Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. septembra 2018 - Leto XXVIII, št. 38 stran 2 Rokodelci iz cele Slovenije v Monoštru POVEST O DOBREM ČLOVEKU – UMETNIKU stran 3 Brda – brgauvge bojne, sadüj in grauzdja stran 6 Gde nej bilau zemle... stran 8 2 Rokodelci iz cele Slovenije v Monoštru Že dolgo ni bilo tako živahno na dvorišču Slovenskega kulturnega in informacijskega centra kot 11. in 12. septembra, ko so ga »zased- ni kulturni program. »Pripeljali smo 67 rokodelk in rokodelcev iz tridesetih društev upokojencev v okviru ZDUS-a, Učenci DOŠ Jožefa Košiča so pridno delali pod vodstvom gospe Suhadolnikove li« rokodelci iz cele Slovenije, ki so se jim pridružili tudi rokodelci iz Porabja. Komisija za tehnično kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije je namreč organizirala rokodelske delavnice, v katere so vključili tudi nekatere porabske rokodelce in člane Društva porabskih slovenskih upokojencev. Porabsko društvo, ki se je v dejavnosti vljučilo kot gostitelj in soorganizator srečanja, je angažiralo tudi mlado generacijo, v eni od delavnic so namreč ustvar- Monošter,« je povedal glavni organizator Branko Suhadolnik. Suhadolnik meni, da je zelo lepo, da sodelujejo tudi na ta način, saj kot je izpostavil, rokodelstvo je eden od pomembnih vidikov njihove aktivnosti v okviru ZDUS-a. »Naša vizija je, da ohranjamo tehnično, kulturno in etnografsko dediščino, da se družimo med sabo, da prenašamo znanje med sovrstniki , da prenašamo znanje na mlade, pred- Moški so pripravljali zapestnice iz materiala, namenjenega za reciklažo Priložnostni pevski zbor DU je pod vodstvom Vere Gašpar pel porabske ljudske pesmi jali učenci gornjeseniške osnovne šole, ki jim je pomagala tudi učiteljica Gabriela Labric. Gonilna sila srečanja je bil gospod Branko Suhadolnik, ki je zelo natančno pripravil vse detalje srečanja. Pri tem mu je pomagala predsednica porabskega društva upokojencev Klara Fodor, ki je poskrbela tudi za večer- mi napotili skoraj do vsake delavnice, da bi videli, kako ustvarjajo skupaj, predvsem pa kako se sporazumevajo upokojenci iz se pravi iz cele Slovenije, veliko jih je tudi iz Pomurja. Mi smo se že lansko leto dogovorili na naših rokodelskih delavnicah, ki jih imamo vsako leto v hotelu Delfin v Izoli, da bomo organizirali delavnice za zamejce. Glede na to, da sva s Klaro Fodor v kontaktu že nekaj časa, sva se zmenila, da pridemo v vsem da se aktivno staramo.« Prenašanje dediščine na mlade rodove je različno v različnih okoljih Slovenije, je dejal Suhadolnik, saj so malo togi predpisi na tem področju, toda rokodelci so zelo iznajdljivi. »Tudi danes smo organizirali mlade, z Osnovne šole Jožefa Košiča je tukaj deset mladih, ki imajo svojo delavnico pod vodstvom slovenske rokodelke.« Kot smo od gospoda Suhadolnika zvedeli, v Monoštru se je ustvarjalo v okviru 13 delavnic. »Upokojenka iz porabskega društva vodi delavnico izdelkov iz koruznega ličja, potem imamo delavnice za izdelavo nakita z različnimi tehnikami iz različnih materialov. Ekološko smo zelo osveščeni, tako da uporabljamo materiale za reciklažo,« je našteval gospod Suhadolnik, nakar smo se tudi ste moraš imeti, sem hitro ugotovila, da to ni tako enostavno. To so mi pritrdile tudi Porabke, ki so se pridružile tej delavnici. Gospa Pri tej mizi so ženske vezale tipične slovenske vzorce, kot sta nagelj ali srce Slovenije in Porabja. H katerikoli mizi smo stopili, so z veseljem in ponosom kazale že pripravljene izdelke ali z veliko vnemo delale, saj so se delavnic udeležile predvsem ženske. Posebej so organizirali delavnico tudi za moške, prav zanimivo je bilo pogledati, kako so delali zapestnice iz zaponk, ki so namenjene za reciklažo. Organizatorji so povabili tudi posebne goste, tako smo čez čas opazili med mizami tudi ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca in predsednika ZDUS-a Janeza Sušnika. Pri eni od miz so se pripravljali zaboji za darila, kot smo zvedeli od rokodelke Ivice Jan iz Ljubljane, Marija Šmidovnik iz Kamnika, ki je vodila delavnico, mi je povedala, da sploh ne meri časa, ko dela, saj jo to zelo veseli, toda zdaj pri pripravah na Monošter je pogledala na uro in ugotovila, da Porabski sp tudi za bolj enostavne prstane potrebuje kar eno uro. Pri tretji mizi so me pritegnile slovenske barve, saj so ženske kvačkale nageljčke. Vezle so križce, Gledališka družina »Nindrik-indrik« je nastopila z igro Na boljše notri se lahko da zlati ali srebrni nakit ali kakšna majhna darila. Človek bi mislil, da je enostavno narediti prstan iz perlic, toda ko sem opazovala, kako spretne pr- Porabje, 20. septembra 2018 kar je stara gorenjska vezenina, kot mi je povedala vodja delavnice Rozi Strojan iz Pirnič pri Medvodah. »Pomembno je, da so motivi stilizirani, najbolj pogosti 3 Velika Polana: 110-letnica rojstva pisatelja Miška Kranjca POVEST O DOBREM ČLOVEKU – UMETNIKU so nageljni, srca ali drugo cvetje. So v rdeče-modri barvi, barve so predpisane, to so pravzaprav slovenske barve.« Delali so na bombaž ali lan, blago pa je moralo biti tako, da so se lahko štele niti. Tudi teh nekaj utrinkov pokaže, kako ustvarjalno popoldne so skupaj preživeli slovenski in porabski upokojenci, druženja pa seveda s tem ni bilo konec, saj so se ob 18. uri ponovno dobili v konferenčni dvorani Slovenskega doma, kjer so Porabci pripravili kulturni program. Po pozdravnih besedah povabljenih gostov, ministra Žmavca, predsednika ZDUS-a Janeza Sušnika, generalnega konzula Borisa Jesiha in plet folklorne skupine upokojenk slovenske zagovornice v madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss je pod mentorstvom Dragice Kolarič zaplesala FS upokojenk ZSM, nakar je na oder prišla priložnostna pevska skupina DU in je pod vodstvom Vere Gašpar zapela tri porabske pesmi. Po krajšem nastopu prijatelja Porabcev, harmonikarja Stanka Črnka, je oder prevzela Gledališka družina Nindrik-indrik, ki je v domačem, porabskem narečju odigrala igro Na lepše, ki jo je napisal in na oder postavil Milivoj M.Roš. Čeprav rokodelci iz cele Slovenije niso razumeli vseh fines našega narečja, se je dvorana kar nekajkrat zdravo nasmejala. Večer se je končal s skupno večerjo vseh udeležencev srečanja, kjer ni manjkalo ne petja in ne plesa. Marijana Sukič Foto: L.R.Horváth, K. Holec in M. Sukič V rojstni Veliki Polani Miška Kranjca, po pisateljevo Poljani, so minuli teden pripravili pete ure, se je po stanovanju razlezel omamni duh sveže pražene kave. Ja, sveže Franci Just: Podoba človeka in poetika v Kranjčevi narečni pripovedni prozi, in pisatelj Dušan Šarotar, ki je pripravil simpozij: Poetika, poetičnost in podoba v delih Miška Kranjca dva dogodka, in sicer simpozij Poetika, poetičnost in podoba v delih Miška Kranjca in slavnostno akademijo s pestrim kulturnim programom in govorom Dejana Židana, novoizvoljenega predsednika Državnega zbora. Po pozdravnem nagovoru župana Dejana Jaklina, ki z veliko pozornostjo sodeluje pri organizaciji dogodkov, posvečenih pomembnemu rojaku, je besedo in vodenje pogovorov z gosti in strokovnjaki prevzel Dušan Šarotar, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev. (Prejšnji teden je dobilo DSP po odstopu Iva Svetine novo predsednico Aksinjo Kermauner, v zgodovini društva drugo žensko po pisateljici Miri Mihelič. Miško Kranjec je bil predsednik DSP dvakrat.) Dušan Šarotar je dejal, da je še kako pomenljivo počastiti spomin na življenje in delo pisateljev, letos z izstopajočima obletnicama rojstva Miška Kranjca in smrti Ivana Cankarja, velikega vzornika prekmurskemu pisatelju. Za uvod v simpozij se je pogovarjal s pisateljevim sinom Miškom, novinarskim in umetniškim fotografom. »Moji najzgodnejši spomini na očeta so povezani s – kavo. Vsako jutro, navadno nekje okoli hribe, na Javornik nad Kranjem (iz Ljubljane se je družina preselila na Gorenjsko) in izpostavi: »Nikoli nisem prebral veliko njegovih del, saj sem o teh njegovih ljudeh, če hočete stricih, zvedel vse iz njegovega pripovedovanja. Bil je pozoren, vedno si je vzel čas za vse, kar me je zanimalo, v tem delu svojega življenja sva postala sovrstnika, prijatelja. Bila so čudovita leta, ponosen sem, da sem lahko preko njega spoznal večino slovenskih pisateljskih in pesniških velikanov: od Franceta Bevka, Cirila Kosmača, Ivana Avtorji referatov in obiskovalci simpozija pražene, kajti prva stvar potem, ko je vstal, je bila, da je na štedilniku spražil surovo kavno zrnje za svojo jutranjo kavo.« Miško je tudi povedal, da oče ni bil navdušen, ko se je odločil, da postane fotograf, pozneje pa je često pohvalil njegove fotografije. Rekel je tudi, da se z očetom nista nikoli pogovarjala v narečju, zato je njegova prekmurščina rahlo nenavadna. Pogovore so na velikem platnu spremljale odlične Miškove fotografije, ki jih je po naslovu očetovega dela poimenoval Imel sem jih rad: voz s kravjo vprego, žetev, mlačev, košnja, spravilo sena, portreti domačinov, »mali rihtar«, ravnica s topoli ... Mlajši sin Matjaž, novinar, spomni na očetovo veliko ljubezen do nogometa, na hojo v žalost večinoma ni več med nami.« Na znanstvenem simpoziju so pisateljevo delo in življenje predstavili: Dragica Haramija: Mladinska kratka pripovedna proza Miška Kranjca; Vladka Tucovič: Ljudska pesem v prozi Miška Kranjca; Franci Just: Podoba človeka in poetika v Kranjčevi narečni pripovedni prozi; Janez Balažic: Kranjčeva likovna podoba sveta in Valentina Novak Smej: O ljudeh, ki so boljši od nas. V predavanjih smo slišali tudi manj znana dejstva, denimo pisateljevo ljubezen do slikanja, spoštovanje slovenske in madžarske ljudske pesmi, kar se čuti v nekaterih njegovih delih, tudi v popularnem in ekraniziranem romanu (film in TV nadaljevanka) Strici so mi povedali, prehoda iz pisanja in objavljanja v narečju v knjižni jezik, nastanka revije Mladi Prekmurec, (kjer je nastalo prijateljstvo med pisateljem in dr. Vanekom Šiftarjem), velike ljubezni do otrok, Bralne značke Miško Kranjec, spoštovanja preprostih in sta- Sinova Miško in Matjaž pred očetovo domačijo, preurejeno v muzej o pisateljevem življenju in delu Potrča, Toneta Svetine, pa preko Antona Ingoliča, Toneta Partljiča, do Toneta Pavčka in Cirila Zlobca. In celo – še vedno našega sopotnika Borisa Pahorja (nedavno starega 105 let). Zame neprecenljiv zaklad, zgodba o ljudeh, preprostih, a veličastnih, ki jih na Porabje, 20. septembra 2018 rejših ljudi … Za zaključek Miškovega leta bo izšel njegov nedokončan roman iz njegove ustvarjalne zapuščine, sicer pa je Miško Kranjec avtor več kot 50 knjig – romanov, povesti za odrasle in otroke. Tekst in fotografije: Ernest Ružič 4 PREKMURJE GOM Večkrat sam že pisala o reki Muri, sploj o tom, kak bi jo radi tisti, steri majo radi naravo, obranili pred tem, ka bi na njoj napravili hidroelektrarne. Gnešnja zgodba, stera je tüdi povezana s tau reko (folyó), je malo ovakšna. Točno na sredini Mure so se na brodi pred dnevi predstavili kulinarični ponudniki, steri sodelüvlejo v projekti Gourmet over Mura (GOM). Že pred par leti so se v želji, ka bi v Prekmurji zadržali turista za več kak eden den, pod tem imenom povezali: Gostilna Rajh iz Bakovec, Šunkarna Kodila iz Markišavec in Vinska klet Marof iz Mačkovec. Njim so se zdaj pridrüžili ške štirge nauvi partneri z desnoga tala Mure. Tau so: Domačija Firbas iz Cogetinec, Pivovarna Bevog iz Gornje Radgone in Bad Radkersburga, Oljarna Kocbek iz Stare Gore in Steyer Vina iz Plitvice. Vsej sedem partnerov se je prvo paut vküper predstavilo na dvorišči soboškoga grada na dogodki, steromi so dali ime Gourmet over Mura party. Zdaj, če nas mauti ali nej, istina je tau, ka angleščina leko privabi tüdi goste iz tihinskih rosagov. Vsi, steri so povezani v GOM, škejo, ka bi k njim prišlo iz dneva v den več turistov. In tak so si vözbrodili »vouchere«, falate papera, stere si leko küpi turist in za tau dobi pri Rajhovih meni s štirimi različnimi fajtami gestija, v Šunkarni Kodila ogled šunkarne in degustacijo šunke, v Vinski hiši Marof - in tüdi v Vinarstvi Steyer – pa za njega prpravijo vinsko degustacijo. Na turistični kmetiji pri Firbasovih dobi gost domači narezek in gibanico, pri Bevogi de leko koštavo piva, v Oljarni Kocbek pa njihove izdelke. Vseposedik do turisti ške raztolmačili, kak delajo. Tisti, steri de küpo najmenje tri različne vouchere, de meu deset procentov popusta. Silva Eöry Narodnosti so se 15. srečale v Škanzeni Glavni organizatori letošnjoga 15. Narodnostnoga dneva v Somboteli so bili domanji Romi, zatok se je srečanje štiri manjšin začnilo malo ovak: z ednov minutov tüuče so se vsi navzauči spominali na pokojnoga predsednika romske samouprave Lászlóna Orfeusza Vajdo, šteri je mladi mrau pred dobrimi trejmi mejsecami. Dva goslara sta zaigrala njegvo najlübšo ciganjsko nauto. 8. september je biu lejpi sunčen den, pijo je laden vöter, v veukom šatori v sombotelskom Škanzeni se je zbralo dosta lüdi. Navzauče je v štiri gezikaj oprvin pozdravo podžupan varaša Tibor Koczka, šteri je eške tapravo, ka jubilejni narodnostni den glas dá preminaučim generacijam, ka njini mlajši skrb majo na njino erbo; gnešnjomi cajti, ka se narodnosti naravnajo v svoje svetešnje gvante; ino bodaučnosti, vejpa se na odri nutpokažejo mlajši z vrtcov ino šaul. Podžupan Kocz- telko ovaških misli pa šeg. Kak biolog je tapravo, ka je Železna županija nej samo v stvarinaj ples »momačko kolo«. Mlašeči program se je končo s plesanjom trej skupin z nemške Za edno litero edna rejč - pa eden rovački šaular bogata, liki v narodnostni kulturaj tö. Škanzen v Somboteli pa eške dale gvüšno mesto dá narodnostnim dnevom, smo čüli. Največ lüstva je v šatori bilau, gda so mlajši gorstaupili. Nemškiva vrtca »Pipitér« ino »Napsugár« sta nutpokazala pesmi, naute ino plese svoje šaule »Antal Reguly«. Slovenci smo z veseldjom gledali, kak klabüke z edne glavé na drügo kladéjo - kak mi v Porabji. Mlajši so leko že med programom sprobavali večfele meštrij. Slovenci smo letos nej meli pevskoga programa, zatok pa sta pri ednom veukom stoli papérnate rauže redili Erzsébet Aranyi ino Marija Törő. Dosta mali dekličin je na tau najgir Od Alexa ino Rudike smo čüli veuke šlagere, džezovske pesmi pa nam je na klavir zaigro Norbert Batyi, šteri se vči pri eričnom muzikanti Béli Szakcsi Lakatos. Pred dvöma lejtoma se je domanjim Romom prišikalo, ka napravijo svojo kulturno skupino, štera igra avtentično romsko muziko. V ansambli »Romano Ritmo« igrata dva na kitaro, eden na staro kanklo za vodau iz aluminija, eden pa tuče leseno škatülo. Zmejs so na odri plesale mlade dekle v tradicionalni romski gvantaj. Lejpi moment srečanja je biu, ka so sodelavci romske samouprave dali spečti torto s farbami ciganjske zastale (z lesenim potačom), pa so go ob petnajsetom jubileji štiri narodnosti vküper gorrezale pa raztalale navzaučim mlajšom. Škoda je samo, ka je vekši tau držin odišo domau, gda so njini mlajši končali z nastopom. Tak je samo par ducatov lüstva poslüšalo, gda sta primaš Sanyi Baranyi pa Vili Darvaš za Romano Ritmo - nauva sombotelska skupina s plesalkama ka je predsednikom domanji samopurav prejkdau zahvalno listino, ka že petnajset lejt gordržijo tradicijo. Če so že bili na odri, so narodnostni predsedniki (slovenska Marija Kozar, rovački Ladislav Škrapić, nemški Tamás Friedl ino romska Mária Valentin) v svojoj rejči pozdravili vse navzauče. Narodnostni den je opro namestnik direktorice Muzeja Savaria Károly Vig, šteri je vöpostavo: kelko gezikov, telko lidi, kelko narodnosti, narodnosti. Mlajši so bili naravnani v tradicionalne gvante, pri ednom plesi pa so majütali s farbastimi vacalejgi. V veukom kraugi so plesali malčki z rovačkoga vrtca »Miroslava Krleže« tö, šteri so spejvali o malom zavci, zmejs pa je je sprevajala muzična škér »brač«. Od Hrvatov so gorstaupili eške šaularge, med drügimi z nautov, v šteroj so zaspejvali edno rejč na vsikšo litero rovačke abecede. Sploj koražni so bili te tö, gda so plesali svoj poznani Marija Törő ino Erzsébet Aranyi z mlajšami papernate rauže redita bilau, depa vözraščeni so ranč tak cujsejdli. Mlajši so leko med drügimi eške staršila s kijauke redili ali si dali tetovirati zvejzde na kaužo. Kulturni program se je končo z romskimi nastopi. Oprvin so svojo znanje nutpokazali plesci »break« plesov, šteri delujejo pod sombotelskov romskov samoupravov. Od nji smo vidli dosta akrobatski gibov, sploj energično so na ritem skakali. Porabje, 20. septembra 2018 konec eške igrala na gosli pa sintetizator. Sombotelski Slovenci smo se eške dugo v večer pogučavali pa poglednili album, šteroga je predsednica samouprave vküpsklala s kejpov od preminauči petnajseti narodnostni dnevov. (Kejp na 1. strani: V nemški plaminaj med plesom gda pa gda vrauče grata) -dm- 5 Poslovilni obisk ministra Žmavca finansirala madžarska Minister za Slovence v vlada. Prosila sta, naj zamejstvu in po svetu se v finansiranje vključi Gorazd Žmavc se je 11. tudi Slovenija. Andreja septembra mudil na poKovač, vodja Razvojslovilnem obisku v Pone agencije Slovenska rabju. Na Generalnem krajina, je dodala, da bi konzulatu R Slovenije Slovenija lahko podprla se je srečal s predstavnitiste vsebine in prioriteki slovenskih organizate Razvojnega načrta, cij, ki se jim je zahvalil ki jih Madžarska ne bo. za petletno korektno Sama sem se zahvalila sodelovanje. V kratkem za podporo civilnim ornagovoru je strnil reganizacijam, ki se za nezultate svojega mandamoteno delovanje lahko ta in obljubil nadaljnjo zahvalijo podpori Urada podporo skupnosti. za Slovence v zamejstvu Tudi navzoči predNa poslovilnem obisku na Generalnem konzulatu: (z leve) Predsednik DSS Martin in po svetu. Tudi Kovastavniki slovenskih Ropoš, vodja RA Slovenska krajina Andreja Kovač, minister Gorazd Žmavc, slovenska organizacij (Državne zagovornica Erika Köleš Kiss, urednica Porabja Marijana Sukič in generalni konzul dr. čeva je izpostavila, da brez podpore iz Sloveslovenske samoupraBoris Jesih nije verjetno ne bi bilo ve, Zveze Slovencev na Razvojne agencije in ne Madžarskem, Razvojne za razvoj slovenske skupnosti. Razvojni načrt Slovenskega agencije Slovenska krajina in Predsednik DSS Martin Ropoš Porabja, – pobuda zanj je zapi- uspešnih evropskih projektov, slovenska zagovornica v mad- in slovenska zagovornica Eri- sana v zadnjem zapisniku slo- ki jih vodi ali v katerih partner žarskem parlamentu) so po- ka Köleš Kiss sta izpostavila, vensko-madžarske manjšinske je RA. M. Sukič hvalili prizadevanja ministra da se v teh dnevih pripravlja mešane komisije – ki naj bi ga Romarska paut Števanovčarov v Ljubljano 8. septembra, na Marijin svetek, malo mešo, je Slovenska narodnostna samouprava Števanovci organizirala romanje v glavno mesto Slovenije, v Ljubljano. Vse skupaj se nam je pridružilo 35 oseb. Zjutraj ob šestih smo se napotili in se peljali po avtocesti do cilja. Na začetki smo molili angelsko pozdravlanje v slovenščini in madžarščini z župnikom Tiborom Tóthom. Gospod Tibor so bili cejli den z nami. Pri sveti meši v stolnici Skupinski kejp v Ljubljani Sv. mešo je darüvo župnik Tibor Tóth Ob enajstih so služili dvojezično mašo v frančiškanski cerkvi, stera stoji na Prešernovom trgi. Pri meši je spejvo cerkveni zbor ZSM Števanovci. Po meši smo si ogledali tau lepo cerkev. Kosilo smo imeli v gostilni Šestica. Z dvigalom smo se pelali na ljubljanski grad. Panorama je bila zelo čudovita. Vrejmen je bilo sončno in čisto. Pred odhodom smo si še ogledali škofijsko stolnico, tržnico, Kongresni trg in smo se sprehajali po mestu. Ljubljana je zelo lepo mesto. Z lepimi spomini smo se vračali domov, ustavili smo se le na Trojanah, saj brezi njihovi velki kroflinov se ne šika domov priti. Hvala vsem, steri ste te den bili z nami. Posebej hvala župniku Tiborju Tóthu. Finančno pomoč je samouprava dobila od Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, stero smo ponücali za potne stroške. Hvala njim. Agica Holec predsednica Porabje, 20. septembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Vejte, gde raste skauriš? Od sredine septembra začne zrejliti skauriš, steroga v Železni županiji, v Őrségi pa Porabji že zavole rejdko leko vidimo. Nacionalni park Őrseg na svojom teritoriji vsevküp 14 ma registrirano. Na Vogrskom je skauriš od leta 2001 zaščitani (védett), vejn ranč zato, ka že samo tü pa tam se eden, eden najde. Gnesden je v Evropi skauriš fejst popularen, najbola zato, ka je fejst zdravo sadje. Če je stoj še nej vido skauriša, naletja ga vküpzmejša s grüškami, stere tak zovejo, ka „šozo”. Dočas, ka je nej cejlak zrejli, dočas je fejst britek, sploj ga ne more podjesti. Gda dola z drejve spadne, te par dni mora tak stati, pa te ranč tak, kak piškauriš, rjavi grata pa sladki, potejn je te že za pogesti. Vejn ranč zavolo tauga je daubo latinsko sorbus domeistica za ime, ka pomejni britko znamanje. Skauriš je prvič na Vogrskom leta 1055 omenjeni v Tihanyi v ustanovni listini opatije, potistim pa že večkrat kak sadno drejvo, s steroga dosta raste pa fejst je nücen na Vogrskom. V Porabji so skauriš najbola za palinko vküppobejrali, gnesden, ka ga je že malo, je že unikat skaurišova palinka. V naravi bola po brgaj raste pa na južnom tali, kama sonce vcujsije. Tau sadno drejvge je v gauštji sploj na visiko zraslo, nej so bile rejdke od 25 do 30 mejterov visike drejve. Tü pri nas v Porabji je skauriš sploj pomalek raso, dvajsti lejt je trbelo, dočas se je prvo sadje pokazalo. Vejn ranč zavolo tauga so večkrat prajli: Ne sadi skauriš, zato ka tak ne zadobiš, ka bi z njega djo. Vejn ranč zavolo tauga ma Nacionalni park Őrség samo 14 skaurišovi drejv registrirani, od tauga je 10 v krajini Magyarszombatfa. Zavolo tauga, ka je tak malo skaurišov, pa je zaščitano drejvo, Nacionalni park Őrség vsakšoga prosi, sto vej ali potejm najde, aj njim zglasi, aj ga leko registrirajo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Slovenija dobila 13. vlado Poslanke in poslanci so s 45 glasovi za in 34 proti potrdili ministrsko ekipo 13. slovenske vlade, ki jo sestavljajo Lista Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Stranka modernega centra (SMC), Stranka Alenke Bratušek (SAB) in Demokratična stranka upokojencev (DeSUS). Prvo manjšinsko vlado v zgodovini samostojne Slovenije 40-letni predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec prevzema kot najmlajši premier do zdaj. Med prioritetami svoje vlade je na prvo mesto postavil reševanje težav v zdravstvu. V novi vladi bo tako kot v dosedanji 16 ministrov, od tega dva brez resorja. LMŠ v vladi poleg njenega predsednika zastopajo še minister za finance Andrej Bertoncelj, minister za zdravje Samo Fakin, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in minister za javno upravo Rudi Medved. Iz vrst SD-ja prihajajo minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za kulturo Dejan Prešiček. Predsednik SMC-ja (dosedanji predsednik vlade) Miro Cerar je po novem minister za zunanje zadeve, poleg tega so iz omenjene stranke v vladi še Zdravko Počivalšek (minister za gospodarski razvoj in tehnologijo), Jure Leben (minister za okolje in prostor) in Ksenija Klampfer (ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti). Barve SAB v vladi zastopajo predsednica Alenka Bratušek kot infrastrukturna ministrica, Marko Bandelli kot minister za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo ter minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik. DeSUS v vladi zastopata predsednik stranke Karl Erjavec (obrambni minister) in Aleksandra Pivec, ki je postala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Hodoški župan Ludvik Orban LUDVIK JE VIKTORA ŽE VEČKRAT SREČO Ludvik Orban je biu prvo paut za župana izvoljeni 1998. leta, tau je te, gda je Hodoš daubo svoja občino, vej pa so bili po slovenski osamosvojitvi prva vküper s Šalovci. Po trej mandataj je štiri leta (od 2010 do 2014) nej biu župan, vej pa ga je za neka glasov na volitvaj dojoblado Rudolf Bunderla. »Leko povem, ka je bilou tau dobro, pravi blagoslov, vej pa sam si v tistom cajti leko malo počino«, je pravo sogovornik, steri je po volitvaj pred štirimi leti pá vseu na županov stolec. V začetki julija je šau v penzijo, tak ka je od te naprej nepoklicni župan. Če do tak steli volilci (18. novembra do v Sloveniji lokalne volitve) de ške naprej župan, vej pa ma ške dosta načrtov za tau málo, najbole severovzhodno slovensko občino, k steroj se pauleg Hodoša cuj drži ške vesnica Krplivnik, stera ma ške zaselek z imenom Domaföld. Ludvik Orban je kak dete steu, ka bi si s tišlarskim delom slüžo svoj vsakdanešnji krüj: »Tüdi moj stari oča in oča sta bila tišlara. Na žalost je tak prišlo, ka so mene kak najmlajšoga v držini dolaučili, ka mo osto na verstvi in delo kak paver. Za tau sam se tüdi šaulivo. Samo te sam brodo, ka samo kak paver nemo mogo raniti držine, pa sam se v Murski Soboti zaposlo na komunalni firmi. Tri leta prva, kak sam šau za sodaka, sam tam delo. Po tistom ka sam od sodačije domau prišo, pa sam se zaposlo na Hodoši, v Kmetijski zadrugi Panonka kak traktorist in strojnik. V zimskom cajti sam odo po cejloj Sloveniji, tüdi na Rovaško, in sam odavo tisto, ka smo v firmi pripauvali. Dostakrat sam šau od dauma zrankoma ob štiraj, nazaj pa sam prišo večer ob deseti vöri. Pauleg slüžbe sam duga leta delo ške na domanjoj gazdiji, po tistom, ka sam grato župan, sam vido, ka nemo mogo vsega ladati, pa sam svojo zemlo dau v arendo. In tak je ške gnesden.« Čiglij je hodoška občina mala, nalnikom. Naš sogovornik ma takši priimek (vezetéknév), steri je trno znani po cejlom sveti, sploj zavolo toga, ka ga ma tüdi predsednik madžarskoga kormanja. Ludvik je Viktora že večkrat srečo, prvo paut pa sta si v rokau segnila glij na Hodoši, 26. maja 2001. leta, gda sta predsednika slovenske in madžarske vlade, Janez Drnovšek in Viktor Orbán, po tresti lejtaj premora slavnostno prejkdala nauvo Ludvik Orban je biu prvo paut za hodoškoga železniško štrejžupana izvoljeni 1998. leta ko med Slovenijo gé dosta dela, sploj zatau, ka in Madžarsko: »Dosta lüstva si ne morejo privoščiti telko me je že pitalo, če sva si z Vikzaposlenih kak velke občine, torom Orbánom v žlati. Tau Ludvik in Viktor sta se prvo paut srečala na Hodoši delo pa trbej opraviti, tak v pisarni kak zvün nje. »Mi samo tri zaposlene mamo in rejsan trbej dosta vsega napraviti, nej samo ges, tüdi moji sodelavci morejo dosta delati. Mamo ške komunalne in javne delavce, stere moreš tüdi poglednoti, kak delajo,« je ške cujdau Ludvik Orban, steroga dostakrat najdete med delavci, pa nej tak, ka bi samo komandero, liki tüdi tak, ka sam v roke vzeme kosau ali kakšno drügo šker, vej pa tau rajši dela, kak pa v pisarni sedi za raču- ge točno ne vem. Mam eno rodbino na Vogrskom, stera mi je obečala, ka de malo raziskala, če sva si v kakšni dalejšnjoj žlati. Ovak pa geste več zanimivih anekdot. Tak se je na zadnjom kongresi slovenskih gasilcov, biu je na letošnje sprtoletje na Ptuji, gda sam spremljo delegacijo iz Madžarske, zgaudilo, ka so na tisti stolec, gé sam sedo ges, napisali Viktor Orban.« V Občini Hodoš, v steroj žive okauli 370 lüstva, večina pa je vogrske narodnosti, majo ške Porabje, 20. septembra 2018 dosta načrtov. Radi bi vrejd vzeli stari sodački tören, steri stogi pauleg granice. Zidine preminaučoga mejnoga prehoda so lani od rosaga daubili v svojo last in bi jih radi vrejd vzeli za turistične namene. Tau so že pred malo več kak desetimi leti napravili s sodačko kasarno, stera je zdaj Mladinski dom: »Od leta 2007 ga nücamo za turiste. K nam odijo šaularge, tüdi na kakšne tabore, pauleg nji pa djagri in ške dosta drügoga lüstva. Tü majo držine piknike in razna slavja. Niške nikoga ne mauti, blajženi mer majo gostje. Za gnauk leko v daumi prespi 30 lüdi, ob pomauči evropskih penez, projekt je vreden 50 gezero evrov, smo zdaj küpili ške dva kontejnera, mobilniva rama, gé leko prespi ške dvajsti gostov, tak ka de po nauvom tü nagnauk leko prespalo za en bus lüstva. Predlani smo meli 1200 nočitev, lani že skor dva gezero, pa tüdi za letos dobro kaže.« Na Hodoši majo ške neka, ka nema vsakša občina. Glij pauleg občinske zidine stogi dom za starce. »Malo po tistom, ka smo daubili svojo občino, smo šli v Ljubljano na več ministrstev, ka jim predstavimo tau našo idejo. Pri tom nam je dosta pomagala, tak kak tüdi pri tom, ka smo daubili svojo občino, pokojna narodnostna poslanka Mária Pozsonec, steroj smo letos vleti ob občinskom svetki v zahvalo postavili doprsni kip. Ovak ške leko povem, ka z vodstvom toga dauma, steri stogi od 2010. leta, dobro sodelüvlemo. Veseli smo tüdi, ka je okauli deset domanji lidi tü delo daubilo,« je na konci ške povedo Ludvik Orban. (Kejp na prvi strani: Ludvik Orban v drüžbi dveh predsednikov vlad) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Ludvika Orbana 7 DESTRNIŠKI LOVCI V PORABJU Skoraj vsa društva, ki delujejo v Občini Destrnik, enkrat na leto pripravijo izlet za svoje člane. Lovska družina Destrnik se je letos namenila svoj izlet organizirati v Slovensko Porabje. Tako kot v Italiji in Avstriji tudi na Madžarskem živijo Slovenci kot narodna manjšina. Slovensko Porabje leži na zahodu Madžarske in ozemlje je podobno trikotniku s površino 94 km2. Ime je dobilo po reki Rabi. Nekatera naselja, ki smo jih obiskali ali se peljali mimo njih in v katerih živi največ Slovencev, so: Andovci 90 %, Verica 81 %, Gornji Senik 79 %, Števanovci 77 % itd. Monošter pa velja za glavno mesto oz. središče slovenske manjšine na Madžarskem. Po prijetni vožnji smo se kar naenkrat znašli na mejnem prehodu Martinje in zaman smo oprezali po mejnih organih. Zdaj je drugače, kot je bilo nekoč. Prvo primerno parkirišče in že smo postali lačni in potreba po prvi jutranji kavi je bila neizbežna. Pot smo nadaljevali in kaj hitro smo bili na Gornjem Seniku. Tu nas je pričakala zelo prijazna ga. Marijana Sukič, ki je bila z nami ves dan kot vodička našega izle- ta. Iskrena hvala ji za prijaznost in bogato predstavitev krajev, ki smo jih obiskali. V cerkvi sv. Janeza Krstnika nam je bila predstavljena značilnost Slovenskega Dolnjega Senika, Slovenske vesi vse do Monoštra. Mesto je ustanovil madžarski kralj Bela III. in danes velja za središče Slovenskega Porabja. Po prihodu smo Porabja, kar smo z velikim zanimanjem poslušali. Pogledali smo si Spominsko hišo župnika Janoša Küharja, ki je bil nabožni pisatelj in buditelj slovenske manjšine na Madžarskem. V cerkvi še danes uporabljajo njegove nabožne knjige in molijo njegove slovenske molitve. V starem župnišču, ki stoji blizu cerkve in je sedaj obnovljeno, smo si ogledali župnijski urad, jedilnico in spalnico. Pot smo nadaljevali tudi mimo Slovenske vzorčne kmetije preko imeli debelo uro prostega časa za individualni ogled mesta, posebej pa še velike pokrite tržnice, na kateri se je dalo kupiti skoraj vse. Največ je bilo oblačil in obutve za vsak žep. Ogledali smo si baročno cerkev, ki je tretja največja baročna cerkev na Madžarskem. Zanimiv je bil tudi ogled samostana, ki so ga zgradili cistercijanci in so ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gotthardu. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru smo si ogledali film, ki prikazuje Porabje nekoč in da- S kolesom po Porabju 58 kolesarjev je zajahalo svoje železne konjičke na kolesarski turi, ki jo je organiziralo Kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra, v soorganizaciji z Mestno občino Monošter in Zvezo Slovencev na Madžarskem. Kot so povedali organizatorji, je njihov cilj, da bi popularizirali kolesarjenje. Pot je kolesarje tokrat vodila tudi preko meje v Slovenijo. Ko so se vrnili v Monošter, so med udeleženci s pomočjo najmlajše udeleženke, petletne Nóre Németh, izžrebali sodobno mestno kolo. L.R.H. nes. V tej stavbi je tudi restavracija, kjer smo imeli okusno kosilo. Malo smo posedeli in pokramljali in že smo pot nadaljevali v kraj Magyarszombatfa – Sobočko ves, kjer smo si z velikim zanimanjem, vsaj mi lovci, ogledali zasebno lovsko razstavo. Ponovno smo brezskrbno prečkali državno mejo v Prosenjakovcih in se ustavili v Peskovcih pri lepo urejenem lovskem domu. V prijetni senčici smo na plan privlekli še obilno in okusno malico, našlo pa se je tudi nekaj mokrega. Za dobro razpoloženje je s harmoniko poskrbel lovski tovariš Marko. Dobro podkrepljeni smo se skobacali na avtobus in nekaterih se je loteval prijeten spanec. Pa se nismo dolgo vozili in že smo se ustavili v gostišču »Pod kostanji«, kjer so si eni privoščili težko pričakovano kavico drugi pa tudi pivo. Za vsakega se je nekaj našlo. Na poti domov smo mnogi razmišljali o krajih in ljudeh, ki smo jih obiskali in spoznali, kako krčevito se borijo za svoje pravice, za slovenski jezik in kulturo. Lahko mirno zapišem, vsa čast jim. Lovska družina Destrnik Feliks Majerič Svetili so rojstni den B. D. Marije V Slovenski vesi so na den male meše (8. september) s sveto mešo pozdravili Blajžejo Devico Marijo. Na te den se cerkev spaumni na rojstni den Marije. Pri svetoj meši v vogrskom pa slovenskom geziki so se spominali tudi praušk pred 70. ali 80. leti, gda so k Mariji romali največkrat pejški ali z mašinom, cugom. Porabje, 20. septembra 2018 L.R.H. ... DO MADŽARSKE Bivši minister za človeške vire se odpovedal mandatu Bivši minister za človeške vire Zoltán Balog se je odpovedal mandatu v madžarskem parlamentu. Svoj odstop je najavil na posvetovanju provladnih strank v kraju Velence, ki so ga sklicali po sprejemu poročila Sargentinijeve. Svoj odstop je utemeljil s tem, da ga njegova cerkev potrebuje, saj je Zoltán Balog pastor reformatorske cerkve in po zakonih njegove cerkve sta pastirska služba in poslansko delo nezdružljiva. Hkrati je dodal, da to ne pomeni, da bo zapustil tudi javno življenje, saj bo še naprej vodil sklad »Za meščansko Madžarsko«, ostal bo tudi komisar predsednika vlade za romske zadeve. Večina madžarskih državljanov se strinja s politiko vlade Kljub sprejetemu poročilu Sargentinijeve v Evropskem parlamentu se dve tretjini Madžarov strinja s politiko vlade na področju migracij, je ugotovil Inštitut Nézőpont na podlagi raziskave, ki jo je opravil ob tretji obletnici postavitve ograje na srbsko-madžarski meji. Časopis Magyar Idők je v svojem članku izpostavil, da se več kot 6 in pol milijona ljudi strinja s postavitvijo ograje, še več je takih državljanov, ki podpirajo, da je vlada zavrnila obvezne kvote. 86 odstotkov vprašanih se namreč ne strinja, da bi Evropska unija brez odobritve madžarskega parlamenta priselila migrante na območje države. 56 odstotkov vprašanih se popolnoma strinja z ograjo na meji, 26 odstotkov se bolj strinja kot ne, torej ima pri tem vprašanju vlada 82-odstotno podporo, meni Inštitut Nézőpont. Hkrati je Ministrstvo za finance opozorilo, da je 17. septembra potekel rok za plačilo posebnega migracijskega davka, ki ga morajo plačati nevladne organizacije, ki na kakšenkoli način pomagajo migrantom. 25-odstotni davek se mora plačati na vsoto, ki so jo med 25. in 31. avgustom namenile migrantom. 8 Gde nej bilau zemle, tam je srmastvo bilau Kmetostji Kari so gnauk dola- je tak vse gorazarslo, če bi nej za mlejko. Dobro se spomvseli pa so mi telko pripovejda- vedo, gde sem, zablaudo bi. Nej nim, gda sem še doma bejo, li, ka že za tretje novine pišem. čüda, ka cejla ves nutrazaraste, ka je lüstvo na den dvakrat, Dobro bi bilau, če bi vsigdar vej pa zdaj že ništje ne kosi, zaranka pa večer, mlejko nestašo lüstvo najšo, te bi mi nej zato ka nega krav. Prvin, gda lo doladavat, zato ka te so še trbelo vsakši keden na tejm sem še dja doma bejo, te pri dobro plačüvali. Moja mati je zmišlavati, kama aj dem, koma sakšom rami so bile krave, naj- tü vsigdar nosila, zato ka taše aj se molim. krave smo meli, stere so dosta Vsakši mejsec bi mlejka mele. Doma smo telko nikan üšo pa gonej mogli spiti, če smo doladatovo. Kari sploj li, te smo za mlejko lejpe pejnedobro znajo prize dobili, tak ka splačalo se je povejdati pa sploj mlejko nositi.« dobro memorijo - Doma ste kak meli mesto v majo, zato pa tististom malom rami? to, ka oni gučijo, »Tak smo meli mesto, ka še v naletja dolanapikünji smo meli postalo pa mlajše. Žau, zdaj bauši smo tam spali, nej samo v iži. de slejdnji tau, Mi mlajši smo radi spali v künji, dapa mogauča, zato ka v zimi je dobro toplo biče drügo paut lau, velki, nutrazozidani špajert domau pridejo, smo meli pa tisti dobro segrejte mo je malo pa vo. Drügo pa tau, ka leko ka nas spitavo. je dosta bilau, dapa gda se je že - Kari, gučali ste Zoli naraudo, te sem dja več nej že od tauga, kak dougo bejo doma, pa Pišta je ste v Budimpešto Kmetostji Kari, gda je delo na Fakulteti za šport tak tü odejšo.« prišli, kak je bi- Vam je v Budimpešti nej falilau, gda so Rusi v Andovce menja dvej, dapa steri so bola jo te pavarski svejt? prišli, zdaj mena malo od bogati bili, tam je bilau pet, »Tau gvüšno, ka doma v vesi tauga pripovejdajte, kak je šest tü. Te krave so nej samo je lejpo bilau, samo dosta bola bilau tistoga reda v Andovci, za mlejko meli, liki zato, ka s žmetnejše je bilau živeti kak v gda ste še doma bili? »Te je še cejlak ovak bilau v Andovci kak zdaj, te je nas še dosta bilau, te je še lüstvo po vesi odlo. Töj pri vas, kak je stari ram bejo, k Djanošini smo se odli karte špilat. V Števanovci v krčme soj vsakšo soboto špilali, pa ranč tak v Andovci je tü bejla veselica. Samo te je še dosta mladi bilau, pri vsakši iži je več mlajšov bilau, nej samo eden ali dva. Te so vse njive delali, vse sonžete, ograde so Med kejpi smo najšli takšnoga tö, gde sta sestra Mariška (na srejdi) pa dolapokausili, te je lejpo bilau brat Geza (na pravi strani) kaulak gledati po vesi. Zdaj že zaman kaulak gledaš, vse je tejmi so orali, vlačili pa vozili varaši. Človek kak starejši gravküpzaraslo. Kak smo mi bilej vse, ka je trbelo. Te so še nej to, zato že začno broditi, če iz doma, zark za ramom so njive bilej traktordje, pa itak so vse daumi odide pa nika se vönavbile, zdaj je tam že gauštja. Ali tanaprajli, bola kak gnesden. čim, samo bola ležej mo žejvo, če proto meje demo, na lejvoj Zdaj v cejlo vesi edno kravo ne kak če bi doma austo, sploj pa strani, kak so Svecini pa Sej- more najdti, konje sem vido töj tak, ka sem vido, moji starištje rini meli njive, tam je tü vse v sausedi, dapa te tü samo zato tjelko so se mantrali. Töj v Angauštja, pa tak je tau v največ je ma, ka je gleda, delati ne dovci smo tak zaprejto žejvali mejstaj. Proto Farkašovcom, more z njimi. Prvin tisti, steri zavolo meje, tak ka delo si nej kak so sonžeti bili, tam smo so bola bogati bilej, tejsti so nej trno daubo. Če bi mena tejstomi še edno nogometno igrišče s kravami vozili, liki s konjami, ga reda tau prajli, ka poj v Vanaredli, gde smo se brsali, tam krave so pa meli bola samo raš, dobiš delo, te gvüšno ka bi doma austo. Name bi tau sploj nej brigalo, če bi se z biciklinom mogo pelati ta pa nazaj iz dela. Samo tau je bejla najvekša baja, ka nišo delo si töj doma nej daubo, pa mi smo te še nej taši parbrani bilej, kak je pri njij nikdar ne vidijo, ka bi se kaj tjöjalo. Oni so tak bili, ka so najšli, tejsto so djeli. Tetica Terika so samo rejdko töjali, zato ka nej bilau s koga. Pa nej samo tam bilau srmastvo, srmastvo je bilau pri Mejcini, Sejrini pri Tejčini pa še v več mejstaj, tak ka nej se trbej na tejm čüdivati, ka je odtec lüstvo odišlo.« - Ka delate odtistoga mau, ka ste v penzijo odišli? »Dja sem leta 1990 odišo v penzijo, dapa nej sem bejo dougo doma, zato ka so me zvali na Fakulteto za šport, aj dem za portaša. Moj saused je tam delo Na starom kejpi mati, oče pa najmlajši brat pa on je name ta nutraspravo, zato gnesden lüstvo. Te je tak bilau, ka so ta tašoga človeka iskali, ka skur radi so bilej „prejdnji” steromi se leko zavüpa, on pa ka mladi odidemo, zato ka tü pravo, ka za tau delo sem dja pa tam je vsigdar nekak prejk pravi človek. Tak sem te taprimeje staupo, ranč zato ka šo pa cejlak do leta 2008 sem vüpanje emo za eden baukši tam delo. Mena se je tau fejst žitek.« vidlo, nej je bilau žmetno delo, - Te naše zemle če stoj doma pa skrak mi je bilau od dauma, austo, so samo slabi žitek pejštji eden minut, pa sem tam leko našim lidam ponidili, bejo. Nej so dosta plačali, dapa nej? mena se je vidlo, zato ka sem »Tejsti, steri so dosta zemle med lidami leko bejo. Tam, če meli so se še nikak, nikak ta- si pošteni bejo, dobro delo si mantrali, dapa taši, steri samo emo, nika drügo nej trbelo demalo emo, tam je srmastvo bi- lati, kak posvejt zakapčüvati pa lau. Mi smo tü med tejmi bili, klüče vödavati. Dosta hirešnji dapa mi smo srečo meli, kak športnikov sem tam spozno, sem že pravo, ka je mati v ži- kak Zsolt Erdei, Ágnes Kovács, danoj fabriki delala pa dobro stera mi zdaj tak brž na misli slüžila. Zato ka dočas, ka so prideta.« drügi na štiri mašinaj delali, - Pa ka delate od leta 2008, ona je šest gnala nagnauk, aj gda ste že rejsan kak penzioveč peneze leko slüži. Gde so nist doma? samo z zemle živeli, tam je vel- »Sprvoga, dočas mi je še žena ko srmastvo bilau kak pri naši Marika žejvala, sva se vozila sausedaj, pa če je še tau nej doj- se pa ta po rosagi, v kakšne šlo, gazda že mlado batažasti terme. Zdaj ka go že nega, zdaj grato, žena Terika se je sama sem že bola samo doma, sé v mantrala z mlajšami. Sodacke Andovce če se dolapripelava s so dosta odli pri nas pa pri sau- sinaum k bratranci, ovak več sedi tü, zato so pa večkrat nas nikan inan nédem.« pitali, ka djejo sausedje, vejpa Karči Holec Porabje, 20. septembra 2018 9 Tak smo se veselili v Sakaluvci Drüštvo porabski slovenski penzionistov na leto ma štiri glavne programe. Med njimi je eden pine iz Moravski Toplic, Klara pa Babi Fodor sta V pauzi je nam naš pev- je tak aktivno bilau pa Bakovec, Šalovec in Sela. zašpilali, kelko nespora- ski zbor, steroga vodi vküpspravilo dosta lidi. Pa prišli so naši pajdaši zumov je leko, gda lüstvo Vera Gašpar, spopejvo Če mamo dobre cilje, penzionisti iz Puconec. Z programe pa dosti našoga društva se je informacij pride do zbralo 81 članov. članov, te lüstvo bole Predsednica našopride na programe. ga društva Klara Tau smo zdaj tö vidli, Fodor je lepau pozka zadnje čase nas dravila vsakšoga, je nej bilau telko na zaželejla nam je, programaj kak zdaj naj se dobro počütiv Sakalauvci. mo, naj pozabimo Hvala za finančno vse težave pa betepomauč, samo za ge. Té zadvečerek večerjo smo plačali je naš, je za nas, je simbolično vsoto (összeg). Baug plati ValiVse navzoče je pozdravila predsednica vözdignila. Čakala nas je lepau okinčana dvorana ki Rogan, ka je nam Društva porabski upokojencev Klara Fodor Na odri so ena za drugov gorstaupile mesto dala, se skrbela najvekši Poletno gledališ- skupine s humoristični- vküppišejo, če se zavolo štiri pesmi, potem smo za nas, pa ranč tak domako srečanje s piknikom. mi skeči. Dosta smo se takši ali ovakši vzrokov pa začnili plesati. Naši njim ženskam, stere so Tau našo srečanje smo le- smejali, vej so pa nutpo- ne razmejmo dobro. starejši penzionisti so nam dobro sküjale pa nas tos držali v sakalauvskom kazali takšne zgodbe, Gda smo se že dobro vö- plesali kak »plajbas«, kak padentnivale. kulturnom daumi. Najbo- stere bi se leko z nami tö nasmejali, so sakalauvs- je šegau mejla povedati Radi smo in hvala, ka so le zatok, ka té dom velko zgodile. Pred nas so drža- ke ženske začnile gesti moja mama. Plac za ple- prišle k nam prekmurske mesto ma (za 110 lidi), pa sati je vsigdar puni biu. skupine, pa nas spravile v oder za špilanje, vcuj pa je Nikoga so nej bolele nej dobro volau. Nej naslednje künja. Večkrat smo že bili nauge, nej hrbet, samo hvala vsejm našim članom, tam pa smo se vsigdar so plesali pa vcuj popej- steri ste prišli na srečanje. dobro počütili. Županja vali. Lajči njim Valerija Rogan je trno je nej dau dosta prijazna, vsigda pomaga, počivati, vsigder vse pozitivno gleda, zatok je igro. smo se letos tö tak odlauNaši gostje so čili, ka geseni demo v Sase tö dobro kalauvce. počütili, z nami 2. septembra zadvečerek vküper so plesmo se s posebnim avtosali. Tau je dobOd Micke pa Lujzeka iz Moravski Toplic smo zvedli, Za dobro volau je skrbo Lajči Nemec busom pelali v Sakalauvra prilika bila, ka kak se štükata mauž pa žena ce, gde nas je pri kulturbi se baugše sponom daumi s palinkov le krivo gledalo, v sterom goranositi na staule. znali, vküper veselili, vej Kakoli je vse lejpo pa dobpa pogačami čakala smo vidli svoje hibe pa Dobili smo žmano peče- pa gnaki gezik gučimo, ro bilau, ednak vse na županja Valerija Rogan. slabosti tö. no mesau pa piščance kakoli živemo na drugi konec pride. Tak je bilau Po »aperitivi« smo šli v V skeči Majda in Lujza s krumpičovo šalato z strani meje. z našim veselim zadvedvorano, gde je vse lepau smo vidli, ka starejši majonezo ali olinom. Za Leko povejmo, ka smo čerkom tö. Zaman smo z okinčano bilau, vidlo se lidgé radi nazaj brodijo sladico smo dobili slivovo pa doživeli lejpi, nepo- Lajčinom spejvali nauto je, ka so nas iz srca radi na mladost, kak je inda pito, na konci pa je bilau zabni den. Ne smejmo »Pa nédemo domau…« čakali. svejta vse dobro in lejpo presenečenje, prinesli so pozabiti, ka se je za tau, avtobus je prišo po nas. Velka čest za nas je bila, bilau, dapa tisti cajti ne pice tö. Trnok dosta in aj se mi lepau mamo, Z lejpimi, nepozabnimi ka so na srečanje priš- pridejo nazaj, moramo dobro gesti smo dobili, že moglo dosta lidi trüditi. doživetji pa spomini smo li generalni konzul dr. živeti v gnešnjom real- je tak vögledalo, kak če Najprva hvala lejpa našoj se pelali domau. Boris Jesih, njegva žena nom cajti, gnes moramo bi na gostüvanji bili. Med predsednici Klari Fodor, Margit Čuk Breda, asistent slovenske rešüvati svoje probleme. tejm časom, ka smo geli, ka je tau vözbrodila pa članica DPSU zagovornice Ferenc Sütő. Zadnja skupina je bila je nam Lajči Nemec lejpe organizirala. Hvala predKejpi: L.R. Horváth, Prišle so gledališke sku- domanja Fodor duo. slovenske naute igro. sedstvi (vezetőség), ka M. Sukič Porabje, 20. septembra 2018 10 Maurdje je gledalo za črne plamine - 3. Mali balkanski rosag se je dosta biu za slobaudnost Komaj smo zapüstili Mostar, nas je navigacijski program dale pelo prauti Črnoj gori. Za en malo smo vidli, ka pri prašnoj poštiji sivi podje stogijo. Policaji so nas stavili pa prosili cedalo od so nej žedni. Pravli so, ka malo vodé bi jim prijalo. Pet glažov mrzle mineralne vodé smo jim prejkdali, pa je bila grajnca že oprejta. Nut smo staupili v Črno goro, Mala Boka Kotorska má sploj posabno formo, zovejo go »fjord v Mediterani« tahografa. Našiva šofera sta tau nej preveč stejla prejkdati - nika sta mogla znati -, moški v plavi uniformaj pa so začnili pisati na eden papér: stau euronov, dvejstau euronov, petstau euro nov … Te je našoma vodiči na pamet prišlo, ka jim povej, ka smo rovački avtobus z Vogrske, šteri se pelamo na prauško v Črno goro. Policaj nas je pogledno, majüto z glavauv pa pravo: »Dobro, ite z Baugom, depa več ne pelajte naglo ...« Gda smo po svojoj pauti pá na pamet vzeli cirilske litere na tablaj, smo znali, ka smo v drügom tali Bosnije, v Republiki Srbski, gde bi nej tak popularni bili, če bi policajom tomačili, ka smo rovački božepotniki. Zatok smo raj nutdržali table pa se srečno pripelali na bosansko-črnogorsko grajnco. Réd je biu pá dugi več kilomejterov. Vidli smo dva čedniva pravoslavniva dühovnika, šteriva sta avto njala doma v Montenegroni, svojo plinsko bombico (gázpalack) pejški prejk v Bosnijo prinesla, go vöminila, pa pejški nazaj odišla. Mi pa smo se zmejs skoro nika nej genili. Graničarge so vsi sejdli pred zidinov pa v najvekšom méri kadili. Vodiči je pá na pamet prišlo, ka pita sigurne moške, če eden mali roság, od šteroga so več kak polonje bregauvge, višiši od gezero mejterov. Ravnice samo deset procentov majo, Jadransko maurdje pa je pri nji dugo skoro tristau kilomejterov. Najbole eričen tau črnogorskoga maurdja je takzvana »Boka Kotorska« ali Kotorski zaliv (öböl), šteri je kak eden mali fjord pa je biu glaven ciu naše prauške. Vrejmen je v Črnoj gori večféle. V plaminaj je sploj ladno, liki pri maurdji leko vleti čütimo fejst veuko ico. Ne pozabimo, Dukljo, štero so kisnej zvali Zeta. Za en malo so sausednji Srbi prejkvzeli malo krajino, štera je pod njimi ostala do 14. stoletja. V tisti cajtaj so oprvin začnili nücati ime Črna gora, ino kisnej Montenegro (ka ranč tak znamenüje »črna plamina«). Tistoga ipa je na tau zemlau prišla pravoslavna, ortodoksna vöra. Stare maurske varaše (Bar, Ulcinj, Budva, Kotor) so prejkvzele Benetke (Velence), zatok so črnogorski prejdnji dugo nej meli maurdja. Zmejs so se vsikdar bole naprej tiskali osmanski Törki, šteri so kauli leta 1500 cejlo krajino dojobladali. Depa Črnogorci so se nej njali, bíli so se za svojo slobaudnost - ino go gordržali kak niške drügi na Balkani. Za 170 lejt so tazagnali Osmane, njini »vladika« ali »püšpecki krau« je grato Danilo iz držine Njegoš. Ta rodbina je dala najvekšoga črnogorskoga vladiko II. Petra Petrovića tö, šteri je biu pesnik, stvauro pa je moderni rosag. Leta 1878 je törski imperij vrazmo spadno, Črna gora je dobila veuke zemlé pa dosta maurdja. V prvo svetovno bojno je Montenegro staupo prauti Avstro-Ogrskoj, zatok ga je Monarhija cejlak dojpotežila. Po bojni je Črnogorske plamine so audaleč rejsan črne ka je ta krajina na napi tak daleč prauti jugi kak Roma. Na eto zemlau so straci gnešnji Črnogorcov, stari Slavi, prišli v 6. stoletji. Kauli leta 1000 tam že poznajo slobauden rosag Črna gora gratala en tau Kralestva Srbov, Hrvatov ino Slovencov, tak je zgibila vsakšo politično pa gospodarsko znamenje. V drügoj svetovnoj bojni so go prejkvzeli Taljani pa Nemci, oslaubodili pa so go dosta lidi pravi, ka srbski guči. Črnogorci nücajo latinske litere, depa ranč tak kak Srbi »pišejo kak gučijo« (na priliko »Džordž Buš«, »Njujork«). V rosagi gestejo Bošnjaki pa Hrvati s sličnim gučom, sploj ovaški gezik pa nücajo Albanci po varašaj Ulcinj ino Tuzi. V etom malom balkanskom rosagi živé kauli 600 gezero lüdi, depa pazko moremo meti, vejpa so Pravoslavna (ortodoksna) cerkev v varoši Kotor med bojnov gorTitovi partizani - oprvin v Jugo- prijali več kak stau gezero preslaviji. V socialističnom rosagi bejžnikov iz drügi republik. Če je mejla Črna gora - kak šesta poglednemo numere, v državi republika - veuko avtonomijo. geste 40 procentov Črnogorcov Tistoga ipa so v eto dalečnjo ino 30 procentov Srbov. Ka je republiko dosta penez pošilali med njimi razloček, je žmetno s Slovenije pa Hrvaške. povödati. Dvej skupini so inda Po smrti Titona je začnila Jugo- laučili bregauvge, grajnce pa slavija paukati, med narodi je vörske krajine, zanimivo pa je, bila veuka odürnost, Srbija je ka je leta 1991 numera Srbov stejla centralizerati. Leta 1992 eške nej dosegnila 10 procentov. so v Črnoj gori ranč tak držali Tak se minjavajo identitete … referendum, depa uni so steli Tri frtale lüstva v Črnoj gori je ostati v Jugoslaviji. Republika pravoslavne, ortodoksne vöre. je mejla srečo, vejpa je tam nej Njina sveta kniga je ranč tak bilau bojne, če rejsan so njene Biblija, ne pripoznajo pa, ka je sodake pošilali na Hrvaško. pápa prvi človek. V svojoj cerkŽmetni cajti so prišli z gospo- vi majo »patriarke«, nücajo darskim embargonom pa stari, julijanski kalendar (zabombarderanjom NATO-na, volo šteroga so njini svetki dva leta 2002 pa smo na zemljevi- kedna kisnej kak naši). Njine di donk eške itak najšli »Srbijo cerkve spoznamo znautra po ino Črno goro«. Majuša 2006 »ikonostazaj«, stenaj z zlatimi so znauvič držali referendum: kejpi pa bogatoj okinčanosti. za samostojnost je glas dalo 55 Skoro 20 procentov lidi v Črnoj procentov lüstva, depa djenau gori je muslimanske, 4 procense vej, šteri tali rosaga so bili ti pa katoličanjske vöre. za Srbijo, šteri za Črno goro. Za Rimskokatoliški cerkva nega sam svoj rosag so bili domanji dosta v Črnoj gori, sombotelski Albanci ino Bošnjaki tö. prauškarge pa smo pet noči V Črnoj gori gučijo gezik, šte- spali v ednom takšom malom roga od leta 2007 zovejo »črno- varaši v Boki Kotorskoj, gde gorski«. Če nücamo stare rejči, je 20 katoličanjski kapejl pa leko povejmo, ka je tau eden cerkva ino sta samo 2 pravo»dialekt srbohrvaškoga gezi- slavnivi. Kak smo pripotüvali v ka«. Že v jugoslovanski cajtaj so Perast, pa vam raztomačimo v tam včili malo ovaški (»mate- prišešnjom tali naše serije. rinski«) gezik kak v Srbiji, depa -dm- Porabje, 20. septembra 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 21.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Portreti, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, Vreme, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Ptuj 2018: 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, oddaja TV Maribor, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Pasje popoldne, ameriški film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal PETEK, 21.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Slovenski vodni krog: Kobiljski potok, dokumentarna nanizanka, 9.00 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 9.40 Bleščica, oddaja o modi, 10.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.20 Halo TV, 13.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala (IV.), ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.05 Otroški program: Op! 20.05 Dobra laž, koprodukcijski film, 21.55 Zvezdana: Katie Byron, 22.45 Umor, je napisala (IV.), ameriška nanizanka, 23.40 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 0.30 Videotrak, 1.30 Judo: svetovno prvenstvo, 3.35 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 22.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.15 Osvežilna fronta: Zaljubljenost, 10.50 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Jakov Fak, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mi se mamo radi, slovenska nadaljevanka, 15.00 Ambienti, 15.30 Profil: Frank Stern, 16.05 Planet Zemlja 2 – iz zakulisja, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja, 17.50 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 18.20 Ozare, 18.25 Kalimero: Sinjedolski zaklad, risanka, 18.45 Čebelice: Rdeča hiša, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Zločin se izplača, ameriški film, 21.45 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Deklina zgodba (I.), ameriška nadaljevanka, 23.20 Biserni gumb, koprodukcijski dokumentarni film, 0.50 Profil: Frank Stern, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal SOBOTA, 22.09.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.30 Umor, je napisala (IV.), ameriška nanizanka, 11.25 Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina, 12.30 Na lepše, 13.15 10 domačih, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.00 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 17.25 Umor, je napisala (IV.), ameriška nanizanka, 18.15 Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dokumentarni film, 19.10 Infodrom, poletje 2018: Portreti, informativna oddaja za otroke in mlade, 19.20 Osvežilna fronta: Zaljubljenost, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Maribor : Domžale, 9. kolo, prenos iz Maribora, 22.30 Televizijski klub, 23.20 Umor, je napisala (IV.), ameriška nanizanka, 0.20 Videotrak, 1.20 Judo: svetovno prvenstvo, 3.25 Zabavni kanal NEDELJA, 23.09.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Kozmo: Kemični odpadki, belgijska otroška nanizanka, 10.45 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Biti z mladimi, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Ptuj 2018: 49. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, oddaja TV Maribor, 15.00 Izdelano v Dagenhamu, angleški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Bacek Jon: Bumerang, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Popevka, 22.20 Z Mišo..., 23.05 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (P. I. Čajkovski), 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.15 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.10 Info-kanal NEDELJA, 23.09.2018, II. spored TVS 7.15 Duhovni utrip, 7.30 Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi, 7.40 Glasbena matineja, 8.15 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 8.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.05 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert, 13.20 Naravni parki Slovenije: Kočevski pragozd, dokumentarna oddaja, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.05 Svetovni popotnik: Nigerija, 17.15 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Sanje o prihodnosti: Moda prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 19.10 Festival Arsana Ptuj: Tango Story, 19.50 Letni časi – Jesen, Mate Bekavac in godalni orkester (M. Krečič), 20.05 Sinji planet II: Globine, britanska dokumentarna serija, 21.05 Žrebanje Lota, 21.10 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.40 Umor, je napisala (IV.): Rodeo v Saskatchewanu, ameriška nanizanka, 22.35 Ambienti, 23.05 Avtomobilnost, 23.40 Bleščica, oddaja o modi, 0.10 Videotrak, 1.10 Judo: svetovno prvenstvo, 3.15 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 24.09.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Od osnov do odličnosti z Donno Hay, oddaja o kuhanju, 10.50 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Iz roda v rod duh išče pot, 14.30 Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, dokumentarna oddaja, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Čist zares: Skate rampa in grafiti, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetni raj, 23.30 Glasbeni večer, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal PONEDELJEK, 24.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski vodni krog: Cerkvenica, dokumentarna nanizanka, 9.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.30 Halo TV, 12.10 Ljudje in zemlja, 13.20 Avtomobilnost, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno– svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, 19.20 Vetrnica: Bobri, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 20.30 Priznanja FIFE 2018, 22.00 Pogrešani, švedska nadaljevanka, 22.50 Življenje s turbanom, ameriška dokumentarna oddaja, 0.25 Videotrak, 1.25 Judo: svetovno prvenstvo, 3.30 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 25.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Biti z mladimi, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.45 Young Village Folk, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe, 15.55 City folk Obrazi mest: Najboljše zgodbe, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Vrtnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 20.55 Mednarodna obzorja: Hrvaška, razdvojena dežela, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Anica Hrast-Cucek, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 25.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski Porabje, 20. septembra 2018 OD 21. septembra DO 27. septembra magazin, 9.00 Drevesa pripovedujejo: Bukev, dokumentarna oddaja, 9.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.00 Judo: svetovno prvenstvo, 16.00 Življenje umetnin, dokumentarni feljton, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Adrenalinci: Zipline, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.05 Od šolarja do vojaka, francoska dokumentarna oddaja, 21.05 Prava ideja, 21.45 Akcent, 22.35 Goljufija (II.), danska nadaljevanka, 23.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.45 Videotrak, 1.45 Judo: svetovno prvenstvo, 3.50 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 26.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana, 11.50 Umetni raj, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo..., 14.35 Duhovni utrip: Dobro ali bog? 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Trobka in Skok: Kamen spotike, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Prebujanja, slovenski film, 21.25 Moderne kunst, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 26.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.00 10 domačih, 9.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.00 Halo TV, 12.55 Vikend paket, 14.20 Ambienti, 15.00 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), 17.25 Judo: svetovno prvenstvo, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Celje P. L., 22.00 Žrebanje Lota, 22.10 Bleščica, oddaja o modi, 22.40 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 23.45 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.40 Videotrak, 1.40 Kolesarstvo - svetovno prvenstvo: kronometer (M), 3.45 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 27.09.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.40 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Družinski vrt, 18.05 Mala kraljična: Nočem uši!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Votla krona (II.): Vojna dveh rož: Henrik VI., britanska nadaljevanka, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal ČETRTEK, 27.09.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Na lepše, 8.40 Grofičino popoldne, dokumentarni film, 9.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.45 Televizijski klub, 15.35 Mednarodna obzorja: Hrvaška, razdvojena dežela, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Otroški program: Op! 19.25 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Gorica, 22.25 Avtomobilnost, 22.55 Umor, je napisala, kri rdeča, ameriška nanizanka, 23.50 Videotrak, 1.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Gorica, 2.45 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Muzej Avgusta Pavla Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Obiskovalce pričakuje od torka do sobote od 11.00 do 15.00 ure. Skupine sprejemajo tudi zunaj delovnega časa, prijavite se lahko po telefonu 94/380-099. Vstopnina za odrasle: 600 forintov ali 2 evra, za dijake in upokojence: 300 forintov ali 1 evro. Za šolske skupine prirejajo tudi delavnice.