SOBOTA, 15. NOVEMBRA 2014 1 ,20 € ' 771 24 666007
Lahko noč, dragi Trst!
SandorTence
Iztok Furlanič torej ostaja predsednik tržaškega občinske, ta zgodba pa pušča za seboj le poražence, zamere in ruševine. Tako v občinskem svetu, kot v levi sredini in v odnosih med občani in politiko, ki so itak vse bolj zrahljani. »Izvirni greh« je nočna julijska resolucija o spominski plošči 12.6.1945 in o proglasitvi tega datuma kot datuma konca druge vojne v Trstu. O tem smo že dosti pisali in najbrž še bomo, žal. Pri vsem tem je poraženka tudi desnica, ki ji je vsekakor spodletela Furlani-čeva odstavitev.
Takšne debate, ki smo ji bila priča o »primeru Furlanič«, nismo doživeli iz časov Liste za Trst. Že takrat je bilo vse skupaj pretirano in prenapeto, a smo bili v obdobju po podpisu Osimske pogodbe, ki je bila hočeš nočeš zgodovinsko prelomna za naše kraje. Tokrat pa je »prelomnico« predstavljala resolucija Franca Bandellija in Alessie Rosolen...
V redakciji smo včeraj razpravljali o tem, če razprava v občinskem svetu odraža razpoloženje Tržačank in Tržačanov. Mnenja so si bila različna, izstopalo pa je upanje, da med glavnino ljudi prevladuje skrb za sedanjost in za prihodnost, ne pa to stalno in bolno vračanje v preteklost. To se je stalno dogajalo, ko je bila na oblasti desna sredina, sedaj pa se zgodba ponavlja z levo sredino.
Včeraj ponoči sem svojemu dragemu Trstu voščil lahko noč. Bilo pa je že skoraj jutro, zato sem mu, kljub vsemu, zaželel tudi dober dan, čeprav si ga občinski svet ne zasluži.
TRST - Skupščina zavrnila zahtevo po razrešitvi
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega
občinskega sveta
TRST - Iztok Furlanič (na sliki pred županstvom-foto Damj@n) ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta. Njegovo razrešitev je preteklo noč podprlo 15 svetnikov opozicije, 22 jih je volilo proti, dva sta se vzdržala. Furlanič v prihodnosti ni izključil odstopa, če bo presodil, da ne bo mogel več dobro izvajati svoje politične funkcije. Seja je potekala v zelo napetem vzdušju. »Opravičujem se, če sem koga žalil,« je poudaril Furlanič. Te njegove besede so prepričale levo sredino, da je zavrnila razrešitev.
Na seji, ki je spominjala na obdobje hladne vojne, se je govorilo le preteklosti Trsta, nič o sedanjosti in prihodnosti mesta. Glavno besedo so imeli predlagatelji zahteve po odstavitvi iz vrst opozicije, v dolgi razpravi se je oglasil tudi župan Roberto Cosolini.
Na 4. strani
TRST - Preiskava
Uradniki ali poklicni bralci časopisov?
TRST - Štirje uslužbenci tržaške univerze so v hišnem priporu, pod drobnogledom karabinjerjev pa je še enajst zaposlenih. Nekateri uradniki in knjižničarji z univerzitetnega sedeža v Narodnem domu v Ulici Filzi so med delovnim časom redno odhajali v trgovine, bare (branje časopisov je bila zelo priljubljena »zadolžitev«) ali kar domov. V četrtek so jih v Narodnem domu pričakali karabinjerji.
Na 5. strani
GORICA - Meje in prečkanja
Še pred »nedeljo metel« snidenje v kraški vrtači
POGOVOR
Iztok Mirošič o prepoznavnosti Slovenije v Italiji
RIM - Slovenijo poznajo na severu Italije, v središču države, v Rimu, pa se je v zadnjih 20 letih predstavljala premalo oz. skoraj nič, je v pogovoru za STA ob predstavitvi Slovenije pred Ex-pom 2015 opozoril veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič (na arhivskem posnetku). Zavzema se za slovenski kulturni center v Rimu, saj se skozi kulturo v Italiji sklepajo tudi posli. Mirošič je govoril tudi o pomenu slovenskega nastopa na Expoju v Milanu.
Na 3. strani
Od danes obvezna zimska oprema
Na 3. strani
V	Trstu sprevod ob socialni stavki
Na 5. strani
Združenje ločenih staršev tudi v Trstu
Na 6. strani
V	Novo Gorico prihaja Laibach
Na 13. strani
Konec meseca Andrejev sejem
Na 13. strani
KORALLINE lepotni
■ r

!
cSotireU»'
naše božično darilo od 10* do 30* popusta
na spodnje perilo, oblačila t in dodatke TrŽlČ ■ Corso del Popolo 50/52
SR
.ON
JESSICA
www.korhlline.it
PODHUSEVHNJE LRS HHIRDREHMS TRAJNI LAK ZA NOHTE ESTROSA GEL ZR NOHTE
MRKE UP Zfl POSEBNE PRILOŽNOSTI ŽENSKA OBLAČILA KORRLLINE
TRG S. TDMMRSD15-DPCINE
rSHLOTTODI JESSICA ZR INFORMACIJE TEL 040 213481
^PONEDELJEK ZAPRTO ^ TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO: 00 9.00 0017.30 =f SREDR IN PETEK: 0012.00 OD 20.00
2
Sobota, 15. novembra 2014
ITALIJA, SVET
/
rim - V prestolnici, Milanu, Padovi in Pisi
luxembourg - Skupaj s Ciprom na repu
Na dan stavke avtonomnih Po podatkih za sindikatov izgredi in spopadi demonstrantov s policijo
RIM - V Italiji so včeraj potekale stavke in protesti proti vladi premierja Mattea Renzija, ki so jih pripravili avtonomni sindikati. Na protestih v Milanu in Padovi je prišlo do izgredov med policisti in demonstranti, v katerih je bilo ranjenih več ljudi. Na tisoče državljanov se je odpravilo na ulice v 25 italijanskih mestih.
V Padovi je prišlo do izgredov med policisti in študenti, v katerih je bil ranjen policist. V Milanu je prav tako prišlo do spopadov med študenti in varnostnimi silami. Policija je pri tem uporabila solzivec. V Torinu je policija študentom, ki so sodelovali na protestih v središču mesta, med drugim zaplenila dimne bombe in petarde. V Neaplju so demonstranti v znak protesta blokirali dovoz na avtocesto, kar je povzročilo velike prometne zastoje.
Napeto je tudi bilo na protestih v Rimu. Deset delavcev je med drugim na Ko-loseju razvilo transparent proti načrtom Renzijeve vlade za lažje odpuščanje delavcev in privatizacijo komunalnih služb. Stavbo ministrstva za gospodarstvo so protestniki obmetavali z jajci in solzivcem.
Zaradi stavke v primestnem prometu je v italijanskem glavnem mestu prišlo tudi do velikih prometnih zastojev. Na rimskem letališču Fiumicino pa so morali odpovedati 22 letov.
To pa ni bil zadnji stavkovni val v Italiji. Sindikat CGIL je za 5. december pozval k osemurni splošni stavki. Stavkali naj bi tako v javnem kot zasebnem sektorju. Poleg stavke bodo pripravili tudi demonstracije. Hkrati je CGIL pozval tudi druge sindikate, naj se jim pridružijo. Sindikati med drugim zahtevajo povišanje že več let zamrznjenih plač za ja-
Med
demonstracijami v Rimu, Padovi in Milanu je na policiste letelo vse mogoče
ansa
vne uslužbence ter ustrezna sredstva za temeljito reformo javne uprave.
Rim pa je bil v zadnjih dneh tudi prizorišče protestov proti migrantom v mestu. Pod pritiskom nezadovoljnih meščanov so pristojne oblasti v četrtek na zahodu mesta izpraznile šestnadstropno stavbo, v kateri je na občinske stroške živelo 72 beguncev iz Afrike.Odločitev je bila sprejeta za zaščito mladoletnih, je včeraj pojasnil namestnik župana Luigi Nie-ri. Več deset mladoletnikov so tako v četrtek premestili v druge domove za begunce. Čeprav so se nekateri danes že vrnili, so jih stanovalci rimskega predmestja Tor Sapienza ponovno pozvali, naj dom za begunce zapustijo.
V zadnjih dneh so nekateri prebivalci omenjenega rimskega predmestja s steklenicami, kamenjem in molotovkami obmetavali dom za begunce, njegovi stanovalci pa so v odgovor na napade skozi okna metali različne predmete. V napadih je bil ranjen begunec iz Konga.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je že v minulih dneh ostro kritiziral dogajanje v Rimu. Obsodili so tudi navedbe, da naj bi bili za socialne nemire v rimskem predmestju krivi begunci sami. »Ženske gredo na ulice z noži, saj se bojijo napadov. S protesti bomo končali, ko bodo vsi begunci zapustili dom,« je dejal eden od protestnikov.
tretje četrtletje Italija se v recesiji
LUXEMBOURG - Med problematičnimi državami območja evra sta se v tretjem četrtletju najslabše odrezala Italija in Ciper. Obe državi ostajata v recesiji. Grčija je medtem zabeležila razmeroma krepko rast, okrevanje pa se nadaljuje tudi v Španiji in na Portugalskem, je razvidno iz včeraj objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.Ciper je tretje četrtletje na ravni trimesečja tako kot drugo četrtletje sklenil z 0,4-odstotnim zmanjšanjem obsega bruto domačega proizvoda (BDP). V letni primerjavi je ciprska gospodarska aktivnost nazadovala za dva odstotka (v predhodnem četrtletju za 2,2 odstotka).
Italija je v tretjem četrtletju na ravni trimesečja zabeležila 0,1-odstotni padec BDP, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju. Država je ne glede na to ostala v že tako rekordno dolgi recesiji. Na letni ravni se je italijansko gospodarstvo v minulem trimesečju skrčilo za 0,4 odstotka (v drugem trimesečju za 0,3 odstotka).
Grčiji gre medtem na bolje. Potem ko je bila njena gospodarska rast v drugem četrtletju na ravni trimesečja 0,3-odstotna, je bila v tretjem četrtletju že 0,7-odstotna. Na letni ravni se je njen BDP med julijem in koncem oktobra okrepil za 1,4 odstotka (med aprilom in koncem junija za 0,4 odstotka).
Okrevanje se nadaljuje tudi v Španiji. Četrto največje gospodarstvo v območju evra je imelo v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje 0,5-odstotno rast, torej 0,1 odstotne točke višjo kot v drugem četrtletju. V letni primerjavi pa se je rast španskega BDP pospešila za 0,3 odstotne točke na 1,6 odstotka.
Portugalska je v tretjem trimesečju v četrtletni primerjavi zabeležila 0,2-odstotno rast gospodarske aktivnosti, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v drugem trimesečju. Na letni ravni je bila medtem rast za 0,1 odstotne točke krepkejša in je znašala en odstotek.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Napolitano »luč v italijanski temi«
Sergij Premru_
»Luč v italijanski temi«. Tako piše Financial Times o Giorgiu Napolita-nu in opozarja na napovedani odstop z mesta predsednika republike. V zadnjih 15 letih je bilo malo pozitivnega v italijanski ekonomiji in še manj v italijanski politiki, ugotavlja londonski finančni dnevnik. V dolgem obdobju nesposobnosti, korupcije in dekadence je ena sama inštitucija izstopala s svojim ugledom - predsedstvo republike, najprej s predsednikom Ciampijem, v zadnjih letih pa z Napolitanom. Časopis celo primerja Napolitana s kraljico Elizabeto, z razliko, da italijanska ustavna ureditev omogoča državnemu poglavarju, da bolj ali manj diskretno vpliva na politično dogajanje.
V šestih letih je Napolitano bistveno vplival na politično stabilnost Italije, n.pr. s svojo vlogo pri odstopu premiera Berlusconija, ki bi sicer zapeljal Italijo v prepad. V Italiji naj upajo, da bo prihodnji predsednik na ravni dosedanjega, meni Financial Times, ker je še vedno v krizi in politika na vseh ravneh se izkazuje kot neodgovorna in neučinkovita. »Težko je verjeti, da se bo ta država še naprej izognila posledicam svojih polomov«, je jedki zaključek britanskega časopisa. Italija je pritisnila na plin političnih reform: vladni premier Renzi uspešno vodi postopek, ki naj privede do volilne reforme, ki naj Italiji zagotovi izhod iz kronične ne-
stabilnosti, piše Le Point. Francoski tednik omenja zadnji dogovor z liderjem opozicije Berlusconijem o novem volilnem zakonu, obenem pa Renzi še ni premostil težav in nevarnosti pri stabilizaciji političnega sistema. Gre za dva po-keraša, vendar je Berlusconi danes šibkejši, in to tako iz osebnih razlogov - beri obsodbe, zaradi katere nima več pravice do prisotnosti v parlamentu - kot tudi zaradi vedno manjše volilne teže, ki mu jo pripisujejo javnomnenjske raziskave, ugotavlja Le Point.
El Pais poroča o nasprotovanju sindikatov in »stare levice« Renzijevi vladi. »Una lucha sin cuartel«, neizprosen boj, tako piše madridski dnevnik, ki izpostavlja, da premier stremi k podpori podjetnikov, da bi končno pognal gospodarsko rast. Levica Demokratske stranke - progresistični časopis iz Madrida sicer dosledno uporablja izraz »stara levica« - mu ostro nasprotuje, v prvi vrsti kritik pa je sindikat CGIL, ki je celo napovedal splošno stavko. Pod udarcem je predvsem Renzijev namen, da ukine »znameniti« 18. člen statuta delavcev, ki zagotavlja, da se uslužbencev v bistvu ne more odpustiti z dela. Prvič v zgodovini je prišlo do razkoraka med levičarsko stranko - večina DS namreč podpira Renzija - in glavnim sindikatom levice, Renzi pa ne popušča, in pri tem mu ni v oporo samo vo-
lilni uspeh, ampak tudi podpora milijonov uslužbencev, ki jim je zagotovil dodatnih 80 evrov mesečno.
Padanija kot »una nación imaginaria«, namišljena država. Tako El País obnavlja zgodovino in spremembe v Severni ligi, ki je nastala na začetku 90ih let, to se pravi v času razkroja dotedanjega sistema strank zaradi korupcije. Takrat je Umberto Bossi uveljavil neo-logizem - Padanija, idilično deželo ob bregovih reke Pad, kjer so ljudje nadvse delavni. Danes je od začetnega programa ostalo bolj malo, tudi ker Padanije sploh ni in ker se je, kljub nekdanjemu odporu, korupcija zakoreninila tudi v stranki in celo v sami družini ustanovitelja. Kljub prizadevanjem sedanjih voditeljev, Severna liga ni primerljiva s škotskimi, quebeškimi ali katalonskimi gibanji za samostojnosti, piše dnevnik iz Madrida. Padanija namreč nima svojega jezika, kulture in politične ter zgodovinske identitete, bogate dežele severne Italije pa združuje samo želja, da bi plačevale manj davkov. Na zadnjih evropskih volitvah je Liga nastopila s programom, ki ne zahteva neodvisnost severa od Rima, ampak predvsem Italije od Bruslja. Iz avtonomistične stranke so se torej sprevrgli v italijansko nacionalistično gibanje.
O Severni ligi piše tudi Haaretz, seveda z zornega kota Izraela in judov-
ske skupnosti nasploh. Dnevnik namreč izhaja iz istih zaključkov, ki jih navaja El Pais, da je to nova oblika italijanske desnice, ki pa popušča antisemitizmu, čeprav javno hvali judovsko prisotnost doma in po svetu ter razglaša predvsem svoj odpor proti islamističnim skrajnežem. V daljšem dopisu, dnevnik iz Tel Aviva izpostavlja zavezništva Severne lige z evropskeptičnimi gibanj po Evropi, doma pa s spornim antisemitskim fašističnim gibanjem Casa Pound. Vsekakor je novi tajnik Salvini v glavnem opustil začetne teme neodvisnost severa in spremenil Ligo v desničarsko gibanje, ki je podobno francoskemu Front National in ki 'jezdi' predvsem val strahu pred tujci in pred Evropsko unijo. Ni torej več Severna liga, ampak liga prestrašenih ljudi, meni Haaretz.
Berlin bi še moral plačati za nacistične zločine v Italiji, piše Süddeutsche Zeitung v zvezi z nedavno razsodbo italijanskega ustavnega sodišča o vojnih odškodninah, ki je sicer v nasprotju z mednarodnim sodiščem v Haagu. Nemčiji bi se lahko zgodilo, po mnenju dnevnika iz Münchna, da italijanske oblasti zasežejo premoženje nemške države v Italiji za odškodnine prizadetim v drugi svetovni vojni. V Haagu so sicer razsodili, da imuniteta držav velja tudi za zločine proti človeštvu in je predlanski sklep Italija spre-
jela kot svoj zakon, ustavno sodišče pa ga je sedaj zavrglo kot neustavnega. V Italiji vodijo več sodnih postopkov v zvezi z dogajanjem med nacistično okupacijo in morebitne obsodbe bi lahko imele daljnosežne posledice, ugotavlja bavarski časopis.
Dvojezični ljudje so nekakšni »brain bodybuilders«, to se pravi, da utrjujejo svoje 'možganske mišice' z vsakodnevnim treniranjem. Spletna revija Live Science navaja izsledke najnovejše raziskave, ki kažejo, da so možgani dvojezičnih oseb učinkovitejši pri izločanju manj pomembnih informacij oz. motil-nih elementov. Enojezični ljudje imajo več problemov, da osredotočijo pozornost na bistvene besede, medtem ko sta pri dvojezičnih stalno aktivirana oba jezika in se možgani sprotno odločajo za eno oz. drugo jezikovno področje in s tem omogočajo učinkovitejše dojemanje. Dvojezične osebe niso hitrejše in niti spretnejše pri sprejemanju odločitev, njihovi možgani pa so bolj aktivni, kar raziskovalci primerjajo s stalnim dviganjem uteži v telovadnici. Med stranskimi prednostmi dvojezičnosti raziskovalci navajajo večjo sposobnost dvojezičnih otrok, da jih ne moti ropot in klepet med šolskim poukom, pri starejših pa naj bi dvojezična možganska ureditev upočasnila napredovanje Alzhei-merjeve bolezni in demence.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 15. novembra 2014
3
pogovor - Poznajo jo samo na severu, v Rimu pa je praktično neznana
Iztok Mirošič Slovenija se v Italiji premalo predstavlja
RIM - Slovenijo poznajo na severu Italije, v pravem središču države, v Rimu, pa se je v zadnjih 20 letih predstavljala premalo oz. skoraj nič, je v pogovoru za STA ob predstavitvi Slovenije pred Expom 2015 opozoril veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Zavzema se za slovenski kulturni center v Rimu, saj se skozi kulturo v Italiji sklepajo tudi posli.
Italija je prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, s katero ta ustvari okoli šest milijard evrov blagovne menjave na leto, in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Kakšen je v zadnjih letih trend sodelovanja med državama?
Vse našteto pomeni, da so vezi med tema dvema državama zelo pomembne. Gospodarska in turistična menjava je osredotočena na Furlanijo Julijsko krajino, Lombardijo, Veneto in Emilijo Ro-manjo. Prizadevamo si, da bi kulturno in posledično gospodarsko sodelovanje razširili vsaj na osrednji del Italije, če že ne na južni del. Trend političnih odnosov je od našega članstva v EU v vzponu. Odnose med Slovenijo in Italijo je prej obremenjevala tudi zgodovina, predvsem težka obmejna zgodovina, v zadnjih letih pa smo na poti gradnje nove kakovosti odnosov. Temu sledijo tradicionalno gospodarski odnosi, ki so v vzponu, z rahlim padcem v krizi, vendar se ta trend povečuje, in to v ugodno smer za Slovenijo, saj nam raste izvoz v Italijo ter manjša uvoz iz nje.
Prihodnje leto bo v Milanu potekala svetovna razstava Expo, na kateri se bo predstavila tudi Slovenija. Običajno Expo obišče okoli 20 milijonov ljudi, ogledal si jo bo vsak četrti Italijan, dogajanje in predstavitve pa naj bi spremljala skoraj milijarda ljudi po vsem svetu. Kaj si Slovenija lahko obeta od Expa?
Obeta si več stvari. Znati moramo izkoristiti gospodarske priložnosti, tudi za povečanje sodelovanja z Lombardijo. Intenzivno sodelujemo s Spiritom, da bi s turističnimi partnerji naredili konkretne pogodbe za razvoz turistov v Slovenijo. Za predstavitev Slovenije kot turistične destinacije je Expo enkratna priložnost. Tudi tu bi morali narediti več. Upam, da bo postala Slovenija bolj prepoznavna tudi preko lesa. Je gozdnata dežela, v Italiji pa obstaja velik interes za les. Osnovni namen predstavitve pa je iskanje novih možnosti v neposredni soseščini, na trgu, ki je zelo zanimiv in za Slovenijo zelo neizkoriščen.
Na Expu se bo Slovenija predstavljala kot aktivna, zelena, zdrava dežela. Kako pomembna so ta področja za Italijane?
To so nedvomno prioritetna področja za Italijo, kot tudi za Slovenijo, ki je znana po naravnih potencialih. Na primer po vodi, ki je gospodarsko pomembna oz. bi vsaj morala biti. Prehrana v Italiji spada med prve izvozne panoge. Opažam pa, da so tudi slovenski pridelovalci hrane vse bolj prisotni v Italiji in to celo s tradicionalno italijansko hrano, kot so na primer testenine. Slovenija se bo predstavila s prehransko, vinsko industrijo, s traj-nostnim področjem, lesnimi potenciali. Pri slednjih mislim ne le na izvoz gole hlodovine temveč na izdelke z dodano vrednostjo. Italijanski trg se zanima predvsem za lesene hiše, kjer imajo slovenski proizvajalci že velik ugled. Trg je odprt in zanimiv za slovenske proizvajalce hiš.
Katera gospodarska področja pa so najbolj zanimiva za Italijo, za italijanske podjetnike, gospodarstvenike?
Zanima jih tudi privatizacijski program, v njem iščejo poslovne priložno-
sti. Trenutno italijanske podjetnike najbolj zanima davčno, poslovno okolje. Gledano s stališča italijanskega podjet-nika,je to okolje v Sloveniji bolj ugodno kot doma. Govorim tako glede davčnih obveznosti, cen energentov, cen komunalnih storitev in podobnega. Področja investicij so jasna - od infrastrukture, pošte, energetike do visoko razvitih tehnoloških podjetij.
Koliko smo naredili v zadnjih letih, da se Italijani zavedajo, da imajo Slovenijo v soseščini.
Slovenijo poznajo predvsem v severnih deželah Italije. Dejanski center Italije pa ostaja Rim, ne le v administrativnem smislu, temveč je tu predvsem središče odločanja. Ocenjujem, da se je Slovenija premalo predstavila v Italiji oz. skoraj nič. Težko zgodovino med državama z vstopom v EU postavljamo na pravo mesto, na mesto sodelovanja. Da te nekdo spozna, pa se moraš tudi sam predstaviti. Velikih dogodkov, kjer bi se Slovenija predstavila v središču Rima, je bilo premalo oz. jih v zadnjih letih sploh ni bilo. Skozi kulturo ne potuje le predstavitev zgodovine, identitete naroda, skozi kulturo se v Italiji sklepajo tudi gospodarski posli. Tako gradiš sistematično kulturno in skozi njo sistematično gospodarsko prisotnost.
Čeprav smo tudi na turističnem področju naredili premalo, so Italijani najbolj številčni turisti v Sloveniji? Je tu še veliko neizkoriščenega potenciala?
Tu smo vložili veliko v predstavitev v severni Italiji, medtem ko smo v ostalih delih in v Rimu naredili malo. Prepričan sem, da bi morala imeti Slovenija v vseh sosednjih državah kulturni center. Sosednje države bi nas tako lahko bolje spoznale in lažje reševale odprta vprašanja. Kultura je bazična, preko poznavanja kulture in identitete zgodovine napreduje mednarodno spoštovanje, kar pa vodi v vse večje sodelovanje. V Rimu bi morali narediti slovensko hišo, ki bi združevala diplomatska predstavništva, gospodarsko in turistični predstavništvo, pa tudi kulturni center.
Martina Kolenc/STA
Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič se zavzema za večjo prisotnost Slovenije v italijanskem glavnem mestu
arhiv
rim - Predstavitev nastopa na Expo v Milanu
Slovenija se predstavlja: Zelena. Aktivna. Zdrava
RIM - V okviru projekta »Rim na poti do EXPO« in pod pokroviteljstvom Občine Rim ter sodelovanjem Veleposlaništva RS v Rimu se Slovenija do 27. novembra predstavlja v osrednjem rimskem razstavnem kompleksu Vit-toriano in na trgu San Silvestro v središču Rima. Glavna tema predstavitve je slovenski nastop na EXPO v Milanu leta 2015 in slovensko sporočilo na tej svetovni razstavi - »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava«.
Od srede je na rimskem trgu sv. Silvestra razstava fotografij uveljavljenih slovenskih fotografov, na trgu pa stoji tudi maketa slovenskega paviljona EXPO Milano 2015. Paviljon je s svojo razgibano površino prispodoba slovenske pokrajine - alpsko hribovje,
panonska ravnica, dolenjsko gričevje in kraška pokrajina, ki se spušča k Jadranskemu morju. Pod zemljo se skriva podzemni svet, prepreden s kraškimi jamami polnimi kapnikov in rek. V osrednjem rimskem razstavnem kompleksu Vittoriano pa se Slovenija predstavlja skozi razstave. Na ogled sta tudi avtorski razstavi »Čar lesa« in »Slovenija v nas«. Vizija razstave »Čar lesa« je, da pokaže, kako zna Slovenija kot gozdnata dežela izkoristiti neizmerno priložnost za energetsko varčen in okolju prijazen razvoj. Slovenija je izjemno biotsko raznovrstna in med najbolj prepoznanimi simboli je zagotovo konj lipicanec. »Slovenija v nas« je fotografska razstava Alenke Slavinec, posvečena prav temu bitju.
promet - V Sloveniji in FJK, pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji
Od danes pa do pomladi obvezna zimska oprema
LJUBLJANA, TRST - Od danes pa do 15. marca marca prihodnjega leta (v Sloveniji) oziroma do 15. aprila (na avtocestnem omrežju družbe Autovie Venete in še na nekaterih drugih cestah v FJK) je na vozilih obvezna zimska oprema, ki je prvi pogoj za varno udeležbo v prometu. Najosnovnejša oprema so zimske pnevmatike, ki stalno zagotavljajo najbolj ustrezen oprijem vozila s cesto (alternativa za so tudi letne pnevmatike in ustrezne verige za pogonska kolesa). Kanali tekalne površine pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm, zaradi optimalnega oprijema in stika s podlago pa je priporočljiva še večja globina. Vse štiri pnevmatike morajo biti tudi enake velikosti, vrste in zgradbe, na posameznih oseh pa tudi enakih profilov.
Obvezna zimska oprema je v tem obdobju z zakonom predpisana tudi na Hrvaškem (od 15. 11. do 15. 4.) in v Avstriji (od 1.11. do 15.4.).
Pred zimo (čeprav trenutno vreme nič ne kaže na ta letni čas) svetujejo voz-
nikom, da preverijo delovanje zavor, krmilnega mehanizma, stanje akumulatorja, hladilnega sistema in sistema za dovod zraka v vozilo. Doliti je treba tudi tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla in ostale tekočine za optimalno delovanje avtomobila. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadajo tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel, dobri brisalci, guma pa ne sme biti natrgana
ali drugače poškodovana. Ker sneg lahko tudi preseneti in povzroči hujše ovire v prometu, niso odveč niti topla oblačila, odeja, svetilka, lopata, prva pomoč in mobilni telefon.
Voznik brez ustrezne zimske opreme se v Sloveniji kaznuje z denarno kaznijo 40 evrov. Če pa je zaradi tega onemogočen promet, je kazen 500 evrov in 5 kazenskih točk. Če voznik ne očisti celotnega avtomobila pred pričetkom vožnje, ga lahko doleti kazen 200 evrov, če pa ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje pa je kazen 300 evrov.
V	FJK je kazen za voznike, ki nimajo ustrezne opreme, 39 evrov v naseljih oziroma 80 evrov izven naselji, ob tem pa se lahko vozniku prepove nadaljnja vožnja.
V	Avstriji je osnovna kazen za tiste, ki vozijo brez zimske opreme 35 evrov, v primeru povzročitve zastojev pa lahko naraste celo do 5000 evrov. Na Hrvaškem je kazen 700 kun oziroma dobrih 90 evrov.
Belci: Manj polemik, več solidarnosti
TRST - »Nekateri parlamentarci, ki so blizu premierju Renziju, nas obtožujejo, da smo si stavko, oklicano za 5. december, podaljšali vikend pred 8. decembrom. Enake obtožbe sem pred leti slišal od Berlusconija,« je včeraj izjavil deželni tajnik CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Franco Belci. Dodal je, da je bila odločitev za ta datum skoraj obvezna, če se upoštevajo predpisi, ki določajo stavkovna pravila in tudi obdobje »premirja« v obdobju, ko se bliža božič.
Kar pa zadeva podaljšan vikend, je bil Belci zelo oster. »Te izjave kažejo, da je del leve sredine tako odmaknjen od realnosti, da sploh ne ve, da delavci nimajo denarja za dolge vikende. Pozanimajo naj se pri delavcih v dopolnilni blagajni, pri tistih, ki so zaposleni v kriznih sektorjih ali imajo solidarnostne pogodbe, ali pa pri tistih v javnih sektorjih, ki so že sedem let brez kolektivne pogodbe, v kakšnih razmerah živijo. In naj tudi spoštujejo tiste, ki so se kljub vsemu pripravljeni odpovedati enodnevnemu zaslužku,« je še dejal in te parlamentarce pozval, naj se raje namesto kritik odpovedo enodnevnemu nadomestilu in ga namenijo za po-plavljence.
Smrtna nesreča pri Pordenonu
PORDENON - V silovitem trčenju med fiatom punto in tovornjakom s prikolico je včeraj nekaj po 6. uri zjutraj umrl 24-letni vojak iz Brindisija, ki je v Fur-lanijo prišel pred nekaj tedni. Po prvih ugotovitvah prometne policije, je mladenič prehiteval nekaj vozil, ko mu je nasproti pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo neizogibno, mladi vojak pa je bil na mestu mrtev. Zaradi nesreče je bila hitra cesta med Cimpellom in Sequalsom dobre tri ure zaprta za promet.
Koprski policisti ovadili 17 preprodajalcev drog
KOPER - Koprski kriminalisti so po daljši kriminalistični preiskavi zoper kriminalno združbo preprodajalcev drog z obalnega območja, ki je kupcem z Obale in iz Italije preprodajala predvsem prepovedano drogo amfetamin v obliki tablet in tudi heroin, kokain in konopljo, kazensko ovadili 17 osumljenih. Osumljeni, stari med 21 in 41 let, so večinoma z obalnega območja, trije pa so tujci iz Italije, Litve in s Kosova. Kriminalisti so zasegli tudi več kot 1500 tablet ekstazija, nekaj heroina, kokaina in konoplje, dve avtomatski pištoli, več nabojev, bajonet, več mobilnih telefonov in računalnikov ter denar. Našli so tudi prirejen prostor za hidroponično gojenje konoplje.
iryfE
Sklad I Fondazione
Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2014/2015. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto eurov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto eurov za univerzitetne študente in štipendija v znesku tri tisoč eurov, za podiplomski študij ali specializacijo.
Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem,
ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij.
4	Sobota, 15. novembra
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
politika - Leva sredina složno zavrnila zahtevo po razrešitvi
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta
Napeto vzdušje, ki bo imelo posledice v večinski koaliciji - Zasuk po nočni prekinitvi seje
več fotografij na www.primorski.eu
Levo »stoječa« in desno »sedeča« desnica na seji tržaškega občinskega sveta
fotodamj@n
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta. Nezaupnico je podprlo 15 podpisnikov, 22 jih je bilo proti, Furlanič se je vzdržal, župan Roberto Cosolini ni glasoval. To je »rezultat« skoraj peturne razprave, ki je doživela korenit zasuk ob 23.40, ko je Roberto De Carli v imenu leve sredine zahteval prekinitev seje.
Če bi se zasedanje takrat nadaljevalo, bi Furlanič v nadaljevanju gotovo prejel nezaupnico. Da se to ni zgodilo, je zaslužen prav predsednik, ki se je po skoraj enournem sestanku z županom in kolegi leve sredine odločil, »da obžaluje, če je s svojimi stališči koga užalil ali prizadel.« Opozicija je Furlaničeve besede označila kot prepozne, leva sredina pa ne, zato je složno zavrnila nezaupnico.
Zadovoljstvo Švaba (SSk)
Igor Švab je zadovoljen, ker je leva sredina soglasno zavrnila resolucijo o odstavitvi Furlaniča, »ki bo tako lahko nadaljeval s to pomembno nalogo.« Občinski svetnik SSk-DS mu želi uspešno delo in upa, da bosta lahko, kot do zdaj, še vedno zgledno in tvorno sodelovala.
»Nikoli nisem imel dvoma, kako naj glasujem, saj sem od samega začetka menil, da je bila resolucija o odstavitvi de-magoška, saj se delo predsednika ocenjuje pri spoštovanju poslovnika in statuta. In to je Furlanič vedno odgovorno dokazal, kot potrjujejo tudi vidni člani opozicije.« Glede osebnih izjav je Švab mnenja, da jih lahko vsakdo izreče, v kakšni obliki in kako, je pač osebna stvar, saj so temelj demokratičnega soočanja. Gotovo pa je, da za to vsak prevzame svojo odgovornost.
Andolina in Toncelli
Predsedniku občinskega sveta gotovo ni pomagal somišljenik Marino Andolina, ki je popolnoma po nepotrebnem priklical v spomin Rižarno. Zaradi svojih besed se je nato delno opravičil, desnica pa naj bi ga slabo razumela.
Zelo oster, a z nasprotnega zornega kota, je bil vodja svetnikov Demokratske stranke Marco Toncelli. Furlani-ča je obtožil, da nikakor ni kos svoji predsedniški nalogi, da je pristranski in torej neverodostojen. Toncelliju se »zdi sramotno, da Furlaničevi podporniki pod županstvom vzklikajo Titu in 9. partizanskemu korpusu.«
Na videz »mehka« desnica SEL in senator Russo
Predstavniki opozicije, ki so vložili zahtevo za Furlaničevo razrešitev, so nekoliko »zanemarili« zgodovinske vidike tega primera. Raje so se osredotočili na politiko in utemeljevali oceno, da je zastopnik SKP po njihovem neprimeren za predsedniško funkcijo. Nekateri iz opozicije bi na tem mestu raje videli Ando-lino, slišati je bilo tudi ime Igorja Švaba.
Roberto Antonione je priznal, da mu je Furlanič simpatičen, »ne zna pa ločiti svoje predsedniške vloge od politične.« Franco Bandelli je hotel igrati vlogo »golobice« in se zavzel za konec »polemik o zgodovini«, potem ko je prav on predložil resolucijo o 12. juniju 1945 in o koncu druge vojne, ki je sprožila vse te polemike.
Vsi trije svetniki SEL so glasovali proti nezaupnici, vodja skupine Marino Sossi pa je priporočil Furlaniču, naj v bodoče igra bolj povezovalno vlogo. Pri SEL menijo, da s takšnimi in podobnimi zgodovinskimi disputi ne pridemo nikamor, saj škodijo mestu in sožitju.
Zelo kritičen do Furlaniča ostaja senator DS Francesco Russo, ki je med prvimi, če že ne prvi, zahteval njegovo razrešitev. Občinski svet se je odločil drugače. Senator je prepričan, da bi moral Furlanič odstopiti. »To bi koristilo občinskemu svetu in Trstu,« poudarja Russo. V tiskovnem sporočilu se je spravil na »prepirljivo, zamerljivo in vase zaprto levico.« Senator je
občina trst - Iztok Furlanič
»Če sem koga užalil,
• v
se mu opravičujem«
Dan po burni seji občinskega sveta se je predsednik Iztok Furlanič v telefonskem pogovoru zdel utrujen. »V vseh teh dneh sem bil pod velikim pritiskom in občutil sem težo velike odgovornosti,« pravi. V nelahkih trenutkih sta mu zelo veliko pomenili bližina in solidarnost prijateljev, znancev in tovarišev. Solidarnost so mu izrekli številni ljudje, ki jih sploh ne pozna, dosti pa je bilo nasprotno tudi napadov, gneva in žalitev.
Furlanič je še vedno prepričan, da bi se lahko občinski svet izognil »moreči in napeti« razpravi, ker je bila tako zasnovana nezaupnica pravno neosnovana in torej nesprejemljiva. »Opolnoči, ko je razprava zašla v slepo ulico, sem imel na voljo dve izbiri: ali nekaj povem ali molčim. Če bi izbral molk, sedaj ne bi bil več predsednik občinskega sveta. Izbral sem drugo pot, ker sta mi bili pri srcu dve stvari,« pojasnjuje predsednik.
In kaj je bilo to? »Opravičil sem se tistim, ki so ga moje besede o polpretekli zgodovini lahko užalile in prizadele. In drugič, povedal sem, da mi
Iztok Furlanič
ni lahko biti predsednik in obenem svobodno izražati svoja politična in nazorska stališča.«
Ali to pomeni napoved odstopa? Furlanič priznava, da stvarno razmišlja tudi o tem. Pred kakršno koli odločitvijo pa bi rad izpeljal še nekatere načrte, tržaška leva sredina pa ima po njegovem še nekaj »manevrskega prostora« za izvedbo svojega programa. O politični situaciji in odnosih z Demokratsko stranko ne želi govoriti. Več o tem bo Furlanič povedal v naslednjih dneh, to bo tudi tema današnje novinarske konference SKP in SIK.
S.T.
kritičen tudi do tistih, ki so zbirali podpise v podporo predsedniku mestne skupščine.
Spetič (SIK) kritičen do DS
»Trs se upogne, dokler poplava ne mine«, pravi kitajski pregovor, ki ga citira deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Fur-lanič ostaja predsednik občinskega sveta. Izjalovil se je poskus odstavitve. »Ostajata pa grenak vtis zaradi sprejetega kompromisa in ogorčenje ob spoznanju, da napadalnost "demokratov" ni v ničemer zaostajala za nacionalistično ihto fašistov in desnice,« piše v izjavi Spetič.
Dejansko se po njegovem snuje novo zavezništvo, ki bolj ustreza rimskim shemam dogovarjanja med Renzijem in Berlusconiejm. »Levici in Slovencem bi
moralo biti sedaj jasno, da je vsako sodelovanje s to stranko jalovo početje. Potrebna je alternativa, h kateri naj pristopijo tudi razočarani podporniki te stranke,« meni zastopnik SIK.
Univerza v Ljubljani
Svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Me-nis in Stefano Patuanelli sta glasovala za predsednikovo razrešitev. »Gibanje 5 zvezd se ne ukvarja s preteklostjo, zgodovinska dejstva pa je treba spoštovati,« je dejal Menis, ki je v zvezi s Furlaniče-vo zgodovinsko izobrazbo omenil univerzo v Ljubljani. Ni jasno zakaj. Patua-nelli je povedal, da bi kritiziral takšno predsednikovo početje, tudi če bi slednji pripadal desnici.
S.T.
občina trst - Roberto Cosolini
»Za mamo osvoboditelji, za očeta pa okupatorji«
»Moja mama, Slovenka s Krasa, je doživljala maj 1945 kot osvoboditev, moj oče, Istran in antifašist, pa je konec jugoslovanske okupacije Trsta doživel kot korak k priključitvi mesta Italiji,« poudarja župan Roberto Cosolini. Po njegovem je obstajal načrt, da bi Jugoslavija anektirala Julijsko krajino. »Nekateri so si tega želeli, večina Tržačanov pa se je tega bala, zato so odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka iz mesta doživeli kot novo osvoboditev,« dodaja župan. 12. junij 1945 ostaja vsekakor po njegovem ena od »etap« v težki in zapleteni zgodovini Trsta. Cosolini ne zameri Furlaniču, da goji svoj zgodovinski spomin, očita mu, da ne priznava mnenja drugače mislečih, ki jim odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka nekaj pomeni.
Zupan se spominja košarkarske tekme Italija-Jugoslavija (olimpijada leta 1976 v Montrealu), ki si jo je pred TV ogledal s prijatelji. »Bili smo štirje in vsi italijanske narodnosti. Dva sva navijala za Italijo, dva za Jugoslavijo. Če bi bila ta dva prijatelja Slovenca, bi to še razumel. Nastala je razprava, ki je dokazala, kako je bila takrat tržaška levica je-
tnica ideološke zapuščine,« ugotavlja Cosolini.
To se je dogajalo pred skoraj štiridesetimi leti in župan upa, da ta leta niso minila zaman. »Preteklosti ne gre pozabiti in vsak ima pravico, da goji in ščiti svoje vrednote, ki pa po njegovem mnenju ne smejo predstavljati »blokade« sedanjosti, zlasti pa ne prihodnosti. »Zato nisem soglašal in še vedno ne soglašam z javno izrečenimi stališči predsednika Furlaniča, ki so daleč od gledanj ogromne večine Tržačank in Tržačanov. Od nas politikov in upraviteljev ljudje pričakujejo, da delamo za sedanjost in prihodnost,« dodaja župan Trsta.
S.T.
/
TRST
Sobota, 15. novembra 2014
5
univerza - Karabinjerji aretirali 4 zaposlene na sedežu v Narodnem domu, a niso edini
Med delovnim časom tudi po tri ure v trgovinah in barih
Med delovnim časom so se vsak posebej redno odpravljali na sprehode po mestu, v razne trgovine (v markete, mesnice, železnine, na tržnico), domov ali v bližnji bar, kjer so do potankosti prebirali časopise (tudi po tri četrt ure), najpogosteje športne. Na prostem ali v trgovinah so preživljali najmanj pol ure, večkrat pa po 2 ali 3 ure dnevno, včasih v družbi žene oziroma moža. Po pogodbi naj bi delali od 6 do 8 ur dnevno. Izhodov niso nikoli registrirali z elektronsko kartico, čeprav je to obvezno. Četrtek je bil tisti dan, ko se jim je po treh dneh »dela« in ob bližajočem se koncu tedna še najmanj ljubilo sedeti v službi, zato so se vsak četrti dan v tednu čim dlje zadrževali kjerkoli, samo ne na sedežu tržaške univerze v Ulici Filzi.
Karabinjerji so jih že dva meseca opazovali, jih nekajkrat slikali in posneli s
V Trstu so zaradi izostajanja od dela aretirali že več javnih uslužbencev (npr. na deželnem
spomeniškem varstvu in na občinski zelenjavni tržnici), kljub temu pa so se univerzitetni uradniki vsak dan odpravljali na sprehod: na posnetku levo pol. Antonio Garritani in kap. Fabio Pasquariello (FotoDamj@n), na posnetku desno zakonca na tržnici (foto karabinjerji)
skrito kamero. Ta četrtek so četverico uslužbencev tržaške univerze, ki se je po enem tolikih nedovoljenih sprehodov vračala v službo, v dogovoru s tožilstvom pričakali v Narodnem domu, kjer je poleg sedeža oddelka za tolmače in prevajalce še nekaj univerzitetnih uradov. 56-letnega Diega Saletnika, 52-letnega Daria Losc-hiava, 56-letnega Ilaria Dimasija in 55-let-no Chiaro Secoli (vsi so italijanski državljani, rojeni v Trstu) so aretirali zaradi suma goljufije v oteževalnih okoliščinah. »Te okoliščine nastopijo, ko prestopnik oškoduje državo oz. državno ustanovo, v takih primerih je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen od 2 do 5 let,« je na včerajšnji novinarski konferenci razložil poveljnik preiskovalnega oddelka karabi-njerjev kap. Fabio Pasquariello. Vsi štirje aretiranci so v hišnem priporu, danes bo
o potrditvi ali preklicu tega ukrepa odločal preiskovalni sodnik. Vsi so v službi na sedežu univerze v Ul. Filzi: Dimasi je na oddelku za jezike, tolmače in prevajalce, Sa-letnik na oddelku za splošne zadeve in eko-nomat, Loschiavo in Secolijeva pa v univerzitetni knjižničarski službi. »Nanje in na njihove navade smo naključno naleteli septembra v okviru druge preiskave,« je povedal polkovnik Antonio Garritani. Takrat so mimogrede opazili, da se eden od teh uslužbencev med delovnim časom redno sprehaja po mestu. V preiskavi so sodelovali tudi karabinjerji iz Ul. Hermet.
»Trenutno so v hišnem priporu, preverjamo pa položaj še 11 uslužbencev univerze s sedeža v Ul. Filzi,« je dodal Garri-tani. Poslopje naj bi namreč bolj ali manj redno in neupravičeno zapuščalo več ljudi. V prostorih Narodnega doma je okrog 40 uradnikov, zaposlenih na različnih univerzitetnih oddelkih, polovica jih je na šoli za tolmače in prevajalce. Po aretacijah so karabinjerji obvestili rektorja Mau-rizia Fermeglio ter se pogovorili z odgovorno za osebje. Tržaška univerza pa bo lahko sprejela kakršnokoli odločitev šele po prejetju uradnega poročila tožilstva. (af)
občina trst
S sanacijo začetek obnove čistilne naprave
Začela se je sanacija območja nekdanjega lesnega pristanišča. To je nov korak na poti obnove škedenjske čistilne naprave in njene uskladitve z evropskimi predpisi. Zaradi neprimernosti te in mnogih drugih čistilnih naprav na raznih koncih Apeninskega polotoka je Italijo že doletelo več opominov in tudi sankcij.
Občina Trst je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da bodo sanaciji območja nekdanjega lesnega pristanišča sledila dela za uskladitev čistilne naprave z evropskimi predpisi, in sicer z inovativno tehnologijo biofil-triranja. Sanacija se začenja po objavi razpisa, s katerim si je zakup zagotovilo začasno združenje podjetij, ki ga sestavljata konzorcij Consorzio Cooperative Costruzioni (CCC) in Cosmo Ambiente. Delo bo trajalo leto dni, in sicer v več fazah.
Sprva bodo porušili obstoječe betonske ploščadi, na katerih so nekoč skladiščili blago. Kmalu bodo začeli čistiti tudi vodo podtalnice, nakar bo območje nared za obnovo čistilne naprave, za katero so že objavili evropski razpis (rok zapade 7. januarja 2015), na podlagi katerega bodo izbrali izvajalca.
včeraj dopoldne - Po mestnih ulicah
Tudi v Trstu sprevod v podporo socialni stavki
Tudi po tržaških mestnih ulicah je včeraj dopoldne krenil protestni sprevod. Tržaški bazni sindikati in razna dijaška ter druga združenja so se namreč pridružili tako imenovani splošni socialni stavki, ki je včeraj potekala v številnih italijanskih mestih in so jo oklicala vsedržavna vodstva baznih sindikatov COBAS, USI-AIT in USB, pridružili pa so se ji koordinacije višješolskih dijakov, združenja univerzitetnih študentov, protikapitali-stična levica in druga gibanja, občutljiva na socialne teme. Razlog za splo-
šno stavko je bila namreč (ne)socialna politika Renzijeve vlade, v prvi vrsti njena prizadevanja za ukinitev 18. člena delavskega statuta. Stavkajoči so želeli izraziti tudi svoje nasprotovanje zamrznitvi pogodb javnih uslužbencev in krčenju sredstev, namenjenih javnemu šolskemu in zdravstvenemu sistemu.
V tržaški povorki, ki je krenila z Goldonijevega trga, je stopalo nekaj sto ljudi, v prvi vrsti mladih. Med njimi so bili tudi dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol, ki so nosili manjši
V sprevodu so stopali tudi slovenski dijaki in dijakinje
fotodamj@n
transparent v bran javnemu šolstvu. Preostali transparenti in gesla so bili usmerjeni proti prekernemu delu in neprijaznim delovnim pogojem, v obrambo socialne države, za pravico do stanovanja.
Sprevod, ki je po ulicah stopal v spremstvu številnih policistov, ni povzročil prehudih prometnih zastojev. Minil je dokaj mirno, saj se v Trstu k sreči ni ponovil scenarij iz nekaterih italijanskih mest, kjer so se protestniki spopadli s policisti. Sprevod se je zaključil na Velikem trgu.
Ženske v CGIL obsojajo spolno nasilje in grožnje
Koordinacija žensk v sindikatih CGIL in SPI-CGIL se je odzvala na primer duhovnika Maksa Suarda in izrazila prepričanje, da za prijavo spolnih zlorab nad ženskami, deklicami in dečki ne bi smelo biti nobenega termina. Obdelovanje travme in soočanje z bolečino je dolg proces, vsaka oseba pa pridobiva zavest po svoje in jo moramo spoštovati.
»Do spolnega nasilja prihaja v vseh državah, narodih in skupnostih ne glede na etnično skupino, družbeni sloj ali kulturo. Mladi ženski izražamo solidarnost, obenem pa smo zaskrbljene zaradi groženj: lete so sad neke kulture, ki jo je treba prerasti. Tako početje moramo vedno obsoditi, čut pripadnosti k neki skupnosti pa nas ne sme siliti v zagovarjanje tega, kar se zagovarjati ne da,« so zapisale v tiskovnem sporočilu s podpisoma Eugenie Sardo in Marie Belle.
Unicef predstavlja pot do prijateljske šole
Tržaški pokrajinski odbor organizacije Unicef prireja ob priložnosti 40-letnice delovanja italijanskega odbora Unicef v sodelovanju z Občino Trst, s prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine in pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada za FJK posvet z naslovom Na poti do prijateljske šole - Soudeležba, poslušanje in posredovanje za nov predlog na področju vzgoje, ki bo danes v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 ob 9. uri. Nastopile bodo tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, deželna garantka za pravice otrok in mladostnikov Fabia Mel-lina Bares, antropologinja Marianella Sclavi, koordinatorka programov italijanskega odbora Unicef za šolo in univerzo Manuela D'Alessandro in koordinator tržaške mreže zavodov Na poti do prijateljske šole Roberto Benes, medtem ko bo srečanje vodila predsednica tržaškega odbora Unicef Donatella Salvi. Po dopoldanskih posegih bosta popoldne med 15. in 17. uro potekali tudi delavnici, ki ju bosta vodili Marianella Sclavi in Manuela D'Alessandro: prva bo v dvorani Torchio v Ul. Capitelli, druga pa v Narodnem domu v Ul. Filzi.
V pristanišču zaplenili 13.290 elektronskih naprav
Finančni stražniki in cariniki so v tržaškem pristanišču zaplenili 13.290 ponarejenih elektronskih naprav. Pod drobnogled so vzeli kontejner, ki je prispel iz Kitajske. V njem je bilo 667 lepenkastih ška-tel z vrečkami za hrambo vode z električnim gretjem, tehtnicami in drugimi napravami s ponarejenimi znamkami. Finančna straža je kazensko ovadila naročnika blaga, pravnega zastopnika nekega podjetja v Venetu.
Tržaška komedija
jutri na Proseku
Kulturni dom na Proseku v sodelovanju z zvezo tržaških gledaliških skupin Armonia vabi jutri ob 17. uri na ogled komedije Forsi che si ... forsi che no, ki na odrskih deskah prikazuje značilnosti moderne družbe in modernih ljubezenskih zgodb. Komedijo predstavlja skupina Il Gabbiano, režijo je podpisal Riccardo Fortuna, ki je idejo povzel po Cristopheru Durangu. Vstopnina znaša 6 evrov.
e
Sobota, 15. novembra 2014
TRST
/
ločeni starši - V Ul. Pondares deluje tržaška sekcija združenja Gesif
Širijo kulturo nekonfliktne ločitve
Ločeni starši, ki želijo zaščititi svoje mladoletne otroke, imajo odslej tudi v Trstu na voljo novo referenčno točko. Na tiskovni konferenci, ki je potekala na sedežu sindikata Cgil v Ul. Pondares, so namreč včeraj popoldne uradno predstavili novoustanovljeno tržaško sekcijo združenja Gesif, ki združuje ločene starše, ki si skupaj prizadevajo za zaščito svojih otrok in njihove pravice do obeh staršev. Sekcija, ki deluje že nekaj tednov v prostorih sindikata Cgil, kjer so vsak torek ob 20.30 srečanja skupine pod vodstvom načelnika sekcije Marca Malagoja, psiholo-
ginje Elise Ferronato in odvetnice Viviane Rodizza (za zainteresirane so na voljo številka mobilnega telefona 339-1602664, številka faksa 040-772474 in naslov elektronske pošte trieste@gesifonlus.org), se pridružuje tistim, ki že delujejo v Vidmu (kjer je tudi glavni sedež), Tržiču in Ca-gliariju, medtem ko bo v kratkem začela delovati tudi sekcija v Rimu.
Kot so včeraj dejali predsednik Silvio Albanese, tajnik Luca Rodaro ter že omenjeni Malago, Ferronatova in Rodizzeva, je namen združenja širiti kulturo nekonflikt-ne ločitve, zato da bi spodbujali, branili in
Pri združenju Gesif si prizadevajo zagotoviti otrokom pravico do obeh staršev
fotodamj@n
podpirali pravico vsakega otroka do obeh staršev. Z združenjem sodelujejo odvetniki, psihologi in družinski posredovalci, ki nudijo svojo pomoč staršem in sodelujejo v okviru skupin za samopomoč, kjer ne nudijo samo nasvetov, ampak tudi informacije ter si starši izmenjujejo izkušnje, se srečujejo in si med seboj pomagajo pri izhodu iz osamljenosti, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer so napovedali tudi javno srečanje, ki bo potekalo januarja, posvečeno pa bo obravnavanju učinka, ki ga na mladoletne otroke ima konfliktno ločevanje staršev. (iž)
Občina Trst: razpis za 254 uslužbencev
Občina Trst je objavila razpis, namenjen 254 občinskim uslužbencem s pogodbo za določen čas, za njihovo vključitev v stalež na področju vzgoje in izobraževanja. Gre za 24 mest za postrežnike (20 s polnim delovnim urnikom, od katerih eno za oddelke s slovenskim učnim jezikom, ter 4 z 18 urami tedensko), dalje za 41 mest za sodelavce (35 s polnim delovnim urnikom, od katerih eno za slovenske oddelke, in 6 z 18 urami tedensko), 52 mest za vzgojitelje v vrtcih (od teh 2 za oddelke za otroke s posebnimi potrebami), 43 mest za vzgojitelje v rekreacijskih središčih oz. v oddelkih za integrirano izobraževalno ponudbo ter za 94 mest za vzgojitelje v otroških jaslih (37 s polnim delovnim urnikom, od katerih 3 v slovenskem oddelku, 2 s 24 urami tedensko ter 55 z 18 urami tedensko, od katerih eno v slovenskem oddelku). Prošnje je treba predložiti do 15. decembra, besedilo razpisa in obrazci so na voljo tudi na spletni strani občinske uprave www.comune.trie-ste.it ter v uradu za natečaje (telefon 040-6754919/4312/8035/4757), kjer bo mogoče dobiti tudi informacije.
Spurg: zimski razpis
Občina Trst je objavila zimski razpis za predložitev izvenšolskih vzgojnih projektov staršev v okviru projekta Spazi urbani in gioco (Spurg). Prošnje je treba predložiti do 5. decembra v pisarni odborništva za šolstvo v Ul. Teatro Romano 7/A v pritličju, besedilo razpisa pa je na voljo na spletni strani www.retecivica.trie-ste.it/spurg/default_1.asp.
Včeraj danes
M Izleti
Danes, SOBOTA, 15. novembra 2014
POLDE
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.08.
Jutri, NEDELJA, 16. novembra 2014
JERICA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, veter 12 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C.
SI Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da v torek, 18. novembra, od 18.30 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na letošnjo prvo Pikijevo ustvarjalnico v torek, 18. novembra, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka. Knjigo avtorice Ide Mlakar »Kako sta Bi-bi in Gusti preganjala žalost« nam bo prebrala Kresnica Kovačič. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375.
TFSSTULEDI
v
Sgez tri gore, čez tri dole...
(Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin) Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu
v soboto, 15. novembra ob 20.30	j v nedeljo, 16. novembra ob 17. uri
pevski zborovski večer	plesni in glasbeni popoldan
Sodelujejo: Ženska pevska skupina STU LEDI
Trst
Mešani pevski zbor FRANVENTURINI
Domjo
Ženska vokalna skupina VINIKA goriška Brda Moški pevski zbor AMICi DELLA M0NTAGNA
Sodelujejo: Folklorna skupina GRADINA Ilirska Bistrica Folklorna skupina KLAS Horjul (Vrhnika) Glasbeni Ansambel ANO UR C0 AL1 PEJ DVEJ - Trst Folklorna skupina ŽIVANIT - Benečija Folklorna skupina STU LEDI - Trst
Origgio (Várese)
V sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev
^ftjudno vabljeni.
CI3 Lekarne
SPDT prireja v nedeljo, 16. novembra, jesenski pohod skozi geološki čas. Zbirališče ob 8.45 v Gropadi na cesti, ki vodi do nekdanjega mejnega prehoda. Tri urnemu pohodu bo sledil ogled razstave »Pozabljeni rudniki« v Didaktičnem centru gozdne uprave v Bazovici. V primeru slabega vremena je predviden le ogled Didaktičnega centra in razstave. Za prečkanje državne meje morajo udeleženci obvezno imeti pri sebi veljavno osebno izkaznico.
V SKLOPU GORIŠKEGA FESTIVALA E'STORIA bo zgodovinski avtobus eStoriabus odpotoval na dvodnevni izlet z naslovom »Soška fronta«, v odkrivanje krajev prve svetovne vojne na Goriškem in Kobaridu v soboto, 22. in nedeljo, 23. novembra. Od 15. do 17. decembra, bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom. Info in prijave na tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it (od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro).
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, prireja v nedeljo, 23. novembra, zadnji brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinščice »Na daljnem vzhodu: v odkrivanju Goli-ča«. Izlet traja približno 3 ure namenjen odraslim in družinam (otroci od 8. leta dalje). Štart ob 10. uri iz Gro-čane. Za info in prijave izletov tel. 3669571118 (ponedeljek - petek 14.0017.00), info@riservavalrosandra-glin-scica.it.
KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Info in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
"Vstop prost.
NAZIONALE - Dvorana i: 1S30, 2130 »Interstellar«; iS.iS, i7.00, iS.S0, 20.40, 22.20 »La scuola più bella del mondo«; Dvorana 2: iS.iS, 16.S0, iS.S0, 20.iS »Il mio amico Nanuk«; iS.S0, i7.40, i9.S0, 22.i0 »Night-crawler - Lo sciacallo«; Dvorana S: iS.40, 20.20, 22.00 »Andiamo a quel paese«; Dvorana 4: i7.00, 22.00 »Confusi e felici«; iS.iS, i6.S0 »Do-raemon«; 1S.20 »Un fantasma per amico«.
SUPER - i6.S0 »Dracula Untold«; 1S30 »'me Judge«; 21.00 »La spia«.
THE SPACE CINEMA - 14.4S, 16.S0, iS.0S, 2i.2S »Interstellar«; iS.S0, 17.4S, 20.00, 22.10 »La scuola più bella del mondo«; iS.i0, i7.i0, 19.10, 21.10 »Il mio amico Nanuk«; i4.40, i7.i0, i9.40, 22.i0 »Night-crawler - Lo sciacallo«; 20.0S, 22.i0 »Clown - Nessun bambino è al si-curo«; iS.S0, i7.SS, i9.4S, 2i.S0 »Andiamo a quel paese«; i6.00, iS.0S »Doraemon«; 20.i0, 22.i0 »Dracula Untold«; 14.S0 »Un fantasma per amico«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: i7.20, 20.S0 »Interstellar«; iS.40 »Un fantasma per amico«; Dvorana 2: i6.00, iS.00, 20.iS, 22.iS »An-diamo a quel paese«; Dvorana S: 1S30, 1730, 20.10, 22.10 »La scuo-la più bella del mondo«; Dvorana 4: iS.iS, 20.i0, 22.i0 »Tre tocchi«; 16.40 »Doraemon«; Dvorana S: iS.4S, i7.iS, 20.00, 2i.S0 »Torne-ranno i prati«.
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. novembra.
Tel. 040-229439
AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta di ghiaccio«.
CINEMA DEI FABBRI - 19.00, 21.00 »Terra di Maria«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.10 »Words and Pictures«; 18.15, 22.10 »Tre cuori«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Bes«; 16.00, 18.20, 20.30, 22.40 »Butec in butec DA«; 19.00 »Labirint«; 18.00, 20.20 »Medzvezdje«; 17.00 »Na koncu mavrice«; 21.15 »Ouija«; 18.15, 21.10 »Skoraj policaja«; 20.35, 22.30 »Spomenik Majklu Džeksonu«; 15.00, 19.10 »Vloga za Emo«; 14.00, 14.45, 16.40, 18.40 »Čebelica Maja«; 14.20, 16.10 »Čebelica Maja 3D«; 14.15, 16.10 »Škatlarji«; 15.15, 17.10 »Škat-larji 3D«.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel.: 040-229253
KMETIJA DEBELIS je na Kolon-kovcu odprla agriturizem do 16.11.2014.
Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah
VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH v Volčjem Gradu bo za Martinovo odprt danes in jutri.
HI Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu. Tel. št. 040-327135.
/
TRST
Sobota, 15. novembra 2014
7
H Čestitke
75 danes jih slavi, SERGIO FER-LUGApa še dobro se drži, nazdravijo mu prijatelji vsi.
□ Obvestila
DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu, Ul. Androna del Pane 7, danes, 15., in v soboto, 22. novembra. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 3922109031.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tudi resno ukvarjal. Zainteresirani naj se vpišejo do danes, 15. novembra. Informacije na tel. št. 0039-3383881424. (Danijel).
JUS MEDJAVAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do danes, 15. novembra. Obrazce za prošnjo dobite v vaški gostilni ali v osmici.
KROG PRIJATELJEV BRUNA GROE-NINGA vabi na predavanje z naslovom »Pomoči in izcelitve po duhovni poti, s pomočjo učenja Bruna Groe-ninga - medicinsko dokazljivo« danes, 15. novembra, ob 16. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. Predavala bo dr. med. Miljenka Blaževič iz Hrvaške, s prevodom v slovenščino in italijanščino. Info na tel. 0038640216756.
SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Sejem: danes, 15., in 16. novembra, 10.00-19.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30.
SKD SKALA iz Gropade sporoča, da bo danes, 15. novembra, od 14. do 20. ure seminar vokalne tehnike v zboru. Predaval bo prof. Robert Feguš. V nedeljo, 16. novembra, ob 19.00 bo koncert MePZ Skala/Slovan, MIVS Ana-Krousis in ansambla Les 7 notas del cha-cha. Vabljeni.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri v Mladinski dom na srečanje z misijonarjem g. Bajcem. Misijonar nam bo prikazal svoje dolgoletno delovanje na Slonokoščeni obali.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Info na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
SKD VALENTIN VODNIK IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabita na tradicionalno Martinovanje, v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00 v društvenih prostorih. Nastopajo MoPZ V. Vodnik in Mali kitaristi iz Brega.
CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE SEŽANA - vabi na dan odprtih vrat s predstavitvijo brezplačnih delavnic za učence in praznovanje 1. rojstnega dne, ki bo v četrtek, 20. novembra, popoldan v Sežani, Partizanska c. 37/a. Pod vodstvom ino-vatorke novih učnih metod Mojce Stojkovič. Za delavnice od 14.30 do 17.30 so obvezne prijave do 17. novembra na info@lazjeucenje.si ali tel. 00386-31314641.
DSI vabi v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo z naslovom »Skok iz slovenske medijske predvidljivosti«. Sodelovali bodo zgodovinar Renato Podberšič ml, časnikar Tino Mamic in moderator Jani Drnovšek. Začetek ob 20.30.
KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Poda-rimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo prijateljev mladine Slovenije še v ponedeljek, 17. novembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in dodatne info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi svoje člane na redni občni zbor v ponedeljek, 17. novembra, v prvem sklicu ob 20.00 in v drugem ob 20.30 v društveni prireditveni dvorani.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
MATEMATIKA JE NEIZČRPNA, zato matematični krožek nadaljuje z delom. Vabljeni vsi dosedanji zvesti člani in novinci, saj za naš konjiček ni potrebno predznanje. Zelo dobrodošli tudi strokovnjaki, ti bi občutno dvignili raven naših srečanj. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17.00 v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 18. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V petek, 21. novembra, ob 20.45 seja odbora.
ŠIVANJE NOŠ V BOLJUNCU pri SKD
F. Prešeren bo vsak torek od 17. do 19. ure v društveni sobi občinskega gledališča F. Prešeren. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17. uri.
DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od srede, 19. novembra dalje od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monrupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in prijava: 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com.
ZALOŽBA MLADIKA, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN KRUT prirejajo v petek, 28. novembra, obisk 30. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00 in z Op-čin izpred Finžgarjevega doma ob 9.15. Povratek v Trst okrog 17.00. Prijave sprejema založba Mladika, Ul. Donizetti 3, tel. 040-3480818, redak-cija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 20. novembra.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Gin-nastica 72) ali na tajnistvo@sklad-toncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu »Schioppettino di Prepotto«. Po-kušnjo bomo izpeljali v torek, 25. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel. 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK bo obiskala gostja, prevajalka in babica Irena Lampe, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 17.00 podala v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14, pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni!
JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71.
30-LETNIKI POZOR!! Vabljeni na večerjo v gostilno v Bazovici, ki bo v soboto, 29. novembra ob 20. uri. Potrdite vašo prisotnost odgovornim.
45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Za prijave pokličite najkasneje do nedelje, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patri-zia), 346-2197404 (Ivo) in 3356008774 (Pavel).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 30. novembra, na obisk Knjižnega sejma s prevozom in ogled predstave »ArT-Sprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu«, ki bo ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Odhod s Trga Oberdan ob 10.00. Prijave na tel. 040-635626, od ponedeljka do petka 9.00-13.00.
SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387.
'.l Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri hišnih opravilih. Tel.: 3497112722.
40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877.
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800.
PRODAM 2 soda inox po 400l vsak, 2 kadi po 500l, kad za pretok, stroj za mletje, stroj za prešanje. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-1597015.
PRODAM 4 zimske gume znamke kumho, velikosti 135/80 R13 (rabljene 3.000 km). Tel. št.: 040-824528.
PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Cena po dogovoru. Tel. št.: 320-1614713.
PRODAM mercedes CLK kompressor v zelo dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM plug obračalnik »ročni« znamke biagioli. Tel. št.: 338-1082653.
PRODAM zazidljivo zemljišče pri Domju 1300 kv. m. Tel. št.: 040280595.
V PREBENEGU imamo še enega psička majhne rasti. Ljubimci naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821.
VRTEC NA KRASU išče v dar dva traktorja na nožni pogon za igro na vrtu, v odličnem stanju. Tel. št.: 3286238108.
www.primorski.eu]
H Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, prireja na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, drugi del srečanja: »Od osebne tričlenkovitosti, k socialni tričlenkovitosti« danes, 15. novembra, ob 17.30. Predava prof. Michele Codogno.
ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku, v sklopu praznovanj farnega zavetnika, vabi danes, 15. novembra, ob 19.30 na zborovski koncert MPZ Vesela Pomlad in MKZ Stane Malič z Opčin.
»ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE...« -Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin, v sodelovanju z ZSKD, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 15. novembra, ob 20.30 pevski zborovski večer: ŽPS Stu Ledi - Trst, MePZ Fran Venturini - Domjo, ZVS Vinika - goriška Brda, MoPZ Amici della montagna - Origgio (Varese); v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan: Folklorna skupina Gradina - Ilirska Bistrica; Folklorna skupina Klas - Horjul (Vrhnika), Glasbeni ansambel Ano ur'co al' pej dvej - Trst, Folklorna skupina Zi-vanit - Benečija, Folklorna skupina Stu Ledi - Trst.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju, ob koncih tedna, do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: danes, 15. in 22. novembra, 16.00-19.00; v petek, 21. novembra, 16.00-19.00; 16. in 23. novembra, 9.30-12.00 ter 15.00-19.00. Zamisel-material: Bruno Santini in Marco Perrino.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 16. novembra, na sporedu predstava Čarobno ogledalo v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL predstavljata gledališko predstavo, s skupino Il Gabbiano, v tržaškem narečju »Forsi che si... forsi che no« v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD TABOR - Prosvetni dom, Opči-ne prireja v nedeljo, 16. novembra, ob 18.00 Openska glasbena srečanja z MoPZ Srečko Kosovel in orkestrom Nova - dirigent Matjaž Šček. Vabljeni.
ŠC MELANIE KLEIN vabi na predavanje »Hujšanje brez diete z metodo F. Simoni«. Pričakujemo Vas v sredo, 19. novembra, ob 20. uri na Opčinah, Ul. della Vena 8/1. Število mest je omejeno. Za prijave: info@melanie-klein.org, 345-7733569.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na izjemen dogodek, ob odprtju sezone in začetku ciklusa predavanj, in sicer na ogled monokomedije »Vera levega razbojnika« z zabavno in obenem razmišljujočo vsebino. Avtor in izvajalec je znani in priljubljeni igralec Gregor Čušin. Vabljeni vsi v Fin-žgarjev dom v četrtek, 20. novembra, ob 20.00.
KLUB PRIJATELJSTVA ter Vincenci-jeva Konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja. Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nad.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rice, na predstavitev digitaliziranega društvenega arhiva, koledarja za leto 2015 z umetniškimi deli Stanota Zerjala ter na otvoritev razstave nekaterih njegovih slik.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Katarine Jeretin Ferluga »Narisala sem pesem zate«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 20. uri
v Pahorjevi knjižnici v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Ob prisotnosti avtorice bo o njej spregovorila Majda Cibic, na ogled pa bo tudi razstava avtoričinih slik.
NIT TRADICIJE: predstavitev zbirke arhivskih posnetkov Stanota Zerjala in brochure »Kultura, bogastvo skupnosti«, avtorjev M. Pahorja in B. Zerjala v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Pobuda društva SKD F. Prešeren, izpeljana s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom občine Dolina.
V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fa-bianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30.
MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti« dela od leta 1996 do 2014 v kavarni Stella Polare v Trstu do 8. decembra.
Prispevki
V	spomin na drago Anico Skamperle daruje Slava Skabar 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Ob priliki skupnega srečanja darujejo petdesetletniki iz Trebč 100,00 evrov za Ljudski dom - Trebče.
Namesto cvetja na grob gospe Milke Štoka daruje Anita Metelko 25,00 evrov za ZePZ Prosek-Kontovel.
Ob 100-letnici rojstva drage mame Vide Slokar daruje hči Joži 50,00 evrov za Rojanski Marijin dom.
V	spomin na najino drago mamo Silvano Prašelj vd. Starec darujeva Magda in Walter 100,00 evrov za Slovensko kulturno društvo Barkovlje in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 39. obletnici smrti nepozabnega Igorja Grudna daruje žena Janka in družina 100,00 evrov za KD Škam-perle in 100,00 evrov za Športno združenje Bor.
V	spomin na Elso Praselj daruje Ida Kocjančič 25,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Elso Praselj daruje Daniela Luin z družino 25,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in 25,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Renata Kralja daruje družina Rudež 100,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
¿Pogteßfw podjetje
s
OPfdft^KI hI M ItRl
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Sobota, 15. novembra 2014
TRST
/
devin - Predstavili drugo izdajo prvega romana Alojza Rebule
Devinski sholar po 60 letih v novi izdaji
Delo izdala založba ART - Večer pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina
V letih 1953 in 1954 je dijaška revija Literarne vaje v nadaljevanjih objavljala prvi roman takrat mladega profesorja, kasneje pa uveljavljenega pisatelja in esejista Alojza Rebule ter ga tudi izdala v obliki manjše, svet-lomodre knjižice v 300 izvodih. Tisti redki, ki knjigo še hranijo doma, jo seveda dobro poznajo in so jo verjetno takrat, pa tudi še v kasnejših letih radi vzeli v roke. Vsem ostalim je bila skoraj nedosegljiva in je - zanimivo -večkrat niso upoštevali niti literarni kritiki.
Tudi Alenka Rebula in njen soprog Igor Tuta imata to knjigo doma in sta se večkrat spraševala, če je ne bi morda kazalo ponovno izdati. Ob pisateljevi 90-letnici in ob 60-letnici prvega izida se je pojavila konkretna možnost uresničitve te zamisli in danes je knjiga, v podobni svetlomodri obleki z izvirnimi Hlavatijevimi ilustracijami, pred nami. Minuli četrtek so jo prvič uradno predstavili, in to ravno v kraju, kjer se dogaja večji del zgodbe romana, se pravi v Devinu.
Večer sta priredili Občina Devin Nabrežina in založba ART in ga je po glasbeni točki, nastopu dveh mladih Devinčank, kitaristk Petre Pahor in Mire Tavčar, uvedla odbornica za kulturo Marija Brecelj. Alenka Rebula Tuta je spregovorila o tem, kako je prišlo do ponovnega izida knjige, in poudarila, da ne gre za ponatis, ampak za drugo izdajo, ki jo bogatijo uvod-
na beseda Miroslava Košute pod naslovom »Luč in smisel«, krajši esej Tatjane Rojc »V znamenju življenja: sholar in njegova usoda« in spremni zapis uredništva. Poleg tega so objavljene tudi nekatere ocene iz časa ob prvem izidu romana izpod peresa Martina Jevnikarja, ki ima posebno zaslugo, da je to delo sploh zagledalo luč sveta, saj je bil takratni urednik Literarnih vaj, pa še Franca Jeze in Lina Legiše. Govornica je izpostavila tudi nekatere okoliščine, v katerih je delo prvič izšlo, ko časi za slovensko narodno skupnost na Primorskem niso bili lahki, pa še pisateljevo avtobiografsko noto, ki jo lahko razberemo v protagonistu romana.
Tatjana Rojc je v svojem daljšem posegu analizirala motive, ki so značilni za ta roman, in spregovorila o pisateljevi etični drži tudi v zvestobi jeziku in okolju, ki se kaže v tem in v naslednjih Rebulovih delih.
Dva odlomka iz romana je prebral in ju tudi komentiral Igor Tuta, ki je še izpostavil dejstvo, da je verjetno Devinski sholar prvo slovensko literarno delo, v katerem je opisan obred ustoličevanja koroških vojvod. Večer se je zaključil s Pesmijo slovesa v izvedbi mladih kitaristk, in z zdra-vico pisatelju Alojzu Rebuli ob novici, da mu bo v ponedeljek slovenski predsednik Borut Pahor vročil visoko slovensko državno priznanje, zlati red za zasluge.
Delo sta predstavili prof. Tatjana Rojc in prof. Alenka Rebula Tuta
fotodamj@n
Dominik Fras razstavlja
■ ••• • •
v galeriji mini mu
Danes ob 18. uri bodo v galeriji mini mu v Ul. Weiss 15 v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu odprli razstavo fotografij Dominika Frasa. Fotografa bo predstavil ravnatelj Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof. Razstavo je pod okriljem Pokrajine Trst organiziralo združenje Juliet v sodelovanju s kritičarko Elisabet-to Bacci. Udeleženci bodo nazdravili s penino Girardi spumanti in z vini kmetije Sandija Škerka.
slovenski klub - Predavanje
Dunja Fabjan razgrnila pogled na zvezdnate steze
Kam nas vodijo zvezdnate steze? O raziskovanju oddaljenega vesolja, je v četrtek v Gregorčičevi dvorani govorila Dunja Fabjan, raziskovalka in asistentka na fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Večer je organiziral Slovenski klub, ki si je tokrat »drznil« predstaviti svoji publiki znanstveno obarvano predavanje. Večer je uvedla Helena Pertot, ki je predstavila predavateljico, nakar je Dunja Fabjan začela spraševati: Kaj je v vesolju? Kje smo? Kako veliko je naše vesolje? Koliko so oddaljene zvezde od nas? Taka vprašanja rojijo po glavi vsem in so lahko predmet neskončne razprave, ki jo je Dunja Fabjan skrčila na eno uro in pol. Slušatelje je popeljala v svet oddaljenosti, preteklosti, znanosti in radovednosti.
»Vse je nastalo iz velikega poka, ki mu je sledilo obdobje teme, v katerem so nastajale zvezde in kasneje še galaksije, nakar so nastale še jate galaksij, naše osončje in še ostala osončja, ki jih danes odkrivamo ... Kar vemo o vesolju danes, je danes naše vesolje. Pred stoletji niso vedeli vsega, kar vemo, in je bilo vesolje drugačno.«
Letos se spominjamo 450. obletnice rojstva znanstvenika Galilea Galilei, ki je izumil daljnogled. Odkril je marsikaj, česar ni vedel in si ni mislil, da bi lahko odkril. Tako so znanstveniki iz leta v leto odkrivali nove poglede, pridobivali natančnejše podatke in prihajali do natančnejših meritev. Veliko vlogo so pri tem imele tudi ženske znanstvenice, kot je bila Henrietta Swan Leavitt, ki je prišla do pomembnih dognanj, da so lahko začeli odkrivati, koliko so objekti odda-
Dunja Fabjan
zskd
ljeni eden od drugega. Leta 1920 se je razvila velika debata o tem, kako veliko je naše vesolje: je veliko kakor naša galaksija ali še večje?
Prav v teh dneh veliko beremo o sondi Rosetti, ki je uspešno pristala na kometu. »Sonda se je morala med odpravo sama napolniti z energijo in se sama spet prižgati. Pri tem ji znanstvenik ni mogel pomagati. Če se ne bi prižgala, bi bila dvajsetletno delo in raziskovanje zaman.« Predavanje se je zaključilo, slušateljem pa odprlo vrsto vprašanj, ki spodbujajo k razmisleku o neskončnem vesolju, v katerem lebdimo, o zvezdah, ki jih opazujemo, in razdaljah, ki jim lahko verjamejo le znanstveniki. (bf)
„OM«^"
SEZONA 2014-2015
režiser Igor Pison
Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK in društvo Časa del lavoratore teatrale
Marko Sosič/ Carlo Tolazzi	'
TRST, MESTO V VOJN I
DANES, 15. november, ob 20.30 - red B
četrtek, 20. november, ob 20.30 - red T
petek, 21. november, ob 20.30 - reda A, F
sobota, 22. november, ob 20.30 - red B
nedelja, 23. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom)
petek, 28. november, ob 20.30 - red T
sobota, 29. november, ob 19.00 - red K
nedelja, 30. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom)
v Mali dvorani
potrditev in rezervacija sta obvezni
BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav • Tel. 060 2652616/ brezplačna številka 800216302	•
www.teaterssg.com	O
festival - Od prihodnje srede v kavarni-knjigarni Knulp v Trstu
Gore pod žarometi sedme umetnosti v nizu Alpi Giulie Cinema
Počastiti gore kot kraj športnih izzivov, preseganja človeških meja, pa zlasti z ovrednotenjem njihovega naravnega in kulturnega bogastva s pomočjo čara sedme umetnosti: festival Alpi Giulie Cinema bo v organizaciji združenja Monte analogo letos potekal v svoji petindvajseti izvedbi. Potek in vsebino bogatega niza dogodkov sta včeraj na tiskovni konferenci v kavar-ni-knjigarni Knulp predstavila predsednik združenja Sergio Serra in koordinator pobude Giuliano Gelci.
Pod naslovom Genti&Montagne bodo v prostorih kavarne Knulp brezplačno predvajali deset filmov iz različnih držav. Kot so povedali organizatorji, bo to med drugim enkratna priložnost, da spoznamo kraje, ki so nam v bistvu zemljepisno blizu, a vendar o njih ne vemo skoraj ničesar. Prvi večer bo stekel že v sredo, 19. t. m. Projekcije bodo na voljo bodisi ob 18. kot ob 20. uri. Omembe vredna je francoska trilogija Overdon, Overice, Oversand, posvečena umetnosti plezanja iz 80. let, ki so si jo pobudniki zamislili kot neke vrste poklon skoraj popolnoma izginuli analogni tehniki snemanja in fotografiranja. Dandanes namreč digitalna tehnika skoraj povsem prednjači, saj omogoča veliko prej nepredstavljivih možnosti. Naslednjo sredo, 26. t. m., bosta na svoj račun prišla črnogorski visokogorski svet s
Festival sta predstavila Sergio Serra in Giuliano Gelci
fotodamj@n
filmom Život je Vladimirja Peroviča in ruske širine s celovečercem The tundra book Alekseia Vakhrusheva. Ne gre pa zamuditi niti naslednjih filmskih srečanj, ki se bodo zvrstili še nadaljnji dve sredi. V ospredju bodo skriti naravni biseri Švice, zakotne grške vasi, pa tudi italijansko planinstvo s svojimi terapevtskimi učinki in še marsikaj.
V okviru pobude Alpi Giulie Cinema prirejajo že dvajseto leto zapored tudi natečaj La Scabiosa Trenta (t.j. alpska cvetlica, ki si jo je v svojih zapisih zamislil znameniti poznavalec
Alp Julius Kugy) namenjen režiserjem oz. avtorjem iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Koroške in nagrado Hells Bells-Speleo Award, posvečen jamarstvu, podtalni realnosti jam.
Filmsko-gorske poslastice bodo nato romale tudi v Gorico in Spilim-bergo, tako da pomeni Alpi Giulie Cinema pravi dogodek naše dežele, hkrati pa presega njene meje. Na tiskovni konferenci sta Serra in Gelci dejala, da so v teku let zbrali več kot 500 filmov. Ti bodo kmalu dostopni širši javnosti. (vpa)
/
TRST
Sobota, 15. novembra 2014
9
šempolaj in praprot - V priredbi SKD Vigred ter združenja staršev
Tudi letos se je odvijala človekoljubna baklada
Zbirali so prispevke za vzdrževanje hospica Via di Natale v Avianu
Prejšnji konec tedna sta SKD Vigred in združenje staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj organizirala tradicionalno človekoljubno Baklado, na kateri sta zbirala prispevke za združenje Via di Natale. Združenje skrbi za vzdrževanje hospica Via di Natale, v katerem nudijo v 34 stanovanjih brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim, ki se zdravijo v onkološkem centru v Avianu.
Pred začetkom pohoda so si udeleženci lahko ogledali v Štalci zanimivo in bogato razstavo »Pijača med prvo svetovno vojno«, ki je še na ogled ob koncih tedna do 23. novembra. Na startu so zaigrali člani godbenega društva Nabrežina, ki so s poskočno koračnico pričakali sprevod tudi pri vhodu v kulturno umetniški center Škerk
v Trnovci. Sprevod z raznobarvanimi lučkami, baklami, lanternami, itd ... je šel mimo Praprota, udeležencev je bilo kar precej, kljub kislemu jesenskemu vremenu.
V kulturnem programu so v prvem nadstropju galerije nastopili malčki OPS Vi-gred, ki jih vodita Serena Picco in Aljoša Saksida, ter moški pevski zbor Vesna pod taktirko Rada Miliča. Združenje staršev pa je nagradilo najlepše risbe, ki so jih na temo »Barve glasbe« narisali otroci in mladi. Risarskega natečaja so se udeležili malčki otroških vrtcev iz Gabrovca, Križa, Nabrežine, Devina in Šempolaja, učenci osnovnih šol iz Križa, Nabrežine, Devina, Zgonika in Šempolaja ter srednješolci, ki obiskujejo šolo Igo Gruden. Vse risbe (bilo jih je preko 300) so ob pobudi krasile in
Na bakladi so zaigrali člani godbenega društva Nabrežina
obarvale stene galerije. Večer se je zaključil na dvorišču Škerkove domačije ob spe-cialitetah, ki so jih pripravile članice društva in združenja staršev.
Pred časom sta SKD Vigred in združenje staršev izročili organizaciji Via di Natale tudi plastične zamaške, ki so jih pridno zbirali celo leto na šempolajski šoli, v vrtcu in v društvenih prostorih. To ni edina humanitarna pobuda, ki jo organizira SKD Vigred. Društvo je namreč v sodelovanju s Krutom pristopilo k akciji Po-darimo.si za Zvezo prijateljev mladine Slovenije. V ponedeljek, 17. t. m., med 16. in 18.uro bo v tem okviru lahko, kdor to želi, prinesel obleke, obutev, posteljnino, igrače ter drugi materjal v društvene prostore v Šempolaju.
mednarodna konferenca - Še danes
Jedrska energija v Italiji predmet za zgodovinarje
Jedrska energija v Italiji s pogledom na mednarodne odnose je tema tridnevne mednarodne konference, ki jo v teh dneh organizirajo Univerza v Trstu, družba Elettra ter rimski univerzi Sapienza in Roma Tre (ob podpori Občine Trst). »Izvedenci razmišljajo o tem, zakaj se je Italija svoj čas odrekla jedrski energiji in se odločila za nafto ter kaj se lahko od tega naučimo. Ugotovitve študije, ki jo pripravlja raziskovalna skupina zgodovinarjev, fizikov in inženirjev, bodo lahko uporabili pri odločanju o naši energetski prihodnosti,« je povedala Elisabetta Bini, raziskovalka tržaške univerze in ena pobudnic konference. Danes ob 9.30 bo zadnje srečanje v Ulici Tigor 22.
»Jedrska energija v Italiji je tema za zgodovinarje,« je prepričan inž. Giovanni Battista Zorzoli, častni predsednik državne koordinacije za obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Zgodovinska analiza je koristna, »da ne bomo ponovili napak«. »Danes razpolagamo z dvakratno električno močjo glede na potrebe industrije, zahvaljujoč se napravam za
izkoriščanje sončne energije in podobni tehnologiji,« je zatrdil.
Zgodovinar Leopoldo Nuti z univerze Roma Tre se strinja, da Italija verjetno ne bo več proizvajala jedrske energije, raziskovalno delo pa se nadaljuje predvsem na teoretični ravni. Druga tema je vojaška jedrska tehnologija: v Italiji (tudi v Avianu) so še vedno ameriške atomske bombe. »V Evropi ima zveza Nato okrog 200 bomb. Ne vemo, koliko jih je na italijanskih tleh, ker to število ni zapisano v nobenem sporazumu. Vodilni pri zvezi Nato so si takrat pridržali pravico do premeščanja tega orožja v okviru držav članic.« Zgodovina proizvodnje jedrske energije v Italiji je polna prekinitev in ponovnih načrtov, močne reakcije po černobilski nesreči pa so temu sektorju zadale zadnji udarec. »V Italiji ni bilo neodvisne in dovolj močne jedrske agencije, vse je bilo podrejeno politiki. Struktura je bila krhka, zato je bil emo-tivni učinek Černobila v tej državi močnejši,« je še povedal Nuti. (af)
Na sliki: NEK Krško
psihoanaliza
V Revoltelli danes posvet Sklada Polojaz
V Muzeju Revoltella bo danes z začetkom ob 9. uri potekal celodnevni posvet z naslovom Integracija in razcep, na katerem bo sodelovalo okoli 85 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Avstrije, Nizozemske, Nemčije in Italije. Posvet prireja Sklad Libero in Zora Polojaz v sodelovanju z Muzejem Revoltella ter pod pokroviteljstvom Italijanskega psihoanalitičnega združenja in Centra za psihoanalizo iz Veneta, glavni cilj pobude pa je opraviti prvi korak na poti do oblikovanja skupnega kulturnega prostora na področju psihoanalize, ki bi obsegal tako Italijo kot Balkan ter srednjo in vzhodno Evropo in kjer bi prihajalo do konkretnih delovnih srečanj, medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj.
Na današnjem posvetu, ki bo potekal v angleščini (na ekranu bo na voljo tudi italijanski prevod), bodo v dopoldanskem delu po uvodnih besedah predsednice Sklada Libero in Zora Polojaz Vlaste Polojaz in ravnateljice Muzeja Revoltella Marie Masau Dan govorili tržaški psihoanalitik Pavel Fonda, dalje tajnik Milanskega centra za psihoanalizo Giovanni Foresti in odhajajoči predsednik Nemškega psihoanalitičnega društva Chtistoph E. Walker, medtem ko bo popoldne steklo delo po skupinah.
izlet - Člani in prijatelji Kruta so tokrat potovali v Toskano
Firence in Pisa vsakokrat presenečata obiskovalce s svojim kulturnim bogastvom
Udeleženci tridnevnega izleta
Toskana velja za deželo, ki jo je obdobje renesanse globoko zaznamovalo in se upravičeno ponaša s celo vrsto najdragocenejših umetnin tistega časa. Krutovi izletniki, ki so se odločili za tridnevni izlet, so to vedeli, pa vendar jih je tolikšno bogastvo presenetilo. Na poti so se najprej zaustavili v središču Pise, kjer so se čudili nad lepoto svetovno znanega visečega stolpa in se ob njem tudi slikali. Ogledali so si nato notranjost mestne bazilike in krstilnice ter monumentalno pokopališče, ki omejuje osrednji mestni trg, upravičeno imenovan Trg Čudes. Še isti večer
je skupina prispela v Firence, se nastanila v hotelu in se napotila na večerjo v bližnjo restavracijo. Pot je vodila mimo najpomembnejših mestnih arhitekturnih umetnin: bazilike, Giottove-ga stolpa, krstilnice in medicejskega Palazzo vecchio, da so se izletniki z zamaknjenimi pogledi kar izgubljali med vso tisto lepoto. Naslednjega dne so z vodičko Rimo nadaljevali z ogledom palač, cerkva, trgov in kipov vse do Lungarna in Ponte vecchia. Zadnje dopoldne pa so preživeli v enem največjih muzejev na svetu, v Galeriji Uffizi, ki spada tudi med najstarejše muzeje v
Evropi, ki je bil osnovan po modernih kriterijih s sistematično urejenimi razstavnimi prostori in namenjen obisku širše publike.
Firence so poleg ostalega tudi mesto tržnic, razkošnih trgovin, zlatarn, starinarn in mnogih obrtniških delavnic z usnjenimi izdelki, pa tudi restavracij in gostiln, slaščičarn s pecivom in sladoledom. Vse to so tokrat izletniki le bežno doživeli in ugotovili, da je mesto kulturno izjemno bogato, a sila zahtevno, ki se ga nedvomno ne da osvojiti z enim samim obiskom, torej: Firence, nasvidenje!
pokrajina - Šolstvo
Peti informativni dan o izbiri višje srednje šole
V ponedeljek, 24. novembra, bo tržaška Pomorska postaja ob 15. uri že petič prizorišče tradicionalnega srečanja, ki ga pod geslom Jaz vem kaj več o tem Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino prireja z namenom, da se mladim, ki bodo v tekočem šolskem letu zaključili šolanje na nižji srednji šoli, nudi čim več informacij o možnostih nadaljnjega študija na višji srednji šoli oz. poklicnega izobraževanja. V okviru pobude, ki sta jo včeraj dopoldne na sedežu Pokrajine predstavili odbornici za šolstvo in politike mladih, Adele Pino in Roberta Tarlao, bodo tudi tokrat posamezne šole in zavodi za poklicno izobraževanje na svojih stojnicah predstavili izobraževalno ponudbo, učne smeri, dejavnosti in projekte, medtem ko bodo predstavniki pokrajinske uprave, Deželnega šolskega urada, Urada za slovenske šole in nekateri ravnatelji orisali pomen ozaveščanja mladih o pravilni izbiri višješolskega študija, da bi se izognili šolskemu osipu, ki je bil leta 2012 v FJK 13,3-odstoten.
Informacije o šolah bo vseboval tudi USB ključek, ki ga bodo delili sodelujočim dijakom, ki bodo letos deležni novosti, saj bo na voljo tudi svetovalna služba strokovnjakov, ki bodo nudili informacije tudi v slovenščini. Pokrajina Trst pa je dodatno okrepila spletni portal Šola zame, ki deluje na spletni strani www.pro-vincia.trieste.it in bo odslej na voljo v sedmih jezikih, saj sta se italijanščini, slovenščini, srbščini, angleščini in španščini pridružili še albanščina in romunščina.
10
Sobota, 15. novembra 2014
KULTURA
/
ssg in stalno gledališče fjk - Uspešno uresničen dvojezični projekt
Predstava o prvi vojni, ki govori srcu in razumu
Slovenskemu stalnemu gledališču in Stalnemu gledališču Furlanije Julijske krajine je povsem uspel ambiciozni projekt, da bi ob stoletnici prve svetovne vojne, v skupaj postavljeni predstavi v dveh jezikih, na besedili dveh po jeziku in slogu različnih avtorjev, prikazali, kako so tragedijo doživljali in jo v določenem smislu še vedno doživljajo ljudje v Trstu in na Krasu. Tu sta od davnega v tesnem stiku živeli in še vedno živita dve različni narodnosti, ki sta gojili različna pričakovanja in z različnim pogledom gledata na preteklost. Predstava Trst, mesto v vojni, ki je od sinoči na sporedu v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma, kjer bo ostala do nedelje, 30. novembra, medtem ko se bodo od 2. decembra do 22. decembra, zvrstile ponovitve v Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališča, gledalce prevzame tako s čustvene kot z razumske plati in se s sočutjem loteva bodisi takratne stvarnosti bodisi posledic, ki jih čutimo še danes, bodisi tiste prve velike vojne bodisi bistva katerekoli včerajšnje ali današnje vojne; poleg tega jasno pove nekaj stvari, ki marsikdaj gredo težko z jezika.
Zasluga za dobro, enovito predstavo, ki harmonično prepleta jezika in obe avtorski viziji, gre v veliki meri režiserju Igorju Pisonu in dramaturginji Evi Kraševec ter seveda igralcem in ostalim članom skupine, ki je predstavo oblikovala.
Začetno pobudo za projekt je dalo društvo Casa del Lavoratore Teatrale (Dom gledaliških delavcev), katerega člani so prepričani, da je letošnja stoletnica začetka prve svetovne vojne priložnost za njeno rekonstrukcijo brez slavilne retoričnosti. Predlogi dramskih besedil sta ustvarila na Tržaškem rojeni Marko Sosič in v videmski pokrajini rojeni Carlo Tolazzi. To-lazzi je v prizorih dramoleta Il pane dell'attesa (Kruh pričakovanja) oživil dogodke iz življenja tržaške družine: mlad Tržačan italijanske narodnosti je vpoklican v vojsko, doma pri svoji materi pusti nosečo ženo; tako on kot žena se morata znajti v težavnih situacijah, vojak v vojni na strani države, ki je ne čuti za svojo,
žena v mestu, kjer manjka vsega, celo kruha, in s taščo, s katero se ne razume.
Marko Sosič lirično prikazuje usode v vojno vpletenih ljudi, mladega vojaka in žensk, rekli bi lahko, da skozi njihove in skozi naše spomine. Režiser in dra-maturginja sta prizore iz besedil razdrobila na koščke, ki sta jih nato spet sestavila v mozaik, kot to dela avtor besedila, predstave ali filma, ki se svojega dela lahko loti s katerekoli točke, z začetka, s konca ali s sredine, in jih montira tako, da doseže hoteni učinek, zavedajoč se, da objektivnost in nevtralnost ne obstajata, da že izbira ena ali druge podobe pomeni odločitev za določeno pozicijo.
Avtorja - režiserja, ki ustvarja delo v spomin na male ljudi, ki jim je vojna spremenila usodo, in se ob tem zaveda, da bi bila le tišina, dolga tišina, pravi spoštljivi poklon, igra Primož Forte; ostali igralci so čla-
V predstavi nastopajo članice in člani SSG ter Doma gledaliških delavcev
fotodamj@n
ni skupine, ki se vživljajo v različne like: Nikla Petru-ška Panizon in Lara Komar sta Slovenki Irina in Agata, Maria Grazia Plos je Italijanka Olga in mati; Tadej Pišek je prvi moški, Slovenec, vojak v avstrijski vojski, Massimiliano Borghesi je drugi moški, Italijan, vojak v isti vojski; Adriano Giraldi je revež v Trstu, Mauri-zio Zacchigna je podjetnik, ki se mora znajti v mestu med vojno, Luisa Colacino je mlada vojakova žena z detetom, Francesco Zuffi je njen brat, katerega politično prepričanje je povsem nasprotno od moževega.
Režiser je dogajanje postavil za prosojni zastor iz dolgih res in pred njega; zastor je tudi ekran za evo-kativne video posnetke, ki jih je posnel skupaj s Tomažem Scarcio. Pod kostume se je podpisal Igor Pahor. Igor Pison si je zamislil tudi scenografijo ter izbral glasbo: melanholični Valse triste Jeana Sibeliusa in War irske pevske Sinead O'Connor. (bov)
književnost
V Milanu danes pogovor o Trstu, Pahorjevi Itaki
Itaka Borisa Pahorja - pogovor o Trstu je naslov večeru, ki bo danes potekal v milanskem gradu Sforzes-co. Tu bodo ob 19. uri gostili tržaškega pisatelja in literarno kritičarko Tatjano Rojc. Priložnost za pogovor, ki sodi v štiridnevni festival BookCity, je skorajšnji izid italijanskega prevoda romana Mesto v zalivu. Skoraj šestdeset let po izidu knjige, katere naslov je postal že skoraj vsakodnevni sinonim za Trst, bo namreč pri milanski založbi Bompiani izšel tudi italijanski prevod, pod katerega se podpisuje Marija Kacin. Knjiga naj bi izšla prihodnji teden, morda pa bo nekaj izvodov na voljo že danes.
Pogovor s pisateljem bo vodila Tatjana Rojc, osredotočen pa naj bi bil predvsem na Pahorjevo doživljanja Trsta, ki je, kot znano, med protagonisti večine njegovih romanov. Seveda tudi leta 1955 v Kopru izdanega Mesta v zalivu, v katerem je tržaški pisatelj opisal dogajanje okrog septembra 1943, ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov, se za las izognil nemški aretaciji in se pridružil ilegalnemu antifašističnemu gibanju. (pd)
nova gorica - Koncert v Kulturnem domu
Preplet sodobne
TOMIZZEV DUH
O
in renesančne glasbe Puoj jenu mouc!
Novembrski abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica je bil v znamenju saksofona. Saksofonski kvartet 4sa-xess je pripravil nekoliko drugačen koncertni program, kjer se je sodobna glasbena ustvarjalnost prepletala z baročno glasbo - s skladbami iz obdobja, ko saksofon še ni obstajal. Kot posebne goste je pri izvedbi tega zanimivega programa kvartet 4saxess, v sestavi Leva Pupisa, Oskarja Laz-nika, Primoža Fleischmana in Dejana Pre-šička medse povabil luksemburškega flavtista Carla Jansa ter dva domača glasbenika: flavtistko Lizo Hawlina Prešiček in čem-balista Tomaža Sevška.
Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v sredini novembra že tradicionalno poteka festival Emona, na katerem predavajo in koncertirajo ugledni, mednarodno priznanimi domači in tuji glasbeniki. Tako je prišlo do sodelovanja med Carlom Jansom in kvartetom 4sa-xess. Z baročnim koncertom, s katerim so se predstavili na abonmajskem večeru v Novi Gorici, so nastopili tudi na festivalskem koncertu na ljubljanskem konser-vatoriju. Poslušalcem so glasbeniki želeli pokazati nekaj drugačnega, zato so se odločili za drzno potezo in v program izbrali baročne mojstrovine.
Carlo Jans, predstojnik katedre za flavto in dirigiranje na Konservatoriju v Luksemburgu, je videl v povabilu k izvedbi Koncerta v G-duru Domenica Cimaro-se in četrtega Brandenburškega Bachovega koncerta skupaj s štirimi saksofoni, flavtistko in čembalistom veliko profesionalnih izzivov, ki so mu vzbudili radovednost. »Na začetku sem bil nekoliko presenečen nad predlogom, da bi igral baročno glasbo sku-
paj s saksofonisti, vendar pa sem vedno pripravljen na nove pustolovščine in zato sem na sodelovanje pristal. Na koncertu se je izkazalo, da je bil predlog več kot odličen. Saksofonisti so se za izvedbo izjemno dobro pripravili, da so nazadnje zveneli "baročno" Vse so natančno naštudirali in čem-balist je imel odličen vpliv na vse nas. Skrbelo me je, da bi kvartet saksofonov preglasil flavto, ampak do tega ni prišlo.«
Ob Bachovem Italijanskem in Bran-denburškem koncertu ter Koncertu Do-menica Cimarose sta bili na sporedu tudi dve slovenski ljudski v priredbah Janeza Gregorca in Vida Pupisa. To sta skladbi, ki ju je zasedba pred leti posnela na de-bitantski zgoščenki posvečeni ljudski glasbi v priredbah za saksofon slovenskih skladateljev. 4saxess je vnovič pokazal, da je saksofon v tem času visoko vrednoteno in cenjeno glasbilo. Glasbeniki so pripravili prvovrstni dogodek, kjer se je v pravi meri bohotila prefinjenost baročne glasbe podane z občutkom in predanostjo komornemu muziciranju, ki so se mu posvetili vsi člani v enaki meri. 4saxess je v baročnih delih z vso odgovornostjo zavzel vlogo orkestra in s čembalistom dajal prostor flavtistoma, da sta prosto izrazila vso lepoto inventivnosti solistične igre. Vpletenost v skupinsko igro, v katero so glasbeniki s svojimi občutki vlagali osebne note interpretacije, je kot rezultat dajala edinstvenost in zvočno polnost.
4saxess je poskrbel za lahkoten zaključek večer in v dodatku smo saksofon občudovali v svoji pristni polnosti medeninastega zvoka s Charlestonom Igorja Lundra.
Metka Sulic
Milan Rakovac_
November in december sta meseca, ko je treba treba malce predahni-ti, tako so pravili naši stari, ki so si le pozimi lahko oddahnili od muke na zemlji ... Če se še niste odločili, kam bi se odpravili, pridite v Istro. Zakaj? Sedaj je čas ENOGASTRONOMIJE (jej, pij, kantaj in muči!). Kje? Tu je koledar: Dnevi tartufov, Livade, Buzet, Motovun, do konca novembra. Festival (!) polente v Poreču do 21. 11. Dnevi istrske mal-vazije od 5. do 8. 12. v Brtonigli. Dnevi jadranskih lignjev od 1. 12. do 6. 1. 2015 v Umagu, Bujah, Brtonigli ... Najbolj privlačni so Dnevi odprih vrat kmečkega turizma po celi Istri: Botra Marija, Dol, Dušani, Ferlin, Ondina, Klaj, Montižel, Stara štala, Pineta, Sia, Štefanic - za pičlih osemdeset kun (cca deset evrov) lahko vsako novembrsko nedeljo pri teh ponudnikih dobite kompleten menu s pijačo. Rezervacije sprejemajo na spletu: www.agroturizam.pri-javnica.com.hr ali www.azrri.hr. Lahko si privoščite recimo boškarinova rebr-ca na žaru, jagenjčka v kozici, bišteko v slivovem toču, klobase in ombolo, njo-ke in fuže z divjačinskem golažu, tera-nov sladoled.
Kaj je zdaj to - brezplačna reklama? Ej; (nekorektno) promoviram AZRRI (agencija za ruralni razvoj Istre): mi je pa žal, ker osebno ne bom mogel pokušati teh dobrot . Kaj mu je slabo, temu kolumnistu, poreče kdo od bralcev, pa kaj piše o banalnostih vsakda-
na? Ja. Siti in pijani od bede, skušamo vsaj kakšno minutko - živeti ...
E no, a! Pravijo mi, ao, mulo, kaj pa če bi malce ustavil konje? Kriza je, seveda je, fašistoni camisa bianca e ve-tura nera biemevu so tu. So, so. Ma je forši još to ča lipega na ten svitu istri-jansken, e dintorni? Ter si Istrijan, pak piši jeno malo ča je novega u Istri. OK. Blaženi mir po Istri, čo muoj. Ma ča če reci? A ma, a bo: istrski cesar Nino (Ja-kovčič) je v Bruxellesu, nova škvadra v Istri je pačifika, škveri imaju dela koliko češ, vina je, ulja je, intanto pax in do-mus Histriae. Odlično, pravim, kaj pa bomo s krizo? Lepo: KANTAJ I MUČI, ossia CANTA E TASI, ali PUOJ IN MOUČ! Od Martinovega pa do novega leta - fešte.
Šalo na stran. Istrska enogastro-nomija se je te dni resno predstavila Wine Festivalu v Meranu in na svetovnem gurmanskem kongresu v Alicanteju. Direktor županijske Turistične skupnosti Ivoševič: »Založba Touring Club Italiano ... je prvič v tem vodiču predstavila Istro na 16 straneh, z napovedjo na naslovnici in z natančnim opisom istrske turistične ponudbe ter zgodovine vinogradništva, 16 vinarjev pa je uvrščenih v prestižni katalog.« Ugledno nagrado Corona so prejeli Franc Arman za malvazijo 2009, Giorgio Clai za re-fošk 2007 in Benvenuti za momjanski muškat 2007. Trojica naših vinarjev Co-ronica, Veralda in Vivoda je prejela dru-
go nagrado Golden star, Istra pa se je uspešno predstavila tudi z avtohtonimi proizvodi: kozjim sirom Aleša Winklerja iz Stancije Kumparička pri Krnice, file-jem boškarina Agencije za ruralni razvoj Istre, istrskim pršutom iz Tinjana in ekstradeviškim oljem Družinskega gospodarstva Stojnič iz Tara.
Morda vas pot zanese v Barbaran: če bi radi slišali pristen zven Istre, lahko tam naslednji petek v okviru tradicionalnega srečanja ljudskih pevcev prisluhnete arhaičnemu načinu petja na »tanko« in na »debelo«, ki sega v čas pred temperirano glasbo (minogrede, ta način istrskega petja je uvrščen na Unes-covo listino nematerialne svetovne kulturne dediščine) in ga od Pirenejev tja do Hindukuša le še redko kje najdemo.
Zraven seveda lahko tudi zapoje-te: »Hojmo mi mala na samanj/na sa-manj/ cu ti ja kupit kolačic, kolačic«. Ko se boste napeli, najedli in napili, lahko skočite na knjižni sejem Sa(n)jam knjige v Pulju. 4. 12. bo dobro biti tam, saj bosta Vlado Kreslin in Livio Moro-sin družno zapela himno knjigi Dajte mi libar. Za majhen denar si kupite knjigo, srečate kakšnega pesnika iz mesa in krvi ... pa nazaj spet v oštarijo . Kjer malo - pomolčite. Cussi-culli smo remengo, alora almeno eno malo veselja.
Toliko za danes, ampak, brez skrbi, naslednjič spet o resnih zadevah. Perche qua ghe vol un ribalton, altroche s'cinche!
/
SVET
Sobota, 15. novembra 2014 1 1
brisbane - Danes in jutri avstralski vrh skupine G20
Na dnevnem redu ebola in rast gospodarstva
BRISBANE - Predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Vladimir Putin, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter vrsta drugih voditeljev, med drugim iz Kitajske, Indije, Brazilije in Južne Afrike, bo prihodnja dva dneva v avstralskem Brisbaneu na vrhu skupine G20 govorila o vrsti tem - od Ukrajine in ebo-le do rasti globalnega gospodarstva in dav-kov.Vrh G20 bo sicer sledil seriji srečanj svetovnih voditeljev v minulih dneh na vzhodni polobli - najprej so se zbrali na vrhu foruma Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec) v Pekingu, nato pa še na vrhu Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean) v Mjanmaru.
Skupina G20 združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine: države članice ožje skupine G8 - ZDA, Kanada, Japonska, Rusija, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija - ter Evropsko unijo, Mehiko, Brazilijo, Argentino, Južnoafriško republiko, Turčijo, Indijo, Kitajsko, Indonezijo, Južno Korejo, Savdsko Arabijo in Avstralijo.
Vrhunskih srečanj G20 se praviloma udeležujejo tudi najvišji predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Združenih narodov. Skupini letos predseduje Avstralija, ki zato tudi gosti tokratni vrh. G20 obstaja že vse od leta 1999, a zares zaživela je desetletje kasneje, ko je svetovna gospodarska in finančna kriza razkrila nujnost širšega, globalnega usklajevanja in ukrepanja. Od takrat je prevzela primat od G8 in se uveljavila kot glavni forum za mednarodno gospodarsko usklajevanje.
Osnovni cilji G20 so ukrepi za krepitev svetovnega gospodarstva, nadzor finančnih trgov in reforma mednarodnih finančnih institucij. Tokrat naj bi voditelji podpisali strategijo, ki bo, kot zatrjujejo, v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega BDP od predvidene ter prinesla dodatna dva bilijona dolarjev in milijone delovnih mest.
Človekoljubna organizacija Oxfam je vrh G20 poleg tega v četrtek pozvala k odločnejšemu ukrepanju proti davčnim utajam s strani multinacionalk, ki mili-jardne dobičke skrivajo v davčnih oazah, ter za ustavitev nevarne tekme med državami, katera bo bolj znižala davke za podjetja in privabila čim več kapitala. Kot so opozorili, za boj proti revščini ni dovolj le rast, ampak tudi delitev dobičkov. »Večja pogača prinese le malo, če si globalne elite zase jemljejo vse večje kose.«
Tako voditelje kot medije - v Brisbaneu pričakujejo okoli 2000 novinarjev - bo verjetno posebej zanimalo, kaj bo imel na to temo povedati novi predsednik Evropske komisije in dolgoletni premier Luk-semburga Juncker, potem ko se je nedavno znašel v središču davčne afere LuxLeaks.
G20 pa nikakor ni le gospodarski, ampak tudi političen forum - še posebej ko se tako kot tokrat sestajajo voditelji. Med osrednjimi temami vrha bo zagotovo tudi kriza v Ukrajini, ki ji ni videti konca oziroma se - ravno nasprotno -znova zaostruje.
Posebne pozornosti bo deležen ruski predsednik Putin, ki se letos ne druži ravno pogosto z zahodnimi kolegi. Med drugim so se voditelji najrazvitejših držav na svetu v znak protesta zaradi Ukrajine poleti po petnajstih letih prvič sestali brez ruskega predsednika - v sestavi G7 v Bruslju namesto v sestavi G8 v ruskem Soči-ju, kakor je bilo sprva načrtovano.
Potem ko sta se Obama in Putin ob robu vrhu Apeca v torek večkrat na kratko sestala in »izmenjala nekaj besed« o Iranu, Siriji in Ukrajini, ponovno srečanje voditeljev v Avstraliji sicer ni predvideno, so v četrtek sporočili iz Bele hiše. Je pa Mo-
skva že v naprej poskrbela za napete živce, saj je v mednarodne vode ob Avstraliji napotila štiri vojaške ladje, med drugim močno oboroženo križarko. Številni to dojemajo kot razkazovanje moči pred vrhom.
V gostiteljici Avstraliji je medtem posebej občutljiva tema julijsko strmogla-vljenje malezijskega letala nad vzhodom Ukrajine. Letalo naj bi po trditvah Zahoda in oblasti v Kijevu z rusko raketo sestrelili proruski separatisti, kar pa uporniki in Kremelj zanikajo. Med 298 ubitimi je bilo sicer največ nizozemskih državljanov, a tudi 38 Avstralcev.
Med temami vrha bo predvidoma še doslej najhujša epidemije ebole na zahodu Afrike, ki je po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije terjala že
več kot 5000 življenj, tudi zato, ker je bil globalni odziv na izbruh preveč medel in počasen. ZDA naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na vrhu pritisnile na IMF, da najbolj prizadetim Sierri Leone, Gvineji in Liberiji odpiše za sto milijonov dolarjev dolgov. Svetovna banka naj bi medtem po pisanju britanskega Financial Timesa terjala vzpostavitev novega mili-jardnega sklada za prihodnje pandemije, da bo odziv nanje boljši, kot je bil tokrat.
Gostitelj vrha, konservativni avstralski premier Tony Abbott je medtem deležen glasnih kritik s strani okoljevar-stvenikov, ker na dnevni red vrha ni uvrstil boja proti podnebnim spremembam. Obenem kaj drugega od nekoga, ki je odpravil davek na izpuste CO2, znižal davek
Skupina G20 združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine.
ansa
na dobičke premogovnikov in drastično zmanjšal naložbe v obnovljive vire energije, niti niso pričakovali. Glede na to da se bliža podnebni vrh v Parizu, na katerem naj bi prihodnje leto dosegli globalni dogovor o zmanjšanju emisij po letu 2020, so ob tej odločitvi Abbotta sicer dvigali obrvi tudi v ZDA in EU.
Posebej po nedavnem dogovoru med ZDA in Kitajsko o novih ciljih na področju zmanjšanja izpustov toplo-grednih plinov - ZDA nameravajo do leta 2025 zmanjšati izpuste za med 26 in 28 odstotki glede na leto 2005, Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030 - so se okrepili pozivi, naj Avstralija sledi zgledu in ukrepa tudi sama. (STA)
aman - Po pogovorih Johna Kerryja v jordanski prestolnici
Dostop do mošeje Al Aksa zagotovljen vsem Palestincem
AMAN / JERUZALEM - Ameriški zunanji minister John Kerry je v četrtek po pogovorih v Amanu povedal, da so se dogovorili o korakih za zmanjšanje izraelsko-palestinskih napetosti glede mošeje Al Aksa v Jeruzalemu. Prvič po več mesecih so nato danes dovolili dostop do moše-je vsem Palestincem ne glede na starost. »Sprejete so bile trdne zaveze o hranitvi statusa quo na svetih krajih v vzhodnem Jeruzalemu,« je v četrtek zvečer povedal novinarjem Kerry po pogovorih z izraelskim pre-mierjem Benjaminom Netanjahu-jem in jordanskih kraljem Abdula-hom II., posvečenim pomiritvi napetosti v vzhodnem Jeruzalemu.
Dejal je, da sta se Izrael in Jordanija, ki ima skrbniške pravice nad muslimanskimi svetimi kraji v Jeruzalemu, tudi soglašala, da bosta sprejela ukrepe za zmanjšanje napetosti in vzpostavitev zaupanja. Kakšne, ni pojasnil. Srečanje v palači jordanskega kralja je potekalo nekaj ur po Ker-ryjevem sestanku s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Amanu, ki ga je pred tem v sredo prav tako sprejel jordanski kralj. Pogovori so bili prav tako posvečeni zmanjšanju napetosti v Jeruzalemu.
Kerry se je za srečanje odločil po več tednov trajajočih nemirih v
Med včerajšnjimi spopadi v Hebronu
vzhodnem Jeruzalemu, ki so se v zadnjih dneh razširili na zasedena območja na Zahodnem bregu in med arabskimi skupnostmi v Izraelu, kar je sprožilo skrbi o možnosti izbruha nove palestinske vstaje. Nemire v Jeruzalemu so podžigale predvsem napovedi novih gradenj izraelskih domov v vzhodnem Jeruzalemu - ki si ga je Izrael priključil leta 1967, česar mednarodna skupnost ni nikoli priznala - pa tudi konflikti na območju mošeje Al Aksa, ki je sveto mesto tako muslimanov kot judov.
Te konflikte so v pretežni meri sprožili strahovi Palestincev, da bo Izrael molitev na območju dovolil tu-
ansa
di judovskim vernikom na podlagi zahtev skrajne judovske manjšine. V skladu s trenutnim dogovorom namreč lahko na Tempeljskem griču oziroma območju mošeje Al Aksa molijo samo muslimani, judje ga lahko obiščejo, molijo pa le ob Zidu objokovanja, ki se območja drži.
Po pogovorih v Amanu je izraelska policija včeraj sporočila, da imajo vsi muslimani, ne glede na starost, včeraj ob tedenski molitvi neomejen dostop do mošeje Al Aksa. Varnost na območju so okrepili v upanju, da ne bo konfliktov. Zaradi bojazni, da bi prišlo do nasilja, je bil že mesece mladim Palestincem prepovedan dostop do območja.
putin
Sankcije škodljive in tudi nezakonite
Vladimir Putin
ansa
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je pred odhodom v avstralski Brisbane na vrh skupine G20 ponovil, da sankcije ZDA in Evropske unije proti Moskvi ne škodujejo le Rusiji, temveč svetovnemu gospodarstvu. Po njegovem mnenju so sankcije napaka in v nasprotju s mednarodnimi trgovinskimi do-govori.V pogovoru za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass je Putin tudi dejal, da so sankcije nezakonite. »So v nasprotju z mednarodnim pravom, saj se sankcije lahko uvedejo samo v okviru Združenih narodov in Varnostnega sveta ZN, je povedal Putin in dodal, da so sankcije tudi v nasprotju z načeli Svetovne trgovinske organizacije, ki so jo ZDA pomagale ustanoviti, sedaj pa ta načela kršijo.
»Sankcije nam seveda povzročajo nekaj škode, a so škodljive tudi za njih, ker v bistvu spodkopavajo celoten sistem mednarodnih gospodarskih odnosov,« je zatrdil Putin.
Ruski predsednik, ki je medtem včeraj že prispel v Brisbane, se bo udeležil vrha G20, ki se bo začel danes in na katerem bo poudarek na spodbujanju svetovne gospodarske rasti. Putin je dejal, da na vrhu ne bo izrecno opozarjal na sankcije, da pa bo o njih govoril, če ga bodo o njih vprašali.
Potrdil je, da se bo ob robu vrha srečal z nemško kanc-lerko Angelo Merkel. Nemčijo pa je v luči evropskih sankcij posvaril, da gospodarsko sodelovanje z Rusijo ohranja 300.000 delovnih mest, ki bi lahko izginila, če se prekinejo poslovne pogodbe, ki jih je Nemčija podpisala z Rusijo.
Na vrhu se bo po napovedih Pariza Putin sestal tudi s francoskim predsednikom Fran-coisom Hollandom, in sicer v soboto.
EU in ZDA so sankcije proti Rusiji uvedle zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim in vloge Moskve pri uporu separatistov na vzhodu Ukrajine. Britanski premier David Cameron, ki se bo prav tako udeležil vrha G20, je včeraj Moskvo opozoril, da bi jo lahko doletele nove sankcije, če se ne bo zavezala rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je v Canberri ravnanje Rusije v Ukrajini označil za nesprejemljivo.
1 2 Sobota, 15. novembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Selitev urada za zemljiško knjigo je »nesmisel«
Občina, sodišče in odvetniki proti sklepu deželne uprave
Selitev goriškega urada za zemljiško knjigo v Gradišče ni le neutemeljena, ampak tudi škodljiva poteza: ob tem, da ne bo pripomogla k racionalizaciji stroškov, bo geo-metrom, odvetnikom in občanom nasploh povzročala kar nekaj nevšečnosti. Tako trdijo župan Ettore Romoli, predsednik goriškega sodišča Giovanni Sansone in predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli, ki so se včeraj sestali na županstvu, da bi izrazili nasprotovanje ukinitvi goriškega zemljiškoknjižnega urada in pozvali upravo Furlanije Julijske krajine, naj naredi korak nazaj. Dežela je namreč sprejela sklep, na podlagi katerega bo urad, ki ima sedež v Ulici Roma, priključen uradu za zemljiško knjigo v Gradišču. Del dokumentov so v nekdanji sedež ustanove Irfop v Ulici Bressani v Gradišču že odpeljali v prejšnjih dneh, selitev pa naj bi se zaključila do konca leta. Goriški urad bo ukinjen s prvim januarjem, ko bodo v novo poslopje preselili tudi osebje.
»Urad za zemljiško knjigo ni služba, ki bi jo lahko kar tako ukinjali, saj je njeno delovanje povezano z upravljanjem teritorija,« pravi župan in dodaja, da je pred leti sam predlagal deželi, naj goriški, krmin-ski in gradiški zemljiškoknjižni urad združijo v stavbi, kjer je imelo sedež goriško šolsko skrbništvo. »Ujeli bi dve muhi na en mah: ovrednotili bi palačo v Ulici Leopardi, ki žalostno propada, in hkrati obdržali urad za zemljiško knjigo v Gorici, kjer imata sedež kataster in zemljiškoknjižni sodnik. Noro se mi zdi, da bi se morali občani za vsak vpis v zemljiško knjigo odpravljati v Gradišče,« poudarja Romoli. Predsednik sodišča ugotavlja, da je za uporabnike javnih storitev zelo pomembno, da imajo vse med sabo povezane službe sedež v istem kraju: »Zemljiška knjiga je sistem, ki nam daje pomembna jamstva pri prenosih premoženja. Zato da zemljiškoknjižni urad in druge službe, ki se ukvarjajo s temi prenosi, učinkoviteje delujejo, je koristno, da imajo sedež v istem mestu. Razdalja med enim in drugim uradom pomeni za uporabnike potrato časa, obenem pa ovira sodelovanje med osebjem raznih služb.«
Do odločitve dežele je zelo kritičen tudi predsednik odvetniške zbornice Gaggio-li. »Selitev v Gradišče je iz ekonomskega vidika pravi nesmisel. Zgodba je podobna tisti, ki smo jo doživeli s priključitvijo sodišča iz Palmanove videmskemu okrožju. S tem stroškov niso krčili, temveč obratno. O racionalizaciji bi lahko govorili, če bi Palma-novo priključili goriški sodniji,« pravi Gag-gioli, po katerem bi bilo veliko bolj logično, da bi urade za zemljiško knjigo iz Gradišča, Červinjana in Tržiča priključili goriškemu. Gaggioli še opozarja, da zbirajo podpise za peticijo, ki jo bodo izročili predsednici dežele FJK. Proti selitvi v Gradišče se je že izreklo preko 600 občanov. (Ale)
Vhod v sedež urada za zemljiško knjigo v Ulici Roma v Gorici
bumbaca
gorica - Uničil štirinajst parkomatov
Vandala so izsledili,
iščejo nove dokaze
Izsledili so mladoletnika, ki naj bi bil odgovoren za poškodovanje štirinajstih parkomatov v goriškem mestnem središču, vendar zdi se, da ga zaenkrat zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov še niso ovadili. Šlo naj bi za sedemnajstletnika, ki živi v Gorici. Identiteto mladoletnika naj bi ugotovili s pomočjo posnetkov varnostnih kamer v bližini mest, kjer naj bi se izživljal nad napravami. Preiskava je še v teku, saj sile javnega reda iščejo še druge dokaze, ki bi potrdili njegovo odgovornost.
Mladoletnik je s svojimi vandalski-mi pohodi občino oškodoval za skupno 40.000 evrov. Toliko denarja je bilo potrebnega za nakup osmih novih parko-matov; dva so namestili na Korzu Italia, dva na trgu pred občinsko palačo, dva v Ulici Roma ter dva v ulicah Bellini in IX Agosto. Nekaj poškodovanih parkomatov so popravili, neuporabne ostajajo tri naprave. Eden izmed še vedno poškodovanih parkomatov stoji v Ulici Diaz, le nekaj metrov stran od vojašnice finančne straže, drugi pa v neposredni bližini mestne hiše, na začetku Ulice De Gasperi.
Svetniško vprašanje na temo poškodovanih parkomatov je vložil načelnik svetniške skupine Forza Italia Fabio Gentile. »Zanima me, ali bo občina sodelovala v morebitnem sodnem postopku kot oškodovana stranka,« sprašuje goriški občinski svetnik, ki ga tudi zanima, ali je mladenič parkomate »samo« poškodoval ali je iz njih tudi pokradel kovance. Gentile opozarja, da je vandalsko dejanje povzročilo veliko gmotno škodo: 40.000 evrom, ki so bili potrebni za namestitev novih parkomatov, je treba prišteti izgubljeni dobiček, ki ga je občina imela zaradi nedelovanja naprav.
Parkomat v Diazovi ulici
gorica
Včeraj gorelo v Ulici Cocevia
Škoda velika, poškodovanih ni
V stanovanju v Ulici Cocevia je včeraj izbruhnil požar, v katerem je nastala večja materialna škoda. Gasilce je okrog 14. ure poklical občan, ki je opazil, da iz ene izmed tamkajšnjih starih palač uhaja gost dim. Gasilci so bili čez nekaj minut na kraju. Ogenj so kmalu ukrotili, a je ta pred njihovim prihodom že uničil dober del stanovanja. Najhujšo škodo je povzročil v dnevni sobi, kjer so zgoreli divan in drugi kosi pohištva, nekaj škode je povzročil tudi v drugih prostorih. Gasilci so ugotovili, da je ogenj poškodoval tudi pod in strop, zato so stanovalcu - šlo naj bi za priseljenca iz države izven EU - prepovedali vstopanje vanj. Vzrok požara ni še pojasnjen: po enem viru naj bi se vnel, ko ni bilo v stanovanju nikogar, po drugem pa naj bi ogenj nehote povzročil stanovalec, ki je skušal ogreti stanovanje.
sempeter-vrtojba
Brez uradne delitve moči
Župan Milan Turk si je utrdil položaj
Na konstitutivni seji so pred dnevi zasedali svetniki občine Šempeter-Vrtojba. Med šestnajstimi člani je precej novih obrazov. Enako število sedežev imata županova lista in SD, ostale stranke in liste imajo po enega predstavnika. Občinski svet naj bi tudi ta mandat deloval brez uradne koalicije in opozicije. Tesen rezultat sta po številu glasov na volitvah za občinski svet prav zabeležili SD in Lista Milana Turka. Slednja je prejela osem glasov manj kot SD, vseeno pa imata enako število svetnikov.
Županova lista Milana Turka je imela v prejšnjem sestavu tri, sedaj pa se je okrepila na pet svetnikov. Poleg podžupana Iva Podberšiča jo zastopajo še Monika Gorjan Zavadlav, Alenka Poljšak, Darjo Fornazarič in Klavdija Bizjak. Pet svetnikov ima tudi SD, kar pomeni enega manj kot v mandatu 20102014. Stranko v tem občinskem svetu zastopajo Dejan Koglot, Vlasta Mozetič, Jože Rupar, Tina Gorkič in Stanislav Rijavec. Ostale v mestni svet uvrščene stranke in liste imajo po enega predstavnika: SDS Aljošo Ma-kovca, DeSUS Jožefa Batističa, NSi Marijo Osvald, Barbara Pavlin zastopa svojo istoimensko listo, Sebastjan Arčon Listo Priložnost za prihodnost in Nataša Valenčič SMC.
Župan Milan Turk si je v tem mandatu z višjim številom svetnikov sicer bolj utrdil položaj, toda tudi ta mandat naj bi potekal brez razdelitve moči oziroma brez uradne koalicije in opozicije kot v prejšnjem sestavu. Uradno se namreč nihče ni opredelil za eno ali za drugo. SD naj bi sicer zastopali bolj opozicijsko držo, ostali glasovi pa so, kot rečeno, porazdeljeni na posamezne predstavnike list in strank. (km)
ronke - Na avtobusu podjetja APT
Grozil z nožem
Zaskrbljenost sindikata FILT-CGIL zaradi novega nasilnega izpada
Na progi med ronškim letališčem in Trstom je bil šofer pokrajinskega prevoznega podjetja žrtev nasilnega izpada, potem ko je do podobnega dogodka le nekaj dni prej prišlo pred goriško železniško postajo.
»Šofer je bil namenjen iz Ronk proti Trstu, vendar ga je med vožnjo začel zmerjati eden izmed potnikov, ki je nato iz žepa povlekel žepni nož, kar je na avtobusu sprožilo preplah. Sindikat FILT-CGIL izraža solidarnost šoferju in vsem ostalim potnikom, hkrati pa seveda dogodek ostro obsoja,« poudarja Valentino Lorelli, deželni tajnik sindikata FILT-CGIL, ki opozarja, da so podobni nasilni izpadi na žalost vse bolj pogosti. »Šoferji so posebno pod udarom nasilnežev, saj opravljajo svoj poklic tudi v urah in krajih, ki niso ravni varni. Socialna stiska je vse hujša tudi v naših krajih, kjer se tovrstni dogodki nekoč niso dogajali. Spričo tega je treba čim prej sprejeti ustrezne ukrepe, da bo varnost osebja in potnikov zagotovljena,« poudarja Lorelli, ki je po novem nasilnem izpadu že zaprosil za srečanje vodstvo podjetja APT. »Dobro vemo, da tudi novi varnostni ukrepi niso dovolj, če ni zadostnega nadzora sil javnega reda v nekaterih krajih in urah; zaradi tega je toliko bolj pomembno, da vse pristojne institucije stopijo skupaj in koordinirajo ukrepe za zagotovitev varnosti,« poudarja Valentino Lo-relli. Zahteva sindikata FILT-CGIL je še toliko bolj upravičena, če upoštevamo, da sta si dva nasilna izpada sledila v roku nekaj dni. V Gorici je v nedeljo nasilni moški najprej ozmerjal in nato s pestjo udaril šoferja pokrajinskega prevoznega
Na avtobusu podjetja APT bumbaca
podjetja APT. Moški je hotel stopiti na avtobus, medtem ko je le-ta ravnokar začenjal novo vožnjo na progi št. 3 s parkirišča pred goriško železniško postajo. Nasilnež je najprej s pestmi udrihal po avtobusu, šofer se je vrnil na postajališče in odprl vrata. Moškega je vprašal, ali ima vozovnico, kar je nasilneža ponovno spravilo ob živce. Podivjani moški je ozmerjal šoferja, ki se je zato odpravil po pomoč k policistom na bližnji železniški postaji. Preden je prišel do njih, ga je nasilnež udaril s pestjo po glavi in zbežal neznano kam. Šofer je potreboval zdravniško oskrbo, ki so mu jo zagotovili na goriški urgenci.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 13. novembra 2014
13
gorica - Konec meseca v mestu 250 stojnic in 90 vrtiljakov
Sejem pred vrati
Andrejev praznik bo uvod v Goriški december - Iščejo organizatorja silvestrovanja na Travniku
Z Andrejevim sejmom se bo konec tekočega meseca začel niz prazničnih prireditev »Dicembre goriziano« (Goriški december), ki ga goriška občina prireja v sodelovanju z združenjem trgovcev in drugimi ustanovami. Sejem bo v mestnem središču potekal od sobote, 29. novembra, do ponedeljka, 1. decembra, vrtiljaki in druge zabaviščne naprave pa bodo v Gorici ostali vse do 8. decembra.
Po besedah pristojne občinske od-bornice Arianne Bellan bo obseg sejma
podoben lanskemu. Hrano, oblačila in drugo blago bo na stojnicah ponujalo okrog 250 trgovcev, vrtiljakov pa bo približno 90. Med Andrejevim sejmom bo potekala tudi pokušnja vin, starodavna tradicija, ki jo je lani - prvič po več desetletjih - obudila skupina mladih Go-ričanov. Druge podrobnosti, pravi Bellanova, bo občinska uprava razkrila v prihodnjih tednih, ko bo predstavila niz decembrskih prireditev. Njihov vrhunec bo silvestrovanje na Travniku, za katero že iščejo organizatorja. Razpis je
objavljen na spletni strani goriške občine, rok za prijavo se izteče v ponedeljek, 17. novembra, ob 12. uri.
Dober teden pred začetkom Andrejevega sejma bodo v Gorici stopile v veljavo prve prometne omejitve. Prepoved parkiranja bo na parkirišču v Ulici Oriani v veljavi od 19. novembra, na ploščadi pri Rdeči hiši pa od 22. novembra. V Ulici Cadorna in na parkirišču med ulicama Santa Chiara in Ca-dorna bo prepoved parkiranja stopila v veljavo 24. novembra. (Ale)
Na lanskem sejmu
nova gorica - Turneja »Napravimo to deželo spet sproščeno!«
Laibach dvakrat
Po razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah in po seriji samostojnih in festivalskih nastopov po evropskih prestolnicah skupina Laibach, ob izidu svojega hvaljenega albuma Spectre (Mute, 2014), nadaljuje s koncerti po glavnih mestih Slovenije. Dne 28. novembra bo gostovala tudi na odru novogoriškega SNG, in to kar dvakrat. Prvi, ki bo v bistvu dodatni koncert, bo ob 19. uri, drugi pa ob 22. uri. Cena vstopnice v predprodaji je 19,90, na dan koncerta 24,90 evra. Karte so na prodaj v SNG, na Eventim Si, Petrolu, Pošti Slovenije, v Big Bangu, Kompas, v (K)kiosku, 3DVA Trafiki, Mercator Hipermarketu, v M Holidays, Svetu Knjige in Palma turistični agenciji.
Posebnost Laibachove turneje Napravimo to deželo spet sproščeno! je ta, da skupina nastopa predvsem v gledaliških dvoranah s sedeži. To pa menda zato, da ljudje lahko sedijo in meditirajo, ko se okoli njih ruši svet. »Seveda pa lahko tudi vstanejo in pri koncertu sodelujejo, če začutijo klic. Laibach je v tem smislu nadvse demokratičen,« sporoča tekst, ki vabi na koncert danes zares edine relevantne, mednarodno prepoznane, slovenske »pop« skupine v svetu.
Večji del turneje po Sloveniji bo potekal letos, poleg Nove Gorice še v Novem mestu, Mariboru, Lendavi in Celju, koncerta v Škofji Loki in v Kamniku pa je skupina pred kratkim že opravila. Laibach je ob predstavitvi novega albuma že opravil večji del letošnje evropske turneje, prvič v svoji 34-letni zgodovini pa so nastopili tudi na Kitajskem, v Hong Kongu. V okviru Spectre turneje je Laibach doslej izpeljal že 42 koncertov (Moskva, London, Berlin, Praga, Pariz, Amsterdam, Rim, Frankfurt, Dunaj, Budimpešta, Oslo ...), sledi v letošnjem letu še decembersko romanje po Evropi, ki se bo nadaljevalo v februarju, marcu in aprilu 2015. Maja se skupina odpravlja tudi na daljšo turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki, poseben nastop pa pripravlja v severnokorejskem Pyongjangu. (km)
gorica - SNG oglašuje tudi čez mejo
»Italijanski« plakati vznemirili Teater napoveduje dvojezične
KU'RflTJCMDTü HF/FIDSPFT□ ËÉEhûl
jtriAsariMoni wictuq f|nri;rn meni

ri-*
LAIBACH
NDUfl GQHICP
nnffHvc HJ_>rr=-.- r. rrxi iAéf wacrmu TBY1 Fii RAZI UUL C i-Cr,T.V£i YCT.V EUATU JV.II MJ.ru dWi-JFfl, ELT "■■."Tin II IT I >3 iTi
Organizatorji koncerta skupine Laibach, ki bo 28. novembra v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču (SNG), koncert oglašujejo tudi čez državno mejo. Toda vseh dvanajst plakatov, ki so ra-zobešeni po Gorici, je natisnjenih zgolj v italijanščini.
Na to se je včeraj javno odzval Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk): »Potem ko se Slovenci v Italiji vsakodnevno borimo za vidnost slovenščine na našem narodnostnem ozemlju in na teritoriju občin, ki spadajo v območje izvajanja zaščitnega zakona 38/2001, kulturne ustanove iz Slovenije objavljajo plakate izključno v italijanščini.« Čavdek se sprašuje tudi, ali se organizatorji dogodka, v tem primeru no-vogoriški SNG, zavedajo, kako to slabo vpliva na vsa prizadevanja slovenske na-
Italijanski plakat na goriški ulici (zgoraj) in napovedani dvojezični plakat (levo)
rodne skupnosti v Italiji za ohranjanje in razvoj lastne identitete in jezika.
V novogoriškem SNG so se včeraj na opozorilo takoj odzvali. »Popolnoma razumemo vaš odziv na plakate za koncert skupine Laibach, ki so izobešeni v Gorici,« odgovarjajo Čavdku in vsem, ki so jih plakati v italijanščini vznemirili. »Povsem nehote in zaradi človeške napake so bili natisnjeni le v italijanščini. Hvala, da ste nas opozorili. Ta trenutek
si prizadevamo, da bi bili plakati še danes ali vsaj čim prej takšni, kakršni bi morali biti: dvojezični,« je včeraj v odgovoru zapisala Dominika Prijatelj, odgovorna za stike z javnostmi v novogoriškem SNG, kjer so takoj včeraj dali natisniti ustrezne nalepke z manjkajočim besedilom v slovenščini. Te bodo v najkrajšem možnem času pritrdili na obstoječe plakate, so včeraj zatrdili tudi za Primorski dnevnik. (km)
gorica
Dijaki v šoli svobode
Soudeleženi so tudi slovenski zavodi
»V šoli svobode«, ki jo organizira italijansko ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje v navezi z državno konferenco za prostovoljno delo in pravičnost (CNVG), bodo sodelovali tudi slovenski višješolski zavodi iz Ulice Puccini v Gorici. V letošnjem letu sta k dogajanju ob državnem dnevu informiranja in ozaveš-čanja o svobodi pristopila še zavoda Einaudi in Marconi iz Štarancana. Aktivnosti za slovenske šole bodo potekale v ponedeljek, 17. novembra, za omenjena italijanska zavoda pa dan kasneje.
Pobuda ima izrazito vzgojni pečat. Njen namen je po eni strani odpraviti kulturne in emotivne pregrade, zaradi katerih sta zapor in zaporniško življenje potisnjena na rob, v izolacijo, po drugi strani pa želi posegati v izobraževanje mladih, zato da bi postali nosilci sprememb v družbi. Želijo jim namreč odpreti oči in poučiti, kaj pomeni prekršiti zakone in si nakopati kazen ter kako naporno je vračanje k normalnemu življenju in ponovno vključevanje v družbo. S tem ciljem spodbujajo pri dijakih razmislek o tveganjih in nevarnostih njihovega obnašanja ter jih opozarjajo, da tudi majhen prekršek lahko odpre pot h kaznivim dejanjem, v nezakonitost, na družbin rob. V ponedeljek in torek se bosta z dijaki srečala socialno angažirana duhovnika Alberto De Nadai, garant za pravice zapornikov, ki tudi odgovarja za prostovoljce v zaporih na ozemlju dežele FJK, in Paolo Zuttion, direktor Karitasa, poleg tega pa še kaplan v goriškem zaporu in duhovni spremljevalec prostovoljcev, ki so angažirani v zaporu.
Pokrovitelja »Šole svobode« sta deželni šolski urad in pokrajinska študentska konzulta. Konferenca za prostovoljno delo in pravičnost (CNVG) pa deluje s ciljem povezovanja ter zastopanja ustanov, združenj in skupin prostovoljcev, ki so aktivni v centrih za prestajanje kazni; na krajevni in deželni ravni promovira dialog in soočanje o pravici in pravičnosti.
sovodnje - Jutri pri Kulturnem domu
gorica - Licenca
Martin z razstavo G.??tinec
Na stojnicah ponudba umetniških in okrasnih izdelkov ter domačih jedi
Jutri od 11. ure dalje, takoj po maši, bo v So-vodnjah ob zahvalni nedelji tudi tradicionalno mar-tinovanje. Praznovanje bo pri Kulturnem domu, kjer potekajo še zadnja obnovitvena dela; slavnostno odprtje s poimenovanjem doma bo sredi decembra.
Martinovanje se bo začelo z nastopom otroškega zbora Kulturnega društva Sovodnje pod vodstvom Jane Drasič. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in orodja. Dopoldansko dogajanje bodo popestrile stojnice, na katerih bodo na ogled in naprodaj umetniški in okrasni izdelki ter domače jedi, ki jih bodo predstavili krajani oz. skupine in šole iz sovodenjske občine. Kljub vse
manjšemu številu pridelovalcev vina na občinskem ozemlju in ne ravno izredni letini bo tudi letos mogoče okusiti žlahtno kapljico ob domačem kruhu, ki ga vsako leto ponudijo vaščani. Lovska družina pa bo - kakor je že običaj - poskrbela za pokušnjo srninega golaža. Poleg stojnic in ponudbe domačih dobrot si bodo prisotni lahko tudi ogledali razstavo, posvečeno stoletnici začetka prve svetovne vojne. Ob posnetkih goriških krajev v vojnem času bodo razstavljeni tudi vojaški in drugi predmeti iz vsakdanjega življenja. Razstavo v spodnjih prostorih Kulturnega doma sta uredila Davide Bregant in njegov oče Luigi; jutri bo na ogled med 11. in 16. uro.
ali trgovec?
Želiš prevzeti gostinsko dejavnost ali trgovino z jestvinami, vendar nimaš poklicne licence in potrebnih izkušenj s področja tozadevne zakonodaje? Iz goriške zveze trgovcev Confcommercio sporočajo, da njihovo hčerinsko podjetje Terziaria prireja decembra in januarja tečaj za pridobitev licence SAB, ki je potrebna za opravljanje gostinskega poklica. Tečaj traja devetdeset ur, potekal bo na sedežu zveze Confcommercio v Ulici Locc-hi v Gorici. Ob zaključku bo mogoče pridobiti tudi certifikat OSA. Prijave zbirajo na sedežu združenja trgovcev Confcommercio v Ulici Locchi v Gorici; interesenti lahko dobijo vse potrebne informacije in pojasnila na telefonski številki 0481-582825 in na naslovu elektronske pošte formazione@confcommerciogorizia.it.
tržič - Občina
Dosegli dogovor za odprtje bazena
Dejavnost naj bi stekla 24. novembra
V Tržiču bodo v kratkem končno spet odprli občinski bazen. V ponedeljek, 17. novembra, bodo podpisali pogodbo z novim upraviteljem objekta - društvom Arca Nuoto. Novi upravitelji bodo prihodnji teden opravili nekaj manjših vzdrževalnih posegov, tako da naj bi bazen ponovno odprli javnosti v ponedeljek, 24. novembra. Informacije o urnikih in tečajih bodo v kratkem objavili na spletni strani www.arcanuoto.it. »Končno se je našla ustrezna rešitev,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco in pojasnjuje, da so v reševanje zadeve vložili kar nekaj truda in dobre volje. »Novi upravitelji bi na podlagi pogodbe morali odpreti bazen komaj januarja, vendar so pristali na dogovor o predčasnem odprtju, zaradi česar smo jim seveda hvaležni,« poudarja Greco.
14
Sobota, 15. novembra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
meje, ograje, zidovi in prečkanja
»Nedelja metel« ima prednika v Dolini solza
Meje, ograje, zidovi, mreže, plotovi, prehodi, mostovi, prečkanja, ceste, reke in zračni koridorji. Vse polno in vse prepleteno, hkrati ali v zaporedju. Bolj in manj odmevno. Berlinski zid kljub odpravi odmeva po vsem globusu, tisti v rabi v Gazi, Maroku in Mehiki veliko manj ali nič.
»Nedelja metel« v Rožni Dolini in pri Rdeči hiši je v zadnjem desetletju po popularnosti rasla v očeh in zavesti občanov. Zanimivo je vedeti, da pojav ni bil osamljen in edinstven, kar pa ne jemlje ničesar njegovi patini in pojavnosti.
Trije datumi so primerni za objavo spodnjega zapisa: obletnica prečkanja pri Rdeči hiši, točen dan obletnice dogodka pri Fernetičih, ki pa ni znan (razen morda v Zavezniških ali beograjskih arhivih), ali navezava na okroglo obletnico rušenja zidu v Berlinu. Slednji dogodek je še najbolj odmeval pred nekaj dnevi.
Zadnjih nekaj let že vrabci na strehi čivkajo o goriški »nedelji metel«. Nekaj desetletij je vladala o dogodku z dne 13. avgusta 1950 popolna tišina, ker ni bilo »po-litical correct« navajati, kaj šele priznati, da se je demarkacijska črta začela krhati tako zgodaj. Treba je bilo gojiti mit o »železni zavesi«, ki sploh ni bila takšna, kot se sa-movšečno izražajo vsi tisti, ki so kasneje ustvarili še en mit povezan z letom 2004 z nasmejanim Prodijem pred Severno postajo. Že dolgo let, pravzaprav nekaj desetletij prej, demarkacijska črta ni bila nikakršna velika ovira, prav tako ne meja po Osimskih sporazumih. Bile so nevšečnosti, ni pa bilo nepremostljivih ovir. Res je, da so anekdote hvaležno gradivo za razne dokumentarce, zlasti pa za samovšečne ustne in pisne komentarje italijanskih publicistov, ki »jovo na novo« med opise vnašajo omalovaževalne cvetke na račun prebivalcev iz Slovenije.
Obstajajo tudi obratne anekdote. Sam sem na primer leta 1960 šel prav pri Rdeči hiši čez demarkacijsko črto brez prepustnice, ker sem jo bil pozabil v Trstu, kjer sem tedaj prebival. Seveda je bilo število prehodov s prepustnico omejeno na štiri vsaki mesec, a kje je že to!? Sicer pa so spomini in izkušnje s prehajanjem demarka-cijske črte in kasneje meje različne. Meni ni bilo nikoli treba na poseben pregled, na odpiranje prtljažnika in za ožje sorodstvo velja isto ... Da pa nisem smel kar tako »počez« prenesti v Italijo kakšnega arhivskega predmeta - na primer zgodovinski prapor Goriškega Sokola -, je samoumevno.
Tudi sicer se stalno omenja »zadrtost jugoslovanskih carinikov« zaradi kavbojk, vodovodnih pip, tehničnega materiala itd., o tem, da so italijanski cariniki pod sedeži iskali in otipavali govedino in teletino, stikali za zavojčki cigaret in si beležili meril-
ce bencina na komandni plošči avtomobilov, pa nič! Kot minister Gregor v »Martinu Krpanu«.
Sicer pa je to pisanje izrecno namenjeno odkritju dogodka, ki je potekal nekaj mesecev pred množičnim prehodom v Gorici. Nikoli nisem slišal zanj, ko pa me je nanj povsem slučajno na nekem verskem
V Gorici pa tako: od bodeče žice .
... preko množičnega preseganja ...
snidenju, ki sem ga novinarsko kril v Gorici, opozoril Lojze Ščuka, sedaj Novogo-ričan, sicer pa rojen in doma v Dutovljah, in sem povprašal še kakšnega sedemdeset ali osemdesetletnika, na primer Vilija Hus-suja od Ban, se je nekako odprla Pandorina skrinja. Tudi Ivan Ukmar iz Dutovelj je potrdil dogodek pri Fernetičih.
Lojzetov oče je bil poklicni mehanik. Med vojno je bil v IX. Korpusu zadolžen za oskrbo avtoparka. Sodeloval je tudi v krvavi bitki za Opčine. Po vojni je delal v Dutovljah, Sežani, pri Tomosu, v Postojni ... Na Opčinah so Ščukovi pred razmejitvijo imeli izposojevalnico koles, zlasti za Tržačane, ki so na Kras prihajali na kolesarske izlete. V družini so imeli tudi avtomobil Fiat Balilla. Z njim se je družina spomladi leta 1950 pripeljala v Sežano, pustila vozilo kilometer pred mejno črto in jo prepešačila. Ukmarjevi pa so do Ferneti-čev prišli s »fiakarjem«. Zakaj?
Razširilo se je obvestilo, da bo določenega dne, vsekakor ne na nedeljo, temveč sredi tedna, mogoče množično srečati sorodnike, ki so živeli v STO - Svobodnem tržaškem ozemlju. Javiti se je bilo treba na krajevnem policijskem uradu, kjer so izdajali dovolilnice samo Kraševcem. O
... do formalno dovoljenega prehajanja
množičnem izkoristku možnosti je po tolikem času težko soditi povsem točno, vsekakor pa je šlo za nekaj sto ljudi z obeh strani meje.
Dogodek je bil mogoč, ker sta se dogovorili Zavezniška vojaška uprava iz Trsta in ustrezna jugoslovanska uprava. Če upoštevamo zgodovinsko obdobje in dejstvo, da so mejo nadzirali pripadniki graničar-skega roda vojske, je nemogoče, da bi za pobudo ne vedeli tudi v Beogradu. In se je zgodilo, da so se zbrali ljudje v plitki in široki vrtači - kasneje so jo ljudsko imenovali Dolina solza zaradi srečnih in tudi otožnih trenutkov, ki so jih udeleženci in udeleženke v njej doživeli/e po ločitvi nekaj let. Vrtača leži na desni strani ceste z Opčin v Sežano, vsekakor pa na ozemlju STO. Vreme je bilo sončno, toplo spomladansko. Kdo ve, ali se je pripetilo kaj podobnega tudi na območju Škofij, Orleka ali Mačkovelj?
Snidenje se je spremenilo v prijetno dogajanje s hrano in pijačo, ki sta se kar na lepem pojavili med ljudmi. Sedeli so med grmovjem na robu vrtače. Teran in pršut, mortadelo in sir so prinesli s seboj, niso pa smeli imeti pri sebi drugačnih predmetov, izdelkov. No ja, obmejno prebivalstvo pa se vedno znajde in kakšna steklenica žganja
v	eno smer in kos oblačila v drugo je tudi nekontrolirano odšlo »na drugo stran«. Ene in druge so pregledali ob vstopu na dogovorjeni prostor: na strani Slovenije grani-čarji, na strani STO (Italija je suverenost nad Tržaško pokrajino pridobila kasneje, leta 1954) pa angloameriška MP Military Police in verjetno tudi »čerini«. Slednji so bili pripadniki uniformirane civilne neo-borožene policije; največ med njimi je bilo Italijanov, a tudi kakšen Slovenec se je našel vmes. Zakaj smo jih tako poimenovali? Ker so nosili čelade, ki so spominjale na glavice tedanjih vžigalic. Slednje pa so bile prepojene z voskom - v italijanščini »cera«, ljudsko torej »čerini«.
Vse kaže, da so pobudo za srečanje ob mejnem pasu, ki je trajalo okrog pet ur, dale množične organizacije Slovencev na Tržaškem s pozivom Zavezniški vojaški upravi, naj se dogovori z jugoslovanskimi oblastmi. Diskriminanta za pridobitev dovolilnice je bilo sorodstvo na drugi strani meje. Nekaj mesecev kasneje so se Ščuko-
vi	iz Dutovelj pripeljali v Rožno Dolino in »obiskali« Gorico 13. avgusta 1950.
Aldo Rupel
gorica - ICM
Posvet v iskanju skupnih korenin
Goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ICM prireja tridnevni posvet o prvi svetovni vojni in krizi srednjeevropske omike. Potekal bo ob koncu prihodnjega tedna v Gorici, na njem bodo sodelovali zgodovinarji in misleci iz raznih srednjeevropskih držav.
»Kljub številnim težavam nam je uspelo pripraviti izredno kakovosten program. S posvetom se pripravljamo na petdesetletnico našega inštituta, ki jo bomo praznovali leta 2016,« pravi zgodovinar in hkrati predsednik inštituta ICM Fulvio Sa-limbeni, ki je včeraj na sedežu v Ulici Maz-zini predstavil potek dogajanja ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija in predsednika Fundacije Goriške hranilnice Gian-luigija Chiozze. Po Salimbenijevih besedah bo tudi letošnji posvet prispeval k iskanju skupnih korenin, izhajajoč iz predpostavke, da leži Gorica na stičišču med latinskim, slovanskim in germanskim svetom.
Posvet se bo začel v četrtek, 20. novembra, ob 10.30 v palači Attems Petzenstein z uvodnim nagovorom muzikologa in germanista Quirina Principeja, isti dan ob 15. uri pa bodo v palači Lantieri o vlogi kulture v miru in vojni spregovorili Hanna Ser-kowska z varšavske univerze, predstavnik tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor, slovenski književnik in prevajalec Andrej Capuder, Cristina Benussi s tržaške univerze, Ivano Cavallini z Univerze v Paler-mu, Gianpaolo Romanato z Univerze v Pa-dovi, prevajalka Annapaola Landi in Francesco Pistolato z zavoda Irene. Ob 19.30 bo na Trgu sv. Antona recital Quirina Princi-peja.
V petek, 21. novembra, ob 9. uri bodo o samomoru Evrope predavali zgodovinar Fulvio Salimbeni, Szabo Gyozo iz Madžarske, David Macculi s konservato-rija iz Adrie, Maddalena Guitto (Österreichische Akademie der Wissenschaften), Alberto Gasparini (IUIES), Fulvio Senardi s tržaškega zgodovinskega inštituta in Marco Maria Tosolini s konservatorija Tar-tini; poleg omenjenih bo o Vorančevem romanu Doberdob spregovorila Vesna Cunja z milanske katoliške univerze Sacro Cuo-re. Ob 15. uri se bo posvet nadaljeval v predavalnici goriškega sedeža tržaške univerze v Ulici Alvianu. Na temo reševanja mednarodnih konfliktov bodo razpravljali William Klinger iz raziskovalnega središča v Rovinju, Rudolf Dinu z romunskega inštituta v Benetkah, admiral Ferdinando San-felice di Monteforte, Georg Meyr s tržaške univerze in Petra Svoljšak z zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Ob 19.30 bo v kleti Castelvecchio nad Zagrajem gledališka predstava Attimi lunghi come il sospiro. V soboto, 22. novembra, ob 9. uri pa bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice srečanje z mladimi na temo vojne in miru.
jamlje - Zbrali so se vojni invalidi iz Italije in Slovenije
Vojna največje zlo
Na svoji koži so doživeli trpljenje in bolečino, zato si želijo miru in sodelovanja
Na srečanju vojnih invalidov v Jamljah
bumbaca
Da bi ne bilo nikoli več vojn, si še zlasti želijo vojni invalidi, ki so v prvi osebi doživeli trpljenje in bolečine. V četrtek so se zbrali na turistični kmetiji Drejče v Jamljah, kamor so prišli tako iz Italije kot iz Slovenije. Že nekaj let si za vzpostavitev stikov med slovenskimi in italijanskimi vojnimi invalidi prizadeva Armando Ferletič, ki je predsednik njihove tržiške sekcije. Že lani sta se na Cerju srečala državna predsednika obeh združenj, Bernardo Traversaro in Janez Podržaj, konec avgusta pa so se predstavniki deželnega odbora vojnih in-
validov udeležili svečanosti v nekdanji bolnišnici Pavla v Sloveniji. Prireditelji takratnega srečanja so spominsko plaketo izročili tudi Giovanniju Piccu, deželnemu predsedniku vojnih invalidov. Da bi se oddolžili prirediteljem avgustovskega spominskega srečanja v Sloveniji, so jih v četrtek povabili v Jamlje. Na turistični kmetiji Drejče je Picco najprej izročil priznanja predsednikom štirih pokrajinskih odborov iz naše dežele; posebno priznanje je prejel tudi Lino Felician, član tržaškega odbora vojnih invalidov, ki je bil med drugo sve-
tovno vojno borec partizanske brigade Fon-tanot; z njo se je boril po raznih koncih Slovenije, saj je bila vključena v XI. korpus. Med boji je bil tudi ranjen, tako da je postal vojni invalid. Picco se je zahvalil za pomoč pri negovanju stikov s Slovenijo Klavdiji Sulič iz Doberdoba, ki skrbi za prevode, potem pa je diplomo izročil tudi Francu Anderliču, ki je predsednik Društva vojnih invalidov za severno Primorsko. Vojni invalidi iz obeh držav so si za prihodnost zaželeli predvsem miru, saj še kako dobro znajo, kakšno gorje s seboj prinaša vojna.
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 13. novembra 2014 1 5
/—
vipavska
Doživetja na
Vertovčevih
poteh
Društvo Matija Vertovec pripravlja jutri že 14. pohod po Vertovčevih poteh. Start bo med 7. in 9. uro pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje. Pohod bo potekal po krožni poti: Ustje-Dolenje-Sv. Marjeta-Planina-Ostri vrh-Potok-Jakulini-Šmarje-Vrtovče-Lisjaki-Tevče-Uhanje-Ustje. Pot je nezahtevna, primerna tudi za družine z otroki. Hoja traja 4 do 5 ur s postanki pa nekoliko dlje. Osrednji postanek bo v Šmarjah: ob 11. uri bo maša v cerkvi Marijinega imena, ob 12. uri pa slovesnost pred spomenikom Matiji Vertovcu. Na voljo bo topla malica po zmerni ceni, obljubljajo organizatorji.
Na poti se obetajo tudi druga doživetja: ogled prenovljene cerkvice sv. Marjete, razstava intarzij na Planini, na Vertovčevi domačiji v zaselku Jakuli-ni bosta pohodnike pozdravljali slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele. Domačini bodo ob poti ponudili domače prigrizke in napitke, v cerkvici sv. Marjete, na Planini in na Ustjah bodo na ogled različne razstave in predstavitve, na Vrtovčah bodo oživljali stare običaje, tam stoji tudi nova turistična informativna tabla. Ob zaključku pohoda bo popotnike pod hrastom pred vasjo Ustje pričakala kmečka tržnica z dobrotami vipavskega podeželja. Startnine ni, priporočena je dobra pohodna obutev; pohod bo potekal v vsakem vremenu. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
3 Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA-
TE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 15. novembra, ob 20.30 »The Puppeteer« (clown comedy iz Shakespearjevega Otella), nastopa gledališka skupina Ar-lekin iz Vilniusa (Litva); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 15. novembra, »Buonanotte brivido« (Donati&Olesen); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru
šempeter
Sejem stare
vojaške
opreme
Društvo Soška fronta iz Nove Gorice prireja tradicionalno srečanje s preteklostjo, že 17. po vrsti, ki bo potekalo jutri med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT pri Šempetru.
Shod zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin privablja stotine ljubiteljev vojaških predmetov, literature, zemljevidov, razglednic, fotografij in še marsičesa. Ponudniki in gostje prihajajo iz raznih evropskih držav, v kolikor šempetrski sejem velja za enega najbolje založenih in obiskanih v tem delu Evrope. Na njem se bodo predstavili Društvo Soška fronta Nova Gorica, Zadruga Grande Guerra FVG - Sentieri di Pace iz Trsta, AC Isonzo iz Gorice, Društvo Prijatelji Dolomitov z Dunaja, Društvo SANG (soft air) iz Nove Gorice, Združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice, Fundacija poti miru iz Kobarida in Park vojaške zgodovine iz Pivke.
Obiskovalcem bo na razpolago nova, 9. številka revije Na fronti. Pri društveni stojnici bo potekala tudi predstavitev knjige Tako značko nosim jaz ... avtorja Davida Erika Pipana. Na ogled bo še priložnostna razstava Vojaška saniteta med prvo svetovno vojno. Med 9. in 15. uro pa si bodo obiskovalci sejma lahko ogledali stalno razstavo Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno, ki je postavljena v bunkerju pod šem-petrsko pošto. (vip)
Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 19. novembra ob 20.45 »Il mercante di Venezia« (William Shakespeare). Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. novembra, ob 10.30 in 16. uri »Takšnega cirkusa pa še ne ...!«, gostuje Zavod Bufeto; informacije in predpro-daja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Šolske vesti
NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejske-ga pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015.
IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok.
RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR ZOIS VEGA obvešča, da bo roditeljski sestanek s starši v sredo, 19. novembra, od 17. do 19. ure. Ob 16.45 bodo koordinatorji zavodov predstavili letošnjo vzgojno izobraževalno ponudbo.
Izleta in Bodeča Neža
V okviru niza »Kjer se Kras un Soča srečata« v organizaciji združenja Ju-liaest in s pokroviteljstvom LAS Kras bo jutri ob 10. uri s trga pred železniško postajo v Zagraju startal izlet z gorskimi kolesi po poteh prve svetovne vojne; vodil bo inštruktor Robert Tabai. Ob isti uri bodo izpred centra Gradina pri Doberdobu krenili na pot pohodniki s spremstvom Elise Dezan, poznavalke prve svetovne vojne. Udeležba je brezplačna. Vodeno potepanje po Krasu se bo zaključilo v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu, kjer bo Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela ob 18. uri ponudilo koncert Bodeče Neže z naslovom »V jesenski tihi čas -Melodije in pesmi ob 100. obletnici prve svetovne vojne«; s poezijo in glasbo se bodo prepletale podobe Krasa in prizori vojne.
O maceriranih vinih
Maceriranim vinom, za katera se uveljavlja ameriški naziv »orange wi-ne«, bo posvečen posvet, ki bo danes od 10. ure dalje potekal v dvorani Bergamas v Gradišču. Prirejajo ga pobudniki nagrade Noe; podelili bodo tudi priznanja, med drugim družini staroste goriških vinogradnikov, stoletnemu Liviu Fellugi.
»Emocije iz Gorice«
Na sedežu kulturnega Foruma v As-colijevi ulici v Gorici se danes ob 11. uri začenja dvodnevna prireditev »Emocije iz Gorice - Tri ženske na potepu - Podobe, barv, glasovi«. Ob 16. uri bo imel besedo Andrea Bellavite, pel bo zbor Ars Musica, sledila bo družabnost.
Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.45 »Dorae-mon«; 17.30 - 20.45 »Interstellar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 21.40 »Tor-neranno in prati«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.40 »Un fantasma per amico«; 17.20 - 20.30 »Interstellar«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Andiamo a quel paese«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 4: 16.40 »Doraemon«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Tre tocchi«. Dvorana 5: 15.45 - 17.15 - 20.00 -21.30 »Torneranno i prati«.
fi Razstave
V	OBČINSKEM MUZEJU TERITORIJA
v Krminu bodo danes, 15. novembra, ob 18. uri odprli samostojno razstavo goriške likovnice Laure Grusovin. Na ogled bo okrog 50 del iz obdobja zadnjih dveh let.
V	GORIŠKEM MUZEJU V GRADU KROMBERK je na ogled bogata razstava o prvi svetovni vojni, pod naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Poleg splošne predstavitve dogodkov pred sto leti, posebej prikazuje usode slovenskih vojakov in častnikov v avstroogrski vojski ter usode ujetnikov. Voden ogled (za skupine) je možen med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611. Razstava, druga iz niza ob stoletnici prve svetovne vojne, bo odprta predvidoma do konca marca 2015.
RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih
10.00-19.00; več na www.mostre-fon-dazionecarigo.it, vstop prost. Vsako nedeljo ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave.
NARAVOSLOVNI IN GEOLOŠKI MUZEJ bo združenje naravoslovcev Al-vise Comel slovesno odprlo danes, 15. novembra, ob 15. uri v nekdanji osnovni šoli v Ul. Brigata Avellino v Gorici. Odprtje bodo pospremili z razstavo školjk in hroščev z vsega sveta.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu 33-letnice Kulturnega doma v Gorici v torek, 18. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnega ustvarjalca Vladimirja Klanjščka iz Števerjana.
~M Koncerti
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejata koncert v spomin na Bernardko Ra-detič. v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. Nastopili bodo organist Mirko Butkovič, klarinetist Luca Massa, sopran Enza Pecorari in alt Mirjam Pahor.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. novembra ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi na 56. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka v soboto,
22.	novembra, ob 20.30 in v nedeljo,
23.	novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Radu Si-monitiju ob 100-letnici rojstva.
M Izleti
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča udeležence marti-novanja v nedeljo, 16. novembra (pohod in družabnost), da bo odhod ob 9.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. Priporoča se točnost. Martinovanje bo tudi v primeru slabega vremena, saj bodo v tem slučaju program prilagodili. Martinovo popoldne na Brjah se bo pričelo med 15. uro in 15.15.
ESTORIABUS: dvodnevni izlet z naslovom »Soška fronta« v odkrivanje krajev prve svetovne vojne na Goriškem in Kobaridu bo potekal 22. in 23. novembra. Goriški Kras bo tema izleta, ki bo potekal 13. novembra. Od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
3 Obvestila
SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja).
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 15. novembra, ob 15.30 Marco Anzovino predstavil svojo knjigo »Turno di notte«. S pisateljem, kan-tavtorjem in socialnim delavcem se bo o knjigi, ki bo opremljena s cd-jem, pogovarjal pesnik Giovanni Fierro. V sredo, 19. novembra, ob 18. uri bo predstavitev knjige »Riccardo Bee -Un alpinismo titanico«, ki sta jo napisala Marco Kulot in Angela Berto-gna. Z avtorjema se bo pogovarjal Marko Mosetti, direktor revije Alpinismo Goriziano.
KD SOVODNJE obvešča občane, da bo danes, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik Sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domač
kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo, 16. novembra, pred 10. uro h kulturnemu domu v Sovodnjah.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta v ponedeljek, 17. novembra.
SKRD JEZERO prireja tečaj kvačkanja in pletenja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure na sedežu društva v Doberdobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. novembra.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II).
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da se bodo Mirka Špacapa-na in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko in bili aktivni v njenih organih, spomnili pri maši v petek, 21. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi.
H Prireditve
ZAHVALNO NEDELJO V RUPI bodo praznovali v nedeljo, 16. novembra, po maši, ki se bo začela ob 14. uri; po blagoslovu kmečkih pridelkov bosta zapela mešani pevski zbor in otroški pevski zbor Rupa-Peč, sledila bo družabnost.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v
sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice vabi v torek, 25. novembra, ob 18. uri v prostore knjižnice na »Torkova srečanja z avtorji«. Pogovor o bitkah na Krasu v krvavem letu 1916 prve svetovne vojne z naslovom »Krvavi Kras« bosta vodila Mitja Juren in Paolo Pizzamus.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH bodo pravljične urice v slovenščini z naslovom »Kotiček čudežnih pravljic« potekale med 17. in 18. uro 19. in 26. novembra, ter 10. decembra. Pravljice bo prebirala Andreja Grom; informacije po tel. 0481-477205.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri na novo »Srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost bo predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. 40-letni sogovornik bo spregovoril o vsebinah in delovanju organizacije, o bremenih nerazčiščene preteklosti, o obletnicah in proslavah, o poti do sprave in o stanju duha na Slovenskem. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar.
SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: 21. novembra »Mama Evropa« (scenarij Petre Seliškar in Terre Ferro Seliškar, režija Petre Se-liškar). Večere organizira Zavod Ki-nokašča v sodelovanju z občine Mi-ren-Kostanjevica.
ZDRUŽENJE TENDA PER LA PACE E I DIRITTI vabi otroke med 3. in 6. letom starosti, da se v ponedeljek, 17. novembra, ob 16.30 udeležijo bralne predstave »Malina e Lampone, skupaj za mir« izpod peresa Genni Fabrizio v občinski knjižnici v Štarancanu. Otroci bodo prisluhnili pravljici o Malini in Lamponeju, ki prijateljsko sodelujeta. Gre za zgodbo za otroke o zadrugi Insieme v bosanskem Bra-tuncu, ki z izdelovanjem marmelad in sokov iz malin omogoča nekdanjim beguncev vrnitev domov in gospodarski razvoj. Sledila bo pokušnja marmelad iz Bratunca.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 10.00, Elisa Bos-carol vd. Daniotti s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.45, Vilma To-niutto vd. Martini iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Romano Grillo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sledila bo upepelitev.
16
Sobota, 15. novembra 2014
ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Eni z vodo do vratu, drugi z maslom na glavi
Darja Kocbek
/
Številni državljani Slovenije imajo v zadnjih dneh poplavljene svoje domove, voda je zalila in uničila ceste. Tokratne poplave so že četrte letos, od februarja do zdaj so prizadele ljudi na različnih koncih Slovenije. Od leta 2007 so poplave po vsej državi povzročile za več kot eno milijardo evrov škode. Pro-tipoplavni ukrepi, ki bi škodo bistveno omilili, bi na 61 območjih, ki jih poplave najbolj ogrožajo, stali okrog 600 milijonov evrov.
Da ministrstvo za okolje in prostor na tem področju vsaj od leta 2007 ni opravilo svoje naloge, je v tem tednu opozorilo računsko sodišče. Razlog, da ukrepi za varstvo pred poplavami niso bili izvedeni, ni bilo pomanjkanje denarja, saj je Slovenija od leta 2007 iz evropskega proračuna porabila le 16,7 milijona evrov, kar je 22 odstotkov denarja, ki ga je imela na voljo za urejanje voda. Poplavna varnost bi po oceni računskega sodišča bila bistveno boljša, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je poslance državnega zbora rotil, naj končno prisluhnejo stroki, namesto, da se ukvarjajo s političnimi preigravanji.
Nekateri predstavniki stroke razloge za letošnje rekordne poplave vidijo v podnebnih spremembah, zaradi katerih so vodne ujme vse hujše. »Glede na splošne vplive podnebnih sprememb na vodni krog vse kaže, da bodo v prihodnjih letih takšni dogodki pogostejši in tudi bolj siloviti,« je za tiskovno agencijo STA dejal hidrolog Janez Polajnar. V zadnjem obdobju »skoraj ne mine leto, da ne bi bilo rekorda« bodisi pri visokih vodah bodisi pri sušah.
Polajnar pa je tudi jasen, da bi posledice poplav lahko bile manjše, če
bi bili izvedeni potrebni protipoplavni ukrepi in bi politika poslušala stroko. Poplavam se je mogoče prilagoditi, ne pa izogniti, vodi je treba pustiti prostor, da se lahko razlije, zato tam, kjer se razliva, ne gre graditi, pa sprejeti je treba ustrezne protipoplavne ukrepe, je razložil.
Na državni in lokalni ravni pa se pristojni prerekajo o prostorskih načrtih, zato minejo leta, preden so sprejeti. Vzdrževalci lahko opravljajo le najbolj nujna vzdrževalna dela, kajti za vsa druga dela so birokratski postopki tako zapleteni, da jih je tako rekoč nemogoče izvesti. S takšnim ravnanjem so politiki in birokrati odgnali številne strokovnjake, saj je danes v vsej državi toliko vodarjev, kot jih je bilo pred 25 leti samo v Mariboru.
Takšno ravnanje ima svoje razloge v veliki meri v zasebnih interesih. Brez prostorskih načrtov je bilo mogoče z dovoljenji pa tudi na črno graditi marsikje, kjer prej ni bilo dovoljeno, denar, ki bi ga morali porabiti za urejanje voda, je bilo mogoče porabljati za druge namene, ki nimajo nikakršne povezave s poplavno varnostjo ali celo za dela, ki ogroženost pred poplavami še povečujejo.
V Ljubljani so recimo na območju, ki je označeno kot poplavno območje, dogradili novi fakulteti za kemijo in za računalništvo. Agencija za okolje računskemu sodišču ni znala pojasniti, zakaj je bilo dovoljenje za gradnjo izdano pred izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Seveda noben od petih ministrov, ki so v tem času vodili okoljski resor in so bili tako iz levosredinskih kot des-nosredinskih političnih strank, za to ni pripravljen prevzeti odgovornosti. Dva, ki imata kot nekdanja ministra za oko-
lje in prostor to maslo na glavi, sedita tudi v sedanji levosredinski vladi. Karl Erjavec iz upokojenske stranke Desus je zunanji minister, Dejan Židan iz socialdemokratske stranke pa kmetijski.
Predsednik sedanje levosredinske vlade Miro Cerar obljublja, da bo posebna delovna skupina, ki jo je ustanovila vlada, do 27. novembra pripravila načrt ukrepov za zaščito pred poplavami. V tem načrtu bodo državljani izvedeli, na katerih lokacijah lahko pričakujejo izvedbo ukrepov, katere ukrepe lahko pričakujejo, kdo jih bo izvedel, v katerih rokih bodo izvedeni in koliko denarja bo zanje na voljo.
Slovenija ima denar za urejanje voda v bruseljski blagajni na voljo tudi v novem programskem obdobju do leta 2020. Urejanje voda je poleg železniške infrastrukture edino področje, kjer sme Slovenija v skladu z novimi pravili EU evropska sredstva, ki jih ima na voljo za regionalni razvoj, v tem finančnem obdobju še porabiti za izvajanje infrastrukturnih projektov. Če tudi te priložnosti ne bo izkoristila, bo težko dobila novo.
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, ni optimističen. Po njegovih besedah za novo programsko obdobje 2014-2020 stopnja pripravljenosti projektov, ki jih bo Slovenija najbrž evropski komisiji predlagala za sofinanciranje, ni bistveno višja, kot je bila leta 2007. Poplavno ogrožena območja, ki jih je 61, so sicer določena, še vedno pa ni opredeljeno, kakšni ukrepi so na posameznem območju potrebni.
Da so septembra poplave, ki so prizadele predvsem vzhodni del Slovenije, vzele življenje dvema mladima človekoma, očitno še ni bilo dovolj za odločno ukrepanje, da bi čim prej rešili, kar je še mogoče rešiti.
tolmin - Na povabilo knjižnice C. Kosmača
Slovensko kulturno središče Planika predstavilo delovanje
Od leve: Jožica Štendler, Nataša Komac Gliha in Rudi Bartaloth
TOLMIN - V prijetnem vzdušju in na dobro obiskanem večeru je prejšnji petek knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu gostila Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline.
Dogodek, ki so ga načrtovali že dalj časa, je društvu iz Kanalske doline ponudil možnost, da se predstavi širši publiki iz Tolmina in okolice. Po uvodnih besedah ravnateljice tominske knjižnice Jožice Štendler je delovanje Planike predstavil Rudi Bartaloth. Dotaknil se je dela, ki ga Planika opravlja v Kanalski dolini; od organizacije kulturnih prireditev, dejavnosti namenjenih mladim tja do izbirnih tečajev slovenskega jezika ter prizadevanja središča, da bi pouk slovenskega jezika v javnih šolah bil deležen sistemske rešitve. Nataša Gliha Komac je zelo natančno predstavila raziskovalno delo na teritorju celotne Kanalske doline, ki ga sicer Planika opravlja skupaj z drugimi
znanstveno raziskovalnimi ustanovami, tako je letošnji raziskovalni tabor npr. obravnaval nekoč najjužnejšo slovensko vas Kanalske doline, Lipaljo vas.
Posebno pozornost je namenila publikacijam, ki so izšle pri SKS Planika, saj je tudi sama avtorica ali soavto-rica nekaterih, teh je kakih dvajset, ter se posebej osredotočila na znanstvenih monografijah podprtih tudi z rezultati raziskav in s podatki iznešenih iz posebej izvedenih anket. Te monografije obravnavajo dolinsko življenje ter hkrati opisujejo navade, jezik ter še dandanes med domačini rabljeno izrazoslovje oblačilne kulture predvsem v vaseh Ukve in Žabnice.
Domačinka, Maria Moschitz, ki sicer sodeluje in pomaga Planiki pri zbiranju dragocenega gradiva je prebrala nekaj tekstov v krajevnem žabniškem narečju in v slovenščini, kar je še posebej obogatilo petkovo predstavitev.
bruselj - Priznanje European Sea Ports Organisation
Luka Koper okolju najbolj prijazno pristanišče v Evropi
KOPER - Luka Koper je zmagovalka letošnje nagrade združenja evropskih morskih pristanišč ESPO (European Sea Ports Organisation). V finalu za nagrado, ki jo združenje vsako leto podeljuje okoljsko najbolj prijaznim in družbeno odgovornim pristaniščem v Evropi smo premagali veliko večja pristanišča kot so španska Huelva, portugalska Lizbona, francoski Marseille in nizozemski Rotterdam.
Nagrado, ki sta jo pred dnevi na slovesnosti v Bruslju podelila predsednik ESPO Santiago Garcia-Mila in generalni direktor DG MOVE pri Evropski komisiji Joao Aguiar Machado je prevzel predsednik uprave Luke Koper Dra-gomir Matic, ki je ob tem dejal: »Ponosni smo, da je Koper primer dobre prakse na področju okoljevarstva vsem ostalim evropskim pristaniščem. V zadnjih desetih letih smo v postopke in tehnologije za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje vložili več kot 30 milijonov evrov. Tudi v bodoče bomo skrbeli, da bo Koper ostal zeleno pristanišče, prijazen do naših sosedov in v zadovoljstvo našim sodelavcem, katerim gre zahvala za prejeto nagrado.«
Tema letošnjega tekmovanja so bili inova-tivni okoljski projekti. Luka Koper je prijavila projekt No waste, just resources!, ki obravnava
Garcia-Mila, Machado in Matic (od leve) med predajo priznanja
primere dobrih praks pri ravnanju z odpadki v koprskem pristanišču. Predstavili so sistem prekrivanja razsutih tovorov z odpadno celulozo, uporaba odpadnega lesa, ki nastaja pri preto-voru blaga za ogrevanje prostorov upravne stavbe, kompostiranje (predelovanje organskih odpadkov v kompost) in uporaba morskih sedi-mentov (mulja) za izdelovanje zidakov in drugega gradbenega materiala. Pri vseh naštetih primerih so odpadke, ki bi sicer končali na deponijah izkoristili in jih predelali v surovine.
Luka Koper je bila letos že tretjič v finalu za nagrado ESPO. S projektom Živeti s pristaniščem, torej s komuniciranjem z lokalnimi skupnostmi, in s projektom za najmlajše obiskovalce pristanišča jim je to uspelo že leta 2010 in 2011.
slovenija - V noči na nedeljo spet dež
Poleg poplav, povečana tudi nevarnost zemeljskih plazov
LJUBLJANA - Deževje v prihodnjih dneh bo povečalo tudi nevarnost proženja zemeljskih plazov v južnem in zahodnem delu Slovenije. Če se bo trend padavin spremenil, bo lahko do proženja plazov prihajalo tudi drugod po državi, saj so tla v mnogih krajih že zelo razmočena, je za STA pojasnila Mateja Jemec Auflič iz Geološkega zavoda Slovenije.
Ob deževju v minulih dneh se je sprožilo blizu 50 zemeljskih plazov, vendar pa natančnega podatka na Geološkem zavodu Slovenije še nimajo, saj občine podatke o tem posredujejo z zamikom. Izjema so primeri, ko lokalne skupnosti same vzpostavijo stik z zavodom in jih prosijo, naj ocenijo razmere.
Bolj kot plazovi nevšečnosti v zadnjih dneh zlasti na Notranjskem povzročajo poplave (na posnetku). Vendar pa deževja še ni konec. Meteorologi naslednje izdatnejše deževje napovedujejo že za noč na nedeljo, ko lahko količina padavin v zahodni in južni Sloveniji ponekod preseže 40 litrov na kvadratni meter. Kot opozarjajo na
agenciji za okolje, bodo lahko na omenjenem območju zato narasli nekateri hudourniki in manjši vodotoki. Naraščala bo tudi gladina vode na poplavljenih kraških poljih. To bo po besedah geologinje povečalo tudi nevarnost proženja zemeljskih plazov. Tla so razmočena, padavinski dogodki pa si tudi sledijo eden za drugim. Voda zato ne utegne izhlapeti iz zemljine ali pa prodreti v podtalnico in se zadržuje v zgornjih plasteh tal, je pojasnila.
Sicer pa je za letošnje leto značilno, da je v kratkem času padlo zelo veliko padavin. Ravno intenzivnost oz. obilnost padavin je botrovala številnim proženjem plazov v septembru in oktobru, pa tudi v minulih dneh, je še povedala Jemec Aufličeva.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 15. novembra 2014
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Iz naših arhivov, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
7.00 Serija: Lassie 8.15 Serija: II nostro ami-co Charly 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 18.00, 22.55, 0.00 Rubrike 9.55 18.03 Vreme 10.00 Dok.: Il labirinto del coccodrillo 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Serija: Una scatenata coppia di sbirri 14.50 Fattore A.L.F.A. 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 23.20 Kratki film
RAI3
RAI4
RAI5
RAI MOVIE
RETE4
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.50 Line verde orizzonti 11.45 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.35 Nad.: Legami 16.25 Leader. Femminile singolare 17.15 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Ballando con le stelle 0.30 Talk show: S'e fatta notte
7.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinie-ri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e og-gi in Tv 17.00 Film: Poirot - Corpi al sole 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Attack Force - La morte negli occhi (akc., '06, i. S. Seagal) 23.25 Film: Trappola criminale (triler, '00)
CANALES
ITALIA1
7.25 Nad.: Ai confini dellArizona 8.15 10.05 Video frammenti 8.35 Film: Mi permette, babbo! 10.15 Nad.: Ponderosa 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Rai Player 16.35 Report 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.00 Un giorno in pretura
12.25 Film: Overheard (akc.) 14.05 19.25 Rai Player 14.15 Film: Protector - La leg-ge del Muay Thay (akc.) 15.45 Aktualno: Wonderland 201416.15 Serija: Continuum 17.45 Novice 17.50 Nad.: Brothers & Sisters 18.40 Nad.: Heaven 19.30 Serija: C'era una volta 21.10 Serija: Ghost Whisperer 22.50 Film: L'immortale (akc.)
12.30 Glasba: Don Q 13.45 Ples 14.05 20.30 Rai Player 14.15 Mari del Sud 15.15 Capolavori della natura 16.10 5 buoni motivi 16.25 Gledališče: La paura del numero uno 18.30 Novice 18.35 Film: Cuori senza frontiere (dram.) 20.05 Scaramouc-he Scaramouche 20.45 Storie dell'arte 21.15 Gledališče: Io, l'erede 23.15 Prima della prima Gianni Schicchi 23.50 David Letterman Show
13.45 17.30 Rai Player 13.55 Film: Number 23 (triler) 15.40 Film: Due sconosciuti, un destino (dram.) 17.25 Novice 17.35 Film: Il club delle prime mogli (kom.) 19.20 Film: Audace colpo dei soliti ignoti (kom.)
21.15 Film: Attacco a Leningrado (voj.)
23.20 Film: Torna El Grinta (vestern)
RAI PREMIUM
12.3018.15 Rai Player 12.40 Nad.: Terra no-stra 13.35 Serija: Raccontami 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: Storia di guerra e di amicizia 17.15 Novice 17.20 Autoritratti 18.25 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il ca-pitano 21.15 Serija: Le ragazze dello swing 23.25 Nad.: L'ispettore Coliandro
le citta di mare 22.05 Film: Priscilla, la regina del deserto 0.00 Dok.: Come il sesso ha cambiato il mondo
_CIELO_
14.0015.15 MasterChef Italia 15.10 Novice 16.25 Júnior MasterChef USA 18.20 Serija: Cucine da incubo 20.10 Serija: Affari di famiglia
6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.30 Dok.: La vita dei mammiferi 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.40 Film: Ricomincio da Natale 15.30 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Tu si que vales
6.45 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Beethoven 2 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 23.00 Šport 14.30 Nad.: Pretty Little Liars 18.00 Nan.: Love bugs 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.20 Film: Planet 51 (anim.)
21.10 Film: Mostri contro alieni (anim.)
_IRIS_
12.45 Film: El Alamein - La linea del fuo-co (voj.) 14.55 Film: Ovosodo (kom.) 16.55 Adesso cinema! 17.20 Film: Whatever Works - Basta che funzioni (kom., '09, r. W. Allen) 19.05 Film: Il giustiziere sfida la citta (dram.) 21.00 Film: I pompieri (kom., It., '85) 23.25 Film: Scuola di ladri (kom., It., '86)
_laz_
7.3013.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.55 Coffee break 11.15 Mode & Modi 12.30 La7 Doc 13.55 Kronika 14.40 Atlantide 16.30 Film: Papillon (pust.) 20.30 Otto e mezzo
21.10 Film: Serpico (dram., i. A. Pacino)
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.20 I menu di Be-nedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.00 13.05, 21.10 Cuochi e fiamme 14.05 Dottori in prima linea 18.20 Talk show: Le invasioni barbariche 0.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da scoprire 11.0019.45, 23.15 Rotocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.15 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 14.10 21.10 Serija: Bourdain - Senza pe-notazione 16.00 Serija: Omicidi tra i fior-di 17.45 Serija: Chi ti credi di essere? 19.50 Dalla A a LaEffe 20.15 Serija: Racconti dal-
21.10 Film: L'attenzione (rom., It., '85)
_DMAX_
11.30 Affari a tutti i costi 12.25 Storage Wars 13.15 20.15 Banco dei pugni 15.00 Cariparma Test Match 2014: Italia - Argentina 17.10 Top Gear 18.05 Dynamo: magie impossibili 18.55 Affare fatto! 19.20 I re della griglia 21.10 River Monsters 22.00 Addestramento estremo 22.50 Moonshiners 23.40 Affari a quattro ruote
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Otroški program: OP! 7.20 18.40 Risanke 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Infodrom 10.15 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Fo-xa 10.50 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 11.25 17.40 Dok. serija: Zgodovina sveta 12.20 Avtomobilnost 13.0017.00, 18.55, 23.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 15.10 Kratki film: Maček Muri (anim.) 15.25 Dok. odd.: Rišem življenje 15.55 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.25 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Pesem Evrovizije za otroke 22.30 Portret Kajetana Koviča: Dokler boli, ni jamb ne trohej 23.20 Lepote mokrišč 0.05 Nad.: Ura
SLOVENIJA2
7.35 Tarča 9.20 Alpsko smučanje: magazin 9.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.00 Polnočni klub 12.10 Slovenski utrinki 12.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.35 Osmi dan 15.05 Pisave 16.25 Športni izziv 16.55 Nogomet: kvalifikacije za EP, vrhunci preteklega dne 17.30 22.40 Nogomet: kvalifikacije za EP, Anglija - Slovenija, prenos 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP, Švica - Litva, prenos 22.50 Nogomet: kvalifikacije za EP, vrhunci dneva 23.20 Aritmija 23.50 Odd.: Bleščica 0.20 Na lepše
_KOPER_
12.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž) 13.50 Infokanal 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Dok.: K2 16.00 Folkest 201416.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Rebus 22.20 Il giardino dei sogni 23.05 Viktor Parma
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.20 Film: Alica v Čudežni deželi 12.25 Nad.: Down-ton Abbey 13.25 Slovenija ima talent 15.45 Film: Zagrete navijačice 417.40 Serija: Vrti-čkanje 18.15 Serija: Gorazdova slaščičarna 18.55 Vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa
Sobota, 16. novembra Rai movie, ob 12.15
VREDNO OGLEDA
La volpe e la bambina
Francija 2007 Režija: Luc Jacquet Igrata: Isabelle Carré in Thomas Laliberté
Nekega jesenskega jutra deklica na poti v šolo zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. To je začetek presenetljivega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Začne se pustolovščina, ki spremeni njeno življenje in njen pogled na svet. Dialogov je v tej filmski
pravljici bolj malo, zgodba je dramatizirana predvsem s pomočjo sugesti-vne glasbe in spretne montaže. Režiser Luc Jacquet je želel pričarati zgodbo, do katere lahko pride v naši neposredni bližini, na travnikih, v gozdovih. Film je tako zanimivo popotovanje po naravi, kakršna se ponuja, kadar se ure in ure ne zganemo, kakršna je, kadar nas v njej ni.
KANAL A
6.00 Risanke 7.2518.30 Serija: Tv dober dan 8.1513.50 Serija: Snowboarderji 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.15 13.25 Nad.: Šola za prvake 10.45 Serija: Vlomilci 11.15 Serija: Sanjska upokojitev 11.45 Serija: Prekletstvo faraonove grobnice 14.50 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.40 Film: Bes pod kontrolo (kom.) 17.45 Pazi, kamera! 19.30 Serija: Pritličje 20.00 Film: Vojna navijačic 21.35 Film: Nick in Nora - Zmenek za en večer 23.15 Film: Sutjeska
PLANET TV
21.15 Film: Oceanovih 12 (krim., '04, i. G.
Clooney, B. Pitt) 23.40 Film: Skrivnost ugrabljenih otrok (triler, '12, i. J. Biel)
10.40 Show: Neverjetna dirka 11.35 Show: Piflar in lepotica 12.30 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.25 Nan.: Žena kot trofeja 14.05 Nan.: Gospod Selfridge 15.05 Odd.: Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 16.05 Film: Resnica o ljubezni (kom.) 18.00 Dok.: Galileo 18.55 Danes 20.00 Nan.: Castle 21.00 Kmetija - Nov začetek 22.25 Film: Griva-sti vojak (voj.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledita koledar in napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Glasbena srečanja; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Tone Frelih: Smisel življenja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 14.30 Popoldanski program; 15.30 DiO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.00 Metalmorfoza; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 2 Četrtek, 13. novembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
Mancini k Interju
MILAN - Indonezijski predsednik Interja Erick Thohir je na veliko veselje navijačev odstavil trenerja Walterja Mazzarrija, potem ko so vsi pričakovali, da bo ta obdržal svoj stolček vsaj do derbija z Milanom. 53-letnega strokovnjaka, ki je na klopi kluba zdržal poldrugo leto, bo nadomestil povratnik v Inter, 50-letni Roberto Mancini, ki je nazadnje vodil carigrajski Galatasaray. Zadeva ne bo poceni. Mazzarri in njegov štab stanejo 15 milijonov evrov, Mancini pa bo do leta 2017 prejel 4 milijone evrov na leto.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Znani vsi polfinalisti
LONDON - Srb Novak Dokovič je na zaključnem teniškem ma-stersu ATP premagal Čeha Tomaša Berdycha s 6:2 in 6:2 in si s tem tretjič po letih 2011 in 2012 zagotovil prvo mesto na lestvici ATP za leto 2014, ob tem pa se je uvrstil še v polfinale. Dokovič je za zmago potreboval 70 minut, v 19. dvoboju proti Čehu, sicer sedmemu igralcu sveta, pa je slavil 17. Večerni izid: Čilič (Hrv) - Wawrinka (Švi) 3:6, 6:4, 3:6. Polfinalna para: Djokovič - Nišikori (Jap), Federer (Švi) - Wawrinka
nogomet - Slovenija danes v okviru kvalifikacij za Euro 2016 na Wembleyju proti Angliji
Točka na »sveti travi«
Ljubljana - Slovensko nogometno reprezentanco čaka danes v Londonu četrta kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo 2016 proti Angliji. Tekma se bo začela ob 18. uri. Čeprav so Angleži izraziti favoriti, pa so izbranci Srečka Katanca odpotovali na Otok odločeni, da izvlečejo vsaj točko, čeprav je Katanec zelo previden.
«Anglija ima kakovostne igralce, od Dannyja Welbecka, do Raheema Sterlin-ga, do Wayna Rooneyja. Sam sem v tem tednu ostal normalen. V zadnjem času sem namreč prebral marsikaj. Da gremo v London, ne vem kaj delat. Vem, s kom igramo, kaj nas čaka. Povedal sem že, da lahko 'fa-šeš', lahko pa je tudi drugače. Tudi v to slednje verjamem. Smo majhna Slovenija, igramo proti svetovni velesili in želim si uspeh,» meni Katanec in še enkrat poudarja, da morajo biti njegovi izbranci kompaktni in borbeni.
Ves teden se je slovenska javnost spraševala o stanju pomembnega člena slovenske vrste Kevina Kampla, ki ima težave s stegensko mišico. Po zadnjih podatkih in treningu na Wembleyju, ki se po tekmah ameriške lige NFL dejansko ne more pohvaliti z zgledno zelenico, bo vezist Red Bulla tekmo začel.
Zato pa je bil bolj jasen Valter Birsa na vprašanje, ali se bojijo napak lastne zvezne vrste zaradi hitrih, mladih angleških vezistov in napadalcev ter visokih žog v svoj kazenski prostor. Angleži so v preteklosti sloveli kot vrhunski v igri z glavo, tudi zdaj imajo v svojih vrstah dobre «ska-kalce», denimo Garyja Cahilla.
«Mislim, da so res neugodni v tem, da znajo v protinapadu hitro potegniti proti golu, pri čemer so bolj nevarni kot v preteklosti. Tudi v zvezni liniji imajo kakovostne igralce. Po drugi strani pa smo igrali tudi že proti prejšnji generaciji, ko so imeli odlične skakalce, pa smo se dobro držali. Vse smo analizirali in menim, da lahko preprečimo njihove glavne odlike,» je prepričan Birsa.
Na drugi strani so svoje videnje pred tekmo podali tudi Angleži. Potem ko je že od prej manjkal Daniel Sturridge, sta med tednom zaradi poškodb odpadla še Michael Carrick in Andros Townsend, danes pa je jasno, da ne bo igral niti bočni branilec Leighton Baines, prav tako zaradi poškodbe.
Angleži so se malo zanimali tudi za slovensko vrsto. «Slovenija je dobro začela kvalifikacije. Premagala je Švico in Litvo v gosteh, tudi proti Estoniji bi si zaslužila zmago. Lahko bi imela devet točk kot mi.
Spoštujemo jo, vemo, proti komu igramo, vemo, da je dobra. Moramo igrati nogomet, s katerim jih lahko ukrotimo,» je na novinarski konferenci povedal selektor Roy Hodgson.
Skupina E, danes: ob 18.00 Anglija - Slovenija in San Marino - Estonija, ob 20.45 Švica - Litva. Vrstni red: Anglija 9, Slovenija in Litva 6, Švica in Estonija 3, San Marino 0.
Italija (skupina H) bo igrala jutri ob 20.45 v Milanu proti hrvaški
PRIJATELJSKE - Kitajska - Nova Zelandija 1:1, Japonska - Honduras 6:0, Jordanija - Južna Koreja 0:1, Francija - Albanija 1:1, ZDA - Kolumbija 1:2, Kostarika -Urugvaj 7:6 po 11.metrovkah
Kevin Kampl (desno) bo kljub poškodbi igral
ansa
Skupina D			Sinoči: Gruzija -
Poljska 0:4, Nemčija		Gibraltar 4:0, Škotska -	
Irska 1:0			
Poljska	4	3	1 0 14:2 10
Irska	4	2	1 1 10:3 7
Nemčija	4	2	1 1 7:4 7
Škotska	4	2	1 1 5:4 7
Gruzija	4	1	0 3 4:7 3
Gibraltar	4	0	0 4 0:21 0
PRIHODNJI KROG (29.3): Gruzija - Nemčija,			
Škotska -	Gibraltar, Irska - Poljska		
Skupina F		Sinoči: Grčija - Ferski	
otoki 0:1,	Romunija -	Severna	rska 2:0,
Madžarska	Finska 1:0		
Romunija	4 3	10	6:1 10
S. Irska	4 3	01	6:3 9
Madžarska	4 2	11	4:3 7
Finska	41	12	4:5 4
Ferski otoki	41	03	2:6 3
Grčija	40	13	1:5 1
PRIHODNJI KROG (29.3.): S.Irska			- Finska,
Romunija -	Ferski otoki,	Madžarska	- Grčija
odbojka - Državne in deželne lige
Zrelostni izpit za naši ekipi B2-lige
Igralke Zaleta začenjajo niz težkih tekem
Današnji krog v moški B2-ligi je eden tistih, ki že lahko približno poda odgovor na vprašanje, kam se lahko v letošnji sezoni umestita združena ekipa Olympia, Soče in Vala in Sloga Tabor. Obe ekipi po štirih krogih zasedata mesto v zgornji polovici lestvice, danes stojita pred zrelostnim izpitom. Novinec Olympia se bo na domačih tleh pomerila s Povolarom, ki je v prejšnjem krogu prvič prišel do točk z zmago proti Bas-sanu (3:2). »Odmisliti moramo, da je kdo letos v tej ligi slab. To velja tudi za Povo-laro, ki ima zelo solidne krilne napadalce. Za nas je tekma pomembna, saj moramo na njej dokazati, da je naš položaj na lestvici zaslužen,« pravi pomočnik trenerja Olympie Robert Makuc. Danes bodo predvidoma potrdili postavo iz prejšnjega kroga, po kateri je na mestu korektorja začel Gastaldo, na krilu pa Juren.
Sloga Tabor Televita se bo v Tre-visu pomerila s tamkajšnji mladinci zdaj že propadlega moštva evropskega formata Sisleyja. Treviso (zanj igra tudi Tržačan Norbedo) je v štirih krogih že trikrat igral tie-break, v katerem je izgubil proti Trebaselegheju in vrstnikom Padove, premagal pa Zane. Poln izkupiček točk je osvojil proti letos oslabljenemu Cordenonsu. Skratka, na vsaki tekmi je dosegal točke, ima pa jih toliko kot slogaši. Po svoje je to presenetljivo, saj za Treviso velja, da igra bolj
učinkovito v povratnem kot pa v prvem delu. Trener Jerončič tudi tokrat ne bo mogel računati na libera Privileggija, postava bo torej predvidoma takšna kot je bila prejšnji teden.
V	ženski C-ligi bo Zalet Sloga doma igrala proti videmskemu Volleybasu. Za odbojkarice združene ekipe se je prejšnji teden končal niz lažjih tekem, zdaj se že začenja serija dvobojev, ki bodo pokazali iz katerega testa so naša dekleta. Po vrsti jih čakajo namreč vse ekipe z vrha lestvice, tja sodi tudi današnji nasprotnik iz Vidma, kar kaže na primer njihova zmaga proti Pordenonu. Značilno za Volleybas je, da so vse napadal-ke levoroke. Odbojkarice Zaleta morajo napeti vse sile. Z zmago bi tudi že izničile posledice poraza v derbiju proti ekipi S.Andrea.
V	ženski D-ligi se Zaletu Konto-vel morda ponuja priložnost za drugo zmago. Pri Briščikih bo namreč gostil Tarcento, ki ima na lestvici dve točki, torej točko manj od naših odbojkaric.
V	moški D-ligi čaka Slogo Tabor danes v Trstu derbi proti tržaški Altu-ri, ki ima na lestvici tri točke manj. V Trstu bo igrala tudi Olympia, njeni nasprotniki bodo mladi igralci Cosellija, ki so še brez točk. Pred težko nalogo pa so jutri mladi odbojkarji Soče, ki se bodo v Goricvi pomerili z nepremaganim Cervignanom.
• ••
Izenačen dvoboj
SOČI - Za Norvežanom Magnu-senom Carlsenom in Indijcem Viswa-nathanom Anandom je peta partija obračuna za naslov šahovskega svetovnega prvaka, izid pa je izenačen, 2,5:2,5. Za delitev točk sta se branilec naslova Carlsen in izzivalec Anand dogovorila po 39. potezi. Prvak bo postal tisti, ki bo prvi zbral 6,5 točke.
Afriški pokal bo v Gvineji
MALABO - Po odpovedi Maroka bo med 17. januarjem in 8. februarjem gostiteljica afriškega nogometnega prvenstva 2015 Ekvatorialna Gvineja. Maroko je ostal brez organizacije največjega afriškega nogometnega tekmovanja, ker ni mogel zagotoviti, da bo prvenstvo res izpeljal. Vzrok je bil strah pred širjenjem ebole.
Skupina I Sinoči:Portugalska -
Armenija 1:0, Srbija - Danska 1:3
Danska	4	2	1	1	6:4	7
Portugalska	3	2	0 1	2:1	6
Albanija	2	1	1	0	2:1	4
Srbija	2	0	1	1	2:4	1
Armenija	3	0	1	2	2:4	1
PRIHODNJI KROG (29.3.) Albanija - Armenija, Portugalska - Srbija
slovenija
Volitve OKS: kandidira tudi Zoran Jankovič
LJUBLJANA - Župan mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič je tretji kandidat za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Njegovo kandidaturo je podprla Rokometna zveza Slovenije. Kandidaturi sta že potrdila tudi Andraž Vehovar, srebrni olimpijec iz Atlante (1996), in Bogdan Gabrovec, zdaj podpredsednik OKS in predsednik Judo zveze. Rok za vložitev kandidatur zapade prihodnjo sredo, volilna skupščina OKS pa bo 16. decembra.
SMUČANJE - Pred začetkom severnoameriške turneje bodo udeleženke svetovnega smučarskega pokala danes opravile še slalom v Levi-ju. Za Slovenijo bo tekmovala samo Tina Maze. Prva vožnja bo ob 10. uri, druga pa ob 13. uri.
KOŠARKA - Liga ABA: Union Olimpija - Igokea 72:70; A2 Gold: jutri ob 18.00 Napoli - Pallacanestro TS; ženska A1-liga: jutri ob 18.00, športna palača: SGT - CUS Cagliari; ženska A2-liga: danes ob 21.00 Ferrara - Interclub Milje
VATERPOLO - Za tržaški Palla-nuoto TS se začenja letošnja pot v A2-ligi. Danes jih ob 16.30 čaka derbi v Pa-dovi.
ROKOMET - Moška A1-liga: 19.00 v Mezzocoroni: Metallsider - Pal-lamano TS.
FORMULA ENA - Kljub finančni stiskibo moštvo Caterham 23. novembra nastopilo na zadnji dirki sezone v Abu Dabiju. Edini dirkač je zdaj Japonec Kamui Kobajaši.
ODBOJKA - Selektor italijanske moške reprezentance Mauro Berruto je bil potrjen do OI leta 2016.
JUDO - Slovenec Andraž Jereb je na EP do 23 let v Vroclavu v kategoriji do 66 kilogramov osvojil srebrno odličje.
košarka - D-liga: v Nabrežini proti Albi
Sokol zmagal kljub okrnjeni postavi
V promocijski ligi proti Atheltismu prvi poraz Doma
Sokol - Alba 80:62 (24:15, 41:32, 58: 49)
Sokol: Daneu 2, Pertot 5, Sardoč 11, Štokelj 21, Coloni, Doljak 4, Babich 14, Piccini 4, Ferfoglia 10, Peric, Hmeljak 6, Kojanec 3, trener Lazarevski. 3 točke: Babich 2, Štokelj 2, Ferfoglia 1, Hemlajk 1, Pertot.
Kljub okrnjeni postavi je Sokol sinoči doma zaluženo premagal ekipo Albe iz Krmina, ki se je kar hrabro upirala gostiteljem, čeprav je še na dnu lestvice brez zmage. Sokol je vodil skozi vso tekmo in zaslužni za novi točki so prav vsi igralci. Med posamezniki so se še posebej izkazali najboljši strelec Niko Štokelj (21 točk), Erik Piccini, ki je odlično zamenjal standardnega organizatorja igre Nika Sossija, ter Marko Hmeljak, ki je stopil na igrišče v zadnji četrtini, kljub še ne sanirani poškodbi, in se odlikoval kot običajno v obrambi in prispeval tudi šest točk. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA Athletismo - Dom Mark 54:41 (20:10, 29:22, 37:33)
Dom: Voncina 6, Sanzin, Zavadlav M., Zavadlav G. 7, Cianetti, Abrami 12, Franzoni, Graziani, Coz, Bogaro, Gag-gioli 6, Collenzini 10. 3T: Collenzini 1. Trener: Eriberto Dellisanti.
Ko zadeneš v štiridesetih minutah enainštirideset točk ne moreš ci-
ljati na zmago. To so okusili domov-ci na včerajšnji tekmi, na kateri so doživeli prvi poraz v letošnji promocijski ligi. Rdeči so odigrali najslabšo tekmo letos, saj so popolnoma odpovedali v napadu ter se prepustili individualnim akcijam. O tem priča tudi dejstvo, da se je le pet igralcev vpisalo med strelce. Slabo je kazalo že po prvih štirih minutah, ko je Athletismo povedel z 10:2. Kljub slabi predstavi pa so se Abrami in soigralci v četrti četrtini prebližali na dve točki zaostanka, več pa niso zmogli. Obramba sicer ni slabo delovala, saj so nasprotnike omejili na 54 točk, preveliko pa je bilo napak in neizdelanih metov v napadu, tako da bo imel trener Dellisanti na treningih še veliko dela. (av)
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 20. novembra ob 20.30 na sedežu AŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. SK DEVIN še danes in jutri prireja Smučarski sejem v prostorih trgovskega središča Coop GranDuino v Devinu: danes od 10. do 19.30; jutri, 16. 11. od 10. do 19.30. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za informacije: 3470473606.
/
ŠPORT
Sobota, 15. novembra 2014
nogomet - Jutri v Repnu proti Arzignanu
Kras in Arčaba spet na razpotju
Zmaga za odprtje novega poglavja - Triestina še hud bolnik
Trener Krasa Arčaba bo jutri (pri-četek ob 14.30) pred razpotjem. Proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek iščejo Repenci prvo domačo zmago, ki bi gotovo utrdila položaj trenerja in hkrati omogočila vsem v taboru Krasa, da bi zadihali. Po nesrečnem porazu v Moriju, ko je bila za Kneževiča in soigralce usodna enajstmetrovka, se je stanje na lestvici nekoliko zakompliciralo. A slika bi se v hipu spremenila, ko bi jutri Krasu uspelo prebiti led tudi pred domačim občinstvom. Žlogar in ostali bi ob uspehu dohiteli nedeljskega nasprotnika Giorgione, ki z desetimi točkami zaseda enajsto mesto na lestvici.
O porazu ne želijo pri Krasu sploh razmišljati, saj bi nov spodrsljaj prisilil vodstvo na razmislek o tem, kako naprej. Dejstvo pa je, da se je Kras v vseh treh sezonah v D-ligi ubadal z določenimi težavami akli-matizacije v višji ligi. Čeprav napovedi so bile vsaj za letos precej različne. Tako predsednik Kocman: »Mislim, da smo bili letos po prvih treh-štirih faogih prepričani, da bo pela druga pesem, saj smo bili povsem enakovrednim boljšim ekipam v ligi (Sacilese, Altovicentino), nekateri nepričakovani porazi pa so nas na psihološki ravni spravili v težave. Pomanjkanje samozvesti je zadnje tekme očitno. Nekaj ne deluje niti v vezni vrsti. Napad ima premalo razpoložljivih žog zaradi slabega delovanja sredine, kjer so igralci preveč statični in smo zaradi tega preveč uporabljali dolge podaje v globino. Da bi rešili ta problem se je trener Arčaba odločil, da nekoliko spremeni sistem igre. Proti Giorgioneju bomo igrali s sistemom 3-5-2,
Trener Krasa Arčaba
fotodamj@n
ki smo ga preizkusili že v drugem delu tekme v Moriju; upajmo, da bo prav igralec več na sredini igrišča odločilen. Obenem nam to omogoča braniti s petimi igralci. Žal bomo znova brez Raniča, ki je še poškodovan. Isto velja za Capalbia in Corvaglio, medtem ko Gulič še prestaja kazen.«
Sol na že hudo in bolečo rano je za Triestino pomenil nedeljski domači poraz proti Montebelluni. Trener Ferazzoli je morda že mislil, da je v Padovi dobil pravi recept za bolnika, a očitno ni tako, saj se je zdravstveno stanje celo poslabšalo. Trie-stina se bo jutri podala v Chioggio, kjer bo ob 14.30 igrala proti Clodienseju. Gre za ekipo, ki zaseda mesto na zgornji polovici razpredelnice in je v desetih nastopih zbrala 16 točk. Slučajno deli mesto na lestvici z Unionom Ripo in Montebelluno, to se pravi ekipama, ki sta Triestno premagali na
polet kwins
Na Pikelcu proti češkemu triu iz Milana
Hokejiste Poleta Kwinbs čaka drevi na openskem Pikelcu v tekmi najvišje lin line lige »misija nemogoče«. Pomerili se bodo namreč z moštvom Quanta Milano, ki je nepremagano že od začetka lanske sezone in je, kajpak, tudi favorit za osvojitev novega naslova državnega prvaka. Gonilna moč Milančanov je češki trio Simunek, Kučera in Juraj, a Quanta razpolaga tudi z mnogimi italijanskimi reprezentanti. V taboru Poleta si ne delajo utvar, pričakujejo pa, da se bodo proti favoritu borili s srcem in pred pomembno tkemo za obstanek prihodnji teden v Rimu pokazali spodbudno igro.
zadnjih dveh domačih tekmah na Roccu. Proti Clodienseju je Triestina že igrala v italijanskem pokalu, ko so domači prevladali po streljanju 11-metrovk. Medtem pa je prišlo v obeh ekipah do vidnejših sprememb. Med tednom so neredno trenirali Fiore, Proia, Arvia in Kabangu, nobenih svežih novic ni niti iz Rima, od koder morajo poslati dovolilnico za Miličeviča. (I.F.)
Domači šport Danes
Sobota, 15. novembra 2014 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ronchi
1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Vižovljah: Sistiana
-	Primorec
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Bellunu: Ital Lenti Belluno - Kras Repen
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna -Sangiorgina
NAJMLAJŠI - 18.00 na Opčinah, državna cesta 202: Alabarda - Kras
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.30 v Trevisu: Volley Treviso
-	Sloga Tabor Televita; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Povolaro
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Volleybas
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura -Sloga Tabor; 18.00 v Trstu: Coselli - Olympia ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Tarcento
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - CUS Trieste; 19.00 v Trstu: OMA - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - OMA
KOŠARKA
MOŠKA B-LIGA - 20.30 v Trstu, športna palača: Jadran Franco - Tramec Cento MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Latisana MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Tržiču, Ul. Powell: Monfalcone - Kontovel
UNDER 15 DEŽELNI - 15.30 pri Briščikih: Jadran
-	Dom
HOKEJ NA ROLERJIH
MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Polet Kwins - Milano Quanta
Jutri
nogomet - V deželnih amaterskih ligah
Juventina in Primorec že danes Vesna v gosteh v Cordenonsu
Nedelja, 16. novembra 2014 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Arzignano ELITNA LIGA - 14.30 v Cordenonsu: Cordenons -Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Terzu: Terzo -Sovodnje; 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo - Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris; 14.30 v Moraru: Moraro -Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Sagrado
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah (državna cesta 202): Alabarda - Gaja NARASČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Opicina; 10.30 v Podgori: Juventina - Audax Sanrocchese NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Juventina; 10.30 v Terzu: Terzo - Sovodnje
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Cervignano
KOŠARKA
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Azzurra
V	Križu in v Tržiču že nestrpno pričakujejo medsebojni obračun, ki bo na sporedu v soboto, 22. novembra (ob . Prva tekma bo na kriški zelenici. Do takrat pa je še dober teden in obe moštvi čaka jutri težka naloga. V 11. krogu bo Vesna jutri igrala v go-steh v Cordenonsu, ki je v sredo zvečer, v pokalnem polfinalu, gladko izgubil s 4:1 proti Chionsu. V pokalnem tekmovanju so v sredo zvečer igrali tudi igralci tržiške ekipe Ufm, ki so po podaljšku izgubili v gosteh proti vse bolj presenetljivi ekipi Virtus Corno. »Ufm me ni prepričal, kar še zdaleč ne pomeni, da bodo Tržičani v slabi formi tudi prihodnji teden,« je ocenil športni vodja Vesne Paolo Soavi, ki si je ogledal sredino srečanje v Korenu (od začetka je igral tudi Alen Carli, ki je okreval po poškodbi). Ufm bo jutri gostil zadnjeuvrščeni Ol3. Medtem ko bo Cjar-lins Muzane (enako število točk kot Ufm) igral v Manzanu. Trener Vesne Andrea Zanuttig jutri ne bo imel na razpolago Božičiča, ki je ta teden zaradi lažje poškodbe miroval.
V	okviru promocijske lige bo Juventina, ki ima za seboj šest zaporednih zmag, igrala že danes. Sedmi pečat bo skušala osvojiti proti ekipi iz Ronk, ki ima 11 točk na lestvici. Rdeče-bele čaka nato do konca prvega dela sezone kar hud zalogaj težkih srečanj. Že v sredo bodo Sepulcrijevi varovanci v pokalnem četrtfinalu gostili v Štandrežu ob 20.30 San Luigi, ki je drugi na lestvici. Kar zanimivih spored pa bodo imeli rdeče-beli v zadnjih štirih prvenstvih krogih prvega dela. Najprej bodo igrali proti zadnjeuvršče-nemu Valnatisoneju. Nato pa jih čakajo trije ključne tekme proti najmočnejšim ekipam v skupini B: Trieste Calcio (30.11.), Torviscosi (7.12.) in znova proti San Luigiju (14.12.).
Danes bodo v 1. AL igrali tudi nogometaši Primorca, ki bodo v Vižovljah gostovali pri Sistiani. Šlo bo za pravo tekmo kroga, saj ima Sistiana le točko več kot trebenski rdeče-beli. Tudi Primorec bo v sredo igral četrtfinalno tekmo na Videmskem proti Fulgorju.
Druga dva predstavnika naših klubov v 1. AL bosta igrala jutri. Breg bo igral v Špetru ob Soči (San
Pier) proti Isonzu (9 točk), Sovodenjci pa bodo gostje pri Terzu (6). Za obe moštvi bo imperativ zmaga.
V 2. amaterski ligi bo Mladost (na posnetku FOTODAMJ@N na nedeljskem derbiju proti Primorju) na domačem igrišču gostila pred-zadnjeuvrščeni Pieris. Zarja pa bo v Bazovici igrala proti Sagradi (9 točk). Nekoliko težjo nalogo, vsaj na papirju, bo imelo Primorje, ki bo igralo v Moraru. Domača ekipa ima le štiri točke manj na lestvici.
Zanimivo srečanje se obeta v 3. AL, v kateri bo Gaja na Opčinah (igrišče ob državni cesti 202) igrala proti Alabardi. Openska ekipa ima tri točke več kot rumeno-zeleni, ki jih bodo skušali ujeti.
Osnovnošolci iz Trebč na Kolonji
Na stadionu na Kolonji se je odvijalo atletsko tekmovanje namenjeno osnovnim šolam na Tržaškem. Že tretje leto zapored se je tekmovanja, kot edina slovenska šola, udeležila Celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča iz Trebč. V zelo številčni konkurenci, so se Trebenci odlično izkazali, saj so v skupnem seštevku dosegli absolutno drugo mesto, z le tremi točkami razlike od zmagovalcev. Kar petnajst učencev je stopilo na zmagovalni oder. Športno pobudo »Rastemo skupaj s športom« je podprla družina pokojnega Borovega trenerja Iva Gherlanija.
Učenke in učenci COS Pinko Tomažič iz Trebč z osvojenimi kolajnami
erika kričaj
Pred 50. letom želi na Triglav še po severni steni
»Najraje sem sama, da sem svobodna,« opisuje sebe Erika Kričaj, Korošica iz Grajske vasi pri Slovenj Gradcu, ki že dvajset let živi na Kontovelu. Gorska pokrajina rojstne vasi jo je že od malih nog privlačila. V hribe se je podajala že kot otrok, največkrat na bližnjo Uršljo goro, razgledno goro med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Družinske obveznosti so jo nato zaposlile za nekaj let, v zadnjih treh letih pa jo je ljubezen do gorskega sveta spet prevzela. »Letos sem bila na Nanosu 25-krat, prvič 1. januarja, nato sem se povzpela še na Triglav, Prisojnik in Stenar ...« razlaga 47-letnica. Dvodnevno turo na vrh Triglava je zaključila še z osvojitvijo Rži in Cmira po brezpotju. V hribe hodi približno enkrat na teden, prav tolikokrat pa tudi kolesari. Ko sede na gorsko kolo, prevozi vsaj 30 kilometrov: »Na primer se odpravim s Kontovela do Opčin, Banov, Bazovice, Lipice, Orleka, Trebč in nazaj. Vozim izključno po gozdnih poteh.« Včasih se dvigne tudi na Kokoš, zelo rada pa bi prevozila tudi Parencano, več kot 100 km dolgo pot, ki povezuje 33 krajev od Trsta do Poreča.
»Rekreiram se, ker mi je všeč in za dobro počutje. Vedno sem bila športno aktivna: v mladih letih sem tudi plezala in se ukvarjala s turnim smučanjem, zdaj pozimi še vedno rada smučam.«
Tačas se zadružuje predvsem v Julijcih, spoznala pa je tudi višje hribovje. Potepala se je po ognjenikih v Južni Ameriki, leta 1989 je po poletni poti osvojila Grofilockner, spoznala pa je tudi Dolomite. »Pred 50. letom bi se rada povzpela na Triglav tudi po triglavski severni steni po Slovenski,« si je še zaželela Erika, ki je zaposlena v Dijaškem domu. (vs)
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
K
20 Sobota, 15. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta se od zahoda bliža Alpam. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje dokaj vlažen zrak.
1020
-
J
Prevladovali bodo oblaki in ponekod bo rahlo deževalo. Zvečer se bodo padavine okrepile. Možne bodo nevihte z močnimi sunki vetra. Pihal bo jugo.
C
C
OSLO
6/6 °
STOCKHOLM
6/7 O
K0BENHAVN
,8/9. n
... ¿S
HELSINKI
V severovzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Že dopoldne bo ponekod v zahodni Sloveniji znova pričelo deževati, popoldne pa se bo rahel dež razširil tudi nad južno in del osrednje Slovenije. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju jugo.
Močne padavine bodo zjutraj zaobjele celotno deželo. Popoldne bo vreme nestabilno s spremenljivo oblačnostjo in nevihtami, predvsem na vzhodu.
Dopoldne bo dež v osrednji in vzhodni Sloveniji ponehal, delno se bo zjasnilo. V zahodnih in južnih krajih bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe, popoldne tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodni veter.
VARŠAVA
5/7
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ¡o ob 16.35 i Dolžina dneva 9.31
Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.08
DUNAJ
O 9/13 LJUBLJANA
O 8/15
1979 - V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni tlak padel na 990 hPa. V Novem mestu se je tlak, preračunan na mor-< ski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.
Danes: ob 4.52 najvišje 22 cm, ob 12.06 najnižje -4 cm, ob 16.40 najvišje 2 cm, ob o 22.46 najnižje -22 cm. S Jutri: ob 5.41 najvišje 28 cm, ob 12.44 najnižje -14 cm, ob 18.08 najvišje 7 cm, ob 23.48 najnižje -24 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C.
¡o
500 m.....	......12	2000 m
1000 m.....	......11	2500 m
1500 m.....	.......6	2864 m
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 2.
Silovit požar v avstralskih Modrih gorah
BRISBANE - Na območju avstralskih Modrih gora, ki so na seznamu svetovne naravne dediščine, je izbruhnil silovit gozdni požar. Proti ognjenim zubljem zahodno od Sydneyja se bori več kot 200 gasilcev. Po poročanju avstralskih medijev so prebivalce v Blaxlandu in Warrimoo že pozvali, naj zapustijo svoje domove. Požar divja na nedostopnem območju, zato poskušajo ognjene zublje pogasiti predvsem iz zraka. Podoben požar pred letom dni je na omenjenem območju uničil več kot 200 hiš in povzročil uničenje na več tisoč hektarjih. Na območju Novega Južnega Walesa, kjer ležijo Modre gore, so trenutno zelo visoke temperature. Včeraj so tam namerili 45,8 stopinje Celzija.
Velika mačka na pohodu v Parizu vendarle ni tiger
PARIZ - Francoske oblasti, ki neumorno iščejo skrivnostno veliko mačko, ki se potepa v okolici Pariza, so včeraj razkrile, da po vsej verjetnosti ne gre za tigra, kot so sprva domnevali. Po analizi odkritih živalskih stopinj so strokovnjaki za divje živali izključili možnost, da bi žival spadala v družino tigrov. Opažanja velike štirinožne živali od četrtka dalje so sprva spodbudile lokalne oblasti v obsežno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 100 policistov, poleg njih pa tudi vojaki in helikopter. A stopnjo ogroženosti so včeraj znižali, saj da ni nevarnosti za splošno populacijo. »Je med domačo mačko in večjo mačko,« je povedal Eric Hansen iz ONCFS.
berlin - Po podatkih statističnega urada
Skoraj petina prebivalcev Nemčije ima tuje korenine
BERLIN - Skoraj petina prebivalcev Nemčije je imela leta 2013 tuje korenine, kar je skoraj za štiri odstotke več kot leto poprej, kažejo zadnji podatki nemškega statističnega urada. 15,9 milijona prebivalcev največjega evropskega gospodarstva ima tako migrantske korenine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Statistiki povečanje števila prebivalcev s tujimi koreninami pripisujejo dejstvu, da se je povečala imi-gracija, hkrati pa imajo etnične manjšine večji naravni prirastek. Med Nemci, ki imajo tuje korenine, je skoraj šest milijonov takih, ki so se rodili v Nemčiji, in skoraj deset milijonov takih, ki so se v Nemčijo priselili.
Največ v Nemčiji rojenih prebivalcev s tujimi koreninami izvira iz Turčije (12,8 odstotka), sledijo pa Poljska (11,4 odstotka), Rusija (devet odstotkov) in Kazahstan (6,9 odstotka). Med vsemi prebivalci s tujimi koreninami v Nemčiji jih ima 60 odstotkov nemško državljanstvo.
Majhna podmornica kršila švedske teritorialne vode
STOCKHOLM - Švedska vojska je včeraj zatrdila, da ima dokaze, da je v njene teritorialne vode oktobra vdrla majhna podmornica. Švedske vojaške ladje, letala in vojaške enote so oktobra teden dni iskale skrivnostno plovilo, ki naj bi ga opazili v morju morju blizu prestolnice Stockholm. Po besedah vrhovnega poveljnika švedske vojske Sverkerja Goransona ni dvomov, da je majhna podmornica kršila švedske teritorialne vode.
Čeprav so senzorji obrambnih sil potrdili vdor podmornice, je Goranson priznal, da niso uspeli ugotoviti, iz katere države izvira. Švedski premier Stefan Lofven in obrambni minister Peter Hultqvist, ki sta bila prav tako prisotna na novinarski konferenci, sta vdor v teritorialne vode označila za »zelo resen« in »nesprejemljiv«. »Vsi, ki premišljujejo o nezakonitem vstopu na švedsko ozemlje, naj se zavedajo velikih tveganj. Svojo ozemeljsko celovitost bomo branili z vsemi sredstvi,« je zatrdil Lofven.
Največja vojaška iskalna akcija na Švedskem v zadnjih letih se je začela 17. oktobra, ko je vojska prejela poročila o podvodni aktivnosti na območju otokov blizu Stockholma. Podobne operacije so v času hladne vojne sprožila videnja sovjetskih podmornic. A Rusija je tokrat zanikala vpletenost.
Priletna ženska v mrtvašnici vstala od mrtvih
VARŠAVA - Delavce v mrtvašnici na Poljskem je presenetila 91-letna ženska, ki se je nenadoma začela premikati. Za mrtvo je bila razglašena enajst ur pred tem na svojem domu, poročajo tamkajšnji mediji.Janina Kolkiewicz se je prebudila v črni vreči v hladilnici v mrtvašnici na vzhodu Poljske. »Prepričana sem bila, da je bila mrtva,« je povedala zdravnica Wieslawa Czyz. »Ne razumem, kaj se je zgodilo. Njeno srce je prenehalo biti, ni več dihala,« je dodala.
»Moja teta ne sluti, kaj se je zgodilo, ker ima zadnjo fazo demence,« pa je povedala njena nečakinja Bogumila Kolkiewicz. »Ko smo jo pripeljali domov, je rekla, da jo zebe in prosila za skodelico čaja,« je še dejala.
darmstadt - Vesoljski laboratorij na kometu
Philae v težavah, ker je pristal v senci in se njegova baterija ne polni s soncem
DARMSTADT - Za laboratorij Philae, ki mu je pred dvema dnevoma uspel zgodovinski pristanek na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko, se težave nadaljujejo. Začel naj bi vrtati v površje kometa, a pojavljajo se bojazni, da se mu bo zaradi neprimernega položaja spraznila baterija in tako rezultati analize sestave kometa ne bodo nikoli dosegli Zemlje. Pristanek laboratorija na kometu je prvi tovrstni v zgodovini. A Philae je pristal na neprimerni lokaciji, saj se nahaja v senci pečine in se tako njegova baterija ne more napajati preko sončne svetlobe. Baterija bi se lahko spraznila že zelo kmalu in kratka mi-
sija laboratorija bi se tako končala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Veliko znanstvenih meritev je laboratorij doslej že opravil, zaradi energetske potratnosti pa so vrtanje v površja kometa za analizo vzorcev, katerih rezultate bi poslali nazaj na Zemljo, pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) prihranili za konec. A vodstvo misije v nemškem Darmstadtu je sporočilo, da podatki zaradi šibke baterije laboratorija morda ne bodo nikoli dosegli Zemlje. To naj bi bilo znano kmalu, piše britanski BBC.
Težave laboratorija so se začele s pristankom. V sredo se je ločil od son-
de Rosetta in poskušal doseči komet. Pri tem se je dvakrat odbil od kometa in končal na nepredvideni senčnati lokaciji, kjer od Sonca ne dobiva potrebne energije, prav tako pa je pristal poševno in z eno nogo v zraku.
Cilj misije je sicer prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Ne glede na usodo laboratorija Philae bo Roset-ta še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 instrumenti, ko bo potoval proti Soncu ter se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.
SOBOTA, 15. NOVEMBRA 2014 1 ,20 € ' 771 24 666007
Lahko noč, dragi Trst!
SandorTence
Iztok Furlanič torej ostaja predsednik tržaškega občinske, ta zgodba pa pušča za seboj le poražence, zamere in ruševine. Tako v občinskem svetu, kot v levi sredini in v odnosih med občani in politiko, ki so itak vse bolj zrahljani. »Izvirni greh« je nočna julijska resolucija o spominski plošči 12.6.1945 in o proglasitvi tega datuma kot datuma konca druge vojne v Trstu. O tem smo že dosti pisali in najbrž še bomo, žal. Pri vsem tem je poraženka tudi desnica, ki ji je vsekakor spodletela Furlani-čeva odstavitev.
Takšne debate, ki smo ji bila priča o »primeru Furlanič«, nismo doživeli iz časov Liste za Trst. Že takrat je bilo vse skupaj pretirano in prenapeto, a smo bili v obdobju po podpisu Osimske pogodbe, ki je bila hočeš nočeš zgodovinsko prelomna za naše kraje. Tokrat pa je »prelomnico« predstavljala resolucija Franca Bandellija in Alessie Rosolen...
V redakciji smo včeraj razpravljali o tem, če razprava v občinskem svetu odraža razpoloženje Tržačank in Tržačanov. Mnenja so si bila različna, izstopalo pa je upanje, da med glavnino ljudi prevladuje skrb za sedanjost in za prihodnost, ne pa to stalno in bolno vračanje v preteklost. To se je stalno dogajalo, ko je bila na oblasti desna sredina, sedaj pa se zgodba ponavlja z levo sredino.
Včeraj ponoči sem svojemu dragemu Trstu voščil lahko noč. Bilo pa je že skoraj jutro, zato sem mu, kljub vsemu, zaželel tudi dober dan, čeprav si ga občinski svet ne zasluži.
TRST - Skupščina zavrnila zahtevo po razrešitvi
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega
občinskega sveta
TRST - Iztok Furlanič (na sliki pred županstvom-foto Damj@n) ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta. Njegovo razrešitev je preteklo noč podprlo 15 svetnikov opozicije, 22 jih je volilo proti, dva sta se vzdržala. Furlanič v prihodnosti ni izključil odstopa, če bo presodil, da ne bo mogel več dobro izvajati svoje politične funkcije. Seja je potekala v zelo napetem vzdušju. »Opravičujem se, če sem koga žalil,« je poudaril Furlanič. Te njegove besede so prepričale levo sredino, da je zavrnila razrešitev.
Na seji, ki je spominjala na obdobje hladne vojne, se je govorilo le preteklosti Trsta, nič o sedanjosti in prihodnosti mesta. Glavno besedo so imeli predlagatelji zahteve po odstavitvi iz vrst opozicije, v dolgi razpravi se je oglasil tudi župan Roberto Cosolini.
Na 4. strani
TRST - Preiskava
Uradniki ali poklicni bralci časopisov?
TRST - Štirje uslužbenci tržaške univerze so v hišnem priporu, pod drobnogledom karabinjerjev pa je še enajst zaposlenih. Nekateri uradniki in knjižničarji z univerzitetnega sedeža v Narodnem domu v Ulici Filzi so med delovnim časom redno odhajali v trgovine, bare (branje časopisov je bila zelo priljubljena »zadolžitev«) ali kar domov. V četrtek so jih v Narodnem domu pričakali karabinjerji.
Na 5. strani
GORICA - Meje in prečkanja
Še pred »nedeljo metel« snidenje v kraški vrtači
POGOVOR
Iztok Mirošič o prepoznavnosti Slovenije v Italiji
RIM - Slovenijo poznajo na severu Italije, v središču države, v Rimu, pa se je v zadnjih 20 letih predstavljala premalo oz. skoraj nič, je v pogovoru za STA ob predstavitvi Slovenije pred Ex-pom 2015 opozoril veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič (na arhivskem posnetku). Zavzema se za slovenski kulturni center v Rimu, saj se skozi kulturo v Italiji sklepajo tudi posli. Mirošič je govoril tudi o pomenu slovenskega nastopa na Expoju v Milanu.
Na 3. strani
Od danes obvezna zimska oprema
Na 3. strani
V	Trstu sprevod ob socialni stavki
Na 5. strani
Združenje ločenih staršev tudi v Trstu
Na 6. strani
V	Novo Gorico prihaja Laibach
Na 13. strani
Konec meseca Andrejev sejem
Na 13. strani
KORALLINE lepotni
■ r

!
cSotireU»'
naše božično darilo od 10* do 30* popusta
na spodnje perilo, oblačila t in dodatke TrŽlČ ■ Corso del Popolo 50/52
SR
.ON
JESSICA
www.korhlline.it
PODHUSEVHNJE LRS HHIRDREHMS TRAJNI LAK ZA NOHTE ESTROSA GEL ZR NOHTE
MRKE UP Zfl POSEBNE PRILOŽNOSTI ŽENSKA OBLAČILA KORRLLINE
TRG S. TDMMRSD15-DPCINE
rSHLOTTODI JESSICA ZR INFORMACIJE TEL 040 213481
^PONEDELJEK ZAPRTO ^ TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO: 00 9.00 0017.30 =f SREDR IN PETEK: 0012.00 OD 20.00
2
Sobota, 15. novembra 2014
ITALIJA, SVET
/
rim - V prestolnici, Milanu, Padovi in Pisi
luxembourg - Skupaj s Ciprom na repu
Na dan stavke avtonomnih Po podatkih za sindikatov izgredi in spopadi demonstrantov s policijo
RIM - V Italiji so včeraj potekale stavke in protesti proti vladi premierja Mattea Renzija, ki so jih pripravili avtonomni sindikati. Na protestih v Milanu in Padovi je prišlo do izgredov med policisti in demonstranti, v katerih je bilo ranjenih več ljudi. Na tisoče državljanov se je odpravilo na ulice v 25 italijanskih mestih.
V Padovi je prišlo do izgredov med policisti in študenti, v katerih je bil ranjen policist. V Milanu je prav tako prišlo do spopadov med študenti in varnostnimi silami. Policija je pri tem uporabila solzivec. V Torinu je policija študentom, ki so sodelovali na protestih v središču mesta, med drugim zaplenila dimne bombe in petarde. V Neaplju so demonstranti v znak protesta blokirali dovoz na avtocesto, kar je povzročilo velike prometne zastoje.
Napeto je tudi bilo na protestih v Rimu. Deset delavcev je med drugim na Ko-loseju razvilo transparent proti načrtom Renzijeve vlade za lažje odpuščanje delavcev in privatizacijo komunalnih služb. Stavbo ministrstva za gospodarstvo so protestniki obmetavali z jajci in solzivcem.
Zaradi stavke v primestnem prometu je v italijanskem glavnem mestu prišlo tudi do velikih prometnih zastojev. Na rimskem letališču Fiumicino pa so morali odpovedati 22 letov.
To pa ni bil zadnji stavkovni val v Italiji. Sindikat CGIL je za 5. december pozval k osemurni splošni stavki. Stavkali naj bi tako v javnem kot zasebnem sektorju. Poleg stavke bodo pripravili tudi demonstracije. Hkrati je CGIL pozval tudi druge sindikate, naj se jim pridružijo. Sindikati med drugim zahtevajo povišanje že več let zamrznjenih plač za ja-
Med
demonstracijami v Rimu, Padovi in Milanu je na policiste letelo vse mogoče
ansa
vne uslužbence ter ustrezna sredstva za temeljito reformo javne uprave.
Rim pa je bil v zadnjih dneh tudi prizorišče protestov proti migrantom v mestu. Pod pritiskom nezadovoljnih meščanov so pristojne oblasti v četrtek na zahodu mesta izpraznile šestnadstropno stavbo, v kateri je na občinske stroške živelo 72 beguncev iz Afrike.Odločitev je bila sprejeta za zaščito mladoletnih, je včeraj pojasnil namestnik župana Luigi Nie-ri. Več deset mladoletnikov so tako v četrtek premestili v druge domove za begunce. Čeprav so se nekateri danes že vrnili, so jih stanovalci rimskega predmestja Tor Sapienza ponovno pozvali, naj dom za begunce zapustijo.
V zadnjih dneh so nekateri prebivalci omenjenega rimskega predmestja s steklenicami, kamenjem in molotovkami obmetavali dom za begunce, njegovi stanovalci pa so v odgovor na napade skozi okna metali različne predmete. V napadih je bil ranjen begunec iz Konga.
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) je že v minulih dneh ostro kritiziral dogajanje v Rimu. Obsodili so tudi navedbe, da naj bi bili za socialne nemire v rimskem predmestju krivi begunci sami. »Ženske gredo na ulice z noži, saj se bojijo napadov. S protesti bomo končali, ko bodo vsi begunci zapustili dom,« je dejal eden od protestnikov.
tretje četrtletje Italija se v recesiji
LUXEMBOURG - Med problematičnimi državami območja evra sta se v tretjem četrtletju najslabše odrezala Italija in Ciper. Obe državi ostajata v recesiji. Grčija je medtem zabeležila razmeroma krepko rast, okrevanje pa se nadaljuje tudi v Španiji in na Portugalskem, je razvidno iz včeraj objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.Ciper je tretje četrtletje na ravni trimesečja tako kot drugo četrtletje sklenil z 0,4-odstotnim zmanjšanjem obsega bruto domačega proizvoda (BDP). V letni primerjavi je ciprska gospodarska aktivnost nazadovala za dva odstotka (v predhodnem četrtletju za 2,2 odstotka).
Italija je v tretjem četrtletju na ravni trimesečja zabeležila 0,1-odstotni padec BDP, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju. Država je ne glede na to ostala v že tako rekordno dolgi recesiji. Na letni ravni se je italijansko gospodarstvo v minulem trimesečju skrčilo za 0,4 odstotka (v drugem trimesečju za 0,3 odstotka).
Grčiji gre medtem na bolje. Potem ko je bila njena gospodarska rast v drugem četrtletju na ravni trimesečja 0,3-odstotna, je bila v tretjem četrtletju že 0,7-odstotna. Na letni ravni se je njen BDP med julijem in koncem oktobra okrepil za 1,4 odstotka (med aprilom in koncem junija za 0,4 odstotka).
Okrevanje se nadaljuje tudi v Španiji. Četrto največje gospodarstvo v območju evra je imelo v tretjem četrtletju glede na predhodno četrtletje 0,5-odstotno rast, torej 0,1 odstotne točke višjo kot v drugem četrtletju. V letni primerjavi pa se je rast španskega BDP pospešila za 0,3 odstotne točke na 1,6 odstotka.
Portugalska je v tretjem trimesečju v četrtletni primerjavi zabeležila 0,2-odstotno rast gospodarske aktivnosti, kar je 0,1 odstotne točke manj kot v drugem trimesečju. Na letni ravni je bila medtem rast za 0,1 odstotne točke krepkejša in je znašala en odstotek.
ITALIJA V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Napolitano »luč v italijanski temi«
Sergij Premru_
»Luč v italijanski temi«. Tako piše Financial Times o Giorgiu Napolita-nu in opozarja na napovedani odstop z mesta predsednika republike. V zadnjih 15 letih je bilo malo pozitivnega v italijanski ekonomiji in še manj v italijanski politiki, ugotavlja londonski finančni dnevnik. V dolgem obdobju nesposobnosti, korupcije in dekadence je ena sama inštitucija izstopala s svojim ugledom - predsedstvo republike, najprej s predsednikom Ciampijem, v zadnjih letih pa z Napolitanom. Časopis celo primerja Napolitana s kraljico Elizabeto, z razliko, da italijanska ustavna ureditev omogoča državnemu poglavarju, da bolj ali manj diskretno vpliva na politično dogajanje.
V šestih letih je Napolitano bistveno vplival na politično stabilnost Italije, n.pr. s svojo vlogo pri odstopu premiera Berlusconija, ki bi sicer zapeljal Italijo v prepad. V Italiji naj upajo, da bo prihodnji predsednik na ravni dosedanjega, meni Financial Times, ker je še vedno v krizi in politika na vseh ravneh se izkazuje kot neodgovorna in neučinkovita. »Težko je verjeti, da se bo ta država še naprej izognila posledicam svojih polomov«, je jedki zaključek britanskega časopisa. Italija je pritisnila na plin političnih reform: vladni premier Renzi uspešno vodi postopek, ki naj privede do volilne reforme, ki naj Italiji zagotovi izhod iz kronične ne-
stabilnosti, piše Le Point. Francoski tednik omenja zadnji dogovor z liderjem opozicije Berlusconijem o novem volilnem zakonu, obenem pa Renzi še ni premostil težav in nevarnosti pri stabilizaciji političnega sistema. Gre za dva po-keraša, vendar je Berlusconi danes šibkejši, in to tako iz osebnih razlogov - beri obsodbe, zaradi katere nima več pravice do prisotnosti v parlamentu - kot tudi zaradi vedno manjše volilne teže, ki mu jo pripisujejo javnomnenjske raziskave, ugotavlja Le Point.
El Pais poroča o nasprotovanju sindikatov in »stare levice« Renzijevi vladi. »Una lucha sin cuartel«, neizprosen boj, tako piše madridski dnevnik, ki izpostavlja, da premier stremi k podpori podjetnikov, da bi končno pognal gospodarsko rast. Levica Demokratske stranke - progresistični časopis iz Madrida sicer dosledno uporablja izraz »stara levica« - mu ostro nasprotuje, v prvi vrsti kritik pa je sindikat CGIL, ki je celo napovedal splošno stavko. Pod udarcem je predvsem Renzijev namen, da ukine »znameniti« 18. člen statuta delavcev, ki zagotavlja, da se uslužbencev v bistvu ne more odpustiti z dela. Prvič v zgodovini je prišlo do razkoraka med levičarsko stranko - večina DS namreč podpira Renzija - in glavnim sindikatom levice, Renzi pa ne popušča, in pri tem mu ni v oporo samo vo-
lilni uspeh, ampak tudi podpora milijonov uslužbencev, ki jim je zagotovil dodatnih 80 evrov mesečno.
Padanija kot »una nación imaginaria«, namišljena država. Tako El País obnavlja zgodovino in spremembe v Severni ligi, ki je nastala na začetku 90ih let, to se pravi v času razkroja dotedanjega sistema strank zaradi korupcije. Takrat je Umberto Bossi uveljavil neo-logizem - Padanija, idilično deželo ob bregovih reke Pad, kjer so ljudje nadvse delavni. Danes je od začetnega programa ostalo bolj malo, tudi ker Padanije sploh ni in ker se je, kljub nekdanjemu odporu, korupcija zakoreninila tudi v stranki in celo v sami družini ustanovitelja. Kljub prizadevanjem sedanjih voditeljev, Severna liga ni primerljiva s škotskimi, quebeškimi ali katalonskimi gibanji za samostojnosti, piše dnevnik iz Madrida. Padanija namreč nima svojega jezika, kulture in politične ter zgodovinske identitete, bogate dežele severne Italije pa združuje samo želja, da bi plačevale manj davkov. Na zadnjih evropskih volitvah je Liga nastopila s programom, ki ne zahteva neodvisnost severa od Rima, ampak predvsem Italije od Bruslja. Iz avtonomistične stranke so se torej sprevrgli v italijansko nacionalistično gibanje.
O Severni ligi piše tudi Haaretz, seveda z zornega kota Izraela in judov-
ske skupnosti nasploh. Dnevnik namreč izhaja iz istih zaključkov, ki jih navaja El Pais, da je to nova oblika italijanske desnice, ki pa popušča antisemitizmu, čeprav javno hvali judovsko prisotnost doma in po svetu ter razglaša predvsem svoj odpor proti islamističnim skrajnežem. V daljšem dopisu, dnevnik iz Tel Aviva izpostavlja zavezništva Severne lige z evropskeptičnimi gibanj po Evropi, doma pa s spornim antisemitskim fašističnim gibanjem Casa Pound. Vsekakor je novi tajnik Salvini v glavnem opustil začetne teme neodvisnost severa in spremenil Ligo v desničarsko gibanje, ki je podobno francoskemu Front National in ki 'jezdi' predvsem val strahu pred tujci in pred Evropsko unijo. Ni torej več Severna liga, ampak liga prestrašenih ljudi, meni Haaretz.
Berlin bi še moral plačati za nacistične zločine v Italiji, piše Süddeutsche Zeitung v zvezi z nedavno razsodbo italijanskega ustavnega sodišča o vojnih odškodninah, ki je sicer v nasprotju z mednarodnim sodiščem v Haagu. Nemčiji bi se lahko zgodilo, po mnenju dnevnika iz Münchna, da italijanske oblasti zasežejo premoženje nemške države v Italiji za odškodnine prizadetim v drugi svetovni vojni. V Haagu so sicer razsodili, da imuniteta držav velja tudi za zločine proti človeštvu in je predlanski sklep Italija spre-
jela kot svoj zakon, ustavno sodišče pa ga je sedaj zavrglo kot neustavnega. V Italiji vodijo več sodnih postopkov v zvezi z dogajanjem med nacistično okupacijo in morebitne obsodbe bi lahko imele daljnosežne posledice, ugotavlja bavarski časopis.
Dvojezični ljudje so nekakšni »brain bodybuilders«, to se pravi, da utrjujejo svoje 'možganske mišice' z vsakodnevnim treniranjem. Spletna revija Live Science navaja izsledke najnovejše raziskave, ki kažejo, da so možgani dvojezičnih oseb učinkovitejši pri izločanju manj pomembnih informacij oz. motil-nih elementov. Enojezični ljudje imajo več problemov, da osredotočijo pozornost na bistvene besede, medtem ko sta pri dvojezičnih stalno aktivirana oba jezika in se možgani sprotno odločajo za eno oz. drugo jezikovno področje in s tem omogočajo učinkovitejše dojemanje. Dvojezične osebe niso hitrejše in niti spretnejše pri sprejemanju odločitev, njihovi možgani pa so bolj aktivni, kar raziskovalci primerjajo s stalnim dviganjem uteži v telovadnici. Med stranskimi prednostmi dvojezičnosti raziskovalci navajajo večjo sposobnost dvojezičnih otrok, da jih ne moti ropot in klepet med šolskim poukom, pri starejših pa naj bi dvojezična možganska ureditev upočasnila napredovanje Alzhei-merjeve bolezni in demence.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 15. novembra 2014
3
pogovor - Poznajo jo samo na severu, v Rimu pa je praktično neznana
Iztok Mirošič Slovenija se v Italiji premalo predstavlja
RIM - Slovenijo poznajo na severu Italije, v pravem središču države, v Rimu, pa se je v zadnjih 20 letih predstavljala premalo oz. skoraj nič, je v pogovoru za STA ob predstavitvi Slovenije pred Expom 2015 opozoril veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Zavzema se za slovenski kulturni center v Rimu, saj se skozi kulturo v Italiji sklepajo tudi posli.
Italija je prva po obisku turistov v Sloveniji, druga najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, s katero ta ustvari okoli šest milijard evrov blagovne menjave na leto, in tretji največji tuji investitor v Sloveniji. Kakšen je v zadnjih letih trend sodelovanja med državama?
Vse našteto pomeni, da so vezi med tema dvema državama zelo pomembne. Gospodarska in turistična menjava je osredotočena na Furlanijo Julijsko krajino, Lombardijo, Veneto in Emilijo Ro-manjo. Prizadevamo si, da bi kulturno in posledično gospodarsko sodelovanje razširili vsaj na osrednji del Italije, če že ne na južni del. Trend političnih odnosov je od našega članstva v EU v vzponu. Odnose med Slovenijo in Italijo je prej obremenjevala tudi zgodovina, predvsem težka obmejna zgodovina, v zadnjih letih pa smo na poti gradnje nove kakovosti odnosov. Temu sledijo tradicionalno gospodarski odnosi, ki so v vzponu, z rahlim padcem v krizi, vendar se ta trend povečuje, in to v ugodno smer za Slovenijo, saj nam raste izvoz v Italijo ter manjša uvoz iz nje.
Prihodnje leto bo v Milanu potekala svetovna razstava Expo, na kateri se bo predstavila tudi Slovenija. Običajno Expo obišče okoli 20 milijonov ljudi, ogledal si jo bo vsak četrti Italijan, dogajanje in predstavitve pa naj bi spremljala skoraj milijarda ljudi po vsem svetu. Kaj si Slovenija lahko obeta od Expa?
Obeta si več stvari. Znati moramo izkoristiti gospodarske priložnosti, tudi za povečanje sodelovanja z Lombardijo. Intenzivno sodelujemo s Spiritom, da bi s turističnimi partnerji naredili konkretne pogodbe za razvoz turistov v Slovenijo. Za predstavitev Slovenije kot turistične destinacije je Expo enkratna priložnost. Tudi tu bi morali narediti več. Upam, da bo postala Slovenija bolj prepoznavna tudi preko lesa. Je gozdnata dežela, v Italiji pa obstaja velik interes za les. Osnovni namen predstavitve pa je iskanje novih možnosti v neposredni soseščini, na trgu, ki je zelo zanimiv in za Slovenijo zelo neizkoriščen.
Na Expu se bo Slovenija predstavljala kot aktivna, zelena, zdrava dežela. Kako pomembna so ta področja za Italijane?
To so nedvomno prioritetna področja za Italijo, kot tudi za Slovenijo, ki je znana po naravnih potencialih. Na primer po vodi, ki je gospodarsko pomembna oz. bi vsaj morala biti. Prehrana v Italiji spada med prve izvozne panoge. Opažam pa, da so tudi slovenski pridelovalci hrane vse bolj prisotni v Italiji in to celo s tradicionalno italijansko hrano, kot so na primer testenine. Slovenija se bo predstavila s prehransko, vinsko industrijo, s traj-nostnim področjem, lesnimi potenciali. Pri slednjih mislim ne le na izvoz gole hlodovine temveč na izdelke z dodano vrednostjo. Italijanski trg se zanima predvsem za lesene hiše, kjer imajo slovenski proizvajalci že velik ugled. Trg je odprt in zanimiv za slovenske proizvajalce hiš.
Katera gospodarska področja pa so najbolj zanimiva za Italijo, za italijanske podjetnike, gospodarstvenike?
Zanima jih tudi privatizacijski program, v njem iščejo poslovne priložno-
sti. Trenutno italijanske podjetnike najbolj zanima davčno, poslovno okolje. Gledano s stališča italijanskega podjet-nika,je to okolje v Sloveniji bolj ugodno kot doma. Govorim tako glede davčnih obveznosti, cen energentov, cen komunalnih storitev in podobnega. Področja investicij so jasna - od infrastrukture, pošte, energetike do visoko razvitih tehnoloških podjetij.
Koliko smo naredili v zadnjih letih, da se Italijani zavedajo, da imajo Slovenijo v soseščini.
Slovenijo poznajo predvsem v severnih deželah Italije. Dejanski center Italije pa ostaja Rim, ne le v administrativnem smislu, temveč je tu predvsem središče odločanja. Ocenjujem, da se je Slovenija premalo predstavila v Italiji oz. skoraj nič. Težko zgodovino med državama z vstopom v EU postavljamo na pravo mesto, na mesto sodelovanja. Da te nekdo spozna, pa se moraš tudi sam predstaviti. Velikih dogodkov, kjer bi se Slovenija predstavila v središču Rima, je bilo premalo oz. jih v zadnjih letih sploh ni bilo. Skozi kulturo ne potuje le predstavitev zgodovine, identitete naroda, skozi kulturo se v Italiji sklepajo tudi gospodarski posli. Tako gradiš sistematično kulturno in skozi njo sistematično gospodarsko prisotnost.
Čeprav smo tudi na turističnem področju naredili premalo, so Italijani najbolj številčni turisti v Sloveniji? Je tu še veliko neizkoriščenega potenciala?
Tu smo vložili veliko v predstavitev v severni Italiji, medtem ko smo v ostalih delih in v Rimu naredili malo. Prepričan sem, da bi morala imeti Slovenija v vseh sosednjih državah kulturni center. Sosednje države bi nas tako lahko bolje spoznale in lažje reševale odprta vprašanja. Kultura je bazična, preko poznavanja kulture in identitete zgodovine napreduje mednarodno spoštovanje, kar pa vodi v vse večje sodelovanje. V Rimu bi morali narediti slovensko hišo, ki bi združevala diplomatska predstavništva, gospodarsko in turistični predstavništvo, pa tudi kulturni center.
Martina Kolenc/STA
Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič se zavzema za večjo prisotnost Slovenije v italijanskem glavnem mestu
arhiv
rim - Predstavitev nastopa na Expo v Milanu
Slovenija se predstavlja: Zelena. Aktivna. Zdrava
RIM - V okviru projekta »Rim na poti do EXPO« in pod pokroviteljstvom Občine Rim ter sodelovanjem Veleposlaništva RS v Rimu se Slovenija do 27. novembra predstavlja v osrednjem rimskem razstavnem kompleksu Vit-toriano in na trgu San Silvestro v središču Rima. Glavna tema predstavitve je slovenski nastop na EXPO v Milanu leta 2015 in slovensko sporočilo na tej svetovni razstavi - »Čutim Slovenijo. Zelena. Aktivna. Zdrava«.
Od srede je na rimskem trgu sv. Silvestra razstava fotografij uveljavljenih slovenskih fotografov, na trgu pa stoji tudi maketa slovenskega paviljona EXPO Milano 2015. Paviljon je s svojo razgibano površino prispodoba slovenske pokrajine - alpsko hribovje,
panonska ravnica, dolenjsko gričevje in kraška pokrajina, ki se spušča k Jadranskemu morju. Pod zemljo se skriva podzemni svet, prepreden s kraškimi jamami polnimi kapnikov in rek. V osrednjem rimskem razstavnem kompleksu Vittoriano pa se Slovenija predstavlja skozi razstave. Na ogled sta tudi avtorski razstavi »Čar lesa« in »Slovenija v nas«. Vizija razstave »Čar lesa« je, da pokaže, kako zna Slovenija kot gozdnata dežela izkoristiti neizmerno priložnost za energetsko varčen in okolju prijazen razvoj. Slovenija je izjemno biotsko raznovrstna in med najbolj prepoznanimi simboli je zagotovo konj lipicanec. »Slovenija v nas« je fotografska razstava Alenke Slavinec, posvečena prav temu bitju.
promet - V Sloveniji in FJK, pa tudi na Hrvaškem in v Avstriji
Od danes pa do pomladi obvezna zimska oprema
LJUBLJANA, TRST - Od danes pa do 15. marca marca prihodnjega leta (v Sloveniji) oziroma do 15. aprila (na avtocestnem omrežju družbe Autovie Venete in še na nekaterih drugih cestah v FJK) je na vozilih obvezna zimska oprema, ki je prvi pogoj za varno udeležbo v prometu. Najosnovnejša oprema so zimske pnevmatike, ki stalno zagotavljajo najbolj ustrezen oprijem vozila s cesto (alternativa za so tudi letne pnevmatike in ustrezne verige za pogonska kolesa). Kanali tekalne površine pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm, zaradi optimalnega oprijema in stika s podlago pa je priporočljiva še večja globina. Vse štiri pnevmatike morajo biti tudi enake velikosti, vrste in zgradbe, na posameznih oseh pa tudi enakih profilov.
Obvezna zimska oprema je v tem obdobju z zakonom predpisana tudi na Hrvaškem (od 15. 11. do 15. 4.) in v Avstriji (od 1.11. do 15.4.).
Pred zimo (čeprav trenutno vreme nič ne kaže na ta letni čas) svetujejo voz-
nikom, da preverijo delovanje zavor, krmilnega mehanizma, stanje akumulatorja, hladilnega sistema in sistema za dovod zraka v vozilo. Doliti je treba tudi tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla in ostale tekočine za optimalno delovanje avtomobila. V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo, spadajo tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel, dobri brisalci, guma pa ne sme biti natrgana
ali drugače poškodovana. Ker sneg lahko tudi preseneti in povzroči hujše ovire v prometu, niso odveč niti topla oblačila, odeja, svetilka, lopata, prva pomoč in mobilni telefon.
Voznik brez ustrezne zimske opreme se v Sloveniji kaznuje z denarno kaznijo 40 evrov. Če pa je zaradi tega onemogočen promet, je kazen 500 evrov in 5 kazenskih točk. Če voznik ne očisti celotnega avtomobila pred pričetkom vožnje, ga lahko doleti kazen 200 evrov, če pa ne upošteva prometne signalizacije o zimskih razmerah in prepovedi vožnje pa je kazen 300 evrov.
V	FJK je kazen za voznike, ki nimajo ustrezne opreme, 39 evrov v naseljih oziroma 80 evrov izven naselji, ob tem pa se lahko vozniku prepove nadaljnja vožnja.
V	Avstriji je osnovna kazen za tiste, ki vozijo brez zimske opreme 35 evrov, v primeru povzročitve zastojev pa lahko naraste celo do 5000 evrov. Na Hrvaškem je kazen 700 kun oziroma dobrih 90 evrov.
Belci: Manj polemik, več solidarnosti
TRST - »Nekateri parlamentarci, ki so blizu premierju Renziju, nas obtožujejo, da smo si stavko, oklicano za 5. december, podaljšali vikend pred 8. decembrom. Enake obtožbe sem pred leti slišal od Berlusconija,« je včeraj izjavil deželni tajnik CGIL za Furlanijo-Julijsko krajino Franco Belci. Dodal je, da je bila odločitev za ta datum skoraj obvezna, če se upoštevajo predpisi, ki določajo stavkovna pravila in tudi obdobje »premirja« v obdobju, ko se bliža božič.
Kar pa zadeva podaljšan vikend, je bil Belci zelo oster. »Te izjave kažejo, da je del leve sredine tako odmaknjen od realnosti, da sploh ne ve, da delavci nimajo denarja za dolge vikende. Pozanimajo naj se pri delavcih v dopolnilni blagajni, pri tistih, ki so zaposleni v kriznih sektorjih ali imajo solidarnostne pogodbe, ali pa pri tistih v javnih sektorjih, ki so že sedem let brez kolektivne pogodbe, v kakšnih razmerah živijo. In naj tudi spoštujejo tiste, ki so se kljub vsemu pripravljeni odpovedati enodnevnemu zaslužku,« je še dejal in te parlamentarce pozval, naj se raje namesto kritik odpovedo enodnevnemu nadomestilu in ga namenijo za po-plavljence.
Smrtna nesreča pri Pordenonu
PORDENON - V silovitem trčenju med fiatom punto in tovornjakom s prikolico je včeraj nekaj po 6. uri zjutraj umrl 24-letni vojak iz Brindisija, ki je v Fur-lanijo prišel pred nekaj tedni. Po prvih ugotovitvah prometne policije, je mladenič prehiteval nekaj vozil, ko mu je nasproti pripeljal tovornjak. Trčenje je bilo neizogibno, mladi vojak pa je bil na mestu mrtev. Zaradi nesreče je bila hitra cesta med Cimpellom in Sequalsom dobre tri ure zaprta za promet.
Koprski policisti ovadili 17 preprodajalcev drog
KOPER - Koprski kriminalisti so po daljši kriminalistični preiskavi zoper kriminalno združbo preprodajalcev drog z obalnega območja, ki je kupcem z Obale in iz Italije preprodajala predvsem prepovedano drogo amfetamin v obliki tablet in tudi heroin, kokain in konopljo, kazensko ovadili 17 osumljenih. Osumljeni, stari med 21 in 41 let, so večinoma z obalnega območja, trije pa so tujci iz Italije, Litve in s Kosova. Kriminalisti so zasegli tudi več kot 1500 tablet ekstazija, nekaj heroina, kokaina in konoplje, dve avtomatski pištoli, več nabojev, bajonet, več mobilnih telefonov in računalnikov ter denar. Našli so tudi prirejen prostor za hidroponično gojenje konoplje.
iryfE
Sklad I Fondazione
Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2014/2015. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto eurov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru, pet štipendij v znesku tisoč petsto eurov za univerzitetne študente in štipendija v znesku tri tisoč eurov, za podiplomski študij ali specializacijo.
Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem,
ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij.
4	Sobota, 15. novembra
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
politika - Leva sredina složno zavrnila zahtevo po razrešitvi
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta
Napeto vzdušje, ki bo imelo posledice v večinski koaliciji - Zasuk po nočni prekinitvi seje
več fotografij na www.primorski.eu
Levo »stoječa« in desno »sedeča« desnica na seji tržaškega občinskega sveta
fotodamj@n
Iztok Furlanič ostaja predsednik tržaškega občinskega sveta. Nezaupnico je podprlo 15 podpisnikov, 22 jih je bilo proti, Furlanič se je vzdržal, župan Roberto Cosolini ni glasoval. To je »rezultat« skoraj peturne razprave, ki je doživela korenit zasuk ob 23.40, ko je Roberto De Carli v imenu leve sredine zahteval prekinitev seje.
Če bi se zasedanje takrat nadaljevalo, bi Furlanič v nadaljevanju gotovo prejel nezaupnico. Da se to ni zgodilo, je zaslužen prav predsednik, ki se je po skoraj enournem sestanku z županom in kolegi leve sredine odločil, »da obžaluje, če je s svojimi stališči koga užalil ali prizadel.« Opozicija je Furlaničeve besede označila kot prepozne, leva sredina pa ne, zato je složno zavrnila nezaupnico.
Zadovoljstvo Švaba (SSk)
Igor Švab je zadovoljen, ker je leva sredina soglasno zavrnila resolucijo o odstavitvi Furlaniča, »ki bo tako lahko nadaljeval s to pomembno nalogo.« Občinski svetnik SSk-DS mu želi uspešno delo in upa, da bosta lahko, kot do zdaj, še vedno zgledno in tvorno sodelovala.
»Nikoli nisem imel dvoma, kako naj glasujem, saj sem od samega začetka menil, da je bila resolucija o odstavitvi de-magoška, saj se delo predsednika ocenjuje pri spoštovanju poslovnika in statuta. In to je Furlanič vedno odgovorno dokazal, kot potrjujejo tudi vidni člani opozicije.« Glede osebnih izjav je Švab mnenja, da jih lahko vsakdo izreče, v kakšni obliki in kako, je pač osebna stvar, saj so temelj demokratičnega soočanja. Gotovo pa je, da za to vsak prevzame svojo odgovornost.
Andolina in Toncelli
Predsedniku občinskega sveta gotovo ni pomagal somišljenik Marino Andolina, ki je popolnoma po nepotrebnem priklical v spomin Rižarno. Zaradi svojih besed se je nato delno opravičil, desnica pa naj bi ga slabo razumela.
Zelo oster, a z nasprotnega zornega kota, je bil vodja svetnikov Demokratske stranke Marco Toncelli. Furlani-ča je obtožil, da nikakor ni kos svoji predsedniški nalogi, da je pristranski in torej neverodostojen. Toncelliju se »zdi sramotno, da Furlaničevi podporniki pod županstvom vzklikajo Titu in 9. partizanskemu korpusu.«
Na videz »mehka« desnica SEL in senator Russo
Predstavniki opozicije, ki so vložili zahtevo za Furlaničevo razrešitev, so nekoliko »zanemarili« zgodovinske vidike tega primera. Raje so se osredotočili na politiko in utemeljevali oceno, da je zastopnik SKP po njihovem neprimeren za predsedniško funkcijo. Nekateri iz opozicije bi na tem mestu raje videli Ando-lino, slišati je bilo tudi ime Igorja Švaba.
Roberto Antonione je priznal, da mu je Furlanič simpatičen, »ne zna pa ločiti svoje predsedniške vloge od politične.« Franco Bandelli je hotel igrati vlogo »golobice« in se zavzel za konec »polemik o zgodovini«, potem ko je prav on predložil resolucijo o 12. juniju 1945 in o koncu druge vojne, ki je sprožila vse te polemike.
Vsi trije svetniki SEL so glasovali proti nezaupnici, vodja skupine Marino Sossi pa je priporočil Furlaniču, naj v bodoče igra bolj povezovalno vlogo. Pri SEL menijo, da s takšnimi in podobnimi zgodovinskimi disputi ne pridemo nikamor, saj škodijo mestu in sožitju.
Zelo kritičen do Furlaniča ostaja senator DS Francesco Russo, ki je med prvimi, če že ne prvi, zahteval njegovo razrešitev. Občinski svet se je odločil drugače. Senator je prepričan, da bi moral Furlanič odstopiti. »To bi koristilo občinskemu svetu in Trstu,« poudarja Russo. V tiskovnem sporočilu se je spravil na »prepirljivo, zamerljivo in vase zaprto levico.« Senator je
občina trst - Iztok Furlanič
»Če sem koga užalil,
• v
se mu opravičujem«
Dan po burni seji občinskega sveta se je predsednik Iztok Furlanič v telefonskem pogovoru zdel utrujen. »V vseh teh dneh sem bil pod velikim pritiskom in občutil sem težo velike odgovornosti,« pravi. V nelahkih trenutkih sta mu zelo veliko pomenili bližina in solidarnost prijateljev, znancev in tovarišev. Solidarnost so mu izrekli številni ljudje, ki jih sploh ne pozna, dosti pa je bilo nasprotno tudi napadov, gneva in žalitev.
Furlanič je še vedno prepričan, da bi se lahko občinski svet izognil »moreči in napeti« razpravi, ker je bila tako zasnovana nezaupnica pravno neosnovana in torej nesprejemljiva. »Opolnoči, ko je razprava zašla v slepo ulico, sem imel na voljo dve izbiri: ali nekaj povem ali molčim. Če bi izbral molk, sedaj ne bi bil več predsednik občinskega sveta. Izbral sem drugo pot, ker sta mi bili pri srcu dve stvari,« pojasnjuje predsednik.
In kaj je bilo to? »Opravičil sem se tistim, ki so ga moje besede o polpretekli zgodovini lahko užalile in prizadele. In drugič, povedal sem, da mi
Iztok Furlanič
ni lahko biti predsednik in obenem svobodno izražati svoja politična in nazorska stališča.«
Ali to pomeni napoved odstopa? Furlanič priznava, da stvarno razmišlja tudi o tem. Pred kakršno koli odločitvijo pa bi rad izpeljal še nekatere načrte, tržaška leva sredina pa ima po njegovem še nekaj »manevrskega prostora« za izvedbo svojega programa. O politični situaciji in odnosih z Demokratsko stranko ne želi govoriti. Več o tem bo Furlanič povedal v naslednjih dneh, to bo tudi tema današnje novinarske konference SKP in SIK.
S.T.
kritičen tudi do tistih, ki so zbirali podpise v podporo predsedniku mestne skupščine.
Spetič (SIK) kritičen do DS
»Trs se upogne, dokler poplava ne mine«, pravi kitajski pregovor, ki ga citira deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Fur-lanič ostaja predsednik občinskega sveta. Izjalovil se je poskus odstavitve. »Ostajata pa grenak vtis zaradi sprejetega kompromisa in ogorčenje ob spoznanju, da napadalnost "demokratov" ni v ničemer zaostajala za nacionalistično ihto fašistov in desnice,« piše v izjavi Spetič.
Dejansko se po njegovem snuje novo zavezništvo, ki bolj ustreza rimskim shemam dogovarjanja med Renzijem in Berlusconiejm. »Levici in Slovencem bi
moralo biti sedaj jasno, da je vsako sodelovanje s to stranko jalovo početje. Potrebna je alternativa, h kateri naj pristopijo tudi razočarani podporniki te stranke,« meni zastopnik SIK.
Univerza v Ljubljani
Svetnika Gibanja 5 zvezd Paolo Me-nis in Stefano Patuanelli sta glasovala za predsednikovo razrešitev. »Gibanje 5 zvezd se ne ukvarja s preteklostjo, zgodovinska dejstva pa je treba spoštovati,« je dejal Menis, ki je v zvezi s Furlaniče-vo zgodovinsko izobrazbo omenil univerzo v Ljubljani. Ni jasno zakaj. Patua-nelli je povedal, da bi kritiziral takšno predsednikovo početje, tudi če bi slednji pripadal desnici.
S.T.
občina trst - Roberto Cosolini
»Za mamo osvoboditelji, za očeta pa okupatorji«
»Moja mama, Slovenka s Krasa, je doživljala maj 1945 kot osvoboditev, moj oče, Istran in antifašist, pa je konec jugoslovanske okupacije Trsta doživel kot korak k priključitvi mesta Italiji,« poudarja župan Roberto Cosolini. Po njegovem je obstajal načrt, da bi Jugoslavija anektirala Julijsko krajino. »Nekateri so si tega želeli, večina Tržačanov pa se je tega bala, zato so odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka iz mesta doživeli kot novo osvoboditev,« dodaja župan. 12. junij 1945 ostaja vsekakor po njegovem ena od »etap« v težki in zapleteni zgodovini Trsta. Cosolini ne zameri Furlaniču, da goji svoj zgodovinski spomin, očita mu, da ne priznava mnenja drugače mislečih, ki jim odhod zadnjega jugoslovanskega vojaka nekaj pomeni.
Župan se spominja košarkarske tekme Italija-Jugoslavija (olimpijada leta 1976 v Montrealu), ki si jo je pred TV ogledal s prijatelji. »Bili smo štirje in vsi italijanske narodnosti. Dva sva navijala za Italijo, dva za Jugoslavijo. Če bi bila ta dva prijatelja Slovenca, bi to še razumel. Nastala je razprava, ki je dokazala, kako je bila takrat tržaška levica je-
tnica ideološke zapuščine,« ugotavlja Cosolini.
To se je dogajalo pred skoraj štiridesetimi leti in župan upa, da ta leta niso minila zaman. »Preteklosti ne gre pozabiti in vsak ima pravico, da goji in ščiti svoje vrednote, ki pa po njegovem mnenju ne smejo predstavljati »blokade« sedanjosti, zlasti pa ne prihodnosti. »Zato nisem soglašal in še vedno ne soglašam z javno izrečenimi stališči predsednika Furlaniča, ki so daleč od gledanj ogromne večine Tržačank in Tržačanov. Od nas politikov in upraviteljev ljudje pričakujejo, da delamo za sedanjost in prihodnost,« dodaja župan Trsta.
S.T.
/
TRST
Sobota, 15. novembra 2014
5
univerza - Karabinjerji aretirali 4 zaposlene na sedežu v Narodnem domu, a niso edini
Med delovnim časom tudi po tri ure v trgovinah in barih
Med delovnim časom so se vsak posebej redno odpravljali na sprehode po mestu, v razne trgovine (v markete, mesnice, železnine, na tržnico), domov ali v bližnji bar, kjer so do potankosti prebirali časopise (tudi po tri četrt ure), najpogosteje športne. Na prostem ali v trgovinah so preživljali najmanj pol ure, večkrat pa po 2 ali 3 ure dnevno, včasih v družbi žene oziroma moža. Po pogodbi naj bi delali od 6 do 8 ur dnevno. Izhodov niso nikoli registrirali z elektronsko kartico, čeprav je to obvezno. Četrtek je bil tisti dan, ko se jim je po treh dneh »dela« in ob bližajočem se koncu tedna še najmanj ljubilo sedeti v službi, zato so se vsak četrti dan v tednu čim dlje zadrževali kjerkoli, samo ne na sedežu tržaške univerze v Ulici Filzi.
Karabinjerji so jih že dva meseca opazovali, jih nekajkrat slikali in posneli s
V Trstu so zaradi izostajanja od dela aretirali že več javnih uslužbencev (npr. na deželnem
spomeniškem varstvu in na občinski zelenjavni tržnici), kljub temu pa so se univerzitetni uradniki vsak dan odpravljali na sprehod: na posnetku levo pol. Antonio Garritani in kap. Fabio Pasquariello (FotoDamj@n), na posnetku desno zakonca na tržnici (foto karabinjerji)
skrito kamero. Ta četrtek so četverico uslužbencev tržaške univerze, ki se je po enem tolikih nedovoljenih sprehodov vračala v službo, v dogovoru s tožilstvom pričakali v Narodnem domu, kjer je poleg sedeža oddelka za tolmače in prevajalce še nekaj univerzitetnih uradov. 56-letnega Diega Saletnika, 52-letnega Daria Losc-hiava, 56-letnega Ilaria Dimasija in 55-let-no Chiaro Secoli (vsi so italijanski državljani, rojeni v Trstu) so aretirali zaradi suma goljufije v oteževalnih okoliščinah. »Te okoliščine nastopijo, ko prestopnik oškoduje državo oz. državno ustanovo, v takih primerih je po kazenskem zakoniku zagrožena kazen od 2 do 5 let,« je na včerajšnji novinarski konferenci razložil poveljnik preiskovalnega oddelka karabi-njerjev kap. Fabio Pasquariello. Vsi štirje aretiranci so v hišnem priporu, danes bo
o potrditvi ali preklicu tega ukrepa odločal preiskovalni sodnik. Vsi so v službi na sedežu univerze v Ul. Filzi: Dimasi je na oddelku za jezike, tolmače in prevajalce, Sa-letnik na oddelku za splošne zadeve in eko-nomat, Loschiavo in Secolijeva pa v univerzitetni knjižničarski službi. »Nanje in na njihove navade smo naključno naleteli septembra v okviru druge preiskave,« je povedal polkovnik Antonio Garritani. Takrat so mimogrede opazili, da se eden od teh uslužbencev med delovnim časom redno sprehaja po mestu. V preiskavi so sodelovali tudi karabinjerji iz Ul. Hermet.
»Trenutno so v hišnem priporu, preverjamo pa položaj še 11 uslužbencev univerze s sedeža v Ul. Filzi,« je dodal Garri-tani. Poslopje naj bi namreč bolj ali manj redno in neupravičeno zapuščalo več ljudi. V prostorih Narodnega doma je okrog 40 uradnikov, zaposlenih na različnih univerzitetnih oddelkih, polovica jih je na šoli za tolmače in prevajalce. Po aretacijah so karabinjerji obvestili rektorja Mau-rizia Fermeglio ter se pogovorili z odgovorno za osebje. Tržaška univerza pa bo lahko sprejela kakršnokoli odločitev šele po prejetju uradnega poročila tožilstva. (af)
občina trst
S sanacijo začetek obnove čistilne naprave
Začela se je sanacija območja nekdanjega lesnega pristanišča. To je nov korak na poti obnove škedenjske čistilne naprave in njene uskladitve z evropskimi predpisi. Zaradi neprimernosti te in mnogih drugih čistilnih naprav na raznih koncih Apeninskega polotoka je Italijo že doletelo več opominov in tudi sankcij.
Občina Trst je v tiskovnem sporočilu pojasnila, da bodo sanaciji območja nekdanjega lesnega pristanišča sledila dela za uskladitev čistilne naprave z evropskimi predpisi, in sicer z inovativno tehnologijo biofil-triranja. Sanacija se začenja po objavi razpisa, s katerim si je zakup zagotovilo začasno združenje podjetij, ki ga sestavljata konzorcij Consorzio Cooperative Costruzioni (CCC) in Cosmo Ambiente. Delo bo trajalo leto dni, in sicer v več fazah.
Sprva bodo porušili obstoječe betonske ploščadi, na katerih so nekoč skladiščili blago. Kmalu bodo začeli čistiti tudi vodo podtalnice, nakar bo območje nared za obnovo čistilne naprave, za katero so že objavili evropski razpis (rok zapade 7. januarja 2015), na podlagi katerega bodo izbrali izvajalca.
včeraj dopoldne - Po mestnih ulicah
Tudi v Trstu sprevod v podporo socialni stavki
Tudi po tržaških mestnih ulicah je včeraj dopoldne krenil protestni sprevod. Tržaški bazni sindikati in razna dijaška ter druga združenja so se namreč pridružili tako imenovani splošni socialni stavki, ki je včeraj potekala v številnih italijanskih mestih in so jo oklicala vsedržavna vodstva baznih sindikatov COBAS, USI-AIT in USB, pridružili pa so se ji koordinacije višješolskih dijakov, združenja univerzitetnih študentov, protikapitali-stična levica in druga gibanja, občutljiva na socialne teme. Razlog za splo-
šno stavko je bila namreč (ne)socialna politika Renzijeve vlade, v prvi vrsti njena prizadevanja za ukinitev 18. člena delavskega statuta. Stavkajoči so želeli izraziti tudi svoje nasprotovanje zamrznitvi pogodb javnih uslužbencev in krčenju sredstev, namenjenih javnemu šolskemu in zdravstvenemu sistemu.
V tržaški povorki, ki je krenila z Goldonijevega trga, je stopalo nekaj sto ljudi, v prvi vrsti mladih. Med njimi so bili tudi dijaki in dijakinje slovenskih višjih šol, ki so nosili manjši
V sprevodu so stopali tudi slovenski dijaki in dijakinje
fotodamj@n
transparent v bran javnemu šolstvu. Preostali transparenti in gesla so bili usmerjeni proti prekernemu delu in neprijaznim delovnim pogojem, v obrambo socialne države, za pravico do stanovanja.
Sprevod, ki je po ulicah stopal v spremstvu številnih policistov, ni povzročil prehudih prometnih zastojev. Minil je dokaj mirno, saj se v Trstu k sreči ni ponovil scenarij iz nekaterih italijanskih mest, kjer so se protestniki spopadli s policisti. Sprevod se je zaključil na Velikem trgu.
Ženske v CGIL obsojajo spolno nasilje in grožnje
Koordinacija žensk v sindikatih CGIL in SPI-CGIL se je odzvala na primer duhovnika Maksa Suarda in izrazila prepričanje, da za prijavo spolnih zlorab nad ženskami, deklicami in dečki ne bi smelo biti nobenega termina. Obdelovanje travme in soočanje z bolečino je dolg proces, vsaka oseba pa pridobiva zavest po svoje in jo moramo spoštovati.
»Do spolnega nasilja prihaja v vseh državah, narodih in skupnostih ne glede na etnično skupino, družbeni sloj ali kulturo. Mladi ženski izražamo solidarnost, obenem pa smo zaskrbljene zaradi groženj: lete so sad neke kulture, ki jo je treba prerasti. Tako početje moramo vedno obsoditi, čut pripadnosti k neki skupnosti pa nas ne sme siliti v zagovarjanje tega, kar se zagovarjati ne da,« so zapisale v tiskovnem sporočilu s podpisoma Eugenie Sardo in Marie Belle.
Unicef predstavlja pot do prijateljske šole
Tržaški pokrajinski odbor organizacije Unicef prireja ob priložnosti 40-letnice delovanja italijanskega odbora Unicef v sodelovanju z Občino Trst, s prispevkom Dežele Furlanije Julijske krajine in pod pokroviteljstvom Deželnega šolskega urada za FJK posvet z naslovom Na poti do prijateljske šole - Soudeležba, poslušanje in posredovanje za nov predlog na področju vzgoje, ki bo danes v Narodnem domu v Ul. Filzi 14 ob 9. uri. Nastopile bodo tržaška občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, deželna garantka za pravice otrok in mladostnikov Fabia Mel-lina Bares, antropologinja Marianella Sclavi, koordinatorka programov italijanskega odbora Unicef za šolo in univerzo Manuela D'Alessandro in koordinator tržaške mreže zavodov Na poti do prijateljske šole Roberto Benes, medtem ko bo srečanje vodila predsednica tržaškega odbora Unicef Donatella Salvi. Po dopoldanskih posegih bosta popoldne med 15. in 17. uro potekali tudi delavnici, ki ju bosta vodili Marianella Sclavi in Manuela D'Alessandro: prva bo v dvorani Torchio v Ul. Capitelli, druga pa v Narodnem domu v Ul. Filzi.
V pristanišču zaplenili 13.290 elektronskih naprav
Finančni stražniki in cariniki so v tržaškem pristanišču zaplenili 13.290 ponarejenih elektronskih naprav. Pod drobnogled so vzeli kontejner, ki je prispel iz Kitajske. V njem je bilo 667 lepenkastih ška-tel z vrečkami za hrambo vode z električnim gretjem, tehtnicami in drugimi napravami s ponarejenimi znamkami. Finančna straža je kazensko ovadila naročnika blaga, pravnega zastopnika nekega podjetja v Venetu.
Tržaška komedija
jutri na Proseku
Kulturni dom na Proseku v sodelovanju z zvezo tržaških gledaliških skupin Armonia vabi jutri ob 17. uri na ogled komedije Forsi che si ... forsi che no, ki na odrskih deskah prikazuje značilnosti moderne družbe in modernih ljubezenskih zgodb. Komedijo predstavlja skupina Il Gabbiano, režijo je podpisal Riccardo Fortuna, ki je idejo povzel po Cristopheru Durangu. Vstopnina znaša 6 evrov.
e
Sobota, 15. novembra 2014
TRST
/
ločeni starši - V Ul. Pondares deluje tržaška sekcija združenja Gesif
Širijo kulturo nekonfliktne ločitve
Ločeni starši, ki želijo zaščititi svoje mladoletne otroke, imajo odslej tudi v Trstu na voljo novo referenčno točko. Na tiskovni konferenci, ki je potekala na sedežu sindikata Cgil v Ul. Pondares, so namreč včeraj popoldne uradno predstavili novoustanovljeno tržaško sekcijo združenja Gesif, ki združuje ločene starše, ki si skupaj prizadevajo za zaščito svojih otrok in njihove pravice do obeh staršev. Sekcija, ki deluje že nekaj tednov v prostorih sindikata Cgil, kjer so vsak torek ob 20.30 srečanja skupine pod vodstvom načelnika sekcije Marca Malagoja, psiholo-
ginje Elise Ferronato in odvetnice Viviane Rodizza (za zainteresirane so na voljo številka mobilnega telefona 339-1602664, številka faksa 040-772474 in naslov elektronske pošte trieste@gesifonlus.org), se pridružuje tistim, ki že delujejo v Vidmu (kjer je tudi glavni sedež), Tržiču in Ca-gliariju, medtem ko bo v kratkem začela delovati tudi sekcija v Rimu.
Kot so včeraj dejali predsednik Silvio Albanese, tajnik Luca Rodaro ter že omenjeni Malago, Ferronatova in Rodizzeva, je namen združenja širiti kulturo nekonflikt-ne ločitve, zato da bi spodbujali, branili in
Pri združenju Gesif si prizadevajo zagotoviti otrokom pravico do obeh staršev
fotodamj@n
podpirali pravico vsakega otroka do obeh staršev. Z združenjem sodelujejo odvetniki, psihologi in družinski posredovalci, ki nudijo svojo pomoč staršem in sodelujejo v okviru skupin za samopomoč, kjer ne nudijo samo nasvetov, ampak tudi informacije ter si starši izmenjujejo izkušnje, se srečujejo in si med seboj pomagajo pri izhodu iz osamljenosti, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, kjer so napovedali tudi javno srečanje, ki bo potekalo januarja, posvečeno pa bo obravnavanju učinka, ki ga na mladoletne otroke ima konfliktno ločevanje staršev. (iž)
Občina Trst: razpis za 254 uslužbencev
Občina Trst je objavila razpis, namenjen 254 občinskim uslužbencem s pogodbo za določen čas, za njihovo vključitev v stalež na področju vzgoje in izobraževanja. Gre za 24 mest za postrežnike (20 s polnim delovnim urnikom, od katerih eno za oddelke s slovenskim učnim jezikom, ter 4 z 18 urami tedensko), dalje za 41 mest za sodelavce (35 s polnim delovnim urnikom, od katerih eno za slovenske oddelke, in 6 z 18 urami tedensko), 52 mest za vzgojitelje v vrtcih (od teh 2 za oddelke za otroke s posebnimi potrebami), 43 mest za vzgojitelje v rekreacijskih središčih oz. v oddelkih za integrirano izobraževalno ponudbo ter za 94 mest za vzgojitelje v otroških jaslih (37 s polnim delovnim urnikom, od katerih 3 v slovenskem oddelku, 2 s 24 urami tedensko ter 55 z 18 urami tedensko, od katerih eno v slovenskem oddelku). Prošnje je treba predložiti do 15. decembra, besedilo razpisa in obrazci so na voljo tudi na spletni strani občinske uprave www.comune.trie-ste.it ter v uradu za natečaje (telefon 040-6754919/4312/8035/4757), kjer bo mogoče dobiti tudi informacije.
Spurg: zimski razpis
Občina Trst je objavila zimski razpis za predložitev izvenšolskih vzgojnih projektov staršev v okviru projekta Spazi urbani in gioco (Spurg). Prošnje je treba predložiti do 5. decembra v pisarni odborništva za šolstvo v Ul. Teatro Romano 7/A v pritličju, besedilo razpisa pa je na voljo na spletni strani www.retecivica.trie-ste.it/spurg/default_1.asp.
Včeraj danes
M Izleti
Danes, SOBOTA, 15. novembra 2014
POLDE
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ob 16.35 - Dolžina dneva 9.31 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.08.
Jutri, NEDELJA, 16. novembra 2014
JERICA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,3 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, veter 12 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C.
SI Šolske vesti
DIZ J. STEFANA sporoča, da v torek, 18. novembra, od 18.30 do 19.30 bodo na šoli potekale individualne govorilne ure staršev s posameznimi profesorji. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi na letošnjo prvo Pikijevo ustvarjalnico v torek, 18. novembra, ob 16.00 v knjižnici Karla Široka. Knjigo avtorice Ide Mlakar »Kako sta Bi-bi in Gusti preganjala žalost« nam bo prebrala Kresnica Kovačič. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2014/15 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Prošnje, opremljene z ustrezno dokumentacijo, je treba predložiti do 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102, tel. 040-2017375.
TFSSTULEDI
v
Sgez tri gore, čez tri dole...
(Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin) Občinsko gledališče France Prešeren v Boljuncu
v soboto, 15. novembra ob 20.30	j v nedeljo, 16. novembra ob 17. uri
pevski zborovski večer	plesni io glasbeni popoldan
Sodelujejo: Ženska pevska skupina STU LEDI
Trst
Mešani pevski zbor FRANVENTURINI
Domjo
Ženska vokalna skupina VINIKA goriška Brda Moški pevski zbor AMICI DELLA M0NTAGNA
Sodelujejo: Folklorna skupina GRADINA Ilirska Bistrica Folklorna skupina KLAS Horjul (Vrhnika) Glasbeni Ansambel ANO UR C0 AL1 PEJ DVEJ - Trst Folklorna skupina ŽIVANIT - Benečija Folklorna skupina STU LEDI - Trst
Origgio (Várese)
V sodelovanju z Zvezo Slovenskih Kulturnih Društev
^ftjudno vabljeni.
CI3 Lekarne
SPDT prireja v nedeljo, 16. novembra, jesenski pohod skozi geološki čas. Zbirališče ob 8.45 v Gropadi na cesti, ki vodi do nekdanjega mejnega prehoda. Tri urnemu pohodu bo sledil ogled razstave »Pozabljeni rudniki« v Didaktičnem centru gozdne uprave v Bazovici. V primeru slabega vremena je predviden le ogled Didaktičnega centra in razstave. Za prečkanje državne meje morajo udeleženci obvezno imeti pri sebi veljavno osebno izkaznico.
V SKLOPU GORIŠKEGA FESTIVALA E'STORIA bo zgodovinski avtobus eStoriabus odpotoval na dvodnevni izlet z naslovom »Soška fronta«, v odkrivanje krajev prve svetovne vojne na Goriškem in Kobaridu v soboto, 22. in nedeljo, 23. novembra. Od 15. do 17. decembra, bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom. Info in prijave na tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it (od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro).
OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinšči-ce, prireja v nedeljo, 23. novembra, zadnji brezplačni vodeni izlet jesenskega ciklusa doline Glinščice »Na daljnem vzhodu: v odkrivanju Goli-ča«. Izlet traja približno 3 ure namenjen odraslim in družinam (otroci od 8. leta dalje). Štart ob 10. uri iz Gro-čane. Za info in prijave izletov tel. 3669571118 (ponedeljek - petek 14.0017.00), info@riservavalrosandra-glin-scica.it.
KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet v Treviso v ponedeljek, 8. decembra, z vodenim ogledom razstave »Japonska od samurajev do animejev« in popoldanskim sprehajanjem med božičnimi stojnicami in po praznično okrašenem mestu. Info in vpisovanje na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Od ponedeljka, 10., do sobote, 15. novembra 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica -040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Venezia 2 - 040 308248.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
U Kino
"Vstop prost.
NAZIONALE - Dvorana i: 1S30, 2130 »Interstellar«; iS.iS, i7.00, iS.S0, 20.40, 22.20 »La scuola più bella del mondo«; Dvorana 2: iS.iS, 16.S0, iS.S0, 20.iS »Il mio amico Nanuk«; iS.S0, i7.40, i9.S0, 22.i0 »Night-crawler - Lo sciacallo«; Dvorana S: iS.40, 20.20, 22.00 »Andiamo a quel paese«; Dvorana 4: i7.00, 22.00 »Confusi e felici«; iS.iS, i6.S0 »Do-raemon«; 1S.20 »Un fantasma per amico«.
SUPER - i6.S0 »Dracula Untold«; 1S30 »'me Judge«; 21.00 »La spia«.
THE SPACE CINEMA - 14.4S, 16.S0, iS.0S, 2i.2S »Interstellar«; iS.S0, 17.4S, 20.00, 22.10 »La scuola più bella del mondo«; iS.i0, i7.i0, 19.10, 21.10 »Il mio amico Nanuk«; i4.40, i7.i0, i9.40, 22.i0 »Night-crawler - Lo sciacallo«; 20.0S, 22.i0 »Clown - Nessun bambino è al si-curo«; iS.S0, i7.SS, i9.4S, 2i.S0 »Andiamo a quel paese«; i6.00, iS.0S »Doraemon«; 20.i0, 22.i0 »Dracula Untold«; 14.S0 »Un fantasma per amico«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: i7.20, 20.S0 »Interstellar«; iS.40 »Un fantasma per amico«; Dvorana 2: i6.00, iS.00, 20.iS, 22.iS »An-diamo a quel paese«; Dvorana S: 1S30, 1730, 20.10, 22.10 »La scuo-la più bella del mondo«; Dvorana 4: iS.iS, 20.i0, 22.i0 »Tre tocchi«; 16.40 »Doraemon«; Dvorana S: iS.4S, i7.iS, 20.00, 2i.S0 »Torne-ranno i prati«.
^ Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 23. novembra.
Tel. 040-229439
AMBASCIATORI - 16.30, 20.30 »Interstellar«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La foresta di ghiaccio«.
CINEMA DEI FABBRI - 19.00, 21.00 »Terra di Maria«.
FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il sale della terra«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.40, 21.30 »Il giovane favoloso«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »Torneranno i prati«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.10 »Words and Pictures«; 18.15, 22.10 »Tre cuori«.
KOPER - PLANET TUŠ - 21.00 »Bes«; 16.00, 18.20, 20.30, 22.40 »Butec in butec DA«; 19.00 »Labirint«; 18.00, 20.20 »Medzvezdje«; 17.00 »Na koncu mavrice«; 21.15 »Ouija«; 18.15, 21.10 »Skoraj policaja«; 20.35, 22.30 »Spomenik Majklu Džeksonu«; 15.00, 19.10 »Vloga za Emo«; 14.00, 14.45, 16.40, 18.40 »Čebelica Maja«; 14.20, 16.10 »Čebelica Maja 3D«; 14.15, 16.10 »Škatlarji«; 15.15, 17.10 »Škat-larji 3D«.
KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah.
Tel.: 040-229253
KMETIJA DEBELIS je na Kolon-kovcu odprla agriturizem do 16.11.2014.
Tel. 347-3648603 - zaprto ob sredah
VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH v Volčjem Gradu bo za Martinovo odprt danes in jutri.
HI Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v
Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Repnu. Tel. št. 040-327135.
/
TRST
Nedelja, 16. novembra 2014
7
H Čestitke
75 danes jih slavi, SERGIO FER-LUGApa še dobro se drži, nazdravijo mu prijatelji vsi.
□ Obvestila
DELAVNICA KUHANJA z dobro poznavalko kraške kuhinje Vesno Gu-štin, avtorico knjige »Je več dnevou ku klobas«. Tečaj bo potekal v Trstu, Ul. Androna del Pane 7, danes, 15., in v soboto, 22. novembra. Info in prijave na tel. št. 040-2460879 ali 3922109031.
DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - Trst prireja začetniški čebelarski tečaj, ki se bo odvijal na društvenem sedežu na Padričah. Pričel se bo v torek, 18. novembra, ob 20.00 in se bo odvijal do poletja (zajeta celoletna čebelarska sezona). Predviden je teoretični del ter praktični del v društvenem čebelnjaku in ogledi čebelnjakov nekaterih naših članov. Vpiše se lahko vsakdo, ki bi rad spoznal čebele ali se s čebelarstvom tudi resno ukvarjal. Zainteresirani naj se vpišejo do danes, 15. novembra. Informacije na tel. št. 0039-3383881424. (Danijel).
JUS MEDJAVAS sprejema prošnje za sečnjo drvi do danes, 15. novembra. Obrazce za prošnjo dobite v vaški gostilni ali v osmici.
KROG PRIJATELJEV BRUNA GROE-NINGA vabi na predavanje z naslovom »Pomoči in izcelitve po duhovni poti, s pomočjo učenja Bruna Groe-ninga - medicinsko dokazljivo« danes, 15. novembra, ob 16. uri v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. Predavala bo dr. med. Miljenka Blaževič iz Hrvaške, s prevodom v slovenščino in italijanščino. Info na tel. 0038640216756.
SK DEVIN prireja Smučarski sejem v prostorih Coop GranDuino v Devinu. Sejem: danes, 15., in 16. novembra, 10.00-19.30. Prevzem opreme: 17. in 18. novembra, 10.00-19.30.
SKD SKALA iz Gropade sporoča, da bo danes, 15. novembra, od 14. do 20. ure seminar vokalne tehnike v zboru. Predaval bo prof. Robert Feguš. V nedeljo, 16. novembra, ob 19.00 bo koncert MePZ Skala/Slovan, MIVS Ana-Krousis in ansambla Les 7 notas del cha-cha. Vabljeni.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi v nedeljo, 16. novembra, ob 16. uri v Mladinski dom na srečanje z misijonarjem g. Bajcem. Misijonar nam bo prikazal svoje dolgoletno delovanje na Slonokoščeni obali.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in zadruga La Quercia obveščajo, da bo ludo-teka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Info na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure.
SKD VALENTIN VODNIK IN MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabita na tradicionalno Martinovanje, v nedeljo, 16. novembra, ob 17.00 v društvenih prostorih. Nastopajo MoPZ V. Vodnik in Mali kitaristi iz Brega.
CENTER ZA LAŽJE UČENJE IN ŽIVLJENJE SEŽANA - vabi na dan odprtih vrat s predstavitvijo brezplačnih delavnic za učence in praznovanje 1. rojstnega dne, ki bo v četrtek, 20. novembra, popoldan v Sežani, Partizanska c. 37/a. Pod vodstvom ino-vatorke novih učnih metod Mojce Stojkovič. Za delavnice od 14.30 do 17.30 so obvezne prijave do 17. novembra na info@lazjeucenje.si ali tel. 00386-31314641.
DSI vabi v ponedeljek, 17. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na okroglo mizo z naslovom »Skok iz slovenske medijske predvidljivosti«. Sodelovali bodo zgodovinar Renato Podberšič ml, časnikar Tino Mamic in moderator Jani Drnovšek. Začetek ob 20.30.
KROŽEK KRUT IN SKD VIGRED pristopata k solidarnostni akciji »Poda-rimo.si« in zbirata oblačila, obutev (za otroke in odrasle), šolske potrebščine, igrače, posteljnino, itd... za Zvezo prijateljev mladine Slovenije še v ponedeljek, 17. novembra, od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju po domeni na tel. 380-3584580. Manjše količine blaga se lahko odda tudi na društvenem sedežu Kruta, Ul. Cicerone.
KRU.T IN SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabita na predavanje »Kraško rastlinstvo in danosti, ki ga pogojujejo« s prof. Marinko Pertot, v ponedeljek, 17. novembra, ob 18. uri na sedežu Kru.ta v Ul. Cicerone 8, II. nad. Prijave in dodatne info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi svoje člane na redni občni zbor v ponedeljek, 17. novembra, v prvem sklicu ob 20.00 in v drugem ob 20.30 v društveni prireditveni dvorani.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S. Francesco 20/II).
MATEMATIKA JE NEIZČRPNA, zato matematični krožek nadaljuje z delom. Vabljeni vsi dosedanji zvesti člani in novinci, saj za naš konjiček ni potrebno predznanje. Zelo dobrodošli tudi strokovnjaki, ti bi občutno dvignili raven naših srečanj. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17.00 v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3.
TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bo na sedežu na Padričah v torek, 18. novembra, ob 20.45 redna pevska vaja. V petek, 21. novembra, ob 20.45 seja odbora.
ŠIVANJE NOŠ V BOLJUNCU pri SKD
F. Prešeren bo vsak torek od 17. do 19. ure v društveni sobi občinskega gledališča F. Prešeren. Prvo srečanje bo v torek, 18. novembra, ob 17. uri.
DAVČNI URAD OBČINE REPENTA-BOR sporoča, da bo na razpolago občanom za izračun davkov TASI in IMU (rok zapadlosti 16. decembra) vsako sredo od srede, 19. novembra dalje od 9.30 do 17.00. S seboj prinesite kopije plačil predujmov in katastrske izvlečke. Za izračun lahko uporabite program na www.monrupino-repentabor.it. Dodatne info in pojasnila na tel. 040-327122, 040-327335.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA sklicuje v četrtek, 20. novembra, srečanje za vse člane in tiste, ki bi želeli postati člani. Po predavanju ob 18.30, bo sestanek, kateremu bo sledila družabna večerja. Info in prijava: 320-7431637 ali center.har-monija@gmail.com.
ZALOŽBA MLADIKA, ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN KRUT prirejajo v petek, 28. novembra, obisk 30. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00 in z Op-čin izpred Finžgarjevega doma ob 9.15. Povratek v Trst okrog 17.00. Prijave sprejema založba Mladika, Ul. Donizetti 3, tel. 040-3480818, redak-cija@mladika.com. Prijava je možna do srede, 20. novembra.
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD S. TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko leto 2014/2015. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge sprejemamo do 21. novembra, na sedežu sklada (Ul. Gin-nastica 72) ali na tajnistvo@sklad-toncic.org. Podrobnejši pogoji razpisa so objavljeni na spletni strani sklada: www.skladtoncic.org.
ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu »Schioppettino di Prepotto«. Po-kušnjo bomo izpeljali v torek, 25. novembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in prijave na tel. 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
PRAVLJIČNA GOSTJA - Oddelek za mlade bralce NŠK bo obiskala gostja, prevajalka in babica Irena Lampe, ki bo v četrtek, 27. novembra, ob 17.00 podala v prostorih Narodnega doma, Ul. Filzi 14, pravljico malim obiskovalcem knjižnice. Toplo vabljeni!
JUS OPČINE obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek, do najkasneje 28. novembra, na upravnem sedežu, Prose-ška ulica 71.
30-LETNIKI POZOR!! Vabljeni na večerjo v gostilno v Bazovici, ki bo v soboto, 29. novembra ob 20. uri. Potrdite vašo prisotnost odgovornim.
45-LETNIKI (1969) od Milj do Štivana, se bomo srečali v soboto, 13. decembra, ob 20.00 v Križu. Za prijave pokličite najkasneje do nedelje, 30. novembra, na tel. 333-6170026 (Patri-zia), 346-2197404 (Ivo) in 3356008774 (Pavel).
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si odprta prijavnica za Primorsko poje 2015. Rok prijave zapade 30. novembra.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 30. novembra, na obisk Knjižnega sejma s prevozom in ogled predstave »ArT-Sprehod - z besedo in glasbo po sledeh Slovencev v Trstu«, ki bo ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Odhod s Trga Oberdan ob 10.00. Prijave na tel. 040-635626, od ponedeljka do petka 9.00-13.00.
SOCIALNA SLUŽBA Socialnega Okraja 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) obvešča, da je mogoče oddati vlogo (do 1. decembra) za subvencijo za znižanje mesečnin otroških jasli in ostalih storitev za najmlajše v šolskem letu 2013/2014. Obrazci so na razpolago na spletnih straneh občin Socialnega Okraja in na sedežu Socialne službe Okraja 1.1, v Naselju Sv. Mavra 124 - Sesljan. Info: Socialna služba - Naselje Sv. Mavra 124 (Se-sljan): petek od 8.30 do 10.30. Tel. 040-2017387.
'.l Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb ali kot pomočnica pri hišnih opravilih. Tel.: 3497112722.
40-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040200882, 328-1740877.
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica v dopoldanskih urah ali pri negi starejših oseb 24 ur dnevno. Tel. št.: 00386-40637800.
PRODAM 2 soda inox po 400l vsak, 2 kadi po 500l, kad za pretok, stroj za mletje, stroj za prešanje. Cena po dogovoru. Tel. št. 333-1597015.
PRODAM 4 zimske gume znamke kumho, velikosti 135/80 R13 (rabljene 3.000 km). Tel. št.: 040-824528.
PRODAM avto toyota rav 4D sol, letnik 2004, plave metalizirane barve, 3 vrata, servisiran. Cena po dogovoru. Tel. št.: 320-1614713.
PRODAM mercedes CLK kompressor v zelo dobrem stanju. Ugodna cena. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM plug obračalnik »ročni« znamke biagioli. Tel. št.: 338-1082653.
PRODAM zazidljivo zemljišče pri Domju 1300 kv. m. Tel. št.: 040280595.
V PREBENEGU imamo še enega psička majhne rasti. Ljubimci naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821.
VRTEC NA KRASU išče v dar dva traktorja na nožni pogon za igro na vrtu, v odličnem stanju. Tel. št.: 3286238108.
www.primorski.eu]
H Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE Skupina Fortunato Pavisi, prireja na sedežu v Trstu, Ul. Mazzini 30, drugi del srečanja: »Od osebne tričlenkovitosti, k socialni tričlenkovitosti« danes, 15. novembra, ob 17.30. Predava prof. Michele Codogno.
ŽUPNIJA SV. MARTINA na Proseku, v sklopu praznovanj farnega zavetnika, vabi danes, 15. novembra, ob 19.30 na zborovski koncert MPZ Vesela Pomlad in MKZ Stane Malič z Opčin.
»ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE...« -Mednarodno srečanje ljudskih pevskih in plesnih skupin, v sodelovanju z ZSKD, v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Danes, 15. novembra, ob 20.30 pevski zborovski večer: ŽPS Stu Ledi - Trst, MePZ Fran Venturini - Domjo, ZVS Vinika - goriška Brda, MoPZ Amici della montagna - Origgio (Varese); v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri plesni in glasbeni popoldan: Folklorna skupina Gradina - Ilirska Bistrica; Folklorna skupina Klas - Horjul (Vrhnika), Glasbeni ansambel Ano ur'co al' pej dvej - Trst, Folklorna skupina Zi-vanit - Benečija, Folklorna skupina Stu Ledi - Trst.
SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju, ob koncih tedna, do 23. novembra na ogled razstave »Pijača med prvo svetovno vojno«. Urnik: danes, 15. in 22. novembra, 16.00-19.00; v petek, 21. novembra, 16.00-19.00; 16. in 23. novembra, 9.30-12.00 ter 15.00-19.00. Zamisel-material: Bruno Santini in Marco Perrino.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 16. novembra, na sporedu predstava Čarobno ogledalo v izvedbi Slovenskega odra iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri in druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27.
L' ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL predstavljata gledališko predstavo, s skupino Il Gabbiano, v tržaškem narečju »Forsi che si... forsi che no« v nedeljo, 16. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku.
SKD TABOR - Prosvetni dom, Opči-ne prireja v nedeljo, 16. novembra, ob 18.00 Openska glasbena srečanja z MoPZ Srečko Kosovel in orkestrom Nova - dirigent Matjaž Šček. Vabljeni.
ŠC MELANIE KLEIN vabi na predavanje »Hujšanje brez diete z metodo F. Simoni«. Pričakujemo Vas v sredo, 19. novembra, ob 20. uri na Opčinah, Ul. della Vena 8/1. Število mest je omejeno. Za prijave: info@melanie-klein.org, 345-7733569.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na izjemen dogodek, ob odprtju sezone in začetku ciklusa predavanj, in sicer na ogled monokomedije »Vera levega razbojnika« z zabavno in obenem razmišljujočo vsebino. Avtor in izvajalec je znani in priljubljeni igralec Gregor Čušin. Vabljeni vsi v Fin-žgarjev dom v četrtek, 20. novembra, ob 20.00.
KLUB PRIJATELJSTVA ter Vincenci-jeva Konferenca vabita na srečanje ob 70-letnici mučeniške smrti p. Placida Corteseja. Ivo Jevnikar bo vodil spominski poklon patru s sodelovanjem prof. Marije Cenda, ki bo predstavila knjigo o p. Corteseju, avtorice Elene Blancato, ki bo tudi sama spregovorila, in predvajanjem dokumentarca o njegovem liku in zgodbi, v četrtek, 20. novembra, ob 16. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nad.
SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 iz Boljunca vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20.30 v društveni bar n' G'rice, na predstavitev digitaliziranega društvenega arhiva, koledarja za leto 2015 z umetniškimi deli Stanota Zerjala ter na otvoritev razstave nekaterih njegovih slik.
SDD JAKA ŠTOKA vabi na predstavitev pesniške zbirke Katarine Jeretin Ferluga »Narisala sem pesem zate«, ki bo v petek, 21. novembra, ob 20. uri
v Pahorjevi knjižnici v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Ob prisotnosti avtorice bo o njej spregovorila Majda Cibic, na ogled pa bo tudi razstava avtoričinih slik.
NIT TRADICIJE: predstavitev zbirke arhivskih posnetkov Stanota Zerjala in brochure »Kultura, bogastvo skupnosti«, avtorjev M. Pahorja in B. Zerjala v soboto, 22. novembra, ob 20.30 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Pobuda društva SKD F. Prešeren, izpeljana s podporo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom občine Dolina.
V UMETNIŠKEM IN KULTURNEM CENTRU SKERK, Trnovca 15, je na ogled do 26. novembra velika razstava o zgodovini in delih arh. Maksa Fa-bianija z 250 velikimi reprodukcijami slik in dokumentov. Na voljo brezplačni bogat katalog. Urnik: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 17.30. Vodeni ogledi ob sobotah ob 15.00 in ob nedeljah ob 11.30.
MATJAŽ HMELJAK razstavlja svoje grafike »Fragmenti« dela od leta 1996 do 2014 v kavarni Stella Polare v Trstu do 8. decembra.
Prispevki
V	spomin na drago Anico Skamperle daruje Slava Skabar 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor s Proseka.
Ob priliki skupnega srečanja darujejo petdesetletniki iz Trebč i00,00 evrov za Ljudski dom - Trebče.
Namesto cvetja na grob gospe Milke Štoka daruje Anita Metelko 2S,00 evrov za ŽePZ Prosek-Kontovel.
Ob i00-letnici rojstva drage mame Vide Slokar daruje hči Joži S0,00 evrov za Rojanski Marijin dom.
V	spomin na najino drago mamo Silvano Prašelj vd. Starec darujeva Magda in Walter i00,00 evrov za Slovensko kulturno društvo Barkovlje in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Ob 39. obletnici smrti nepozabnega Igorja Grudna daruje žena Janka in družina i00,00 evrov za KD Škam-perle in 100,00 evrov za Športno združenje Bor.
V	spomin na Elso Praselj daruje Ida Kocjančič 2S,00 evrov za Sklad Luc-hetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in 2S,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Elso Praselj daruje Daniela Luin z družino 2S,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin in 2S,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na dragega Renata Kralja daruje družina Rudež 100,00 evrov za Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič.
¿Pogteßfw podjetje
a
OPfdft^KI hI M Ithil
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
8
Nedelja, 16. novembra 2014
TRST
/
devin - Predstavili drugo izdajo prvega romana Alojza Rebule
Devinski sholar po 60 letih v novi izdaji
Delo izdala založba ART - Večer pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina
V letih 1953 in 1954 je dijaška revija Literarne vaje v nadaljevanjih objavljala prvi roman takrat mladega profesorja, kasneje pa uveljavljenega pisatelja in esejista Alojza Rebule ter ga tudi izdala v obliki manjše, svet-lomodre knjižice v 300 izvodih. Tisti redki, ki knjigo še hranijo doma, jo seveda dobro poznajo in so jo verjetno takrat, pa tudi še v kasnejših letih radi vzeli v roke. Vsem ostalim je bila skoraj nedosegljiva in je - zanimivo -večkrat niso upoštevali niti literarni kritiki.
Tudi Alenka Rebula in njen soprog Igor Tuta imata to knjigo doma in sta se večkrat spraševala, če je ne bi morda kazalo ponovno izdati. Ob pisateljevi 90-letnici in ob 60-letnici prvega izida se je pojavila konkretna možnost uresničitve te zamisli in danes je knjiga, v podobni svetlomodri obleki z izvirnimi Hlavatijevimi ilustracijami, pred nami. Minuli četrtek so jo prvič uradno predstavili, in to ravno v kraju, kjer se dogaja večji del zgodbe romana, se pravi v Devinu.
Večer sta priredili Občina Devin Nabrežina in založba ART in ga je po glasbeni točki, nastopu dveh mladih Devinčank, kitaristk Petre Pahor in Mire Tavčar, uvedla odbornica za kulturo Marija Brecelj. Alenka Rebula Tuta je spregovorila o tem, kako je prišlo do ponovnega izida knjige, in poudarila, da ne gre za ponatis, ampak za drugo izdajo, ki jo bogatijo uvod-
na beseda Miroslava Košute pod naslovom »Luč in smisel«, krajši esej Tatjane Rojc »V znamenju življenja: sholar in njegova usoda« in spremni zapis uredništva. Poleg tega so objavljene tudi nekatere ocene iz časa ob prvem izidu romana izpod peresa Martina Jevnikarja, ki ima posebno zaslugo, da je to delo sploh zagledalo luč sveta, saj je bil takratni urednik Literarnih vaj, pa še Franca Jeze in Lina Legiše. Govornica je izpostavila tudi nekatere okoliščine, v katerih je delo prvič izšlo, ko časi za slovensko narodno skupnost na Primorskem niso bili lahki, pa še pisateljevo avtobiografsko noto, ki jo lahko razberemo v protagonistu romana.
Tatjana Rojc je v svojem daljšem posegu analizirala motive, ki so značilni za ta roman, in spregovorila o pisateljevi etični drži tudi v zvestobi jeziku in okolju, ki se kaže v tem in v naslednjih Rebulovih delih.
Dva odlomka iz romana je prebral in ju tudi komentiral Igor Tuta, ki je še izpostavil dejstvo, da je verjetno Devinski sholar prvo slovensko literarno delo, v katerem je opisan obred ustoličevanja koroških vojvod. Večer se je zaključil s Pesmijo slovesa v izvedbi mladih kitaristk, in z zdra-vico pisatelju Alojzu Rebuli ob novici, da mu bo v ponedeljek slovenski predsednik Borut Pahor vročil visoko slovensko državno priznanje, zlati red za zasluge.
Delo sta predstavili prof. Tatjana Rojc in prof. Alenka Rebula Tuta
fotodamj@n
Dominik Fras razstavlja
■ ••• • •
v galeriji mini mu
Danes ob 18. uri bodo v galeriji mini mu v Ul. Weiss 15 v parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu odprli razstavo fotografij Dominika Frasa. Fotografa bo predstavil ravnatelj Galerije Murska Sobota dr. Robert Inhof. Razstavo je pod okriljem Pokrajine Trst organiziralo združenje Juliet v sodelovanju s kritičarko Elisabet-to Bacci. Udeleženci bodo nazdravili s penino Girardi spumanti in z vini kmetije Sandija Škerka.
slovenski klub - Predavanje
Dunja Fabjan razgrnila pogled na zvezdnate steze
Kam nas vodijo zvezdnate steze? O raziskovanju oddaljenega vesolja, je v četrtek v Gregorčičevi dvorani govorila Dunja Fabjan, raziskovalka in asistentka na fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani. Večer je organiziral Slovenski klub, ki si je tokrat »drznil« predstaviti svoji publiki znanstveno obarvano predavanje. Večer je uvedla Helena Pertot, ki je predstavila predavateljico, nakar je Dunja Fabjan začela spraševati: Kaj je v vesolju? Kje smo? Kako veliko je naše vesolje? Koliko so oddaljene zvezde od nas? Taka vprašanja rojijo po glavi vsem in so lahko predmet neskončne razprave, ki jo je Dunja Fabjan skrčila na eno uro in pol. Slušatelje je popeljala v svet oddaljenosti, preteklosti, znanosti in radovednosti.
»Vse je nastalo iz velikega poka, ki mu je sledilo obdobje teme, v katerem so nastajale zvezde in kasneje še galaksije, nakar so nastale še jate galaksij, naše osončje in še ostala osončja, ki jih danes odkrivamo ... Kar vemo o vesolju danes, je danes naše vesolje. Pred stoletji niso vedeli vsega, kar vemo, in je bilo vesolje drugačno.«
Letos se spominjamo 450. obletnice rojstva znanstvenika Galilea Galilei, ki je izumil daljnogled. Odkril je marsikaj, česar ni vedel in si ni mislil, da bi lahko odkril. Tako so znanstveniki iz leta v leto odkrivali nove poglede, pridobivali natančnejše podatke in prihajali do natančnejših meritev. Veliko vlogo so pri tem imele tudi ženske znanstvenice, kot je bila Henrietta Swan Leavitt, ki je prišla do pomembnih dognanj, da so lahko začeli odkrivati, koliko so objekti odda-
Dunja Fabjan
zskd
ljeni eden od drugega. Leta 1920 se je razvila velika debata o tem, kako veliko je naše vesolje: je veliko kakor naša galaksija ali še večje?
Prav v teh dneh veliko beremo o sondi Rosetti, ki je uspešno pristala na kometu. »Sonda se je morala med odpravo sama napolniti z energijo in se sama spet prižgati. Pri tem ji znanstvenik ni mogel pomagati. Če se ne bi prižgala, bi bila dvajsetletno delo in raziskovanje zaman.« Predavanje se je zaključilo, slušateljem pa odprlo vrsto vprašanj, ki spodbujajo k razmisleku o neskončnem vesolju, v katerem lebdimo, o zvezdah, ki jih opazujemo, in razdaljah, ki jim lahko verjamejo le znanstveniki. (bf)
„OM«^"
SEZONA 2014-2015
režiser Igor Pison
Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK in društvo Časa del lavoratore teatrale
Marko Sosič/ Carlo Tolazzi	'
TRST, MESTO V VOJN I
DANES, 15. november, ob 20.30 - red B
četrtek, 20. november, ob 20.30 - red T
petek, 21. november, ob 20.30 - reda A, F
sobota, 22. november, ob 20.30 - red B
nedelja, 23. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom)
petek, 28. november, ob 20.30 - red T
sobota, 29. november, ob 19.00 - red K
nedelja, 30. november, ob 16.00 - red C (z avtobusnim prevozom)
v Mali dvorani
potrditev in rezervacija sta obvezni
BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav • Tel. 060 2652616/ brezplačna številka 800216302	•
www.teaterssg.com	O
festival - Od prihodnje srede v kavarni-knjigarni Knulp v Trstu
Gore pod žarometi sedme umetnosti v nizu Alpi Giulie Cinema
Počastiti gore kot kraj športnih izzivov, preseganja človeških meja, pa zlasti z ovrednotenjem njihovega naravnega in kulturnega bogastva s pomočjo čara sedme umetnosti: festival Alpi Giulie Cinema bo v organizaciji združenja Monte analogo letos potekal v svoji petindvajseti izvedbi. Potek in vsebino bogatega niza dogodkov sta včeraj na tiskovni konferenci v kavar-ni-knjigarni Knulp predstavila predsednik združenja Sergio Serra in koordinator pobude Giuliano Gelci.
Pod naslovom Genti&Montagne bodo v prostorih kavarne Knulp brezplačno predvajali deset filmov iz različnih držav. Kot so povedali organizatorji, bo to med drugim enkratna priložnost, da spoznamo kraje, ki so nam v bistvu zemljepisno blizu, a vendar o njih ne vemo skoraj ničesar. Prvi večer bo stekel že v sredo, 19. t. m. Projekcije bodo na voljo bodisi ob 18. kot ob 20. uri. Omembe vredna je francoska trilogija Overdon, Overice, Oversand, posvečena umetnosti plezanja iz 80. let, ki so si jo pobudniki zamislili kot neke vrste poklon skoraj popolnoma izginuli analogni tehniki snemanja in fotografiranja. Dandanes namreč digitalna tehnika skoraj povsem prednjači, saj omogoča veliko prej nepredstavljivih možnosti. Naslednjo sredo, 26. t. m., bosta na svoj račun prišla črnogorski visokogorski svet s
Festival sta predstavila Sergio Serra in Giuliano Gelci
fotodamj@n
filmom Život je Vladimirja Peroviča in ruske širine s celovečercem The tundra book Alekseia Vakhrusheva. Ne gre pa zamuditi niti naslednjih filmskih srečanj, ki se bodo zvrstili še nadaljnji dve sredi. V ospredju bodo skriti naravni biseri Švice, zakotne grške vasi, pa tudi italijansko planinstvo s svojimi terapevtskimi učinki in še marsikaj.
V okviru pobude Alpi Giulie Cinema prirejajo že dvajseto leto zapored tudi natečaj La Scabiosa Trenta (t.j. alpska cvetlica, ki si jo je v svojih zapisih zamislil znameniti poznavalec
Alp Julius Kugy) namenjen režiserjem oz. avtorjem iz Furlanije Julijske krajine, Slovenije in Koroške in nagrado Hells Bells-Speleo Award, posvečen jamarstvu, podtalni realnosti jam.
Filmsko-gorske poslastice bodo nato romale tudi v Gorico in Spilim-bergo, tako da pomeni Alpi Giulie Cinema pravi dogodek naše dežele, hkrati pa presega njene meje. Na tiskovni konferenci sta Serra in Gelci dejala, da so v teku let zbrali več kot 500 filmov. Ti bodo kmalu dostopni širši javnosti. (vpa)
/
TRST
Nedelja, 16. novembra 2014
9
šempolaj in praprot - V priredbi SKD Vigred ter združenja staršev
Tudi letos se je odvijala človekoljubna baklada
Zbirali so prispevke za vzdrževanje hospica Via di Natale v Avianu
Prejšnji konec tedna sta SKD Vigred in združenje staršev COŠ S.Gruden in otroškega vrtca Šempolaj organizirala tradicionalno človekoljubno Baklado, na kateri sta zbirala prispevke za združenje Via di Natale. Združenje skrbi za vzdrževanje hospica Via di Natale, v katerem nudijo v 34 stanovanjih brezplačno gostoljubje sorodnikom bolnikov in bolnikom samim, ki se zdravijo v onkološkem centru v Avianu.
Pred začetkom pohoda so si udeleženci lahko ogledali v Štalci zanimivo in bogato razstavo »Pijača med prvo svetovno vojno«, ki je še na ogled ob koncih tedna do 23. novembra. Na startu so zaigrali člani godbenega društva Nabrežina, ki so s poskočno koračnico pričakali sprevod tudi pri vhodu v kulturno umetniški center Škerk
v Trnovci. Sprevod z raznobarvanimi lučkami, baklami, lanternami, itd ... je šel mimo Praprota, udeležencev je bilo kar precej, kljub kislemu jesenskemu vremenu.
V kulturnem programu so v prvem nadstropju galerije nastopili malčki OPS Vi-gred, ki jih vodita Serena Picco in Aljoša Saksida, ter moški pevski zbor Vesna pod taktirko Rada Miliča. Združenje staršev pa je nagradilo najlepše risbe, ki so jih na temo »Barve glasbe« narisali otroci in mladi. Risarskega natečaja so se udeležili malčki otroških vrtcev iz Gabrovca, Križa, Nabrežine, Devina in Šempolaja, učenci osnovnih šol iz Križa, Nabrežine, Devina, Zgonika in Šempolaja ter srednješolci, ki obiskujejo šolo Igo Gruden. Vse risbe (bilo jih je preko 300) so ob pobudi krasile in
Na bakladi so zaigrali člani godbenega društva Nabrežina
obarvale stene galerije. Večer se je zaključil na dvorišču Škerkove domačije ob spe-cialitetah, ki so jih pripravile članice društva in združenja staršev.
Pred časom sta SKD Vigred in združenje staršev izročili organizaciji Via di Natale tudi plastične zamaške, ki so jih pridno zbirali celo leto na šempolajski šoli, v vrtcu in v društvenih prostorih. To ni edina humanitarna pobuda, ki jo organizira SKD Vigred. Društvo je namreč v sodelovanju s Krutom pristopilo k akciji Po-darimo.si za Zvezo prijateljev mladine Slovenije. V ponedeljek, 17. t. m., med 16. in 18.uro bo v tem okviru lahko, kdor to želi, prinesel obleke, obutev, posteljnino, igrače ter drugi materjal v društvene prostore v Šempolaju.
mednarodna konferenca - Še danes
Jedrska energija v Italiji predmet za zgodovinarje
Jedrska energija v Italiji s pogledom na mednarodne odnose je tema tridnevne mednarodne konference, ki jo v teh dneh organizirajo Univerza v Trstu, družba Elettra ter rimski univerzi Sapienza in Roma Tre (ob podpori Občine Trst). »Izvedenci razmišljajo o tem, zakaj se je Italija svoj čas odrekla jedrski energiji in se odločila za nafto ter kaj se lahko od tega naučimo. Ugotovitve študije, ki jo pripravlja raziskovalna skupina zgodovinarjev, fizikov in inženkjev, bodo lahko uporabili pri odločanju o naši energetski prihodnosti,« je povedala Elisabetta Bini, raziskovalka tržaške univerze in ena pobudnic konference. Danes ob 9.30 bo zadnje srečanje v Ulici Tigor 22.
»Jedrska energija v Italiji je tema za zgodovinarje,« je prepričan inž. Giovanni Battista Zorzoli, častni predsednik državne koordinacije za obnovljive vire in energetsko učinkovitost. Zgodovinska analiza je koristna, »da ne bomo ponovili napak«. »Danes razpolagamo z dvakratno električno močjo glede na potrebe industrije, zahvaljujoč se napravam za
izkoriščanje sončne energije in podobni tehnologiji,« je zatrdil.
Zgodovinar Leopoldo Nuti z univerze Roma Tre se strinja, da Italija verjetno ne bo več proizvajala jedrske energije, raziskovalno delo pa se nadaljuje predvsem na teoretični ravni. Druga tema je vojaška jedrska tehnologija: v Italiji (tudi v Avianu) so še vedno ameriške atomske bombe. »V Evropi ima zveza Nato okrog 200 bomb. Ne vemo, koliko jih je na italijanskih tleh, ker to število ni zapisano v nobenem sporazumu. Vodilni pri zvezi Nato so si takrat pridržali pravico do premeščanja tega orožja v okviru držav članic.« Zgodovina proizvodnje jedrske energije v Italiji je polna prekinitev in ponovnih načrtov, močne reakcije po černobilski nesreči pa so temu sektorju zadale zadnji udarec. »V Italiji ni bilo neodvisne in dovolj močne jedrske agencije, vse je bilo podrejeno politiki. Struktura je bila krhka, zato je bil emo-tivni učinek Černobila v tej državi močnejši,« je še povedal Nuti. (af)
Na sliki: NEK Krško
psihoanaliza
V Revoltelli danes posvet Sklada Polojaz
V Muzeju Revoltella bo danes z začetkom ob 9. uri potekal celodnevni posvet z naslovom Integracija in razcep, na katerem bo sodelovalo okoli 85 udeležencev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne Gore, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Avstrije, Nizozemske, Nemčije in Italije. Posvet prireja Sklad Libero in Zora Polojaz v sodelovanju z Muzejem Revoltella ter pod pokroviteljstvom Italijanskega psihoanalitičnega združenja in Centra za psihoanalizo iz Veneta, glavni cilj pobude pa je opraviti prvi korak na poti do oblikovanja skupnega kulturnega prostora na področju psihoanalize, ki bi obsegal tako Italijo kot Balkan ter srednjo in vzhodno Evropo in kjer bi prihajalo do konkretnih delovnih srečanj, medsebojnega spoznavanja in izmenjave izkušenj.
Na današnjem posvetu, ki bo potekal v angleščini (na ekranu bo na voljo tudi italijanski prevod), bodo v dopoldanskem delu po uvodnih besedah predsednice Sklada Libero in Zora Polojaz Vlaste Polojaz in ravnateljice Muzeja Revoltella Marie Masau Dan govorili tržaški psihoanalitik Pavel Fonda, dalje tajnik Milanskega centra za psihoanalizo Giovanni Foresti in odhajajoči predsednik Nemškega psihoanalitičnega društva Chtistoph E. Walker, medtem ko bo popoldne steklo delo po skupinah.
izlet - Člani in prijatelji Kruta so tokrat potovali v Toskano
Firence in Pisa vsakokrat presenečata obiskovalce s svojim kulturnim bogastvom
Udeleženci tridnevnega izleta
Toskana velja za deželo, ki jo je obdobje renesanse globoko zaznamovalo in se upravičeno ponaša s celo vrsto najdragocenejših umetnin tistega časa. Krutovi izletniki, ki so se odločili za tridnevni izlet, so to vedeli, pa vendar jih je tolikšno bogastvo presenetilo. Na poti so se najprej zaustavili v središču Pise, kjer so se čudili nad lepoto svetovno znanega visečega stolpa in se ob njem tudi slikali. Ogledali so si nato notranjost mestne bazilike in krstilnice ter monumentalno pokopališče, ki omejuje osrednji mestni trg, upravičeno imenovan Trg Čudes. Še isti večer
je skupina prispela v Firence, se nastanila v hotelu in se napotila na večerjo v bližnjo restavracijo. Pot je vodila mimo najpomembnejših mestnih arhitekturnih umetnin: bazilike, Giottove-ga stolpa, krstilnice in medicejskega Palazzo vecchio, da so se izletniki z zamaknjenimi pogledi kar izgubljali med vso tisto lepoto. Naslednjega dne so z vodičko Rimo nadaljevali z ogledom palač, cerkva, trgov in kipov vse do Lungarna in Ponte vecchia. Zadnje dopoldne pa so preživeli v enem največjih muzejev na svetu, v Galeriji Uffizi, ki spada tudi med najstarejše muzeje v
Evropi, ki je bil osnovan po modernih kriterijih s sistematično urejenimi razstavnimi prostori in namenjen obisku širše publike.
Firence so poleg ostalega tudi mesto tržnic, razkošnih trgovin, zlatarn, starinarn in mnogih obrtniških delavnic z usnjenimi izdelki, pa tudi restavracij in gostiln, slaščičarn s pecivom in sladoledom. Vse to so tokrat izletniki le bežno doživeli in ugotovili, da je mesto kulturno izjemno bogato, a sila zahtevno, ki se ga nedvomno ne da osvojiti z enim samim obiskom, torej: Firence, nasvidenje!
pokrajina - Šolstvo
Peti informativni dan o izbiri višje srednje šole
V ponedeljek, 24. novembra, bo tržaška Pomorska postaja ob 15. uri že petič prizorišče tradicionalnega srečanja, ki ga pod geslom Jaz vem kaj več o tem Pokrajina Trst v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom za Furlanijo Julijsko krajino prireja z namenom, da se mladim, ki bodo v tekočem šolskem letu zaključili šolanje na nižji srednji šoli, nudi čim več informacij o možnostih nadaljnjega študija na višji srednji šoli oz. poklicnega izobraževanja. V okviru pobude, ki sta jo včeraj dopoldne na sedežu Pokrajine predstavili odbornici za šolstvo in politike mladih, Adele Pino in Roberta Tarlao, bodo tudi tokrat posamezne šole in zavodi za poklicno izobraževanje na svojih stojnicah predstavili izobraževalno ponudbo, učne smeri, dejavnosti in projekte, medtem ko bodo predstavniki pokrajinske uprave, Deželnega šolskega urada, Urada za slovenske šole in nekateri ravnatelji orisali pomen ozaveščanja mladih o pravilni izbiri višješolskega študija, da bi se izognili šolskemu osipu, ki je bil leta 2012 v FJK 13,3-odstoten.
Informacije o šolah bo vseboval tudi USB ključek, ki ga bodo delili sodelujočim dijakom, ki bodo letos deležni novosti, saj bo na voljo tudi svetovalna služba strokovnjakov, ki bodo nudili informacije tudi v slovenščini. Pokrajina Trst pa je dodatno okrepila spletni portal Šola zame, ki deluje na spletni strani www.pro-vincia.trieste.it in bo odslej na voljo v sedmih jezikih, saj sta se italijanščini, slovenščini, srbščini, angleščini in španščini pridružili še albanščina in romunščina.
10
Sobota, 15. novembra 2014
KULTURA
/
ssg in stalno gledališče fjk - Uspešno uresničen dvojezični projekt
Predstava o prvi vojni, ki govori srcu in razumu
Slovenskemu stalnemu gledališču in Stalnemu gledališču Furlanije Julijske krajine je povsem uspel ambiciozni projekt, da bi ob stoletnici prve svetovne vojne, v skupaj postavljeni predstavi v dveh jezikih, na besedili dveh po jeziku in slogu različnih avtorjev, prikazali, kako so tragedijo doživljali in jo v določenem smislu še vedno doživljajo ljudje v Trstu in na Krasu. Tu sta od davnega v tesnem stiku živeli in še vedno živita dve različni narodnosti, ki sta gojili različna pričakovanja in z različnim pogledom gledata na preteklost. Predstava Trst, mesto v vojni, ki je od sinoči na sporedu v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma, kjer bo ostala do nedelje, 30. novembra, medtem ko se bodo od 2. decembra do 22. decembra, zvrstile ponovitve v Bartolijevi dvorani Rossettijevega gledališča, gledalce prevzame tako s čustvene kot z razumske plati in se s sočutjem loteva bodisi takratne stvarnosti bodisi posledic, ki jih čutimo še danes, bodisi tiste prve velike vojne bodisi bistva katerekoli včerajšnje ali današnje vojne; poleg tega jasno pove nekaj stvari, ki marsikdaj gredo težko z jezika.
Zasluga za dobro, enovito predstavo, ki harmonično prepleta jezika in obe avtorski viziji, gre v veliki meri režiserju Igorju Pisonu in dramaturginji Evi Kraševec ter seveda igralcem in ostalim članom skupine, ki je predstavo oblikovala.
Začetno pobudo za projekt je dalo društvo Casa del Lavoratore Teatrale (Dom gledaliških delavcev), katerega člani so prepričani, da je letošnja stoletnica začetka prve svetovne vojne priložnost za njeno rekonstrukcijo brez slavilne retoričnosti. Predlogi dramskih besedil sta ustvarila na Tržaškem rojeni Marko Sosič in v videmski pokrajini rojeni Carlo Tolazzi. To-lazzi je v prizorih dramoleta Il pane dell'attesa (Kruh pričakovanja) oživil dogodke iz življenja tržaške družine: mlad Tržačan italijanske narodnosti je vpoklican v vojsko, doma pri svoji materi pusti nosečo ženo; tako on kot žena se morata znajti v težavnih situacijah, vojak v vojni na strani države, ki je ne čuti za svojo,
žena v mestu, kjer manjka vsega, celo kruha, in s taščo, s katero se ne razume.
Marko Sosič lirično prikazuje usode v vojno vpletenih ljudi, mladega vojaka in žensk, rekli bi lahko, da skozi njihove in skozi naše spomine. Režiser in dra-maturginja sta prizore iz besedil razdrobila na koščke, ki sta jih nato spet sestavila v mozaik, kot to dela avtor besedila, predstave ali filma, ki se svojega dela lahko loti s katerekoli točke, z začetka, s konca ali s sredine, in jih montira tako, da doseže hoteni učinek, zavedajoč se, da objektivnost in nevtralnost ne obstajata, da že izbira ena ali druge podobe pomeni odločitev za določeno pozicijo.
Avtorja - režiserja, ki ustvarja delo v spomin na male ljudi, ki jim je vojna spremenila usodo, in se ob tem zaveda, da bi bila le tišina, dolga tišina, pravi spoštljivi poklon, igra Primož Forte; ostali igralci so čla-
V predstavi nastopajo članice in člani SSG ter Doma gledaliških delavcev
fotodamj@n
ni skupine, ki se vživljajo v različne like: Nikla Petru-ška Panizon in Lara Komar sta Slovenki Irina in Agata, Maria Grazia Plos je Italijanka Olga in mati; Tadej Pišek je prvi moški, Slovenec, vojak v avstrijski vojski, Massimiliano Borghesi je drugi moški, Italijan, vojak v isti vojski; Adriano Giraldi je revež v Trstu, Mauri-zio Zacchigna je podjetnik, ki se mora znajti v mestu med vojno, Luisa Colacino je mlada vojakova žena z detetom, Francesco Zuffi je njen brat, katerega politično prepričanje je povsem nasprotno od moževega.
Režiser je dogajanje postavil za prosojni zastor iz dolgih res in pred njega; zastor je tudi ekran za evo-kativne video posnetke, ki jih je posnel skupaj s Tomažem Scarcio. Pod kostume se je podpisal Igor Pahor. Igor Pison si je zamislil tudi scenografijo ter izbral glasbo: melanholični Valse triste Jeana Sibeliusa in War irske pevske Sinead O'Connor. (bov)
književnost
V Milanu danes pogovor o Trstu, Pahorjevi Itaki
Itaka Borisa Pahorja - pogovor o Trstu je naslov večeru, ki bo danes potekal v milanskem gradu Sforzes-co. Tu bodo ob 19. uri gostili tržaškega pisatelja in literarno kritičarko Tatjano Rojc. Priložnost za pogovor, ki sodi v štiridnevni festival BookCity, je skorajšnji izid italijanskega prevoda romana Mesto v zalivu. Skoraj šestdeset let po izidu knjige, katere naslov je postal že skoraj vsakodnevni sinonim za Trst, bo namreč pri milanski založbi Bompiani izšel tudi italijanski prevod, pod katerega se podpisuje Marija Kacin. Knjiga naj bi izšla prihodnji teden, morda pa bo nekaj izvodov na voljo že danes.
Pogovor s pisateljem bo vodila Tatjana Rojc, osredotočen pa naj bi bil predvsem na Pahorjevo doživljanja Trsta, ki je, kot znano, med protagonisti večine njegovih romanov. Seveda tudi leta 1955 v Kopru izdanega Mesta v zalivu, v katerem je tržaški pisatelj opisal dogajanje okrog septembra 1943, ko se je po kapitulaciji Italije vrnil domov, se za las izognil nemški aretaciji in se pridružil ilegalnemu antifašističnemu gibanju. (pd)
nova gorica - Koncert v Kulturnem domu
Preplet sodobne
TOMIZZEV DUH
O
in renesančne glasbe Puoj jenu mouc!
Novembrski abonmajski koncert Kulturnega doma Nova Gorica je bil v znamenju saksofona. Saksofonski kvartet 4sa-xess je pripravil nekoliko drugačen koncertni program, kjer se je sodobna glasbena ustvarjalnost prepletala z baročno glasbo - s skladbami iz obdobja, ko saksofon še ni obstajal. Kot posebne goste je pri izvedbi tega zanimivega programa kvartet 4saxess, v sestavi Leva Pupisa, Oskarja Laz-nika, Primoža Fleischmana in Dejana Pre-šička medse povabil luksemburškega flavtista Carla Jansa ter dva domača glasbenika: flavtistko Lizo Hawlina Prešiček in čem-balista Tomaža Sevška.
Na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v sredini novembra že tradicionalno poteka festival Emona, na katerem predavajo in koncertirajo ugledni, mednarodno priznanimi domači in tuji glasbeniki. Tako je prišlo do sodelovanja med Carlom Jansom in kvartetom 4sa-xess. Z baročnim koncertom, s katerim so se predstavili na abonmajskem večeru v Novi Gorici, so nastopili tudi na festivalskem koncertu na ljubljanskem konser-vatoriju. Poslušalcem so glasbeniki želeli pokazati nekaj drugačnega, zato so se odločili za drzno potezo in v program izbrali baročne mojstrovine.
Carlo Jans, predstojnik katedre za flavto in dirigiranje na Konservatoriju v Luksemburgu, je videl v povabilu k izvedbi Koncerta v G-duru Domenica Cimaro-se in četrtega Brandenburškega Bachovega koncerta skupaj s štirimi saksofoni, flavtistko in čembalistom veliko profesionalnih izzivov, ki so mu vzbudili radovednost. »Na začetku sem bil nekoliko presenečen nad predlogom, da bi igral baročno glasbo sku-
paj s saksofonisti, vendar pa sem vedno pripravljen na nove pustolovščine in zato sem na sodelovanje pristal. Na koncertu se je izkazalo, da je bil predlog več kot odličen. Saksofonisti so se za izvedbo izjemno dobro pripravili, da so nazadnje zveneli "baročno" Vse so natančno naštudirali in čem-balist je imel odličen vpliv na vse nas. Skrbelo me je, da bi kvartet saksofonov preglasil flavto, ampak do tega ni prišlo.«
Ob Bachovem Italijanskem in Bran-denburškem koncertu ter Koncertu Do-menica Cimarose sta bili na sporedu tudi dve slovenski ljudski v priredbah Janeza Gregorca in Vida Pupisa. To sta skladbi, ki ju je zasedba pred leti posnela na de-bitantski zgoščenki posvečeni ljudski glasbi v priredbah za saksofon slovenskih skladateljev. 4saxess je vnovič pokazal, da je saksofon v tem času visoko vrednoteno in cenjeno glasbilo. Glasbeniki so pripravili prvovrstni dogodek, kjer se je v pravi meri bohotila prefinjenost baročne glasbe podane z občutkom in predanostjo komornemu muziciranju, ki so se mu posvetili vsi člani v enaki meri. 4saxess je v baročnih delih z vso odgovornostjo zavzel vlogo orkestra in s čembalistom dajal prostor flavtistoma, da sta prosto izrazila vso lepoto inventivnosti solistične igre. Vpletenost v skupinsko igro, v katero so glasbeniki s svojimi občutki vlagali osebne note interpretacije, je kot rezultat dajala edinstvenost in zvočno polnost.
4saxess je poskrbel za lahkoten zaključek večer in v dodatku smo saksofon občudovali v svoji pristni polnosti medeninastega zvoka s Charlestonom Igorja Lundra.
Metka Sulic
Milan Rakovac_
November in december sta meseca, ko je treba treba malce predahni-ti, tako so pravili naši stari, ki so si le pozimi lahko oddahnili od muke na zemlji ... Če se še niste odločili, kam bi se odpravili, pridite v Istro. Zakaj? Sedaj je čas ENOGASTRONOMIJE (jej, pij, kantaj in muči!). Kje? Tu je koledar: Dnevi tartufov, Livade, Buzet, Motovun, do konca novembra. Festival (!) polente v Poreču do 21. 11. Dnevi istrske mal-vazije od 5. do 8. 12. v Brtonigli. Dnevi jadranskih lignjev od 1. 12. do 6. 1. 2015 v Umagu, Bujah, Brtonigli ... Najbolj privlačni so Dnevi odprih vrat kmečkega turizma po celi Istri: Botra Marija, Dol, Dušani, Ferlin, Ondina, Klaj, Montižel, Stara štala, Pineta, Sia, Štefanic - za pičlih osemdeset kun (cca deset evrov) lahko vsako novembrsko nedeljo pri teh ponudnikih dobite kompleten menu s pijačo. Rezervacije sprejemajo na spletu: www.agroturizam.pri-javnica.com.hr ali www.azrri.hr. Lahko si privoščite recimo boškarinova rebr-ca na žaru, jagenjčka v kozici, bišteko v slivovem toču, klobase in ombolo, njo-ke in fuže z divjačinskem golažu, tera-nov sladoled.
Kaj je zdaj to - brezplačna reklama? Ej; (nekorektno) promoviram AZRRI (agencija za ruralni razvoj Istre): mi je pa žal, ker osebno ne bom mogel pokušati teh dobrot . Kaj mu je slabo, temu kolumnistu, poreče kdo od bralcev, pa kaj piše o banalnostih vsakda-
na? Ja. Siti in pijani od bede, skušamo vsaj kakšno minutko - živeti ...
E no, a! Pravijo mi, ao, mulo, kaj pa če bi malce ustavil konje? Kriza je, seveda je, fašistoni camisa bianca e ve-tura nera biemevu so tu. So, so. Ma je forši još to ča lipega na ten svitu istri-jansken, e dintorni? Ter si Istrijan, pak piši jeno malo ča je novega u Istri. OK. Blaženi mir po Istri, čo muoj. Ma ča če reci? A ma, a bo: istrski cesar Nino (Ja-kovčič) je v Bruxellesu, nova škvadra v Istri je pačifika, škveri imaju dela koliko češ, vina je, ulja je, intanto pax in do-mus Histriae. Odlično, pravim, kaj pa bomo s krizo? Lepo: KANTAJ I MUČI, ossia CANTA E TASI, ali PUOJ IN MOUČ! Od Martinovega pa do novega leta - fešte.
Šalo na stran. Istrska enogastro-nomija se je te dni resno predstavila Wine Festivalu v Meranu in na svetovnem gurmanskem kongresu v Alicanteju. Direktor županijske Turistične skupnosti Ivoševič: »Založba Touring Club Italiano ... je prvič v tem vodiču predstavila Istro na 16 straneh, z napovedjo na naslovnici in z natančnim opisom istrske turistične ponudbe ter zgodovine vinogradništva, 16 vinarjev pa je uvrščenih v prestižni katalog.« Ugledno nagrado Corona so prejeli Franc Arman za malvazijo 2009, Giorgio Clai za re-fošk 2007 in Benvenuti za momjanski muškat 2007. Trojica naših vinarjev Co-ronica, Veralda in Vivoda je prejela dru-
go nagrado Golden star, Istra pa se je uspešno predstavila tudi z avtohtonimi proizvodi: kozjim sirom Aleša Winklerja iz Stancije Kumparička pri Krnice, file-jem boškarina Agencije za ruralni razvoj Istre, istrskim pršutom iz Tinjana in ekstradeviškim oljem Družinskega gospodarstva Stojnič iz Tara.
Morda vas pot zanese v Barbaran: če bi radi slišali pristen zven Istre, lahko tam naslednji petek v okviru tradicionalnega srečanja ljudskih pevcev prisluhnete arhaičnemu načinu petja na »tanko« in na »debelo«, ki sega v čas pred temperirano glasbo (minogrede, ta način istrskega petja je uvrščen na Unes-covo listino nematerialne svetovne kulturne dediščine) in ga od Pirenejev tja do Hindukuša le še redko kje najdemo.
Zraven seveda lahko tudi zapoje-te: »Hojmo mi mala na samanj/na sa-manj/ cu ti ja kupit kolačic, kolačic«. Ko se boste napeli, najedli in napili, lahko skočite na knjižni sejem Sa(n)jam knjige v Pulju. 4. 12. bo dobro biti tam, saj bosta Vlado Kreslin in Livio Moro-sin družno zapela himno knjigi Dajte mi libar. Za majhen denar si kupite knjigo, srečate kakšnega pesnika iz mesa in krvi ... pa nazaj spet v oštarijo . Kjer malo - pomolčite. Cussi-culli smo remengo, alora almeno eno malo veselja.
Toliko za danes, ampak, brez skrbi, naslednjič spet o resnih zadevah. Perche qua ghe vol un ribalton, altroche s'cinche!
/
SVET
Sobota, 15. novembra 2014 1 1
brisbane - Danes in jutri avstralski vrh skupine G20
Na dnevnem redu ebola in rast gospodarstva
BRISBANE - Predsednika ZDA in Rusije, Barack Obama in Vladimir Putin, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ter vrsta drugih voditeljev, med drugim iz Kitajske, Indije, Brazilije in Južne Afrike, bo prihodnja dva dneva v avstralskem Brisbaneu na vrhu skupine G20 govorila o vrsti tem - od Ukrajine in ebo-le do rasti globalnega gospodarstva in dav-kov.Vrh G20 bo sicer sledil seriji srečanj svetovnih voditeljev v minulih dneh na vzhodni polobli - najprej so se zbrali na vrhu foruma Azijsko-tihomorskega gospodarskega sodelovanja (Apec) v Pekingu, nato pa še na vrhu Združenja držav Jugovzhodne Azije (Asean) v Mjanmaru.
Skupina G20 združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine: države članice ožje skupine G8 - ZDA, Kanada, Japonska, Rusija, Nemčija, Velika Britanija, Francija in Italija - ter Evropsko unijo, Mehiko, Brazilijo, Argentino, Južnoafriško republiko, Turčijo, Indijo, Kitajsko, Indonezijo, Južno Korejo, Savdsko Arabijo in Avstralijo.
Vrhunskih srečanj G20 se praviloma udeležujejo tudi najvišji predstavniki Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Združenih narodov. Skupini letos predseduje Avstralija, ki zato tudi gosti tokratni vrh. G20 obstaja že vse od leta 1999, a zares zaživela je desetletje kasneje, ko je svetovna gospodarska in finančna kriza razkrila nujnost širšega, globalnega usklajevanja in ukrepanja. Od takrat je prevzela primat od G8 in se uveljavila kot glavni forum za mednarodno gospodarsko usklajevanje.
Osnovni cilji G20 so ukrepi za krepitev svetovnega gospodarstva, nadzor finančnih trgov in reforma mednarodnih finančnih institucij. Tokrat naj bi voditelji podpisali strategijo, ki bo, kot zatrjujejo, v prihodnjih petih letih zagotovila dve odstotni točki višjo rast svetovnega BDP od predvidene ter prinesla dodatna dva bilijona dolarjev in milijone delovnih mest.
Človekoljubna organizacija Oxfam je vrh G20 poleg tega v četrtek pozvala k odločnejšemu ukrepanju proti davčnim utajam s strani multinacionalk, ki mili-jardne dobičke skrivajo v davčnih oazah, ter za ustavitev nevarne tekme med državami, katera bo bolj znižala davke za podjetja in privabila čim več kapitala. Kot so opozorili, za boj proti revščini ni dovolj le rast, ampak tudi delitev dobičkov. »Večja pogača prinese le malo, če si globalne elite zase jemljejo vse večje kose.«
Tako voditelje kot medije - v Brisbaneu pričakujejo okoli 2000 novinarjev - bo verjetno posebej zanimalo, kaj bo imel na to temo povedati novi predsednik Evropske komisije in dolgoletni premier Luk-semburga Juncker, potem ko se je nedavno znašel v središču davčne afere LuxLeaks.
G20 pa nikakor ni le gospodarski, ampak tudi političen forum - še posebej ko se tako kot tokrat sestajajo voditelji. Med osrednjimi temami vrha bo zagotovo tudi kriza v Ukrajini, ki ji ni videti konca oziroma se - ravno nasprotno -znova zaostruje.
Posebne pozornosti bo deležen ruski predsednik Putin, ki se letos ne druži ravno pogosto z zahodnimi kolegi. Med drugim so se voditelji najrazvitejših držav na svetu v znak protesta zaradi Ukrajine poleti po petnajstih letih prvič sestali brez ruskega predsednika - v sestavi G7 v Bruslju namesto v sestavi G8 v ruskem Soči-ju, kakor je bilo sprva načrtovano.
Potem ko sta se Obama in Putin ob robu vrhu Apeca v torek večkrat na kratko sestala in »izmenjala nekaj besed« o Iranu, Siriji in Ukrajini, ponovno srečanje voditeljev v Avstraliji sicer ni predvideno, so v četrtek sporočili iz Bele hiše. Je pa Mo-
skva že v naprej poskrbela za napete živce, saj je v mednarodne vode ob Avstraliji napotila štiri vojaške ladje, med drugim močno oboroženo križarko. Številni to dojemajo kot razkazovanje moči pred vrhom.
V gostiteljici Avstraliji je medtem posebej občutljiva tema julijsko strmogla-vljenje malezijskega letala nad vzhodom Ukrajine. Letalo naj bi po trditvah Zahoda in oblasti v Kijevu z rusko raketo sestrelili proruski separatisti, kar pa uporniki in Kremelj zanikajo. Med 298 ubitimi je bilo sicer največ nizozemskih državljanov, a tudi 38 Avstralcev.
Med temami vrha bo predvidoma še doslej najhujša epidemije ebole na zahodu Afrike, ki je po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije terjala že
več kot 5000 življenj, tudi zato, ker je bil globalni odziv na izbruh preveč medel in počasen. ZDA naj bi po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na vrhu pritisnile na IMF, da najbolj prizadetim Sierri Leone, Gvineji in Liberiji odpiše za sto milijonov dolarjev dolgov. Svetovna banka naj bi medtem po pisanju britanskega Financial Timesa terjala vzpostavitev novega mili-jardnega sklada za prihodnje pandemije, da bo odziv nanje boljši, kot je bil tokrat.
Gostitelj vrha, konservativni avstralski premier Tony Abbott je medtem deležen glasnih kritik s strani okoljevar-stvenikov, ker na dnevni red vrha ni uvrstil boja proti podnebnim spremembam. Obenem kaj drugega od nekoga, ki je odpravil davek na izpuste CO2, znižal davek
Skupina G20 združuje največja svetovna gospodarstva, ki skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega prebivalstva in tri četrtine svetovne trgovine.
ansa
na dobičke premogovnikov in drastično zmanjšal naložbe v obnovljive vire energije, niti niso pričakovali. Glede na to da se bliža podnebni vrh v Parizu, na katerem naj bi prihodnje leto dosegli globalni dogovor o zmanjšanju emisij po letu 2020, so ob tej odločitvi Abbotta sicer dvigali obrvi tudi v ZDA in EU.
Posebej po nedavnem dogovoru med ZDA in Kitajsko o novih ciljih na področju zmanjšanja izpustov toplo-grednih plinov - ZDA nameravajo do leta 2025 zmanjšati izpuste za med 26 in 28 odstotki glede na leto 2005, Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli leta 2030 - so se okrepili pozivi, naj Avstralija sledi zgledu in ukrepa tudi sama. (STA)
aman - Po pogovorih Johna Kerryja v jordanski prestolnici
Dostop do mošeje Al Aksa zagotovljen vsem Palestincem
AMAN / JERUZALEM - Ameriški zunanji minister John Kerry je v četrtek po pogovorih v Amanu povedal, da so se dogovorili o korakih za zmanjšanje izraelsko-palestinskih napetosti glede mošeje Al Aksa v Jeruzalemu. Prvič po več mesecih so nato danes dovolili dostop do moše-je vsem Palestincem ne glede na starost. »Sprejete so bile trdne zaveze o hranitvi statusa quo na svetih krajih v vzhodnem Jeruzalemu,« je v četrtek zvečer povedal novinarjem Kerry po pogovorih z izraelskim pre-mierjem Benjaminom Netanjahu-jem in jordanskih kraljem Abdula-hom II., posvečenim pomiritvi napetosti v vzhodnem Jeruzalemu.
Dejal je, da sta se Izrael in Jordanija, ki ima skrbniške pravice nad muslimanskimi svetimi kraji v Jeruzalemu, tudi soglašala, da bosta sprejela ukrepe za zmanjšanje napetosti in vzpostavitev zaupanja. Kakšne, ni pojasnil. Srečanje v palači jordanskega kralja je potekalo nekaj ur po Ker-ryjevem sestanku s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom v Amanu, ki ga je pred tem v sredo prav tako sprejel jordanski kralj. Pogovori so bili prav tako posvečeni zmanjšanju napetosti v Jeruzalemu.
Kerry se je za srečanje odločil po več tednov trajajočih nemirih v
Med včerajšnjimi spopadi v Hebronu
vzhodnem Jeruzalemu, ki so se v zadnjih dneh razširili na zasedena območja na Zahodnem bregu in med arabskimi skupnostmi v Izraelu, kar je sprožilo skrbi o možnosti izbruha nove palestinske vstaje. Nemire v Jeruzalemu so podžigale predvsem napovedi novih gradenj izraelskih domov v vzhodnem Jeruzalemu - ki si ga je Izrael priključil leta 1967, česar mednarodna skupnost ni nikoli priznala - pa tudi konflikti na območju mošeje Al Aksa, ki je sveto mesto tako muslimanov kot judov.
Te konflikte so v pretežni meri sprožili strahovi Palestincev, da bo Izrael molitev na območju dovolil tu-
ansa
di judovskim vernikom na podlagi zahtev skrajne judovske manjšine. V skladu s trenutnim dogovorom namreč lahko na Tempeljskem griču oziroma območju mošeje Al Aksa molijo samo muslimani, judje ga lahko obiščejo, molijo pa le ob Zidu objokovanja, ki se območja drži.
Po pogovorih v Amanu je izraelska policija včeraj sporočila, da imajo vsi muslimani, ne glede na starost, včeraj ob tedenski molitvi neomejen dostop do mošeje Al Aksa. Varnost na območju so okrepili v upanju, da ne bo konfliktov. Zaradi bojazni, da bi prišlo do nasilja, je bil že mesece mladim Palestincem prepovedan dostop do območja.
putin
Sankcije škodljive in tudi nezakonite
Vladimir Putin
ansa
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je pred odhodom v avstralski Brisbane na vrh skupine G20 ponovil, da sankcije ZDA in Evropske unije proti Moskvi ne škodujejo le Rusiji, temveč svetovnemu gospodarstvu. Po njegovem mnenju so sankcije napaka in v nasprotju s mednarodnimi trgovinskimi do-govori.V pogovoru za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass je Putin tudi dejal, da so sankcije nezakonite. »So v nasprotju z mednarodnim pravom, saj se sankcije lahko uvedejo samo v okviru Združenih narodov in Varnostnega sveta ZN, je povedal Putin in dodal, da so sankcije tudi v nasprotju z načeli Svetovne trgovinske organizacije, ki so jo ZDA pomagale ustanoviti, sedaj pa ta načela kršijo.
»Sankcije nam seveda povzročajo nekaj škode, a so škodljive tudi za njih, ker v bistvu spodkopavajo celoten sistem mednarodnih gospodarskih odnosov,« je zatrdil Putin.
Ruski predsednik, ki je medtem včeraj že prispel v Brisbane, se bo udeležil vrha G20, ki se bo začel danes in na katerem bo poudarek na spodbujanju svetovne gospodarske rasti. Putin je dejal, da na vrhu ne bo izrecno opozarjal na sankcije, da pa bo o njih govoril, če ga bodo o njih vprašali.
Potrdil je, da se bo ob robu vrha srečal z nemško kanc-lerko Angelo Merkel. Nemčijo pa je v luči evropskih sankcij posvaril, da gospodarsko sodelovanje z Rusijo ohranja 300.000 delovnih mest, ki bi lahko izginila, če se prekinejo poslovne pogodbe, ki jih je Nemčija podpisala z Rusijo.
Na vrhu se bo po napovedih Pariza Putin sestal tudi s francoskim predsednikom Fran-coisom Hollandom, in sicer v soboto.
EU in ZDA so sankcije proti Rusiji uvedle zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim in vloge Moskve pri uporu separatistov na vzhodu Ukrajine. Britanski premier David Cameron, ki se bo prav tako udeležil vrha G20, je včeraj Moskvo opozoril, da bi jo lahko doletele nove sankcije, če se ne bo zavezala rešitvi konflikta na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je v Canberri ravnanje Rusije v Ukrajini označil za nesprejemljivo.
1 8 Nedelja, 16. novembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
gorica - Selitev urada za zemljiško knjigo je »nesmisel«
Občina, sodišče in odvetniki proti sklepu deželne uprave
Selitev goriškega urada za zemljiško knjigo v Gradišče ni le neutemeljena, ampak tudi škodljiva poteza: ob tem, da ne bo pripomogla k racionalizaciji stroškov, bo geo-metrom, odvetnikom in občanom nasploh povzročala kar nekaj nevšečnosti. Tako trdijo župan Ettore Romoli, predsednik goriškega sodišča Giovanni Sansone in predsednik goriške odvetniške zbornice Silvano Gaggioli, ki so se včeraj sestali na županstvu, da bi izrazili nasprotovanje ukinitvi goriškega zemljiškoknjižnega urada in pozvali upravo Furlanije Julijske krajine, naj naredi korak nazaj. Dežela je namreč sprejela sklep, na podlagi katerega bo urad, ki ima sedež v Ulici Roma, priključen uradu za zemljiško knjigo v Gradišču. Del dokumentov so v nekdanji sedež ustanove Irfop v Ulici Bressani v Gradišču že odpeljali v prejšnjih dneh, selitev pa naj bi se zaključila do konca leta. Goriški urad bo ukinjen s prvim januarjem, ko bodo v novo poslopje preselili tudi osebje.
»Urad za zemljiško knjigo ni služba, ki bi jo lahko kar tako ukinjali, saj je njeno delovanje povezano z upravljanjem teritorija,« pravi župan in dodaja, da je pred leti sam predlagal deželi, naj goriški, krmin-ski in gradiški zemljiškoknjižni urad združijo v stavbi, kjer je imelo sedež goriško šolsko skrbništvo. »Ujeli bi dve muhi na en mah: ovrednotili bi palačo v Ulici Leopardi, ki žalostno propada, in hkrati obdržali urad za zemljiško knjigo v Gorici, kjer imata sedež kataster in zemljiškoknjižni sodnik. Noro se mi zdi, da bi se morali občani za vsak vpis v zemljiško knjigo odpravljati v Gradišče,« poudarja Romoli. Predsednik sodišča ugotavlja, da je za uporabnike javnih storitev zelo pomembno, da imajo vse med sabo povezane službe sedež v istem kraju: »Zemljiška knjiga je sistem, ki nam daje pomembna jamstva pri prenosih premoženja. Zato da zemljiškoknjižni urad in druge službe, ki se ukvarjajo s temi prenosi, učinkoviteje delujejo, je koristno, da imajo sedež v istem mestu. Razdalja med enim in drugim uradom pomeni za uporabnike potrato časa, obenem pa ovira sodelovanje med osebjem raznih služb.«
Do odločitve dežele je zelo kritičen tudi predsednik odvetniške zbornice Gaggio-li. »Selitev v Gradišče je iz ekonomskega vidika pravi nesmisel. Zgodba je podobna tisti, ki smo jo doživeli s priključitvijo sodišča iz Palmanove videmskemu okrožju. S tem stroškov niso krčili, temveč obratno. O racionalizaciji bi lahko govorili, če bi Palma-novo priključili goriški sodniji,« pravi Gag-gioli, po katerem bi bilo veliko bolj logično, da bi urade za zemljiško knjigo iz Gradišča, Červinjana in Tržiča priključili goriškemu. Gaggioli še opozarja, da zbirajo podpise za peticijo, ki jo bodo izročili predsednici dežele FJK. Proti selitvi v Gradišče se je že izreklo preko 600 občanov. (Ale)
Vhod v sedež urada za zemljiško knjigo v Ulici Roma v Gorici
bumbaca
gorica - Uničil štirinajst parkomatov
Vandala so izsledili,
iščejo nove dokaze
Izsledili so mladoletnika, ki naj bi bil odgovoren za poškodovanje štirinajstih parkomatov v goriškem mestnem središču, vendar zdi se, da ga zaenkrat zaradi pomanjkanja zadostnih dokazov še niso ovadili. Šlo naj bi za sedemnajstletnika, ki živi v Gorici. Identiteto mladoletnika naj bi ugotovili s pomočjo posnetkov varnostnih kamer v bližini mest, kjer naj bi se izživljal nad napravami. Preiskava je še v teku, saj sile javnega reda iščejo še druge dokaze, ki bi potrdili njegovo odgovornost.
Mladoletnik je s svojimi vandalski-mi pohodi občino oškodoval za skupno 40.000 evrov. Toliko denarja je bilo potrebnega za nakup osmih novih parko-matov; dva so namestili na Korzu Italia, dva na trgu pred občinsko palačo, dva v Ulici Roma ter dva v ulicah Bellini in IX Agosto. Nekaj poškodovanih parkomatov so popravili, neuporabne ostajajo tri naprave. Eden izmed še vedno poškodovanih parkomatov stoji v Ulici Diaz, le nekaj metrov stran od vojašnice finančne straže, drugi pa v neposredni bližini mestne hiše, na začetku Ulice De Gasperi.
Svetniško vprašanje na temo poškodovanih parkomatov je vložil načelnik svetniške skupine Forza Italia Fabio Gentile. »Zanima me, ali bo občina sodelovala v morebitnem sodnem postopku kot oškodovana stranka,« sprašuje goriški občinski svetnik, ki ga tudi zanima, ali je mladenič parkomate »samo« poškodoval ali je iz njih tudi pokradel kovance. Gentile opozarja, da je vandalsko dejanje povzročilo veliko gmotno škodo: 40.000 evrom, ki so bili potrebni za namestitev novih parkomatov, je treba prišteti izgubljeni dobiček, ki ga je občina imela zaradi nedelovanja naprav.
Parkomat v Diazovi ulici
gorica
Včeraj gorelo v Ulici Cocevia
Škoda velika, poškodovanih ni
V stanovanju v Ulici Cocevia je včeraj izbruhnil požar, v katerem je nastala večja materialna škoda. Gasilce je okrog 14. ure poklical občan, ki je opazil, da iz ene izmed tamkajšnjih starih palač uhaja gost dim. Gasilci so bili čez nekaj minut na kraju. Ogenj so kmalu ukrotili, a je ta pred njihovim prihodom že uničil dober del stanovanja. Najhujšo škodo je povzročil v dnevni sobi, kjer so zgoreli divan in drugi kosi pohištva, nekaj škode je povzročil tudi v drugih prostorih. Gasilci so ugotovili, da je ogenj poškodoval tudi pod in strop, zato so stanovalcu - šlo naj bi za priseljenca iz države izven EU - prepovedali vstopanje vanj. Vzrok požara ni še pojasnjen: po enem viru naj bi se vnel, ko ni bilo v stanovanju nikogar, po drugem pa naj bi ogenj nehote povzročil stanovalec, ki je skušal ogreti stanovanje.
sempeter-vrtojba
Brez uradne delitve moči
Župan Milan Turk si je utrdil položaj
Na konstitutivni seji so pred dnevi zasedali svetniki občine Šempeter-Vrtojba. Med šestnajstimi člani je precej novih obrazov. Enako število sedežev imata županova lista in SD, ostale stranke in liste imajo po enega predstavnika. Občinski svet naj bi tudi ta mandat deloval brez uradne koalicije in opozicije. Tesen rezultat sta po številu glasov na volitvah za občinski svet prav zabeležili SD in Lista Milana Turka. Slednja je prejela osem glasov manj kot SD, vseeno pa imata enako število svetnikov.
Županova lista Milana Turka je imela v prejšnjem sestavu tri, sedaj pa se je okrepila na pet svetnikov. Poleg podžupana Iva Podberšiča jo zastopajo še Monika Gorjan Zavadlav, Alenka Poljšak, Darjo Fornazarič in Klavdija Bizjak. Pet svetnikov ima tudi SD, kar pomeni enega manj kot v mandatu 20102014. Stranko v tem občinskem svetu zastopajo Dejan Koglot, Vlasta Mozetič, Jože Rupar, Tina Gorkič in Stanislav Rijavec. Ostale v mestni svet uvrščene stranke in liste imajo po enega predstavnika: SDS Aljošo Ma-kovca, DeSUS Jožefa Batističa, NSi Marijo Osvald, Barbara Pavlin zastopa svojo istoimensko listo, Sebastjan Arčon Listo Priložnost za prihodnost in Nataša Valenčič SMC.
Župan Milan Turk si je v tem mandatu z višjim številom svetnikov sicer bolj utrdil položaj, toda tudi ta mandat naj bi potekal brez razdelitve moči oziroma brez uradne koalicije in opozicije kot v prejšnjem sestavu. Uradno se namreč nihče ni opredelil za eno ali za drugo. SD naj bi sicer zastopali bolj opozicijsko držo, ostali glasovi pa so, kot rečeno, porazdeljeni na posamezne predstavnike list in strank. (km)
ronke - Na avtobusu podjetja APT
Grozil z nožem
Zaskrbljenost sindikata FILT-CGIL zaradi novega nasilnega izpada
Na progi med ronškim letališčem in Trstom je bil šofer pokrajinskega prevoznega podjetja žrtev nasilnega izpada, potem ko je do podobnega dogodka le nekaj dni prej prišlo pred goriško železniško postajo.
»Šofer je bil namenjen iz Ronk proti Trstu, vendar ga je med vožnjo začel zmerjati eden izmed potnikov, ki je nato iz žepa povlekel žepni nož, kar je na avtobusu sprožilo preplah. Sindikat FILT-CGIL izraža solidarnost šoferju in vsem ostalim potnikom, hkrati pa seveda dogodek ostro obsoja,« poudarja Valentino Lorelli, deželni tajnik sindikata FILT-CGIL, ki opozarja, da so podobni nasilni izpadi na žalost vse bolj pogosti. »Šoferji so posebno pod udarom nasilnežev, saj opravljajo svoj poklic tudi v urah in krajih, ki niso ravni varni. Socialna stiska je vse hujša tudi v naših krajih, kjer se tovrstni dogodki nekoč niso dogajali. Spričo tega je treba čim prej sprejeti ustrezne ukrepe, da bo varnost osebja in potnikov zagotovljena,« poudarja Lorelli, ki je po novem nasilnem izpadu že zaprosil za srečanje vodstvo podjetja APT. »Dobro vemo, da tudi novi varnostni ukrepi niso dovolj, če ni zadostnega nadzora sil javnega reda v nekaterih krajih in urah; zaradi tega je toliko bolj pomembno, da vse pristojne institucije stopijo skupaj in koordinirajo ukrepe za zagotovitev varnosti,« poudarja Valentino Lo-relli. Zahteva sindikata FILT-CGIL je še toliko bolj upravičena, če upoštevamo, da sta si dva nasilna izpada sledila v roku nekaj dni. V Gorici je v nedeljo nasilni moški najprej ozmerjal in nato s pestjo udaril šoferja pokrajinskega prevoznega
Na avtobusu podjetja APT bumbaca
podjetja APT. Moški je hotel stopiti na avtobus, medtem ko je le-ta ravnokar začenjal novo vožnjo na progi št. 3 s parkirišča pred goriško železniško postajo. Nasilnež je najprej s pestmi udrihal po avtobusu, šofer se je vrnil na postajališče in odprl vrata. Moškega je vprašal, ali ima vozovnico, kar je nasilneža ponovno spravilo ob živce. Podivjani moški je ozmerjal šoferja, ki se je zato odpravil po pomoč k policistom na bližnji železniški postaji. Preden je prišel do njih, ga je nasilnež udaril s pestjo po glavi in zbežal neznano kam. Šofer je potreboval zdravniško oskrbo, ki so mu jo zagotovili na goriški urgenci.
/—
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 13. novembra 2014 1 5

gorica - Konec meseca v mestu 250 stojnic in 90 vrtiljakov
Sejem pred vrati
Andrejev praznik bo uvod v Goriški december - Iščejo organizatorja silvestrovanja na Travniku
Z Andrejevim sejmom se bo konec tekočega meseca začel niz prazničnih prireditev »Dicembre goriziano« (Goriški december), ki ga goriška občina prireja v sodelovanju z združenjem trgovcev in drugimi ustanovami. Sejem bo v mestnem središču potekal od sobote, 29. novembra, do ponedeljka, 1. decembra, vrtiljaki in druge zabaviščne naprave pa bodo v Gorici ostali vse do 8. decembra.
Po besedah pristojne občinske od-bornice Arianne Bellan bo obseg sejma
podoben lanskemu. Hrano, oblačila in drugo blago bo na stojnicah ponujalo okrog 250 trgovcev, vrtiljakov pa bo približno 90. Med Andrejevim sejmom bo potekala tudi pokušnja vin, starodavna tradicija, ki jo je lani - prvič po več desetletjih - obudila skupina mladih Go-ričanov. Druge podrobnosti, pravi Bellanova, bo občinska uprava razkrila v prihodnjih tednih, ko bo predstavila niz decembrskih prireditev. Njihov vrhunec bo silvestrovanje na Travniku, za katero že iščejo organizatorja. Razpis je
objavljen na spletni strani goriške občine, rok za prijavo se izteče v ponedeljek, 17. novembra, ob 12. uri.
Dober teden pred začetkom Andrejevega sejma bodo v Gorici stopile v veljavo prve prometne omejitve. Prepoved parkiranja bo na parkirišču v Ulici Oriani v veljavi od 19. novembra, na ploščadi pri Rdeči hiši pa od 22. novembra. V Ulici Cadorna in na parkirišču med ulicama Santa Chiara in Ca-dorna bo prepoved parkiranja stopila v veljavo 24. novembra. (Ale)
Na lanskem sejmu
nova gorica - Turneja »Napravimo to deželo spet sproščeno!«
Laibach dvakrat
Po razprodanem koncertu v ljubljanskih Križankah in po seriji samostojnih in festivalskih nastopov po evropskih prestolnicah skupina Laibach, ob izidu svojega hvaljenega albuma Spectre (Mute, 2014), nadaljuje s koncerti po glavnih mestih Slovenije. Dne 28. novembra bo gostovala tudi na odru novogoriškega SNG, in to kar dvakrat. Prvi, ki bo v bistvu dodatni koncert, bo ob 19. uri, drugi pa ob 22. uri. Cena vstopnice v predprodaji je 19,90, na dan koncerta 24,90 evra. Karte so na prodaj v SNG, na Eventim Si, Petrolu, Pošti Slovenije, v Big Bangu, Kompas, v (K)kiosku, 3DVA Trafiki, Mercator Hipermarketu, v M Holidays, Svetu Knjige in Palma turistični agenciji.
Posebnost Laibachove turneje Napravimo to deželo spet sproščeno! je ta, da skupina nastopa predvsem v gledaliških dvoranah s sedeži. To pa menda zato, da ljudje lahko sedijo in meditirajo, ko se okoli njih ruši svet. »Seveda pa lahko tudi vstanejo in pri koncertu sodelujejo, če začutijo klic. Laibach je v tem smislu nadvse demokratičen,« sporoča tekst, ki vabi na koncert danes zares edine relevantne, mednarodno prepoznane, slovenske »pop« skupine v svetu.
Večji del turneje po Sloveniji bo potekal letos, poleg Nove Gorice še v Novem mestu, Mariboru, Lendavi in Celju, koncerta v Škofji Loki in v Kamniku pa je skupina pred kratkim že opravila. Laibach je ob predstavitvi novega albuma že opravil večji del letošnje evropske turneje, prvič v svoji 34-letni zgodovini pa so nastopili tudi na Kitajskem, v Hong Kongu. V okviru Spectre turneje je Laibach doslej izpeljal že 42 koncertov (Moskva, London, Berlin, Praga, Pariz, Amsterdam, Rim, Frankfurt, Dunaj, Budimpešta, Oslo ...), sledi v letošnjem letu še decembersko romanje po Evropi, ki se bo nadaljevalo v februarju, marcu in aprilu 2015. Maja se skupina odpravlja tudi na daljšo turnejo po Ameriki, Kanadi in Mehiki, poseben nastop pa pripravlja v severnokorejskem Pyongjangu. (km)
gorica - SNG oglašuje tudi čez mejo
»Italijanski« plakati vznemirili Teater napoveduje dvojezične
KU'RflTJCMDTü HF/FIDSPFT□ ËÉEhûl
jtriAsariMoni ^-¡ifiLï: f|nri;rn meni

ri-*
LAIBACH
NDUfl GQHICP
nnffHvc HJ_>rr=-.- r. rrxi iAéf wacrmu TBY1 Fii EMH UUL C i-Cr,T.V£i YCT.V EUATU JV.II MJ.ru dWi-JFfl, ELT "■■."Tin II IT I >3 iTi
Organizatorji koncerta skupine Laibach, ki bo 28. novembra v novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču (SNG), koncert oglašujejo tudi čez državno mejo. Toda vseh dvanajst plakatov, ki so ra-zobešeni po Gorici, je natisnjenih zgolj v italijanščini.
Na to se je včeraj javno odzval Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk): »Potem ko se Slovenci v Italiji vsakodnevno borimo za vidnost slovenščine na našem narodnostnem ozemlju in na teritoriju občin, ki spadajo v območje izvajanja zaščitnega zakona 38/2001, kulturne ustanove iz Slovenije objavljajo plakate izključno v italijanščini.« Čavdek se sprašuje tudi, ali se organizatorji dogodka, v tem primeru no-vogoriški SNG, zavedajo, kako to slabo vpliva na vsa prizadevanja slovenske na-
Italijanski plakat na goriški ulici (zgoraj) in napovedani dvojezični plakat (levo)
rodne skupnosti v Italiji za ohranjanje in razvoj lastne identitete in jezika.
V novogoriškem SNG so se včeraj na opozorilo takoj odzvali. »Popolnoma razumemo vaš odziv na plakate za koncert skupine Laibach, ki so izobešeni v Gorici,« odgovarjajo Čavdku in vsem, ki so jih plakati v italijanščini vznemirili. »Povsem nehote in zaradi človeške napake so bili natisnjeni le v italijanščini. Hvala, da ste nas opozorili. Ta trenutek
si prizadevamo, da bi bili plakati še danes ali vsaj čim prej takšni, kakršni bi morali biti: dvojezični,« je včeraj v odgovoru zapisala Dominika Prijatelj, odgovorna za stike z javnostmi v novogoriškem SNG, kjer so takoj včeraj dali natisniti ustrezne nalepke z manjkajočim besedilom v slovenščini. Te bodo v najkrajšem možnem času pritrdili na obstoječe plakate, so včeraj zatrdili tudi za Primorski dnevnik. (km)
gorica
Dijaki v šoli svobode
Soudeleženi so tudi slovenski zavodi
»V šoli svobode«, ki jo organizira italijansko ministrstvo za šolstvo, univerzo in raziskovanje v navezi z državno konferenco za prostovoljno delo in pravičnost (CNVG), bodo sodelovali tudi slovenski višješolski zavodi iz Ulice Puccini v Gorici. V letošnjem letu sta k dogajanju ob državnem dnevu informiranja in ozaveš-čanja o svobodi pristopila še zavoda Einaudi in Marconi iz Štarancana. Aktivnosti za slovenske šole bodo potekale v ponedeljek, 17. novembra, za omenjena italijanska zavoda pa dan kasneje.
Pobuda ima izrazito vzgojni pečat. Njen namen je po eni strani odpraviti kulturne in emotivne pregrade, zaradi katerih sta zapor in zaporniško življenje potisnjena na rob, v izolacijo, po drugi strani pa želi posegati v izobraževanje mladih, zato da bi postali nosilci sprememb v družbi. Želijo jim namreč odpreti oči in poučiti, kaj pomeni prekršiti zakone in si nakopati kazen ter kako naporno je vračanje k normalnemu življenju in ponovno vključevanje v družbo. S tem ciljem spodbujajo pri dijakih razmislek o tveganjih in nevarnostih njihovega obnašanja ter jih opozarjajo, da tudi majhen prekršek lahko odpre pot h kaznivim dejanjem, v nezakonitost, na družbin rob. V ponedeljek in torek se bosta z dijaki srečala socialno angažirana duhovnika Alberto De Nadai, garant za pravice zapornikov, ki tudi odgovarja za prostovoljce v zaporih na ozemlju dežele FJK, in Paolo Zuttion, direktor Karitasa, poleg tega pa še kaplan v goriškem zaporu in duhovni spremljevalec prostovoljcev, ki so angažirani v zaporu.
Pokrovitelja »Šole svobode« sta deželni šolski urad in pokrajinska študentska konzulta. Konferenca za prostovoljno delo in pravičnost (CNVG) pa deluje s ciljem povezovanja ter zastopanja ustanov, združenj in skupin prostovoljcev, ki so aktivni v centrih za prestajanje kazni; na krajevni in deželni ravni promovira dialog in soočanje o pravici in pravičnosti.
sovodnje - Jutri pri Kulturnem domu
gorica - Licenca
Martin z razstavo G.??tinec
Na stojnicah ponudba umetniških in okrasnih izdelkov ter domačih jedi
Jutri od 11. ure dalje, takoj po maši, bo v So-vodnjah ob zahvalni nedelji tudi tradicionalno mar-tinovanje. Praznovanje bo pri Kulturnem domu, kjer potekajo še zadnja obnovitvena dela; slavnostno odprtje s poimenovanjem doma bo sredi decembra.
Martinovanje se bo začelo z nastopom otroškega zbora Kulturnega društva Sovodnje pod vodstvom Jane Drasič. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in orodja. Dopoldansko dogajanje bodo popestrile stojnice, na katerih bodo na ogled in naprodaj umetniški in okrasni izdelki ter domače jedi, ki jih bodo predstavili krajani oz. skupine in šole iz sovodenjske občine. Kljub vse
manjšemu številu pridelovalcev vina na občinskem ozemlju in ne ravno izredni letini bo tudi letos mogoče okusiti žlahtno kapljico ob domačem kruhu, ki ga vsako leto ponudijo vaščani. Lovska družina pa bo - kakor je že običaj - poskrbela za pokušnjo srninega golaža. Poleg stojnic in ponudbe domačih dobrot si bodo prisotni lahko tudi ogledali razstavo, posvečeno stoletnici začetka prve svetovne vojne. Ob posnetkih goriških krajev v vojnem času bodo razstavljeni tudi vojaški in drugi predmeti iz vsakdanjega življenja. Razstavo v spodnjih prostorih Kulturnega doma sta uredila Davide Bregant in njegov oče Luigi; jutri bo na ogled med 11. in 16. uro.
ali trgovec?
Želiš prevzeti gostinsko dejavnost ali trgovino z jestvinami, vendar nimaš poklicne licence in potrebnih izkušenj s področja tozadevne zakonodaje? Iz goriške zveze trgovcev Confcommercio sporočajo, da njihovo hčerinsko podjetje Terziaria prireja decembra in januarja tečaj za pridobitev licence SAB, ki je potrebna za opravljanje gostinskega poklica. Tečaj traja devetdeset ur, potekal bo na sedežu zveze Confcommercio v Ulici Locc-hi v Gorici. Ob zaključku bo mogoče pridobiti tudi certifikat OSA. Prijave zbirajo na sedežu združenja trgovcev Confcommercio v Ulici Locchi v Gorici; interesenti lahko dobijo vse potrebne informacije in pojasnila na telefonski številki 0481-582825 in na naslovu elektronske pošte formazione@confcommerciogorizia.it.
tržič - Občina
Dosegli dogovor za odprtje bazena
Dejavnost naj bi stekla 24. novembra
V Tržiču bodo v kratkem končno spet odprli občinski bazen. V ponedeljek, 17. novembra, bodo podpisali pogodbo z novim upraviteljem objekta - društvom Arca Nuoto. Novi upravitelji bodo prihodnji teden opravili nekaj manjših vzdrževalnih posegov, tako da naj bi bazen ponovno odprli javnosti v ponedeljek, 24. novembra. Informacije o urnikih in tečajih bodo v kratkem objavili na spletni strani www.arcanuoto.it. »Končno se je našla ustrezna rešitev,« poudarja tržiški podžupan Omar Greco in pojasnjuje, da so v reševanje zadeve vložili kar nekaj truda in dobre volje. »Novi upravitelji bi na podlagi pogodbe morali odpreti bazen komaj januarja, vendar so pristali na dogovor o predčasnem odprtju, zaradi česar smo jim seveda hvaležni,« poudarja Greco.
14
Sobota, 15. novembra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
meje, ograje, zidovi in prečkanja
»Nedelja metel« ima prednika v Dolini solza
Meje, ograje, zidovi, mreže, plotovi, prehodi, mostovi, prečkanja, ceste, reke in zračni koridorji. Vse polno in vse prepleteno, hkrati ali v zaporedju. Bolj in manj odmevno. Berlinski zid kljub odpravi odmeva po vsem globusu, tisti v rabi v Gazi, Maroku in Mehiki veliko manj ali nič.
»Nedelja metel« v Rožni Dolini in pri Rdeči hiši je v zadnjem desetletju po popularnosti rasla v očeh in zavesti občanov. Zanimivo je vedeti, da pojav ni bil osamljen in edinstven, kar pa ne jemlje ničesar njegovi patini in pojavnosti.
Trije datumi so primerni za objavo spodnjega zapisa: obletnica prečkanja pri Rdeči hiši, točen dan obletnice dogodka pri Fernetičih, ki pa ni znan (razen morda v Zavezniških ali beograjskih arhivih), ali navezava na okroglo obletnico rušenja zidu v Berlinu. Slednji dogodek je še najbolj odmeval pred nekaj dnevi.
Zadnjih nekaj let že vrabci na strehi čivkajo o goriški »nedelji metel«. Nekaj desetletij je vladala o dogodku z dne 13. avgusta 1950 popolna tišina, ker ni bilo »po-litical correct« navajati, kaj šele priznati, da se je demarkacijska črta začela krhati tako zgodaj. Treba je bilo gojiti mit o »železni zavesi«, ki sploh ni bila takšna, kot se sa-movšečno izražajo vsi tisti, ki so kasneje ustvarili še en mit povezan z letom 2004 z nasmejanim Prodijem pred Severno postajo. Že dolgo let, pravzaprav nekaj desetletij prej, demarkacijska črta ni bila nikakršna velika ovira, prav tako ne meja po Osimskih sporazumih. Bile so nevšečnosti, ni pa bilo nepremostljivih ovir. Res je, da so anekdote hvaležno gradivo za razne dokumentarce, zlasti pa za samovšečne ustne in pisne komentarje italijanskih publicistov, ki »jovo na novo« med opise vnašajo omalovaževalne cvetke na račun prebivalcev iz Slovenije.
Obstajajo tudi obratne anekdote. Sam sem na primer leta 1960 šel prav pri Rdeči hiši čez demarkacijsko črto brez prepustnice, ker sem jo bil pozabil v Trstu, kjer sem tedaj prebival. Seveda je bilo število prehodov s prepustnico omejeno na štiri vsaki mesec, a kje je že to!? Sicer pa so spomini in izkušnje s prehajanjem demarka-cijske črte in kasneje meje različne. Meni ni bilo nikoli treba na poseben pregled, na odpiranje prtljažnika in za ožje sorodstvo velja isto ... Da pa nisem smel kar tako »počez« prenesti v Italijo kakšnega arhivskega predmeta - na primer zgodovinski prapor Goriškega Sokola -, je samoumevno.
Tudi sicer se stalno omenja »zadrtost jugoslovanskih carinikov« zaradi kavbojk, vodovodnih pip, tehničnega materiala itd., o tem, da so italijanski cariniki pod sedeži iskali in otipavali govedino in teletino, stikali za zavojčki cigaret in si beležili meril-
ce bencina na komandni plošči avtomobilov, pa nič! Kot minister Gregor v »Martinu Krpanu«.
Sicer pa je to pisanje izrecno namenjeno odkritju dogodka, ki je potekal nekaj mesecev pred množičnim prehodom v Gorici. Nikoli nisem slišal zanj, ko pa me je nanj povsem slučajno na nekem verskem
V Gorici pa tako: od bodeče žice .
... preko množičnega preseganja ...
snidenju, ki sem ga novinarsko kril v Gorici, opozoril Lojze Ščuka, sedaj Novogo-ričan, sicer pa rojen in doma v Dutovljah, in sem povprašal še kakšnega sedemdeset ali osemdesetletnika, na primer Vilija Hus-suja od Ban, se je nekako odprla Pandorina skrinja. Tudi Ivan Ukmar iz Dutovelj je potrdil dogodek pri Fernetičih.
Lojzetov oče je bil poklicni mehanik. Med vojno je bil v IX. Korpusu zadolžen za oskrbo avtoparka. Sodeloval je tudi v krvavi bitki za Opčine. Po vojni je delal v Dutovljah, Sežani, pri Tomosu, v Postojni ... Na Opčinah so Ščukovi pred razmejitvijo imeli izposojevalnico koles, zlasti za Tržačane, ki so na Kras prihajali na kolesarske izlete. V družini so imeli tudi avtomobil Fiat Balilla. Z njim se je družina spomladi leta 1950 pripeljala v Sežano, pustila vozilo kilometer pred mejno črto in jo prepešačila. Ukmarjevi pa so do Ferneti-čev prišli s »fiakarjem«. Zakaj?
Razširilo se je obvestilo, da bo določenega dne, vsekakor ne na nedeljo, temveč sredi tedna, mogoče množično srečati sorodnike, ki so živeli v STO - Svobodnem tržaškem ozemlju. Javiti se je bilo treba na krajevnem policijskem uradu, kjer so izdajali dovolilnice samo Kraševcem. O
... do formalno dovoljenega prehajanja
množičnem izkoristku možnosti je po tolikem času težko soditi povsem točno, vsekakor pa je šlo za nekaj sto ljudi z obeh strani meje.
Dogodek je bil mogoč, ker sta se dogovorili Zavezniška vojaška uprava iz Trsta in ustrezna jugoslovanska uprava. Če upoštevamo zgodovinsko obdobje in dejstvo, da so mejo nadzirali pripadniki graničar-skega roda vojske, je nemogoče, da bi za pobudo ne vedeli tudi v Beogradu. In se je zgodilo, da so se zbrali ljudje v plitki in široki vrtači - kasneje so jo ljudsko imenovali Dolina solza zaradi srečnih in tudi otožnih trenutkov, ki so jih udeleženci in udeleženke v njej doživeli/e po ločitvi nekaj let. Vrtača leži na desni strani ceste z Opčin v Sežano, vsekakor pa na ozemlju STO. Vreme je bilo sončno, toplo spomladansko. Kdo ve, ali se je pripetilo kaj podobnega tudi na območju Škofij, Orleka ali Mačkovelj?
Snidenje se je spremenilo v prijetno dogajanje s hrano in pijačo, ki sta se kar na lepem pojavili med ljudmi. Sedeli so med grmovjem na robu vrtače. Teran in pršut, mortadelo in sir so prinesli s seboj, niso pa smeli imeti pri sebi drugačnih predmetov, izdelkov. No ja, obmejno prebivalstvo pa se vedno znajde in kakšna steklenica žganja
v	eno smer in kos oblačila v drugo je tudi nekontrolirano odšlo »na drugo stran«. Ene in druge so pregledali ob vstopu na dogovorjeni prostor: na strani Slovenije grani-čarji, na strani STO (Italija je suverenost nad Tržaško pokrajino pridobila kasneje, leta 1954) pa angloameriška MP Military Police in verjetno tudi »čerini«. Slednji so bili pripadniki uniformirane civilne neo-borožene policije; največ med njimi je bilo Italijanov, a tudi kakšen Slovenec se je našel vmes. Zakaj smo jih tako poimenovali? Ker so nosili čelade, ki so spominjale na glavice tedanjih vžigalic. Slednje pa so bile prepojene z voskom - v italijanščini »cera«, ljudsko torej »čerini«.
Vse kaže, da so pobudo za srečanje ob mejnem pasu, ki je trajalo okrog pet ur, dale množične organizacije Slovencev na Tržaškem s pozivom Zavezniški vojaški upravi, naj se dogovori z jugoslovanskimi oblastmi. Diskriminanta za pridobitev dovolilnice je bilo sorodstvo na drugi strani meje. Nekaj mesecev kasneje so se Ščuko-
vi	iz Dutovelj pripeljali v Rožno Dolino in »obiskali« Gorico 13. avgusta 1950.
Aldo Rupel
gorica - ICM
Posvet v iskanju skupnih korenin
Goriški inštitut za srednjeevropska srečanja ICM prireja tridnevni posvet o prvi svetovni vojni in krizi srednjeevropske omike. Potekal bo ob koncu prihodnjega tedna v Gorici, na njem bodo sodelovali zgodovinarji in misleci iz raznih srednjeevropskih držav.
»Kljub številnim težavam nam je uspelo pripraviti izredno kakovosten program. S posvetom se pripravljamo na petdesetletnico našega inštituta, ki jo bomo praznovali leta 2016,« pravi zgodovinar in hkrati predsednik inštituta ICM Fulvio Sa-limbeni, ki je včeraj na sedežu v Ulici Maz-zini predstavil potek dogajanja ob prisotnosti župana Ettoreja Romolija in predsednika Fundacije Goriške hranilnice Gian-luigija Chiozze. Po Salimbenijevih besedah bo tudi letošnji posvet prispeval k iskanju skupnih korenin, izhajajoč iz predpostavke, da leži Gorica na stičišču med latinskim, slovanskim in germanskim svetom.
Posvet se bo začel v četrtek, 20. novembra, ob 10.30 v palači Attems Petzenstein z uvodnim nagovorom muzikologa in germanista Quirina Principeja, isti dan ob 15. uri pa bodo v palači Lantieri o vlogi kulture v miru in vojni spregovorili Hanna Ser-kowska z varšavske univerze, predstavnik tržaške judovske skupnosti Mauro Tabor, slovenski književnik in prevajalec Andrej Capuder, Cristina Benussi s tržaške univerze, Ivano Cavallini z Univerze v Paler-mu, Gianpaolo Romanato z Univerze v Pa-dovi, prevajalka Annapaola Landi in Francesco Pistolato z zavoda Irene. Ob 19.30 bo na Trgu sv. Antona recital Quirina Princi-peja.
V petek, 21. novembra, ob 9. uri bodo o samomoru Evrope predavali zgodovinar Fulvio Salimbeni, Szabo Gyozo iz Madžarske, David Macculi s konservato-rija iz Adrie, Maddalena Guitto (Österreichische Akademie der Wissenschaften), Alberto Gasparini (IUIES), Fulvio Senardi s tržaškega zgodovinskega inštituta in Marco Maria Tosolini s konservatorija Tar-tini; poleg omenjenih bo o Vorančevem romanu Doberdob spregovorila Vesna Cunja z milanske katoliške univerze Sacro Cuo-re. Ob 15. uri se bo posvet nadaljeval v predavalnici goriškega sedeža tržaške univerze v Ulici Alvianu. Na temo reševanja mednarodnih konfliktov bodo razpravljali William Klinger iz raziskovalnega središča v Rovinju, Rudolf Dinu z romunskega inštituta v Benetkah, admiral Ferdinando San-felice di Monteforte, Georg Meyr s tržaške univerze in Petra Svoljšak z zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Ob 19.30 bo v kleti Castelvecchio nad Zagrajem gledališka predstava Attimi lunghi come il sospiro. V soboto, 22. novembra, ob 9. uri pa bo na sedežu Fundacije Goriške hranilnice srečanje z mladimi na temo vojne in miru.
jamlje - Zbrali so se vojni invalidi iz Italije in Slovenije
Vojna največje zlo
Na svoji koži so doživeli trpljenje in bolečino, zato si želijo miru in sodelovanja
Na srečanju vojnih invalidov v Jamljah
bumbaca
Da bi ne bilo nikoli več vojn, si še zlasti želijo vojni invalidi, ki so v prvi osebi doživeli trpljenje in bolečine. V četrtek so se zbrali na turistični kmetiji Drejče v Jamljah, kamor so prišli tako iz Italije kot iz Slovenije. Že nekaj let si za vzpostavitev stikov med slovenskimi in italijanskimi vojnimi invalidi prizadeva Armando Ferletič, ki je predsednik njihove tržiške sekcije. Že lani sta se na Cerju srečala državna predsednika obeh združenj, Bernardo Traversaro in Janez Podržaj, konec avgusta pa so se predstavniki deželnega odbora vojnih in-
validov udeležili svečanosti v nekdanji bolnišnici Pavla v Sloveniji. Prireditelji takratnega srečanja so spominsko plaketo izročili tudi Giovanniju Piccu, deželnemu predsedniku vojnih invalidov. Da bi se oddolžili prirediteljem avgustovskega spominskega srečanja v Sloveniji, so jih v četrtek povabili v Jamlje. Na turistični kmetiji Drejče je Picco najprej izročil priznanja predsednikom štirih pokrajinskih odborov iz naše dežele; posebno priznanje je prejel tudi Lino Felician, član tržaškega odbora vojnih invalidov, ki je bil med drugo sve-
tovno vojno borec partizanske brigade Fon-tanot; z njo se je boril po raznih koncih Slovenije, saj je bila vključena v XI. korpus. Med boji je bil tudi ranjen, tako da je postal vojni invalid. Picco se je zahvalil za pomoč pri negovanju stikov s Slovenijo Klavdiji Sulič iz Doberdoba, ki skrbi za prevode, potem pa je diplomo izročil tudi Francu Anderliču, ki je predsednik Društva vojnih invalidov za severno Primorsko. Vojni invalidi iz obeh držav so si za prihodnost zaželeli predvsem miru, saj še kako dobro znajo, kakšno gorje s seboj prinaša vojna.
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 15. novembra 2014 1 5
/—
vipavska
Doživetja na
Vertovčevih
poteh
Društvo Matija Vertovec pripravlja jutri že 14. pohod po Vertovčevih poteh. Start bo med 7. in 9. uro pod mogočnim hrastom pred vasjo Ustje. Pohod bo potekal po krožni poti: Ustje-Dolenje-Sv. Marjeta-Planina-Ostri vrh-Potok-Jakulini-Šmarje-Vrtovče-Lisjaki-Tevče-Uhanje-Ustje. Pot je nezahtevna, primerna tudi za družine z otroki. Hoja traja 4 do 5 ur s postanki pa nekoliko dlje. Osrednji postanek bo v Šmarjah: ob 11. uri bo maša v cerkvi Marijinega imena, ob 12. uri pa slovesnost pred spomenikom Matiji Vertovcu. Na voljo bo topla malica po zmerni ceni, obljubljajo organizatorji.
Na poti se obetajo tudi druga doživetja: ogled prenovljene cerkvice sv. Marjete, razstava intarzij na Planini, na Vertovčevi domačiji v zaselku Jakuli-ni bosta pohodnike pozdravljali slovenska vinska kraljica Špela Štokelj in vipavska vinska kraljica Anja Kodele. Domačini bodo ob poti ponudili domače prigrizke in napitke, v cerkvici sv. Marjete, na Planini in na Ustjah bodo na ogled različne razstave in predstavitve, na Vrtovčah bodo oživljali stare običaje, tam stoji tudi nova turistična informativna tabla. Ob zaključku pohoda bo popotnike pod hrastom pred vasjo Ustje pričakala kmečka tržnica z dobrotami vipavskega podeželja. Startnine ni, priporočena je dobra pohodna obutev; pohod bo potekal v vsakem vremenu. (km)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068.
3 Gledališče
»UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISA-
TE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 15. novembra, ob 20.30 »The Puppeteer« (clown comedy iz Shakespearjevega Otella), nastopa gledališka skupina Ar-lekin iz Vilniusa (Litva); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 15. novembra, »Buonanotte brivido« (Donati&Olesen); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 24. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »1914-1918. Trst, mesto v vojni«; 27. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu »Prizma optimizma«; 15. decembra ob 20.30 v Kulturnem domu večer šansonov in poezije Miroslava Košute »Zlati prah imaš v očeh«; 26. januarja 2015 ob 20.30 v Kulturnem domu »Kabaret zlatih let«; 6. marca ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž »Štirje pianisti za dva klavirja« (Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera); 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; 20. aprila ob 20.30 v Kulturnem centru
šempeter
Sejem stare
vojaške
opreme
Društvo Soška fronta iz Nove Gorice prireja tradicionalno srečanje s preteklostjo, že 17. po vrsti, ki bo potekalo jutri med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT pri Šempetru.
Shod zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin privablja stotine ljubiteljev vojaških predmetov, literature, zemljevidov, razglednic, fotografij in še marsičesa. Ponudniki in gostje prihajajo iz raznih evropskih držav, v kolikor šempetrski sejem velja za enega najbolje založenih in obiskanih v tem delu Evrope. Na njem se bodo predstavili Društvo Soška fronta Nova Gorica, Zadruga Grande Guerra FVG - Sentieri di Pace iz Trsta, AC Isonzo iz Gorice, Društvo Prijatelji Dolomitov z Dunaja, Društvo SANG (soft air) iz Nove Gorice, Združenje lastnikov starih vojaških vozil iz Gorice, Fundacija poti miru iz Kobarida in Park vojaške zgodovine iz Pivke.
Obiskovalcem bo na razpolago nova, 9. številka revije Na fronti. Pri društveni stojnici bo potekala tudi predstavitev knjige Tako značko nosim jaz ... avtorja Davida Erika Pipana. Na ogled bo še priložnostna razstava Vojaška saniteta med prvo svetovno vojno. Med 9. in 15. uro pa si bodo obiskovalci sejma lahko ogledali stalno razstavo Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno, ki je postavljena v bunkerju pod šem-petrsko pošto. (vip)
Lojze Bratuž »Hlapci«; 25. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž: »Obiski«; informacije in vpisovanje pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.0013.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288).
V	GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: 19. novembra ob 20.45 »Il mercante di Venezia« (William Shakespeare). Predprodaja vstopnic za vse predstave poteka pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00 (zaprta bo od 24. do 28. decembra); več na www3.co-mune.gorizia.it/teatro.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 15. novembra, ob 10.30 in 16. uri »Takšnega cirkusa pa še ne ...!«, gostuje Zavod Bufeto; informacije in predpro-daja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Šolske vesti
NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN FOTOGRAFSKEM NATEČAJU »POT DO ČLOVEKA« (Srečko Kosovel), ki je posvečen spominu na dijakinjo Živo Srebrnič, lahko sodelujejo vsi dijaki, ki obiskujejo slovenski višješolski center v Gorici. Natečaj razpisuje skupina profesorjev slovenskega višješolskega centra, ki želi spodbuditi ustvarjalnost pri mladih. Prispevke je treba izročiti tajništvu tehniškega ali tajništvu licejske-ga pola do 8. januarja 2015. Nagrajevanje najboljših prispevkov bo potekalo ob Prešernovi proslavi, 9. februarja 2015.
IZ CIKLUSA »ŠOLA ZA STARŠE« bo v Dijaškem domu v Svetogorski ul. (Ul. Montesanto) 84 v Gorici srečanje, ki ga bo vodila psihologinja Jana Pečar z naslovom »Življenjski krog družine. Kako spremljati otroka v pomembnih obdobjih sprememb«. Predavanje bo 17. novembra ob 17.30 v italijanščini in bo trajalo poldrugo uro. Zagotovljeno bo varstvo otrok.
RAVNATELJSTVO DIZ CANKAR ZOIS VEGA obvešča, da bo roditeljski sestanek s starši v sredo, 19. novembra, od 17. do 19. ure. Ob 16.45 bodo koordinatorji zavodov predstavili letošnjo vzgojno izobraževalno ponudbo.
Izleta in Bodeča Neža
V okviru niza »Kjer se Kras un Soča srečata« v organizaciji združenja Ju-liaest in s pokroviteljstvom LAS Kras bo jutri ob 10. uri s trga pred železniško postajo v Zagraju startal izlet z gorskimi kolesi po poteh prve svetovne vojne; vodil bo inštruktor Robert Tabai. Ob isti uri bodo izpred centra Gradina pri Doberdobu krenili na pot pohodniki s spremstvom Elise Dezan, poznavalke prve svetovne vojne. Udeležba je brezplačna. Vodeno potepanje po Krasu se bo zaključilo v kleti kmetije Grad Rubije na Vrhu, kjer bo Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela ob 18. uri ponudilo koncert Bodeče Neže z naslovom »V jesenski tihi čas -Melodije in pesmi ob 100. obletnici prve svetovne vojne«; s poezijo in glasbo se bodo prepletale podobe Krasa in prizori vojne.
O maceriranih vinih
Maceriranim vinom, za katera se uveljavlja ameriški naziv »orange wi-ne«, bo posvečen posvet, ki bo danes od 10. ure dalje potekal v dvorani Bergamas v Gradišču. Prirejajo ga pobudniki nagrade Noe; podelili bodo tudi priznanja, med drugim družini staroste goriških vinogradnikov, stoletnemu Liviu Fellugi.
»Emocije iz Gorice«
Na sedežu kulturnega Foruma v As-colijevi ulici v Gorici se danes ob 11. uri začenja dvodnevna prireditev »Emocije iz Gorice - Tri ženske na potepu - Podobe, barv, glasovi«. Ob 16. uri bo imel besedo Andrea Bellavite, pel bo zbor Ars Musica, sledila bo družabnost.
Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.45 »Dorae-mon«; 17.30 - 20.45 »Interstellar«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 21.40 »Tor-neranno in prati«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.40 »Un fantasma per amico«; 17.20 - 20.30 »Interstellar«.
Dvorana 2: 16.00 - 18.00 - 20.15 -22.15 »Andiamo a quel paese«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.10 - 22.10 »La scuola piu bella del mondo«. Dvorana 4: 16.40 »Doraemon«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »Tre tocchi«. Dvorana 5: 15.45 - 17.15 - 20.00 -21.30 »Torneranno i prati«.
fi Razstave
V	OBČINSKEM MUZEJU TERITORIJA
v Krminu bodo danes, 15. novembra, ob 18. uri odprli samostojno razstavo goriške likovnice Laure Grusovin. Na ogled bo okrog 50 del iz obdobja zadnjih dveh let.
V	GORIŠKEM MUZEJU V GRADU KROMBERK je na ogled bogata razstava o prvi svetovni vojni, pod naslovom »Kam usoda jih je peljala«. Poleg splošne predstavitve dogodkov pred sto leti, posebej prikazuje usode slovenskih vojakov in častnikov v avstroogrski vojski ter usode ujetnikov. Voden ogled (za skupine) je možen med tednom med 9. in 17. uro, ob nedeljah in praznikih pa med 13. in 19. Za vodstvo po razstavi poklicati po tel. 003865-3359611. Razstava, druga iz niza ob stoletnici prve svetovne vojne, bo odprta predvidoma do konca marca 2015.
RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno je v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled do 8. februarja 2015 ob petkih 16.00-19-00, ob sobotah, nedeljah in praznikih
10.00-19.00; več na www.mostre-fon-dazionecarigo.it, vstop prost. Vsako nedeljo ob 17. uri brezplačen vodeni ogled razstave.
NARAVOSLOVNI IN GEOLOŠKI MUZEJ bo združenje naravoslovcev Al-vise Comel slovesno odprlo danes, 15. novembra, ob 15. uri v nekdanji osnovni šoli v Ul. Brigata Avellino v Gorici. Odprtje bodo pospremili z razstavo školjk in hroščev z vsega sveta.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bodo v sklopu 33-letnice Kulturnega doma v Gorici v torek, 18. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnega ustvarjalca Vladimirja Klanjščka iz Števerjana.
~M Koncerti
DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejata koncert v spomin na Bernardko Ra-detič. v soboto, 22. novembra, ob 20. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. Nastopili bodo organist Mirko Butkovič, klarinetist Luca Massa, sopran Enza Pecorari in alt Mirjam Pahor.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. novembra ob 20.45 koncert Trieste Early Jazz Orchestra; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi na 56. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka v soboto,
22.	novembra, ob 20.30 in v nedeljo,
23.	novembra, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo tudi zbori iz tržaške in videm-ske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Posvečena je skladatelju Radu Si-monitiju ob 100-letnici rojstva.
M Izleti
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča udeležence marti-novanja v nedeljo, 16. novembra (pohod in družabnost), da bo odhod ob 9.30 s parkirišča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. Priporoča se točnost. Martinovanje bo tudi v primeru slabega vremena, saj bodo v tem slučaju program prilagodili. Martinovo popoldne na Brjah se bo pričelo med 15. uro in 15.15.
ESTORIABUS: dvodnevni izlet z naslovom »Soška fronta« v odkrivanje krajev prve svetovne vojne na Goriškem in Kobaridu bo potekal 22. in 23. novembra. Goriški Kras bo tema izleta, ki bo potekal 13. novembra. Od 15. do 17. decembra bo izlet v London z novinarjem Williamom Wardom; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
3 Obvestila
SKRD JADRO organizira ob četrtkih delavnico za aranžiranje slik iz suhega cvetja z Vilmo Cotič na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 0481-776123 (Štefanja).
V	KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 15. novembra, ob 15.30 Marco Anzovino predstavil svojo knjigo »Turno di notte«. S pisateljem, kan-tavtorjem in socialnim delavcem se bo o knjigi, ki bo opremljena s cd-jem, pogovarjal pesnik Giovanni Fierro. V sredo, 19. novembra, ob 18. uri bo predstavitev knjige »Riccardo Bee -Un alpinismo titanico«, ki sta jo napisala Marco Kulot in Angela Berto-gna. Z avtorjema se bo pogovarjal Marko Mosetti, direktor revije Alpinismo Goriziano.
KD SOVODNJE obvešča občane, da bo danes, 15. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik Sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domač
kruh za blagoslov in pokušnjo, naj ga prinese v nedeljo, 16. novembra, pred 10. uro h kulturnemu domu v Sovodnjah.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta v ponedeljek, 17. novembra.
SKRD JEZERO prireja tečaj kvačkanja in pletenja ob ponedeljkih od 18.30 do 20. ure na sedežu društva v Doberdobu; informacije po tel. 347-1243400 (Magda). Prvo srečanje bo v ponedeljek, 17. novembra.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 17. novembra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II).
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da se bodo Mirka Špacapa-na in vseh pokojnih, ki so zastopali stranko in bili aktivni v njenih organih, spomnili pri maši v petek, 21. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi.
H Prireditve
ZAHVALNO NEDELJO V RUPI bodo praznovali v nedeljo, 16. novembra, po maši, ki se bo začela ob 14. uri; po blagoslovu kmečkih pridelkov bosta zapela mešani pevski zbor in otroški pevski zbor Rupa-Peč, sledila bo družabnost.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE v
sodelovanju s Fundacijo Goriške hranilnice vabi v torek, 25. novembra, ob 18. uri v prostore knjižnice na »Torkova srečanja z avtorji«. Pogovor o bitkah na Krasu v krvavem letu 1916 prve svetovne vojne z naslovom »Krvavi Kras« bosta vodila Mitja Juren in Paolo Pizzamus.
V OBČINSKI KNJIŽNICI V RONKAH bodo pravljične urice v slovenščini z naslovom »Kotiček čudežnih pravljic« potekale med 17. in 18. uro 19. in 26. novembra, ter 10. decembra. Pravljice bo prebirala Andreja Grom; informacije po tel. 0481-477205.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek Anton Gregorčič vabita v četrtek, 20. novembra, ob 20. uri na novo »Srečanje pod lipami« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Gost bo predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik. 40-letni sogovornik bo spregovoril o vsebinah in delovanju organizacije, o bremenih nerazčiščene preteklosti, o obletnicah in proslavah, o poti do sprave in o stanju duha na Slovenskem. Večer bo vodila časnikarka Erika Jazbar.
SEŠIVALNICA SPOMINA: jesenski večeri dokumentarnega filma ob 19. uri v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju: 21. novembra »Mama Evropa« (scenarij Petre Seliškar in Terre Ferro Seliškar, režija Petre Se-liškar). Večere organizira Zavod Ki-nokašča v sodelovanju z občine Mi-ren-Kostanjevica.
ZDRUŽENJE TENDA PER LA PACE E I DIRITTI vabi otroke med 3. in 6. letom starosti, da se v ponedeljek, 17. novembra, ob 16.30 udeležijo bralne predstave »Malina e Lampone, skupaj za mir« izpod peresa Genni Fabrizio v občinski knjižnici v Štarancanu. Otroci bodo prisluhnili pravljici o Malini in Lamponeju, ki prijateljsko sodelujeta. Gre za zgodbo za otroke o zadrugi Insieme v bosanskem Bra-tuncu, ki z izdelovanjem marmelad in sokov iz malin omogoča nekdanjim beguncev vrnitev domov in gospodarski razvoj. Sledila bo pokušnja marmelad iz Bratunca.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 10.00, Elisa Bos-carol vd. Daniotti s pokopališča v cerkev Sv. Lovrenca in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.45, Vilma To-niutto vd. Martini iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Romano Grillo (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sledila bo upepelitev.
16
Sobota, 15. novembra 2014
ALPE-JADRAN, MNENJA, RUBRIKE
SLOVENIJA TA TEDEN
Eni z vodo do vratu, drugi z maslom na glavi
Darja Kocbek
/
Številni državljani Slovenije imajo v zadnjih dneh poplavljene svoje domove, voda je zalila in uničila ceste. Tokratne poplave so že četrte letos, od februarja do zdaj so prizadele ljudi na različnih koncih Slovenije. Od leta 2007 so poplave po vsej državi povzročile za več kot eno milijardo evrov škode. Pro-tipoplavni ukrepi, ki bi škodo bistveno omilili, bi na 61 območjih, ki jih poplave najbolj ogrožajo, stali okrog 600 milijonov evrov.
Da ministrstvo za okolje in prostor na tem področju vsaj od leta 2007 ni opravilo svoje naloge, je v tem tednu opozorilo računsko sodišče. Razlog, da ukrepi za varstvo pred poplavami niso bili izvedeni, ni bilo pomanjkanje denarja, saj je Slovenija od leta 2007 iz evropskega proračuna porabila le 16,7 milijona evrov, kar je 22 odstotkov denarja, ki ga je imela na voljo za urejanje voda. Poplavna varnost bi po oceni računskega sodišča bila bistveno boljša, če bi država v večjem obsegu izvajala redna vzdrževalna dela na vodni infrastrukturi. Poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan je poslance državnega zbora rotil, naj končno prisluhnejo stroki, namesto, da se ukvarjajo s političnimi preigravanji.
Nekateri predstavniki stroke razloge za letošnje rekordne poplave vidijo v podnebnih spremembah, zaradi katerih so vodne ujme vse hujše. »Glede na splošne vplive podnebnih sprememb na vodni krog vse kaže, da bodo v prihodnjih letih takšni dogodki pogostejši in tudi bolj siloviti,« je za tiskovno agencijo STA dejal hidrolog Janez Polajnar. V zadnjem obdobju »skoraj ne mine leto, da ne bi bilo rekorda« bodisi pri visokih vodah bodisi pri sušah.
Polajnar pa je tudi jasen, da bi posledice poplav lahko bile manjše, če
bi bili izvedeni potrebni protipoplavni ukrepi in bi politika poslušala stroko. Poplavam se je mogoče prilagoditi, ne pa izogniti, vodi je treba pustiti prostor, da se lahko razlije, zato tam, kjer se razliva, ne gre graditi, pa sprejeti je treba ustrezne protipoplavne ukrepe, je razložil.
Na državni in lokalni ravni pa se pristojni prerekajo o prostorskih načrtih, zato minejo leta, preden so sprejeti. Vzdrževalci lahko opravljajo le najbolj nujna vzdrževalna dela, kajti za vsa druga dela so birokratski postopki tako zapleteni, da jih je tako rekoč nemogoče izvesti. S takšnim ravnanjem so politiki in birokrati odgnali številne strokovnjake, saj je danes v vsej državi toliko vodarjev, kot jih je bilo pred 25 leti samo v Mariboru.
Takšno ravnanje ima svoje razloge v veliki meri v zasebnih interesih. Brez prostorskih načrtov je bilo mogoče z dovoljenji pa tudi na črno graditi marsikje, kjer prej ni bilo dovoljeno, denar, ki bi ga morali porabiti za urejanje voda, je bilo mogoče porabljati za druge namene, ki nimajo nikakršne povezave s poplavno varnostjo ali celo za dela, ki ogroženost pred poplavami še povečujejo.
V Ljubljani so recimo na območju, ki je označeno kot poplavno območje, dogradili novi fakulteti za kemijo in za računalništvo. Agencija za okolje računskemu sodišču ni znala pojasniti, zakaj je bilo dovoljenje za gradnjo izdano pred izvedbo ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti.
Seveda noben od petih ministrov, ki so v tem času vodili okoljski resor in so bili tako iz levosredinskih kot des-nosredinskih političnih strank, za to ni pripravljen prevzeti odgovornosti. Dva, ki imata kot nekdanja ministra za oko-
lje in prostor to maslo na glavi, sedita tudi v sedanji levosredinski vladi. Karl Erjavec iz upokojenske stranke Desus je zunanji minister, Dejan Židan iz socialdemokratske stranke pa kmetijski.
Predsednik sedanje levosredinske vlade Miro Cerar obljublja, da bo posebna delovna skupina, ki jo je ustanovila vlada, do 27. novembra pripravila načrt ukrepov za zaščito pred poplavami. V tem načrtu bodo državljani izvedeli, na katerih lokacijah lahko pričakujejo izvedbo ukrepov, katere ukrepe lahko pričakujejo, kdo jih bo izvedel, v katerih rokih bodo izvedeni in koliko denarja bo zanje na voljo.
Slovenija ima denar za urejanje voda v bruseljski blagajni na voljo tudi v novem programskem obdobju do leta 2020. Urejanje voda je poleg železniške infrastrukture edino področje, kjer sme Slovenija v skladu z novimi pravili EU evropska sredstva, ki jih ima na voljo za regionalni razvoj, v tem finančnem obdobju še porabiti za izvajanje infrastrukturnih projektov. Če tudi te priložnosti ne bo izkoristila, bo težko dobila novo.
Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča, ni optimističen. Po njegovih besedah za novo programsko obdobje 2014-2020 stopnja pripravljenosti projektov, ki jih bo Slovenija najbrž evropski komisiji predlagala za sofinanciranje, ni bistveno višja, kot je bila leta 2007. Poplavno ogrožena območja, ki jih je 61, so sicer določena, še vedno pa ni opredeljeno, kakšni ukrepi so na posameznem območju potrebni.
Da so septembra poplave, ki so prizadele predvsem vzhodni del Slovenije, vzele življenje dvema mladima človekoma, očitno še ni bilo dovolj za odločno ukrepanje, da bi čim prej rešili, kar je še mogoče rešiti.
tolmin - Na povabilo knjižnice C. Kosmača
Slovensko kulturno središče Planika predstavilo delovanje
Od leve: Jožica Štendler, Nataša Komac Gliha in Rudi Bartaloth
TOLMIN - V prijetnem vzdušju in na dobro obiskanem večeru je prejšnji petek knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu gostila Slovensko kulturno središče Planika iz Kanalske doline.
Dogodek, ki so ga načrtovali že dalj časa, je društvu iz Kanalske doline ponudil možnost, da se predstavi širši publiki iz Tolmina in okolice. Po uvodnih besedah ravnateljice tominske knjižnice Jožice Štendler je delovanje Planike predstavil Rudi Bartaloth. Dotaknil se je dela, ki ga Planika opravlja v Kanalski dolini; od organizacije kulturnih prireditev, dejavnosti namenjenih mladim tja do izbirnih tečajev slovenskega jezika ter prizadevanja središča, da bi pouk slovenskega jezika v javnih šolah bil deležen sistemske rešitve. Nataša Gliha Komac je zelo natančno predstavila raziskovalno delo na teritorju celotne Kanalske doline, ki ga sicer Planika opravlja skupaj z drugimi
znanstveno raziskovalnimi ustanovami, tako je letošnji raziskovalni tabor npr. obravnaval nekoč najjužnejšo slovensko vas Kanalske doline, Lipaljo vas.
Posebno pozornost je namenila publikacijam, ki so izšle pri SKS Planika, saj je tudi sama avtorica ali soavto-rica nekaterih, teh je kakih dvajset, ter se posebej osredotočila na znanstvenih monografijah podprtih tudi z rezultati raziskav in s podatki iznešenih iz posebej izvedenih anket. Te monografije obravnavajo dolinsko življenje ter hkrati opisujejo navade, jezik ter še dandanes med domačini rabljeno izrazoslovje oblačilne kulture predvsem v vaseh Ukve in Žabnice.
Domačinka, Maria Moschitz, ki sicer sodeluje in pomaga Planiki pri zbiranju dragocenega gradiva je prebrala nekaj tekstov v krajevnem žabniškem narečju in v slovenščini, kar je še posebej obogatilo petkovo predstavitev.
bruselj - Priznanje European Sea Ports Organisation
Luka Koper okolju najbolj prijazno pristanišče v Evropi
KOPER - Luka Koper je zmagovalka letošnje nagrade združenja evropskih morskih pristanišč ESPO (European Sea Ports Organisation). V finalu za nagrado, ki jo združenje vsako leto podeljuje okoljsko najbolj prijaznim in družbeno odgovornim pristaniščem v Evropi smo premagali veliko večja pristanišča kot so španska Huelva, portugalska Lizbona, francoski Marseille in nizozemski Rotterdam.
Nagrado, ki sta jo pred dnevi na slovesnosti v Bruslju podelila predsednik ESPO Santiago Garcia-Mila in generalni direktor DG MOVE pri Evropski komisiji Joao Aguiar Machado je prevzel predsednik uprave Luke Koper Dra-gomir Matic, ki je ob tem dejal: »Ponosni smo, da je Koper primer dobre prakse na področju okoljevarstva vsem ostalim evropskim pristaniščem. V zadnjih desetih letih smo v postopke in tehnologije za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje vložili več kot 30 milijonov evrov. Tudi v bodoče bomo skrbeli, da bo Koper ostal zeleno pristanišče, prijazen do naših sosedov in v zadovoljstvo našim sodelavcem, katerim gre zahvala za prejeto nagrado.«
Tema letošnjega tekmovanja so bili inova-tivni okoljski projekti. Luka Koper je prijavila projekt No waste, just resources!, ki obravnava
Garcia-Mila, Machado in Matic (od leve) med predajo priznanja
primere dobrih praks pri ravnanju z odpadki v koprskem pristanišču. Predstavili so sistem prekrivanja razsutih tovorov z odpadno celulozo, uporaba odpadnega lesa, ki nastaja pri preto-voru blaga za ogrevanje prostorov upravne stavbe, kompostiranje (predelovanje organskih odpadkov v kompost) in uporaba morskih sedi-mentov (mulja) za izdelovanje zidakov in drugega gradbenega materiala. Pri vseh naštetih primerih so odpadke, ki bi sicer končali na deponijah izkoristili in jih predelali v surovine.
Luka Koper je bila letos že tretjič v finalu za nagrado ESPO. S projektom Živeti s pristaniščem, torej s komuniciranjem z lokalnimi skupnostmi, in s projektom za najmlajše obiskovalce pristanišča jim je to uspelo že leta 2010 in 2011.
slovenija - V noči na nedeljo spet dež
Poleg poplav, povečana tudi nevarnost zemeljskih plazov
LJUBLJANA - Deževje v prihodnjih dneh bo povečalo tudi nevarnost proženja zemeljskih plazov v južnem in zahodnem delu Slovenije. Če se bo trend padavin spremenil, bo lahko do proženja plazov prihajalo tudi drugod po državi, saj so tla v mnogih krajih že zelo razmočena, je za STA pojasnila Mateja Jemec Auflič iz Geološkega zavoda Slovenije.
Ob deževju v minulih dneh se je sprožilo blizu 50 zemeljskih plazov, vendar pa natančnega podatka na Geološkem zavodu Slovenije še nimajo, saj občine podatke o tem posredujejo z zamikom. Izjema so primeri, ko lokalne skupnosti same vzpostavijo stik z zavodom in jih prosijo, naj ocenijo razmere.
Bolj kot plazovi nevšečnosti v zadnjih dneh zlasti na Notranjskem povzročajo poplave (na posnetku). Vendar pa deževja še ni konec. Meteorologi naslednje izdatnejše deževje napovedujejo že za noč na nedeljo, ko lahko količina padavin v zahodni in južni Sloveniji ponekod preseže 40 litrov na kvadratni meter. Kot opozarjajo na
agenciji za okolje, bodo lahko na omenjenem območju zato narasli nekateri hudourniki in manjši vodotoki. Naraščala bo tudi gladina vode na poplavljenih kraških poljih. To bo po besedah geologinje povečalo tudi nevarnost proženja zemeljskih plazov. Tla so razmočena, padavinski dogodki pa si tudi sledijo eden za drugim. Voda zato ne utegne izhlapeti iz zemljine ali pa prodreti v podtalnico in se zadržuje v zgornjih plasteh tal, je pojasnila.
Sicer pa je za letošnje leto značilno, da je v kratkem času padlo zelo veliko padavin. Ravno intenzivnost oz. obilnost padavin je botrovala številnim proženjem plazov v septembru in oktobru, pa tudi v minulih dneh, je še povedala Jemec Aufličeva.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 15. novembra 2014
17
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Iz naših arhivov, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
RAI2
7.00 Serija: Lassie 8.15 Serija: II nostro ami-co Charly 9.00 Sulla Via di Damasco 9.30 18.00, 22.55, 0.00 Rubrike 9.55 18.03 Vreme 10.00 Dok.: Il labirinto del coccodrillo 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in famiglia 13.00 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Serija: Una scatenata coppia di sbirri 14.50 Fattore A.L.F.A. 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Serija: Sea Patrol 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Elementary 23.20 Kratki film
RAI3
RAI4
RAI5
RAI MOVIE
RETE4
7.00 8.00, 9.00, 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 8.25 Show: UnoMattina in famiglia 10.50 Line verde orizzonti 11.45 Talent show: La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.35 Nad.: Legami 16.25 Leader. Femminile singolare 17.15 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Show: Ballando con le stelle 0.30 Talk show: S'e fatta notte
7.40 Serija: Hunter 9.40 Serija: Carabinie-ri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.50 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e og-gi in Tv 17.00 Film: Poirot - Corpi al sole 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Attack Force - La morte negli occhi (akc., '06, i. S. Seagal) 23.25 Film: Trappola criminale (triler, '00)
CANALES
ITALIA1
7.25 Nad.: Ai confini dellArizona 8.15 10.05 Video frammenti 8.35 Film: Mi permette, babbo! 10.15 Nad.: Ponderosa 11.00 12.25, 14.45 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.40 Dnevnik, vreme in šport 14.55 Tv Talk 16.30 Rai Player 16.35 Report 18.10 Serija: Squadra Speciale Vienna 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.00 Un giorno in pretura
12.25 Film: Overheard (akc.) 14.05 19.25 Rai Player 14.15 Film: Protector - La leg-ge del Muay Thay (akc.) 15.45 Aktualno: Wonderland 201416.15 Serija: Continuum 17.45 Novice 17.50 Nad.: Brothers & Sisters 18.40 Nad.: Heaven 19.30 Serija: C'era una volta 21.10 Serija: Ghost Whisperer 22.50 Film: L'immortale (akc.)
12.30 Glasba: Don Q 13.45 Ples 14.05 20.30 Rai Player 14.15 Mari del Sud 15.15 Capolavori della natura 16.10 5 buoni motivi 16.25 Gledališče: La paura del numero uno 18.30 Novice 18.35 Film: Cuori senza frontiere (dram.) 20.05 Scaramouc-he Scaramouche 20.45 Storie dell'arte 21.15 Gledališče: Io, l'erede 23.15 Prima della prima Gianni Schicchi 23.50 David Letterman Show
13.45 17.30 Rai Player 13.55 Film: Number 23 (triler) 15.40 Film: Due sconosciuti, un destino (dram.) 17.25 Novice 17.35 Film: Il club delle prime mogli (kom.) 19.20 Film: Audace colpo dei soliti ignoti (kom.)
21.15 Film: Attacco a Leningrado (voj.)
23.20 Film: Torna El Grinta (vestern)
RAI PREMIUM
12.3018.15 Rai Player 12.40 Nad.: Terra no-stra 13.35 Serija: Raccontami 15.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.30 Nad.: Storia di guerra e di amicizia 17.15 Novice 17.20 Autoritratti 18.25 Serija: Un caso di coscienza 20.15 Serija: Il ca-pitano 21.15 Serija: Le ragazze dello swing 23.25 Nad.: L'ispettore Coliandro
le citta di mare 22.05 Film: Priscilla, la regina del deserto 0.00 Dok.: Come il sesso ha cambiato il mondo
_CIELO_
14.0015.15 MasterChef Italia 15.10 Novice 16.25 Júnior MasterChef USA 18.20 Serija: Cucine da incubo 20.10 Serija: Affari di famiglia
6.00 8.00, 13.00, 19.55, 0.30 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 9.30 Dok.: La vita dei mammiferi 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.40 Film: Ricomincio da Natale 15.30 Nad.: Il Segreto 16.00 Show: Verissimo 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Tu si que vales
6.45 Serija: Supercar 8.35 Serija: A-Team 10.30 Film: Beethoven 2 (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 23.00 Šport 14.30 Nad.: Pretty Little Liars 18.00 Nan.: Love bugs 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.20 Film: Planet 51 (anim.)
21.10 Film: Mostri contro alieni (anim.)
_IRIS_
12.45 Film: El Alamein - La linea del fuo-co (voj.) 14.55 Film: Ovosodo (kom.) 16.55 Adesso cinema! 17.20 Film: Whatever Works - Basta che funzioni (kom., '09, r. W. Allen) 19.05 Film: Il giustiziere sfida la citta (dram.) 21.00 Film: I pompieri (kom., It., '85) 23.25 Film: Scuola di ladri (kom., It., '86)
_laz_
7.3013.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.55 Coffee break 11.15 Mode & Modi 12.30 La7 Doc 13.55 Kronika 14.40 Atlantide 16.30 Film: Papillon (pust.) 20.30 Otto e mezzo
21.10 Film: Serpico (dram., i. A. Pacino)
_lazd_
6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 The Dr. Oz Show 8.30 12.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00, 16.20 I menu di Be-nedetta 10.0019.00, 20.05 Chef per un giorno 11.00 13.05, 21.10 Cuochi e fiamme 14.05 Dottori in prima linea 18.20 Talk show: Le invasioni barbariche 0.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie
TELEQUATTRO
6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Italia da scoprire 11.0019.45, 23.15 Rotocalco Adnkronos 11.15 Ring 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
_LAEFFE_
11.15 Serija: Jamie - Ricette a cinque euro 14.10 21.10 Serija: Bourdain - Senza pe-notazione 16.00 Serija: Omicidi tra i fior-di 17.45 Serija: Chi ti credi di essere? 19.50 Dalla A a LaEffe 20.15 Serija: Racconti dal-
21.10 Film: L'attenzione (rom., It., '85)
_DMAX_
11.30 Affari a tutti i costi 12.25 Storage Wars 13.15 20.15 Banco dei pugni 15.00 Cariparma Test Match 2014: Italia - Argentina 17.10 Top Gear 18.05 Dynamo: magie impossibili 18.55 Affare fatto! 19.20 I re della griglia 21.10 River Monsters 22.00 Addestramento estremo 22.50 Moonshiners 23.40 Affari a quattro ruote
SLOVENIJA1
6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Otroški program: OP! 7.20 18.40 Risanke 9.15 Kviz: Male sive celice 10.00 Infodrom 10.15 Nan.: Izjemne dogodivščine Sama Fo-xa 10.50 Dok. serija: Razkrivanje preteklosti 11.25 17.40 Dok. serija: Zgodovina sveta 12.20 Avtomobilnost 13.0017.00, 18.55, 23.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 15.10 Kratki film: Maček Muri (anim.) 15.25 Dok. odd.: Rišem življenje 15.55 Dok. serija: Zdravje Slovencev 16.25 O živalih in ljudeh 17.15 Na vrtu 18.30 Ozare 19.25 Utrip 20.00 Pesem Evrovizije za otroke 22.30 Portret Kajetana Koviča: Dokler boli, ni jamb ne trohej 23.20 Lepote mokrišč 0.05 Nad.: Ura
SLOVENIJA2
7.35 Tarča 9.20 Alpsko smučanje: magazin 9.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.00 Polnočni klub 12.10 Slovenski utrinki 12.45 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 14.35 Osmi dan 15.05 Pisave 16.25 Športni izziv 16.55 Nogomet: kvalifikacije za EP, vrhunci preteklega dne 17.30 22.40 Nogomet: kvalifikacije za EP, Anglija - Slovenija, prenos 20.35 Nogomet: kvalifikacije za EP, Švica - Litva, prenos 22.50 Nogomet: kvalifikacije za EP, vrhunci dneva 23.20 Aritmija 23.50 Odd.: Bleščica 0.20 Na lepše
_KOPER_
12.30 Alpsko smučanje: SP, slalom (ž) 13.50 Infokanal 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Dok.: K2 16.00 Folkest 201416.40 Iz arhiva po vaših željah 17.25 23.35 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Rebus 22.20 Il giardino dei sogni 23.05 Viktor Parma
_POP TV_
7.00 Risanke in otroške serije 10.20 Film: Alica v Čudežni deželi 12.25 Nad.: Down-ton Abbey 13.25 Slovenija ima talent 15.45 Film: Zagrete navijačice 417.40 Serija: Vrti-čkanje 18.15 Serija: Gorazdova slaščičarna 18.55 Vreme in novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa
Sobota, 16. novembra Rai movie, ob 12.15
VREDNO OGLEDA
La volpe e la bambina
Francija 2007 Režija: Luc Jacquet Igrata: Isabelle Carré in Thomas Laliberté
Nekega jesenskega jutra deklica na poti v šolo zagleda lisico. Očarana pozabi na strah in se ji pogumno približa. To je začetek presenetljivega prijateljstva. Deklica s pomočjo lisice odkriva skrivnostno in divjo naravo. Začne se pustolovščina, ki spremeni njeno življenje in njen pogled na svet. Dialogov je v tej filmski
pravljici bolj malo, zgodba je dramatizirana predvsem s pomočjo sugesti-vne glasbe in spretne montaže. Režiser Luc Jacquet je želel pričarati zgodbo, do katere lahko pride v naši neposredni bližini, na travnikih, v gozdovih. Film je tako zanimivo popotovanje po naravi, kakršna se ponuja, kadar se ure in ure ne zganemo, kakršna je, kadar nas v njej ni.
KANAL A
6.00 Risanke 7.2518.30 Serija: Tv dober dan 8.1513.50 Serija: Snowboarderji 9.10 Serija: Veliki pokovci 10.15 13.25 Nad.: Šola za prvake 10.45 Serija: Vlomilci 11.15 Serija: Sanjska upokojitev 11.45 Serija: Prekletstvo faraonove grobnice 14.50 Nad.: Ljudje prihodnosti 15.40 Film: Bes pod kontrolo (kom.) 17.45 Pazi, kamera! 19.30 Serija: Pritličje 20.00 Film: Vojna navijačic 21.35 Film: Nick in Nora - Zmenek za en večer 23.15 Film: Sutjeska
PLANET TV
21.15 Film: Oceanovih 12 (krim., '04, i. G.
Clooney, B. Pitt) 23.40 Film: Skrivnost ugrabljenih otrok (triler, '12, i. J. Biel)
10.40 Show: Neverjetna dirka 11.35 Show: Piflar in lepotica 12.30 Nan.: Nekoč v davnih časih 13.25 Nan.: Žena kot trofeja 14.05 Nan.: Gospod Selfridge 15.05 Odd.: Bo-gnedaj, da bi crknu televizor 16.05 Film: Resnica o ljubezni (kom.) 18.00 Dok.: Galileo 18.55 Danes 20.00 Nan.: Castle 21.00 Kmetija - Nov začetek 22.25 Film: Griva-sti vojak (voj.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledita koledar in napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radioaktivni Casino'; 9.50, 14.40, 18.30 Music box; 10.10 Glasbena srečanja; 11.15 Studio D -Pogled skozi čas; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Tone Frelih: Smisel življenja; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 O morju in pomorščakih; 14.30 Popoldanski program; 15.30 DiO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.00 Metalmorfoza; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.35, 19.00, 20.30, 22.00, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Santi patroni; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 14.35 Play Music Like; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 21.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 8 Sobota, 15. novembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
Mancini k Interju
MILAN - Indonezijski predsednik Interja Erick Thohir je na veliko veselje navijačev odstavil trenerja Walterja Mazzarrija, potem ko so vsi pričakovali, da bo ta obdržal svoj stolček vsaj do derbija z Milanom. 53-letnega strokovnjaka, ki je na klopi kluba zdržal poldrugo leto, bo nadomestil povratnik v Inter, 50-letni Roberto Mancini, ki je nazadnje vodil carigrajski Galatasaray. Zadeva ne bo poceni. Mazzarri in njegov štab stanejo 15 milijonov evrov, Mancini pa bo do leta 2017 prejel 4 milijone evrov na leto.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Znani vsi polfinalisti
LONDON - Srb Novak Dokovič je na zaključnem teniškem ma-stersu ATP premagal Čeha Tomaša Berdycha s 6:2 in 6:2 in si s tem tretjič po letih 2011 in 2012 zagotovil prvo mesto na lestvici ATP za leto 2014, ob tem pa se je uvrstil še v polfinale. Dokovič je za zmago potreboval 70 minut, v 19. dvoboju proti Čehu, sicer sedmemu igralcu sveta, pa je slavil 17. Večerni izid: Čilič (Hrv) - Wawrinka (Švi) 3:6, 6:4, 3:6. Polfinalna para: Djokovič - Nišikori (Jap), Federer (Švi) - Wawrinka
nogomet - Slovenija danes v okviru kvalifikacij za Euro 2016 na Wembleyju proti Angliji
Točka na »sveti travi«
Ljubljana - Slovensko nogometno reprezentanco čaka danes v Londonu četrta kvalifikacijska tekma za evropsko prvenstvo 2016 proti Angliji. Tekma se bo začela ob 18. uri. Čeprav so Angleži izraziti favoriti, pa so izbranci Srečka Katanca odpotovali na Otok odločeni, da izvlečejo vsaj točko, čeprav je Katanec zelo previden.
«Anglija ima kakovostne igralce, od Dannyja Welbecka, do Raheema Sterlin-ga, do Wayna Rooneyja. Sam sem v tem tednu ostal normalen. V zadnjem času sem namreč prebral marsikaj. Da gremo v London, ne vem kaj delat. Vem, s kom igramo, kaj nas čaka. Povedal sem že, da lahko 'fa-šeš', lahko pa je tudi drugače. Tudi v to slednje verjamem. Smo majhna Slovenija, igramo proti svetovni velesili in želim si uspeh,» meni Katanec in še enkrat poudarja, da morajo biti njegovi izbranci kompaktni in borbeni.
Ves teden se je slovenska javnost spraševala o stanju pomembnega člena slovenske vrste Kevina Kampla, ki ima težave s stegensko mišico. Po zadnjih podatkih in treningu na Wembleyju, ki se po tekmah ameriške lige NFL dejansko ne more pohvaliti z zgledno zelenico, bo vezist Red Bulla tekmo začel.
Zato pa je bil bolj jasen Valter Birsa na vprašanje, ali se bojijo napak lastne zvezne vrste zaradi hitrih, mladih angleških vezistov in napadalcev ter visokih žog v svoj kazenski prostor. Angleži so v preteklosti sloveli kot vrhunski v igri z glavo, tudi zdaj imajo v svojih vrstah dobre «ska-kalce», denimo Garyja Cahilla.
«Mislim, da so res neugodni v tem, da znajo v protinapadu hitro potegniti proti golu, pri čemer so bolj nevarni kot v preteklosti. Tudi v zvezni liniji imajo kakovostne igralce. Po drugi strani pa smo igrali tudi že proti prejšnji generaciji, ko so imeli odlične skakalce, pa smo se dobro držali. Vse smo analizirali in menim, da lahko preprečimo njihove glavne odlike,» je prepričan Birsa.
Na drugi strani so svoje videnje pred tekmo podali tudi Angleži. Potem ko je že od prej manjkal Daniel Sturridge, sta med tednom zaradi poškodb odpadla še Michael Carrick in Andros Townsend, danes pa je jasno, da ne bo igral niti bočni branilec Leighton Baines, prav tako zaradi poškodbe.
Angleži so se malo zanimali tudi za slovensko vrsto. «Slovenija je dobro začela kvalifikacije. Premagala je Švico in Litvo v gosteh, tudi proti Estoniji bi si zaslužila zmago. Lahko bi imela devet točk kot mi.
Spoštujemo jo, vemo, proti komu igramo, vemo, da je dobra. Moramo igrati nogomet, s katerim jih lahko ukrotimo,» je na novinarski konferenci povedal selektor Roy Hodgson.
Skupina E, danes: ob 18.00 Anglija - Slovenija in San Marino - Estonija, ob 20.45 Švica - Litva. Vrstni red: Anglija 9, Slovenija in Litva 6, Švica in Estonija 3, San Marino 0.
Italija (skupina H) bo igrala jutri ob 20.45 v Milanu proti hrvaški
PRIJATELJSKE - Kitajska - Nova Zelandija 1:1, Japonska - Honduras 6:0, Jordanija - Južna Koreja 0:1, Francija - Albanija 1:1, ZDA - Kolumbija 1:2, Kostarika -Urugvaj 7:6 po 11.metrovkah
Kevin Kampl (desno) bo kljub poškodbi igral
ansa
Skupina D			Sinoči: Gruzija -
Poljska 0:4, Nemčija		Gibraltar 4:0, Škotska -	
Irska 1:0			
Poljska	4	3	1 0 14:2 10
Irska	4	2	1 1 10:3 7
Nemčija	4	2	1 1 7:4 7
Škotska	4	2	1 1 5:4 7
Gruzija	4	1	0 3 4:7 3
Gibraltar	4	0	0 4 0:21 0
PRIHODNJI KROG (29.3): Gruzija - Nemčija,			
Škotska -	Gibraltar, Irska - Poljska		
Skupina F		Sinoči: Grčija - Ferski	
otoki 0:1,	Romunija -	Severna	rska 2:0,
Madžarska	Finska 1:0		
Romunija	4 3	10	6:1 10
S. Irska	4 3	01	6:3 9
Madžarska	4 2	11	4:3 7
Finska	41	12	4:5 4
Ferski otoki	41	03	2:6 3
Grčija	40	13	1:5 1
PRIHODNJI KROG (29.3.): S.Irska			- Finska,
Romunija -	Ferski otoki,	Madžarska	- Grčija
odbojka - Državne in deželne lige
Zrelostni izpit za naši ekipi B2-lige
Igralke Zaleta začenjajo niz težkih tekem
Današnji krog v moški B2-ligi je eden tistih, ki že lahko približno poda odgovor na vprašanje, kam se lahko v letošnji sezoni umestita združena ekipa Olympia, Soče in Vala in Sloga Tabor. Obe ekipi po štirih krogih zasedata mesto v zgornji polovici lestvice, danes stojita pred zrelostnim izpitom. Novinec Olympia se bo na domačih tleh pomerila s Povolarom, ki je v prejšnjem krogu prvič prišel do točk z zmago proti Bas-sanu (3:2). »Odmisliti moramo, da je kdo letos v tej ligi slab. To velja tudi za Povo-laro, ki ima zelo solidne krilne napadalce. Za nas je tekma pomembna, saj moramo na njej dokazati, da je naš položaj na lestvici zaslužen,« pravi pomočnik trenerja Olympie Robert Makuc. Danes bodo predvidoma potrdili postavo iz prejšnjega kroga, po kateri je na mestu korektorja začel Gastaldo, na krilu pa Juren.
Sloga Tabor Televita se bo v Tre-visu pomerila s tamkajšnji mladinci zdaj že propadlega moštva evropskega formata Sisleyja. Treviso (zanj igra tudi Tržačan Norbedo) je v štirih krogih že trikrat igral tie-break, v katerem je izgubil proti Trebaselegheju in vrstnikom Padove, premagal pa Zane. Poln izkupiček točk je osvojil proti letos oslabljenemu Cordenonsu. Skratka, na vsaki tekmi je dosegal točke, ima pa jih toliko kot slogaši. Po svoje je to presenetljivo, saj za Treviso velja, da igra bolj
učinkovito v povratnem kot pa v prvem delu. Trener Jerončič tudi tokrat ne bo mogel računati na libera Privileggija, postava bo torej predvidoma takšna kot je bila prejšnji teden.
V	ženski C-ligi bo Zalet Sloga doma igrala proti videmskemu Volleybasu. Za odbojkarice združene ekipe se je prejšnji teden končal niz lažjih tekem, zdaj se že začenja serija dvobojev, ki bodo pokazali iz katerega testa so naša dekleta. Po vrsti jih čakajo namreč vse ekipe z vrha lestvice, tja sodi tudi današnji nasprotnik iz Vidma, kar kaže na primer njihova zmaga proti Pordenonu. Značilno za Volleybas je, da so vse napadal-ke levoroke. Odbojkarice Zaleta morajo napeti vse sile. Z zmago bi tudi že izničile posledice poraza v derbiju proti ekipi S.Andrea.
V	ženski D-ligi se Zaletu Konto-vel morda ponuja priložnost za drugo zmago. Pri Briščikih bo namreč gostil Tarcento, ki ima na lestvici dve točki, torej točko manj od naših odbojkaric.
V	moški D-ligi čaka Slogo Tabor danes v Trstu derbi proti tržaški Altu-ri, ki ima na lestvici tri točke manj. V Trstu bo igrala tudi Olympia, njeni nasprotniki bodo mladi igralci Cosellija, ki so še brez točk. Pred težko nalogo pa so jutri mladi odbojkarji Soče, ki se bodo v Goricvi pomerili z nepremaganim Cervignanom.
• ••
Izenačen dvoboj
SOČI - Za Norvežanom Magnu-senom Carlsenom in Indijcem Viswa-nathanom Anandom je peta partija obračuna za naslov šahovskega svetovnega prvaka, izid pa je izenačen, 2,5:2,5. Za delitev točk sta se branilec naslova Carlsen in izzivalec Anand dogovorila po 39. potezi. Prvak bo postal tisti, ki bo prvi zbral 6,5 točke.
Afriški pokal bo v Gvineji
MALABO - Po odpovedi Maroka bo med 17. januarjem in 8. februarjem gostiteljica afriškega nogometnega prvenstva 2015 Ekvatorialna Gvineja. Maroko je ostal brez organizacije največjega afriškega nogometnega tekmovanja, ker ni mogel zagotoviti, da bo prvenstvo res izpeljal. Vzrok je bil strah pred širjenjem ebole.
Skupina I Sinoči:Portugalska -
Armenija 1:0, Srbija - Danska 1:3
Danska	4	2	1	1	6:4	7
Portugalska	3	2	0 1	2:1	6
Albanija	2	1	1	0	2:1	4
Srbija	2	0	1	1	2:4	1
Armenija	3	0	1	2	2:4	1
PRIHODNJI KROG (29.3.) Albanija - Armenija, Portugalska - Srbija
slovenija
Volitve OKS: kandidira tudi Zoran Jankovič
LJUBLJANA - Župan mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič je tretji kandidat za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Njegovo kandidaturo je podprla Rokometna zveza Slovenije. Kandidaturi sta že potrdila tudi Andraž Vehovar, srebrni olimpijec iz Atlante (1996), in Bogdan Gabrovec, zdaj podpredsednik OKS in predsednik Judo zveze. Rok za vložitev kandidatur zapade prihodnjo sredo, volilna skupščina OKS pa bo 16. decembra.
SMUČANJE - Pred začetkom severnoameriške turneje bodo udeleženke svetovnega smučarskega pokala danes opravile še slalom v Levi-ju. Za Slovenijo bo tekmovala samo Tina Maze. Prva vožnja bo ob 10. uri, druga pa ob 13. uri.
KOŠARKA - Liga ABA: Union Olimpija - Igokea 72:70; A2 Gold: jutri ob 18.00 Napoli - Pallacanestro TS; ženska A1-liga: jutri ob 18.00, športna palača: SGT - CUS Cagliari; ženska A2-liga: danes ob 21.00 Ferrara - Interclub Milje
VATERPOLO - Za tržaški Palla-nuoto TS se začenja letošnja pot v A2-ligi. Danes jih ob 16.30 čaka derbi v Pa-dovi.
ROKOMET - Moška A1-liga: 19.00 v Mezzocoroni: Metallsider - Pal-lamano TS.
FORMULA ENA - Kljub finančni stiskibo moštvo Caterham 23. novembra nastopilo na zadnji dirki sezone v Abu Dabiju. Edini dirkač je zdaj Japonec Kamui Kobajaši.
ODBOJKA - Selektor italijanske moške reprezentance Mauro Berruto je bil potrjen do OI leta 2016.
JUDO - Slovenec Andraž Jereb je na EP do 23 let v Vroclavu v kategoriji do 66 kilogramov osvojil srebrno odličje.
košarka - D-liga: v Nabrežini proti Albi
Sokol zmagal kljub okrnjeni postavi
V promocijski ligi proti Atheltismu prvi poraz Doma
Sokol - Alba 80:62 (24:15, 41:32, 58: 49)
Sokol: Daneu 2, Pertot 5, Sardoč 11, Štokelj 21, Coloni, Doljak 4, Babich 14, Piccini 4, Ferfoglia 10, Peric, Hmeljak 6, Kojanec 3, trener Lazarevski. 3 točke: Babich 2, Štokelj 2, Ferfoglia 1, Hemlajk 1, Pertot.
Kljub okrnjeni postavi je Sokol sinoči doma zaluženo premagal ekipo Albe iz Krmina, ki se je kar hrabro upirala gostiteljem, čeprav je še na dnu lestvice brez zmage. Sokol je vodil skozi vso tekmo in zaslužni za novi točki so prav vsi igralci. Med posamezniki so se še posebej izkazali najboljši strelec Niko Štokelj (21 točk), Erik Piccini, ki je odlično zamenjal standardnega organizatorja igre Nika Sossija, ter Marko Hmeljak, ki je stopil na igrišče v zadnji četrtini, kljub še ne sanirani poškodbi, in se odlikoval kot običajno v obrambi in prispeval tudi šest točk. (lako)
PROMOCIJSKA LIGA Athletismo - Dom Mark 54:41 (20:10, 29:22, 37:33)
Dom: Voncina 6, Sanzin, Zavadlav M., Zavadlav G. 7, Cianetti, Abrami 12, Franzoni, Graziani, Coz, Bogaro, Gag-gioli 6, Collenzini 10. 3T: Collenzini 1. Trener: Eriberto Dellisanti.
Ko zadeneš v štiridesetih minutah enainštirideset točk ne moreš ci-
ljati na zmago. To so okusili domov-ci na včerajšnji tekmi, na kateri so doživeli prvi poraz v letošnji promocijski ligi. Rdeči so odigrali najslabšo tekmo letos, saj so popolnoma odpovedali v napadu ter se prepustili individualnim akcijam. O tem priča tudi dejstvo, da se je le pet igralcev vpisalo med strelce. Slabo je kazalo že po prvih štirih minutah, ko je Athletismo povedel z 10:2. Kljub slabi predstavi pa so se Abrami in soigralci v četrti četrtini prebližali na dve točki zaostanka, več pa niso zmogli. Obramba sicer ni slabo delovala, saj so nasprotnike omejili na 54 točk, preveliko pa je bilo napak in neizdelanih metov v napadu, tako da bo imel trener Dellisanti na treningih še veliko dela. (av)
□ Obvestila
ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 20. novembra ob 20.30 na sedežu AŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. SK DEVIN še danes in jutri prireja Smučarski sejem v prostorih trgovskega središča Coop GranDuino v Devinu: danes od 10. do 19.30; jutri, 16. 11. od 10. do 19.30. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj se bo nadaljeval 17., 24. novembra, in 1. decembra, od 17. do 19. ure. Za informacije: 3470473606.
/
ŠPORT
Nedelja, 16. novembra 2014	387
nogomet - Jutri v Repnu proti Arzignanu
Kras in Arčaba spet na razpotju
Zmaga za odprtje novega poglavja - Triestina še hud bolnik
Trener Krasa Arčaba bo jutri (pri-četek ob 14.30) pred razpotjem. Proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek iščejo Repenci prvo domačo zmago, ki bi gotovo utrdila položaj trenerja in hkrati omogočila vsem v taboru Krasa, da bi zadihali. Po nesrečnem porazu v Moriju, ko je bila za Kneževiča in soigralce usodna enajstmetrovka, se je stanje na lestvici nekoliko zakompliciralo. A slika bi se v hipu spremenila, ko bi jutri Krasu uspelo prebiti led tudi pred domačim občinstvom. Žlogar in ostali bi ob uspehu dohiteli nedeljskega nasprotnika Giorgione, ki z desetimi točkami zaseda enajsto mesto na lestvici.
O porazu ne želijo pri Krasu sploh razmišljati, saj bi nov spodrsljaj prisilil vodstvo na razmislek o tem, kako naprej. Dejstvo pa je, da se je Kras v vseh treh sezonah v D-ligi ubadal z določenimi težavami akli-matizacije v višji ligi. Čeprav napovedi so bile vsaj za letos precej različne. Tako predsednik Kocman: »Mislim, da smo bili letos po prvih treh-štirih faogih prepričani, da bo pela druga pesem, saj smo bili povsem enakovrednim boljšim ekipam v ligi (Sacilese, Altovicentino), nekateri nepričakovani porazi pa so nas na psihološki ravni spravili v težave. Pomanjkanje samozvesti je zadnje tekme očitno. Nekaj ne deluje niti v vezni vrsti. Napad ima premalo razpoložljivih žog zaradi slabega delovanja sredine, kjer so igralci preveč statični in smo zaradi tega preveč uporabljali dolge podaje v globino. Da bi rešili ta problem se je trener Arčaba odločil, da nekoliko spremeni sistem igre. Proti Giorgioneju bomo igrali s sistemom 3-5-2,
Trener Krasa Arčaba
fotodamj@n
ki smo ga preizkusili že v drugem delu tekme v Moriju; upajmo, da bo prav igralec več na sredini igrišča odločilen. Obenem nam to omogoča braniti s petimi igralci. Žal bomo znova brez Raniča, ki je še poškodovan. Isto velja za Capalbia in Corvaglio, medtem ko Gulič še prestaja kazen.«
Sol na že hudo in bolečo rano je za Triestino pomenil nedeljski domači poraz proti Montebelluni. Trener Ferazzoli je morda že mislil, da je v Padovi dobil pravi recept za bolnika, a očitno ni tako, saj se je zdravstveno stanje celo poslabšalo. Trie-stina se bo jutri podala v Chioggio, kjer bo ob 14.30 igrala proti Clodienseju. Gre za ekipo, ki zaseda mesto na zgornji polovici razpredelnice in je v desetih nastopih zbrala 16 točk. Slučajno deli mesto na lestvici z Unionom Ripo in Montebelluno, to se pravi ekipama, ki sta Triestno premagali na
polet kwins
Na Pikelcu proti češkemu triu iz Milana
Hokejiste Poleta Kwinbs čaka drevi na openskem Pikelcu v tekmi najvišje lin line lige »misija nemogoče«. Pomerili se bodo namreč z moštvom Quanta Milano, ki je nepremagano že od začetka lanske sezone in je, kajpak, tudi favorit za osvojitev novega naslova državnega prvaka. Gonilna moč Milančanov je češki trio Simunek, Kučera in Juraj, a Quanta razpolaga tudi z mnogimi italijanskimi reprezentanti. V taboru Poleta si ne delajo utvar, pričakujejo pa, da se bodo proti favoritu borili s srcem in pred pomembno tkemo za obstanek prihodnji teden v Rimu pokazali spodbudno igro.
zadnjih dveh domačih tekmah na Roccu. Proti Clodienseju je Triestina že igrala v italijanskem pokalu, ko so domači prevladali po streljanju 11-metrovk. Medtem pa je prišlo v obeh ekipah do vidnejših sprememb. Med tednom so neredno trenirali Fiore, Proia, Arvia in Kabangu, nobenih svežih novic ni niti iz Rima, od koder morajo poslati dovolilnico za Miličevica. (I.F.)
Domači šport Danes
Sobota, 15. novembra 2014 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Ronchi
1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Vižovljah: Sistiana
-	Primorec
DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Bellunu: Ital Lenti Belluno - Kras Repen
DEŽELNI MLADINCI - 17.00 v Križu: Vesna -Sangiorgina
NAJMLAJŠI - 18.00 na Opčinah, državna cesta 202: Alabarda - Kras
ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.30 v Trevisu: Volley Treviso
-	Sloga Tabor Televita; 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Povolaro
ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Volleybas
MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura -Sloga Tabor; 18.00 v Trstu: Coselli - Olympia ŽENSKA D-LIGA - 20.30 pri Briščikih: Zalet Kontovel - Tarcento
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Nabrežini: Zalet Sokol - CUS Trieste; 19.00 v Trstu: OMA - Breg UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 na Opčinah: Sloga Dvigala Barich - OMA
KOŠARKA
MOŠKA B-LIGA - 20.30 v Trstu, športna palača: Jadran Franco - Tramec Cento MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Bor Radenska; 20.30 v Dolini: Breg - Latisana MOŠKA D-LIGA - 19.00 v Tržiču, Ul. Powell: Monfalcone - Kontovel
UNDER 15 DEŽELNI - 15.30 pri Briščikih: Jadran
-	Dom
HOKEJ NA ROLERJIH
MOŠKA A1-LIGA - 21.00 na Opčinah, Pikelc: ZKB Polet Kwins - Milano Quanta
Jutri
nogomet - V deželnih amaterskih ligah
Juventina in Primorec že danes Vesna v gosteh v Cordenonsu
Nedelja, 16. novembra 2014 NOGOMET
D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Arzignano ELITNA LIGA - 14.30 v Cordenonsu: Cordenons -Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Terzu: Terzo -Sovodnje; 14.30 v Špetru ob Soči: Isonzo - Breg
2.	AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pieris; 14.30 v Moraru: Moraro -Primorje; 14.30 v Bazovici: Zarja - Sagrado
3.	AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah (državna cesta 202): Alabarda - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Opicina; 10.30 v Podgori: Juventina - Audax Sanrocchese NAJMLAJŠI - 10.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Juventina; 10.30 v Terzu: Terzo - Sovodnje
ODBOJKA
MOŠKA D-LIGA - 17.00 v Sovodnjah: Soča -Cervignano
KOŠARKA
UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Azzurra
V	Križu in v Tržiču že nestrpno pričakujejo medsebojni obračun, ki bo na sporedu v soboto, 22. novembra (ob . Prva tekma bo na kriški zelenici. Do takrat pa je še dober teden in obe moštvi čaka jutri težka naloga. V 11. krogu bo Vesna jutri igrala v go-steh v Cordenonsu, ki je v sredo zvečer, v pokalnem polfinalu, gladko izgubil s 4:1 proti Chionsu. V pokalnem tekmovanju so v sredo zvečer igrali tudi igralci tržiške ekipe Ufm, ki so po podaljšku izgubili v gosteh proti vse bolj presenetljivi ekipi Virtus Corno. »Ufm me ni prepričal, kar še zdaleč ne pomeni, da bodo Tržičani v slabi formi tudi prihodnji teden,« je ocenil športni vodja Vesne Paolo Soavi, ki si je ogledal sredino srečanje v Korenu (od začetka je igral tudi Alen Carli, ki je okreval po poškodbi). Ufm bo jutri gostil zadnjeuvrščeni Ol3. Medtem ko bo Cjar-lins Muzane (enako število točk kot Ufm) igral v Manzanu. Trener Vesne Andrea Zanuttig jutri ne bo imel na razpolago Božičiča, ki je ta teden zaradi lažje poškodbe miroval.
V	okviru promocijske lige bo Juventina, ki ima za seboj šest zaporednih zmag, igrala že danes. Sedmi pečat bo skušala osvojiti proti ekipi iz Ronk, ki ima 11 točk na lestvici. Rdeče-bele čaka nato do konca prvega dela sezone kar hud zalogaj težkih srečanj. Že v sredo bodo Sepulcrijevi varovanci v pokalnem četrtfinalu gostili v Štandrežu ob 20.30 San Luigi, ki je drugi na lestvici. Kar zanimivih spored pa bodo imeli rdeče-beli v zadnjih štirih prvenstvih krogih prvega dela. Najprej bodo igrali proti zadnjeuvršče-nemu Valnatisoneju. Nato pa jih čakajo trije ključne tekme proti najmočnejšim ekipam v skupini B: Trieste Calcio (30.11.), Torviscosi (7.12.) in znova proti San Luigiju (14.12.).
Danes bodo v 1. AL igrali tudi nogometaši Primorca, ki bodo v Vižovljah gostovali pri Sistiani. Šlo bo za pravo tekmo kroga, saj ima Sistiana le točko več kot trebenski rdeče-beli. Tudi Primorec bo v sredo igral četrtfinalno tekmo na Videmskem proti Fulgorju.
Druga dva predstavnika naših klubov v 1. AL bosta igrala jutri. Breg bo igral v Špetru ob Soči (San
Pier) proti Isonzu (9 točk), Sovodenjci pa bodo gostje pri Terzu (6). Za obe moštvi bo imperativ zmaga.
V 2. amaterski ligi bo Mladost (na posnetku FOTODAMJ@N na nedeljskem derbiju proti Primorju) na domačem igrišču gostila pred-zadnjeuvrščeni Pieris. Zarja pa bo v Bazovici igrala proti Sagradi (9 točk). Nekoliko težjo nalogo, vsaj na papirju, bo imelo Primorje, ki bo igralo v Moraru. Domača ekipa ima le štiri točke manj na lestvici.
Zanimivo srečanje se obeta v 3. AL, v kateri bo Gaja na Opčinah (igrišče ob državni cesti 202) igrala proti Alabardi. Openska ekipa ima tri točke več kot rumeno-zeleni, ki jih bodo skušali ujeti.
Osnovnošolci iz Trebč na Kolonji
Na stadionu na Kolonji se je odvijalo atletsko tekmovanje namenjeno osnovnim šolam na Tržaškem. Že tretje leto zapored se je tekmovanja, kot edina slovenska šola, udeležila Celodnevna osnovna šola Pinka Tomažiča iz Trebč. V zelo številčni konkurenci, so se Trebenci odlično izkazali, saj so v skupnem seštevku dosegli absolutno drugo mesto, z le tremi točkami razlike od zmagovalcev. Kar petnajst učencev je stopilo na zmagovalni oder. Športno pobudo »Rastemo skupaj s športom« je podprla družina pokojnega Borovega trenerja Iva Gherlanija.
Učenke in učenci COS Pinko Tomažič iz Trebč z osvojenimi kolajnami
erika kričaj
Pred 50. letom želi na Triglav še po severni steni
»Najraje sem sama, da sem svobodna,« opisuje sebe Erika Kričaj, Korošica iz Grajske vasi pri Slovenj Gradcu, ki že dvajset let živi na Kontovelu. Gorska pokrajina rojstne vasi jo je že od malih nog privlačila. V hribe se je podajala že kot otrok, največkrat na bližnjo Uršljo goro, razgledno goro med Slovenj Gradcem in Črno na Koroškem. Družinske obveznosti so jo nato zaposlile za nekaj let, v zadnjih treh letih pa jo je ljubezen do gorskega sveta spet prevzela. »Letos sem bila na Nanosu 25-krat, prvič 1. januarja, nato sem se povzpela še na Triglav, Prisojnik in Stenar ...« razlaga 47-letnica. Dvodnevno turo na vrh Triglava je zaključila še z osvojitvijo Rži in Cmira po brezpotju. V hribe hodi približno enkrat na teden, prav tolikokrat pa tudi kolesari. Ko sede na gorsko kolo, prevozi vsaj 30 kilometrov: »Na primer se odpravim s Kontovela do Opčin, Banov, Bazovice, Lipice, Orleka, Trebč in nazaj. Vozim izključno po gozdnih poteh.« Včasih se dvigne tudi na Kokoš, zelo rada pa bi prevozila tudi Parencano, več kot 100 km dolgo pot, ki povezuje 33 krajev od Trsta do Poreča.
»Rekreiram se, ker mi je všeč in za dobro počutje. Vedno sem bila športno aktivna: v mladih letih sem tudi plezala in se ukvarjala s turnim smučanjem, zdaj pozimi še vedno rada smučam.«
Tačas se zadružuje predvsem v Julijcih, spoznala pa je tudi višje hribovje. Potepala se je po ognjenikih v Južni Ameriki, leta 1989 je po poletni poti osvojila Grofilockner, spoznala pa je tudi Dolomite. »Pred 50. letom bi se rada povzpela na Triglav tudi po triglavski severni steni po Slovenski,« si je še zaželela Erika, ki je zaposlena v Dijaškem domu. (vs)
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.eu
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
K
20 Sobota, 15. novembra 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad vzhodnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje. Vremenska fronta se od zahoda bliža Alpam. Nad našimi kraji se ob šibkih vetrovih zadržuje dokaj vlažen zrak.
1020
-
J
Prevladovali bodo oblaki in ponekod bo rahlo deževalo. Zvečer se bodo padavine okrepile. Možne bodo nevihte z močnimi sunki vetra. Pihal bo jugo.
C
C
OSLO
6/6 °
STOCKHOLM
6/7 O
K0BENHAVN
,8/9. n
... ¿S
HELSINKI
V severovzhodni Sloveniji bo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Že dopoldne bo ponekod v zahodni Sloveniji znova pričelo deževati, popoldne pa se bo rahel dež razširil tudi nad južno in del osrednje Slovenije. Pihal bo južni do jugozahodni veter, ob morju jugo.
Močne padavine bodo zjutraj zaobjele celotno deželo. Popoldne bo vreme nestabilno s spremenljivo oblačnostjo in nevihtami, predvsem na vzhodu.
Dopoldne bo dež v osrednji in vzhodni Sloveniji ponehal, delno se bo zjasnilo. V zahodnih in južnih krajih bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe, popoldne tudi kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodni veter.
VARŠAVA
5/7
Sonce vzide ob 7.04 in zatone ¡o ob 16.35 i Dolžina dneva 9.31
Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.08
DUNAJ
O 9/13 LJUBLJANA
O 8/15
1979 - V večernih urah je Slovenijo prešel sekundarni ciklon, v Portorožu je zračni tlak padel na 990 hPa. V Novem mestu se je tlak, preračunan na mor-< ski nivo, znižal do 993 hPa, v Ljubljani do 994 hPa in na Letališču Maribor do 995 hPa.
Danes: ob 4.52 najvišje 22 cm, ob 12.06 najnižje -4 cm, ob 16.40 najvišje 2 cm, ob o 22.46 najnižje -22 cm. S Jutri: ob 5.41 najvišje 28 cm, ob 12.44 najnižje -14 cm, ob 18.08 najvišje 7 cm, ob 23.48 najnižje -24 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,2 stopinje C.
¡o
500 m.....	......12	2000 m
1000 m.....	......11	2500 m
1500 m.....	.......6	2864 m
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 2.
Silovit požar v avstralskih Modrih gorah
BRISBANE - Na območju avstralskih Modrih gora, ki so na seznamu svetovne naravne dediščine, je izbruhnil silovit gozdni požar. Proti ognjenim zubljem zahodno od Sydneyja se bori več kot 200 gasilcev. Po poročanju avstralskih medijev so prebivalce v Blaxlandu in Warrimoo že pozvali, naj zapustijo svoje domove. Požar divja na nedostopnem območju, zato poskušajo ognjene zublje pogasiti predvsem iz zraka. Podoben požar pred letom dni je na omenjenem območju uničil več kot 200 hiš in povzročil uničenje na več tisoč hektarjih. Na območju Novega Južnega Walesa, kjer ležijo Modre gore, so trenutno zelo visoke temperature. Včeraj so tam namerili 45,8 stopinje Celzija.
Velika mačka na pohodu v Parizu vendarle ni tiger
PARIZ - Francoske oblasti, ki neumorno iščejo skrivnostno veliko mačko, ki se potepa v okolici Pariza, so včeraj razkrile, da po vsej verjetnosti ne gre za tigra, kot so sprva domnevali. Po analizi odkritih živalskih stopinj so strokovnjaki za divje živali izključili možnost, da bi žival spadala v družino tigrov. Opažanja velike štirinožne živali od četrtka dalje so sprva spodbudile lokalne oblasti v obsežno iskalno akcijo, v kateri je sodelovalo več kot 100 policistov, poleg njih pa tudi vojaki in helikopter. A stopnjo ogroženosti so včeraj znižali, saj da ni nevarnosti za splošno populacijo. »Je med domačo mačko in večjo mačko,« je povedal Eric Hansen iz ONCFS.
berlin - Po podatkih statističnega urada
Skoraj petina prebivalcev Nemčije ima tuje korenine
BERLIN - Skoraj petina prebivalcev Nemčije je imela leta 2013 tuje korenine, kar je skoraj za štiri odstotke več kot leto poprej, kažejo zadnji podatki nemškega statističnega urada. 15,9 milijona prebivalcev največjega evropskega gospodarstva ima tako migrantske korenine, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Statistiki povečanje števila prebivalcev s tujimi koreninami pripisujejo dejstvu, da se je povečala imi-gracija, hkrati pa imajo etnične manjšine večji naravni prirastek. Med Nemci, ki imajo tuje korenine, je skoraj šest milijonov takih, ki so se rodili v Nemčiji, in skoraj deset milijonov takih, ki so se v Nemčijo priselili.
Največ v Nemčiji rojenih prebivalcev s tujimi koreninami izvira iz Turčije (12,8 odstotka), sledijo pa Poljska (11,4 odstotka), Rusija (devet odstotkov) in Kazahstan (6,9 odstotka). Med vsemi prebivalci s tujimi koreninami v Nemčiji jih ima 60 odstotkov nemško državljanstvo.
Majhna podmornica kršila švedske teritorialne vode
STOCKHOLM - Švedska vojska je včeraj zatrdila, da ima dokaze, da je v njene teritorialne vode oktobra vdrla majhna podmornica. Švedske vojaške ladje, letala in vojaške enote so oktobra teden dni iskale skrivnostno plovilo, ki naj bi ga opazili v morju morju blizu prestolnice Stockholm. Po besedah vrhovnega poveljnika švedske vojske Sverkerja Goransona ni dvomov, da je majhna podmornica kršila švedske teritorialne vode.
Čeprav so senzorji obrambnih sil potrdili vdor podmornice, je Goranson priznal, da niso uspeli ugotoviti, iz katere države izvira. Švedski premier Stefan Lofven in obrambni minister Peter Hultqvist, ki sta bila prav tako prisotna na novinarski konferenci, sta vdor v teritorialne vode označila za »zelo resen« in »nesprejemljiv«. »Vsi, ki premišljujejo o nezakonitem vstopu na švedsko ozemlje, naj se zavedajo velikih tveganj. Svojo ozemeljsko celovitost bomo branili z vsemi sredstvi,« je zatrdil Lofven.
Največja vojaška iskalna akcija na Švedskem v zadnjih letih se je začela 17. oktobra, ko je vojska prejela poročila o podvodni aktivnosti na območju otokov blizu Stockholma. Podobne operacije so v času hladne vojne sprožila videnja sovjetskih podmornic. A Rusija je tokrat zanikala vpletenost.
Priletna ženska v mrtvašnici vstala od mrtvih
VARŠAVA - Delavce v mrtvašnici na Poljskem je presenetila 91-letna ženska, ki se je nenadoma začela premikati. Za mrtvo je bila razglašena enajst ur pred tem na svojem domu, poročajo tamkajšnji mediji.Janina Kolkiewicz se je prebudila v črni vreči v hladilnici v mrtvašnici na vzhodu Poljske. »Prepričana sem bila, da je bila mrtva,« je povedala zdravnica Wieslawa Czyz. »Ne razumem, kaj se je zgodilo. Njeno srce je prenehalo biti, ni več dihala,« je dodala.
»Moja teta ne sluti, kaj se je zgodilo, ker ima zadnjo fazo demence,« pa je povedala njena nečakinja Bogumila Kolkiewicz. »Ko smo jo pripeljali domov, je rekla, da jo zebe in prosila za skodelico čaja,« je še dejala.
darmstadt - Vesoljski laboratorij na kometu
Philae v težavah, ker je pristal v senci in se njegova baterija ne polni s soncem
DARMSTADT - Za laboratorij Philae, ki mu je pred dvema dnevoma uspel zgodovinski pristanek na kometu 67P/Čurjumov-Gerasimenko, se težave nadaljujejo. Začel naj bi vrtati v površje kometa, a pojavljajo se bojazni, da se mu bo zaradi neprimernega položaja spraznila baterija in tako rezultati analize sestave kometa ne bodo nikoli dosegli Zemlje. Pristanek laboratorija na kometu je prvi tovrstni v zgodovini. A Philae je pristal na neprimerni lokaciji, saj se nahaja v senci pečine in se tako njegova baterija ne more napajati preko sončne svetlobe. Baterija bi se lahko spraznila že zelo kmalu in kratka mi-
sija laboratorija bi se tako končala, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Veliko znanstvenih meritev je laboratorij doslej že opravil, zaradi energetske potratnosti pa so vrtanje v površja kometa za analizo vzorcev, katerih rezultate bi poslali nazaj na Zemljo, pri Evropski vesoljski agenciji (Esa) prihranili za konec. A vodstvo misije v nemškem Darmstadtu je sporočilo, da podatki zaradi šibke baterije laboratorija morda ne bodo nikoli dosegli Zemlje. To naj bi bilo znano kmalu, piše britanski BBC.
Težave laboratorija so se začele s pristankom. V sredo se je ločil od son-
de Rosetta in poskušal doseči komet. Pri tem se je dvakrat odbil od kometa in končal na nepredvideni senčnati lokaciji, kjer od Sonca ne dobiva potrebne energije, prav tako pa je pristal poševno in z eno nogo v zraku.
Cilj misije je sicer prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Ne glede na usodo laboratorija Philae bo Roset-ta še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 instrumenti, ko bo potoval proti Soncu ter se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.