeva c. 5. Islotun se naročajo tudi vsakovrstne šminke in krepi za maskiranje pri društvenih prireditvah. — K glasbenim večerom v ljubljanskem radiu. V letošnii sezoni priredi ljubljanski radio 10 glasbenih večerov, ki bodo posvečeni spominu in delom slovenskih skladateljev. Nikdar ne moremo dovolj poudarili važnosti delovanja vsakega posameznika, ki tvori boli ali numi važen del v celotni stavbi narodove kulture. Zlasti pri glasbenih delavcih moramo pomislili, da so delali in ustvarjali prav v težkih razmerah, večinoma samouki ; poleg svojega poklicnega dela so se čulili dolžne dati ljudstvu priliko, da doume čar pesmi: da mu je pesem budilka k narodni zavesti, da mu je vir premnogega srčnega veselja, da mu ie z.opet v cerkvi nalgloblla molitev. Vsaktera sedanjost je zmeraj rezultat preteklosti bodisi v pozitivni, bodisi v negativni smeri: tudi razvoj narodove kulture je zmeraj organičen, nujno-dosleden, brez skokov, nepretrgan. Za'o je prav, da se tudi dela starejših skladale!iev Izvle-čeio iz arhivov in vnov č poslušalstvu predva'a;o. Večji narodi morejo beležiti večja dela, mi takih nimamo. Kar pa imaino, to si osvežimo ob raznih prilikah, dn tudi doraščajoči rod dobi priliko, da čuje iu vsrkava dela očetov, da osiane tako ves pristen in slovenski. Je že tnko. da vsa dela skladateljeva ne pridejo nikdar do veljave in izvajanja. — Pri glavobolu, omotici, šninenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bodicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz-Josek-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — F. Tiinniermans-E. Vrtcrman. »Trije kralji«. Božična legendna igra, poslovenil Niko Kuret. — Ljudske igre, 2. zvezek. — Izdaja Prosvetna zveza v Ljubljani. — Izšel je drugi zvezek te nuino potrebne zbirke Ljudskih iger. Našim odrom prinaša za božični Čas prelepo Tiinmorinansovo božično legendo. Ker se flamsko okolje začuda ujema z našim slovenskim, je igri le v prid, da je presajena na naša domača tla. Tu ni nič narejenega in nič onilednosli, — lu je resnično življenje, pa tudi globoka vernost in poetičnost. Igro vsem našim odrom toplo priporrčanio! — Naroča se pri Prosvetni zvezi v LjubPani dn uprizoritve upraviči nakup petih izvodov (po 8 Din). — Učiteljske aHi'uri'e"te (-tke), ki so diplomirali lani in letos v Ljubljani vabimo na važen prijateljski sestanek, ki se vrši v sredo, dne 23. t. m. ob 15 v čitalnici JUU v Učiteljski tiskarni. Pridite vsi! Pogovor o zaposlitvi. — Ljubljanski tovariši. ČešpVeve^a b.awar'-a in druge škodljive žuželke na sadnem drevju je treba zatirati že jeseni z A'tBORIN-on!, Navodila daje tvrdka: »CMEMOTECHNA«. družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. — Tcčai za tkanje perzijsk'h preprog se prične v ponedeljek, dne 21. novembra 1932 na drž. osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani. — Dva po^esrečerca S kolesa je pa'el in si poškodoval desno rol o 18 letni Janko Sopotnik, strugarjev sin iz Ribnika št. 71 pri Ržišah, — Pri pa^cu si je zlomil desno no!?o -47 letni kočar Franc Vidmar iz Muljave 20 pri Litiji. — Za ljubitelje lepe klasične umetnosti je izdala »Nova založba« v Ljubljani več odličnih knjig iz starega slovstva in v odličnih prevodih. Zuto ponovno opozarjamo na Sovretov prevod Sophoklojcvega »Kralja Oidipa« in Eeripklov »Bratski spor«; obe sin odlični deli v grški dramatiki. Prav tako priporočamo Shnkerkeareovi drami »Julij Cezar« in »Beneški trgovec«, obe v Zupančičevem prevodu. Vsa ta dela imajo B!*l'V'".ftf Oglu" reg. po I S. Ur. 35.SK (rajno vrednost, pa je njihova prodajna ceiu izredno nizka. — Dr. Mihael Opoka, Cerkveni govori za ne katere nedelje in praznike pod naslovom: Umira seno klasje 1. zvezek, so ravnokar izšli. Zbirka ob sega 17 govorov in stane 24 Din s poštnino vred Podrobneje spregovorimo o delu prihodnjič. Zalo žila je knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ki ima v zalogi tudi ostala dela tega odličnega "pri digarja. Seznam njegovih propovedi je brezplačne na razpolago. — Ob priliki nedeljske promenade vas vabim, da si ogledate specijelno razslavo kravat v notranjih prostorih trgovine Kelte, Aleksandrova cesta. — Lesna industrija! Žage gaterice, mlinske; nože zu skobelmke le Ia blago, vseh dimenzij, kupile najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Velik zaslužek. Odda se licenca zn izdelavo majhnega pločevinastega predmeta. Uspeh zaiam-čen. Resne ponudbe naj se stavijo pod šifro »Hranilna knjižica« na upravo »Slovenca« št. 1(5.619 DU. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 f Dvorni trg 1-1, Ljublj. 30 Din). — Umetno in trgovsko vrtnarstvo Ivan Ceh, Ljubljana VIL, Gasilska 14, se priporoča za nagrobne in jubilejne vence po najnižjih cenah. — Opozarjamo n- oglas »ILFE*. Drogerija Hafner, Spodnja Šiška. Dober mošt, filtriran, kupile ugodno pri Centralni vinarui v Ljubljani. | Vodno naiboiijje I ——i*lrr.m. Sv. ivir.i o.:". — Pri slabem počutju je naravna I »Franz Josef« grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki se z njim znatno zmanjšajo težkoče in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Franz-Josel« vode, ki je posebno izborna za nežni ustroj ženskega telesa. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah, Izpred novomeškega v v sodtsca Novo mesto, 18. novembra. Pred tukajšnjim kazenskim senatom so je vršilo danes več razprav: zaradi tatvin, težke telesne poškodbe in zaradi ropa. Vrbas Lovro iz Vivodine je 23. avgusta 1932 s Vrbtnom Matetom kradel vino iz zidanice posest-nika Prusa Janeza v Repici pri Metliki. Vrbas Lovro je pobegnil, Vrbina Mateta pa so zasačili vinogradniki in ga hudo pretepli, tako da je pozneje umrl in se bodo morali ljudje zaradi lega zagovarjati pred sodiščem. Vrbasa je obsodilo sodišče zarad' tatvine na 4 mesece strogega zapora. K. Marija je 4. julija v Murnovi gostilni v Novem mestu zbila stražniku Sitnončiču iz rok belež-nico, ko jo je pozval, naj se legitimira in se upirala, ko jo je hotel odpeljati, ga zmerjala in pri tem udarila s pesljo po ustnicah, mu jih prebila ter ga poleni še na stražnici, kamor jo je pripeljal z nekim drugim tovarišem, zmerjala z občinskim hlapcem, barabo itd. Obsojena je bila zaradi prestopka zoper državno oblastvo in razžaljenja uradne osebe na 1 mesec in 10 dni strogega zapora. Marušič Jože, 30 letni posestnik je 14. avgusta popoldne pil pred zidanico Starca Jožeta v Rovišah. Pn lein je Amigoni Franc pozval Marušiča, naj plača za en liter, da ne bo vedno okoli pravil, da samo on Amigoni popiva in plačuje za pijačo. Marušič je sumi Amigonija od sebe, da se je opotekeL Amigonijev bratranec je potegnil nož, Amigoni pa je Marušiču izpodnese! noge, da sta oba padla Marušič se je pobral, skočil po kol ter hotel na Amigonija. Zibert mu je iztrgal kol iz rok. Marušič je pa skočil po drugi kol in udaril Amigonija s tako silo po glavi, da se je takoj zgrudil, zgubil zavest in naslednje jutro umrl. Vsled udarca s kolom se mu je udri kos lobanje .zaradi česar so mu izkrvaveli in otrpnili možgani, kar je povzročilo smrt. Marušič je dejanje priznal, zagovarjal se pa je, da je storil dejanje v razburjenosti. Senat je obsodil Marušiča zaradi zločina zoper življenje in telo na 8 mesecev strogega zapora ter odškodnine 1500 dinarjev za pogrebne stroške pok Amigonija. Štangelj Anton, 27 letni kaznjenec mariborske kaznilnice in 31 letni Mrvar Janez, kaznjenec iste kaznilnice, oba doma iz Gotne vasi pri Novem mestu, sta vnovič stala pred sodniki, ker sta bila obtožena, da sta 31. oktobra 1925 napadla z nožem in samokresom tedanjega vodjo premogokooa Belo-krajina v Kaniža ici pri Črnomlju Novotnyja Jurija in mu iztrgala aktovko z vsebino 40 000 Din. Pri razpravi zaslišane priče pa niso mogle v obeh obtožencih spoznati roparjev, zaradi česar sta bila oba oproščena hudodelstva ropa. Mrvar Janez, ki je orožnikoma, ki sta ga nedavno ekskortirala iz mariborske kaznilnice k razpravi v Novo mesto, pobegnil na ljubljanskem kolodvoru, je na be«u ukradel na Peš'eniku pri Žalni nekemu Kunčiču iz za' lenjene hiše kolo. Zaradi te tatvine se je moral zagovarali danes prel kazenskim senatom ter je bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Voli so se s plašili Banja loka, 18. novembra. Preteklo sredo je šel sin posestnika K. iz Dolenje Brige s svojo sestro pod Bukov vrh z voli po drva. Odročni vol je že od nekdaj bolj plašljiv. Že tja grede se je ustrašil ustreljenega zajca ob poli, kamor so ga položili tam mudeči se lovci. Ko sta nakladala, je 20 letna sestra stala pred voli, ki pa so poslali v hipu nemirni. Začeli so silili z vozom naprej in dekle jih ni moglo zadržati, | ker ni imelo ne biča, ne palice. | Vedno hitreje je šlo po gozdni poti navzdol, dokler ni dekle padlo in prišlo pod vola, ki sla z največjo naglico drvela navzdol. Zadnji del voza jo i je pograbil in vlekel s seboj. K sreči pa je šlo eno kolo čez večji kamen in voz je ponesrečeuko pustil za seboj. Kmalu nato se je voz v diru prevrnil, se oprostil bremena in se zopel postavil na kolega, ue da bi se bila vprega ustavila. Navzoči lovci so nud i li na tleh ležečemu dekletu pomoč. Dosti srečno se je izteklo. Nekoliko strahu in najbrže le precej obiolčena noga. Upati je. da bo noga kmalu dobra iu bo tudi to zadnje preslauo. Ilirska naselbina v Mariboru? Zanimive izhopine ob Koroščevi ulici Maribor, 19. novembra. Na prostoru velike Kočevarjeve vrtnarije, ki le Siri ob Koroščevi ulici nasproti Mladinskemu lomu, je zavladalo te dni živahno življenje, Na prvi pogled izgleda, da se vrši običajno rigolanje rrta, ko bi nc opazili med delavci postavo profesorja Frana Baša, kako gibčno in neumorno skače od iarka do jarka, se sklanja v zemeljskih rovih in brska po zemlji, nato zopet daje navodilu za kopanje novih rovov. In okoli njega opažamo znane obraze mariborskih zgodovinskih strokovnjakov, šolska mladina prihaja kar v celih razredih s profesorji, tudi obilo meščanov se radovedno ustavlja ter prihaja bližje. Za ta prostor, ki je do nedavna še bil navaden vrt, vlada sedaj v Mariboru splošno zanimanje. Odkrivajo se tu najdišča starodavne kulture, na svetlo prihajajo znaki življenja, ki se je razvijalo na prostoru sedanjega Maribora pred svo-iimi 2500 leti. Lansko leto nekako v tem času je naletel vrtnar Kočevar pri kopanju tople grede na čudne predmete v zemlji. Strta lončena posoda, bronasti okraski, vse to je ležalo v ilovici med ploščatimi kamni. O najdbi so doznali iudi naši zgodovinarji in ugotovili so, da predstavlja grobišče iz pozne bronaste ali zgodnje hallstattske dobe. Letos je dobil muzej sredstva od banovine in mestne občine, da je lahko pričel z obširnejšimi raziskovanji. Že julija meseca so se pričela dela pod vodstvom prof. Baša. Izkopanih je bilo nad 50 grobišč. Nato so se dela prekinila, sedaj pa se zopet nadaljujejo. Že v par dneh so bila kronana prizadevanja z novimi uspehi. Raziskovalci so naleteli na 15 novih grobišč ter našli v njih naravnost dragocene predmete. Tla, v katerih se grobišča nahajajo, obstojajo iz gline. Pri raziskovanju uporablja prof. Baš tako zvani križni sistem. Razkopljejo se tla s podolžni-mi, meter širokimi jarki najprej v eni smeri vzporedno, nato pa počez pravokotno na prejšnje jarke, Na grobišča nalete v globinah od pol do enega metra. Na odkritje groba opozarjajo kamenite plošče, ki pokrivajo žare. Ploščo previdno očistijo V kvaliteti nedosegljiv Cena vsakomur dostopna dhandard fclektro din mski zvočn k. Sprejem va ov od 2j0 2000 metrov. RADIO LORD Močan sprejem in dovršeno lep zvok. □ Dvorni svetnik Ivan šorli +• Včeraj popoldne se je naglo razširila po Mariboru vest, da je umrl dvorni svetnik v pokoju, g Ivan Sorti. Smrt je nastopila kot posledica kratke bolezni, kateri je 79 letni starček podlegel. S pokojnikom lega v grob niarkantna osebnost v vrstah inaribonskih emigrantov z Goriškega. Bil jc Goričun, Tolmincc, rodom L/. Klavž. Vso najlepša leta je preživel ua domačih ljubljenih tleli, odkoder se je moral umakniti tujcu. V Gorici ga je vezalo tesno prijateljstvo z biago-pokojnim vjadiko goriškega slovenskega nurodu metropolitom g. Sedejem. še med vojno sta si oba dopisovala in pokojni dvorni svetnik je zvesto čuval pisma svoje«« velikega prijatelju. Izgnanstvo iz ljubljene Goriške je čutil silno luido in neprestano je živel v upanju, da mu bo kjub starosti dano še enkrat videti drugo domovino. Žal pa se mu njegova poslednja želja ni iizjHilniln in [jočivuil bo v Mariboru, ki mu je jiostal druga domovi,na. Jutri, v ponedeljek gn polože ob pol 4 popoldne k večnemu počitku na frančiškanskem pokopališču na Pobrezju. Pogreb se bo vršil iz mestne mrtvašnice. Naj sveti velikemu jiokojniku večna luč! Globoko prizadetim svojcem noše globoko in iskreno sožaljeI □ Smrtonosna kap. Nenadna smrt je zadela "čeraj zvečer na kolodvoru 70-letnega upokojenega progovnega nadzornika Ivana Weberja. Pokojnik, ki je bil uslužben pri špediciji Schenker, je pravkar stopil iz kantine na tovornem kolodvoru. ko mu je postalo slabo ter se je zgrudil nezavesten. Poskusi, da bi mu še rešili življenje, so bili znman. Zadela ga je smrtonosna kap. □ Mestni načelnik je včeraj odpotoval na konferenco zveze avtonomnih mest. Za Časa odsotnosti ga nadomestuje podnnčelnik Kudolf Golouh. L i Sestanki duhovniške tretjeredne skupščine postajajo vedno bolj aktualni in zanimivi. Pred-lednik in tajnik skrbita za potrebne izpremembe t meditatorjih in predavateljih. Vsak drugi mesec ie skupni sestanek za skupščino in katehetsko društvo in takrat oskrbi predavanje katehetsko društvo. Za meditacijo pa skrbi vedno skupščina sa-ua. Meseca oktobra je imel meditacijo gosp. po-siož.ni škof dr. Ivan Tomažič o Kristusu Kralju, predaval pa ie gosp. prof. dr. Alekšič o svojem potovanju po Holandiji in o lepih vtisih in prijetnih spominih zanimivega potovan a po tej vzorni krščanski državi. Meseca novembra je imel meditacijo predsednik skupščine župnik F. Pštinder o mo-:ivih, ki so Kristusa, najvzornejšega dušnega pastirja, vodili pri njegovem dušepastirskem delu. tredaval pa je gosp. kanonik in šolski referent , , ° sedanjem stanju verouka na osnovnih neščanskih in srednjih šolah. Vsi navzoči so bili {oep. referentu hvaležni za zanimivo in točno po-očilo. Iz vsega je razvidno, da so ti sestanki podali nekaka »ljudska univerza« ali seminarii« za nariborsko in okoliško duhovščino. Kdor se jih tdeleži, bo vedno našel dobro zrnno »ti zemlje ter jo dvignejo. S ploščo je pokrita velika lončena žara — slična veliki skledi, ki ima skoro meter v premeru. V to žaro so položili pepel in kosti, ki so ostale od sežganega pokojnika. Med te zadnje ostanke pa so položili v loncih vseh velikosti in manjših skledicah raznovrstna živila in pijačo, pridjali so še dragocene bronaste okraske pokojnika in V6e skupaj pokrili z že imenovano ka-menito ploščo ter zagrnili zemljo nad grobom. Pri večini grobov je izvršil zob časa že svoje razdiralno delo. Komaj dvignejo ploščo, razpade lončena posoda na stotine koščkov, ki jih pa gosp. Baš pazljivo zbere v papirnate vrečice, od vsake posode posebej. Vse to se bo pozimi po trudapolnem delu zopet zlepilo in posoda bo zopet cela pred nami. V prsti, ki se mora vsa predrobiti, pa so čestokrat bronasti okraski, zaponke, igle in slično. Nekateri grobovi so pa presenetljivo dobro ohranjeni. Zlasti grob, ki so ga odkrili v petek, je čudovito lepo prikazoval vso skrb in ljubezen do pokojnikov, ki »o jo gojili stari Iliri. Vsa posoda je bila tako ohranjena, da so skoro nepoškodovano dvignili. Pri delu porablja raziskovateli izključno albanske kaznjence iz mariborske kaznilnice Naravnost občudovanja vredno je, s kako pazljivosti in ljubeznijo so ti primitivni ljudje pri delu. Kot otroci se veselijo, če nalete na lep grob. Z redko potrpežljivostjo in nežnostjo strgajo zemljo s predmetov. da se ja nič ne zdrobi. Pa so med njimi taki, ki imajo tudi pet življenj na vestil Pomsga pa zraven z velikim umevaniem tudi vrtnar gosp. Kočevar, ki je že tako navdušen za raziskovanje, da se niti ne jezi več, da mu hodijo stoteri obiskovalci po najlepši salati. Izkopane jame pa praktično uporablja kar za tople grede. Od doslej izkopanih predmetov je pač najdra-goceneiši mali glinasti kipec, ki predstavlja žensko. Razločno se vidi na kipcu takratna ženska noša. Izvirajo pa najdišča iz pozne bronaste aH zgodnje hallstattske dobe. Bila je v bližini večja naselbina Ilirov, katero sedaj išče gosp. Baš na vznožju Kalvariie za vinorejsko šolo. V petek so se pričela tudi tam razkopavanja. Ra je na tako tesnem prostoru z« sosede lo neprijetno, je očividno. □ Žetev smrti. Nu Zrkovski cesti 18 ua Po ii t 10 mllhnila 8v°i° blago .lušo posestniea Marija t aurer. Rajnica je dosegla visoko starost 77 et. Pogreb bo danes popoldne ob treh Iz hiše žalosti na magdalensko pokopališče. Naj počiva v miru, žalujočim naše sožalje. j □ Cela Tržaška cesta razsvetljena Poleti je ona dovršena razsvetljava Tržaške ceste od želez. Pii'.lZfx o daljšem premoru SK Ptuj. Gostje igrajo ob 10 dopoldne na prostoru ISSK Maribora proti" tukajšnji Svobodi. H Slavnega imena neslavni nosilec. Nit meji *o aretirali pri prihodu iz Avstrije možakarja Odlično belo PLATNO , slavnega priimka Maks Temistokles. Izkazalo se , je, da ga zasleduje ljubljansko in belovarsko -ao i diSče radi raznih tatvin. □ I>va avtomobila trčila. Na koncu Koroške I ceste je prišlo do karambola dveh osebnih avto-I mobilov, V enem se je vozil potnik tvrdke 0.. v drugem pa sadni trgovec O. Vozačem se ni zgo-i <*iio ničesar, pač pa sta zadobila voza občutne lin-j vanje in sosednji plot se jo moral udati pod pritiskom avtomobila, ki je odletel s ceste. ff Ljubljana" na časnikarskem koncertu pojasnilo v tekočih zadevah ali pobudo za nadaljnje delo. Zato naj tudi obisk raste od sestanka do sestankal Očetje frančiškani pa skrbijo za potrebne priprave, da se po meditaciji vrši še lepa pobož-?.os}. v. cerkv'. in še z» 'oplo sobo za predavanje. Bodi jim za to prisrčna zahvala! □ Danes pestra nedelja. Prireditev, koncertov političnih sestankov, športa imamo danes v Mariboru obilo. Dopoldne dijaška matineja v Narodnem gledališču, na kateri nastopi trio Brandl, popoldne ob 4 v Unionski dvorani dohrodelen koncert mariborske šolske mladine v korist revni de-ci, zvečer zopet v Narod- :m (gledališču koncert Lna brandl. K temu občni zbo- notokluba, predavanje kmetijske podružnice, zborovanje narodnih železničarjev, spopad Železničarjev s Svobodo na zelenem polju in po vrhu vsega še obi.vk hrvatskih plantnariev na Pohorju in Mariboru _ za eno nedeljo vsega dovolj! □ Posestne izpremembe. Robert in Hilda Ma-der iz Ruš sta kupila v Koroščevi ulici vilo od Lidije Videmšek za 310.C00 Din. - Poseatnica Ivana Weitz iz RadvanJ« je kupila hišo v Cvetlični ulici 11 od Franca Rotha za 225.000 Din. □ V znaku bližnjega božiča. Včerajšnji trg je pokazal znatno podraženje vse vrste perutnine in [ajec- Kmetje računajo z bližajočim se božičem, ko bo slo take robe v obili meri, med mešane. Ostale cene so se obdržale na dosedanji višini. Trg je bil z vsem v obilju založen. Zlasli je bilo dovolj zel-natih glav, ki so jih pripeljali kmetje na 44 vozovih. Dovolj tudi krompirja, čebule in sadja; pri povrtnini se že občutno poznajo jutranji mrazovi Obilo založen je bil tudi mesni trg. špeharji Dravskega polja so pripeljali svinjino in slanino na 29 vozovih. Cene so bile sledeče: krompir kg 1—1 50, čebula 3, česen 8-10. zelje, glava 1-2, kislo zelje kg 4. kisla repa 2, karfijola kom. 1—5. ohrovt glava 1—2. hren 6—8, zelena 0.50, endivija 1—2, motovileč 1, radič 1, por 1, korenje 1, koleraba 1, jajce 1.50—1.75; perutnina: kokoš 20—25, piščancev par '20-50, gos 30-50, puran 35-60, race 15 do 25, domači zajci 4—25; sadje: jabolka 2—4, hruške 4—7. grozdje 4—8, orehi eeli 4, luščeni 16 do 20, kostanj 1.25, pečen 4—5; divjačina: srna 8 10, zajec 20—28, fazan 15—18. Živinska krma: seno 90—»5, detelja 110. — špeharski trg: meso s kostmi 11—12, iztuščeno 13—14, riba l(i—18 zajec 13—14, salo 15—16, slanina 14—15. □ Protitiiberkulnzni azil. Letos slavi Proti-tuberkulozna liga v Mariboru desetletnico svojega plodonosnega delovanja. Velike so zasluge ki si Jih je pridobila organizacija v tem razdobju za pobijanje jetike. Za svoje drugo desetletje si je Proti tuberkulozna liga v Mariboru nadela veliko in plemenito nalogo: radi težkih socialnih in gobarskih razmer, v katerih žive baš siromašni bolniki hoče liga zgraditi Protituberkulozni azil in apelirati na najširšo javnost, da p0 svojih močeh podpre to človekoljubno akcijo, ki bo našemu ine- i" V, v, 'n f)0U0s- V 80K'asju in ob podpori društva hišnih posestnikov in društva najemnikov v S°rU,b0 hga. po,birala 0(1 vsakega najemnika enodinarski prostovoljni mesečni prispevek, ki ga bodo prevzemali hišni gospodarji ob pririki pobi-S 70em,u"® '"j»veda tudi sami prispevali k ,1hi,L-,T SVr,-! 1)0(10 služiIe posebne pole. Proti-ol,/ ^ ,hf xS,e nndeja- dn vsakdo rade-svnHh t0 žlovf«»iubno stremljenje in po svojih močeh prispeval k čim hitrejšemu in lepšemu uspehu akcije, o katere poteki se bo VE-calo od časa do časa. 1 ho ,£„Prni T,0", V P°"edeljek, dne 21. t. m. se bo prodalo na stojnici za oporečeno meso pri me-^ni klavnici od 8 naprej 400 kg telečjega mesa P° V? " ?,cer na o®ebo največ 2 kg. konrPri 7,1 nMt°l)1i0 Danes 0b 16 mladinski koncert. Zlasti nastop srčkanih palčkov, ki zidajo revnemu Mirku hišico, bo v veliko radost vseh □ Ljudska univerza. V petek, dne 29. novembra spominska proslava filozofa »Spinoza«. Predava rektor univerze v Zagrebu dr. Bazala. (J Tujcem skrijmo vsaj smeti! Aleksandrova cesta pred kolodvorom in kolodvorska rampa nudita sedaj po zaključku tlakovalnih del tujcu sila žalostno sliko o lepotah Maribora. Skrijmo vsaj smeti in navlako, ki je ostala od kanalizacijskih del in odstrani naj se lesena koliba □ Malo jc manjkalo, da... Znani maratonski rokoborec Hanza Pirher je včeraj j>o čudežu odne- I sel zdravo kožo iz velike opasnosti. S kolesom se i je znašel med dvema tovornima avtomobiloma, od-zadaj pa je pr.vozil nanj še osebni avto ter ga prevrnil, Dubapnsotnosti in naglemu odskoku se ! i tna zahvaliti, da ni prišel pod morilno kolesje, zn-dobil pa je pri padcu precej hude praske. ( j Kurja vas bi se morala zvati delavska ku-ionija. So stranke, ki goje po 411 komadov kokoši. / Ur. Anton Uolinar, pevovodja »Ljubljane« Spored izseljenske nedelje L Ves ta teden: nabiranje novih članov Družbi sv Rafaela. \ Ljubljani v Družbeni pisarni Miklošičeva cesta št. 22a (Delavska zbornica) vsaki Krik iz tujine« versko i predavanje o izseljenstvu, govori P. Kazimir Za-: krajšek, predsednik Družbe sv. Rafaela. Ob 15 po-j poldne: Razni govori. Ob 15.30: petje izseljenskih pesmi. Poje pevski zbor Sv. Krištofa pod vodstvom I pevovodje g. Ludvika Pirša. Ob 13.45: deklamacije. Ob 16: »Za srečo v nesrečo , žaloigra izseljenskega življenja, spisal P. Kazimir Zakrajšek. Igra dramatični odsek Prosvetnega društva pri Sv. Krištofu. Režiser g. Lovro Koblar. V Rokodelskem domu, Komenskega ul. št. 12. zvečer ob pol 20 prireditev za mesto Ljubljana. Ves spored iz Radio postaje se ponovi z do-stavkom citraških točk, katere proizvajajo iz pri-jaznosti citraški učenci pod vodstvom svoje uči-; teljice gospe Dragice Košmrljeve. i Vstopnina za to prireditev: sedeži I vrste ; JJiii 10, II vrste Din 8, III vrste Din 6. Stojišča Din 4. Predprodaja vstopnic ves teden: v trafiki hotela >Union<, v Irafiki g. Iv. Snoja, Dunajska cesta st. 47, v pisarni Družbe sv Rafaela, Delavska zbornica. — Pisarna Družbe sv .Rafaela bo odprta na izseljensko nedeljo t. j. 27. novembra od 9 do 12. (Telefon 3315.) Slovenci! Skoraj tretjino naroda imamo zunaj v tujini, kjer nam tonejo in poginjnjo versko in narodno. Krik teh potapljajočih se stolisočev kriči te dni k nam! Naj nam seže do srca! Zganimo se! Rešujmo. kar se da rešili! 5 praznovanjem izseljenske nedelje skušajmo zato pred vsem obnoviti družinske vezi ljubezni med nami in izseljenci, kjer so se pretrgale, po-krepiti, kjer so se natrgale. Izseljenska nedelja mora biti za vsako našo družino, za vsnko slovensko srce, za ves narod, za vso državo — v resnici praznik naše zveste ljubezni do izseljencev. Celic (r Društveni sestanek KPD v Celju bo v ponedeljek, dne 21. novembra t. I., ob 8 zvečer v fan-tovski sobi v Domu. Na vzporedu je predavanja o »Irski« in nato prost razgovor. 6 Gledališka družina KPD v Celju bo pričela ta teden vaje za novince. Vsi. ki bi se radi udeleževali teh praktičnih gledaliških sestankov, naj se javijo v Prosvetnem tajništvu, Cankarjevi cesti 4. Kdaj se bo vršila prva taka vaja, bo pravočasno lavljeno, & Krekova družina v Celju priredi v nedelio, dne 27. novembra t. I., ob pol i popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju veseloigro v ^h dejanjih »Sluga in njegov grof-, v režiji g. B. okarbneta. Med odmori bo sviral društveni tambu-raški zbor. ... e t"kajSn|e meščanske šole. Strokovna učiteljica na tukajšnji dekliški mešfanski šoli gdč. Marija, ki je bila pred kratkim prestavljena na meščansko šolo v Slovensko Bistrico, ostane še nadal|e v službi v Celju. Istot-ko ostane v Celju tudi strokovni učitelj na tukajšnji tleski meščanski sOll e. Jnvinvec FVnnr b: '.r. Ml ................_ .. , ----1 .-■ -.* fj....>»..- ..... ..u aiv- Sčaosko sol o v Vojnik. Slovensko glasbeno druAtvo »Ljubljana* kljub ui nogi in neprilikam zadnjih let vztrajno hodi po začrtani poti. Celo lansko leto jo stalo v zname nju iskanja novih društvenih prostorov: izgnano iz Ljudskega doma se je zateklo v Union, v Akadem-| ski dom. toda povsod le od časa do čana. iele i letošnjim oktobrom je našlo lepe prostore v palači Vzajemne zavarovalnice, za kar je njenemu vodstvu iskreno hvaležno. Za društveno 40-tetniro pri-: pravlja društvo obširnejši program: izvesti ga ho moglo takoj, ko se časi nekoliko obrnejo na bolje; vmes sodeluje društvo jionovno v Radiu-Ljubljiuia, pri številnih slavnoslih, ki se največ v področju I Prosvetne zveze ponovno obhajajo. Aranžmaji koncertov, če so združeni Se z orkestralnim sodelovanjem, so dandanes tako riski-rani (nabava notnega materijala, davek), la komaj verjetno, da se efektivni stroški poravnajo, pa večkrat še li ne. Zato mor« biti delovanje društva tako usmerjeuo, da si ne nalagu takih stroškov, Id jih ne more nositi. Na časnikarskem koncertu dne 1. decembra v veliki dvorani Uniona bo izvajala »Ljubljana« Sar-denkovo > Na rod no romanco« v Mirkovi glasbeni interpretaciji s sprem I jevan jeni celotnega orkostra. letino variirano narodno melodijo prepletajo samostojni doniisleki skladateljevi ki se zlasti proti koncu tako v zborni kakor v orkestru zaženejo do izredno učinkovitega viška, ki sc potem v orkestru polagoma izpoje in izdoni. 0 Obrtniki v celjski okoliški oWini, ki so dali letos spomladi obrtne liste na okrainem načelstvu v Celju radi registracije po novem obrtnem zakonu, se poživljajo, da jih dvignejo v občinskem uradu na Bregu, med uradnimi urami. . & Sejem na dan sv. Andreja. Na dan sv. Andreja v sredo, dne 30. novembra t. I„ bo v Celju letni živinski in kramarski sejem. Odpade pa ta dan običajni svinjski sejem. Varno za Vas usnjeni suknjič za 580 Din; dubl suknjič 220 Din' damski plašč 1(30 Din Vam nudi France Kolbezen, Ccljo. manutakturna, modna in konfekc. trgovina. & Tisoč dinarjev je izgubil. V soboto, dne 19. t m., je neki uslužbenec mestne elektrarne ob 9 dopoldan izgubil pred trgovino Krick v Aleksandrovi ulici 1000 Din (100 komadov po 10 Din) v zavoju, na katerem je bila štampiljka mestne elektrarne. Istočasno je izgubil tudi naznanilo, a denarja ne. Javijo naj se tiste stranke, ki so videle, kdaj je kdo ob tem času na omenjenem prostoru kaj pobiral, a Slovenska reklama! V nekem lukaišnjem izložbenem oknu smo čitali sledečo reklamo-»Schvvarzkopf Nega Las s sredstvom Haarglanz i s očali proti pen je popolna.« Brez komentarja. 0 Damski plašč vzorčast ševjot Din 190._, enobarvni Meltan Din 260.—. Tovarna oblek, Ster' mecki. Ptui Naa;l:i smrt. Danes je nenadoma umrl okrajni tajnik v IPtuju, Ivan Gornbač .V pisarni mu je okrog 10 postalo slabo, šel je domov, kjer pa ga je ob 1 popoldne zadela smrtonosna kap. Pokojni je bil šele 48 let star, rodom iz Sežane ter obče spoštovan^ kot miren, dobrodušen in pravičen mož. Zapušča žalujočo soprogo z enim nepreskrbljenim otrokom. Pokojiali ga bodo v jionedeljek ob 4 po-poldne na ptujskem pokopališču. Naj počiva v miru! Žalujoči vdovi naše iskreno sožalje! Vpokojcna sta bila, ker sta dopolnila po zakonu predpisano službeno dobo, orožniška narednika vodnika Alojz Podpečan in Andrej Kovač. Nastanila se v Ptuju. V Gerečji vasi pri Ptuju imajo pevsko društvo, ki se lahko ponaša, da je eno najboljših v ptujski okolici. Goji samo moško zborovo petje. Zbor šteje 20 pevcev; vsi imajo jasne in polne glasove, sijajno so izvežbani in vzorno disciplinirani. Kar pa ta nenavadni zbor najbolj odlikuje, je njegova mladostna svežost in velika vnema, često nastopa javno in vsikdar vedno znova prepričuje poslušavce o svojih pevskih vrlinah. Da se je ta pevski zbor povzpel na tako zavidno višino, gre mnogo zasluge vrlemu njegovemu pevovodju g. Avgustu Kosu, uradniku ptujske davčne uprave v pokoju. Upamo da g. Kos ne zapusti naših krajev, kakor namerava. Želimo, da nadaljuje svoje uspešno delo za kulturni dvig ptujske okolice. Tedensko službo požarne brambe od 20 do 27 t. m. vrši drugi vod, druga desetina in sicer četovodja Franc Breznik in desetnik fdnac Vauda Reševalno službo pa šofer Kari Penteker, desetnik Ivan Mere, od moštva Ferdinand Menili in Anton Kuhar, Odpri roke, odpri srce... Revna vdova s trenil nepreskrbljenim, otroci Ždi v veliki revščini in ubošlvu. Priskočite ,, usmiljena srca na pomoč / daril, v denarju- ali blagu. Darila naj se oddajo pri Marjeti Hribersek Muršičeva ulica 5 Slovenjgradec Smrtna kosa. V noči ooročal glavni tajnik ZSAU g. Kukovič Kazimir. V svojem poročilu je orisal delo Zveze v glavnem. Poroča nadalje o resolucijah, ki jih je Zveza sprejela o najbolj perečih vprašanjih, ki so se pojavila v teku leta. • Stike s tuzemstvom smo držali osebno, z inozemstvom pa pismeno- Za tem je noroča.1 drugi tajnik 2. Vogelnik, ki je vodil stike z inozemstvom. Delo je bilo uspešno. Ljubljanska Zveza je še lxvlj učvrstila vezi z mednarodno akademsko Zvezo, h kateri je bila prijavljena kot cor-pus separatum. Zelo zanimivo je bilo poročilo (»odpredsednika Zveze g. Prezljn, ki je govoril o dosedanjem poslovanju akademske bolniške blagajne, ki sedaj posluje kot univerzitetni zdravniški fond. Upravni odbor sestavljajo trije slušatelji in dva univ. profesorja. Fond je imel dohodkov v tem letu 115.949-40 Din. izdatkov pa 62.994 Din. Presežek znaša 5\355.Vt Din. Vlada je tudi na poročilo centralnega h i gi j enakega urada obljubila prispevek I5.000 Din, vendar jih doslej še Zveza ni prejela. Bansk.i »uprava je pomagala fondu in prispevala 50% pri vzdrževanju bolnih akademikov na Golniku. Prečita tudi nekatere nasvete ravnatelja sana-torija na Golniku dr. Neubauerja. ki predlaga, da naj Zveza postavi za slušatelje svoj paviljon- Načelnik akad. urada dela g. Mihelič poroča o delovanju tega urada, ki je letos nadaljeval program in delo iz lanskega leta, ko se je urad »reorganiziral. O delu o kolonijah je je poročal p. Kulovec, o akademskem podpornem fondu pa g. Faganel. Prizadevanje te pisarne pa ie šlo zn tem, da ustvari posebno akademsko čitalnico. Načelno poročilo je nato podal predsednik Zveze g. Joža Wilfnn, ki je razvil v svojem poročilu dejstva, delo in načelne smernice pri delu v Zvezi, kakor jih podajamo nn drugem mestu- Blagajnik g. Bajuk je poročal o gospodarstvu v Zvezi. Promet je znašal 2S.6lt.12 Din. dohodkov je bilo 15.455.92 Din, izdatkov pa 13 tisoč 115.20 Din, saldo znaša 2.^00.72 Din. Pri generalni debati je g- Ozvald kritiziral postopanje Zveze radi nastopa proti šolnini ;n pisnim, ki je silno prizadela pred vsem naj-v ne j še slušatelje- Predsednik odgovori, da je Tri žrtve napada Ptuj, tO. nov. V vasi Dolič pri Ptuju je prišlo v pretekli noči do žalostnega dogodka, ki je zelo razburil prebivalstvo vse okolice. Iz Doliča so se vračali okoli 22 v Levanjce na svoje domove posestniški sinovi Horvat, Kramberger, Potrč in Zelenič. V obcestnem grmovju so opazili naenkrat v temi obrise dveh postav. Radovednost jih je gnala bližje, ta-krut pa se je zasvetila v rokah enega od neznancev gi&oslra sablja in že so padali siloviti udarci, najprej * po Krambergerju in Potrču, nato pa je sunil napadalec z ostrim orožjem Horvata naravnost v trebuh. Smrtno-nevarno ranjeni Horvat se je takoj zgrudil v krvi ter obležal v nezavesti, medtem ko sla se hudo ranjena Kramberger in Potrč zavlekla na svoje domove. Horvata so še v isti noči naložili na voz ter ga prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Zarjavelo orožje mu je devetkrat presekalo črevesje in ni upanja, da bi prebolel. Enega napadalca so napadeni fantje spoznali, dru-C pa iščejo orožniki. FHontia te Srebrno poroka sta obhajala 18. novembra g. .fosip Senica in gospa Minka, roj. Benkovič. Družina Senica je v Domžalah in celem okraju obče spoštovana in znana kot odločno slovensko zavedna. Njihova trgovina slovi radi svoje solidnosti. Celi družini iskreno čestitamo in želimo, da bi jubilanta srečna in zdrava dočakala tudi zlati jubilej svoje poroke! Naznanila Zveza povedala svoje načelno stališče v spomenici, ki je predložena skupščini kot samostojni predlog. Predsednik tudi pojasni, kako je bilo z nabiralno akcijo. Nekateri so vrnili prošnje z motivacijo, da ne morejo prispevati kot zavedni Jugoslovani, dokler trajajo talco žalostne razmere na ljubljanski univerzi, t Z veliko večino je bila nato sklenjena od nadzornega odbora predlagana razrešnica staremu predsedstvu s polivalo predsedniku in glavnemu tajniku. Pri samostojnih predlogih je bila prečitami resolucija Zveze glede taks in šolnine, ki je bila soglasno sprejeta. Sklenilo se je nadalje, da se osnuje delovne kolonije, oživotvori akademska gospodarska zadruga in da se zviša naknadna vpisnina v Zvezo. Največ poizomosti je vzbudila resolucija glede štipendij, ki se izdajajo našemu dijaštvu. Padel je tudi predlog, da se onemogoči univerzitetni študij absolvinanim učitelji— ščnikom. Medicinci so stavili konkreten predlog, da naj se postavi numerus elausus za inoaemsRe študente na naši univer/.i. V zadnjem času prihajajo zlasti na našo medicinsko fakulteto poljski Židi. ki bodo hoteli |*> končanem študiju izvrševati v naši državi zdravniško prakso. Sprejet je bil predlog, da podpišejo inozemski študentje tuje narodnosti reverz, da ne bodo izvrševali v naši državi zdravniške prakse, medicinska fakulteta pa naj se razširi. Zatem je predsednik prešel na volitve novega predsedstva. Pri volitvi predsednika sta bila predlagana dva kandidata in sicer Joško Zeml jnk in Mihelič Stane. Pri prvem glasovanju sta dobila oba kandidata enako število glasov in sicer po 52. Pri drugem glasovanju je bil za predsednika Zveze izvoljen Joško Zemljak. Njegova izvolitev je bila sprejeta z velikim in dolgotrajnim aplavzom. Novi predsednik se zahvali za svojo izvolitev. Povdarja, da bo nadaljeval delo, ki sta ga dosednj začrtala prva dva predsednika Zveze tov Brecelj in Wilfan. Nato so bili izvoljeni v predsedstvo še naslednji slušatelji: Ložar Slavko, Zupančič Franc, Kulovec Tomaž, Kukovič Kazimir,"Matko Marjan, Mihelič Stane. Kos Albert, Dostal Samo. Strojin France in Čelik Roman. Po izvolitvi predsedstva in slučajnostih je zaključil ob četrt na 19. predsednik glavno skupščino Zveze. Fotoamaterji! Pnoornop Va5ib Vam ■ "^»-i-uf c |epo in p0cenj napravi lotooddelek Ju gostov, knjigarne Ljubljana Zahtevajte cenik! Današnji športni program ILIRIJA : HERMES Igrišče Ilirije ob 14.30. Prijateljska igra. PRIMORJE : RAPID Igrišče Primorja ob 14.30. Prvenstvena igra. KOROTAN : SLOVAN IgriSče Korotana (Rakovnik) ob 14.30. Prvenstvena igra. Naš lesni trg Prva panika, ki se je bita polastila vseh, posebej pa še lesnih izvoznikov zaradi italijanske zapore od 1. oktobra ter ugibanja po uveljavljenju kliringa, se je umaknila najprej pričakovanju, da dobimo točnejša pojasnila s kompetentne strani zlasti glede odstotnega izplačila s strani Istituto per i Cambi col'Estero (o čemeir so tudi naši listi pisali), in pa salda, ki se bo po preteku klirinške uredbe pokazal, potem pa, ko iz tega pričakovanja nič ni bilo, zopet ugibanju. Ce so večja lesna podjetja v tej negotovosti vsa italijanska naročila stornirala, pa tega manjši izvozniki — kot smo to na tem mestu že zadnjič predvidevali — vsled nujnosti, da naprej kupčujejo, očividno v veliki meri niso storili. Poslužili so se torej kliringa najprej slednji, za tem pa ostali. Sedaj, kakor pravijo, kliring brezhibno funkcionira in so prva italijanska nakazila baje že dospela. Zadeva lega kliringa je za naše lesno gospodarstvo silne važnosti, saj obstoja po večini iz finančno zelo šibkih izvoznikov. Čeprav se glaai tozadevni dogovor le na dva meseca, nam nikjer ni podana gotovost, da bo po preteku tega roka ukinjen. V tem je jedro vsega vprašanja, kajti dva meseca klirinške uredbe naše lesno gospodarstvo lahko prenese, saj je navajeno marsičesa hujšega. Seveda, če so najbolj razširjene domneve o vzrokih, ki so dovedli do tega stanja, vsaj deloma pravilne. Po teh domnevah je hotela Italija najprej z zaporo in potem s kliringom izsiliti plačilo italijanskih zapadlih računov pri naših uvoznikih, katerih računov slednji vsled pomanjkanja deviz že delj časa niso mogli plačati. Kliring ima sicer retroaktivno moč, to je, da obsega tudi obojestranske terjatve pred datumom uveljavljenja, toda z ozirom na naš po vrednosti občutno zmanjšani izvoz pri le malo zmanjšanemu uvozu se je pri nas nabralo precej italijanskih terjatev. Zbog tega je verjetno, da bodo prihajala italijanska plačila vsaj v začetku še precej redno. Potemtakem bi bili vsega krivi naši izvozniki. Porodilo se je tedaj mnenje, da se more situacija obrniti nam v prilog le tedaj, če naš izvoz v Italijo : kompenziramo z večjim uvozom od istotam. sicer j nam utegne vfes izvoz lesa v Italijo počasi propasti. Tragična naravnost postaja ta zadeva za naš les s tem, da si je lesni trg baš pred uveljavljenjem ] že omenjenih italijanskih prepovedi, oziroma kliringa, precej opomogel. Vprašanja so se razveseljivo J množila, boniteta italijanskih kupcev je danes da-; leko boljša kot n. pr. pred tremi leti, ker je kriza | v Italiji skoraj vse nezdravo že pometla, pa je torej bila jugoslovanskim izvoznikom dana možnost, naše dobave z lažjim srcem kreditirati. Sedaj pa je po-; ložaj ta: nakujia željnih italijanskih uvoznikov i polno, vprašanj po blagu čez glavo, razmeroma ! znosljivi plači ini roki, pri nas jia lesa v izobilju ; fK> nizkih cenah. Vmes pa kliring. I Izvaža se j>a vseeno, seveda v omejeni meri : Manjši izvozniki, ki so itak vajeni čakati na pla-! čilo, pa oni večji, ki jim lastna sredstva to čakanje Jopuščajo, predvsem producenti z lastnimi gozdovi. Kajti prodati je prilika vse, kar Italijani rabijo. O kakšnem izvozu v druge države, osobito iz Slovenije, pa sjiloh ne more biti več govora. Francija se ie zaprla s kontingenti, čuje se celo glasove, da se utegnejo na račun našega lesa okoristiti Rusi, ki sklepajo trgovinsko pogodbo s Francijo. — Španija je za nas slej ko prej mrtva dežela. Kot vzrdk se navaja kolebauje španske valute, mislim pa, da je tu počez tudi precej našega kole-banja, posebno organizatoričnega. Nekoč cvetoči lesni izvoz v Grčijo je skoraj, če ne celo popolnoma, propadel in za bone grške narodne banke na naših borzah ni nobenega zanimanja. — Odjjadel nam je letos tudi izvoz v Madžarsko, posebno drva, s čimer so posebno prizadeti severnovzhodni predeli dravske banovine. Z vseh strani same žalostne novice, izgledov na zboljšanje j»a skoraj nobenih. Mnogo smo že slišali in čitali o »katastrofalnem« položaju našega lesnega trga. Katastrofa utegne res nastopiti, ako ne bodo ukinili gotovih ukrepov finančno politična narave, ali pa jih vsaj omilili. Br. Razpis teka »Osvobojenja« za Vahtarjev pokal v spomin narodnega borca Toneta Vahtarja, ki ga priredi ISSK Maribor, dne 1. decembra 1932, skozi mesto Maribor pod pokroviteljstvom gospoda komandanta mesta. Start ob 11 dopoldne: proga Ljudski vrt (igrišče ISSK Maribor)—Korošče-va ulica — Maistrova ulica — Kolodvorska ulica — Aleksandrova cesta—cilj Trg Svobode; skupno ca. 2200 m. Pravico udeležbe imajo člani vseh klubov v območju JLAS, verificirani, neverificirani, kot tu- j di dijaki, vojaki in ostali športniki slovanske ; narodnosti. Tekmuje se po pravilih JLAS. Pokal, ki ga brani g. Germovšek Štefan (SSK Maraton) je i prehoden in preide v stalno last po trikratnih zaporednih ali petkratnih zmagah v presledkih. Pet ostalih plasiranih tekmovalcev prejme spominska 1 darila. Jurija: vodja teka g. Bergant Evgen, vrhov- : ni sodnik g. prof. Cestnik Pero, zapisnikar g. Perin Hinko, sodniki in časomerilci gg. Fišer, Smerdelj, i Rak. — Prijave brez prijavnine je nasloviti do 30. ; j t. m. do 12 na g. Danila Vahtarja, MariboT, Gospo- j ska ul. 37. — Načelstvo lahkoatletskega odseka SSK Maribora. Radio Pevcem »Ljubljane«. V ponedeljek ob 8 zvečer pevska vaja. Ker 6mo tik pred važnimi nastopi, vnovič opozarjam vse članstvo na točno udeležbo. — Pevovodja. Moste pri Ljubljani. Jubilej 201etnega odrskega udejstvovanja g. Žaneta Ciglarja bo danes, dne 20. XI. v Ljudskem domu. — Jubilant bo igral glavno vlogo v igri »Samske matere«. Začetek ob osmih zvečer. Št. Vid nad Ljubljano. Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v št. Vidu nad Ljubljano priredi danes ob pol 2 popoldne na lepem in na novo posajenem vnu veletrgovca g. Josipa Verliča praktično [>redavanje o pravilnem sajenju visoko-debelnih in pritličnih sadnih dreves. Demonstriral bo na mestu podružnični predsednik g. Frido Lenard. Vabijo se vsi gospodarji in ljubitelji sadnih vrtov, da se tega važnega predavanja jx>lno-številno udeleže. Št. Vid nad Ljubljano. Že lansko leto so v Celju in okolici z velikim usj>ehom prirejali sedem-dejansko narodno igro s petjem jx> znani angleški Igri Mlinarjev Janoz« ali »Teharski plemiči«. Ta Igra se bo predstavljala danes ob pol štirih popoldne na Ljudskem odru Blaž Potočnikove čitalnice. Za advent se na istem odru pripravlja resnobni in pretresljivi misterij »Slehernik«. llrušica. V nedeljo 27. novembra pridite na Slomškovo proslavo, ki jo priredi prosvetno društvo v Hrušici ob 4 popoldne. Na sporedu govor, pelje, deklamacije in igra »Rožmarin«. — Dne 5. decembra pa priredi naše društvo lep Miklavžev večer s predigro »Zdaj sem, .zdaj tja«. Novo mest«. Prosvetno društvo bo priredilo danes ob 4 f>oj>oldne v dvorani Prosvetnega doma skioptično predavanje: »Iz življenja davno izumrlih živali«. Predava g. dr. Ivan liakovec iz Ljubljane. Poizvedovanja! Našel sem zlato damske nro v bližini kina Matice. — Ivan Gaspari, Malo Vižimarje 57, Št. Vid nad Ljubljano. Moške sive rokavice, dobro ohranjene, so se izgubile na stopnicah v Jugoslovanski tiskarni ali v Kopitarjevi ulici. Najditelj se proai, da iih odde n nravi frogrami Radio-Ljubllana t Nedelja, 20. novembra: 9.00 Smučarska gimnastika (Marjan Dobovšek). 9.30 Prenos cerkvene glasbe iS frančiškanske cerkve. 10.00 Versko predavanje (dr. R. Tominec). 10.30 O pokretu uspešnosti v gospodarstvu (Ivo Zor). 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Cas, poročila, plošče. 15.15 Ženska enakopravnost v krščanstvu (gdč. Peleasa). 15.45 Plošče. 16.00 Abram: Zlatorog, igra s petjem m godbo, izvaja prosvetno društvo Moste. 20.00 Mojstri. dunajske operete (dirig. Kaltnan, Lehair itd.) prenos z Dunaja. 22.30 Cas, [x>ročila, plošče. Ponedeljek, 21. novembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Esperanto (gosp. Kozlevčar). — 19.00 Srbohrvaščina (dr. M. Rupelj). — 20 Prenos opere iz Belgrada: Gotovac, »Morana«. — 22.30 Čas, poročila. Drugi programi t Ponedeljek, 21. novembra. «.u„ieb: 20 »Morana«, opera, prenos iz Narodnega gledališča iz Belgrada. — Milano—-Torino —Genova—Trst—Firenze: 20.30 Komorni koncert. — 21.20 Komedija. — 22 Orkestralni koncert. — Barcelona: 21.15 Večerni koncert. — 22.45 Radio-orkester. — 22.30 Plesna glasba. — Stuttgart: 21,30 »Zaljubljen, poročen in zaročen«, švabska narodna glasba. — 22.40 Šah. — Toulouse: 20.45 Večerni koncert. — 21.15 Simfonični koncert. — 21.30 Operne pesmi. Harmonike. — 22 Operna glasba. — 22.30 Maroška glasba. — Berlin: 20 Domača glasba. — 22.15 Poročila, nato plesna glasba. — 24 Hallo, London... tu Berlin! — Belgrad: 20 »Morana«, opera, — 21.30 Poročila. Plesna glasba. — Rim: 20.45 Lahka glasba. — Beromiinster: 21.15 Lahka glasba. — 21.40 Lahka glasba. — Langenberg: 21.15 Čemu se narodi smejo: Skandinavija in Danska. — 22.05 Poročila. — 22.20 Koncert. — Praga; 19.20 Planinski koncert. — 21 Radio-orke-ster. — Budapest: 17 Plošče. — 19.40 Koncert bu-dimpeštanske filharmonije. — 22.15 Večerni koncert. — 23.15 Ciganska glasba. — Varšava: 20 Car-men, opera. — 22.50 Plesna glasba. — Pariz (Eil-Ulow ftaln); 20.30 Pl.Mne glftsb«-- Zahteve slovenskega obrtništva Dne 18. t. m. se je vršil v Ljubljani zbor obrtništva tehničnih strok, kjer je bila sprejeta naslednja spomenica: Prijiad niki na zboru zastopanih obrtniških strok in predstavniki njihovih organizacij ugotavljamo, da predlog zakona o pooblaščenih inženjerjih. ki ga je izdelalo ministrstvo za gradbe, globoko posega v interese in delovanje gosjx>dar-skih krogov, osobito pa v pravice številnih obrtniških strok. Omenjeni zakonski predlog omogoča vele-jKKljetjem, ki se bavijo s prodajo tehničnega ma-terijala in za katerimi notorično povečini 3toji inozemski velekapital, da z nastavitvijo, odnosno z navidezno samostojnim sodelovanjem pooblaščenega inženjerja kot poslovodje ali družabnika morejo izvrševati in projektirati vsa montažna, instalacijska, konstrukcijska in druga podobna tehnična dela, ne da bi imela za to obrtno jiooblastilo, odnosno dovoljenje. To nasprotuje temeljnim načelom obrtnega zakona, obenem pa dela iluzorne vse predpise in ustanove za zaščito domače proizvodnje in delavnosti. Zakonski predlog pridržuje nadalje pooblaščenim inženjerjem izključno pravico do cele vrste tehničnih del, ki so jih po dosedanjih zakonskih predpisih, običajih in praksi vedno izvrševali obrtniki. Cela vrsta obrtniških strok bi po zakonskem osnutku izgubila s tem svoj delokrog in eksistenco. Graditelji, tesarski in zidarski mojstri, ključavničarji, mehaniki, instalaterji vodovodov, centralnih kurjav in toplovodnih naprav, elektrotehniki, elektroinstalaterji in še drugi bi postali vazali jiooblaščenih inženjerjev. Eksistenca deset-tisočev obrtnikov z njihovimi družinami in delavci bi bila uničena, naš obrtni naraščaj bi izgubil vsake izglede, da se kdaj osamosvoji in ustvari skromno eksistenco, vse to zato, da se omogoči ali izboljša eksistenca pičlemu številu inženjerjev. Ugotavljamo nadalje, da ta zakonski načrt v jjosebni določbi predpisuje, da se s tem zakonom pojasnjuje in izpopolnjuje obrtni zakon, to kljub temu, da gre za povsem drugi mnogo važnejši zakon, ki ni z inženjerskim v nikakršni zvezi, ki je stopil v veljavo šele pred pol letom in na podlagi katerega imajo še iziti izvršilne uredbe ravno o predmetih, ki se nanašajo na delokrog obrtništva. Odločno ugovarjamo, da bi se trgovskim ve.le-podjetjem, ki dobavljajo tehnični materijal, dajala možnost, da brez jjooblastila ali dovoljenja izvršujejo instalacije, montaže, konstrukcije in druga tehnična dela. Ugovarjamo proti temu, da bi zakon o pooblaščenih inženjerjih ustvarjal za inženjerje monopol na tipično obrtniška dela ter jemal obrtniku njegove stare pravice Pravtako energično ugovarjamo proti temu, da bi imenovani zakon z uničenjem eksistence de-3ettisočem obrtništva in obrtnega naraščaja ubil naše praktično visoko kvalificirane panoge, ki tvorijo po svoji izobrazbi in praktičnem udejstvovanju, kakor tudi jjo svoji produktivni sili in številu jedro in hrbtenico naše najbolj zdrave in najvažnejše domače obrtniške in industrijske proizvodnje in delavnosti. Protestiramo proti temu, da bi se z inženjer. zakonom dopolnjeval in obja6njeval povsem drugi, lo je obrtni zakon, to tembolj, ker je ta zakon stopil v veljavo šele 9. marca 1932. S tem bi se omajala v naši zakonodaji vsaka pravna sigurnost in stabilnost, ki je temelj vsake pravne države. Ugovarjamo končno najodločnejše proti temu, da se zakoni, ki globoko posegajo v interese in udejstvovanje najširših gospodarskih plasti, delajo brez zaslišanja gospodarskih krogov. Zahtevamo, da se pred končno redakcijo zakonskega predloga o pooblaščenih inženjerjih zaslišijo tudi prizadeta gospodarska predstavništva osobito pa, da se iz zakona črtajo vse določbe, proti katerim so naperjeni naši ugovori. Združenje j>ooblaščenih graditeljev za dravsko banovino v Ljubljani. — Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani. — Zadruga tesarskih mojstrov v Ljublani. — Pokrajinska zadruga kamnoseških mojstrov za dravsko banovino v Ljubljani. — Zadruga ključavničarjev za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani. — Strokovna zadruga konc. elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani. — Pokrajinska zadruga kleparskih, inštalaterskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljani. — Zadruga kovinskih obrtov v Ljubljani. — Obrtna zadruga kovinarjev in kolarjev v Celju. — Obrtna zadruga kovačev v Celju. — Zadruga kovinarjev za litijski sodni okraj v Litiji. — Strokovna zadruga tesarskih in studenčarskih mojstrov v Ljutomeru. — Strokovna zadruga zidarskih mojstrov za mariborsko oblast v Mariboru. — Zadruga kovinarjev v Novem mestu. — Zadruga kovinarjev zs sodne skrsje Ribnica in Vel. Lašče v Ribnici. — Združenje graditeljev Kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana. — Organizacija diplomiranih tehnikov v Ljubljani. — Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v LJubljani. — Organizacija absolventov gradbene rokodelske šole v Ljubljani. _ Lesna in kovinska zadruga Šoštanj. — Zadruga stavbenih obrtov v Kamniku. — Lesna in kovinska zadruga Brežice. — Pripravljalni odbor zadruge kolarjev in izdelovalcev avtokaroserij v Ljubljani. KONKURZ TVRDKE CARL POLLAK, D. D. V LJUBLJANI Konkurzna imovina se polagoma likvidira. Vsa tovarniška ftoslopja in posestva so bila sodno ocenjena. Tovarna v Ljubljani je bila cenjena na 10,465 572 Din, stroji in pritikline pa na 2,486.288 Din, skupaj torej na 12,951.860 Din. Tovarna na Vrhniki je bila cenjena na 2.682.979 Din, stroji na 820.290 Din, skupaj torej na 3,508.269 Din. Tovarna v Kranju, ki je v jpolnem obratu, je bila cenjena ■ stroji vred na 5,517.367 Din. Dražba tovarne ▼ Kranju je določena že na dan 30. ovembra. Na dražba pride tudi hiša v ulici Stare Pravde št. 7 (vila), ki je cenjena na 440.000 Din, in sicer b« dražba 20. decembra 1932 ob 9 dopoldne na okraj, sodišču v Ljubljani. Vsa tovarniška poslopja in stroji so v najboljšem stanju. Oglaša io se tudi že interesenti za nakup tovarn. * Članarina ia Kmetijsko družbo in obenem naročnina za »Knjetovalca« je znižana na letnih 25 Din. Ta zneseik se mora v celoti nakazati Kmetijski družbi v Ljubljani, če naj prizna članstvo oziroma naročnino za list. Podružnice imajo pravico pobirati od svojih Članov poleg stanarine še podružnični prispevek največ do 5 Din. Konkurz je razglašen o imovini zanuščine Janeza Livka, posestnika v Zburah 25, p. Šmarjeta (prvi zbor upnikov 24. novembra, oglasiti se je do 16. decembra, ugotovitveni narok bo 22. decembra). Nadalje je razglašen konkurz o imovini Ur-šiča Antona, trgovca v Laškem (prvi zbor upnikov 3. decembra, oglasiti se je do 24. decembra, ugotovitveni narok 9. januarja). Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Surovinske zadruge čevljarjev v Celju (narok za sklepanje poravnave 24. decembra, prijavni rok do 19. decembra, ponudba 70%). Končane pa so naslednje poravnave: Hobacher Ana, modistka in trgovka v Mariboru, Aleksandrova cesta 11, Hofer Josip, trgovina z muzikalijami in godbenimi instrumenti v Mariboru, Jonaš Janez, trgovec v Murski Soboti, Merješič Jelisava, trgovka v Medvodah 9, Pihlar Srečko, trgovec z mešanim blagom v Mariboru, Gosposka ulica, Zelenka Ernest, trgovec s pohištvom v Mariboru, Ulica X. oktobra. — Potrjeni pa sta poravnavi: Midorfer Alojzij, kroj. mojster in trgovec v Novem mestu (za 60% v štirih četrtletnih obrokih), in Tischler Ernest, trgovec in posestnik v Vitanju (40% v dvanajstih mesečnih obrokih). Vpisi v trgovinski register: Plauc Maks, trgovina z deželnimi pridelki in izvoz sadja na debelo, Maribor, Koroška cesta 3, Ivan Čas mL, trgovina z lesom in vinom na debelo, Straže, občina Sv. Jurija pri Grosupljem. Borza Denar Dne 19. novembra. Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znaten in je znašal 2.17 milj. Din v primeri z 0.955, 0.624, 1.38 in 1.54 milj. Din v prejšnjih tednih. Najznatnejši je bil promet v ponedeljek, ko je bilo zaiključenih 1.7 milj. Din, od tega največ šilingov v zasebnem kliringu. Curih. Pariz 20.37, London 17.135, Newyork 520, Bruselj 72.075, Milan 26.635, Madrid 42.50, Amsterdam 208.80, Berlin 123.60, Stockholm 91.10, Oslo 87.40, Kopenhagen 89.15, Sofija 3.76, Praga 15.39, Varšava 58.275, Atene 3, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.085. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. - Promet: 79 vagonov. Chicago. Pšenica: marec 47.625, maj 48.875, december 52.125. Koruza: marec 29.875, maj 31.625, december 24.375. Oves: marec 12.25, december 16. Rž: marec 32. Winnipeg. Pšenica: dec. 45.625, maj 19.625. julij 51. Dr. E5za Soss ordinirn od danes naprej v Škof j i Loki za splošno zdravstvo in zobozdravništvo pri Balantu (kjer preje dr. Jože Rant) ZIMSKI ŠPORT GtmnasVčne pred vaje za smučanje Pri nas se o gimnastiki skoraj nič ne piše; eyortne rubrike poznajo samo rekorde ameriških tekačev in kritike o nogometnih tekmah, ki jih igrajo Bog ve kje. Gimnastika pa, ki je danes temeljna šola vseh telesnih vaj in ki je dostopna vsakomur, je ostala ob kraju kot nekaj manjvrednega. In vendar je danes gimnastika morda mnogo važnejša kot ostalo, kajti marsikomu danes ni dano zaradi trde borbe za vsakdanji kruh in zaradi pomanjkanja sredstev gojiti športa, kot onim, ki imajo dovolj časa in dovolj sredstev. Vsakdo pa ima na dan vsaj dvajset minut časa in vsakemu je prirojena skrb za lastno telo in zdravje. Tu pa pomaga gimnastika, ki ima namen, dn se vsestransko razgibljemo, dn povečamo svojo delazmož-nost, da si izoblikujemo svoje telo, da sprostimo in preteguemo one mišice in sklepe, ki ne pridejo v pošlev pri enostranski poklicni zaposlitvi. Še na nekaj bi opozoril: nihče naj si ne predstavlja pod besedo gimnastika nekaj velikega in težko dostopnega. To je gibanje, najpriprostejše gibanje in tega se ni treba učiti, to zna vsak sam. Kdo pa uči otroka, ki se giblje čisto nagonsko, in vendar tako pravilno, da bi bil lahko za zgled marsikateremu telovadnemu učitelju. Z današnjim člankom in s temi malimi skicami vam dajemo samo oporo za one predvaje, ki so namenjene smučanju. Pred par tedni je nekdo zanesel k nam besedo smučarska gimnastika. To je danes krilatica. Naše stališče je pa to-le. Ne priznavamo nikake razlike med smučnrsko gimnastiko in gimnastiko sploh. Vsak smučar ve, da mora obvladati 6voje telo popolnoma in da ne zadostuje, da ima samo močne noge in roke. Važno je, da si okrepimo zlasti členke v gležnju in kolenske sklepe; važne so trebušne in hrbtne mišice, dalje moramo mnogo vaditi ravnotežje, vztrajnostne in sprostilne vaje. Vsak smučar mora imeti tedaj razgibano in trenirano celo telo. To je namen smuške gimnastike in gimnastike sploh. Kaj pa torej s tako imenovano sinuško gimnastiko? Rekli smo, vsak športnik mora biti vsestransko razgibali. In vendar si izbere tekač iz splošne gimnastike par vaj, ki jih smatra za važnejše, skakač hoče imeti posebno trenirane one mišice, ki so na nogah in metalec trdi, da spada k smotrenemu treningu zlasti, da si močno raz-giblje ramenski sklep in da si okrepi roke. Isto je s smučanjem. Pripravljalni tečaj za smučanje naj predvsem obsega one vaje, ki jih vadimo na smučeh v terenu s to razliko, da jih vadimo na suhem in v zaprtem prostoru. S tem si ustvarimo trdno in zanesljivo podlago, ki je zlasti važna za smučarje-začetnike, ki se hočejo vživeti v smučanje in koristna ludi zn one. ki so že vozili, da bodo bolj spoznali in obvladali osnove gibanja pri smučanju. Vaje. ki sledijo, temelje ne teh principih in imajo to prednost, da ne rabimo za njihovo izvajanje niti telovadnice, niti kakšnega večjega prostora, ampak zadostuje soba. Pri izvajanju teh vaj. bi pa opozoril še na sledeče. Vsak gib, vsaka kretnja je gib vsega telesa; nobena kretnja ni osamljena. Vsaka naravna kretnjn je ritmična, to se pravi: začne se in izhaja iz telesa in šele potem se javlja na zunaj, v rokah in nogah. Vse naravne kretnje so preračunane druga na drugo tako, da z najmanjšim potroškom inoči opravimo največje delo. Vse teorije so sive in odvratne. Sneg pa je ves bel in solnce ni nikdar lepše kot pozimi. Na smučeh, ki so naš narodni šport — saj je že Valvasor pred 400 leti pisal o spretnosti naših bloških smučarjev — bomo začutili vso prešernost in veselje smučarja, ki brzi po strmini navzdol. - Š. Č. Sledeče vaje so porazdeljene tako, kot se za-jioredoma izvajajo pri gimnastiki, v 2 skupini — 2 gimnastični uri, .ki prav za prav trajata po pol ure. Pri nekaterih vajah so nevedene razne vari-jante (a, b, c...), ki omogočijo nazorno pokazati osnovne stave in gibe. — Glavno načelo: Prožnost v vseh sklepih, zlasti v gležnjih in kolenih; izogibati se moramo vsakega sunkovitega zadržanja. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormacije — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne Teletonska štev. 3030 tej vaji dajemo sami sebi upor. Koncem giba popusti mišičevje in globoko izdahnemo sapo. Nato pa znova zajamemo z. laktmi še večji prostor. 1. Nnmski počep. Peta prednje noge ob prstih zadnje noge: razdalja med nogami za širino stopala; teza telesa na obeh nogah; stopali vzporedni, pete stalno na tleh. a) Prožno nihanje gor in dol v kelenih. b) Drsenje ene noge p0 tleh v pluženje (nogo razbremeniti) in nazaj. 2. Obračanje gornjega trupa. Trdno usidrani v tleh a) s komolci izmenoma krepko zamahujemo v desno in levo nazaj; v bokih malo poudarjamo nasprotno smer. da ostanejo pri miru; b) ista vaja ob stegnjenih lakteh krepil k odriv naprej in v zrak; v zraku pritegnemo noge in obrnemo trup za 00" _ nato prožilo pri-letimo na tla v smuški [x>čeji •JI. Odrivanje od stene, a) Lakti skrčitno in se nato krepko odrinemo. Polagoma se od stene vedno bolj oddaljujemo; b) z vso silo se zalotimo proti steni, ob kateri se prožno ujamemo z rokami. 22. Sede pritegnemo in iztegnemo nogi in trup. slično vaji št. 0.. samo težje (ravnovesje, hitrost). 43. 12 AL. 12. Poskoki. Vsak drugi poskok a) pritegnemo nogi k prsoin; b) raznožimo v zraku; c) v zraku naznačimo telemark: d) raznožimo in udarimo s petami skupaj (tik pod seboj). 13. Poskoki na mestu. Trup ostane raven; prozno se odrinemo in prožno priletimo na tla. 3. Poskok v desno iu levo. Krepak odriv v stran; prožno se ujamemo na nasprotno nogo, s katero napravimo mal poskok na mestu ter se nato spet krepko odrinemo v nasprotno smer. Vaditi v ritmu. Širina preskoka %—VA m. 4. Mahanje z laktmi. Posnemamo tekača na kratke proge. Gibanje iz ramen, hitrost se stopnjuje. Kolena se pri vaji prožno upogibajo. 5. Telemarka. a) Iz temeljne stoje velik izpad z eno nogo naprej in dvig nazaj (trup ostane pokoncu). b) V izpadu menjavtmje nog s poskoki — vmes prožni nihaji. S. Sede krčenje in izlegovanje telesa. Med vajo se samo s seda lom dotikamo tal. Trup nagnemo nazaj, da držimo ravnovesje nogam. 14. Kroženje lakti, a) krožimo naprej, b) krožimo nazaj, c) posnemamo ptičji let (udarjanje kril navzgor in navzdol). 15. Plug. V razkoračni stoji (kolena lahko upognjena, trup nagnjeii malo nanrej). a) prenesemo težo telesa na prste nog in obračamo pete na ! ven in na noter — močan [»oudarek na ven. b) i Teža na petah, obračamo prste — poudarek na ven. *r 7. Raztezna vaja v sedenju. Ob stegnjenih kolenih skušamo priti čim dalje s prsti rok a) med nogami; b) široko raznožimo in se izmenoma nagibamo k prstom desne in leve noge. 8. Dežna opora za rokami — nihanje trupa. Nihanje je najbolj izrazito v bokih; noge in lakti so iztegnjene 16. Sede opora zadaj — nogi stalno v zraku; a) posnemamo delo nog pri prsnem plavanju; b) vozimo bicikel; c) nogi raznožimo in z vsako opisujemo krog (kot lakti vaja 14.) 17. Sedimo na petah; s prsi pri tleh stegnemo trup med rokami, ki ostanejo na mestu in se nato vsedemo nazaj. 18. Leže dvigamo nogi preko glave. Nogi ostaneta v kolenih iztegnjeni, s prsti nog pridemo preko glave do tal. 19. V klečanju se zaklonimo. Vadimo postopoma vedno nižje, da pridemo končno po možnosti do tal. 9. Iz ležne opore za rokami se odrinemo v počep in nazaj. 10. Hrbet usločimo kot mačka na preži, nato ga spustimo. Lakti ostanejo med vajo popolnoma iztegnjene. 11. Roki razširimo čim bolj in nato objamemo navidezno deblo ter ga zdrobimo z vso močjo. Pri 20. Prečni skok. Vadimo ga z obratom v desno in levo. Skica nazorno kaže močan zamah, sledi 23. Le ž na opora zadaj, nihanje trupa (glpj št. 8). Vsak drugi nihaj je tako močan, da se z laktmi lahko odrinemo od tal in plosknemo z dlanmi. 24. Kozaški ples. Vaja je zelo težka, če io vadimo vsak zase; mnogo je lažje, če se dva držita za roki (slika 24). Posamezne vaje ponavljamo toliko časa. da začutimo nj i Ii učinek: lažje vaje 30 in še večkrat, težje vaje do 1(1 krat. 12 vaj s kratkimi odmori v pol ure t lahkoto predelamo. Veselje do gimnastike in v strajnost bosta pomagala do uspehov. - M. D. Nogomet in še kaj Mnogo se piše o nogometu; poročila o raznih nogometnih tekmah obsegajo dolge kolone. Spori v odborih nogometnih zvez in podzvez povzročajo močan odmev ludi v časopisnih polemikah. Slovenec v tujini, ki bere naše dnevnike, dobi vtis, da je nogomet postal naša narodna igra. Že človek na primitivni stopnji je uporabljal žogo za razne igre. Mnogi narodi so tekom kulturnega razvoja izpopolnili gotove igre z žogo. jim dali določena pravila ig tako so nastale sodobne igre z žogo. Dva načina igre z žogo sta danes zelo razširjena: žoganje z roko in nogomet. Kot sporlna igra prevladuje nogomet, čeprav je žoganje z roko neprimerno boljša telesna vaja, ker je pri niej vse telo mnogo bolj enakomerno zaposleno kol pri nogometu. Pri žoganju z roko igralec teče, skliče in meče, izoblikuje se torej telesno kot lahkoatlet desetobojec, ki velja danes z.a najbolj harmonično razvitega športnika. Pri nogometu igralec pač teče in skače, metanje žoge z rokami pa odpade, kei noge prevzamejo delo rok; tako so roke brez dela, noge pa so preobremenjene. Posledica lega je ne-harmonično razvito telo — silno močne noge in v primeri z njimi slabo razvite lahti in gornji den trupa. Nogometaš mora zato poleg nogometa gojiti še kako drugo panogo športa, pri kateri izravna nastalo disharmonijo. A taki nogometaši so redke izjeme, zlasti, če se oziramo 1111 maso nogometašev, ne na najboljše. Gledalec pri nogometni tekmi često sam postane navdušen igralec nogometa: za druge panoge šjiorta se ne zanima, v večini slučajev sploh ne ve, da obstojajo igre z žogo, ki mnogo boljše vplivajo na harmoničen razvoj telesa kot nogomet in ki niso nič manj zanimive in privlačne O teh igrah pa prihodnjič. DreZlnska Prati ka za icfo 1933 je pravkar dotiskana in bo odslej na razpolago v vsaki knjigami in večji trgovini. Kakor vse novejše letnike krasi tudi ta letnik zbirka krasnih slih s kakoršno se ne more ponašati noben drugi slov. ljudski koledar. Cena Din 5--, po pošti 50 p več. A!i ste že poravnati naročnino? Joža Herfort: Spomin spomladi Sivo, temno nebo, noč. Oktoberski veter je pel tiho popevko o velih mrtvih listih, s katerimi je šušte plesaj. V daljavi je brlela samotna lučea, kot bi samotna vabila popotnega, naj se odpočije, naj truden sede in se okrepi za pot. Ob oknu pri lučei je bdel obraz, Irudno žalostno oko je zaman iskalo zvezd, prav tako kot rož podnevi. Okoli oglov se je podil veter in si pel sam svoj napev, pod bregom je šumel potok, grmovje ob njem je tiho stegovalo gole veje v zrak, kot bi prosilo oblake, naj ga vzemo na svoja širna krila, pa ga poneso na .jug. Popotniki v temnili nočeh, lučea jih vabi. zlo-kobno, zvodniško. Cuješ njih zategel krik, krik zgubljenih, krik izmučencev. — * Nad travniki se je razprostirala meglena ko-prena, nebo se je s svojimi sivimi zavesami sklanjalo nizko nad zemijo. Breze so pokojno sklanjale •voje oropane veje, kot razpuščme lase, nad gosto in lo-trnil malmje in goščavo, studenec je namakal odpadlo, zvenelo listje, ki je počasi (rohnelo in gnilo. Pod gostim prepletenim zaklonom grmovja, pod brezami, pa so počivali samotni popotniki. Dolgokljune ptice, ki so poprosile na poti za solncem naše močvirne doline za kratek čas gostišča, so iskale tam tirane 111 zavetja — sloke so šle na jug Samo par dni so stale v zavetju grmovja in dolin, noc jih je spet poklicala na daljno pot klic noči 111 neizprosna sla. Poslednji podleski so umirali po logib it kavah, njih rahli vijolični plamenček se je u...... v ostri burji Oblaki, ki so prepregali nebo so se raztegnili solnce je zažarelo v večernem škrlatu, pa počasi za tonilo za zahodnimi gorami. Zadnji medli odsevi solnea so se poigravali po oblakih, drevje je ostalo tiho. njegove temne sence s0 se veličastno, temno začrtavale v žareče nebo. Počasi, vendar od trenutka do trenutka hitreje je umiral svit dneva. Nebo je se rahlo rdelo, ko so z neznatnim šumom zarezala večerni zrak temna krila - dolgokljuna ptica s temnimi krili je zakrožila nad brezami, pa se skrila spet v varno zavetje Spet je vzletela, ko se je začrtala na horizontu, je zakrožila. pa spet s polglasnim >Kvoarr utonila za brezami. Solnce je zašlo, dan se je nagnil, tam v zavetju brez 111 grmovja se je spomnil kljunač pomladi, prav tako breze šume. prav tako solnce zn zore gre. le da je tedaj pomlad. Spomnil se je na lepi čas, na čas ženitve, zaljubljeno zakrilil, zaklicali je hotel ljubici, pa poteg nila je ostra sapa, da je zadrhtelo drobno srce. Odšel je dolgokljuni ptič, v črni kontinent, tam bo v močvirjih ob Nilu počakal klica pomladi. Tri pesmi ga bodo tedaj zmamile na pol: pesem ljubezni in iucra pa pesem pomladi. Sedaj pa je ža- lostna pesem severa in le krizanteme tožno sklanjajo svoje bledorumene glavice. * Mačice so urno splezale na vrbe, zvončki so začudeno pokukali izpod vlažnega listja, prvi pomladni klic je veljal njim. Otroci in pastirji so pohiteli v loge, nabrat si šibja in prvih rož, pa zelenja, spletli so si butare za cvetno nedeljo. S pisanimi trakovi so jih okrasili, pa jih žarečih obrazov nesli v cerkev. Duh zelenja se je mešal z vonjem kadila, visoka pesem služabnika Gospodovega se je mešala z. radostjo otrok. Veliki (eden, teden molitve in teden resnobe. Cerkev se je zagrnila v nirak. zvonovi so potihnili, največji praznik se je bližal. Največji praznik, najlepši praznik. Narava se je prebujala. V tesnem smrečju iti borovju je začenjal svojo visoko pesem temni veličastni ptič — divji petelin. Livade v nižava h so oživele. Prvi ptički so prišli z juga in čebljali med seboj o ležki poli in o pre-slanih težavah. Zvonovi so se veličastno oglasili: Kristus je vstal. Handera, rdeča in zlata, so plapolala v vetru in se blestela v solneii. Procesija je zavila nazaj v božji hram. potihnila je svečana pesem zvonov in božjih služabnikov, pretunaiočo se Stvari'.k je ovil vijolični mrak s svojimi krili /apad jc gorel v luči zahajajočega solnea. ko se je zganilo grmovje ob jelšah vzdolž potoka. Rjava ptica, prav barve odpadli ga. suhega listin je bila. na svetlejši rjavi podlagi je imela leninorjave in črne proge, ogljeno črnih r»?l ...... .inl-/».n i-l;,..... - .....--.-M- •* .1....« m.«, Iti p," a"11»»"«». J*- postala živahna. Urno je stopicala, zabodla Iu pa tain v lneiiko prsi svoj dolgi kljun in privlekla na dan črva in ga povečerjala. Mračiti se je pričelo, ko jo sloka zletela. V lahnem letu s srpasto izpod-rezanimi krili je zavila nad jelšami pa z glasnim »Kvoarr, Kvoarr« zavila v sence drevja. Slokin izprelet, fiesem pomladi in pesem večera ob pesmi ljubezni. Kot temna senca se pojavi dolgokljuna [rtiča na večernem uebu, se igra z vetrom in lučjo, pa kliče z zamolklim glasom samico. »Kvoarr, kvoarr...«, tihega večera je dobil v grmovju nežen odziv. Tiho, kot bi veter po listju zašelestel, pa kje je listje, se je oglasilo »Psuit, psuit, psuit...« Namah se je pojavila druga temna perot ln obe sloki — parček — sta letali v mladem mraku, sedaj se je samec spustil pod samico, se ji dobrikal in jo divil s svojimi letalskimi umetnostmi. Par dni sta ostala v jelševju ob vodi. Čez dan tiho zdela v grmovju in si iskala pod večer in v jutranjem mraku brano — črve in drugo drobnjad, ki sta jo privlekla iz zemlje s svojimi dolgimi kljuni. Noč ju je spet vzela, šla sla za tajnim klicem dalje, višje na sever, kjer je samica vzgojila nov rod. Plitva jamica ji je bila za gnezdo, malo mahu in listja za posteljico deci. Štirje so bili, ki so se zvalili iz rumenih rjavoplkastih jajec in so čez dober mesec zapustili starše. Pa je prišla jesen in z njo lajni klic: »Vstani, idi, na pot inoraš, na ono veliko pol za solncem.« Oživela so močvirja za kratko dobo, zvečer so parkrat zakrilili v zadnji luči dneva, pomladi v spomin, nam v slovo — noč jih je spet vzela. Splezale bodo na vrbe inačice in zvončki bodo pozdravili mlado Vesno, ko nam hodo prišli vošči' veselo aleluju. IPriSli bodo voščit, bodo. bodo. sedaj pa poje veter tiho popevko o velih, mrtvih listih. — t* SLOVENCEV' SVETOV Nas domači zdravnik R. Z. — L. Ozeblino zdraviti zdaj, ko so se že odprle, je malce zamujeno za letos. Za vtrjevanje so priporočljive »ruske« menjajoče se kopeli, oze-bel ali ozeblini podvržen ud treba držati tri minute v vroči vodi, nato tri minute v mrzli vodi, kar naj se dvakrat ponovi. Razpokane ozebline kopljite vsak večer v vroči vodi 15—20 minut, nakar naj sledi mrzel poliv. Nameslu same vode se s pridom rabi čreslova zavrelica, na škaf vode eno perišče čresla. Po kopeli treba okopan ud dobro osušiti z mehko otiračo in namazati. Nain otrokom je mati mazala ozebline s petrolejem, in če so močno srbele ali bolele, vezala nanje krpice, namočene s petrolejem. Dandanes so v rabi raznovrstna mazila, ki niso vsako za vsako kožno stan.ie, zdravnikova naloga je, da pogodi primerno. Slabotnim in malokrvnim l.iudem priporočamo vživa-nje ribjega olja. (Kajpada je pažnje vredno obuvalo, neprodušni gumasti škomji ali galoše so kvarne, ker se v njih pote noge in tako lažje oze-bejo, mokrota škodi tudi rokain). P. S. — N. O vaši razvadi je bilo pisano na tem mestu že prevečkrat. Dejansko je vse zlo v slabotni, neodporni volji. Kdo pa more vliti trdne volje komu, ki je sam ne more imeti? Očedite svojo razdrapano domišljijo nesnažnosti in nespodobnosti z resnim delom in zdravim razvedrilom v prirodi in primerni druščini, pogasite vsako iskro z izdatnim polivom mrzle vode in to samo tri tedne. Naslednje tri tedne vam bo lažje, kasneje se z veseljem za vzamete, koliko junaka je v vas. Torej nn noge, za zdaj samo za tri tedne. To p« zares in nalašč! .1. R. — G. Operacija dimeljske kile je tako-rekoč brez nevarnosti — zaradi operacije menda ne umre niti eden na 10.000 operirancev — popoln uspeh se doseže z njo v 99 odstotkih. Ali v splošni omamici ali v krajevnem otrpu, to določa operater, ki najbolje presoja primer. Vsekakor se dajte operirati, čim preje, tem bolje! Z. E. — M. Pljučno bolezen, ki se vam je ponovila, zdraviti tako le na daleč, bi bilo za vas več ko tvegavp, za me pa brezvestno početje. Držite se vendar zdravnika, ki vam je, kakor piš?te, že ozdravil ' pljučne rane«. Dokler se vročica popolnoma ne poleže in dokler imate znake bolezni v prsih, ne smete v poklicno delo. Za vsako popolno okrevali ie je potrebna nega in čas, da bolezen res premine, sicer se vrača. Prav posebno velja to za pljučno bolezen. Če le morete, pojdite po končanem zdravljenju še dva tri mesece radi okrevanja in vlrjenja kam na gorski ali gozdni zrak! •1. S. — S. Vrtoglavost in »slabost v glavi« pri mladi ženi, ki traja že eno leto in se ponavlja sko-raj vsak dan, je zadeva, ki jo treba prav skrbno proučiti. Take motnje nastopajo pri vsakovrstnih boleznih drobovja, pri raznih oboleniih srca, žil.ia in posebno živčevja, mnogokrat pri očesnih in največkrat pri ušesnih okvarah. Kako naj jaz pogodim pravi vzrok na podlagi vašega kratkega opisa? Ce ni moglo doma priti do izbol'šanja, naj odrine bolnica v kakšno večjo bolnišnico na oddelek za notranje bolezni, še bolje pa kar na oddelek za živčne bolezni. Menda ne bo trajalo predolgo, da se najde vzrok in določi pravo zdravljenje. A. A. — H. B. Pokvcfcui nogi imate in sicer tako, kakor jih prikazuje znana reklamna slika za zdravilo, ki ozdravlja bolezni na nogah? Tudi oris vaše noge jo značilen za moderne ženske noge. V prvih letih mojega zdravnikovanja — takrat vas menda še ni bilo nn svetu — smo imeli precej pasla in zaslužka z ženskimi nogami. Moda je takrat predpisovala damam obuvalo, narejeno po lepili, ozkih in špičastih kopitih, ne po zdravih nogah. Imeli smo takrat opraviti ne samo z zateški in kurjimi očmi ampak tudi s ploskimi nogami, kratkimi nohti in s palci, ki so bili mi koncu otekli iu boleči, pozimi ozebli in so štrčali kakor prelomljeni na ven. Kar čez noč se je pojavila nova moda za obutev, amerikanska fasona so ji rekli obutev je bila narejena po kopitih, podobnih človeški nogi. V tisti dobi smo zdravniki že pozabili, da imajo dame še noge, nekaterim je bilo celo dolg čas za njimi, zdravnikom namreč in ortopedskim čevljarjem. V povojni dobi pa se vračajo stari časi. V izložbah se kažejo raznovrstne najmodernejše kreacije raznih svetovnih velečevljaren, ki se vse odlikujejo po neverjetnih in nečloveških oblikah; zdravniki pa dobivamo zopel ženske noge na ogled in zdi se mi, da bo treba več ortopedskih čevljarjev. Tudi vaši nogi sta žrtev mode. Zaradi modnih čevljev sta vam palca spredaj potisnjena na ven, zato štrči palčev sklep na znotraj kakor »morska kost«. Zavoljo te pohabe se mnogokrat sklep sam pokvari, na mehkih delih se delajo otekline, zateški in oseb-line, kar vse povzroča roj nevšečnosti. Tisto »črno mazilo«, ki ga je rabila vaša mama in si ž njim poravnala »kostni izrastek« na zapestju, bo morda tudi vam kaj pomagalo zoper kronično vnetje sklepov in mehkih delov okoli njih, če bo vaša obutev pravšna. .1. K. — R. S kilnini pasom ne mučite otroka, ker poleg sitnosti, ki otroka ovirajo pri gibanju, pas več škodi, kakor koristi. Ce pas res dobro drži! da kila ne more izstopati, napravi pritisk kilne trde blazinice, da se kilna odprtina še bolj raz-mel ča in oslabi, če pa pas ne drži, je naravnost nevaren, da kilo zadrgne. Le izjemoma kdaj se pripeti, da kila ozdravi z nošenjem kilne obveze po prvem letu. Zalo vrzite kilni pas proč in dajte otroka operirati, če je že zanesljivo suh in takrat, kadar je sicer popolnoma zdrav! J. J. — Lj. Psihoanaliza je zdravniško iskanje duševnih vzrokov za kakšne živčne in morda tudi druge organske motnje, takšnih duševnih vzrokov oz. doživljajev, ki se jih bolnik ne zaveda več, ker jih je nehote pozabil ali pa jih je svoj cas namenoma spravil v podzavest. Vam tega iskanja ni treba, ker se določno zavedate povoda, če ne vzroka svoji zbeganosti. Kako pridete do mirti, ni zdravniška zadeva. V mestu imate na izbira svet-skih in redovniških duhovnikov, ki vam radi pokažejo izhod iz zagate, če že nočete v spovednici pa tudi kje drugje, kjer se lahko prosto razgovo-rite. Verjemite mi, da je vsak izkušen dušni pastir imel ze večkrat opraviti s tako zadevo, kakor je vasa. Nič novega pod luno! ko točno z gospodarjem dogovori, kaj bo ž njo ob izselitvi, ker se le tako preprečijo nepotrebni spori. Priposcstvovanjo gozdnih poti itd. F. S. P. — Splošno pravilo,- da se služnostne pravice pola, ži-vinogonje, steze ild. priposestvujejo s 30 letnim mirnim uživanjem, ne velja vsled cesarskega patenta iz 1. 185'1 za pridobivanje navedenih služnosti v tiozdovth Po navedene n noten u -e <■!••' • od leta 1853 dalje pridobiti služnostne pravice pota, i iže, steze z razsodbo, s katero se je skujma lastnina razdelila, ali pa mora'upravičenec dokazati, da je pot itd. bila leta 1853 že priposestvovana. to je, da jo je sam s posestnimi predniki vred že od leta 1823 dalje nemoteno užival. Samo mirno uživanje gozdne poti itd. skozi zadnjih 30 let ali več Ing. A. Podgornik: let ne da nobenemu še pravico služnosti poti itd. Za služnostno pravico gozdne poti je treba dokazati dejansko 10!) letno mirno uživanje gozdne poti itd. Vknjižena zakupna pravica. V. L. Č. — Ku-jiili .sle posestvo, na katerem ima najemnik vkniiženo zakupno pravico za daljšo dobo »za zemljišče, sestoječe iz petih njiv, ki so bile pokazale v na.ravi v prisotnosti prič A. in B.«-Ker vas kot novega lastnika veže samo vknjižba za 5 njiv, zato ste dosedanjemu najemniku na pol leta odpovedali vse travnike, sadje, vrtove ni pašo v gozdu. Najemnik je proti odjiovedi ugovarji'1 in se sklicuje nu priče. Razpisana je sodna razprava. Kdo ima prav? — Po postavi sle kot kujiec posestva vezani le na vknji-ženo zakupno pravico. Od kupljenega posestva ne morete pred potekom zakupne dobe odpovedi! ti »zemljišče sestojeee u petih njiv, po-kazano v prisotnosti prič A in B«. Ta kompleks posestva je torej zaenkrat ncodpovedljiv. Ostale dele jjosestva lahko odpoveste. Za morebitno škodo jamči zakupniku prejšnji lastnik posestva- ze pred zimo za Pri nas se še vedno veliko premalo vpošteva in uvazuje jesensko oranje ali oranje pred zimo. Velika večina njivske zemlje, ki je določena za pomladne setve, ostane čez zimo nepreorana v škodo našega kmetijskega gospodarstva. Ce potujemo jio | tujih gospodarsko naprednih deželah pred zimo, ko I še m zapadel sneg, ali pa zgodaj spomladi, ko je že j skopnela snežna odeja, lahko opazujemo skoraj po-| vsod, da so večinoma vse njve, v kolikor jih ne kri-I jejo detelj tšča, ozimine in druge jesenske srtve, že preorane. Žal, da tega o naših krajih vsaj doz^aj ne moremo trditi. Pač pa lahko še spomladi točno m ze od daleč doženemo na večini njiv, kje je ra-, sila prejšnje poletje ajda, koruza, strniščna repa, krnska pesa itd. Skuš;jmo v bodoče to veliko napako v obdelovanju njivske zemlje kolikor mogoče bolj odpraviti v svojo lastno korist. Zato preorjimo | še pred zimj in pustimo čez zimo v sirovi brazdi vse njive, ki jih nameravamo posejali šele spomladi. | IPosebuo naj velja to za težke zemlje, za katere je jesensko globoko oranje zelo uspešno. Jeseni ali pred zimo preorejmo njive, ki so namenjene za pomladne setve, do polne globokosti, : to je do one giobokosti, do katere sega oralna, živa I ali rodovitna plast zemlje. Z bolj globokim oranjem bi utegnili spraviti na površje spodnjo mrtvo zemljo ali mrtvico, to je ona zemlja, ki ni bila še nikdar orana al: obdelana. Posebno pri težki zemlji lahko na površje spravljena mrtvica škoduje in neugodno j vpliva v tem ozru, da napravlja njivsko zemljo ob premokrem vremenu mazavo, ob presuhem pa se ? J* a if-s i S C napravlja na površini skrlup ali skorja. Ne eno ne drugo ni v prilog pomladni setvi in razvoju mladih rastlin. Ce mislimo, da bi bilo dobro prerahljati tudi spodnjo mrtvo zemljo, potem najbolje storimo, da razrahljamo mrtvo zemljo na mestu s podzemnim plugom. Ako preorjemo njivsko zemljo že pred zimo in ne šele spomladi za pomladno setev, nam to delo donese zlasti tele koristi: , 1. V njivsko zemljo odpremo pot zraku in delovanju mraza. Zmrzal zemljo dobro zrahlja, zdrobi ali zmrvi Pred zimo preorana zemlja lahko sprejme vase več vode in si napravi zalogo za sušne čase. Na gladki nepreorani zemlji pa lahko odteče precej deževnice brez koristi. Ce njivsko zemljo jeseni preorjemo, se spomladi hitro osuši in jo z nadaljnjim obdelovanjem kmalu napravimo sposobno za setev. 2. Spomladi lahko zgodaj sejemo. Zgodnje setve imajo daljšo dobo za svoj razvoj in raščo ter lahko dobro izrabijo zimsko vlago. To tudi pripomore k boljšim in večjim pridelkom. 3. Z jesenskim oranjem pripravimo tudi mnogo plevelnih semen do tega, da začnejo kaliti. Občutljive rastlinice pa čez zimo pozebejo. Če orjemo šele spomladi, sjiravimo takrat na površje nova plevelna semena in pospešujemo s tem razvoj plevela. Tudi pregovor »oranje pred zimo je pol gnojenja«, potrjuje, kako koristno je takšno oranje. Misame (golitev) pri kokoših Samostojno izvrševanje čevljarske obrti. L Z Ce bo hotel sin — čevljarski pomočnik — SaW slojno izvrševati čevljarstvo bo moral dokazati strokovno izobrazbo za čevljarstvo. Strokovna izobrazba se praviloma dokazuje z izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojsterskem izpitu. Praviloma se n e sme nikomur dovoliti izvrševanje rokodelskega obvta, kdor osebno ne dokaže stroi;ovne izobrazbe za doticui obrt. Le po smrti imetnika obrla smejo na osnovi prejšnje pooblastitve ali dovolitve nadaljevali obrt vdova, ki je ob smrti imetnika obrta Imela pravico, do vzdrževanja in maloletni otroci (vnuki), ki imajo pravico dedovati. Ta pravica pripada vdovi do oraožitve, otrokom pa do jiolnolel-nosti. Iz iega izhaja, da vaš sin ne bo smel s tujim obrtnim listom izvrševati čevljarstva. Glede vseh podrobnosti, kolkovanja, prošenj, prilog ilid. se informirajte pri okrajnem načelstvu, ki'je obrtno oblastvo prve stopnje. Tam .ie ludi vložiti prošnjo za obrtna dovoljenja. Otvoritev pomožnega lokala (delavnice), podružnice, se mora prijaviti pristojnemu okrajnemu načelslvu Pridobninski davek. L. Z. — Vprašale, če mora obrtnik od pomožne poslovalnice ravno toliko davka plačevati, kakor od glavne. — Davek, ki ro slednjič to storila? M. M. seveda pametno rabi — torej ne preveč — vsak dan 10 kapljic, t. j. 0.08 gr za osebo; s to množino dobi bolnik dovolj soli, ki jc potrebna, da se jed laže uživa. Značilen okus ima ta izvleček od raznih dišavnih snovi, ki jih dajo zelenjave in jušne dišave pri kuhanju aminove kisline, ki se sproste iz rastlinskih beljakovin. Te torej prijetno in hladilno delujejo na želodčne in črevesne izločke (se-krecije). Ribolov no Savi, desni l>reg od Zagona do Krškega odda v /,akup na daljšo dobo Graščina Boš tttju ob davi. Modne novosti P v j a tli a namesto prejšnje jutranje obleke se je splošno priljubil, ker ne ovira pri lahkih domačih opravilih. Najprimernejša tkanina zanj je zephir ali perkal v svetlih l«tr-vah s temnejšimi obšivi (prvi vzorec na levi). Svilen p y j a m a rožnate barve s črnimi obšivi nam kaže elegantni srednji vzorec. Topla jutranja obleka je pozimi neobhodno potrebna. Kakor kaže vzorec na desni, se običajni kroj ni veliko izpremenil. Spalna jopica (spodnji vzorec) je postala spričo lahnih modernih spalnih srajc brez rokavov znova potrebna, posebno v bolezni, če je treba sprejeti obisk. Razlikuje se od nekdanjih spalnih jopic tako po kroju kakor po niaterijalu: povečini uporabljamo zanjo prešito umetno svilo. Lepota m zdvavje Ohlaane bradne miš ce Ko je žena dosegla svoje pet in trideseto leto, mora kaj storiti, če želi. da ostane njena brada gladka in mladostna. Stvar, ki naj ji v prvi vrsti posveti pozornost, da se bo izognila ali da bo popravila ohlapno brado, je pravilna drža. Tudi telovadba, s katero se privadiš na pravilno držo brade in vratu, je koristna za izboljšanje bradne linije. Končno si lahko pomagaš še z lahno masažo in obvezo. Poleg pravilne drže so naslednje vsakdanje vaje dobre, da ohraniš gladko brad no linijo: Stoj pred odprtim oknom, dvigni brado in nekajkrat globoko dihaj. Zvrni glavo vznak in skrči ustnice kakor tla bi hotela žvižgati. Kavno sedi ali stoj in počasi spusti glavo vznak med pleča in dvigni prsa. Potem počasi zopet dvigni glavo. Te vaje ponovi šest- do osemkrat. Zaradi vratnih kit se morajo izvajati počasi. Naslednja vaja je zelo naporna, krepi pa mišice ob bradi. S to moreš začeli šele, ko si se zelo dobro privadila prvi, preprosti vaji: Povezni glavo tako, da se brada dotika prsi. Potem vrzi glavo vznak. Nato jo zvrni na levo, potem na desno. Tako jo počasi okrelaj z leve na desno, dočim li glava visi nazaj. Kakor omenjeno, je ta vaja sprva zelo težavna, je pa sijajna za ohlapno brado in bradne mišice, ki jih krepi. Tudi ta se mora izvajati počasi. Poleg vaj je priporočljiva tudi še masaža, Položi roke, z dlanmi navzdol, pod brado tako, da se konci prstov stikajo v sredi pod brado. Masiraj z vso roko, z dolgimi potezami navzgor. Potem položi desno roko na grlo (dlani navzdol) in masiraj proti levemu ušesu. To ponovi še z desno roko proti levemu ušesu in ponavljaj, menjajoče roki in smeri. Dvojno ali predebelo brado masiraj s trdnimi, močnimi potezami, če pa gre samo za ohlapno brado, masiraj trdno, a lahno. Pred masažo utri v kožo tkivne kreme ali mišičjega olja. Po masaži kremo ali olje, ki je odveč, obriši. Potem položi pod brado fro-tirko, ki si jo zmočila v vroči vodi. To zamenjaj z mrzlim obkladkom. Nazadnje si kožo namaži s tekočino, ki krči, in pusti, dn se ti posuši sama od sebe. Ce je brada posebno ohlapna ali debela, jo obveži z obvezo. Vzemi gazo ali kakšno tenko tkanino, približno 30 cm široko in 60cm dolgo. V sredino obveze položi primeren kos čiste vate, prepojene s tekočino, ki krči. Vata naj bo tako dolga, da sega od enega konca čeljusti do drugega, široka pa tri do šliri prste. Oazo zgeni preko vate. Tako pripravljeno obvezo položi pod brado, preko ušes in si jo zaveži vrli glave tako tesno, da ti ne zdrsne dol. Obdrži jo približno pol tire. V splošnem drži glavo pokonci, če sediš, stojiš aii hodih. DELAVSKI VESTNIK Kdo nai podpira brezposelne? Brezposelnost je strašna rana na človeški družbi. Vse države jo skušajo zmanjšati, zato ustanavljajo razne inštitueije, kakor borze dela, pomožne akcije, izdajajo razne socialne zakone itd. Vsi ti ukrepi pa brezposelnost seveda samo le omeje; ne bodo je pa odpravili. Vsako zlo se inora namreč zdraviti pri korenini in korenina brezposelnosti je v današnjem kapitalističnem gospodarskem redu. Mastni dobički, visoka obrestna mera, kupičenje zalog, beraška palica konzumentov, vse to mora roditi brezposelnost v vseh državah in jo bo rodilo, dokler ne bodo narodi prežeti z načeli pravega krščanstva. Po zadnjih statistikah je danes v U. S. A. brezposelnih delavcev 11,500.000, v Nemčiji 5,580.000, na Angleškem 2,856.828, v Italiji 956.857, na Češkoslovaškem 485.000, v Španiji 446.(00, v Be'giji 341.000, na Poljskem 288.000. v Avstriji 271.0(!0, v Franciji »2.000 na Holamlskem 110.000, v Švici 94.000, na Švedskem 83.000, na Danskem 80.000, v Rumuniji 88.000, na Madžarskem 32.000 itd. itd. To je ogromna masa, čez 30 milijonov ljudi, ki umira od gladu, čeprav je svet za vse dovolj bogat. In njihove družine! Ali morejo biti otroci teh revežev zdravi, sprejemljivi za kaj dobrega? Ti ljudje tvorijo žarišče ognja, srda in zaničevanja, jeze in sovraštva. Kdor ima srce In kdor veruje v Pravičnost, se mu pač morajo smiliti ti milijoni in mora misliti dvoje: Kdo je kriv tej bedi in kdo jo bo ozdravil. Današnja Kalvarija tolikih milijonov ima svoj vzrok v neizmerni sebičnosti posameznikov, — kratko v današnjem kapitalističnem gospodarskem r.idu. Za ozdravljenje pogrešenih metod v gospodarstvu, se dnevno javlja mnogo zdravnikov z raznimi idejami, predlogi itd. Ti recepti pa so bili vedno le samo obliž na zevajoče rane; nje same pusti vsak, take kot so, velikokrat pa tudi kdo vedoma dela drugače Glede zaščite, podpiranja brezposelnih delavcev, posebno po t. zv. pomožnih akcijah smo z ozirom na naše razmere mnenja: Plače naših delavcev so tako majhne, da si revež privošči kvečjemu še kruh, pa še tega ne vsak dan; zato gotovo ni pravično in utemeljeno, da se zaposlene delavce pritegne od že obstoječega plačevanja za brezposelnost še k izrednim dajatvam za t. zv. podporne akcije. Vsa družba, vsak jc po svojih močeh in vesti moralno dolžan prispevati za oniiljenje bede brezposelnih revežev. Izvede naj se predvsem taka brezposelna zakonodaja, kot jo imajo drugod. Danes je seveda tudi majhna žrtev težka; zato je pn bilo treba misliti na posledice že v dobi gospodarskega pro-cvita, »debelih« let. Sredstva za olajšanje bede brezposelnih bi bilo umestno dobiti enostavno od obdavčenja: raznih visokih dividend, velikih plat, kopičenje služb v eni osebi, previsokih najemnin, raznih »nepotrebnih« veseličnih prireditev, dalje od alkoholnih pijač itd. — Nikoli pa ni iskati sredstev tam, kjer je pomoč prav za prav še potrebna. Želimo snmo. dn bi razne podporne akcije obrodile dober sad; dalje da bi imeli vsi več srca za trpečega bližnjega, da bi se tako vsaj deklina razmere zboljšnle. IZ TEHNIKE O razbiianm atomov Sodišče delavskega zavarovanja V Ljubljani posluje posebno delavsko sodišče, o katerem pa naše časopisje molči. Molči morebiti zato, ker za to sodišče ne ve, ali pa zato, ker so razprave morebiti premalo zanimive. Seveda se marsikomu ne zdi zanimiva borba delavca za pravico, za košček kruha. Sodišče delavskega zavarovanja sodi o sporih med zavarovanci Okrožnega urada ter med Okrožnim uradom. To sodišče pa ne rešuje vseh sporov, ki morejo nastati med zavarovanci in uradom, ampak rešuje one spore, ki nastanejo rndi odškodnin in podpor ob bnlezni, ob porodu in oh nezgodah. Kadarkoli smatra član, da se mu godi krivica, se sme v roku 15 dni potem, ko je prejel odlok rentnega odbora Okrožnega urada, pritožiti nn sodišče delavskega zavarovanja. Naglasiti moramo, da je pritožba redoma dopusten samo zoper odloke realnega odbora, zoper druge odloke pa ne. Pritožbe ni treba kolkovati. tudi ni treba najemati odvetnikov, dn bi zastopali koristi zavarovancev. Delavska zbornica gre prav rada vsakemu delavcu popolnoma brezplačno ua roko na ta način, da mu sestavi tožbo in zastopa njegove koristi na razpravi. To sodišče je za delavce in za zavarovanje velikega pomena. Naše ljudstvo zaupa sodišču. Izrek sodišča pa naj bo za pritožnika ugoden ali ne, se inatra za pravilen. Pa tudi zavarovanje je pridobilo na ugledu, ker je poslovanje sodišča pokazalo, da Okrožni urad pravično dela, varujoč korif-ti posameznih članov, pa tudi celokupnega člonslva. Pomote seveda pri tako ogromnem aparatu niso izključene. Važno je vedeti tudi to, da ne sodi pri tem sodišču samo eden sodnik, ampak sodi pet sodnikov, od katerih jo le eden, in sicer predsednik-sodnik po poklicu, dva sodnika sta delavca, dva pa delodajalca. O sporni stvari torej razpravljajo ljudje, ki delo, delavske razmere in delavčevo življenje poznajo. Če pa delavec kljub temu ni zadovoljen z razsodbo, se more zoper to pritožiti na Stol sedmorice v Zagrebu. Tudi za to pritožbo ni treba odvetnika in je tudi kolkovati ni treba. Vendar pa so tudi te pravde precej drage za tistega delavca, ki pravdo izgubi. Kajti v tem slučaju mu sodišče ne prisodi potnih stroškov. Takih Izgubljenih pravd pa je predvsem kriva nevednost. Zato dajemo vsem en svet — kadarkoli misliš, da se ti godi krivica, se najprej prepričaj, kakšne pravice ti daje zakon o zavarovanju delavcev, šele potem toži. Deitavske ploče in brezposelnost V Nemčiji se vedno bolj ponavlja mnenje, da So brezposelnosti krive poleg drugih vzrokov tudi previsoke plače. To trdi tudi glasilo nemškega konjukturnega zavoda v Berlinu, ki uživa svetoven sloves radi svojih važnih ugotovitev in izsledkov. Omenjeno glasilo pravi, da obstoja eden izmed važnih vzrokov brezposelnosti v tem. dn so ob napredujoči raeijOnalizaciji delavske plače rastle v taki meri, da se velike investicije niso splačale. Racionalizacija bi imela uspeh le tedaj, če bi industrija potem, ko je bila racionalizirana, produ-cirala več ali pa z manjšimi produkcijskimi stroški. Toda zgodilo se je, dn se je dvignila produkcija od leta 1926 do leta 1929 za 180 enot, dočim so se plače zvišale za 142 enot. Velika nemška industrija i" orišla do poloma, delavstvo pn ob delo in za-R'už: k. Seveda se zdi človeku naravnost neverjetno, da bi mogle bili tudi delavske plače kaj sokrive brezposelnosti. Ob tej priliki se moramo spomniti besed Pija XI. ki je rekel v svoji okrožnici »Ob Stiridosetletnick, da so prenizke ali previsoke plače lahko vzrok, da ostanejo delavci brez deln. Soci-jalna pravičnost zahteva, dn se plače kolikor mogoče tako uravnavajo, da more čim največ delavcev dobili dela in primernih dohodkov za življenje. Ob tej priliki se nam zdi važno navesti še en vzrok za brezposelnost, ki pa pride predvsem v pošiev za Nemčijo. Za naše kraje namreč nimamo podatkov. Omenjena revija nemškega konjunktur-ii - ; zavoda trdi, da je eden izmed vzrokov sedanje iko brezposelnosti tudi naravna pomnožitev de-fcv. nib sil ♦>I) istočasnem umetnem zmanjšanju delu Od leta 1925 do 1931 se je pojavilo namreč na delovnem trgu 2 milijona in pol novih delavcev; toliko jih je namreč dovršilo šolo in začelo iskati dela. Istočasno pa so je vršila racionalizacija obratov. ki je povzročila, dn je postalo 20% delavstva preveč. Res se je v tem času tudi dvignila produkcij:; z a 20%, loda ker je padla potreba po delavskih silah ludi za toliko, je ostalo dva milijona in pol delavcev bre zdela in zaslužka. Cerkev drži z bogatini Nasprotniki Cerkve se kaj radi poslužujejo — če gre zato, da pridobe zase tudi delivstvo — že do skrajnosti obrabljene krilatice: Cerkev drži z bogatini. Dokazov za to trditev seveda nimajo, kvečjemu ti pokažejo katoličane, ki žive nekrščan-sko Ne vedo pa in nečejo vedeti, da je Kristusov nauk odpravil suženjstvo, da krščanska dobrodelnost podpira milijone revežev, dn je le Kristusova Cerkev zmožna vzgajati misijonarje — heroje in velikane, ki prinašajo najbeduejšim na zemlji luč Resnice. Kako drži Cerkev z bogatini, dokazujejo brez dvoma ludi papeževe okrožnice o delavskem vprašanju. Posebno značilne so v tem oziru besede Pija XI., ki za vrača trditev, da bi se Cerkev zavzemala za bogate. Pove pn odkrito, da so krivi nerazpoloženja, ki med nekaterimi delavci šo vlada napram Cerkvi, tudi katoličani (ne Cerkev). Papež pravi: Res je žalostno, častiti bratje, da so bili in so še, ki se imajo za katoličane, a se komaj spo-minji.jo tiste vzvišene zapovedi pravičnosti in ljubezni ki nnm ne veleva snmo. dniati vsakemu, kar je njegova, temveč ludi, pomagati potrebnim bratom kakor samemu Gosjiodu Kristusu, in kar je hujše, ki se ne boje iz |>ohlepa po dobičku pritiskati delavoe. Da, so celo Inki, ki zlorabijo vero snmo in skušajo z njenim imenom pokriti svoje krivice, da bi se ubranili popolnoma upravičenih delavskih zahtev. Njih ravnanja ne bomo nikoli nehali resno obsojali. Oni so namreč krivi, da se je moglo, čeludi neupravičeno, o Cerkvi sum* i in da st ji očita, kakor da se zavzema zn bogate, n ne meni za težave in potrebe tistih, ki so lako rekoč oropani naravne dediščine. Vsa zgodovina Cerkve priča, dn so Ii očitki nezasluženi in krivični, tudi okrožnica, ki obhajamo nje štiridesetletnico. je zadosten dokaz, da je le po veliki krivici mogoče Cerkev in nje nauk tako klevetati in grditi.« Zena in delo Ena najusodnejših posledic industrializacije je pritegnitev zene v tovarno; v tem trenutku sta uničeni žena in družina. Zena je v tistem trenutku zašla na tujo pot, na tisto pot. ki siluo redkokrnt pelje d0 pravega cilja. Ne glede na to, da je tovarniško delo za ženo nenaravno, njenemu telesnemu ustroju neprimerno in nezdravo, pušča tovarniško delo nn našem ženstvu še druge, zo človeško družbo morebiti še hujše posledice. Tovarniško delo podira človeštvu zadnje stebre, na katerih sloni naša kultura. Kdo naj nadomesti ženo — mater, ženo-vzgojiteljico, ženo-projiovednieo srčne kulture, razširjevalko dobrodelnosti, tolažnico žalostnih? Človeštvo skuša ubežati zlu na razne načine. Ustanavljajo se zavetišča za o!roke onih mater ki delajo v tovarnah, z zakoni se prepoveduje nočno delo za ženske, z zakoni se določa minimalna plača (pri nas to še ni urejeno), se določa maksimalni delovni čas itd. — Vidimo trud Mednarodnega urada dela, vidimo prizadevanje naše jugoslovanske zakonodaje (Zakon o zaščiti delavcev. Zakon o inšpekciji dela, Zakon 0 zavarovanju delavcev itd.), pa gre vendar na slabše. V Radnički zaščiti ugotavlja I. L., da ženske vedno bolj in bolj poplavljajo delovni trg. Člankar pravi, da se pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ves čas obstoja tega urada opaža, da je relativno vedno več zavarovanih žena, nasprotno pa relativno število moških zavarovancev stalno pada /ene so tvorile ob ustanovitvi Okrožnega urada '/, vseh zavarovancev, sedaj pa tvorijo '/.,. Težko je najti vse vzroke tega usodnega pojava Brez dvoma pa mora v mnogih slučajih Žena nn delo zalo, ker je moževa plača nezadostna. Toda čemu silijo v mesto in v tovarne dekleta iz dežele u bi mogle ostati na svojem domu in pri delu' ki je njihovim telesnim in duševnim lastnostim najprimernejše? Kapitalistični duh je znal s sredstvi, ki so mu na razpolago in z vztrajnostjo, ki ;e lo njemu lastna, vzbudili potrebo po ogromni množim nepotrebnih predmetov. Moda jc njegov priganjaj reklama pa uspešen snubač. Seveda je treba zn vse to denarja. Tedaj se pojavi kapitalist in ponudi dva ali Iri Din na uro in uspeh je gotov Ali je mogoč dvig naroda, države in človeštva v takih okolščluah? Zdrava družba bo nastala !e po zdravi družini; družina pa bo zdrava šele tedaj ko bo imela telesno in duhovno zdarvo mater Tovarne (m tudi pisarne) pa so uničevalci prave ženskosti in materinstva. Iz česa ie maleriia? Ko so starogrški modrijani ugibali, kaj utežno biti prava osnova ali prvina snovnemu svetu m je n. pr. 1'halos imenoval vodo, drugi zopet zrak, tretji ogenj itd., je Lenki p, »os (okoli 500 le! pr kr.) učil, da so poedini snovni predmeti med seboj ue ločijo kvalitativno, temveč samo kvantitativno, mno?t!mredstavljajo elektrone, negativne drobce elektrike. y-žarki pa so identični z znanimi Rdntgenovimi žarki. Kočni ostanek razpadajočega radija pa je takozvani radijev svi-. nec. Podobne lastnosti so našli na drugih radio-: aktivnih snoveh, samo da je trajanje razpadanja različno (krajše). j Električno tolmačenje radioaktivnih po'avov Te pojave je merodajno tolmačil Anglež Ru-tnertord, pod cigar vodstvom se še zdaj vršijo vedno novi poizkusi, kako rešiti tajnost zgradbe mate-rije. Njegovo tolmačenje je elektricistično Atom je, |H) predstavah, ki nam jih je dal fizik Bolir, nekak solnčni sistem v neizmerni miniaturi: okob pozitivnega električnega jedra (protona) kot solnca krožijo kakor planelki negativno električni drobci, elektroni, število elektronov, ki so z jedrom, tako zvanim pozitivnim protonom, v gotovem ravnovesju, je natančno določeno. Vodik na primer ima samo en elektron, ki mu odgovarja samo en proton, helij ima dva elektrona itd..; več ali manj komplicirano je sestavljen cel perijodični sistem elementov. Razpad radija obstoji torej v tem. da odletavajo z neznansko hitrostjo z a-žarki |>ozi-tivni protoni jedra, z iV/arki negativni elektroni, dočim so -.-žarki nevidni svetlobni žarki izredne prodornosti. Kako se vrši razbi a ne atomov? 1 Kar se vrši v naravi samo po sebi, ne na povelje. to bi veda rada proizvajala umetnim potom, kadar in kakor bi se ji zabolelo. Radij je namreč predragocena snov (en gram ga stane uad tri milijone dinarjev) in preredka (na celem svetu ga je do sedaj pridobljenegu okrog 500 gr), vendar pa so njegovi učinki, posebno v medicini, za človeštvo tako važni, a tudi za znanstvena raziskovanja tako odločilni, da skušajo učenjaki na vso moč, dobiti rndijeve učinke umetnim potoni. Naravnemu razpadanju radijevih atomov odgovarja umelno razbijanje alomov, kar Ivori eno največjih senzacij sodobnega znanslva. Kako se lo vrši? Razbili je treba v atomu kake prvine jedro, kar se zgodi na ta način, da to , jed ro >bombardiramo« z a-žarki. ki so jih v za-; četku dobivali iz radioaktivnih snovi. TI umetni a-žarki morajo imeti silon hitrost, ker so istotako „ Delavska podporna zveza v Washingtonn računa, da je v Sev. Ameriki brez kruha 27 milijonov ljudi, če upoštevamo tudi svojce brezposelnih delavcev. V angleškem rudniku Edgegreu se je vsled eksplozije smrtno ponesrečilo 28 rudarjev. 200 milijonov dinarjev je izgubilo delavstvo v Sloveniji zaradi brezposelnosti že v letošnjem letu Razdirajoči vpliv hitrih elektronov po aluminiju pozitivno električni, kakor je jedro, ki ga hočemo razbiti m se torej z njim kot istoimenskim odbijajo. Le če imajo čim večjo hitrost, |e tem verjetneje, da premagajo električno odbojno polje okoli jedra, prebijejo jedro in ga razbijejo. lako znaša na primer napetost električnega odbojnega polja jedra j>ri vodiku SOU.OOO voltov, pri uranu 15 milijonov voltov! Umetne a-, /J- in v-žarke dosežemo v posebnih vakuum i'eveh. kjer z uporabo zelo visokih napetosti podelimo negativnim in pozitivnim drobcem plinov, kovin itd. tnko hitrost, da lahko celo rndijeve žarke daleč presegamo. To visoko napetost do 15 milijonov voltov so dobivali sprva iz ozračja, kar pa je zvezano z nevarnostmi iti ni poljubno na razpolago. Sedaj pa je nemška tvornica AEG v svojih laboratorijih v Berlinu dosegla s pomočjo Marxovega generatorja v obliki nepojmljivo kratkih sunkov ogromno napetost 2.4 milijone voltov. Premagali so tudi drugo oviro, napraviti pri vakuum ceveh dovolj odjiorne stene in jih vsestransko zavarovati in izolirati, kar se je nu duhovit način |xjsrečiIo. Cockkroft in WuItou sta z uspehom poskušala ludi s protoni razmeroma neprevelike napetosti (125.000 voltov) in razbila lithijevo jedro. Morda sploh niti potrebna ni laka čezmerna napetost, na drugi strani pa ima nekaj vabljivega in neodolji-vega v sebi. stopnjevati napetost inorda celo do 50 milijonov voltov! V tem slučaju bi se dosegla skoro svetlobna hilrosl (800.000 km na sekundo), s čimer bi se učinek neizmerno povečal. Po načrtih razikovalcev dr. Brascha in dr. Langeja. ki sta ustvarila tudi omenjeno pripravo, gradijo sedaj pri isti tvrdki poskusno aparaturo za 7 milijonov voltov. Zanimivo je namreč, da je pri ujjorabi helija potrebna napetost 10—12 mi- lijonov voltov, dn ustvarimo umetne a-žarke. Za ustvarjanje /j- in v-žarkov pa zadostujejo že veliko manjše napetosti. Tako je potrebno za ^-žarke pol milijona in za v-žarke 2.7 milijonov voltov. Zato ze sedaj obstoječa naprava pri AEG nadomešča v pogledu proizvajanja rt-žarkov 10.000 kilogramov naravnega radija! Kaj pričakuje javnost od razbiian a atomov? Navadno mislijo, da se z razbitjem atomov sprostijo tako ogromne energije, da bo mogoče z ujlml goniti največje parnike po oceanu z enim *.m.m gramom premoga in pa - da se bodo dale uresničili sanje starih alkimistov po umetnem zlatu loda to so - za enkrat - samo še sanje. v »asih dosedanjih predstavah se nam namreč zdi sproščenje energij, ki so nabrane v atomu, no/no edino na (a način, da prično delati elektron. v jedro atoma, pri čemer se pozitivna in negativna elektrika izenači. To izenačenje pome ni uničenje snovi, ki se je pri tem prelevila v sproščeno energijo. Taki procesi nam pa do sedaj na nasi zemlji še niso znani. Tudi umetno izdelovanje zlata je za enkrat utojuja. Pa tudi če bi se na podlagi rabitja atomov po načinu Ivornice AEG jiosrečilo pridobiti zlato, bi sta! tak gram zlata 100 milijonov dinarjev m to pri ceni električnega toka le 30 par za kilovatno uro. . f^,.bi,se z nt>vim postopkom dalo nado- mestiti radij, kar bi posebno v zdravilstvu človeštvu prineslo nesluten blagoslov Profesor Hal-berstfldter in dr. Beck sta že pričela s poizkusi I' 1 l,g»lovita vpliv teh hitrih novih električnih žarkov na organizem. Med drugim pričakujeta tudi velika odkritja na polju strašne Šibe človešlva — raka. Pa tudi kemija in fizika si obetata novih vpogledov in spoznatkov v tako skrivnostne tajne, kako je zgrajen najmanjši in najzanimivejši snovni drobec — atom. Meteorji in radio Raziskave znanstvenikov, ki se jiečajo z opazovanjem meteorjev in njih vplivov, rezu Hirajo v glavnem v teh spoznanjih. Meteorji oddajo velik del svoje energije gibanja na jonizacijo zraka okrog njihove poti (j<5mi-ratl se pravi, napraviti zrak provod«i za elektriko^ l a jonizacija se razširi na več kilometrov dolžine in izgine šele po nekaj minutah. Ze večkrat smo na lom mestu obrazložili, kako vplivajo jonizirane zračne plasti na brezžični prenos. Radiovalovi se ob lakih plasteh odbijajo. Ce prihrum, večji meteor v naše ozračje, potem se vs.od zgoraj navedenih vzrokov pojavijo v radiu posebne vrsle motnje. Iz opazovanj in računov sledi, da ujame zemlja [»ribližno 1000 milijonov meteorjev na dan.. Povprečna teža teh meteorjev znaša približno en gram. V sjilošnem pa se gibljejo njih gmote med nekaj miligrami in več kilogrami Srednja brzina, s katero drve, se suče okoli 40 km na sekundo, njih pol v našem ozračju pa je dolga povprečno 200 km. Pol kilometra okrog svojega poleta jonizirajo kakor omenjeno zrak. Ne smemo se ustrašili zgoraj navedenega ogromnega števila meteorjev, saj se skoraj vsi, vsled zračnega Irenjn, tako močno segrejejo da se razblinijo in le tu pa tam pade kakšen na ze-meljsko površino. Na podlagi vseh teh razmiSljevanj je danes skoraj gotovo, da so med drugimi pojavi tuli meteorji povzročitelji jonizacije atmostorskih pluti ki so važne za prevajanje kratkih radio-valov. ' Opaž iz vezanega lesa Beton tlačimo v iz lesa napravljen opaž, ki se mokremu nde naknadno ometnvanic in zgla jenje in je nn tu način pridobitev na delovnem času- Pri zidanju železobetonskega mostu Mcino-nal Bndge v Ben Avou (Pn.). ki ima krasne loke so uspešno uporabljali na vseh vidnih ploskvah za oixiže vezan les. Iz istega vzroku so tudi pri poštnem poslopju v Chicngu lili vso vmesne stene nn to novi način. Eden in isti onaz iz vezanega lesa je uporaben do dvajsetkrat. FJektrilibacva form Kako zelo in naglo napreduje elektrifikacijo je razvidno iz podatkov National Electric Light A.ssocintion (Nela). ki nam povedo, dn se le štvovilo nn električno omrežje priključenih torm zvišalo tekom leto f zn okoli 4Š.0O0 na 609-000 Napram ]Ptu (924. pa /naša to narastek 29"5%. Vendar je število še veliko večje, ker je ni nogo farm. ki imajo svojo lastno elektrarno. Buroau of tlie Census pravi, dn je do aprila leta 1910 n.5% vseli poljedelskih obratov v Združenih državnh Amerike elektrificiranih in sicer 596.000 farm imn električni tok iz tujega omrežja in 249.000 pn iz lastne elektrarne. Iz teh podatkov lahko sklepamo, dn se [x>sliižuje. če je napredovalo elektrifikacija v isti meri Ko do sedaj, danes en milijon farm elektrike- IzoHrno sredstvo pyranol Po dolgih raziskavah je našln ameriška družb« General Electric Co- tekočino, ki se da porabiti kot hladilno in izolirno sredstvo. Ima vse dobre lastnosti mineralnih olj, ni pa gorljivo. Ta snov, ki se imenuje pyranol, se po svrhi uporabe Inliko izgotovi z raznimi fizikalnimi in električnimi lastnostmi. Kemično je jako stanovitna. Segretje na 150° in tromeeečni dotik z zrakom ne spremeni njene izolirne trdnosti. Vode sprejme tnko mulo vase, da se jc skoraj ne dn moriti. Specifična teža je večja ko ena, torej je pyr«noI težji od vode. Pri tvorbi električnih svetlobnih lokov v zraku, se ne tvori eksplozivna zmes kakor pri dosedanjih oljih, ki jih uporabljamo v elektrotehniki-"adi vseh teh dobrih lastnosti ee lahko mra-nolu obeta velika uporabnost MLADI SLOVENEC nmajB M. K.: Razbojniki i. Triperesna deteljica: Franc&k, Jožek iu Janezek so sklenili, da postanejo razbojniki. Pravi krvoločni razbojniki, kakršne so videli onega dne v kinu: sajaste obraze s0 imeli, razmršene lase, ostro nabrušene nože za pasom, samokrese v rokah in neznansko divje so gledali izpod nasršenih obrvi... Postali bodo takšni razbojniki in strah in grozo bodo vzbujali povsod, kjer se bodo prikazali. Glas o njih bo po radiu in po časopisih šel po vsem svetu — gromozanska bo to čast zanje! »Ampak,« je po resnem razmišljanju dejal Francek, ki je bil najbistrouninejšl med njimi, »ampak se moramo prej dobro pripraviti na to!« »Pa se! je kratko pripomnil Jožek, ki je bil najmlajši. »Pa se!« ga je ojx>našal Francek. -Poba prismojeni! Ali misliš, da je to kar tako? Kar tule na cesti in pri belem dnevu bomo govorili o teh važnih rečeh, ne?!« »Francek ima pravk je modro posegel v besedo Janezek, ki je bil najstarejši. In je učeno nadaljeval: s Imeti moramo sejo, da se do dobra pomenimo in napravimo načrt. In sicer zvečer in na kakšnem samotnem kraju, kajti razbojniki se posvetujejo samo ponoči in v samoti.« »Ja.*: je močno zaskrbelo Joška, .'.ja, ampak zvečer me mama ne bo pustila ven.« »Seveda te ne bo pustila, če jo boš vprašal,« je prezirljivo dejal Janezek. Izmuzni se od doma, pa je!« »Ja, ampak polem bom pa tepen, se je »grozil razbojnik Jožek oh mislih na očetovo šibo. »No, ti si mi res junak!< se mu je posmehoval Francek. Razbojnik hočeš biti, pa so očetove šibe bojiš!« »Nič se je ne bojim k je užaljeno ugovarjal Jožek in da bi to svoje junaštvo tudi dejansko dokazal, se je samozavestno vzravnal in odločno vprašal: »Torej — kdaj?« Janezek si je s paicem iu kazalcem važno podprl brado, nagubal čelo in po kratkem svečanem molku dejal: »Jutri zvečer ob sedmih pri Sršenovem kozolcu ua gmajni. Ampak, fantje, glejte, da pridete zagotovo!« »Velja!« je soglašal Francek in krepko »daril Janezku v roko — Jožek pa je moško sledil njegovemu zgledu--- 2. Sršenov kozolec, ki je napol podrt Ln strohnel stal »redi samotne gmajne, so fantiči predobro poznali. Tam je bilo njihovo zbirališče, kadar jim je šola le preveč zasmrdela in se jim je zahotelo namesto dolgočasnih učiteljevih naukov — veselih iger in zabave. Tam so se igrali ^razbojnike in žandarje« in prirejali Ijute vojne med Indijanci in belimi lovci. Tam so se mastili z vsakojakimi dobrotami, ki so jih nakradli po sadnih vrtovih in v domaČi shrambi. Kratkomalo: ta kozolec je bil njihov drugi dom in najzaupnejši njihov prijatelj. Marsikatero norčavost i.i marsikateri greh mladih fantičev hi vede! povedati, če bi govoriti znal; tako pa bo vse le skrivnosti do konca svojih dni hrnnli v sebi in jih ne bo nikoli slišalo človeško uho. Solnce je Irudno tonilo za daljno goro, ptički so s svojimi veselimi pesmicami odhajali spat. Le murni so neumorno prepevali dalje svoj »čuri-muri« in črn netopir je zdaj pa zdaj hušknil mimo samotnega kozolca in se izgubil v senci bližnjih dreves — drugače jo bilo tiho vse. Noben list se ni zganil, nobena bilka ni zatrepetala... Tedaj — ko so od nekod daleč zadoneli zamolkli udarci stolpne ure — so se iz mraka prikradle tri drobne postavice. Rili so to naši ljubi znanci: razbojniki Janezek, Francek in Jožek. >Smo vsi?« je slovesno izpregovoril Janezek, kakor da ima okrog sebe zbrano takšno trumo, da je prešteti ne more njegovo oko... Vsi!« sta soglasno pritrdila Francek in J ozek, ki nista hotela motiti svečanosti trenutka. Torej sedimo, fantje!« je pokroviteljsko ve el Janezek in sedel na trhel štor. ki ie »tal poleg kozolca. Francek in Joško sta se brez besede pokorila njegovemu povelju in spoštljivo sedla na tla. Tako se je pač spodobilo, kajti jasno je bilo od vsega začetka, da bo vodja roparske tolpe Janezek ... --Najprej,« je s pridušenim glasom začel Janezek-, ko je# orlovskimi očmi pozorno pre-motnl vso okolico in se prepričal, da jih ne poslusa nepoklicano uho, »najprej se moramo pomeniti, kako ^e bo naša razbojniška tolpa imenovala. Francek, imaš kakšen dober predlog?« Ja, hm,« se ja v zadregi odkašljal Francek. ki ni bil pripravljen na lo vprašanje, »zaenkrat se nobenega. Ampak počakaj, nio-goce mi kaj pade v glavo.. To bi trajalo predolgo, je zamahnil z roko Janezek- in se obrnil k Jošku: Pa li. tovariš?« Jošku je vsa kri bušila v obraz, tako se je čutil počaščenega s tem vprašanjem. In je bliskovito pomislil jn se domisHl: Kaj pa, če bi se imenovali .Trije tički'?« »Ali si neumen? ga je zavrnil Jauezek. ■Taksno otročje ime! Nekaj takega mora biti, da bodo ljudem že ob samem imenu vstajali lasje! Potem bi svetoval, je zmagoslavno povzel Francek, ki je medtem napeto premišljeval in iskal v sebi, poleni bi svetoval, da se imenujemo ,Crua roka'! To se strašno imenitno in skrivnostno sliši.« To tudi ni nič! se je namrdnil Janezek. Je že preveč obrabljeno ime. Nekaj čisto novega mora biti.. Morda pa .Strah gmajne*?« je iztuhtal in predlagal Jožek. Kaj še!« je znova odklonil Janezek in se ponosno vzravnal. Že vidim, da l>o morala obveljati moja. Torej poslušajta: imenovali se bomo .Klub črnih vragov'! Francek in Jožek sla /. neprikritim občudovanjem pogledala poglavarja Janezka in vzkliknila v eni sapi: >Pa res! .Kluli črnih vragov' bodimo! Veljak \ Torej sprejeto,« je samozavestno dejal Janezek iu segli so si v roke. (Dalje.) ZA BISTRE GLAVE -.»—•—«—»■—■»—».■■■■......... ... ......................-........ !zpopoln!evalha: P smo Miklavžu Takšna je letos ■noja želja: mamici prinest zdravja — -- — OČku preskrbi službo v tovarni, meni pa kruha kupi v — — — Sestra domov naj se vrne iz tujine, s sabo prinese naj vsaj tri — — — Uslisi me, dobri mož. lepo le prosim! (Leto dni v srcu to željo že — —) — Da bo spet sreča k nam prisijala. da lie bo mamo vedno — — — Na mestih, kjer ležijo tdaj črtice, postavile zraven spadajoče besede. Vsaka črtica pomeni en zlog. Bna od pravilnih rešitev Itn izžrebana zu na grade. KeSItve pošljite najkasneje do četrtka 2-1. t. m. na naslov: Količkov striček. uredništvo »Slovenca v Ljubljani. Kdor ubogim daruje. Rogu posojuje. Kdor malega ne Časti, velikega vreden ni. Kaj pomaga glava prebrisana, srce pa hudobno in robasto? Hej, da ste poznali... Hej, da sle poznali deda Lahkonoga! Čvrst ko hrast va,m bil je, gibčen kakor žoga. Vedro čelo, lahke noge in očj sokolje ... Kakor mladec vam po klancu dirjal gor in dol je. Pa zakaj, vprašali boste, bil je tak? Pa zato, ker nekdaj bil je mlad junak. Mesto vina — mleko pil je v mladih dneh. ad ravje si ohranil je, mladost in smeh. Zgodbica brez besed Kaj se je zgodilo, ko je mali ribič namesti, ribe »ujel »lar škorenj in »a v Ijutem razočaranju brcnil na/aj t vodo? Rešitev: Tedaj je na svoje gromozansko presenečenje videl. kako so it likornja padle tri debele, lepe ribe... Nekaj drugih rešitev t Ivan Tratnik, učenec III razr. v Domžalah: Ko je mali ribič brcnil škorenj nazaj v vodo, je tudi sitni štrbunknil za njim .., Pavla Jezemik. učenka lil. razreda v Domžalah: škorenj je čofnil v vodo. mali ribič pa se jc prekucnil vznak ... Vlado j ka Rodič. učenka I If. gimnazije v Ljubljani: Ko je brcnil škoreuj v vodo, mu je voda odnesla trnek, ker ga je bil v ljuti jezi vrgel preveč Ii kraju reke. Ko se mu je jeza oladila in Je hotel dalje lovili. Je ves žalosten zapazil, da trnek plava sredi reke. za njim pa vse polilo lepih rib... Ves polti jo je mali ribič ndhlačal domov .. Hajka Rodi?., učenka III razr. m. S. v Ljubljani: Tedaj mu je spodrsnilo in čofnil je v vodo — kjer si je jezo kaj hitro ohladil... Lepa bi bila ludi VI. slika, ki hi kazala, kako se mali ribič, na peči suši in kislo drži — medtem, ko mu mati suši edine hlače, ki jih ima v tej ljuti krizi... Janko Rok. učenec I. razr v Ratečah: Ko je mali ribič brcnil škorenj se je /godilo ravno nasprotno, kar je on hotel: škorenj je o«lai na suhem, vrli ribič pa je padel v vodo.. . Štefka Jenko, učenka (?) razr v Ratečah pri Škofji Loki: Tedaj je zgrabila velika ribu za trnek in odnesla presenečenemu ribiču trnek in palico. . Potem je še enkrat poskusil svojo srečo in -pet ujel škorenj namesto ribe. Užaljen in praznih rok jo je popihal domov... Za nagrado je bila izžrebana Cilka Slirn, učenka IV. razr vadnice v Ljubljani. Reslfeva cesta. ki je edina Iziuhlala tej zgodbici pravilen konec — Dobi knjigo ^Mala trojka . Joža Vovk Ozre se nazaj. Ponosno stoji grad na griču. Daleč zadaj je že, zelo daleč. Tako lepo sameva, kakor bi bil postavljen zato, d? pazi in varuje vse. kar je okrog njega. In ves lep je grad, ves Del. Preje, ko je šel proti njemu, je bil ves žalosten, črn, tema je kraljevala v njem in žalost. Zdaj pa je kakor lepo, svetlo otroško oko. Oj z Bogom, beli grad, Grogec jezdi proč. on jezdi naprej. Grogec mora za srečo ki je v gradu ni našel. Prijeten je grad. a ni dom sreče, nesreča je nad njim In v hipu je spet videl tisti prizor: Slepi kralj, slepa kraljica, slepa kraljična Zlatolaska, ki je bila lepr. kot roza sredi vrta, kakor cvet na oknu. In spet je videl, gledal v mislih: Sredi noči strašna prikazen ubitega kralja z ognjenimi očmi. O, to ne more biti sreča, sreča je drugje, slepa ni. slepa tn nuna ognjenih oči. Sreča mori biti lepa kot pomlad, mora biti sladka kot zrela jagoda tn dobra kot rdeča, smehljajoča se cesnja ... Spet je napel vajeti in vzpodbodcl konja. Jezdil jc naprej in srečaval ljudi Vsak ga ie začudeno pogledal. Saj še ni nihče videl tako mladega m lepega jezdeca. In ta jezdec ima gosli ... ' »Kam jezdiš, gospodič mladi,'< ga je nekdo zvedavo povprašal. »Karn? Ne vem, kam« je Grogec kratko odgovoril tn dirjal naprej. »Res, kam prav za prav jezdim? Ali drži ta pof k moji materi? Pa ne moreni zaiti. Saj imam gosli seboj, gosli mi kažejo pravo pot. Kamor grem je prav, gosli ze vedo, kje je moja mati in kje je moj dom. In gosli vedo tudi, kje je moja sreča ...« In jc brezskrbno jezdil naprej. Ljudje so se radovedno ozirali za njim in se spogledovali. ■ Prišel je do korita, kjer se je konj ustavil, j Žejen jc bil in je pil. Ob cesti pa je stal berač in je slonel na ograji. Ko pa je zagledal lepega jezdeca, je snel klobuk spoštljivo z glave in se mu približal »Visoki gospodič, kaj malega bi vas poprosil. Star sem, ubožec.« Cesa pa želite5 vpraša Grogec dobra-I hotno. »Kaj malega, karkoli. Morda kak novčič.« Berač sc je tresel pred Grogcem in prav malo pričakoval od tako visokega gospoda. Milo-| ščino dajejo le taki ljudje, ki imajo še sami malo. Ali Grogec je imel dobro srce. V srce se mu jc zasmilil ubogi berač. Vzbudilo sc mu i je v duši toplo sočuljc Do /daj ni še nikoli j ! srečal berača, odkar je sam kraljevič; v gradu ni bilo nič revnih ljudi. In revež je berač, je pomislil, star je, pa ves raztrgan in še lačen | nemara po vrhu. Premalo prosite, dobri mož, v?- premalo, i Jaz vam dam vsega, česar si poželite Vsega!« Berač sc čudi in strmi v Grogca, kot angel sreče se mu zdi. Obraz ima lep kakor cvet, katerega berač ni še nikdar videl Dobrota mu J sije iz oči. »Morda bi mi preskrbeli obleko, dobri gospod, tako sem raztrgati" Pa vendar je dobri berač to rekel bolj v šali kakor za res. saj je videl, da ima Grogec sam malo obleke iu da bi bila tudi ta njemu mnogo pretesna »Dobro; novo obleko dobite.« Konj se ie napil, Grogec pa sc je zravnal na njem, prislonil gosli k rami in zapel s svojim nežnim in čistim glasom. Berač pa je stal sredi ceste oprt na palico in se čudil. Očarali so ga lepi glasovi Grogčevilt gosli. Nepremično je stal sredi ceste in buljil z velikimi in začn- | denimi očrni v Grogca. kakor v prikazen. A ko Grotrec zapoje, se pri prvih njegovih i STRIC K O V KOTiCEK 428. Drugi kotičkov striček! Zvedela sen. i/ S%R ttok;,i 'JV1 dri'K1 prijazen nm u, i i. ,U,il J,az UP",U Pisa,i- Povedati ti " ' '"«««' sestrico Danico, obe pa imava Betfija. P« t, ne ve*, kako ga |nMVi, radi! Be sns 'h/ii? 'T kru^- miši hišf Ko i ^ ki *<-' približa doli „ t'„H Je J' hil bo,, širok kakor ooig in tudi renčati se ui znal. . to soli sem šla včasih /. Jožkom ua uaio )>. P mZ"S?r ........ iimu"° samo ^eiflja »TE i travniku smo zakurili in pekli kostanj. škoda, da ni bilo Tebe zraven, b , pomagal peč, Ali si Ti že kdaj jedel j.^en Pridi io ohi J«fi .""""' '"'I' i»ko dobre mamico, i nui jo obiskal! Lepo te bo sprejela Ve vem L .i bo pa rekel naš Belfi, kadar prideš kerTe ne m,' zna. Upam, da mi kmalu odpišeš I 1 v Lepo te pozdravlja s lavi c a J a z b i n š e k učenka H raw. n St. Vidu pri Planini ' Dragu tflaviea! Kar -e prijaznost. Iiče. sem J r. Sl,(' l"'ijazen g,»pod |n č,. ■),. za ,ruCP ' ^ Mline ne Z)„|uži„, ztale medalje ,„ pS ne dlel nobeml, medalij. ,„,„ mo.aš inVeti za to \ ii i n-i i T 110 vY,koiakih '»"'Kil' zaslug. - zale /ji,' 1" 'i' -« - preučene stvari zale. zato — v kkupyj imata pa Belfi. ja, kt ne zna drugega kot renčati in ostre zobe ka miViV i" jl>s,i ."uibri ,l"1,!> Kt,r lasje so I'" I'1''-1-" i« zobje so ,„i z, čel, šklepetali ko se«, to-le čital . . Strah in groia - torej takšno zverino imata s sestro *» bratca? Ne. kaj lakega! Iu potem še praviš, d« « imata radi Res ljubezniv in prijLIHra.oc S ki samo renči in o-tre zobe kaže! Res -rčkau In z*i K* ta le k' t b0li ;irok ,:;,kor LJuba inamka sftati!? " m0rP,a C ",ko,<> P®" • že kdaj jedel |>ečen kustanj, me vpra- r.".T ST'0 surovett" že jedel, pa bi pefenaga 5 Hoz"»ni r«r,1P«a '''jaka, ki s|„ ,„„ ,{V1, „X,itLb.n0 ,Ul!a: [>0l,',j'' i««"- Kadar mu polet, želodec kruli m gn nima s čim potolažili - jo mahne „,, Rožnik med borovnice i„ tam san,eK„ sebe pase, dokler ni .(t. Jeseni p, se do sitega nap-surovih kostanjev _ i„ na Vse grlo hvali Bog!, da »ko lej.o skrbi zanj. Surovi ko>tanji. trdi ta dijak, surovi koKtauji so imenitna jed in se mu prilegajo bolj kol sitemu ocvrte piške. Bo že najbrž res vse to - amj.ak kljub temu Ti surovih Kostanjev ne iiriponrfani preveč ......'"p na/,1!n^ povedati š«- lo. da dobro. pr«;dobro vem. koga -i mislila / onim Belfijem Ruta Je lo. val ku/. I in ne vajin hraler Se,n ono zgoraj napisal - ker pač drugega nisem vedel ln znal in ker bi bilo drugače p|s,„„ prekratko ii, predolg,,,-asi,„ ■ • ■ J»z »em t, navihan in tič m i. to in ono. kaj? ZImmjoiiiI Količkov slrlček 424. Dragi Kolirkot strirek! Zelo me vr*p.i moja. pa če bi samt •:« Salomona vpraiala za avet, bi Ti on najbrž ne znal svetovati v tnko kočljivi zadevi. Kako naj torej znam ja«, ki sem v modrosti in učenosti daleč zu Salomonom!? Nekaj bi rad« podarila mami /i god. praviš, nekaj bi ji rada podarila, pa nimie nič.. Kjer nič ni. se tudi nič vzeti ne more. Am pnk da dokažem vesoljnim Jeseničani, kako zna Količkov slriček v modrosti včasih tudi samega velemodregH kralja Salomonu jKise-kati, Ti svetujem: f/.|irr>si si nekje SojK-k rož. S tem šopkom |K>jdi do mame. lejio ji |K»g|ej v oči in ji deklamiraj tole nmjo pi-rtmioo. ki se je moraš naučiti na pamel: Mamica! Za god ti voščim mnogo »reče in veselja. Naj se dsne« uresniči vsak« tvoja srčna želja Tale skromni šopek sprejmi v znak hvaležnosti globoke za vse. kar storile zame so le Ivoje dobre roke Mamica! Ljubezen moja ne usahne kakor cvet; še nad grobom II bo klila Bog te živi Je sto lel! lako napravi in bo maina bolj vesela in zadovoljna, kakor če bi ji podarila cekin. I,epr pozdravljena! Količkov striček besedah berač strese po celem telesu in se prestraši. Njegove raztrgane cape so bile naenkrat nova, čisto nova obleka iz najdražjega blaga. In kakor je bil berač star, trd in ves šepav, je od samega presenečenja in veselja skočil kvišku in berglja mu je padla v prah. Ni mogel od samega začudenja spregovoriti nobene besede in preden sc mogel Grogcu zahvaliti za to dobroto, je Orogfc vzpodbodcl konja in zdirjai po cesti, svojo nof naprej. Berač, ki ni bil več berač, je dolgo stal sredi ceste in strmel za Grogcem Začel se ir ogledovati in otipavati. V žepu je našel net t Znanost in kriza Ameriški tirni Zeppelin Neznosno dolga svetovna gospodarska kriza je prizadjala človeštvu veliko trpljenje. Vodilni kulturni delavci iščejo odgovora na vprašanje, kdo je vsega tega kriv. Znani francoski državnik Jc-seph Caillaux ie nastopil z obtožbo znanosti in tehnike. Novi izumi in boljši stroji hočejo prav za prav pomagati splošnemu blagostanju, odpraviti zamudno in zdravju kvarno rut'no delo. A pod sedanjimi razmerami ta napredek le pomnožuje brezposelnost. Kupna moč obubožanega ljudstva nazaduje, dočim mečejo tovarne na trg vedno več blaga. \ trgovini vlada zastoj. Podjetniki propadajo. Revščina narašča. Človeštvo je zašlo v začaran krog. Gospodarski napredek, ki bi moral biti blagoslov, postaja prokletstvo. Znani francoski matematik Emil Borel je objavil v odgovor na te napade zanimivo razpravo: »Ali je odgovorna znanost za svetovno krizo? Tn dokazuje, da je tehnični napredek samo sredstvo, orodje, ki utegne biti koristno ali škodljivo. Za krizo jo odgovoren samo socialni ustroj naše družbe, ki na svoj način izrablja znanstvene uspehe. V idealnem primeru, v kmečki ali obrtnikovi družini ne more povzročiti novi stroj nobene krize. Kupljen tovorni avtomobil prihrani čas mlekariri, umetno gnojilo lajša delo na polju, motorne statve večajo produkcijo. Vsi družinski člani imajo poleni več Časa za počitek in razvedrilo, manj dela in več zaslužka. ne da bi imeli povod za prepir in zavist. /al. vladajo v javnem življenju drugačne razmere. Podjetniki in delavci, trgovci in kupci, |K>samezni okraji in dežele so vedno sebične. Pod temi okoliščinami uveljavljajo raz-bčne skupine relativno koristne i/.ume, a se pri tem ne menijo zn splošni blagor. Radi tega narašča brezposelnost kot posledica tehničnega napredka. Novi izumi niso olajšali suženjstva tudi v najstarejši poznani kulturni dobi. Ko so vpeljali Rimljani pod Avgustom vodne mline, ki so jih spoznali pri vzhodnih narodih, je napovedoval pesnik Antipater Te-salijski zlato dobo za sužnje pri mlinskem kamnu. Seveda se je motil. Egipčani so rabili tako zvani Arhimedov vijak pri nainaknnju polja. Rimljani so izrabili le črpalke v rudnikih. kar je pomenilo velik uspeh. Pozneje, v srednjem veku, uiso poznali ljudje podobnih strojev ler je poplavila voda neštevilno rudnikov. Kljub temu so vladale po napriHlnih španskih srebrnih rudnikih pod Rimljani grozovite razmere. Klasični pisatelji so zapustili pretresljive slike mučeništva na |>očasno smrt obsojenih rovnih sužnjev. Toda. ali je bila res »uiiio tehniki ■ dgovorna za to trpljenje? Cail- I X laux obuja slične pomisleke, ko pripoveduje o novi velikanski elektrarni v Alzaetji. Stala je 550 milijonov frankov in bo prihodnje leto ta/svetila sedem departementov. Shajala bo s 125 delavci. To pomeni, da bo izgubilo zaslužek 1075 ljudi izmed onih 1200, ki so bili zaposleni pri dosedanjem elektrovodu. Razen tega se elektrika ne bo nič pocenila. Vlada je iz različnih vzrokov naklonila podjetnikom monopolsko pravico. Torej bo nova elektrarna samo vir dobitkov za velekapitalistično delniško družbo, a ne bo prinesla nikakih ugodnosti odjemalcem. Predavatelj po pravici obsoja tak napredek. Toda, ali je odgovoren samo tehniški napredek za te razmere? Ce sežigajo in mečejo v Braziliji kavo v morje, to nikakor ne pomeni, da ne bi moglo človeštvo porabiti zalog. Tako zvana nadpro-dukcija«; izvira samo iz sebičnosti pridelovalcev, ki ne marajo znižati sedanje visoke cene. Ko je podarila brazilska vlada dunajskim brezposeln i tn 600 ton v Hamburgu izkrcane kave, so se takoj dunajski trgovci pritožili vladi in zahtevali odklonitev danajskega darila, ki jim bo povzročilo velike izgube . Gospodarska zgodovina dobro ve. da nikakor ne pomenita izdatna letina ali ribolov sreče za pridelovalce in prodajalce, ki se bojijo strahovitega padca cen. Iz lega razloga so kurili v Ameriki lokomotive s koruzo ali predelovali v Skandinaviji polenovko v umetno gnojilo. Imamo celo v politični ekonomiji tako zvani Kiugcv zakon v obliki enačbe, ki dokazuje, da naraščajo žitne cene v letih lakote neprimerno bolj kakor pomanjkanje kruha.. To pomeni, da zaslužijo kmetje pri slabi letini mnogo več kakor v rodovitnih letih. Vsi ti pojavi so posledica nasprotnih, -ebičnih zahtev posameznih razredov. Tehnični napredek ni odgovorni ta razvoj. Cuillaux ne razume vzrokov svetovne krize, če predlaga, da se mora zajeziti anano-t s pomočjo neusmiljenega obdavčenja novih izumov in moderne strojne opreme. Taka politika hi pomenila samo kratkovidno nazadnjaško. Zalo pa mu pritrdimo lam, kjer poziva človeštvo, da bi sp spomnilo velike resnice: Brezvestna znanost pomeni smrt duha. Ta smrt bo požrla človeštvo, če se ne ho zavedlo nevarnosti. Res, občutimo v povojnih letih, da brezvestna, nezavestna, sebična znanost nikakor ne poglnldja naše kulture, temveč jo podira in pači. Človeštv i se l»o rešilo krize samo lakral. kadar bo prožit znanstveni tehnični napredek s krščansko, v j. soko človeško sorialnopolititno Jiiševnostjo. Tirni Zeppelin rudi Združene ameriške države so zgradile tirni Zeppelin, ki bo začel v Philadelphiji svojo krožno vožnjo |K> Združenih državah. Je to električni voz, katerega kolesa so iz gumija. Pri izdelavi so imeli inženjerji pred seboj načrt nemškega iu francokega tirnega /eppelina. Brzina voza bo baje bajna Palača Toltekov Švedska e kap edicija, ki jo vodi dr. S. Linua in ki je oitkrila že premnogo ostankov iz dobe Toltekov v Meksiki, je otlkopala zdaj razvaline palače, katere starost se računa do 2000 let. Ima pa 40 velikih dvoran. Ogromna stavba ima skritih premnogo umetnih dragocenosti. Izkopali so jo v bližini S.m Jitan Teotihuacana. Najnnvoj-r iiknpaninc v llcrriilanumu Umetniško izdelan vhod v patricijsko hišo v ller-rulanumu. ki ga je leta 70 po Kristusu uničil istočasno s Pompeji vulkanski izbruh Zadnje izkopanine jnsno pričajo, kako visoko je stala takratna kulturna doba S fca«»o v morje Po vesteh iz Rio de Janeira. glavnega mesta Brazilije, so farmarji kavnih nasadov potopili konec meseca oktobra t. I. 10,250.000 vreč kave. Le tako nanrej. gospodje farmarji! Madridski berač Gospodarsko krizo so začutili tudi madridsid berači, katere nazivajo z zvočnim imenom Por Dios. Odkar je vrednost pezete padla, a živež se IHMlražil, ne morejo živeti z naprošenimi milodari. ko so dognali, da ta drobiž, ki ga navadno dobivajo, ne odgovarja niti polovici onega pred dveina letoma, so se dogovorili, da nc bodo sprejemali darov i/pod 10 par. Torej nočejo več tradicionalne perrle chice (drobiž v znesku 0.05), marveč le -perrlo gordo (0.10). Znamke ruskega carja Nedavno je bila prirejena v Londonu razstuva |K>štnih znamk; la razstava spada med najzanimivejše dosedanje izložbe te vrste. Med mnogoštevilnimi zbirkami je bila tu ludi mapa znamk bivšega ruskega carja Nikolaja II.. ki je bil zaian kot strasten filatelist. Ko je leta 1013 naročil tako serijo Romanovih, ni le sam podrobno pregledal načrtov, marveč je tudi sani nadziral tisk. Serijo teh znamk je nato izdala poštna uprava ob priliki •Vletnice Romanovih. Izdelek teh 17 znamk j« stal 250.1 M>0 rubljev. Car Je bil na to izdajo znamk posebno |>onosen, saj je bila čisto ruska. Osnovo so izdelali najboljši ruski umetniki, bakrorez«- pa znani ruski strokovnjaki. Meti risarji moramo omeniti /.lasti Ballbina, Larina. Lancera, a med bakrorezi Ksidija, ki je splošno znan. Carju je bilo predloženih 1270 načrtov, a od teh jih je izbral le 17. Vendar je bil toliko priklenjen na ta šport, da je dal zase izdelati vse ostale načrte in tako je imel kompletno zbirko. Ko so carjevo obitelj po zmagi revolucije odvedli v Tobolsk, je vzel car med drugim s seboj tudi to zbirko. Toda, ko je moral v .lekaterinovo, je ostala ta v rokah njegovih stražarjev. Po smrti carske rodbine je obdržal znamke neki letalec. Ta je zbirko poslal po anglrških diplomatih v I-ondoii. Končno je neki kupec to zbirko v celoti kupil in jo podaril londonski izložbi. Odhod Cnnnda Vse države in vsi kontinenti imajo imena, katera segajo globlje v zgodovino in imajo večjidel resen izvor, •Cauada. pa izvira iz dovtipa. Ko so Spanci in Portugalci jadrali vzdolž obale Severne Amerike proti severu, so dospeli do pusle in ska-lovite obale. Tedaj je zaklical neki mornar kapitanu: lii ni ničesar!- Nič pomeni v portugalskem jeziku nada-. a tu — ca . Torej: Ca nada!« To ime je ohranila na novo odkrita zemlja do danes. Oglarji na delu Zakonca med seboj. — Moi prvi mož je bil stokrat pametnejši od tebe. — Mnogo pametnejši najbrže ni bil, sicer bi te nc bil vzel. Krepak odgovor. Znanemu jezuitu Roh-u je rekel nekoč neki čevljar, da ne gre k spovedi, ker mu je zoprno, da bi dejal: »Jaz ubogi grešnik . . .« P. Roh je odgovoril: »Temu se kaj lahko odpomore, le recite: Jaz prevzeten, ošaben čevljar ...« Še ena krepka. V av-dijenco je bil priglašen državnik. Ko pride pred sv. Očeta, mu ta ponudi prižo tobaka. Toda državnik je ponudbo odklonil z besedami: »Tej strasti nisem bil nikoli vdan.« Na ta pikri odgovor mu de sveti oče: »Če bi bila to strast, bi ji bil ti že davno zvesti služabnik.« Učinkovito. Je pomagalo vašemu možu zdravljenje pleše? — Pa še kako! Ko 's dobil račun si je že lahko izpuhi dva topa las. I H ■!■■ I'll lllll lil'I IIM UMI I IBIMUflll» —HI I Provandein Skiji že čakajo... Jadje se vračajo !Po statističnih podatkih vemo, v kolikih množicah romajo Judje v svojo nekdanjo domovino, Palestino. Za čas od 1. oktobra 1932 do 31. marca 1033 je bilo razdeljenih 4600 naselitvenih dovoljenj. Od teh je 2700 moških potnikov v starosti od 18 do 35 let, 1500 neporočenih žensk od 18 do 35 lel in končno 300 moških od 36 do 45 let. Po informacijah iz krogov cionistov pa vemo. da se bo število novih naseljencev v Palestini zvišalo na 67."i0 oseb. Vse to je posledica zadnjega judovskega kongresa, ki so ga cionisti imeli v Florenci. Tam so namreč Judje sklenili, da si bodo znova osvojili Palestino. Zemlja očetov« mora postati Zemlja sinov«. Opozorilo prešičercjcem! Znameniti belgijski preparat, znan sirom sveta, ki prepreči bolezni pri svinjah in jih zredi za 2—3 mesece poprej. Tovarna tega izvrstnega preparata je v žel ji, da ga porab Ijajo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, (ia ponovno zniža cene Izkoristite priliko in kupite takoj pri Vašem trgovcu orir ginalno škatljo ca. 880 gramov, ki stane sedaj samo Din 25"—, in hitr i se bodete prepričali o istinitosti naših trditev. GARANCI1A. V slučaju neuspeha vzamemo neizrabljen« količino nazaj in vrnemo ves denar Ako ga v Vašem mestu ne dobite, pišite nam in mi Vam pošljemo vsako količino. Navodilo uporabe se nahaja v našem jeziku v vsaki škatlji Generalni zastopnik as« Dravsko banovino Josip Junc, ljubliana, Vrtača 4 Zadnikarjeva: »Kako jc mogoče šilarci, da ima kar tri služiknje?« Mlakarjeva: »O, prav lahko. Vsako soboto in nedeljo igra s služkinjami karte in jih obete za ves zaslužek,- »Kaj pa pišeš, Martin?« Svoj novi naslov za paznika, da bo poslal za menoj božično pošto...« C1TATELJEM ZA NEDELJO Sieroszevvslei: Preljuba, nesmrtna... Ilf in Petrov: L. Mikus - Ljubljana priporoča uvojo zalogo tožnikov šolni n i kov io sprehujalnih palir Popravila točno in solidne Kakor golazen, ki je zazidana v luknji starega zidu, je sedel Stanislav Sokol že dobro leto v celic-i velike ječe. Nihče ga ni obiskoval, zakaj imel ni ne sorodnikov ne znancev v mestu. Zdaj pa zdaj mu je vendarle kaka skrivnostna roka poslala trohico tobaka, sladkorja, čaja in kako staro oguljeno knjižu-ro. Pustila je tudi v pisarni ječe nekaj rubljev. Vsakikrat tedaj je bilo Sokolu tako pri srcu, kot je siroti, če se ji kdo mehkobuo in ljubkovalno dotakne duše. Mehka toplina se mu je razlila po ledenem srcu, čutil je. da ga tam nekje ljubijo, da mislijo nanj... Čutil je, da je zopet delec tistega mogočnega vala, ki pljuska ob »svetove*:, čutil je, da ima brate. Začel jo hoditi po celici in pope vat i: »Hej... bratje, v vrsto se vstopimo! Enodušno, z roko v roki!" Ali o tistem valu je vedel zdaj zelo malo in le za kratek čas mu je oživela duša. Sivkaste, vlažne stene so kot ogromen polip trdoživo i/sesale i/ njega vsakršno misel, vsakršno barvo in vsakršno čuvstvo. Z njegovih mladih lic je ginila rdečica, ginila je kri z usten, ki so bile nekdaj sveže, gasnile so ko zvezde jasne oči. Zgodilo se mu je, da je lahko po cele ure zavzeto sledil muhi, ki je slučajno pala v njegov podzemski svod in letala po njem. V glavi in v prsih mu je kot plesnoba rasla v zmerom debelejših plasteh smrtna, presunljiva pušča, slvkasta, vlažna, ogabna ko stene, ki so ga obdajale. Kaj se godi po svetu, je izvedel samo toliko, kolikor mu je sosed z leve aH desne s> trkanjem dopovedal... Nekega dne, ko so imeli tovariši kakor po navadi prikazni, je njegovo pozorno jetniško uho ujelo v običajnem šepetu neobičajne zvoke. Zazdelo se mu je, da stopajo pazniki nekam tišo in oprezneje, jetniki pa, ki hodijo mimo, se vedejo nenavadno drzko in hrupno. -Tovariši! KonstHucija! Svoboda!« je za-donel iznenada po hodnikih presunljiv glas. — Potem je bilo slišati ropot, tope krike, zmerjanje po poljsko in po rusko, slednjič so se vrat" s treskom zaloputnila. Sokol je planil pokonci, in čeprav ni verjel. je kljub temu drgetal kot list trepetlike in je pazljivo prisluškoval, stal je tik pred vrati, pripravljen je bil, da pri priči plane ven. Kur se odpre majčkeno očesco v vratih in paznik vpraša osorno: •i »Čemu stojiš lu?« Delavec mu je obrnil hrbet, ulj od vrat ni odšel, še nekaj časa in : očesce se je v brezsilni ziosli zattesnilo, mačji koraki so za-drseli dalje po hodniku. Stanislav je nestrpno čakal, da se vrne sosed z desne strani, slišai je namreč, kako so ga vedli pravkar na spregled. Navsezadnje se je razlezlo znano mu škrlanje zunanjega omrežja in številni koraki so se hitro približali njegovim vratom. Vedno silneje se je tresel: Kaj je to? Je Ji res — svoboda?! Zapahi so odleteli, pri vratih se je pojavil orožnik, za njim pa dva vojaka. - Požalujle na progulkuk (Izvolite ua sprehod!) Jetnik očividno ni razumel, za kaj gre, topo je strmel na podvojeno stražo. »Požalujle na progulku! jc z zadovoljstvom ponovil orožnik. Stanislav je stresel z glavo, ni mogel spregovoriti. " Ne hotite? Kak ugodno!.. .< Vrata . . se zaprla. 0-tal je sam, začel je hodili po celici in se trudil, da bi prišel 'v ravnovesje. Kmalu se je oglasilo zamolklo trkanje in znani koraki v sosednjem podzemskem svodu so ntu oznanili, da se je tovariš vrnil. Počakal je, da so se pazniki oddaljili, nalo pa nestrpno potrkal. Enkrat... še enkrat... dvakrat... trikrat! Enkrat... dvakrat... trikrat... štirikrat ... enkrat... dvakrat... »Kaj je slišati? Ali je res konstitucija?« »Ne vem. Žena je dejala, da so nekaj ogla- sili ... da hodijo po ulicah z zastavami... da so na trgu ubili veliko tlačanov... da je bila okrog pregraj tudi bilka ... Več ni povedala c. — je i/.trkal sosed. Sokolovo uho, ki je bilo izvrstno izurjeno in je bilo lahko pozorno ua dve strani, je ujeio mačje korake, ki so se plazili za vrati. Dal je lovan.su znali in je odskočil od stene. »Ofieece se je odprlo. Zopel trkaš?! Ja/. te bom že uatrkal!.. ..« Jetnik je odgovoril na vprašanje z zanič-Jjivimi molkom, a slišal je, kako je nato paznik odšel k sosedu, kako je odprl vrata in ga začel zmerjati, pretil mu je dolgo in .se mu rogal. i o jo pomenilo, da bo treba odgoditi trkanje do mraka. Oženjeni sosed ni kaj rad tvegal, zakaj imel je kaj izgubiti. Sokol je hodil nekaj časa po celici, ali ni se mu hotelo povrnili ravnovesje . Vse je kipelo v njem. Skozi okno, motno kol zenica slepca, je proseval z. zgornjega dvorišča krasen dan, skozi odprliuo pločevinastega »na-mondnika«, ki je visel pred kukalmn, je gledal košček sinjine, pozlačene s soncem bel oblaček z napuhlo grudjo je plul po ni.-m. v neskončnost stremeč... Sokol je pristavil mizic«, se prijel z rokami za omrežje in splezal naravnost do kukala po odsekani, poševni vdolbini okna. Prižol je obraz k železu in prisluškoval, slastjo je vdihaval hladen zrak... Presenetila ga'je globoka tišhia mesta... Nikakih krikov in zvončkov, m kakega ropota voz. ki razbijajo po neravnem tlaku ... Edino od daleč, od zelo daleč je pia! neizrazeu, skupen hrup, mi mol, podoben ječanju viharja... Jetnik je tako zamaknjeno poslušal, da ni opazil, kako se je >oče-sco' že davno odprlo, kako so že hreščftii oprezno odmaknjeni zapahi... Takoj dol! Ne veš. kaj je zapisano v pravilih?! Povedni bom načelniku, naj te vtakne v temnico in li da lo kruha in vode! Slišiš?!< Delavec, ki je visel na omrežju, se še ganil ni: v daljnem hrupu je zaznal zvoke, ob katerih mu je srce utripnHo in zaplalo, kot da ga je prebodel blisk. Paznik je skočil k njemu in pra potegnil za nogo. Sokol je nadel na tla. Proč!« je kriknil. se oprijemal mizice in bolel planiti pokonci. Paznik se je umaknil in segel po samokresu. Za hip sla si stala nasproti drug drugemu in so merila z žareči mi očmi, a z ulice so -zmerom razločneje prihajali čudežni zvoki... Srdite delavčeve oči so se oviažile, paznik se je umaknil mnnraje in preklinjajo. še se ni.-o zaloputnila vrata, pa je jetnik že zopet visel na omrežju. Na ulici so se grdile nepojmljive stvari... Pesem je umolknila, a čuli je bilo razločno muziko več lisočere množice ... Gredo, že gredo!... Nege jim umerjeno in težko stopajo po trdem tlaku, uad njimi šeJeste zastave... Prokleli pločevinasti namordnik«! l/.biti ga, zlomiti za vsako ceno!... Pripognil se je. pričel trgati.. Znmao! Predaleč... Ne dosežejo roke... Oh. da bi uzrl le za toliko, kot bi trenil z očesom, njih preljube obraze in jim pokazal, da jih kljub mukam in vezem zvesto in goreče ljubi kot poprej!... Nenadoma je zašumelo in se dvignilo kot Sovjetski Robinson ogromen val vzburkanega morja! — Že se ruši stari red, Po njega smrti bomo mi živeli: Skupno bode naše delo, Skupen bode sad imelo... Curkoma so lekle delavcu po obledelem obrazu solze. Nenadoma se mu je zazdelo, da je vztrepelaJo zidov je, ki je na njem slonel, v ječi je odjeknila topa pesem, kakor rjovenje levov: žalo pa le naprej, le naprej pojmo jo, pesmico... Smučarska nebesa se zopet odpirajo, zaenkrat seve samo v najvišjih Alpah. s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi vskladiščenja in eari-njenja izvršuje najceneje prva jugoslovanska transportna d. d. SCISEJ^K.ISKt & CG., Maribor, Mlejska cesta 16. ~ Telefon štev 2041 Lrednislvo ilustriranega dvotednilui >Pro-letarski pustolovec je hudo pogrešalo za mlade ei (atelje primernih napetih leposlovnih prispevkov. Uredništvo je sicer iiuelo v zalogi več rokopisov, a niso bili pravi. Odlikovali so se po pretirani solzavi resnobnosti. Kratkomalo bi utegnili mladega bralca prej dolgočasiti kakor ga prikleniti. A urednik je izrecno zahteval povest, ki bi dobesedno priklenila bralce. Urednik je sklical sotrudnike. Po daljšem ugibanju so sklenili, da bo treba kljub vsemu naročiti celoletni dolginski roman. Samo nadaljevanje te»a romana Ivi utegnilo zvišati zanimanje lahkomiselne mladine za prepotreben mladinski časopis. Uredniški brzi sel je oddrvel s pismenim povabilom k pisatelju Cigaoovu. Prihod-i nji dan je že *eJe! Ciganov na buržujskem ši-! rokem divami v kabinetu glavnega urednika. Ali me razumele? mu je hitel urednik 1 pojasnjevati svoje zahteve, napisati morale j nekaj zanimivega, svežega, polnega napetih j pustolovščin. Ah razumete, kaj zahtevam? Naj bi bil ta roman kratkomalo sovjetski Kobin-son Crusoe. Hočem, da se čitalelj naravnost ne bi mogel odtrgati od vsake nove številke časopisa. Dobro, spisal bom Robinsona, je kratko i dejal pisatelj. A ne pozabite, du ue sine lo biti uava-j den Robinson. Potrebujemo samo sovjetskega \ Hobinsona. Kuj |>a! Saj vem, da ne potrebujete nobenega ciganskega Hobinsona! Pisatelj je bil kralkobeseden. Takoj je bilo videti, da resen posloven človek. I11 rer, je bil roman dovršen ločno ob določenem času. Ciganov se ni preveč oddaljil i od velikega izvirnika. Spisal je Hobinsona, 1 kakor ■ o zahtevali! Ta cilj je bil inerodajen /.a vso vsebino. Sovjetski mladenič je doživel brodolom. Va-j lovi s0 ga vrgli na neobljuden otok. Ostal je sam, brezpomočen sredi mogočne tropske nn-I rave. Srečal jo neštevilne nevarnosti: zverine, j ovijalke, pripraviti se je moral ua dolgo dev ! ževno dobo. A vztrajni in delavni sovjetski Robinson premaga vse na prvi pogled nepreniag-| ljive težkoče. SovjeUki raziskovalci ga najde-| j° tri leta pozneje zdravega in zadovoljnega. Ukrotil je naravo, si postavil hišico, jo obkolil ; z zelenimi vrtovi, udomačil kunce, si sešil iz j opičjih repov rusko srajeo in navadil papigo na vlogo budilke — vsako jutro 11111 je klicala: Pozor! Odejo na tla! Odejo na tla! Prični-; 1110 jutranjo telovadbo! Prav dobro! je rekel urednik. Udotna-! čeni kunci so mi posebno všeč. To je sijajen i in popolnoma sodoben domislek. Saj veste, 1 kako se I rudi vlada, da bi navdušila delavce ; za rejo kuncev. Ampak ... veste kaj... nisem na jasnem glede temeljne misli vašega romana.': Oznanjam boj človeka /.oper naravo,« mu ! je kakor vedno kratko odgovoril Ciganov. Dobro, a kje je tu poudarjena sovjelska misel?« >V papigi. Saj nadomešča pri meni papiga sovjetski radio, ki mladino kliče k vajam.« ■ Papiga je res dobra. Tudi bujni vrtovi 1 okoli hiše niso napačni. Vse to odgovarja pro-letarski vzgoji. Ampak... nikjer ne srečam nobenega vpliva sovjetske organizacije. Kje imate, na primer, mestni sovjet? Kje jo vodilno poslanstvo strokovnih zadrug? Saj veste, da hoče vlada predvsem navdušiti mladino za javno udejstvovanje ... Ciganov se je nenadno razvnel. Odkod pa naj vzamem sovjetske urade? Saj se godi dejanje na neobljudenetn otoku!« ; Tisto je že res, popolnoma prav, na ne-1 obljudenem otoku. A kljub temu je mestni siv , vjet nujno potreben činitelj. Jaz sicer nisem j pisatelj in umetnik, a vendar bi vam nujno I priporočal, da poudarite pomen sovjetskih vplivov. Prosim vas, storile to. Saj bo to dejanje samo poživilo. Kako pa, če je neobljuden otok izhodišče vsega dejanja povesti? Kaj bi bolel Roliinson med ...« Ciganov je slučajno pogledal uredniku v oči in obstal sredi stavka. Oči so bile tako pomladno nedolžne, kakor marčno nebo sinje in prazne, da je sklenil pisatelj popustiti. Saj imate prav.' je rekel in dvignil kazalec. Seveda! Kako le, da nisem poprej pomislil na to možnost. Naj bo! Torej se bosla rešila dva brodolomca: naš Robinson in predsednik mestnega sovjela. In še dva odbornika, je neizprosno dodal urednik. >Joj!« je zastokal Ciganov. »S stokanjem ne boste ničesar opravili. Potrebujemo dva odbornika, da bodo seje sklepčne. Razen tega ne pozabilo na aklivno komunistično mladenko. Pobirala bo članarino. < Cemu pa potrebujete še dekle? Pri kom bo pobirala članarino?- -Pri Hobinsonu, seveda. Ampak... ^aj bo Robinson vendur lahko izroči] članarino predsedniku otoškega sovje, la! Saj to predsednika ne bo utrudilo! »Zelo se motite, tovariš Cijj.anov. Opo/.ai jam vas. da je lo absolutno prepovedano. Predsednik sovjela ne sine poslali deklo za vse in osebno zalezovali vsakega člana, da bi V nov čil iirjsnev !.•<• \*! !,<(,» ., i I , ,is.\ I ■ - - j- - • av, » • »>»• »• v/viiv»i m m -lil*- no razmere. Predsednik se mora zanimali izključno za resne, odgovorne, vodilna opravke.' No, če jc lako. bom rešil ludi vestno mladenko,. ,<> je vdal Ciganov. Veste kaj: prav za prav to ni lako napačno. Saj bo dekle lahko poročila predsednika ali magari tudi Hobinsona. Potem ho povest se bolj zanimala bralce. Ne, ne. i/, vaše moke ne txi kruha. Ne smete uhajati v nezdravo buržujsko erotiko. Zasebna ljubezen je samo na poti javnemu delovanju. Naj j »obira dekle samo članarino in jo varuje v oklopni blagajni.« Ciganov se je nemirno premaknil na di-vanu: Oprostite, a na neobljudenem otoku nikakor ne smejo najti oklopne blagajne!« Urednik se je zamislil. •Saj res. ampak ... l,e počakajte!« je za-klieal. Imate takoj v prvem poglavju prelep odstavek, ki naju l>o rešil težkoč. Popisujete, kaj vse o vrgli valovi na obalo z ROhinsonom in predsednikom vred. Naštevate tu različne stvari... Sekiro, lovsko puško, husolo. sodček ruma. steklenico zdravila zoper gnilobo dlesne. je svečano naštel pisatelj. Le črtajte, prosim, rum, je pohitel pri-pomniti urednik, ne smeva podpirati alkoho-liznia... in potem, kaj hoče tu steklenica /. zdravilom zoper gnilobo dlesni? Kdo ga bo potreboval? Zapišite rajši steklenico črnila in predvsem na vsak način oklopno blagajno.« »Zakaj ne morete pozabili le nesrečne blagajne? Saj bodo vendar lahko spravljali članarino kje v duplu krušnega drevesa. Nihče je ne bo ukradel.- »Nihče? Lepa reč! Imamo dosti lakih oseb, ki bodo samo prežale na ugodno priliko: poleg Hobinsona in predsednika sovjela še oba rešena odbornika iu seveda vodstvo na-bavljalne zadruge... Kaaaj? Zadnigarji so --e tudi rešili?« je plašno vprašal Ciganov. Seveda! Samo zadružništvo vodi do socializma! Zdaj je zavladal molk ... Nemara bodo morali valovi vreči na oiok se mizo za od borove seje? je strupeno vprašal uvlor. »Se-ve-da! Tovariše morava postavili v okolico, ki jim bo omogočila delovanje. To je najina prva dolžnost. Ne pozabite torej na vodo za govornike, predsednikov zvonček in prt. Sicer bodo lahko prinesli valovi katerikoli prt. zelen ali rdeč. Na noben način ne maram kratili prostosti vašega ustvarjanja. Nisem cz.kosrčen. Ampak, dragi moj, veste, kaj morale storiti predvsem? Pokažite nam za-ved no p roleta rsko množico, široke sloje razrednih borcev! Tisto boste že razumeli, da valovi ne bodo utegnili prinesti na otok še širokih slojev- borcev, se jo uprl Ciganov. Saj se tega ne da spraviti v sklad s snovjo. I^e pomislite! Valovi bodo popolnoma nenadno vrgli na kopno več deset tiso? ljudi! Temu se bodo krave smejale!- Veste kaj?< je pripomnil urednik, nekoliko zdravega bodril nega, veselega smeha nikoli ne bo pokvarilo celotnega vtisa. »Ne in ne! Jaz vam pravim, da valovi lega nikoli ne bodo napravili. » Valovi? Kaj hočete z valovi?' se je nenadno začudil urednik. Saj vendar ne morem shajati brez valov. Kako lx> sicer dospela delavska množica na otok? Saj je to vendar neobljuden otok!« Kdo pa vam je rekeJ, da je neobljuden? Nikar ne delajte zmede! Poglejte, kako lepo sem vse uredil. Postavimo, da imamo otok ali še rajši samo polotok. To so zanesljivejš- tla. Na leni polotoku liodo doživeli junaki niz zanimivih, novih, napetih doživljajev. Bodo vodili nabavljalno zadrugo iu nenadno so bo izkazalo, da poslovanje ni v redu. Komunistična mladenka bo razkrinkala nerednosli pri — no, recimo, zopet pri plačevanju in pobiranju članarine. Široki sloji bodo priskočili dekletu na pomoč. Naposled se bo pVedsednik sovjela skesal in javno priznal svoje jio^re-ške. Lahko boste zaključili dejanje z lelnim občnim /.borom polotočanov. To bo jako učinkovita. res umetniška slika brez vsako leti-dence. No, in to je vse. Pika. Kaj pa bn z Robinsononi?« je zašepetal Ciganov. Saj res. Dobro, da sle me spomnili. Robinson je res odveč. Le črtajte ga! Kaj hočemo s tem bedastim. zastarelim cviliinožem?« Zdaj razumem obupnim grobnim nov rokopis.' ■Izvrstno! Na svidenje! Le ustvarne nam novo umetnino. Ah, saj res, vaš roman se pripenja z. brodolomom. Veste kaj, črlajle brodolom. Saj ae potrebujemo nobene ponesrečene ladje. To je nekom neumestna simbolika. Brez nje bo roman se bolj napel. Ali ni ros? No, vidite! Na svidenje! Želim vse najboljše' (»Izveelja«, Moskva, oktober 1882.) HPiiil&aglSglSHBIBMHH vso, je rekel Ciganov z lasom, »julri bom prinesel izdelujejo.se najnovejši modeli otroških in igralnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalui stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki frnnko. Tribuna' f. B.L., tovarna dvokoles in otroškjh vozičkov Ljubljana, Karlovska resta št. 4. 191 A. V.: Drevo v bregu V On gu drevo stoji, proti nebu oselile veje moli in neslišno kriči: 0 mu j Bog, blagoslovil si me bil. svojo roso in luč in toploto si bil name razlil, da bi rodil. Skrbno sem nosil svoj plod, gu v dlaneh dvigal solne u in oblakom ria,H. .s koreninami sem tipal v šir in v niz, srkal sokove in jih pošiljal plodu v žluhtnost in rast. In sem vedel zakaj: V koči tam doli vdora stanuje, zdihuje, se ubija, premišlja in ne doumuje: Moža ji vzela je vojna, otroke je vzela tujina, srce so ji raztrgali in v kosih odnesli. Pa vendar še živi... Čemu, zakaj in — od česa naj iivi? Malo njivice in v pusti rebri kostanj — to sem jaz — nad vsem pa gajžla biriška. Največ se name zanaša, ki sem košat in skrben, ki sem ji krušni oče. 0 moj Bog, Ti sam si mi bil dal, žlahtnemu, zrusti v pustem bregu, vroč kočarska pokolenja v bedi časov, misleč na vdovino stisko. Za krušnega očeta si me bil postavil, o moj Bog. In bil sem Ti pokoren, Stvarniku, vsemodremu in vsedobremu. Zato leto za letom sem jim bil, >nim t koti, jeseni zadnji up, i« jih nisem nikoli prevaril. | Letos pa — u moj Bog — | še sem bil čakal prvih mrazov, I da plodu dodobra razklenejo ječo, 1 ko je prišla, oprezuje. tuja dvojica — vdova v koči bolna leii — se vzpela name in »tolkla z mene, nai sem še tako držal, zadnjo jezico. S polnima vrečama sta tiho odšla, oziraje se nuzaj name, in doli na kočo — volkova ... Uplenjen, okleščen, oseliel stojim sedaj tu v bregu in ne vem, kako naj obstanem od sramu in gor ja pred vdovo, ki sem ji krušni oče in jeseni zadnji up. Kako naj obstanem pred njenim pogledom, o uioj liog, od sramu in gorja? Zdim se. kakor pastir, ki je izgubil ovco, zadnjo ovco gospodarici vdovi, j o moj Bog. Zakaj mi nisi dal, da bi mogel za njo, za ovco, da bi jo iztrgal volkovom i in jo vrnil, zadnjo, j gospodarici vdoviP | 0 moj Bog — — in volčje so tudi lačni in tvoje stvari — — — o moj Bog, vse se mi mede. Čudei napravi in daj, da v drugo rodim, drugače v zmedi in sramu zdvojim, o moj Bog ... V bregu stoji osehlo drevo in neslišno kriči. Žrjovova Frančiha potegne Kiišari pred ludmi lorlo s hsihta zdraviti. No pu se sen ne zato tja šla. Bila je fse-lele živina. Pn čiite, ka sen še tail vidla! Krave pn biki so meli okoli šljaka nekše plove, rdeče, žute pa še čilo zelene krabatlne. .las sen en cajt gledala, ka bi lo pomenilo. Ker pa sen le ni mogla gor priti, sen pa fseerio eno kravo pitala, či ba zaobiti ne tisto bik: »Zakoj pa moš toti krabatl okoli šljaka?. Te pn mi je rekla: »Ja gnes sen to dobila za premijo. — .la pa zelenega si tudi dobila?« —• : Ja, jas sen dobila zelenega, ker pre detelco rada jen. Ova polek mene pa mo rdečega, ker pre runo rada je.« Kimala sen zglavoj senoto, kak je zaj fse zmešano, dn že krave smejo nositi tote krabatlne. Se provin, ka je gnes že fse naopak na toten pUklaven sveti. Ja. pa to še je ne najhuje, či so tudi krave s svojo modo malo napre prišle. Samo nekaj še mi zaj ne gre vglavo. Zvedla sen, ka so tisti, ki so meli najlepše krave, bike pa tejaee, za to še peneze zastoj keoj dobili. Ja, vete. tak je zdaj na sveti. Tisti, ki, že kaj mojo, tisti še kcoj dobijo, tisti pa, ki nič nemajo, listin pa še tisto čejo fkraj vzeti. Pa še nekaj sen čtlla na tisten sejmi ali ka je že bilo. Naše je tan tak kšajt guČa tistin kravan o nekši pulitiki ka so fse krave pn biki z menoj vred zijali pa jezike viin držali. Mislili so takak jas. ka je to kakši novi runkl ali nova detelca za živino, kero so še le zaj v totoj griži znajšli, ka bi živina kmeti peneze delala namesto gnoja. Ja. vete, lidje gnes fsefele skiišovlejo, kak bi prišli Priporočamo Vam našboljše šivalne stroie in kolesa fldler - GltITZNfiR Švicarski pletilni stroji DUBIED /aloua v Kranju: edino le pri tvrdki Trgovina Levičnik Jos. Peteline, Ljubljana Telet. št. 2913 za vodo. Telef. St. 2913 brezplačen |iouk v vezenju. Večletno jamstvo. leži do penes. Jas pa le to provim, ka zaj kmeti sploh nedo nticali penes. Zato pa bodo zaj dobili zakon za' dugove. Hvala Bogi, ka inan jas že teko dugov, da lehko od interesa živin. Frtaučhu Gasil ma beseda Da je svet sfrderbani. to že dogu ven. Da pa je tak zlo sfrdčrbani, na to pa sen še kumaj zodjo nedelo gor prišla. Juj, kak sen zaj rada, ka sen Kiišari že zodjokrot viin povedala, ka ga več ne-mren rada meti. Pa te sen še najč ne znola za to. kaj zaj ven. Šele s »Slovenca« sen zvedla, kakši karuzjak pa lažnivec je moj prejšji pajbor. V cajtingah se van livoli, ka sen jemi pre jas pisala, ka va se v Lotmerki znajšla. Vsi, ki ste mojo pismo šteli, lebko prsežete, ka je o kakšen J/)i)nerki v jen ne bilo nikšega guča. Jas sen tiidi bila v Lotmerki pa Klišara sploh dozdaj nesen nigi vidla, ka šele da bi žjin kaj gučala. Da pa je Kdšar tan okoli hoda, to pa rada verjen. Se inajo takši karuzjaki kak je un ge šte kakše dikline. Jas pa sen ena poštena prleška puca in nečen biti nikša karuznica. Kiišar je najč ne teko vreden, ka bi si jaz svoj vozger ali smrkel v jega zbrisala. In kak se van lepega dela! Provi, ka sen ga jas pre za peneze fehtala. Ti bogo siroče! Jas bon jega za peneze fehatla, či pa že od negda ven, ka ma v priftošlni takso sušo. da si ga je ša pr fajer- verkarih shrona, ker se boji, ka bi se jemi duma od same siiše vužga. Ti Kiišar, če bi zaj tvoj ksiht v roke dobila tak bi te deno viin naredila, ka ne bi zna, ali maš zodji tol napre ali predji 161 odzaju. Teko ti poven: pasko mej, či te ge srejen, teš ti vida, kak ti bon okoli viih zobhodla. Sploh pa te najč več nečen viditi, pa nič s toboj meti. ti karuzjak grdi. Bog vari, ka bi mi gda ge napre priša! Zdaj man ali tak že driigega pajbora. Totega so mi naša tetira naštimali. Zaj de pač te ali ednok gostovanje. Samo zaj v adventi ne, ptoli dere de fašenk. Zato pa si moren zaj svojo vistvo v red spraviti. Najprej si namenin nekaj živine kcoj kupiti. Samo ena koza je le premalo za ženitev, či glih je zaj griža. To še že more en kozek poleg biti. Zato sen zodjokrot šla na nekšo živinsko ra-stovo. Štela sen si eno fest kravo ali bika kupiti, ka bi na zimo malo piltra kcoj pri kriihi mela. Bilo je tan fse puno I ud i. tiidi takši, ki so me mogli poznati. Pa me je nibeden ksiht ne šteja najč po- jest sni jm iou dons use neki druz-gu pisat, pa učaseh že tku nnnese, de pride kej druzga umes in in usa štrena zmeša. Kene, zdej en čas že gre sam za naš tejater, ke sma kar se cirkuza am tiče, že vornga naredi. Cirkus je od-nesu jugosluvanske meljončke lepu čez grenca, mi pa lo-lika lepu gledama za nim, ker pu toč zgunit nam tku nč na nuca. Astn, zdej pride tejater na vrsta. Scer meljončki pa tejater jirou nč skp na pašela. zatu tud ud ine-Ijončku nč guvurl na borna. Tle gre za ena druga reč. Scer je vse skp en šinor, ampak kamplama se pa le pušten med saba. In kdu je tega uržah? Veseli vinograd . kdu pa druh. Ta »Veseli vinograd sa tku hitel ud ush plati trgat in uberat, de prou gvišn na najdeš nubenga grojzda več u nem. Nubedn pa na puve, ki je prou-zaprou ta vinograd, a je na Tršk gor al 11 Gadu peč. Jest b se tud rad udeležil te trgatve, če jirou na-hter strašil zabaulaja čezn. druh ga pa spet na tnorja prelivali, še Nemca kličeja za priča, de je res faju. Seveda jesl pr te reč na morm rečt nč gvišnjra. ke nism biu zrnun. Ampak tulk pa le tolika i>uvem, de sa guste in pa klufute use sorte, kar vam tud lohka dukažem brez de b Nemce klicu na pumuč. iz temla resničnem dugodkam. Lejte, moja guspudina ma enga strašil luštnga psička. Kličeja ga »pinčerl«. Ta pinčerl je skori Iku brihln, kokr kašn člouk. Sevede brat na zna, pisat pa tud ne, ampak zastop pa use in tud uboga, kar 11111 rečeš. Gespudina ga ma strašil rada, jest pa tud. Temu psičke sni prnesu na Martinuva nedebs ke ni bla več predpisana šledua in sma se prou dobr mel, ud kusila en ceu bedrček piške, de b se mu ja bi prkupu. Pa veste kua je naredu? Mal je puvohu, pol 111 je pa hrbet, al kok se reče tistmu dele telesa , ke maja psički rep gor ubešen, ubruu. Jest sni niislu, de se na upa Iku fajn rči ugrizni, ke nahter kuški sa tud sramežliu, še bi ket Ide. Noja, pa sni spet stopu predn in mu začeu punujat list bedr pred gobček. Pinčerl pa hud, de nkol tacga. Še ugriznu b me limal. Tku je začeu lajat, de je guspudina z druzga štuka prtekla dol pu štengah pugledat. kua se je zgudl. »Ježeška, kua se je pa zgodi mojmu šoclne,« je zurjula in me udrinla proč. »Oh, prou nč,« sin tulažu gespa. »Jest sin mu prsparu ud kusila en bedrček ud piške, de b se kužek mal pusladkou. Sm se mu tou holt mal pr-šmajhlat...« »Kua pa mislte? Moj pinčerl ja na mara pišk. še dobr. de vas ni ugriznu,« je rekla gespa, ga uzela u naroči in ga udnesla dol na duriše med liste kište, ke jli maja gespudine prpraulene za smetarja. Ke sin čez en čas pugledu skus vokn, kua dela pinčerl na duriš, sm pa vidu, ke je uleku iz ene kište pouhne nasnage ena na pu gnila kust in ja s takem veselam hrustu, de b hmal še jest dubu apelit nujna. Ja, vite, tku je zdej na svet. Lde tud nisa nč drgačn. Kua b se pol špeteral med saba, kua je dobr. kua pa ni. Guste pa klufute sa holt use sorte, kokr sni reku. Nahter rad brska ja pu gnoji, druh jia spet raj fjolce duhaja. Jest nubenmu na zamere 111. Sej b blu douhčas na svet, če b bli usi Ide glih. E11 razloček more bt na usaka viža med ldmi, drgač b na nucal tolk narudneh zaslopnku, ke b lobka use edn upravu. Na svet je že use tku prerajtan, de je za use prou in de nubedn glih prekratk na pride. Astn zatu raj use prgmah pestima kokr je, de nas kdu na ugrizne, kokr b mene hmal pinčerl ugriznu, ke sm mu ud piške beder punuju. F. G. Snedicijsko podjetie LJUBLJANA TELEFON ŠTEV. 20—60 IN 31—60 . R A. N Z I N S R prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora. Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili. Ifaho se veselim noti ko bom spal na mehkem, udobnem spalnem fotelju, ki sem ga kup pri FRANC JA0ER, ap n telefon 2042 Sv. Petra nasip 29 . Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici rea. ladr. i n. L }/ CClfll re«. *«rlroi>i reniht tli™' V !,'!" M. «*. Hannoirke !S5. J7S, ' Krointki J'4», 4 50 1.H I." uNlUm * " 7M l"u I>« IrfiovsSifi dom ^crmcchs Cdfc stev. m Splošna malaželeznišha družba d. d. v Ljubljani proda svojo staro reraizo na Zaloški cesti in hiši na Zaloški cesti št. 23 in Stari poti št. 8 s pripadajočim zemljiščem. Natančni podntki in informacije v obratni pisarni Splošne malo-železniške družbe d. d. v Zuornii Šiški. na različnih gospodarskih razstavah In visoko priznanje tehn visoke šole v Monakovetn in Darmstadtu pričajo o veliki vrednosti tega patentiranega štedilnega obroča, ki ga je mogoče namestiti na vsak štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo komaj Din 170 — do Din 250 —. .100.000 dobrih gospodinj priStedi z njim na kurivu do 60'/,- Prijatelja gospodinje d ibite pri »JELODVOR«, LJubljana, Sv. Petra cesta Stev. 2 HHBHfflaBEssasEisaHsnGBScaBHaEEa Smučarji! Turisti! Športniki! . Otvorila sva novo športno trgovino Selenburgovi aiici štev. 6 Stalno imava na zalogi prvovrstne, preizkušene športne potrebščine in izdelke priznane športne delavnice B. K o 1 b — Vižmarje. Vse iti interesentom sva s strokovnim nn-svetom vedno radevolje na razpolago. B. Koib in Slane PredaUč Zahvala Povodom bolezni in smrti naše predobre sestre, gosjie ta ifrasGiiowitz roj. pi. Renzenberg čutimo dolžnost izreči našo iskreno zahvalo. Posebna zahvala pa bodi izrečena vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter končuo vsem onim, ki so našo nepozabno pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 22. novembra 1932 ob 10 dopoldne v cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 18. novembra 1932. ŽALUJOČI OSTALI. Brez posebnep« fwixniinila S potrtim srcem naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stari oče in tast, gospod IVAN ŠORLl dvorni svetnik v pokojn v soboto, dne 19. novembra 1932 ob pol 12 dopoldne, po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 79. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika s« bo vršil v ponedeljek, dne 21. novembra ob pol 10 iz mrtvašnico mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi. Maribor Skoplje-Podiiiidee. dne 10. novembra 1932. Evlalija Sorli, soproga; Inž. Ivan Sorli, sin; Marija Sorli. učiteljica, Olga Sernee roj. Sorli, hčerki; Frane Sorli, brnt; Hlza Sorli roj. Schrnttciibach. sinalia. .Isnko Scrnec, sodni svetnik, zet; Irena Sorli, Joško Sorli, Marija Sernee, vnuki in ostali sorodniki. asmmsimmmi V malih oglaaih velja vsaka beseda Din 1—; ženilovanjski oglnsi Din 2'—, Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi »e plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja »e računa enokolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. hiš podeljuje »Zadruga«. Ljublja Obrtnik s posestvom želi znanja s Sobo in kuhinjo ! Din gotovine, v starosti , . -P,— • ......... -* KuiVflllV, * sia na, poštni predal 307. Išče 24—28 let. Ponudbe zastopnike! (d) Službo dobi s hrano, stanovanjem in 50 Din mesečne plače pekovski vajenec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.512. (v) Pekovski vajenec in raznašalec kruha, pošten in mlad, se sprejme. Pavlin, Blejska Dobrava it. 79. (v) Za brezobrestno posojilo pri »Jugradu« — prodam številko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.600. |d) Družabnik za zgradbo večje elektr. centrale za meslo z lepim dobičkom se išče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.580. (d) podružnico »Slovenca« Trbovljah pod srce« št. 16.440. »Dobro (ž) Sobo in kuhinjo oddam v Tovarniški 20, Zelena jama. (č) Prazno sobo Šoferska šola E. Ceh bivša Cirmeiu»ov> tolerakr« ioli| Ljubi «..i, Duna,aka c. 3» sola /.a poklicne Šoferje in amaterje. Prospekti in no-ia>ni a ra lun i Im franku Ključav. vajenca spreime takoj brez oskrbe Anton Kremžar, strojno podjetje, St. Vid nad Ljubljano. (v) jeglntiii Delo tmrnm .sgsrgaaaaBaa " teh trikih f asih a« mort e najlai ie d bih z uslano vitvi.o domaje letarue. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo d emalci za |t' iriline, doba imo prtio in uplafamo Msluiek i, ple leuie kar dokazuje mnogo zahvalnic. V »luiaju da h uit delali in za lužiii, »e obrnile po [.ra is prospekte na Ivrdko Domata Pletarskn Industrija Kališ, Atari-bor, 1 ruba iev nI, S, odd.i Poznavalko zelišč starejšo žensko, se rabi za nakupovanje istih. Na slov pove uprava »Slovenca« št. 16.642. (b) Prodajalka prijetne zunanjosti, trgovsko izobražena, vešča nekaj kuhe in serviranja, za mlečno pivnico in okrepčevalnico, se išče. Plača v obliki provizije. Kavcija pogoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlečna pivnica« št. 16.643. (b) Poslovodja za trgovino z barvami se takoj sprejme. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod iifro »Bar-(b) Trgovskega učenca z dobro šolsko izobrazbo, poštenega in dobrih star-išev, ki ima veselje do trgovine z meš. blalom, sprejme takoj tv. Alojz Krainz v Ljutomeru. (v) Učenko z dežele poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva, sprejme trgovina mešanega blaga J. P. Kenda, Zagorje ob Savi. Predstaviti se osebno, (v) Osemnajstleten l?nt (s 3 gimn. razredi), želi meslo učenca v špecerijski trgovini. A. Majer, Maribor, Krčevina 4. (v) Vajenca sprejmem za mizar. obrt. Hrana in stanovanje v hiši. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 16.684. (v) Posojila od 100 G0n do 5,000 000 Din iščemo za I. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah Ceniene ponudbe na M. Jankole. komamnditna družba — Llubliana. Se'onburgova ul 611. Telefon 30-52 d Poučni slovar po znižani ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16.500. (u) Violino, glasovir, harmonij, harmoniko, harmonijo (teorijo) poučuje izprašan ter izkušen učitelj vsakogar od petega leta dalja na Glincah poleg tramvaja. Najboljša metoda! Ponudbe pod: »Uspeh garantiran« na upravo »Slovenca« pod št. 16.696. (u) HS ATrLiJA Novi cenik znamk za leto 1933 je izšel. — Vsebuje cene znamk 477 držav vsega sveta. Cenik pošljem zastonj. — Najstarejša trgovina znamk v Jugoslaviji Izidor Stei-ner, Zagreb, Masarykova ulica 5. (r) Sobo in kuhinjo s pritiklinami — oddam Zg. Stška, Kosovo polje št. 159._ (t) Komfort. stanovanje oddam na Miriu blizu se tal<0l oddi»- Vodovod-Obrtne šole mirni, solid na cesta M (č) ni osebi Naslov v upra- ni u T T vi »Slovenca« pod štev Uvos°bno stanovanje 14-395__lepo, kabinet, shramba in —---j pritikline, se takoj odda Stanovanje ! Podaljšek Verovškove 86 dve sobi, kuhinjo, poleg ! ___(i) pošte in kolodvora, oddam mirni stranki Cerar Ivan, Domžale. (e| Lepo stanovanje colnčno, I. nadstr., ob cestni železnici, se odda Zelo lepo stanovanje obstoječe Iz zelo velike in manjše sobe, sobice, kuhinje. eventuelno še ena soba in' uporaba "vrTa 1 T* A ležcte . ob ,vrtu » Kosovo polje, Spančeva m ' Deka| m,nul. od pot 192. * U) ?lavne ceste Mari- —----,c' boru, avtobusni promet, se odda v najem. Uprava veleposestva Slivnica pri Mariboru. (p) NOVO OTVOKJENA KESTA Vil\OI J A , »I.OVIS . HK« DUM" BEOGRAD - Bulovar Oslobodenja 3 Sprejema nlioi.eul,- /.a Imii — .imu i jedil l)in W—, Kuhinja i.omaCa: slovenska in srbska Vilko Ras a ec re«ia.ral«£< Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zauirouMufca Llubliana v lastni palači ob Miklošičevi ia Massrykovl cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice; Zngrob, fe an evicev trg b; Sarajevo. Aleksandrova cesta 101 bplit, Ulica XI. puka 22; Beograd, Poincareova 2 rovalnico, oddeles »KARITAS«. Ob pojavih slabosti in nezadostnem kroženju krvi, ki ie pojavlja pri človeku, ako so mu oslabeli živci in mišičevje, mnogi hvalijo drgnjenj e s Fellerjevim Elsafluidom. Proti revmatičnim bolečinam, prehlada, za masažo, trganju v členkih, bolečinam v križu, obrazu in vsem telesu, ga imejte stalno pri hiši. Kadar je človek duševno in telesno utrujen, ga osveži in pokrepi nekoliko kapljic blagodišečega Elsa-fluida. Uporablja se že nad 35 let kot zanesljivo domače sredstvo. Dobiva se vseh apotekah in tozadevnih trgo- vinah po 6 Din, 9 Din 26' £Hn. Po pošti nalman) ca paket (9 poizkusnih aH 6 dvojnih nli 2 veliki spec. steklenici) 58 Din, dva taka paketa 102 Din pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Slubica Donja, Elsatrg 134, Savska banovina. Oitoi.reno II l Min. soc. pol. in nnr. zdravja Sp. br. 598 od 24. III. DU. Redka prilika! V Upem kraju Dolenjske, 14 km od Novega mesta, naprodaj velika zidana hiša z lepim sadnim vrtom in malim svinjakom. V hiši je dvojno stanovanje in kompletna mlekarna z napravami za izdelovanje sira in pasteriziranje mleka, ter veliko podzemno kletjo. V Novem mestu lepo opremljena prodajalna mlečnih izdelkov. Primerno za vsakogar, ker se mlekarna lahko odda v podnajem. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hiša na Dolenjskem« 16.614. (p) Prodam hišo tri sobe, kuhinja, klet, vrt, v dobrem stanju, blizu Ljubljane, v mirnem kraju, pripravno za upokojenca, tudi s hranilno knjižico. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod »65.000 Din« št. 16656. (p) Prodom hišo (kavarna, trgovski lokal, stanovanje, vrt). — Josip Plešivčnik, Prevalje. (p) štiri parcele naprodaj pri novi šišenski cerkvi. — Vprašati: Verovškova ulica 53, pri gospodarju. (p) Hiša v mestu lo 100 000 Din, se takoj kupi. Lastnik si lahko izgovor, _osmrtno stanovanje in postr»*^<>. Ponudbe na upravo -olovenca« pod »Ljubljana« 16.666. p J3TBT * v Htsa tri sobe, velik vrt, napro-Jaj. Polovico v gotovini, jolovico na hranilno knji-jo. Pobrežje, Šolska ul. 6, Maribor. (p) Nova hiša na periferiji Ljubljane, tri dvosobna stanovanja, vodovod, eelktrika in kana-»Uzsacija — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.693. (p) S* »POSEST Keaiitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA crS —— PRODA:- Hišo, enonadstropno, eno štirisobno, eno trisobno, 4 manjša stanovanja, 900 m* vrta, v centru Ljubljane, 400.000 Din. Hišo, enonadstropno, 4 stanovanja po 2 sobi, pritikli-ne, sredi Ljubljane, tik tramvaja, 250.000 Din. — Vilo, novozidano, enodružinsko, 4 sobe, kopalnica, pritikline, Bežigrad, Din 250.000. Hišo, trinadstrop-no, vogalno, dobro vpeljana gostilna, 10 stanovanj, z velikim donosom, 750.000 Din. — Parcelo, 8000 m!, deloma z gozdom zaraščeno, pred Rakovnikom, po 15 Din. — Več stavbišč ob Dunajski cesti, za Bežigradom, pri Stadionu, od 80 Din za 1 m* dalje. — Poleg tega več drugih stanovanjskih, trgovskih, gostilniških hiš, kmečka posestva, parcele itd. v največji izberi, po ugodnih cenah. Hiša gospodarsko poslopje in ledenica, pripravno za gostilno, prodamo v Ljubljani pod Golovcem. Informacije pri Saksida in drug, Poljanska cesta 91, teleion 3330. (p) Stavbni kompleks ob Dunajski cesti proda Jerko, Dunajska 97. (p) Novo vino zamenjam za vinske sode. Ponudbe poslati takoj na Leopold Štember-ger, Gabrovlje 22, pošta Konjice. (r) Pljučna tuberkuloza (jetika) v najhujšem slučaju je ozdravljiva s sredstvom, s katerim sem se sam od te nevarne bolezni popolnoma ozdravil. -Brezplačna pojasnila daie Fr. Nožak, Zagreb, pošta št. 3. (r) O naših cenah govori ze vsa Liubliana! Nekatere a ne iz naše velihe bogate izbire: Rokavice:. otroške......... moške.......... ženske ......... damske usnjate podložene . . moške usnjate podložene . . . Nogavice : otroške št. 1....... vsaka večja številka 50 par več moške....... damske . . . damske močne . moške volnene damske volnene Konfekcija: športni damski plašč .... damski plašč s kožuhovinastim ovratnikom....... otroške fantovske hlače (jerhov-ke).......... Perilo: mroški skoki št. 2..... vsaka večja številka 2 Din več Din 13,— Din 15,— Din 15.— Din 63,— Din 75.— Din 4,— Din L- Din ».— Din 7.50 Din !).— Din 15.— Din 35.— Din 20.— Din 295.- Din 350.— Din 65.- Din 20.— moške Iriko srajce..... l):ii 27. moške triko hlače..... Din 26.50 ženske triko srajce..... »in 2'!. Ml ženske triko hlače..... Din 26. BO ženske reform hlače..... Din 21. _ dnevne moške srajce .... I)iii 28. _ liele moške pike srajce . . . Din 52. — moške spodnje hlače, kratke . . moške spodnje hlače, dolge . . Din 33. _ Din 10. _ ženske kombineže..... Din 32. _ ženske srajce, puplin .... Din til). _ Robci, komad....... Din 3. — Pletenine: otroške vest je Din no. damske vestje ....... Din 70. _ moške vestje....... Din 75. — šali ......... Din IS. ,_ čepice.......... Din 22 _ šali in čepice, garnitura . . . Din 45." — Posebna ponudba: Dokler traja zaloga, prodajamo: ženske boks čevlje s krupon podplatom .........Din 85.— moške boks čevlje e krupon podplatom .........Din 98.— Trgovska hiša ANT. KRISPER, Ljubljana Mestni trg 26 Stritarjeva ulica 1-3 Kopalno banjo stensko ogledalo in usnjen suknjič — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.668. (1) TMKiSSUi&i&ii l Primož Rožmanec splošno strojno mizarstvo, Ljubljana, Sv. Petra c. 68. Vsakovrstna popravila. -Solidno. - Poceni. - Piiite dopisnico. (t) Klavirji, pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprei nudi »Muzika« — Liubliana, Sv. Petra cesta 40. (g) Pianino v brezhibnem stanju ugodno naprodaj. Naslo» | v upravi »Slovenca« pod št. 16.681. (g) Klavir kratek, dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.688. (g) Klavirje, pianine prodaja in izpo-sojuje najceneje, tudi na obroke V/ARBINEK — Ljubljana, Gregorčičeva št. 5. (g) II I U I! Motor! Zarast elektrifikacije še dober bencin motor v moči 5 ks ugodno naprodaj. — Pojasnila daje g. Fr. Erce, gostilna, Vo-o"ic.j št. 110, nad Ljub-■j ljano. It) Zlato in srebro vsake vrste kupi F. Čuden, Prešernova ul. 1. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRA-GIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Zaročencem nudi vsakovrstno pohištvo, otomane, žimnice, odeje, posteljne vložke itd. itd. najceneje — prevzame tudi hranilne knii-žice — tvrdka Ernest Zelen ka Maribor Ulica 10. oktobra štev. 5. Zlato (staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova 6'IL Telefon št. 30-52. (k| Neveste! Kuhinjsko posodo, navadno in najfinejšo, ter vse gospodinjske potrebščine kupite pri tvrdki Fr. Stu-pica, železnina. Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (1) Puhasto perje 15 Din kg, čohano 32 Din kg, puh 140 Din kg, ter volno in žimo za modroce izredno poceni prodaja: Sega, Wol-fova 12 (dvorišče) * , - ,., - u PRIMA SUHA Železmcarski kožuh BUKOVA DRVA dolg, preoblečen, slab ali neraben kupim. Pridem Okroglice popolnoma suhe, bukove in hrastove kupi »Ilirija« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. (k) Kupim razne vrste sira. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mlekarna« 16.486. k na dom Naslov v upravi »Slovenca« 16.569. (k) Ruhova drva ta kupuje stalno Uran franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. kupuje najugodneje Miroslav Kras, Zagreb. Saj-mišna ulica Tolef. 66-49. i eagsiBsignnanaBBBr 1 Belo kredo 5000 kg Vsakovrstno snažno belo, v komadih j in vseh vrst zemeljskih j barv — iščemo. Ponudbe pod »Kreda« štev 16.675 dostavljena na dom: cela m1 105 Din žagana m1 115 Din, klana m1 125 Din, PUTRICH, Dolenjska c. 6. Kislo zelje novo, prvovrstno, rezano in cele glavise, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlia po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kcdelievo 10 -Ljubljana. Telefon 2591. I po najvišjih ':enab CERNE, (uveiir Liubliana Wolfova ulica It. 3 Decimalno tehtnico Konfekcija dobro ohranjeno -kupi Kraj. šol. odbor na Viču, kojemu je poslati ponudbe. Petrovčič, predsednik. (k! Kunce plavce — ugodno proda Vovk, Vič 146. (j) Božične jelke od 1 do 4 m visoke, potrebujem večjo količino. Iste rabim s koreninami (balo), že presajene bo-rovke, breze, smreke itd., za sajenje, od 1—2 m visoke. Javiti se na: Franc Psa dobrega čuvaja, eno leto starega, kupim. Ponudbe | Mešiček, vrtnarstvo,'p"re-Slo- | stolonasled. Petra trg 2, (i) ' Beograd. (k) m ceno na upravo venca« št. 16.502. «1 V fl V8 i/ec In a pri isti porabi električnega toka doseže specijalna refleksna električna žarnica z ekonomično izrabo svetlobnih žarkov z novtm sve n: m o zcem. - moda! Naiceneiši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. Liubliana. (II i 12 dvokoles 15 otroških vozičkov — prejšnji modeli — se radi končane sezone prav poceni prodajo — tudi proti hranilni knjižici. F. Ba-tjel, Liubliana, Karlovška cesta 4. (1) Mizarji, pozor! Dospele so topolove plošče, izvrstne za formiranje, po izjemno nizki ceni. Tvornica »Ukod« — Dunajska cesta 31 (I) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, goste po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L, BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria. Štedilnike raznih vrst; vrtne, balkonska in stopniške ograje, dimn. vratica, brzoparilnike, nudi po najnižjih cenah ključ, podjetje Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani Sadno drevje Oddam jabolka: bobovec, carjevič, ontario, jona-than, dolenjska voščenka, hruške: gelertovka, av- Pri vsaki žarnici se jamči za 1200 ur svetlobne dobe. Vsem, kl so spremili našo ljubo TEJKO na njeni zadnji poti, vsem številnim darovalcem cvetja, in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje, se prav iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni zdravniku g. dr. Viktorju Staculu, ki je pokojni tekom dolgotrajne bolezni z rso skrbnostjo in naivečjo ljubeznivostjo lajšal trpljenje, ter preč. g. p. dr. Romanu Toinincu za njegovo pozornost tekom bolezni in zadnje spremstvo. Žalujoča družina Avg. Bercierijeva. Veliko izbiro moških .ukani in damskih j ana.nas- Prv°v™1- plaščev imate v trgovini M R IV v°™ 12 P'"' O. Šlibar, Stari trg, po- "'-8 Dm" Vec,a mn°*>na leg Zalaznika. (I) Kurivo solidne cene, Vam nudi BRECEIJ MARIBOR Koroška cesta 49 bukovih drv naprodaj Anton Godec, posestnik in sadjar, Malanoga, p. Kresnice. (1) Otroški vozički globoki, najnovejši — po najnižjih cenah. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. 1 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta St. 16. Te-lefon 33-13. Volna, »vila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, ca strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trtf. Nov kinoaparat naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1682. (1) Jedilno mizo 6 stolov, hrastovo, črno, novo, poceni prodam. -Ogleda se v nedeljo od 9—-12. Naslov v upravi »Slovenca« 16.565. (I) Zofa, dva fotelja hrastovo, črno, novo, por ceni naprodaj. Ogleda se v nedeljo od 9—12. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.564. (I) Najceneje! Moški templanci 21 Din, ženski templanci 18 Din. Kudoif lobias, Poljanska casta 12. (I) Smučke dobre in poceni, se dobe pri Franc PetkovJek — Drenov grič, Vrhnika. (1) Odpadke od žage dobro osuiene in kratko žagane, prodaia v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4. (1) Spalnica za 1 osebo, nova, s tro-delno omaro in ogledalom naprodaj. Iskra, Vič 16. 1 Prodam vreče od kav« in riža po 4—5 Din. - Podbevšek, Šiška, Celovška 114. (I) Koleselj in konjska oprema poceni naprodaj. — Pečnovnik, Tržaška cesta 23. (1) Kolovrat in motovilo poceni prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 16.610. (1) Tri stroje dva pletilna in en entel, proda za 3000 Din Hlede, Zeleznikarjeva VII, Liubliana 7. (I) Pletilni stroj št. 8 50, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16.591. (1) Naprodaj so kompletni štedilniki, kompletne banje s pečmi, razna vrata in okvirji, mreže za okna itd. Poizve se vsak delavnik med 14. in 16. uro na Masarykovi cesti št. 17 - pri hišniku g. Okrupa. (1) Plašče dobite po najnižjih dnevnih cenah. - Moderna izdelava od prvovrstnih šivilj in krojačev. Izdelujemo tudi po meri. I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Čevljarski stroj (cilindrca) poceni naprodaj. Ivana Dokič, Straža, Črnuče. (1) Akumulat. baterijo dobro ohranjeno, proda za 5000 Din Rakovnik — Ljubljana. (1) Lepe jabolko vedno na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani Iztezalno mizo prodam. Trink, Linhartova 8. (1) Presajena prst za vrtove, pesek za dvorišča in material za zasipanje Vam dobavlja mestni stavbenik Anton Mav-rič, telefon 33-82. (1) Glinasta peč 2 m višine, pečnice: 3 vrste 2 X 2Vi, 3 vrste VA X 2, se v trgovini Torker, Zelena jama — ugodno proda. (1) raffnarft t pm«o. a|Ho In Ir^mn kupili- nolrenrle ori A VOLK, LJUBLJANA RnlleT« renta M. VelrtrroTinH hi« In mrk«. Brusimo britve škarje in nože. Istotam najcenejša brivnica. Maribor, Mlinska 8. (t) Najmodernejši brivski in dninski salon v palači Grafike se priporoča Hajko šiiahov& Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18. -Strojni izdelek! Zahtevajte ponudbel (t) Hahup in prodaja urež ter Jute VRVARSKE IZDELKE vseli vrst motvoz, žima afrilc, posteljne mrež« v vseh velikostih — dobits najceneje pri I. Andlovic, Mestni trg 9 (poleg Ska-berneta). (p) Modroce otomane, divane, fotelis in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Liubliana, Gosposvet.ka cesta št. 16 (pri Levu) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno ivež« dobits pri A. & M. ZORMAN Liubliana. Stari trg št. 32. W!eime mrefe s peresi, podložene In navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din naprej po velikosti ANtiz Andlovic Komenskpga ul. 34 in Mestni trg 9 pole« Skubernpta) Sprejemajo se popravila. Dostava brezplačna. OU 19- lii n LUNA MARIBOR Aleksandrova 19 e posteljne mreže, železne zložljive postelie, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCO-LIJA V LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam. Prtciina delavnica za popravilo vsnkcvKlrah ur tk*> noha poceni in ami ^amvUt _ ANTON _ K/V3PE4 iS-,,., «■• ^ Lli/bf|£ma.Miklaii£tva1<, Dvokolesa sprejema r popolno popravo, poniklanje, emajli-ranje z ognjem In shrambo preko zime »Tribuna«, Ljubljana, Karlovška cesta 4. (t) Prvovrstni koruzni in činkvanffn zdrob po najnižjih cenah pri Pavel Bertonceij valjčni mlin D o m ž m i e Prevajanje v razne jezike pisma, ponudbe, razmnoževanje in prepisovanj« prevzema takoj pisarna »UVIZ«, Tyrševa (Dunajska) cesta 15/1. ^t) Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim gostilno pri »Kamnikarju« v Bizoviku št, 24. Poleg dobre kapljice tudi mrzla in gorka jedila. Za obilen obisk se priporoč? Franc Dermastija, gostilničar in mesar. zaiamčijonajpopolnt|šiuipfh Nlkzsr ne strgajte p« obma nabavile si vendar Sn dane« dobro ILFE-LUXUS britvico Ilriiie se 5e enkrnt. no (ia bi so Jezili, kupite lo britvico, ki Vam sluti a .—30 krat in stane komnj 3 dinarje. Dj Ogcrilil Hafner. Ljubljana, Celovška C.44 REKLAMNI KOLEDARJI v prekrasni izvršitvi najceneje pri tvrdki PAKS« — NOVI SAD Kralja Aleksandra br. 19. Zahtevajte ponudbel --..... V Gornji Sfaaži se odda v najem dobro obishant gostilna Vintar nn leto ali pa na račun. Prednost imajo oni, ki sn imeli že večje ln dobre gostilne. Istotam se odd tudi kovnčnira z orodjem ali brez. Interesenti n' j se zglase do konca novembra na naslov: FRANC VINTAR, lesna trgovina, llmSevac, p. .^rnta. remenjeno nizke cene! Naznanilo! Podpisani vljudno naznanjam, da bom oddal svojo gostilno v Zagoriu ob Savi svoji svakinji. Gostilno najtopleje priporočam vsem svojim gostom. Obenem se vsem gostom za dosedanji ob sli najprisrčnej* zahvaljujem. Hkrati naznanjam, da boni 20. t. m. otvoril sam gostilno na Vranskem ter se vseinu občinstvu najtopleje priporočam. _ALBIN C It CAR. UUiKHA SAKOPOffOČ V P1 ARI DGRU naznanja cenjenemu občinstvu, da se nahaja njen stalen poverjenik za Lubljano in okolico v hiši Dunajska sedaj Tyrševa c. št. 34 kamor se naj blagovolijo obrali interesenti v svrho pristo n kakor ludi drugih pojasnil B1B1 je najlepša knjiga za deklice; napisala io je slovita danska pisateljica KARIN MICHAELIS in neprekosljivo ilustrirala HEDVIG COLLIN IZŠLA JE ZA MIKLAVŽA ¥ zbirki Mladinskih spisov Jugoslovanske knjigarne. Naročnikom bo razposlana pnhoan/i teaen. Cena za nenarodmke Dm 45'— za ¥ polno platno vezam izvod. Jugoslovanska knjigarna. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem PRESELIL svojo čevljarsko delavnico ____AtESOVČEVO C.22 HUMAR FRANC SPLOŠNO ČEVLJARSTVO - LJUBLJANA - ALEŠOVČEVA C. 22, (pri mitnici) SP ŠIŠKA Najtinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in uospode Sprejemam v popravilo i>aloše in sne,.ne čevlje ter vsa v to stroko spadajoča dela. - Izvršujem sin,kovno barvanje čevljev POSTREŽBA TOČNA! CENE ZMERNE! KURJE PERJE, NEČEHANO kg po Din 6.— pri odvzemu 15 kg, razpošilja VIL3EM ABT, ei.šport — MARIBOR Kupujem po najvišjih cenah vse vrste divjačine Anion Fuchs kleparska delavnica, Gosposvetska cesta 16, „Pri Levu" izvršuje vsa kleparska in lesocement-na dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih, najsolidneje, po zmernih cenah. Mnogo denar a lahko prihranite ako imnregnirate podplate Vaših goizarjev smučarskih,štrai>acnih, promenadnih indrugih Čevljev s prejiaratom „PREPAROE" Dobi se pri tvrdki : Čadež & Comp., Ljuol ana, M klošičeva t. palača Grafika (NSFRIRAJTE V »SLOVENCU«! Ne zavidajte vitkosti drugim, ne zavidajte njih gracijozne postave 1 Tudi Vi lahko postanete vitki, lepi in mladostni. Iznebile se svoje preobilne lolšče, ki kvari Vašo zunanjost. Vas dela neokretne In neratpoložene. Uživajte redno Sfatinske tablete Bahovec ki so nenadkriljlvo In zelo učinkovito sredstvo za hujšanie. Vrnejo Vam vitkost, gracijoznost in lepolo. Tekom enega leta izgubite na teži 8—14 kg. DOZA 100 TABLET DIN 46-—. DOZA 200 TABLET DIN 74—. Slallnske tablete proizvaja: Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana Kjer ze vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. Oskrbnina: 1. razr 100 Din, II. ra/r. 80 Din Zdravnik: Dr. Fr. Dergane, šef-primarij v p. Priporočam in nudim svoje mievsfte izdelke po najnižjih cenah. Sprejemam tudi domačo pšenico v mletev in zamenjavo. — Valjčni mlin FRAN JU V AN, SRED. OAMELJNE, p. St Vid nad Ljublj. Javna dražba vspen:ače in drv na Obrni, postaja Boh. Bela, se bo vršila 22. novembra 1932 ob pol 12 pri spodnji postaji vzpenjače ob cesti v Boh. Bistrico. Kompletno vzpenjačo s priborom in pritiklinami, v ca. dolžini 1600 m, ter ca. 1 vagon mehkih, suhih, zdravih drv se bo prodalo najboljšemu ponudniku proti takojšnjemu plačilu. — Informacije se dobe pri Okrajnem sodišču v Radovljici in pri inž. M. Mihorju, Ljubljana, Podlimbarskega 35. Najlepša, najcenejša Vniktaožeoa daril? 1 nudi svojim cenj. odjemalcem staroznana tvrdka F. HI. SchmiH Pred Škofijo 2 LJUBLJANA Lingarjeva ulica 5 Opozarjamo na ,Mais opsil' v Ktevniku - Poslužujte se aa oh vsak- oril ki! Loma Doone Roman iz Exmoora 83 »V imenu Mojzesa,« sem jo vprašal (to frazo ,sem bil jx>bral v Dulvertonu), >kaj h-iče.e od n ese, za božjo voljo? Ali res ni nikjer m.ru za poštenega človeka?« »Nič nečemo od tebe,« je odvrn!la, >pa tudi omalovaževati ne smeš novice. Zadeva js zelo lebt-na in gre za gospodično Lorno Doone.« »Le hitro na dan z besedo,« oein vzkliknil, »saj vse laluko prenesem, razen tega, Ja me ne ljubi.« »Ne gre za to, John. Zagotavljam te, da ee ti kaj takega ni bati. Saj sem je včasih kar naveličana i>oshišati, ko te jiovzdiguje v sedma nebesa, čeprav ima sladak in prijeten glas.« »Bog blagoslovi njeno srcel« sem dejal, »kaj takega ni mogoče nikoli dojx>vedali.« »Nedvomno!« je oj>omni]a Lizika suho; »riasti tvojim sestram ne. Toda sedaj ni časa za šalo. Bojim ee. da bo novica najhuje dirnila tebe. V hiši je neki tujec, starec, ki je malone prav tako širok kakor dolg in ima dolgo, gosto, snežnobelo brado. Ne gre mi v glavo, kako jo more česati. Morda ga poznaš?« »Po tvojem opisu bi mogel odgonetlti, kdo je; toda videl ga nisem nikoli. Kje je pa Lorna?« »Joče se v svoji sobi in Anka ji pomaga. Znano ji je, da je dolgobradi starec prišel zaradi nje, '«da noče ga prej videti, da se vrneš k nji.« Lizika je govorila lo zelo vnelo, vendarle je nisem utegnil zaradi lega oštevati. Mahoma mi je bilo jnsno. da no more biti nenavadni posetnik, ki najbrž ne bo prinesel s seboj nič dobrega, nihče drugi ko svčtnik Doone. Tega sein se pa bal mnogo bolj ko njegovega sina Karverja, zato sem se s težkim srcem odpravil k Lorni. Kmalu sva bila z materjo vred pred strašnim starcem. Sv6tnik Doone je bil nekako v sredi svojega dolgega pripovedovanja o dednem pravu in posestnih razmerah, ki je hotel z njim materi dokazati, da sta hiša in gospodarska poslopja po pravici njena lastnina. Mati, ki je stala j>ri vratih, mu je prikimavala, poslušala začudeno njegovo žlobudranje in na tihem komaj čakala, kdaj bo nehal govoriti. Govoril je z velikim poudarkom in stresal s svojo dolgo grivo, kakor da bi se jezil zaradi nekega dogodika, ki ga je smatral za popolnoma nepostavnega. Videti je bilo, kakor da me ni opazil. Četudi sem v vsej svoji veličini stal pred njim. K Lorni je fia stopil z razprostrtimi rokami. »Drago dete, ljubljena nečakinja, kako »i krasna, res, prava kraljica I Vse kaže, da so tii liukaj dobro postregli, kar je nedvomno zasluga gospe Riddove. Od vseh kreposti je gostoljubnost najlepša. najbolj romantična. Poljubi svojega starega strica, dušica, da vidim, če ga imaš kaj rada.« »To lahko storite vi, ne pa jaz,r se je odrezala spretno kakor vselej moja nevesta. »Gotovo 6te kadili, meni je pa tobak zoprn.« »Prav dobro, dete moje. K?ko dober okus imafi To nam je v naši krvi. Tudi tvoj ded je bil na glasu po svojem finem okusu. O gospa Riddova, kolikšna izguba za nas kolikšna izguba zn ves Exmoor! ,Nikoli več ne bomo kaj lakegi videli,' pravi eden od naših pesnikov, men la M lton. »Ne, naš veliki Shakespeare,« sem mu segel v besedo. Svetnik Doone se je odhrkal. »Žal mi Je, da sem tako površen. No, to je nedvomno vaš sin, veliki John, glasovili rokoborec. Kakor vidim, je doma tudi v poeziji. Kako se je vse spremenilo izza moje mladosti. Samo ženske so leto za letom lepše.« Stari malopridnež se je nizko priklonil materi; ona mu je v zadregi pritrdila in njena zunanjost je kazala, da njegove besede niso lagale. »Ce se ne motim.« je nadaljeval dostojanstveno svetnik, »ima tale vaš dečko tako neodoljivo privlačno silo do moje male nečakinje. Jaz za svojo osebo nimam nič proti njuni jioroki. Na razliko stanu in rodu ne dam mnogo. Tč po mojem mnenju niso zasidrane v večnih, nespremenljivih naravnih zakonih. Tudi jaz sem bil nemara malo ošaben v svoji mladosti, zdaj pa smatram za prvo načelo državnega gospodarstva — Ali mi sledite, gospa Ridd?« »Kolikor je v moji moči, vendarle vas ne razumem popolnoma.« »Vaš sin je pa nedvomno zelo bistrega pojmovanja?« »Da, ta dar ima po svojem očetu, ki je bil zelo pameten in preudarljiv.« »To mi je povsem umljivo. gospa Riddova, nedvomno se je vrgel po svojih starših. Toda vrnimo se k svojemu predmetu. Kakor sklepam, vam ni znano, da sem jaz varuh tč gospodične, čeprav ne ' postavljen od sodnije. OČe ji je bil sira Ensora i Doona najstarejši sin. Jaz sem njegov drugorojeni sin in potemtakem je prešel baronski naslov name. ker ua ženska linija ne podeduje. Ali se to sklada z vašimi nazori o rodovniku gosjia?« »Znano mi je samo to, kar je zapisano v i Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cci. svetem pismu, gospod svčtnik.« je odvrnila moja mati premišljeno, »pa bo menda že tako, kakor pravite.« »Najlepša vam hvala za priznanje. Poročal bom to plemiški komori. Kot Lornin varuh privoljujem v poroko Lorne z vašim sinom.« »Kako ste dobri. To me zelo veselil Saj sem vedno govorila, da so učeni ljudje večidel tudi najboljši in najplemenitejši.« »To je vzvišena misel, spoštovana gospa. Lorna m John bosta krasen zakonski par. In Če se hoče prištevati k našim —« »To pa nel« je vzkliknila mati. »O tem ni niti govora. Moj sin je odgojen za poštenega Človeka —< »To je seveda slabo. Kaj takega ne spada med Doonske navade. Toda nemara bi mogel ta predsodek premagati.« »Nikdar in nikoli ne, to bi mu bilo nemogoče. Niti kot otrok si nI upal bodisi samo jabolko ukrasti. ko so ga nekoč poskušali slabi tovariši pripraviti do tega.« »Potem je zadeva seveda brezupna,« je dejal svčtnrk in stresel svojo Častitljivo brado. »Dobro so mi znani taki neozdravljivi slučaji, iz lastne skušnje vem, da napravijo taki privzgojeni, silno nepraktični predsodki človeka docela nesposobnega.« »Toda moj John je zelo sposoben fant, dela za tri druge in je povsod koristen.« »Govoril sem o višji koristi In s širšega vidika — o sposobnosti uma in srca. Toda. kaj sedaj? Cemu se mi Loma ne zahvali, ker sem — nemara prerad — popust1! njenim srčnim ž Ijim? Zdi se mi dn bi se bil moral trdovratneje upirati, če bi bil hotel doseči njeno zahvalo.« Izdajulelj: Ivan Kakovce Urednik: Franc Kremžar.