PRIMORSKI DNEVNIK
Julijska krajina je geografsko, etnično in ekonomsko ter po volji svojega pre-
. GLASILO	OSVOBODILNE FRONTE ZA	SLOVENSKO PRIMORJE	1 posebej njenih federalnih edimc: Slove- * TT i I%1, _
Leto 1. štev. 160 - Cena 3.- lire	TRST, sobota 17. novembra, 1945	Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1-L	ni)e m rirvatske.
Pred bolgarskimi volitvami
V nedeljo bo govorilo bolgarsko ljudstvo
Sofija, 16, — 18. novembra bodo volitve v bolgarsko narodno skupščino.
13. novembra jo ministrski svet prenehal z zakonodajnim delom. Vsi novi zakoni bodo predloženi narodni skupščini, ki bo izvoljena 18. novembra.
Ministri, člani narodnih odborov Domovinske fronte in člani vodstva strank, ki tvorijo Domovinsko fronto, ter kandidati za ljudsko skupščino so odpotovali v razna mesta im vasi, kjer bodo imeli zadnja vollvna zborovanja.
Tisk Domovinske fronte priobčuje podrobna poročila o množičnih zborovanjih v Plovdivu, Vami. Plevni in številnih drugih mestih in vaseh. Povsod kaže ljudstvo izredno zanimanje za bližnje volitve in se aktivno udeležuje volivnega boja.
Opoziciji je zajamčena popolna svoboda zborovanja. Voditelji opozicije pozivajo volivce, naj bojkotirajo volitve, toda ti pozivi ne najdejo odmeva. Le majhne skupine pristašev prihajajo na zborovanja, ki jih organizira opozicija.
Istočasno je na zborovanjih, ki
jih sklicujejo organizacije Domovinske fronte, udeležba množična.
Notranje ministrstvo je z izdalo vsem oblastem navodila, ki zagotavljajo svobodno udeležbo ljudstva pri volitvah. Narodni odbori Domovinske fronte, ki jih vodi želja, da zajamčijo polno in svobodno izražanje volje bolgarskega ljudstva, »o dali krajevnim okrožnim, mestnim in vaškim odborom Domovinske fronte navodila, naj v vsakem vo-livnem okrožju ustanove komisije za ljudsko nadzorstvo nad volitvami.
Te komisije tvorijo predstavniki strank Domovinske fronte, strokovnih zvez, ženskih in mladinskih organizacij, organizacij pisateljev, novinarjev, odlični javni delavci in predstavniki opozicije.
Ranjeni borci v domovinski vojni so naslovili na bolgarski narod razglas, v katerem obsojajo politiko izdajalca in kapitalista Petkova in Demeta ter pozivajo vse Bolgare, naj se udeležijo volitev 18. novembra in glasujejo za listo Domovinske fronte. Razglas končuje takole: «Mi smo izvršili našo dolžnost napram domovini, izvršite jo sedaj prav tako vil*
Vzgled Jugoslavije in Bolgarije
Volinski je po moskovskem radiu komentiral bolgarske volitve:
, Po splošnih volitvah v Jugoslaviji, ki so dovedle do zmage Ljudske fronte, se pripravljajo volitve tudi v drugih evpropskih deželah.
V nedeljo bodo pristopili k skrinjicam državljani in dAavljanke Bolgarije.
Kot v Jugoslaviji, kjer je inozemstvo soglasno priznalo tajnost glasovanja, bodo bolgarske volitve odgovarjale vsem zahtevam resnične demokracije. Vsem strankam je bila dana možnost aktivnega volivnega boja brez kakršne koli omejitve. Istočasno se bomo se enkrat spomnili besed Molotovega poročila na predvečer obletnice velike Oktobrske revolucije: «Ne samo, da ne smemo preprečevati, celo prispevati moramo k okrepitvi demokratičnih načel v deželah, ki so bile osvobojene izpod nemškega fašističnega jarma.*
V bistvu pomeni to, da ne orne noben zunanji poseg ovirati izraza voije bolgarskega ljudstva, ki je več kot enkrat po osvoboditvi na nepreklicen način pokazalo svojo pripadnost k Domovinski fronti in njeni politiki, na katere zastavi so napisane besede: «Svoboda, neodvisnost, enakost pravic in demokracija*.
Kako pa je na Portugalskem
18. novembra se bodo vršile ta-kozvane volitve na Portugalskem, ki jih bomo primerjali z bolgarskimi.
Iz volivnega boja, ki se vrA v tej deželi, posnemamo značilnost, ki dajejo volitvam resen in iskren pa tudi laži demokratski videz.
V Bolgariji imajo volivno pravico državljani obojega spola, B redkimi izjemami.
Volivne pravice nimajo samo so-
vražniki dežele, izdajalci in nemški kolaboracionisti. Ne samo, da so volitve splošne, tudi glasovanje je neposredno In tajno in volivni boj se vrši popolnoma svobodno.
Kako pa stoje stvari na Portugalskem, kjer obstaja že 10 let režim Hitlerjevega in Mussolinijevega tipa? Kako se vrši volivni boj v tej deželi, kjer se z ukradenim denarjem skrivajo vojni zločinci, ki so pobegnili iz Nemčije, Italije in iz drugih deiel?
Mi vemo na primer, da nimajo volivne pravice vsi, ki so nepismeni. To kaže, da bo znašalo število oseb brez volivne pravice 50% skupnega števila prebivalstva.
Salazar in njegovi tovariši namenoma drže velik del delavskih množic in posebno kmete v nevednosti, kajti dobro vedo in poznajo fašistični zakon, ki pravi, da je mnogo lažje vladati v deželi, kjer so ljudske m notice nepismene in neuke, kot v deželi, kjer so množice izobražene.
V zvezi z volitvami se pa tudi napolnjujejo zapori, kjer se sedaj nahajajo viadni nasprotniki in svobodno izražajo svojo opozicijo do fašistične vlade.
Salazar zapira v ječe vse one, k: so mu sovražni in ki bi utegnili glasovati proti njegovim kandidatom.
Se pred kratkim je portugalski Fiihrer na vprašanje, kaj predstavlja njegov režim, javno izjavil: »Mi smo protiparlamentarnl, protidemokratični, protiliberalnl in nobenega vzroka ni za pomembnejšo izprani embo naše politike. V preteklosti nismo imel! nikoli velikih svoboščin.* Iz teh besed si lahko ustvarimo pojem o volivni prevari, ki jo je organiziral Salazar.
Reakcija se trudi z vsemi močmi, da bi ovirala likvidacijo fašizma in raznih oblik fašizma.
Zgled Jugoslavije in Bolgarije, kjer je zmaga nad fašizmom očistila iz evropskega političnega am-bienta vse sile, ki nasprotujejo preporodu in razvoju protifašističnih sil sveta, je poučen za vse.
Na Portugalskem pa vidimo, kako preprečuj j jo z zakrinkanimi manevri in s pomočjo potvorb odstranitev reakcionarnih sil preživelega fašizma, ki skuša podaljšati svoj revni obstoj.
De Gaulle poda ostavko
Pariz, 16. NNU. — Pisarna generala De Gaulla sporoča, da je general de Gaulle sklenil podati o-stavko na mesto začasnega predsednika. Po vesteh agencije Associated Press je De Gaulle utemeljil
svojo ostavko z dejstvom, da ni mogel priti do sporazuma s komunistično stranko za sestavo koalicijske vlade treh najvažnješih strank, in sicer: komunistov, socialistov ih ljudske republikanske stranke.
De 6aulleovi razgovori
London, 16. — Radijska postaja v Parizu naznanja, da De Gaulle vodi razgovore za sestavo nove vlade- General De Gaulle je včeraj ■prejel Rene Plevena, bivšega finančnega ministra, Adrien Tiziera, b. vsega pravosodnega ministra, Andre Diethelma, bivšega vojnega ministra, Rene Capitanta, bivšega ministra za vzgojo, Maurice Thore-aa, voditelja komunistične stranke in Daniel Majrerja, glavnega tajnika socialistične stranke.
Razgovori za sestavo nove vlade so vodili ves dan. Socialisti in komunisti so sklicali sestanke, da razpravljajo o položaju.
Zdi se, da so se socialisti in napredni katoličani sporazumeli o sestavi vlade. Komunisti vztrajajo pri tem, da dobe vojno, notranje in zunanje ministrstvo, Maurice Thorez •e je sinoči četrt ure razgovarjal
* De Gaulleom. O tem razgovoru ni bila izdana nobena uradna izjava. Krožijo pa nepotrjene vesti, ša g« bo De Gaulle odrekel sestavi nove vlade, ako komunisti ne bodo Popustili. Zdaj se je izvedelo, da se le general De Gaulle v razgovoru
* Thorezom upiral sprejeti komunistične zahteve, trdeč, da komuni-fttična stranka v bistvu nii narodna. Thorez je odgovoril s pismom, v katerem odločno Izjavlja, da komunistična stranka vztraja pri svojih *dhtevah. V pismu pravi: «Ne moremo sprejeti razlogov, ki ste Jih navedli t.er jih kot Francozi smatramo, da žalijo našo čast. Sprejeti te vaše razloge in zahteve bi pomeni-
oskruniti spomin 75.000 komunistov, ki so padli za Francijo in Svobodo.
9 članov neodvisne stranke malih kmetovalcev, 4 člani komunistične partije, 4 člani social-demokratske stranke in 1 član kmetske stranke.
Nova matf tarska vlada
Budimpešta, 16. Tass. — V zvezi * volitvami v ustavodajno narodno •itupščlno je davi začasna madžar-vlada odstopila.
Politična komisija začasne narobe skupščine Je vzela odstop na *b8tije.
Sestava nove vlade Je bila pover-kh* voditelju neodvisne stranke *telih kmetovalcev Soltanu Tildiju.
Tildi j« sestavil novo vlado, ki 3e potrdila politična V . 't ja za-narodne skupštb
*^ne» je nova vlada prevzela po-• Vlado tvori 18 članov, med njimi
Ob zakljuiku mladinskega kongresa
1 Moskva, 16. Tass. — Časopis »Komsomolskaja Pi-avda* piše o svetovni mladinski konferenci, ki se je te dni zaključila v Ion (ionu, in pravi, da je bil to zgodovinski dogodek. Vršila se Je v dneh miru, ki so sledili dolgim letom druge svetovne vojne — bila je brezpri-merna preizkušnja za duhovne in telesne moči nastajajočega poko-lenja. Svobodoljubna mladina je prestala to preizkušnjo z velikim uspehom. Z neverjetnim junaštvom, ki ga je dokazala na fronti in v zaledju je sovjetska mladina dokazala da je vredna svojega ljudstva, da jo resničen glasnik napredka. Skupno s sovjetsko mladino so mladi rodoljubi vseh demokratičnih dežel sveta pomagali pri veliki stvari zmage. Kot glasniki naprednih idej so vstali mladinci vsega »veta, da bi branili svet pred fašizmom, v katerem so videli svojega najhujšega sovražnika, ki prinaša sužnost in smrt. Sedaj pa, ko je bila zmaga dosežena, ko je mir vzpostavljen po vsem svetu, sedaj svobodoljubna mladina želi v prvi vrsti, da bi bil fašizem popolnoma izkoreninjen. Mladina Seli trajnega miru ln zadostitve vsem svojim pravičnim in življensklm potrebam na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Strašna vojna in njene izkušnje so mladini naznačlle Jasno in natančno pot — pot k enotnosti demokratične mladine vsega sveta. Iz tega sledi najvažnejša naloga, da si mladina sama ustvari svetovno demokratično mladinsko zvezo. Popolnost In moč te zveze bo odvisna od aktivnosti mladincev. Cim bolj bodo aktivni Iti vztrajni, tem prej bo organizacija dosegla cilje, za katerimi stremi. Sovjetska mladina Je prepričana, da bo delovanje novo ustanovljene organizacije pravilno vodilo k plemenitemu cilju enotnosti mladine in k borbi. za s rečno bodočnost. Pri tem bo našla nedvomno pomoč pri demokratični mladini vsega sveta*.
Gladovna stavka grških mornarjev
London, 16. Reuter. — Komunistično glasilo «Daily Worker» vprašuje, zakaj je Mio potrebno, da so morali grški mornarji v gladovni stavki v britanskih lukah tvegati svoje zdravje, preden v je bilo ugodeno njihovi upravičeni zahtevi po podpori za brezposelne* ter pravi: «Izgleda, kot da je grčita vlada sodelovla z grškimi lastniki ladij, da odpravi razmeroma ugodne pogoje, ki so si jih pridobili možje v vojnem času. Težko je razumeti, zakaj bi moral biti en sam zavezniški mornar nezaposlen dalj časa, ko ves svet terja večji in boljši pomorski promet.
Potrebno je točno preiskati politiko grške reakcije do mornarjev, ki sp tako plemenito služili med vojno zavezniški stvari*.
Mednarodni kongres dijakov
Beograd, 16. Tanjug. — Praški radio poroča: Danes prične v Pragi mednarodno zborovanje dijakov. Po vsem »vetu je veliko zanimanje za to praško zborovanje. Na zborovanje bo prispelo kakih 100 tujih novinarjev, kakor tudi veliko število drugih gostov iz inozemstva. Časopis »Mlada fronta* označuje to zborovanje kot mirovno mladinsko zborovanje, ki naj bi utrdilo prve poskuse na poti mednarodnega mladinskega sodelovanja in sprejme sklepe, kj bodo imeli za mladino tak pomen, kakor oni v Jalti in Potsdamu.
Angleški parlamentarci
v Trstu
Včeraj popoldne so angleški pare lamentarci in novinarji, ki so te dni obiskali Jugoslavijo odpotovali iz Ljubljane proti Trstu. 2e takoj na meji Julijske krajine, v Postojni, jih je primorsko ljudstvo navdušeno pozdravilo. Dočakali so Jih z zastavami in cvetjem, vzklikajoč zaveznikom, laburistični stranki njenemu voditelju Attlee-ju, Jugoslaviji, maršalu Titu ter SZ in generalisimu Stalinu. Med vsemi klici pa sta se najbolj izražala vzklika: Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita!
Isto se je nato ponavljalo v drugih primorskih vaseh — v Štanjelu, v Sežani, na Opčinah. Vse vasi so bile okrašene z zastavami, povsod je ljudstvo navdušeno pozdravljalo goste.
V Postojni se je v imenu angleških gostov zahvalil ljudstvu za prisrčen sprejem laburistični poslanec John Platts Mills, ki je <^e-jal: Lepo se vam zahvaljujem za prisrčen sprejem. Potovali smo skozi vašo domovino in povsod smo bili deležni prisrčnega sprejema. Sedaj se spoznavamo z vašo Slovenijo in vašim hrabrim narodom. Ko smo bili v Beogradu, smo se spoznali z vašim maršalom Titom, ki je na nas napravil globok vtis in vzbudil naše občudovanje. Mi zelo želimo, da se spoznamo z vprašanjem tega ozemlja, katero se sedaj rešuje. Želeli bi ostati z vami dalj časa, da bi tako to vprašanje mogli točneje proučiti in čim več prispevati z naše strani k rešitvi tega vprašanja.
Okrog 7. ure zvečer so se pripeljali v Trst v spremstvu raznih jugoslovanskih predstavnikov oblasti in novinarjev. Tu so angleški parlamentarci in novinarji najprej obiskali Zavezniško vojaško upravo.
Ob 9. uri zvečer je priredil Osvobodilni svet za Trst v svojih prostorih večerjo na čast visokim gostom, Večerje so se udeležili od angleških parlamentarcev laburistični poslanci Zillikus, D odd«, Tiffany ter nacional liberalni poslanec Maohherson, nadalje sekretar Društva za pomoč Jugoslaviji g. Loyd in šef radio sekcije za jugoslovanske oddaje v Londonu ga, Mac Lurg.	—
IM gen. Sir W. D. Morgan
v Gorici
Danes od 12.10 je lieut. gen. Sir W. D. Morgan, vrhovni poveljnik Zavezniških sil Sredozemlje, naslednik fleldmarsala Alezaadra, po-setil Gorico. Spremljali so ga trije generaii, med njimi ppvelj.uk 13 korpusa gen. Harding ter povelj nik 88. divizije maj. gen. BryantE. Moore in večja skupina častnikov.
Na Crispijevem trgu je bila razporejena častna četa 88. divizije z vojaško godbo in z okrog desetimi ameriškimi državnimi zastavami. Množica, nekaj sto ljudi, je tvorila na trgu špalir.
Točno ob 12.10 so se izza Stolnega trga prikazali motociklist, za njim štirje težki oklepni avtomobili, nakar "še je pojavil v odprtem avtomobilu vrhovni poveljnik. Za njim je sledilo nekoliko avtomobilov. Ko se je pojavil na Crispijevem trgu, je najprej pozdravil divizijski štab, ki ga je čakal pred častno četo, nakar mu je divizijski poveljnik raportiraL Godba je zasvirala državno himno. Vrhovni poveljnik je z vsem spremstvom obšel cato častno četo. Kmalu potem je godba zasvirala koračnico. S tem se je svečani sprelem končal.
Poveljnik in spremstvo so se podali v častniški klub na Verdijevem tekališču.
Titove izjave dopisniku Timesa
IMIMA naj ne bo orodje politike
Washington, 16. Tanjug. Generalni ravnatelj UNRRA-e, Here bert Lehman, je v sredo, kot javlja »Associated Press*, v svojem govoru ostro kritiziral poizkuse v kongresu Združenih držav, da se omeji pomoč Združ nih narodov o-nim državam, ki ne bodo hotele u-kinltl omejitve glede tiska.
Lehman je izjavil, da. je proti temu, da bi se z lakoto grozilo in primoralo kako državo, da bi pristala na zahteve. Ustanova UNRRA ne sme biti Izrabljena v te svrhe, posebno ne, če bi kdo hote! kaki državi vsiliti gotove pogoje.
Nevzdržna stanje y Grčiji
Pariz, 16. Tass — Grška narodna fronta je priredila v Parizu tiskovno konferenco, na kateri sta dva predstavnika EAM-a, ki se mudita v Parizu, opisala tragični položaj grških demokratov. V zvezi z dogodki, ki so se pripetili v preteklem decembru pod Papan-dreusom v zvezi z vzpostavitvijo fačistič-ne rojalistične* diktature v Grčiji, sta grška domoljuba navedla dejstva, ki kažejo da grška vlada ne izpolnjuje sporazuma, ki je bil sklenjen v Varkizi v februarju 1945.
.(Varnostni bataljoni, ki jih Je med nemško okupacijo organiziral v Grčiji nemški Sb general, so bili vključeni v orožništvo in narodne straže. V armadi gospodari klika rojalističnih in fašističnih častnikov. Vsi udeleženci osvobodilne vojne ih republikanci so bili vrženi iz vojske. Demokratična društva so žrtve resničnega terorja. 20.000 grških domoljubov je v Ječah. Okoli 200.000 se jih skriva, da bi ubežali pokoljem fašističnih band. Te oborožene tolpe napadajo uredništva in tiskarne demokratičnih listov v Atenah in ostalih krajih.
K tej sliki zatiranja In zločinov, sta poudarila EAM-ova člana, je treba dodati grožnjo lakote, kajti hrana in surovine, ki jih dobavlja inozemstvo, pridejo v roke dobičkarjev. 2 Ivi jenski stroški so »e povečali 30 krat v mnogih primerih celo 60 krat, sorazmerno s predvojnim stanjem, toda plače so se povišale samo 5 krat napram ce-nom v letu 1940.
Razgovori vWosiiingtonu
London., 16. (VZN). Iz Washing-tona poročajo, da se bosta Attlee in Mackenzie King danes zjutraj sestala s predsednikom Trumanom, ter se poslovila od njega pred svojim odhodom iz VVashingtona, V ponedeljek bo Attlee govoril pred obema ameriškima zbornicama. Mislijo, da bo Attlee odpotoval v London z letalom v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj.
Reuterjev dopisnik v Washingto-nu poroča, da bosta po dobro poučenih virih Truman in Attlee v današnjem ragovoru dela dokončno obliko predlogu, da bi se premagate, mrtva točka, do katere je prišlo med »Tremi velikimi*, odkar je bila prekinjena konferenca zunanjih ministrov v Londonu.
Attlee in Truman želita dobiti od Sovjetske zveze popoln in dokončen odgovor glede zahtev, ki jih ona postavlja za svojo varnost, da M o njih čimprej obširno razpravljali. Oba predsednika sta brez nadaljnega pripravljena udeležiti se bližnjega sestanka s Stalinom.
Šole v Albaniji
Tirana, 16. Tanjug. — Odsek za javni pouk tiranske prefekture javlja, da je znašalo število osnovnih šol v tiranskem okrožju samo 32 s 158 učitelji.
Te šole je obiskovalo 5396 učencev.
V novi, demokratični Albaniji, je po preteku enega leta aaažalo število osnovnih šbl 60 z 247 učitelji. Tudi število učencev se je povzpelo na 9600.
London, 16. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga iz Londona poroča: Times objavlja intervju, ki ga je dal maršal Tito posebnemu dopisniku Timesa v Beogradu in ki se glasi:
Med razgovori so prihajale novice o novih uspehih kandidatov Ljudske fronte maršala Tita na volitvah. Maršal Tito je pripovedoval:
< Program ljudske fronte, s katerim smo šli na volitve, ni samo čisto volivna stvar; to je isti program, kot ga je sestavilo drugo zasedanje AVNOJ-a v novembru 1943. Dokler smo se borili, nismo imeli prave prilike, da bi ta program uresničili. Volitve torej ne pomenijo, da bomo prekinili z našo politično linijo*.
Maršal Tito je nato govoril o obnovi dežele, ki Je sedaj glavna naloga in dejal, da ta obnova ni uspešno mogoča, če Jugoslavija ne dobi reparacij za škodo, ki ji je bila povzročena med vojno. Doslej je Jugoslavija dobila samo nekaj reparacij od Bolgarije in Madžarske.
O odnošajih z zapadnimi zavezniki je maršal Tito dejal, da ni krivda na Jugoslovanih, če niso boljši. Jugoslovani si žele dobrih odnoša-jev z Veliko Britanijo, enako z ZDA in drugimi državami. Na obzorju so oblaki', toda maršal Tito ne misli, da so te težave nepremagljive. Po njegovem mnenju je v Angliji skupina ljudi, ki niso razumeli tega, kar ustvarja Ljudska fronta v Jugoslaviji. Vse težave izhajajo iz istega vzroka.
»Poskušamo ustvariti iz Jugoslavije demokratično državo*, je nadaljeval maršal Tito*. Mi želimo ohraniti svojo neodvisnost. Naš narodni razvoj in ves razvoj jugoslovanskih narodov v federativni državi je prav tako važen za svetovni mir, kajti stabilna in neodvisna Jugoslavija se lahko izogne vsem sporom na Balkanu.
Res je, da čutijo jugoslovanski narodi resnično prijateljstvo in bratstvo do narodov SZ. To je naravno in to je bilo skovano v skupni borbi. To prijateljstvo je danes močnejše, kot je bilo kdajkoli. V tem ni nič izključnega, kar bi bilo nasprotno naši politiki in našim željam. Dobri od noša ji med SZ in Jugoslavijo in njuno medsebojno prijteljstvo ne pomenijo, da bo Jugoslavija izgubila svojo samostojnost, ali da hi postala satelit SZ. Nasprotno, želimo vzdrževati najboljše odnošaje tudi z našimi drugimi zavezniki*.
Govoreč o važnosti jugoslovanske vlade, je maršal Tito ugotovil, da so se širile novice, da ima Jugoslavija pod orožjem mnogo vojakov, ki bi mogii biti demobilizirani. Te novice so netočne. Splošna demobilizacija M trenutno otežkočala
mesto, da bi jih odstranila. Armada je mnogo doprinesla pri obnovi dežele; gradite je železnice, ce3te in mostove, povsod po deželi bo delavski bataljoni, ki pomagajo pri obnovi. Ti bataljoni so zlasti krepko udeleženi pri obnovi železnic, in so tudi v veliko pomoč pri poljskih delih.
Od konca vojne je bilo demobiliziranih preko 70.000 mož; do 1. januarja pa jih bo demobiliziranih še 200.000. Računa se, aa bo vojska do prihodnjega junija zmanjšana na normalno mirnodobsko stanje. Rudarji, železničarji, študenti in razni specialisti so že bili demobilizirani.
O verskem vprašanju je maršal Tito dejal, da ni v Jugoslaviji nobenega namena, omejiti cerkvam versko svobodo, če katoliška visoka duhovščina ne želi svobode, je maršal Tito mnenja, da krivda za to ne sme biti pripisana vlladi. Katoliški škofje — »o v nasprotju z nižjo duhovščino — dali zelo šibke dokaze svojega domoljuhlja med okppacijo. Vendar pa ni nihče izmed njih bij) aretiran. Čeprav škofje niso zadovoljni s tem, da so jim bila odvzeta ogromna posestva, zanje vendar ni bilo mogoče napraviti izjeme pri agrarni reformi. Maršal Tito je nato objasnil, da bodo po novi ustavi vse cerkve ločene od države.
Maršal Tito je nato prešel na glavni predmet v odnošajih med Jugoslavijo in drugimi deželami, na predmet, ki prevladuje v vseh političnih razgovorih v deželi in v katerem tiči glavni vzrok zakaj
Jugoslovani sumijo, da zapadne države goje proti Jugoslaviji globoko antipatijo:	namreč	usoda
Trata.
Maršal Tito je poudaril, da ni bilo nobenega sporazuma, niti u-stnega niti pisanega, po katerem bi zavezniške armade — angleška, ameriška in jugoslovanska — napadle, prodrle ali zasedle Trst.
»Maršal Alexander je dejal, da potrebuje pristanišče in komunikacije iz Trsta za piestrbo vanje svojih čet, dejal pa mi ni ničesar o tem, kdo naj prodre in zasede Trst. To je bito prepuščeno razvoju bitke same*.
Maršal Tito je nato govoril o veliki pomoči, ki jo je Jugoslavija dobivala od Angležev in, kako je maršal Alezander izpolnjeval svoje obveznosti. Toda maršal Tito je bil zelo presenečen ob zahtevi zavezniških vlad, naj z&pusti ozemlje, ki so ga osvobodile njegove čete z velikimi izgubami, in kjer je ogromna večina prebivalstva za Jugoslavijo. Nikoli ni bilo postavljeno vprašanje, da ne izpolnjuje obljub, ki jih je del feldmaršalu Alesandru in v teh obljubah je bilo, da bo maršal Alexander dobil na razpolago tržaško pristanišče in prometne zveze proti Avstriji. Izpraznitev tega ozemlja je bil velik udarec za prestiž Jugoslovanske armade. Maršal Tito ni nikoli nameraval rešiti tržaškega vprašanja z enostransko okupacijo, ker se je zavedal nujnosti, da morajo velesile o tem razpravljati in reši ta problemi, zaključuje Times.
Izjava jugoslovanskega poslanika v USA
Washington, 16. (VZN). — Jugoslovanski poslanik v Združenih državah Stanoje Simč je včeraj z-javil tisku, da upa, da bo večje število ameriških novinarjev ohiskalo Jugoslavijo, ki je bila prva evropska država, ki je ukinite vojno cenzuro za časopisne veati.
Simič, ki se je pred krotkim vrnil po dvomesečnem bivanju v Jugoslaviji, je izjavil, da bodo njegovi rojaki z veseljem sprejeli ameriške in tuje dopisnike, ki se bodo lahko osebno prepričali, kako se obnavlja Jugoslavija po vojni ln kakšna čustva goji narod do vlade.
Simič Je izrazil hvaležnost ameriškemu tisku za zadržanje ob jugoslovanskih volitvah in svoje prepričanje, da večina Američanov ve, da so bile volitve svobodne in demokratske.
Razprava v angleški zbornici
London, 16. — Voditelj parlamentarne večine Hrbert Morrison je danes v zbornici izjavil, da bo britanska laburistična vlada prihod-prehranjevanje prebivalstva in bi I nji četrtek in petek prvič splošno ustvarjala socialne probleme, na-1 obravnavala zunanjo politiko.
Proti Francovi Španiji
W«shington, 16. AFP. — Predsednik Cio-a Philiph Murray je poslal Trumanu pismo, v lsateren terja, naj ZDA ustavijo vso pomoč Francovi Španiji, in priznajo »republikansko špansko vlado kot začasno špansko vlado*.
Ko Je pohvalil republikanske Spance, ki so prvi spoznali fašistično nevarnost, je Murray pripomnil: »Upoštevajmo danes junhška dela teh junakov in pomagajmo jim. da njihovi napori na bodo zaman.
Obsodba po iske ovaduhinje
Varšava, 18. — Poljska poročevalska agencija sporoča, da je posebno sodišče v Lublinu obsodilo na smrt članico Gestapa Marijo Klysyak, ki so je obtožili, da je ovadila Nemcem poljske državljane, kalerl so čitali glasilo poljskega odporniškega gibanja.
Ovaduhinja je bila obsojena na smrt, njeno imetje pa je bilo za plenjeno
Skrb za otroke
Beograd, 16. Tanjug. — Na višini nad Uno stoji lep starinski dvorec nekdanih begov Beširebiča, pozneje grofft Berkša. Krasno urjene dvorane in bogata rodovitna polja in hjive okoli dvorca je užival nori sorodnik grofov Berkš. To posestvo »o Nemci in Italijani opustošili. Od krasno urejenega dvorca so ostaM samo kamini. Zaradi bombardiranja Je bila porušena tudi straha. Narodne oblasti v Bihaču so sklenile, da obnove dvorec in ga urade za dečji dem. Ljudstvo se je navdušeno lotilo dela.
Slo	veni ja	se
Ulja Ehrenburg o junaštvu slovenskega ljudstva
V »Pismih iz Jugoslavije*, Iti so i s predpisi pristopilo k ustašem in . drugi evropski deželi, brez knjig, jih priobčila Izvestja, piše Uija Eh-1 »e udeležilo zverinskih pobojev I Slovenščina je bila prepovedana.
renburg:
»Zaman so nekateri tuji časopisi skusali pokazati Zagreb kot trdnjavo opozicije. Tu ni nikogar, ki hi bil za kralja. Predolgo, pre-trdovratno in preveč nasilno je monarhija preganjala Hrvate.
Toda celo separatisti so bili tu poraženi. Ti ljudje so privedli to zemljo do ponižanja, do nesreče, do obupa. Seveda je tudi tu skušala opozicije zmešati karte.
Mačkovi pripadniki imajo zakonito glasilo <Glas ljudstva*. Ta časopis skuša oprati Mačka, ki je pobegnil od ljudstva z Nemci. Ti ljudje pišejo o jugoslovanski vladi tako, da postavljajo besedo vlada v narekovaj. Mačkovi pripadniki trdijo, da so za republiko in za federacijo.
Toda njihov časopis je priobčil brzojavko, da se je Maček pred kratkim razgovarjal s kraljem. Bred tem je kralj pregledal parado Mihajlovlčevih četnikov v Nemčiji. Brez dvoma je Maček s svoje strani pregledal kamuflirane u-staše, tako da je o tem lahko govoril s kraljem.*
V nadaljevanju svojega članka opisuje politično gonjo reakcionarne katoliške duhovščine, ki je neposredno zvezana s poskusi zunanjega pritiska z emigranti Mačkove. in Fotlueve vrste. Govori o pastirskem pismu, o obtožbah škofov in pravi:
«Poglejmo, v koliko so utemeljene škofovske obtožbe.
Res je, da obstajajo duhovniki, ki so bili aretirani ln zaprti. Vendar pa pisci poslanice sami priznavajo: »Priznavamo možnost, da so bili krivi pred ljudskimi sodišči.* Pisci poslanice pa trdijo, d« je število krivih mnogo manjše ko te-vito zaprtih.
pravoslavnega prebivalstva.
Govoril sem še z drugim odličnim predstavnikom katoliške cerkve — prof. teologije in urednikom teološkega zbornika Zlvkovičem, ki je priznal, da ni opazil prega-janja cerkve in da je čudno, da sedaj protestirajo, ko niso nikoli protestirali proti Paveličevim krvavim zločinom.
Kar se tiče zborovanj, je pastirsko pismo popolnoma zgrešilo cilj, čeprav je med Hrvati mnogo vernih katoličanov.
V nekaterih vaseh niso duhovniki sploh čitali pisma, ker so se bali ogorčenja vernikov.
V Hrvaškem zagorju, severno od Zagreba so po prečitanju pastirskega pisma kmetje pričeli deliti cerkveno zemljo, ne da bi čakali na zemljiško reformo.
Tako so srbski »demokrati* spoznali nemoč reakcije. Hrvaški »Mačkovci* so se tudi zdramili ln so bili porazni.
Sedaj je pričel streljati iz svojih topov Rim. Brez dvoma je disciplina katoliške cerkve močna. Toda govoreč s frančiškani v Zagrebu sem bil prepričan, da ta disciplina ne odvrača podtenih ljudi od nevolje.
Nato se pisec peča s Slovenijo. Potem, ko je zasedel Slovenijo, je Hitler sklenil, da jo bo enkrat za vselej uničil. Napredno ljudstvo, k! poseduje odlične šole, knjižnice in založbe, je bilo proglašeno za neobstoječe. Hitler je anektiral velik del Slovenije tretjemu Reichu in dal manjši del z Ljubljano Italiji. Velik del Slovenije so očistili Slovencev in naselili z nemškimi kolonisti.
Cele vasi so deportiran na pri-! silno delo v Nemčijo. Italijanski fašisti so pošiljali slovenske razumnike v koncentracijska taborišča.
Toda prior frančlskai.saeg., »a- Nemci so požigali slovenske knjige mostaaa v Zagrebu o. Mode st mi I v knjigarnah in zasebnih hišah, ta-je žalostno pripovedoval, da je ve- j ko da je ostala ta dežela, kjer je nko število menihov v nasprotju | ljudstvo več čltalo kot v katerikoli
Gestapovci so začeli germanizirati prebivalstvo.
Toda Slovenija se ni uklonila. Ljudstvo »e je uprlo. Partizani so se neutrudno borili proti zavojevalcem. V Sloveniji je bilo manj Izdajalcev, kot v drugih deželah ln Nemci so pobijali Slovence še brez-obzlrnejše kot Srbe. Tukaj lahko vidimo, kakš.n težak boj je bojevalo slovensko ljudstvo.
Voditelji klerikalne stranke, ki so podpirali zavojevalce, so pobegnili skupno s svojimi gospodarji. Sedaj ni v Sloveniji niti ene stranke, niti ene frakcije ali skupine, ki bi nasprotovala Ljudski fronti.
Ljudska čustva so tu tako jasna, da so v večini župnij katoliški duhovniki prekršili cerkveno disciplino ln niso čitali protivladnega pastirskega pisma. Neki angleški novinar je hotel predstaviti Slovenijo kot nazadnjaško deželo. Ne, Slovenija je napredna drišela. V Sloveniji je 98% prebivalstva pismenega. V vaseh je 700 osnovnih šol, več kot 50 srednjih šol in vse prebivalstvo Slovenije znaša 1,100.000 ljudi. Časopisi Izhajajo v nakladi 500.000 izvodov. En časopis na dva prebivalca, vštevat otroke. 70% vasi je elektrificiranih in povsod so odlične ceste. Ljubljana — mesto, ki ima komaj 100.000 prebivalcev, ima univerzo, tri muzeje in dve gledališči.
Slovenija je branila svojo neodvisnost, je pa mnogo Slovencev izven Slovenije, v Avstriji in Italiji. Slovenci pravijo: Ne bomo mirovali. dokler ne bodo naši bratje svobodni.
Pri omembi Trsta Slovenec u-molkne. Aritmetika ne more določiti mesta naroda v svetu.
Slovensko ljudstvo, ki je majhno, se ne more sprijazniti z mislijo, da bi bila useda njihovih bratov v tujini določena od drugih sanje In proti njim. Govoreč o mestih, je mesto pogumnih Slovencev pri mizi zmagovalcev.
Dan sovjetskega topništva
Moskva, 16. Tass. — Sovjetsko topništvo se pripravlja na tradicionalno proslavo dneva topništva, ki se bo vršila letos v nedeljo 18. novembra.
Na letošnjih proslavah dneva topništva v edinicah Rdeče armade bodo prikazani rezultati vojaškega vežbanja in uspehov sovjetskega topništva, ki je igralo tako važno vlogo v zmagi nad fašistično Nemčijo. Sovjetska prestolnica se pripravlja na velike slavnosti ob priliki dneva topništva. V osrednjem parku kultur« in počitka bodo otvorili posebno razstavo rus km ga strelnega orožja od časov Ivana Groznega do naših dni. Tam so zbrali mnogo zanimivih razstavnih predmetov, ki jasno prikazujejo razvoj topništva in naraščanje strelne sile ruske vojske. V osrednjem gledališču Rdeče armade bodo otvorili nič manj zanimivo razstavo, ki bo prikazovala vlogo sovjetskega topništva v domovinski vojni. Številne fotografije, riarbe, slike, modeli in kipi prikazujejo silo sovjetskega topništva in njegove poveljnike. Razstavne predmete so skrbno zbrali na fronti. Zdaj bo ta razstava odprta za javnost, nato pa bo še razširjena in izročena topniški šoli kot stalna topniška razstava za topniške vojaške gojence in topniški zbor. Vojaški svet topništva Rdeče armade je pri raznih umetnikih že naročil vrsto slik o bitkah ln kipov, ki kažejo junaštvo sovjetskih topničarjev. Vlada je v ta namen nakazala znatne svote.
Sovjetsko odlikovanj« Zimierskomu
Varšava, 16. Tass. — Včeraj je veleposlanik ZSSR na Poljskem Lebedev v Belvederu izročil maršalu Poljske Roli-Zimierskemu najvišje sovjetsko odlikovanje, red zmage, s katerim je bil odlikovan z odlokom predsedstva Vrhovnega Sovjeta ZSSR.
Lebedev je maršalu ob visokem odlikovanju čestital. V odgovoru je maršal Rola Zimlerski izjavil':
»Ponosen sem, da sem dobil to odlikovanje od predsedstva Vrhovnega Sovjeta ZSSR, kot predstavnika junaškega sovjetskega ljudstva. Ono nam je izkazalo ogromne usluge pri zmagi nad sovražnikom vsega človeštva in predvsem sovražnikom Slovanov.
L S. R. priznala avstrijsko vlado
London, 16. Reuter. — Praški radio je dne* objavil, da se je češkoslovaška vlada na večera jšn jem zasedanju kabineta odločila, ds. prizna vlado dr. Rennerja za vlado> ki predstavlja celokupno Avstrijo. Češkoslovaški ministrski predsednik Firlinger je v izjavi ki jo je dal češkoslovaškemu tisku omenil: »Upamo, da nam bo v kratkem mogoče, ne samo, da obnovimo naše odnose z demokratično avstrijsko republiko, ampak da jih tudi ojačimo ln poglobimo*.
Volitve na Haiti
Beograd, 16. Tanjug. — Reuter poroča, da je hiio 9 laburistov la 1 neodvisni izvoljenih pri volitvah v 10 votivnih mest v upravnem ■vetu na Malti. Pri zaci lih volit, voh na Malti, ki so se vršile 16». leta, so laburisti dobiti vsega 1* 1 mesto.
PRIMORSKI DNEVNIK
17. novembra 1945.
šovinizmom zastrupljeno ozračje
V uradih, kjer izdajajo nove osebne izkaznice
Gospod polkovnik Bounnan je na tiskovni konferenci 12. 'novembra izjavil, da je možno, da se zaradi ' naglega izdajanja osebnih izkaznic vrše napake in krivde ler je zagotovit, da bo ZVU skušala to či,h-prtje popraviti. To izjavo smo vzeli e zados ,'o njem nos znanje. Se enkrat pa poudarjamo, da se te krivice vrše samo Slovencem in to ne samo zaradt napačnega tolmačenja Uredbe st. L j, temveč predvsem zaradi šovinističnega razpoloženja velike večine uradnikov, ki izdajajo v Trstu tn v Gorici nove osebne izkaznice. Ne smemo pozabiti, da so bili prav občinski uradniki v Trstu in v Gorici po ogromni večini zagrizeni fašisti, in da je bita služba na občml sinekura za razne varovance fašističnega režima. In današnje ozračje je vsem tem zelo ugodno: Smatrajo, da so se vrnili ePari, dobri časi ter da lahko nadaljujejo, kjer so 1. maja letos končali.
Pričakovali bi, da bo ZVU poskrbela, tako v Trstu kot v Gorici, da se bodo Slovenci lahko posluževali v uradih svojega jezika. Pravica, ki je v današnjih časih, ko se toliko govori o demokraciji, samo po sebi umljiva. Saj državljani v svojem materinem jeziku lahko najbolj jasno raztolmačijo svoje stališče, ter se lahko najbolj učinkovito pot-, gaje jo za svoje pravioe.
Toda v tem ni veliko spremembe od starih, fašističnih časov, ko so viseli po uradih napisi: «Qui si parla sol ta uto italiano». Saj so ostali po vseh uradih isti ljudje, ki so se le v toliko spremenili, da so slekli črno fašistično srajco,
V uradth, kjer izdajajo nove osebne izkaznice, pošljejo vsakogar, ki govori slovensko, tja, kjer izdajajo nove osebne izkaznioe tujcem — jugoslovanskim državljanom.
M'sliU bi, da bodo glede na to, da je formular novih legitimacij sestavljen v angleščini, italijanščini, slovenščini in hrvaščini, izpolnili legitimacije v enem izmed deželnih jezikov, ali v italijanščini alt v slovenščini, ali v hrvaščini. Kaj šel če kdo skromno zahteva, da mu napišejo njegov slovenski priimek slovensko, smatrajo gospodje uradniki to za provokacijo in tak ne dobi izkaznice prve vrste. Da, oni že vedo, kdo ima pravico in kdo ne!
Človek ostrmi, ko poslusa zgodbe naših ljudi, fci jih doživljajo na teh uradih. Nekaj primrrov: Tovariš Herman Cok, doma iz Lonjerja, ki je leta 1932. pobegnil v Jugoslavijo ter se po 1. maju 191,5. vrnil v Trst, je šel 9. novembra po novo osebno izkaznico. Vse je bilo v redu, priznali so mu na podlagi dokumen-ttov pravico do izkaznice prve vrste. Izkaznica Je bila že skoraj izdana, ko je opazil prizadeti, da mu uradnik m napravi! kljukioe na č pri njegovem priimku. Zahteval je. da mu pravilno napišejo njegovo ime. Uradnik — po imenu Cerenigo — je to odklonil, ter to utemeljil tako, da se ne pišejo kljukioe, ker je tu Italija (!?)
Ko je prizadeti zahteval, da mu uradnik pove svoje ime, je ta 'poklical policijo, da bi ga zaprla. Spor se je rešil pred ravnateljem urada, ki je izjavil, da je dovoljeno postaviti kljukico na č. Toda tovarišu Coku so izkaznioo prve vrste, ki so mu jo že skoraj izdali, odvzeli.
9. 11. je sel po izkaznioo njegov brat, dr. Cok Andrej. Ker je govoril slovensko, sta ga službujoči policaj in uradnik, ki razporeja stranke, poslala k mizici, kjer dajejo listke:	zjugoslav	not reaident*.
Listka ni hotel sprejeti ter je zahteval, da ga peljejo k zavezniškemu oficirju, ki vodi urad. Tudi od uradnikov, ki so bili v oficirjevi predsobi, ni nihče znal slovenski. Z zavezniškim ofioirjem je govoril francoski ter protestiral, zakaj nimajo uradnikov, ki bi znali slovenski. Pojasnil Je oficirju, da je v tržaški občini mnogo Slovencev, ki tako ne morejo zahtevati svojih pravic v materinem jeziku.
Fašizem je 25 let prepovedoval Slovencem rabo materinega Jezika, Sedaj, ko je fašizem propadel, M pa morali biti Slovencem na razpolago uradniki, ki bi znali slovenski. V razgovor se je vmešal nek uradnik, najbrže tajnik zavezniškega o-f idr ja, ki je vprašat tovariša dr. Coka, ko je videl njegovo osebno izkaznico, izdano od tržaške mestne občine, zakaj ne govori italijanski, ter mu je očital, da so njegove zahteve provokacija. Zavezniški o-ficir pa, kot zgleda, zahteve, ki gredo nekomu že po naravnem pravu, ni smatral za provokacijo, ter Je poktioal neko uradnico, ki je znala slovenski jezik. Toda dotični ur radnik ni kar tako popustil. Zvest fašističnemu geniju nepozabnega tduoeja*, ki ga je postavil na to mesto, da v svojem delokrogu it-vaja načela, sovraštva in nasilja — kateri je hotel napraviti Trst za odskočno desko za pohode svojih fašistov, ki naj bi pom sli vsem sosednim narodom fašistično kulturo ricinovega olja, požiganja in streljanja v hrbet, je protestiral proti odločitvi zavezniškega ofioirja, sklicujoč se na to, da znajo vsi prebi vala Trsta italijanski. Zavezniški oficir je prekinil diskusijo s tem, da je ukazal uradnici, ki je med tem prišla, naj izda legitimacijo.
Urafinioa je tovarišu dr. Coku rnimogredb izjavila, da je podobnih incidentov veliko. Navadno se istečejo tako, da vsem takim •*-dajo izkaznico tipa tJagosiav not rezident*, odnosno da se zahtevajo od njih vsi mogoči dokumenti, da dokažejo 'pravico do izkaznice prte vrste, dočim sz od italijansko go-
vodečih strank tega ne zahteva. In to je tovariš dr. Cok prav kmalu občutil na svoji lastni koži. Bil je že na tem, da dobi izkaznico prve vrste, katero je zahteval na podlagi osebne izkaznice, izdane od tržaške občine maja 191,1., v kateri je označeno, da ima rezidenco v Trštu, Toda posegel je vmes isti uradnik, tajnik zavezniškega oficirja, o katerem je bilo zgoraj govora, ter rekel, da ta izkaznica ne zadostuje. Kljub temu, da Je bilo v vseh časopisih izrecno objasnjeno, da zadostuje osebna izkaznica (cai-ta d’i-dentttdj za dokaz bivanja pred prvim majem 1915. v Julijski krajini. D> ja! je, da si on lahko preskrbi na primer milansko osebno izkaznioo z dvema pričama ter da zalo osebna izkaznica ne more biti merodajna.
Čudno stališče! Torej so vse o-sebne izkaznice neverodostojne, ali samo — osebne izkaznioe Slovtn-cevf Tovariš dr. Cok je moral prinesti potrdilo o rezidenci od ana-grafskega urada, da je dobil izkaznioo prve vrste.
Natančno tako kot v Trstu, postopajo tudi v Gorici. Naj navedemo sarmo primer tov. Cerkvenika Alojza, ki je zaprosil dne 31.10.191,5. osebno izkaznico v slov inske m jeziku, Izkaznice mu,niso hoteli dati.
[ Dali so mu registracijsko potrdilo ter ga zasmehovali: »Sa; boste lahko šli tudi s tem potrdilom v Ameriko!*
Tako postopajo danes s slovenskim ljudstvom na Prim rskem, ki je dalo drs-i tisoče žrtev za zmago nad skupnim sovražnikom v*-h svobodoljubnih narodov, katero je dokazalo neštetokrat svojo nrivrže-nost <i-mokra tič ni stvori, katero se je vsa zadnja leta z vso doslednostjo borilo proti vsem, ki so netili narodnostno sovra-tlvo na tem ozemlju ter je v tej borbi skovalo nerazrušljivo italijansko-slovensko bratstvo.
Slovensko ljudstvo je v borbi prekaljeno. Ve, kdo so ljudje, ki zopet netijo narodnostno sovraštvo, ki se trudijo, da bi .razbili slovenska-italijansko bratstvo. To so isti fašisti, ki so 25 let zatirali slovenski živ l) na Primorskem, obene m pa tlačili tudi italijansko ljudstvo.
Zahtevamo, da se napravi enkrat za vselej konec fašističnim metodam po uradih, zahtevamo, da se očistijo uradi fašistov, ter da se priznajo Slovčhcem pravice, ki jim pripadajo že po naravnem pravu. Zahtevamo to od naših zaveznikov, s katerimi smo se skupaj borili proli skupnemu sovražniku, fci zopet dviga glavo.
Hočemo zveste sinove
Ko je odjeknil po Vipavski dolini tako težko pričakovani klic evobode in je naša vojska po pobočjih Čavna pritiskala na umikajočega se sovražnika, so tudi vse izdajalske oborožene tolpe zapuščale slovensko zemljo. Konec je bilo za vselej strahovanja četnikov. Kor trumoma so odhajali, kot da bi jih sama zemija vrgla od sebe. Toda niso bili sami v tem romanju v tujino. Pridružil se jim je marsikdo. Eden izmed teh je bil tudi župnik batujske fare Anton Krapež. Znjimi je šel naproti neznani usodi, krenil je na nečastno pot, in zapuščal svoj narod ravno v najsvetlejših zgodovinskih dneh naše domovine. Medtem ko so vsi farani polni zaupanja v nastajajočo svobodo zrli v prihodnost je župnik šel isto pot kot narodni izdajalci. Minulo je nekaj časa. Tedaj se je
V njem zopet porodila želja, da »e vrne na faro. Toda kaj se je zgodilo? Vsi farani so enodušno odbili, da se vrne in nočejo, da bi spet prišel na tisto mesto, ki bi ga moral držati častno ob strani svojih dobrih faranov in ga tudi ne zapraviti tako nečastno, kot ga je zapravil. Ti poizkusi so se večkrat ponovili, a zaman. Vedno je dobi) isti neizprosni odgovor. Ker pa so ljudje verni in si na vsak način žele drugega duhovnika, so z največjim zadovoljstvom sprejeli v svojo sredo gospoda dekana Filipič Alojzija. Takoj so ga ljudje vzljubili m hvaležno ocenili njegove vrline. Ko je blagoslavljal padle partizane, je v svojem žalnem govoru poudaril, da mora narod ostati zvest čuvar njihovih pridobitev. To Je primer, kako zna ljudstvo razlikovati dobre dušne pastirje od slabih, kako je prvemu, izdajalcu, Izkazalo nezaupanje, kako pa drugemu izkazuje priznanje in hvaležnost, ker je vsega spoštovanja vreden.
Naj bo obenem ta naš dopis izraz dobrodošlice našemu novemu g. dekanu, zvestemu sinu svojega naroda.
Selo-Batuje.
V znamenju bratstva
Dne 15. t. m. se je v Postojni vršila konferenca podružničnih odborov ESZDN.
Na dnevnem redu so bili trije važni referati: sindikalni referat referat SIAU-ja in organizacijski referat
V sindikalnem referatu, ki ga Je podal tov. Prtmožlč-Miklavž, tajnik ESZDN pri PNOO-ju, Je bil jasno očrtan program, namen in uspehi sindikata.
Tovariš Kmet, tukajšnji šolski nadzornik, je navzočim orisal pomen SIAU-ja. Navedel je več konkretnih primerov, kako velike važnosti je SlAU za Slovensko Primorje. Povedal Je, kako je bilo 'ze
več primerov, da se italijanski železničarji iz Firenc, Turina in Padove nočejo — kljub ponovnim pozivom — vrniti domov. Svoje ravnanje utemeljujejo, da jih nihče v;č ne spravi domov zdaj, ko uživajo pri nas tako svobodo :n demokracijo, kot si je prej nikdar n'so predstavljali. V Italiji, pravijo, pa manjka s’e vsega.
Organizacijski referat tovariša Filipinija Je obelodanil vse napeke, k! so se dogajale.
Napak je bilo, da smo pričakovali od odboiov dobrih aktlvistov broz naše moralne in materialne pomoči, napak, da nismo vzgajali, ker je pomanjkanje zrelosti občutno, napak, da nismo vzgajali v odborih čuta odgovornosti. Grešili smo, ko se nismo zadosti povezali z drugimi organizacijami.
Mladi smo kot oblast, toda iz dneva v dan se izpopolnjujemo. Ta sestanek, ki je tako jasno pokazal napake, bo nedvomno prio sel plodove. Prepričani smo, da bodo na prihodnjem sestankj poročila in referati beležili več uspehov.
Neutemeljena obsodba
Včeraj popoldne »e je pred zavezniškim vojaškim sodiščem nadaljevala razprava proti 301etn! Nuši Bučar-, tajnici Okrajnega izvršnega odbora v Sežani. Obtožena je bila, da je kršila javni red s tem, da je ščuvala ljudstvo proti demonstraciji dne 3. novembra t. 1., potem ko jo je policija že razgnala; da je s svojim upiranjem proti aretaciji preprečevala članu zavezniške vojaške policije Izvrševanje njegovih dolžnosti ter da ga je celo dejansko napadla.
Tožnik in sodnik je bil gospod major Bailis, ki je že pri prvem zasedanju razprave zaslišal narede nika Brightona, ki je obtožbo potrdil.
Tov. Bučar je navedla konkretne dokaze, katere je podprla s pričami, da je obtožnica v celoti neresnična.
Kljub temu je bila obsojena na 6 mesecev zapora.
Prav tako je bila včeraj popoldne obsojena 'zaradi istega prestopka tov. Rojc Valerija iz žavelj. ki pa je tudi dokazala, da je obtožba neresnična. Omenjena tovarišica je bila obsojena na tri mssece zapora,
O razpravi, ki je bila silno zanimiva zaradi sodnika, ki je verjel samo tožilcu, naredniku Brighto-nu, ne pa pričam, in vsem tistim, ki so z ogorčenjem obsojali pristranost policije 3. in 4. novembra, o čemer smo že pisali, bomo jutri obširneje poročali.
Čestitk« Primorcev
še in če pišejo Primorci pisma maršalu Titu in vodstvu Ljudske fronte Jugoslavije. V teh pismih izražajo svoje veselje zaradi zmage pri volitvah. Prebivalci Saleža pišejo maršalu Titu: "Ljudstvo Jugoslavije te je izvolilo za svojega voditelja, vedi, da je s tem izpolnjena tudi naša goreča Želja*. Za nas Primorce je ta dan velič vsicn, ker utrjuje našo vero v priključitev k federativni demokratični Jugoslaviji*. Tako pišejo tudi mladinci, ženo in možje iz Gabrovca, Samotar-ce, Brisčkov, Cerovelj, Eriče, Slivna v nabivžinskem okraju, dalje prebivalci Povirja in Štorij v sežanskem okraju, ki Izražajo v svojih pismih zaupanje v novo Izvoljeno narodno skupščino in željo, da le-ta podpre njihove težnje.
Čestitke pošilja tudi Italijansko prebivalstvo tižiakega okraja iz vasi S. Canclano, Tržiča, Starnn-zana, Selza, S. Pola, Fogilane in še drugih vasi. Vsi Slovenci in Italijani pozdravljajo, zmago Ljudske fronte.
Sirite Primorski dnevnik"
Četrti zbor volivcev v Idriji
Minulo soboto zvečer je bil četrti zbor vdllvcev v dvorani Mladinskega doma, ki je bila do zadnj ga
kotička polna.
Tov. predsednik M.N.O.O. je pozdravil vse navzoče ter predal besedo tov. okrajnemu šolskemu nadzorniku. Tov. predsednik nam je izčrpno raztolmačil današnjo politično situacijo ter ustanovitev Slovansko-ltnlljahske 'antifašistične unije, kateri se bodo pridružili vsi zavedni napredni Slovenci in Hrvatje ter tudi vsi pošteno misleči Italijani, bivajoči na oz-mil ju Julijske krajine. Na ta način bo o-mogočeno, da bo prišlo v resnici do iskrenega sožitja na ozemlju, kjer se srečujeta vzhodna in za-padha kultura.
Tov. tajnik je prebral sklepe zadnjega zbora volivcev, kateri so se delno že izvršili. Tako na primer se napeljava elektrike na Kovačev Rovt bliža koncu. Mizarska delavnica je izdelala raznovrstno pohištvo za nošo osnovno in srednjo solo.
Z zanimanjem smo sledili govoru dveh tovarišev, ki »ta se po dolgih letih odsotnosti vrnila domov. Priporočala »ta nam, da moramo vsi dobro prijeti za vsako delo pri izgradnji naše razdejane domovine. Preneha naj že končno zahrbtno klevetanje, kajti mnogo več bomo koristili sebi in skupnosti, ako bomo neutrudljivo sodelovali z našo ljudsko oblastjo.
Nujno potrebno Je, da se vsi zavedamo, da bodo odstranjeni vsi
prepiri v naših driižiuah, vaseh in mestih, če borno složno medsebojno živeli.
Na prodlog tov. šolskega upravitelja so sklenili ustanoviti vrtnarska društvo.
Naša naloga bo, čim se bodo dobile cevi, popraviti tudi vodovod.
Na predlog tov. tajnika je bil na zboru volivcev izvoljen devet-član-ski odbor, ki bo Im d nalogo spraviti k večnemu počitku na pokopališča vse, v naši okolici pokopane padle borce.
Zbor volivcev je sklenil, naj se vsem pomoči potrebnim partizanskim vdovam podeli potrebna podpora.
Opazili smo, da *e vse ljudstvo
čedalje bolj r sno zaveda pravice svobodnega zborovanja, ki so nam Jo Izvojovali v štiriletni borbi naši
neustrašeni borci.
Pismo iz zapora
Iz coroncjskega zapora nam je prišel list sledeče vsebine: Me podpisane, ki se nahajamo od 3. novembra v coronejakem zaporu, se zahvaljujemo antifašističnim ženam, ki so se ob obletnici ruske revolucije »pomnile n* nas In poslale jestvine (kosilo, navaden in »la-dek kruh, audje, vino in cigarete). Dar smo sprejele z velikim veseljem. Pozdrav štiri ljudske žene: (Marija I as.-ialncqua, Rojc Valerija. Blaševič Laura, Jesaaris Plerina) v Trstu 16. novembra 1345. Smrt fašizmu - svobodo narodu.
Pismo iz Gorice
Protifašistično in svobodoljubno prebivalstvo Gorice z velikim zanimanjem zasleduje razvoj in življenje v novi Jugoslaviji; posebno se jelo ačitovala za časa tujlivne kampanje v ustavodajno skupščino in dom narodov.■ Prijatelji nove demokratične Jugoslavije so bili prepričani v zmago ljudskih množic, kar pa je brez dvoma os panirala belogardistična reakcija, ki se je zatekla v slovensko Primorje, posebno pa na Goriško, po odhodu J-A. Odlova skupina narodnih izdajalcev je skušala s svojim rovarjenjem vplivati na pozitivni razvoj in razpoloženje goričkega prebivalstva. F ta namen je belogardistična tolpa skupaj z italijanskimi fašisti in šovinisti tudi izvršila neko vrsto napisne akcije, v kateri so poniževali prvoboritelje osvobodilne borbe v Jugoslaviji, vzklikali spletkarju Karadjordjeviču in v imenu čet-niške vojske tudi ropali pri gori-ških meščanih.
Gorica sama po sebi, je znana kot gnezdo reakcije; v njej živi precejšnje stavilo raznih pritepencev iz krajev Kalijo, ki so po duhu in miselnosti zakleti sovražniki nove demokratične Jugoslavije. Popolnoma je jasno, da jo ta drhal tudi prerokovala za časa volivne kam-panije polom Osvobodilne fronte.
Težko pri'o kovani dan, zgodovinski 11. november, pa je pomel te lažne prerok	'O	zbegano sodr-
go. In danes s' > goričkih ulicah čujejo favne a 'e o veličastni zmagi }ugosloi\,..skih narodov, o novorojenih zveznih in ljudskih republikah, o uspehih, ki jih jt dosegla vlada maršala Tita v vprašanjih obnove itd. Z eno brsedo, u-glod nove Jugoslavije st je znatno dvignil med goričkim prebivalstvom. Se več, Italijani, ki so nas spoznali, ki so se skupaj z nami bori U in trpeli, danes nestrpno pričakujejo vrnitev slavne J.A. in so si po objavi rezultatov voiičev v ustavodajno skupščino in dom nar rodov dali dučka s tem, da so prepleskali Gorico s svobodoljubnimi gesli v italijanščini, kot na pr. «Ti-to, tebe hočemo; Dajte besedo partizanom; Beograd je življenje, a Rim je lakota; v bratstvu Italijanov in Slovencev bo konec našega suženjstva. Zahtevamo priključitev k Jugoslaviji* itd.
Mnogi zapeljanci, ki so bili naščuvani od smrtnih sovražniloov Pa-tijansko-stovenskega bratstva, so po izidu volivne zmage Osvobodilne fronte spremenili svoje mišljenje o TitotH Jugoslaviji. Veličastna zmaga jugoslovanskih rodoljubov, ki so združeni v osvobodilni fronti, pa bo brez dvoma pozitivno vplivala na razvoj in utrjevanje sto-vansko-ttalijanskega bratstva. Na drugi strani pa se bodo razblinili vsi poizkusi belogardistične- reakcije. da se uveljavi na Goriškem kot nekaka politična struja.
Naj se zavedajo gospodje reakcionarji in narodni izdajalci, da js nastopil nov čots tudi na Goričkem. Nobena družbena prireditev pod vodstvom znanega belogardista in urednika «Vipavca», Dragota Petkovška, ne bo žela uspehov. Kajti vsaka akcija, ki je naperjena proti bratstvu in nori Jugoslaviji, je pro-tlnarodna, je proti interesom ljudskih množic in izdajalska napram ljudstvu in narodu.
GORIČANI
Glasbena Matica
Vsi gojenci, ki so se doslej vpl-zali v Glasbeno matico, naj pridejo k razporeditvi pouka v nedeljo 18. t. m. ob 10. uri dopoldne in to vsi iz Rojana, Barkovelj, Sv. Ivana ter iz mesta in Sv. Jakoba (razen Skednja) v Vicolo dell'Ospedale mllitare št. 2. Novodošil gojenci se tu še lahko vpišejo.
Obvestijo
V nedeljo 18. t. m. ob 14.30, proslava stoletnice šole z odkritjem spominske plošče v Sv. Kriku pri Trstu.
Pogreb padlih borcev
Jutri 18. nov. ob 13. url bo prekop in prenos trupel šestih partizanov brigade »Alma Vivoda*, ki »o padli ob priliki nemške ofenzive: Cergol Aldo, roj. 19.9.1918., PechiariB Oreste, roj. 5.2.1929,, u-stteljen v Gradlnl, okraj Buzet, Supln Giordano, roj. 10.5.1903., Su-pln Benedetto, roj. 25.3.1914., Supln Benlamlno, roj. 25.1,1913. tn Meton Natale. roj. 23.12.1907., ustrdjenl v Dekanih. Pokop vseh šestih trupel bo v Škofijah I.a.
Uspehi dela ljudske oblasli
Zbor volivcev m ii. zasedanje okrajne skupščine v Postojni
Pretekle dni je Postojna doživela dva važna momenta, ki sta dokazala, kako se ljudstvo zaveda pravic, ki si jih je izvojevalo z
borbo, in kako raste ter se pošto poma gradi in izboljšuje naša narodna oblast.
Zbor volivcev, ki se je vršil re* v ijudskem-demokraUčnem razpoloženju, je pokazal napake ki so se do zdaj godile, ter potrebe in zahteve ljudstva.	•
Na zboru je bilo izničeno, kako »e kljub prepovedi izvoza krompirja in živine v cono A, to še dogaja; da je treba to preprečiti, ker imamo sami toliko potreb in nam vsega tega še primanjkuje. Imamo bolnice, imamo uboge, ki si sami ne morejo nič nabaviti. Ce je kaka glava živine ali pa kak stot krompirja na razpolago, naj Sc da tem. Ne v Trst, ker s tem se podpira samo črna borza. Naj se oni, ki spravi tja 20 30 kg krompirja ali pa nekaj kg mesa, zaveda, da s tem škoduje dvakrat: prvič sebi, ker to kar dobi v zamenjavo je malenkost; drugič pa, ker blago, ki ga je zamenjal, ne pride na mizo delavcev, ki nimajo denarja, da bi to kupili od črnoborzijancev, ampak na mizo onih, ki dan za dnem rovarijo proti nabm pridobitvam.
V obširni diskusiji se je predlagate, da se ustanovi zadruga, ki bi obojestransko ščitila delavce in kmete.
Pri obravnavanju o razdelitvi usnja in podplatov se je pokazal dober čut ljudskih mater. Iz njih vrst je prišel predlog, naj bi se v prvi vi-3ti gledalo na otroke, k! hodijo v šolo. Ti »o v resnici potrebni. Ne smemo pa biti
preveč sebični ter preveč zahtevati. Poglejmo čez meje našega okraja, kjer je okupator še bolj divjal: Koper. Grgar, Cepo-van, Cerkno. Tam so potrebe še večje.
Na prvem zboru volivcev je bil izvoljen v odbor tudi neki bivši fašistični funkcionar. Na zahtevo ljudstva je odstopil, na njegovo mesto pa je bil nato izvoljen neš človek, ki se je te dni vrnil iz Marseilla.
Pri zborovanju okrajne skupščine, ki se je vršila naslednji dan, je tovariš predsednik poudaril v uvodnem govoru, da se še vse preveč pozna vpliv fašizma, ljudstvo nima poguma, da bi javno in glasno nastopilo proti špekulantom in reakcionarjem. Se so med nami ljudje, ki so takrat, ko smo se mi borili v gozdovih, kričali: mi se ne mešamo v politiko, pustite nas v miru! Danes pa jih ta politika zelo zanima in bi znova radi sedeli med nami na vodilnih mestih ter sprejemali stranke le. če bi jih nazivale z «gospod tovariš*. Taki ljudje niso za nas, to so reakcionarji, ki gledajo samo na lastne koristi,
Sledil je politični referat tov. Aljančiča od Poverjeništva PNOO-ja, ki je med drugim pribil: «Po-kazalo se je v teh malo mesecih, odkar smo v svobodi prijeli za delo, da smo na pravem potu, da delamo, da gradimo. Ce vam danes lahko rečem, da smo zgradili že 90 porušenih mostov v coni B. Slovenskega Primorja in da je te mostove zgradilo ljudstvo samo, žene, dekleta, otroci, starčki, vojaka, je jasno, da bi brez ljudske oblasti tega nihče ne bil zgradil. To je dejstvo!
Poročila posameznih referentov
so pokazala delavnost odbora v obdobju od osvoboditve do danes. Priznati je treba, da je bil odbor delaven. Res ni šlo vse prav, delale so se napake, toda ml vemo, da se te napake iz dneva v dan odpravljajo. Niso vsi člani odbora vršili svoje dolžnosti do naroda tako, kot je narod pričakoval, zato pa so pri volitvah tudi izpadli, na njih mesta pa so bili enoglasno izvoljeni novi člani, bivši borci ali pa aktivisti OF.
Iz posameznih referatov je tudi razvidno delo in pomoč, ki so ga izvršili razni odseki v korist skupnosti. Tako je odsek za gradnjo in obnovo izdal za obnovitvena dela v okraju 2.290.793 Ur. Socialno skrbstvo Je dalo podpor revnim od borbe prizadetim družinam 2.049 tisoč 522 lir, bolniška oskrba ubož-nim 146.143 lir in za razne podpore 64.502 lir.
Odsek za trgovino in oskrbo je nabavil in razdelil 2270 stotov moke in raznlk žitaric, 50 stotov riža, 18 stotov testenin, 186 stotov sladkorja, 45 stotov masti, 154 stotov soli, 73 stotov marmelade, 10 stotov mila, 2278 kg olja in 1091 kg kave.
Referent za kmetijstvo poroča, da se je uvozilo čez 600 mladih prašičkov z namenom, da se reja teh živali dvigne na normalno stanje in da se s tem prepreči domačim špekulantom črnoborzijanstvo,
Ti so do sedaj zahtevali naravnost oderuške cene. Z dovozom teh prašičkov »e je cena v veliko zadovoljstvo malih rejcev znižala za polovico. Ljudje ' postavljajo zahtevo po novem stiku z rejci onstran meje ter predlagajo, naj bi se nadaljevala nabaljanje prašičkov po primerni ceni, da bi »e tako docela zatrlo domače Speku-laostvo in črnoborzijanstvo. Za živino, ki jo je dobavila UNRRA., so lzkupili 453.000 lir. Ta denar so vložili v Denarni zavod v Postojni, ki bo služil kot fond za obnovo živinoreje.
Referent ja industrijo poroča, da so od julija dalje sežgali 3500 stotov apna, dve apneniol gorita zdaj, štiri pa se pripravljajo za pomlad, tako da bodo krite vse potrebe o-kraja. Ob,ovili so šest parnih žag, ki zdaj vse delujejo. Obrtniki zopet delajo, Kovači in mizarji skoraj v popolnem obsegu medtem ko krojačem in čevljarjem primanjkuje surovin.
Referent za gozdarstvo poroča,
da so pripravili 1700 kub. metrov drv za kurjavo. 300 voz drv »o dali ubogim družinam. Stavbenega fesa »e Je pripravilo 160 kub. m. Porabili so ga za popravilo porušenih poslopij. Gozd «Gaber», ki so ga okupatorji požgali, čistijo in pripravljajo za novo pogozdltev. Tu bodo izsekali nad 1000 kub. m. stavbnega lesa in drv, ki ga bodo porabili za kritje stavb, ostalo pa za drva.
šolstvo. V okraju je 26 državnih osnovnih šol, kjer poučuje 41 učiteljev in učiteljic. Redni pouk obiskuje 2028 šoloobveznih otrok. V okraju je tudi osnovna šola z italijanskim učnim jezikom, ki jo obiskuje 1,0 italijanskih otrok.
Kulturni refeient sporoča, da je bilo od maja dalje v okraju 90 k 1-turnih prireditev, 18 krajev ima svoji knjižnice, ki štejejo skupaj 2464 knjig, številni so pevski zbori po vsem okraju, manjka pa iz-vežbanih pevovodij. Nabiralna akcija «Za našega dijaka* je prinesla skupno 168.000 lir.
Med zborovanjem so vznikla vprašanja, ki so jasno pokazala, da se bodo dala rešiti edino na zadružni podlagi. Navzoči so to dobro razumeli, zato so enoglasno zahtevali ustanovitev gradbene, pekarske in nabavljalne zadruge. Zahtevali so tudi, da se uvede teo-rično-praktični upravni tečaj.
Utrjujmo ljudsko oblast
Premalo razumevanja pa Je pri krajevnih delegatih, ki se še morejo otresti tiste stara okostenele uprave. Treba je, da že vendar enkrat sprevidijo, da so v kraju oni od ljudstva postavljena oblast, da si vse krajevne probleme rešujejo sami,
Tr ba pa je pripomniti, da je bila udeležba stoodstotna, kar pomeni, da so se vsi delegati zavedali važnosti zborovanja okrajne skupščine.
Pred INOO, Postojna, ki je Izpopolnjen z novimi člani, so postavljene težke in odgovorne naloge. V Postojni sami in okraju Je še dosti ruševin, ceste so v slabem stanju, zima je tu; vsa ta vprašanja terjajo hitro rešitev. Mi smo prepričani, da bo odbor, ki je sestavljen iz delavcev — proletarcev, kmetov in delovne inteligence, kateri so vsi sodelovali v osvobodilni borbi ali pa kot, aktivisti OF. storil vse, da bo ljudstvo spoznalo po delu — ne po besedah — da »e
Nikolaj Ostrovski i
71
Kako se je kalilo jeklo
(Romun)
Tukaj so konjeniki zaustavili konje. Zazvenele so ostroge. Sumno Je ves zadrgetal žrebec, oznojen od dolge poti.
— Za vraga, veliko jih je tukaj, je rekel sprednji.
Toda ali Jih bomo preplašili. Komandant mi je rekel, da teh kobilic jutri ne sme biti tukaj. Izgle-da da bodo tl ljudje iz delavnice prišli do drv... K postaji so prihajali drug za drugim po ozki poti ob progi. Polahko so se prlbli-žavali na planoto pri stan šoli. Niso odšli na poljano. Ostali so za drevesi.
Strel j* vznemiril tišino v temni noči. Kot veverica je zdrsela snežna kepa s srebrno glaščeče se brezove veje v mesečini. A mod drevjem so se svetili plameni. Krogle so krnili* omet, nekam bolno je zazvenelo preluknjano okno, ki ga Je pripeljal Pankratov.
Streljanje jo odtrgalo ljudi z betonskih tal, dvignilo Jih Je na noge,
toda ko so »e po sobi razlegali strašni žvižgi, je spravil strah zopet ljudi na tla.
Padali so drug na drugega.
— Kam hočeš! — j« prijel Pavla Duhava za plašč.
— Ven,
— VlaL' se, idiot. Ubili t« bodo. na mestu, samo če se pokažeš, — Je naglo šepetal Dimitrij.
Ležali »o drug poleg drugega v sobi pri samih vratih. Dubava »e je pritisnil tesno na tla in Iztegnil roko z revolverjem v smeri vrat. Korcagln je molčal in nervozno otipaval s prst i luknje za krogle v bobnu revolverja. V njem Je pet nabojev. Ko je napolnil praznine, je obrnil boben.
Streljanje je ponehalo. Nenadna tišina je začudila ljudi.
— Možje, kdor trna ' orožje, naj pride sem, — je Dubava ukazal tistim, ki so ležali.
Korčagln je oprezno odprl vrata, V bližini ni bilo nikogar. Snežink«
so padale in se počasi kotalile v zraku.
V gozdu pa Je deset konjenikov
gonilo svoje konje.
*
* *
Okrog poldneva Jc drvela iz mesta avtodrezlna. Iz nje so Izstopili Zuhraj in Ahlm. Srečala sta jih Tokarev in Holjava. Iz drezine »o vzeli in postavili na peron mitraljez Maksim, nekoliko zabojev z mi-traljezkimi trakovi in dvajset pušk.
Hitro so »e pomikali k mestu, kjer »e Je delalo. Konci Fjordove-ga plašča so črtali po snegu krive črte. Njegov korak je madvedjl, potepal se Je in še vedno »e ni odvadil razširiti nog, kakor da je še vedno na krovu rušilca. Tokarev je moral teči za svojimi sopotniki: Visoki Akim Je šel vštric Fjodora,
— Napad tolpe ni največja nesreča. Glej tu j« strmina, ki se nam je postavila na pot. Zlezla nam je že preko glave, vrag naj Jo vzame. Morali bomo premetati mnogo zemlje. Starec Je obstal, obrni! hrbet proti vetru, prižgal, si zaščitil z dlanmi ogenj, spustil dva dima In dohitel Mate, kt »o našteli naprej.
Sirim'H BOČakSjl.
Zuhraj je sel naprej, ne da bi zmanjšal korak.
Akim Je vprašal Tokajeva:
— Ali boste mogli v odrejenem roku končati železniško progo?
Po krajšem presledku:
— Veš, sinko, j« rekel nazadnje, če govorimo na splošno, tedaj ne moremo Izgraditi, toda da ne bi izgradili, tudi n« smemo. Vidiš, tako ti je.
Dohiteli »o Fjodora in šli vštric njega. Mizar je začel vznemirjeno.
— Tukaj pravzaprav šele pričenja tisto «ali». Samo midva tukaj
Patoškln in jaz — veva, da je pod takimi pasjimi pogoji pri taki organizaciji In z tako majhno delovno silo nemogoče zgraditi. Toda zaradi tega vsi do zadnjega vedo, do moramo zgraditi. In ravno zaradi tega sem mogel reči: *Ce ne bomp zmrznili — bomo končali*. Poglejte si sami, že drugi mesec Je, odkar se mučimo tukaj, sedaj končuje delo Četrta zamena In večina ljudstva dela brez oddiha, samo mladost jo drži po koncu. Pol jih je že prehlajenih. Ko pogledaš t« otroke, se tl stisne sroe, ni jim enRklh... Mnoge bo pognala v grob
Kilometer od postaje se je končal popolnoma Izgrajeni ozki tir.
Pol drug kilometer dalje, na poravnanem nasipu, so ležale v zemljo vkopani dolgi pragi, podobni plotu, ki ga Je podrl veter. To »o pragi. 9e dalje do same strmine je bila sama ravnica.
Tukaj je delala prva delavska grupa Pankratova. Štirideset ljudi je postavljalo prage. Redkobradi kmet v novih opankah Je počasi Iztovarjal s širokih sani prage in zmetal na nasip. Malo dalje »o iz-tovarjali še nekoliko takih sani. Dva dolga železna droga sta ležala na zemlji. To je kazalo medsebojno oddaljenost tračnic, po njih so naravnavali pruge. Za »trditev zemlje so uporabljali sekire, bate in lopate.
Naravnavanje pragov je natančno in dolgotrajno delo. Močno in stabilno morajo ležati pragi v zemlji, tako da se tračnica naslanja ntt vsaki prag snakp. Tehniko naravnavanja prgov je imel samo eden, starec petdesetih let, črne, na dva dela razdeljene brade — šnantav T\V.	On	1n	T>ro-
stovoljno delal že pri četrti zameni, prenašal je z mladino vse težave in si zaslužil v odredu splošno spoštovanje. Ta nepartijec (Ta-ljin oče) Je vedno zavzemal častno mesto na vseh partijskih posvetovanjih. Ponosil s« je s tem in starec je dal častuo besodo, da ne bo zapustil gradnje.
— Kako naj vas pustim, povejte ml prosim? Zmrznili boste brez mene pri naravnavanju, pri tem je putrebc.o oko in pa praksa. Jaz pa som v svojem življenju položil dosti pragov po Rusiji... — je dobrohotno govoril ob v»uki zameni in vstal.
Patoškin mu je verjel In redko kdaj se je vtikal v njegov sektor. Ko so ti trije prišli k delavcem, je Pankratov ves znojen in rdeo sekal s sekiro ležišče za prage.
Aklm je nosača komaj spoznal. Pankratov Je shujšal, široko Jabolko v grlu »e mu Je močnejše začrta val o, In »laho umit obraz mu Je nekam potemnel in shujšal.
— Aha, oblast Je prišla! — J« re-lcei In ponudil Akhnu toplo, vlažno roko.
dela in gradi zanj, da se uraduje zanj.
Ob zaključku zborovanja so prebrali in sprejeli resoluciji, ki sta bili poslani tov. marSalu Titu in Narodni vladi Slovenije. V resolucijah je izražen klic ljudstva Postojnskega okraja, da bi tudi zanje prišel čimprej 11 november, ki bi bil krona dosedanje borbe proti fašizmu in za demokratske svoboščine.
Sestanek partizanov
V soboto 17 t. m. ob 15 uri bi
v Ljudskem Domu v Gorici sestanek vseh demobiliziranih pari: zanov. Na tem sestanku se bode obravnavala vsa pereča vprašanje v zvezi z organizacijo »Zveze Pri morskih Partizanov*.
Prosimo da se konference vs bivši partizani iz Goriškega okraj« udeležijo.
Izdajanje osebnih izkaznic
Tiste oseke, ki se niso imele možnosti dobiti osebne izkaznice, jih lahko dobijo v ponedeljek 19. t, Ulako se zglasijo najpoprej na ana-grafskem uradu in potem v šoli Favetti v Gorici.
V torek 20., sredo 21. in četrtek 22. se morajo zglasiti v šoli Favetti, kjer dobe osebno izkaznioo, tisti, ki posedujejo potrdilo o prijavi.
Opozarjamo, da je vsakemu, ki hoče dobiti stalno bivališče, neob-hodno potrebno, da predoči dokazila kakor potadila plačil, ki se tičejo domače uprave, stare račune Itd-Sicer pa mora doprinesti dokaz z dvema pričama, ki sta že v posesti osebne izkaznice »stalno bivajoči*.
Omenjene dni se lahko zglasijo tudi tiste osebe, ki se hočejo pritožiti in preučiti svoj slučaj z oficirjem ZVU, ki bo na razpolago.
Priporoča se, da tisti, ki so bolni, ali se iz kateregakoli tehtnega razloga ne morejo odzvati, telefonirajo na šolo Favetti, telefonska številka (interurban) 17 in javijo svoj priimek in naslov.
Seja konzulte
V nedeljo 18. t. m. ob 10. uri bo v dvorani Doma pristaniških delavcev seja konzulte za Trst s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva Osvobodilnega sveta, 2. Poročilo odseka za sodstvo. 8-Razpravljanje o predlogu za razširjenje Sveta, 4. Slučajnosti.
Telovadna akademija
Zveza za telesno vzgojo, podoo-bor za Goriško, — priredi v nedc.'Ju 18. decembra 1945 ob 4 uri popolck1'-v dvorani Ljudskega doma akademijo.
Na sporedu so razne telovadn in plesne točke, ki jih bodo izvajal1-mladinke in pionirji iz raznih kra jev Goriškega okrožja.
Vse te točke so bile našturidab za časa okupacije. Vabimo k obrt1 udeležbi!
Vabilo
Mladina v Povirju bo imela dtr 18. t. m. ob 15. uri kulturno prir*; ditev s petjem, igro in prosto z*' bavo.
SIAU - Škorklja
Danes ob 20. url bo predaval tbv, Regent v društvenih prostorih v vicolo deirospedale milltare št. 2 o »Pravnem sistemu v demokraciji*'
Najdeno
Blizu cerkvice «Brezmadežne», v ulici Garibaldi, se Je našla usnjat® denarnica, rjave barve, ki se seda) hrani pri blagajni občinske«®-oskrbnlštva. Kdor more dokaza^’ da je lastnik denarnice, naj prid® ponjo.
Odgovorni urednik HTER CIRIL
t Prevoz in pogreb zemeljskih ostankov naše nad vse ljublj®" ne, nepozabne,
tov. STAMBERGER MARIJ®’
padle v borbi v Benečiji 4.2.1941-bo v nedeljo 18.11.1945. ob 16. l‘r' na domačem pokopališču,
Pliskovica, 17.11.1945.
Žalujoči starifi, brat, »e*tr® ^i^ostal^sorodstim^^
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad prisrčnih11 Izrazi sočutja, ki so nam jih i*k® zali ob priliki pogreba našega pozabnega
MIRKOTA SOS1C
se najtopleje zahvaljujemo darovalcem cvetja, tovarišem ^ borcem, sorodnikom in sploh vse prijateljem in znancem, ki so kakršen koli način pripomogli' , izkažejo dragemu pokojniku njo čast In utcšljo našo bol.
Opčine, 17.11.1945,
Družina SOS1' .
Poizvedbe
Kikir bi kaj vedel o usodi,.r£: 7.BOTIAR STANKOTA IZ Ak1-(roj. 2.5.1913,, bil v partizani*1' J(, gada «Ivana Gradnika*. 7-* opti-KG videli 15. marcu 1945. nfbogar* hicah), naj aporoci družil ••
Avče 41. pr! Oorlcl. ...
MALI OGL
RUSKI JEZIK poučujem. Tlmeus 16. V., vrata 17.___
Trst, ’
ZLATO ROČNO URO t. m. od Montebella	n*l.
Ker je drag spomin, nap dohr( n dltclia, naj jo vrne phot, gradi. Kundare, Trst, vu* a Vonto 62.