Oar Write U* Today Advertising rates are REASONABLE____ GLAS NARODA \ DAN DOBIVATE GLAS NARODA" TELEPHONE: CHelsea 3—1242 List slovenskih delavcev v Ameriki. SVOJ DOM praznikov). NA LETO NARAVNOST Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Offiee at New lork, N. V., nnder Act of Congress of »larch 3rd, 1879. No., I I 5. — Štev. I 1 5. NEW YORK, THURSDAY, MAY 16, 1940 — C ETRTEK, 16. MAJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. 600,000 v boju ob reki Meuse mo- Nemci ogrožajo nevtralno Švico P ARIZ, Francija, 16. maja: Na fronto okoli Seckna prihajajo čna francoska ojačenja, ker so Nemci na več krajih prebili utrjeno črto ob reki Meuse. V tej veliki bitki je na vsaki strani do 300,000 vojakov in celo brodovje tankov in aeroplanov. Francozom se je že posrečilo pri Sedanu pognati Nemce šest milj nazaj skozi Ma-ginotovo črto ter si z vsemi silami prizadevajo, da jih vržejo čez mejo. DONAVA TECE MIRNO SVOJO POT , Slika je bila vzeta v Budi m pest i ponori, ko >e luči lesketajo v vodi. V zgornji rizbi vidiLe del Maginotove črte NEMCI OBLEGAJO BRUSELJ IN ANTWERPEN Nemci obstreljujejo Bruselj in A nt werpeti, kateri mesti branijo Angleži skupno z Bel- pa do •Schaffhausena. Po mnenju tujili vojaških opazovalcev so Nemci popolnoma pripravljeni, da vpadejo v Švico. Navzlic temu, da potrebujejo zavezniki a so svojo vojaško Vojaški strokovnjaki pravi- okoli Sedana, vendar -toji jo, da se bo okoli Sedana raz- (ob švicarski meji močna fran-vila največja bitka v zgodovi- j armada, da se spopade ni. Sedan je zgodovinsko me sto, ker je bil pri Sedanu poražen francoski cesar Napoleon III. ter je bila s to nemško zmago končana nemško-fran-eoska vojna leta 1870. ČETRTINA HOLANDSKE ARMADE POBITA PARIZ, Francija, 16. maja. — Uradno je bilo naznanjeno, da se je HoiancLska podala po posvetovanju z zavezniki. Izvedenci pravijo, da je bil položaj holandske armade tak, da z Nemci, ako bi hoten skozi Švico vda riti na Francijo. Zadnje čase švicarski vojaki dan in noč utrjujejo Win-kelriedovo obrambno črto in na tisoče žena, dečkov in starih mož se je priglasilo za "domačo gardo" ter je vsak dobil puško in 40 nabojev. Prebivalstvo se se!i iz obmejnih krajev Iz krajev v bližini nemške meje se prebivalci v velikem številu ser jo. Vlaki, ki vozijo v kraje visoko v Alpah, so na- Kajzer na varnem v Iloland-Dooma. so BERLIN, Nemčija, Ki. ma- jmad, ki so prodirale ja. — Bivši nemški cesar Vi- j.N, l). C., IG.----- VPLIV VOJNE NA INDUSTRIJO CIIO je ugotovil, da je bila industrijalna produkcija meseca aprila nižja kot pa meseca maja. — Povečnje eksportov ni imlo zaželjivh posledic. — Nezaposlenost se le polagoma manjša. WASHINGTON, 1). C., 13 p--—-—- maja. — Iz poročila o položaju običajno poveča za najmanj v ameriški industriji, ki ga jo 90,000 oseb. izdal Lewisov Kongres za in- Letošnjega marca je sicer dustrijalno organizacijo, je delalo" en iniljon več oseb, kot razvidno, da se je zadnja dva j pa lanskega marca, toda en meseca tekočega leta eksporti- 1 milijon manj kot pa decembra maja. — Včeraj je predsednik Roosevelt poslal Mussolini ju novi poziv, da skuša delovati na to, da se sedanja vojna ne razširi Še na druge dežele. Predsednikovo spomenico je Mussolini ju vročil ameriški poslanik William Phillips ter je sestavljena v obliki prošnje na Italijo, da ohrani mir. Predsednik Roosevelt «c j • ponovno obrnil na Mussolini-ja, ker so včeraj prihajala vznemirljiva poročila, da hoče Italija stopiti v -vojno. Vsled teh vesti se je v držav- ni kazalo tratiti zavezniške vo-|t,af'enl tujci so odpoto- jaške sile in ^c Nemcem vrtav-,!'wll!z..?cneve'..ker se ^je, da Ijati. I)a ne izgube še »več živ- ljenj, je bilo Holandcem svetovano, da odlože orožje in zavezniške armade so se umaknile v Belgijo. Dognano je bilo tudi, da je v bojih padlo 100,000 Holand-dev, ali četrtina armade. Kraljeva garda je imela celo 80 odstotkov izgub. Im> Italija stopila v vojno. Li ga narodov je pričela seliti svoje arhive na varnejši kraj. Ligini uradniki in uslužbenci so prejeli svojo plačo že včeraj, mesto ob koncu meseca. gabila pol dneva in je napravila ovinek okoli Doma, da kajzerju ni bilo treba posluša-ti ropotanja tankov in topov. Pozneje je bilo <*bjavljeno, da bo Viljem še dalje »»stal v Doornu. Vsi poveljniki nemških ar- iplo-- prav it i v kako zadrego. Viljem bi se lahko vrnil v Nemčijo, ako želi. Viljem pa najbrže vsled s-voje visoke starosti — star je že KI let — hoče ostati v Doornu, m« glede na to, kako se b<> razvil nemški vpad na Ilolandsko. Sayers-nacelnik rudniškega urada NEMŠKE ČETE OB ŠVICARSKI MEJI Senator Wagner ne bo več kandidiral Na banketu neke demokratske organizacije v hoteju Waldorf Astoria v New Yorku je rekel newyorški demokratski senator Wagner, da ne bo več kandidiral, ko poteče njegov redanji termin. V senatu je že od leta 1927. Unija ima lepe dohodke ralo iz Združenih držav nekoliko -več blaga kakor pa prva dva meseca, navzlic temu pa nem department!! vršila zelo'produkcija ni ostala na svojem važna seja najvišjih uradni-1višku in tudi število nezaposle-kov. Državni tajnik Cordeil ni h se ni kaj prida znižalo. Hull je prišel v svoj urad ž< ob 11. ponoči. Za njim so prišli nadomestni državni tajnik A. A. Berle, načelnik evropskega oddelka v vnanjem ura dn J. Pierpont Moffat in drugi uradniki, ki so prišli v večernih oblekah, ker so bili poklicani s Toscaninijevega koncerta. Nato se je Hull pogosto raz-govarjal s predsednikom Roo-seveltom, ki je ostal v .-vojem uradu do - zjutraj. Do tedaj je bilo sestavljeno besedilo za spomenico na Mussolini ju in je bila takoj odposlana po kablu poslaniku Phillipsu. Amerikanci pozvani, da odpotujejo Ničesar .ni znanega, kak vpliv WASHINGTON, D. C., 1-1. maja. — Predsednik Roosevelt i je imenoval za načelnika rudniškega urada dr. Roy d a R. BAZKL, Švica, 16. maja. — Saversa iz Virginije. Dr. Sav-Nemška artilerija se je raz/po- ers je bil dosedaj v rudniškem stavila na *voje |>ostojanke na uradu načelnik zdravstvenega nemški strani Rene od Bazla in varnostnega oddelka. Unija newyorslvih godbeni-jkov, pripadajoča Ameriški de-lavski fed ni 21,000 dohodkov. Več kot pol milijona dolarjev je bilo nakazanih reliefnemu skladu. V ta sklad listi,"ni vo,lit(l1-' Leon BIum -ie SLOVITA FRANCOSKA MAGINOTOVA OBRAMBNA ČRTA 1 raitcija je j>o svetovni vojni zgradila Maginotovo utrjeno eilo, na katero se zanaša v sedanji vojni z Nemčijo. Črta je dolga 125 milj in je veljala $150,000,000. V tej črti jkmI zemljo >o ItolniAiiice, skladišča, stanovališča za vojake in vse drugo, kar potrebuje mil jonska armada. Obrambna črta ima več nadstropij m posamezni prostori v njej so zvezani z železnico. — V slučaju napada z plinom, je mogoče podzemske prostore, 310,000 častnikov in mož. Po-mchaiiieno temeljito prezračiti, da ako bi se sovražniku po-i leg redne armade bodo . C., 15. maja. — Vojni department naznanja, da se bo velikih manevrov meseca avgusta udeležilo Preiskava odbora Doslej je Diesov odbor preiskoval neameriške delavnosti, zdaj pa vse kaže, da bo tudi odbor preiskan, kajti mnogim ne ugajajo njegove metode. Generalni pravdnik »lack-son je dobil pismo s podpisi 14S uglednh ameriških duhovnikov, vzgojiteljev in znanstvenikov, naj preišče poslovanje Diesovega odbora. Pismo je odposlal Alfred K. Stern, na- jbo imela Roo-evcltova sporne čelnik Narodnega odbora za niča na Mussolini ja, toda z o-demokratične pravice. žirom na zelo napeti politični položaj je državni department pozval vse Amerikance v južni Evropi, da čimprej odpotujejo. 2e drugi Rooseveltov poziv Sedaj se je predsednik Roosevelt že drugič obrnil iu Musolinija, da skuša ohraniti mir. S tem ej pokazal, da navzlic neugodnim razmeram še vedno upa, da bo mogoče odvrniti vojno v južni Evropi. Industrijalna produkcija, ki je bila dosegla 103 točke, se je znižala meseca aprila na 101 j točko, nezaposlenost se je pa zmanjšalo samo za dva in pol odstotka. CIO je ugotovil, da je bilo meseca februarja v Ameriki 11,K71,000 nezaposlenih, dočim se je meseca marca zmanjšalo njih število na 11,-577,000. Meseca marca je bilo deležnih javne podpore 1 H,(>47,000 oseb v <;,4:i0,000 domovih, meseca februarja pa 1S,7'J7,000 oseb v fi,451,000 domovih. Iz tovarn in majn je bilo odpuščenih M0,000 oseb, dočim se Hleraciji, je imela la- "ITU5RJBVA ZMAGA BI ) članov in $2,067,134 SOCLJALIZEM B<) URN EM OUT 11, Anglija, 15. maja. — Francoski socija- lanes govoril na konferenci angleške delavske stranke. Takoj v uvodu je poudaril, da sedanja evropska vojna ni kapitalistična vojna in nadaljeval : — Ako izgubimo vojno, ne vem, kakšna usoda bo zadela ka/pitalizem, vem pa, kaj se bo zgodilo s soeijalizmom, če na-ji. maja se je predsednik po oiji zmagajo. Kamorkoli je i poslaniku Phillipsu obrnil na 1939. Dasi ise je eksport precej povečal, je industrija jekla obratovala le s 63 odstotki svoje zmožnosti. Precej jekla bo prihodnje mesece potrebovala a>vtna industrija, dočim so se železnice z jeklom že jeseni dobro preskrbele. V prvih treh mesecih tekočega leta je bilo izdanih za gradnjo novih stanovanjskih hiš in indu-trijalnih poslopij drset odstotkov manj dovoljenj kot pa lani v istem času. Pri primeri z lanskim letom • je bilo prve tri mesece letošnjega leta eksportiranih štiri-[deset odstotkov manj avtomobilov. Vsled evropske vojne se je izvoz farmskih pridelkov znatno znižal. Niti pri eksport u bombaža ni opažati običajne v tem letnem času zaposlenost živahnosti. Zdravnik je vozil elevator V Bellevue bolnišnici v New Yorku je zadnjih devet let -vozil elevator postaren možak. Hrano in -tanovanje je imel v bolnišnici, s svojim mesečnim zaslužkom (zaslužil je $45) je pa kupoval bolnikom slaščice, sadje, rože in drugo, kar bi jih go delo. In tako je postal ele-vatorinan. Edinole Jacobsu je bila znana njegova skrivnost. Kampanja Rdečega križa WASHINGTON, D. C., 14. maja. — Načelnik ameriškega Rdečega križa Norman 11. Davis je izjavil, da >e bo vkrat- utegnilo razveseliti. V petek kem začela kampanja, čije na stopil Hitler, je bilo takoj uničeno vsako delavsko gibanje in je žalostno odklenkalo vsem delavskim ustanovam. Mussolinija in tedaj je Mussolini odgovoril, da ameriški narod ne razume njegovega položaja, toda ni šel v vojno/ je nenadoma umrl in šele po njegovi smrti je javnost izvedela, da je bila voznik eleva-torja dr. Lewis N. Foote, .svo-ječasno dobro znani špecijalist za želodčne bolezni. Leta 1931 mu je umrla mati. Njena smrt ga je "tako potila, da je izgu bil vse veselje in zanimanje za zdravniško vedo. Svojega prijatelja, dr. Williama Jacobsa. superintendenta bolnišnice, je prosil, naj mu da kakšno dru- men bo nabrati za Rdeči križ milvjon dolarjev. Vsled vojne v Evropi so se potrebe te človekoljubne organizacije zelo povečale. Konec stavke Pri Continental Can Co. v Jersey City, N. J., je zastav-kalo pred desetimi dnevi 700 delavcev. Družba jim je obljubila plačati 5 centov več na u-ro, nakar so se vrnili na delo. "G LAS NABOB A" — New York Thursday, Mtrt leta $1.60. — Za New York xa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto |7.—; za pol leta (2.50. "GI1k)j\ kakor tudi na"š novi tedenski Jugoslovanski radio program, srno zabeli v prid' slovenske našel-! bine v New York 11 in ker so ljudje to sami želeli. Gotovo se Vsak -zaveda, da se to ne more dolgo obdržati brez finančne podporo.. Torej upam., da boste pokaza'li vaše zanimanje za naš mladinski zbor s toni, I da pridete na naš prvi koncert j v petek, dne 7. junija. Več o tem bode 'še oznanjeno. Videli boste1, kako vaši v Ameriki rojeni otroci slovensko berejo in pojejo našo slovensko narodne posuti, katerih prav gotovo no bodo nikdar pohabili, ko so jih enkrat naučijo. JUipam tudi, da bom v kratkem dobil dovoljenje, da bomo lailrko sporočili vso našo slovensko in sploh jugoslovanske prireditve vsak teden na našem radio programu, kakor tudi važno lokalne Jugoslovanih. (Hočem se zahvaliti tistim, ki vsak teklen pišete na radio postajo in s tem pokažete vašo zanimanje za naš program. Prosil bi pa, da bi več drugih rojakov pisalo, ker potem lahko pokažemo, koliko ljudi imamlo za seboj In bi tem lažje dobili kakšno trgovce, da bi se jim izplačalo oglašati svoj mu. Ivor ako no boni o tega v kratkem dosegli, je skoro nemogoče ta program nadaljevati. Torej, ako nam no morete finančno pomagati, pomagajte saj moralno. Ako želite slišati kakšno posebne pesmi ali kakšnega fK)solznega pevca, prosim, da mi sporočite in vam bom z veteeljem ustregel ,ako io. mogoče. [Pozdravljeni, dragi Jugoslovani! ' Jerrv Koprivšek Jr 416 K. 9th St., New York, N.Y. MKST.YK ST A NT) V A XJiSK K IILŠE. V Jamaica, L. I., gradi mesto .skupino stanovanjskih hiš pod imenom South Jamaica HanisCs. I "rad, ki prejema prošnjo z:t stanovanja, jo na 158-05 — 1091h Ave. Jamaica. Najemnina bo znašala od $4.55 do $5.50 na teden za sobo. Stanovanja so od dveh do pet isob. Pri tej najemnini je vštet plin za kuhanje, električna razsvetljava in za refrigerator. Med poslopji bodo veliki vrtovi za otroke in za odrasle. iDEIJO V GOZDI PRIČENJA. SE [Ker iniamo Še -pomlad tukaj in gorko vreme, nam kaže zopet drugo delo. Sneg je odšel, ni ga več, dolgo je ležal 11a zemlji. Opozarjam rojake v torn listu, da pri Johnston & Co. letos belijo mnogo smrekovega gozda. Jaz bom premeščen v Arlington, Vt. Tu bom v eni teh kamp za formami. Ce rojake in gozdarje nanese pot tod skozi, naj so ustavijo pri meni, za kar jim bom hvale-novrce oižen. Gozd je v ravnini. Bele-njc ■se začno po 20. maju. Lepe pozdrave vtsom prijateljem |x) širni Ameriki in Kanadi. (Floyd Miklič, ' Domet. Vt. LEPA PRILOŽNOST za slovensko ženo, ki bi jo veselili gospodinjstvo meni in mojemu sinu. Poštenost in dobro »srce se seveda zahteva. Starost 30 do 45 let. Katero -veseli mili in prijeten dom, naj se oglasi. Tu rojena Slovenka ni izvzeta. Pišite v slovenščini ali angleščini 11a: Joseph iMurnick, 2225 1S0. Highland Ave., Berwyn, HI. (3x) STANOVANJE po 3 in 4 be s kurjavo, vročo vodo, električno razsvetljavo in s kopcl-111 i v lepem kraju po $27.00 in do $35. — Vprašajte: Superintendent, Apt. 6,403 W. 18th St., New York Citv DELO NA FARMI Potrebujem delavca za delo 11a farmi. Znati mora krave molzti in s konjem delati. Star 50 let ali več. RUDI POTOČEK Box 67, Odsega County, Hartwick, N. Y. (2x) VODA JE DOBRA 'Zopet sem se namenila napisati par vrstic tistemu francoskemu zdravniku nasproti, ki je v neki številki "Glasa Naroda" pisal, da voda ni zdrava pijana. Zakaj ne reče, da bodo žabe v njeq poginile? Kaj je vendar mislil, ko je to pisal ? Alko voda ne bi bila zdrava, tedaj bi bili vfci ljudje bolmr. Toliko je ljudi na svetu, ki ne pijejo vode? Ne rečem. da je vsaka voda zdrava. Na primer žveplena voda, ki teče iz maju. ali pa stoječa voda v mila ki. Zato pravim, da francoski zdravnik ninua prav, ko pravi, da voda ni zdrava, kajti pri tem je seveda mislil na tekočo vodo. In tega mu ne verjamem, pa če se na g;lavo postavi. Dragi čitate!ji "Gljwsa Naroda". kaj pa bi napravili v jh>-letnem času, ako ne bi snveli piti sveže vode? Ko sem imela komaj 10 let so me oče vzeli ls roboj na polje, da som za do-' lave o vodo nosila. Po njo sem 'morala hoditi uro daleč. Izvirala je iz žive skale in jo bila mrzla kot led. Imeli smo za 1 delavce tudi vino, toda ni bi-j !o za hudo žejo. Ako bi jim [dali za vhako žejo vina, bi bili pijani in bi ležali po tleh in nič delali. Ce bi dali žanjicani vina za žejo, tedaj bi si bilo porezale vso pusto. Morala je biti tedaj voda. »Nedavno sem brala v nekeftn časopisu, da mora vsak človek na dan popiti dve galoni vode, ako hoče biti zdrav. Kateri zdravnik tedaj prav misli: oni. ki pravi, da voda ni zdrava, ali oni, ki pravi, da mora vsakdo popiti dve galoni vode na dan. Po mojem mnenju nima prav nobeden. Dve galoni vodo mi dan no ispijem, pa če bi takoj prihodnji dan mlada postala. ISedaj pa bom končala svoje je pisanje, toda, ker smo že govorili o vodi, hočem še napisati pesem, ki me jo je naučila moja mama, ko sem. bila stara pit let in n|i je rekla: " Micka, za po mm i »i to pesmico, je lepa." In še danes jo nisem pozabila. Glasi se takole: Vi.no in votla, žlahtne dve reči, sfkoraj brez nobene bit* 1 mogoče ni. Vino liočn meni se ni nič čudno zdelo, kajti mojstru, ki zna potegniti začudenemu gledalcu izpod -suknje živega zajca, gos ali .petelina, se tudi desetak v tovariševem žepu ne bo mogel kaj prida usta>vjjati. Ko se jo bil dodobra izvež-bal v "coperniji", je začel profesor Zima prirejati v l*le-vel and u predstave. Kazal je vsakovrstne kunšti: ugibal in uganil je karte, ki so niu kar na komando skakale po čarobni mizici, pred očmi gledaleev ni. — Jezilo me je, — mi je pravil, — ker v Člevelandu ni hotel nihče k va rta t i z menoj. Zato sem se odpravil v Pennsvl-vanijo in West Virginijo. Za pomagača sem imel nekega Hrvata, ki sem ga naučil nekaj trikov, da mi je šla -pšenica v klasje.Ko >0 imeli niajnerji in lumberjack i l>ejdo, som vodno zaslužil peUleset do sto dolarjev. Včasi še več. Mojemu po- je spreminjal "dame" in po- , , , v "kralje,T in če je bilo Voda sem za piti zdrava bol., treba, je iz novega deka stre- . . .. , k<>t ^^ sol na mizo d-vaintrideset kart. kdor le mene pije, glava ga Kocke so se mu dvajsetkrat . n<\ ,k>Ik zaporedoma obrnile na dve ali Bodi kuhati, al, prati, pit. S(H;enij in v Clevelandu se mar. a i s.e umiti, 'sikatora rojakinja spominja, m vo4e ne more b,ti. kako ji je profesor Zilna 1M)h, Voda jaz isem stara par gnil izpod kiklje živega peto tiK<>č let. lina. vino Noe vsadil, ni te bilo j Glavna in najvažnejša t«;čka pied. Programa je bila pa vselej, ko Sonce to hotelo speči, morala isem ti na pomoč priteči,'pašo se je našemil, zamahnil in je profesor Zima "odseka'" glavo svoji ženi. V turškem kako češ biti ti go-pod? Voda, če hočeš biti, bodi gospa. Kdor pa meno pije, modro naj ravna. Z vodo mešati me jo zdravo, a to n-a mizi naj so stori. Lep pozdrav či ta tel jem lista "G''as a Naroda". Pozdravljam ji glipvo "odsekal". Potem je pokazal z odra glavo gledalcem in od nje je curljala kri. To so vsi natančno videli, 1«' nekaterim se je zdelo, da j:* ti- ta ženina 'glava", ki jo je kazal Zima, iz voska, česar pa ni hotel učeni profesor nikdar priznati. Žena je pa navzlic odsekani tudi Petra Zgago, ki je tako j glavi še vedno živela in še prav na šalo vržen. Pa povej mi št to uganko: Kdo more kaj tam vzeti, kjer nič ni. pa kaj dati, kjer je doMi ? Mary Negro, Iloilsople, Pa. Turški premog, bazen Ob Lrnem morju ITurška vlada se je odločila modernizirati premogovni bazen Zonguidak ob Črnem morju. Namen nacionalizacije je zvišati produkcijo premoga ter znranjšati obratne stroške. Zato je verjetno, da bodo tudi razna angleška rudarska podjetja povabljena, da predlože svoje načrte, kako bi se premogovni rudniki v tem bazenu najmodernejšo opremi'!i in kako bi so produkcija kar najbolj zvečala. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnev< nem kurzu. V ITALIJO $5.90...... 11.50...... 17.00 ...... 28.00 ...... 55.00 ...... . Lir 100 . " 200 . " 300 . M 500 . " 1000 KER SB CBNB 8BRAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDEN« CBNB PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU NUJNA NAKAEHA STUD. AJKMO PO cftBLi urn ZA PRISTOJBINO $1^- S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) ZI« W. 181k ST., NEW TORS fa'S ?;liyslV;';W, Tji , '. Mf'JI^ hud jezik je imela, kot je profesor Zima vedno zatrjeval. Bila jo pa njegova velika o. pora. Edino ona je poznala vse njegove coprniško trike, ona mu je morala prepreči oder z "nevidnimi" nitmi, kajti brez "nevidnih" niti in brez primernega, izvežbanega in spretnega pomočnika noben on peril ik nič ne opravi. T>a bi njegova črna umetnost ne šla ž njim v grob, je poskrbel med tedanjo slovensko mladino v Clevelandu za primeren narašča j. Posebno ne koga mladega fanta iz splošno ; znane cleevlandske družine j v* takf» izvežbal, da je učenec kmalu prekosil svojega mojstra. Razvil se je v dobrega "magiciana", je član ameriške Zveze vedeževaleov in ga tudi v ameriških krogih prav dobro jpoznajo. Za profesorja Zimo jo bil hud udarec, ko 11111 je žena 11-liirla. Siiin ni vedel, kaj bi počel. Kajti vedeževaleu izgubiti dobrega in zvestega pomočnika, je istotako, kot izgubiti zdravemu človeku oko iz glave. Ko je ležala na mrtvaškem odru — menda pri pogrebu i-kn Želetu, — je Zima ves obupan begal in taval po Cle-evlandu od salona do salona ter utapljal svojo žalost v pijačo. Vse je bilo že pripravljeno za |H>irreb, profesorja pa še od nikjer. Slednjič ga iztakne pogrebnik v nekem salonu na St! Clairu. — Zdaj jo bomo zabili «v krsto. Stopi jo pogledat, če jo hočeš še enkrat videti. Profesorju so začele kaditi debele solze i»o bledem licu in I »o črni bradi. — Trideset let sem jo gledal, prijatelj, — je rekel ]>o-grebniku. — Le pomisli, —■ dolgih trideset let. Zdi se mi, da je bilo trideset let dovolj. Kar zabijte jo I Kar zabijte! "GLAS NARODA"-New York Thursday, May 16, 194Q STiOYENE (YUGOSLAV) DAILY Vesti iz slovenskih naselbin ■j ■1 p ■« p Dopisi so nam vedno dobrodošli. ker vse nase fitatelje in so i njimi ntii rojaki rekoč nrd seboj po^avarjaje. RAZMOTRIVANJE O SEDANJI VOJNI Vojna vihra j«* l»*odnj o hrnila proti zapadu in ne na Balkan, kot >n»o pričakovali. Kakor povmmI drugje, tudi tu kaj dotoje Hitlerjev vojaški stroj k rTojo strašno a pa Hitler izigrava Rusijo in Italijo v svoj prid, ^o .je pokazalo. Rusija na printer ni pričakovala, da bo Hitler podjarmil Norveško in Italiji dela na Bai-kanu zapreke Rusija, ki ji kar naenkrat "začela kazati punsla-vistične težnje. V ostalem gre pa Hitlerju gladko po načrtu. ISkoro nemogoče je uvideti na kak n^čin so morejo zmvhz-r i k i ustavljati nemškemu na-v»;ilu. Nerričija ima namreč veliko »premoč v zraku. Xe šarijo da številčno nndkriljujo a-ten* pogletva v vojno svrho. Pa ne ,da bi ne liili nato opozorjeni. Navedejo tri ameriške avtoriteto, ki -o na to opozarjale ne le ameriško vlado, ampak tudi zaveznike. Prvi jo bi! ameriški general Billy Mlb-ehell. kateri je poveljeval ameriškim zdi akoplovccm v prvi svetovni vojni. On je že takrat natančno orisal pomen zrako-plovstva v prihodnji vojni obsojal graditev ladij v prevelikem obsegu. &el jo celo tako daleč s svojo kritiko, da je olxlolži'l ameriški mornariški in vojni department kriminalno nesposobnosti za kar jo bil postavljen pred vojno sodišče. Umrt je pred štirimi leti. Toda vse, kar je on takrat napovedoval glede vloge letala v vojni, so sod« j dogaja. (Polkovnik Lindbergh jo bil drugi, ki --i jo v tem oziru pri-zadoval opozoriti svet na pomen zrakoplovstva. Obiska1! je vse večje evropske države in kot slavnemu letalcu so je «>h «"- su uvidel ]Mtnien letava v vojno >vrho in tako v je l v n<*>r»H*»> \1(iTJi človeštva eel svet poginoma nepripravljenega. iSicer ne more biti nihče prerok, ker v vojni je že lttnogo-krat le mala noteza pojmlno-nia preirugačila potok dogodkov in končno odločitev, ven-dar po preciznosti, |>o kateri deluje nemški vojni stroj, je težko uvideti. kako bodo ušli zav-zraki popolnenifu uničenju. Ko t<» pišem, je tudi Italija pripravljena stopiti po svoj obljubljenega plena. In Rusija! Brezdvomno ni še wega dobila, toda bo najhrže še čakala. Kaj bo z Balkanom je najtežje ugibati. Tam .se križajo interesi vseli treh diktatorjev 111 upajmo, da bo ravno radi tega dejstva vsaj nekaj časa tam še mir. 'Kai na našo Združeno državo ? Šele sedaj se je isplošnost začela zavedati nevarnosti. Ko je enkrat zarobljen angleški imperij, nastlane velika nevarnost t n d i za to deželo in pri-I praviti ča-t -^e prav i>kren« zalpv;:!iti v iiiiemi nowyoi-kih Slovencev in Slov. nk. kot v svojem inumu za m-pričakova-a (ni obisk našega spoštovanega prireditev ise je vrnila jMipol- rojaka dr. Vladimtrja R> b rja dni' v prostorih Slov. Xar. 1)«»-, -vetnika jug* odi-; na oni kot na drugi prireditvi. P< sobno ginljiv je bil prizor, ko je kot naš častni gost, po zaključku svojega krasnega govora na prireditvi v dvorani naše slov. cerkve v New Yorku pripel na prsi našim mamicam petih rodov .krasne vrtnico. Malo deklico, Josephine in Marion Svet. hčerke podpisanega pa so našim mamicam detfclam i rale, nadalje je mala Marion Siv o t počastila, najstarejšo mamico v naši fari s krrsno košarico. (Prireditvi pretočeno nedeljo nam bodo O tali v lepem spominu. Nadalje m iz srca želimo, da nas zopet obišče ob prvi priložnosti naš čislani rojak dr. Vladimir Rybar. to si želi cela naša slovenska nej>-vorška kolonija, kateri so je ta naš od'!ičnjak zelo priljubil s svojimi simpatično demokratskimi nastopi. Ponovno vam izrekam dr. Vladimir Rybar vsa ča-t in iskrena hvala za Vaš poset v naši metropoli pretočeno nedeljo. (Nadalje naj omenim, da je našega odličnega irr»sta dr. Rybarja spremljal nn obeh I DARILNE POŠIIJA1TE v Jugoslavijo »00 200 300 400 500 1000 2000 Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. Dinar. S 2.30 S 4.40 S 6.50 $ 8.50 $10.25 $20.— $39.— Ker zaradi položaja v Evropi parni k i neredno vozijo, 111« i i za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L E ORDER, za kar je treba posebej plačati Vslfd razmer \ Ki ropi ni mugore v Jugoma v i ju nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street, New York i! W LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (F inž gar) Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 1*J0 strani, je trdo vezana ter vsebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-ma Sedeja. Cena — $2.— ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen) Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 120 strani. Cena — 75c D. Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano. Cena — 75c Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC 216 WEST 18th STREET PUBLISH. CO. NEW YORK CITY prireditvah nas znani rojak kapotan Slavo Trošt, kateri je nameščun v pisarni našega ju-slovanskega konzula v Xe\v Yorku. Iskrena hvala za u izložbo tudi Vam, ir. Trošt. d)ragi rojaki in rojakinje iz (teater New Yc>rka in okolice, prihodnjo nedeljo dne 1!>. maja so Vam nudi zopet nekaj uric duševnega razvedrila, ako se inhie/ite zelo le|>ega k^n-oerta z 'bogatim zanimivim fnogramoni, katerega prire
  • vina" v prostorih Slov. Xar. Doma na 233 Irving Ave. Brooklyn, X. Y. S -obrat-kirn pozdravom A .Svet. poročevalec. 'In, bn dal cel program pravo-i- . . ... ea>no objaviti. S slovenskim pozdravom. •Jos. PeterueL P. S. Rad bi videl, da bi >e [oglasil v li-stu tudi kateri mojih sošolcev. SLOVENSKI DAN V PENNSYLVANIJI LIBRARY, Pa. — Ker ravno pošiljam naročnino za list. Vam poročam, da smo tukaj na Librarv-ju še zmiraj tako bolj po starem. Z delom gre še precej povoljno, ker premogovnik obratuje vsak dan, to je po pet dni na teden, ali se ne 'Vo kako dolgo bo to trajalo ker se danes na svetu vse tako hitro vrti. Vreme imamo lepo, pa je že tudi čas, da bomo mogli vsaj malo v prosto naravo in se vsaj nekoliko razvedriti in so pogovoriti z znanci in prijatelji po dolgi zimi, ki nas je tlačila, a se še ne spominjam tako hude zime v zadnjih 40 letih. Tukaj v zapadni Pennsvlva-ni ji bomo imeli Slovenski dan, ki se vrši v A Vest View Parku pri Pittsburgh u, Pa., dne 13. junija. Rojaki, pridimo vsi in ]>okažimo se, da smo tudi mi narod ki se zaveda svoje narodnosti. Bratje Slovenci, vsi na West View (Park, 13. junija brez izjeme in v zavesti, ker le en dan 'v. letu posvetimo, da se bolj medseboj spoznamo in pogovorimo prav po domače, pa l>odi Poljanec, Gorenje, Dolenje Krašovec Rilbničan, Osličan, Kamfljane, Ižanc ali pa pristni Ljubljančan. Ako se ne bomo med seboj razumeli, pa naj pride Peter Zgaga s svojim štabom za tolmača, da bo vse dobro in v najlepšem veselju vršilo. Odbor, ki je marljivo na de- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh kritienih fasih je %-sabemu (-itatelju dnevnih vesti potreben ta priroeui ATLAS, ki ga pošljemo na>im nariienikom po najnižji eeni. — Naročite ga Se danes! Velikost 9H x 14 Ji inčev 4S velikih struni; burvanih zemljevidov tujih držav in M zemljevidov Zdr. držav in zastav vudiluih držav; 45 svetovnih slik iM>i NEMČIJO IN ItrsiJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL-BANIJE Pit IK LJUf lTE V T'EIIOSLOVA- ŠKE K NE1IČTJI NOVA FINSKO ItUSKA MEJA Cena 25 centov Pošljite svoto v znamkah po 3 oz. 2 eenta. Posebnost: IIAM.MONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izginite in iioSIjete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo premo* njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas pri: " GLAS NARODA " 216 WEST 18tb STREET NEW YORK, N. I. * VASA NAVZOČNOST PRIPOMORE NE SAMO K FINANČNEMU, PAC PA TUDI K DRU USPEHU, DRUStVA TOlUfibU JEJO SODELOVANJA NE SAMO SVOHH ČLANOV, TEMVEČ SPLOŠNE SLOVENSKE JA VNOSTl r,G LX S NAROD A" —New YorK iThursday, May 16, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY (gozdar Anton Roman: Spiral L. G. — Za 11 Glas Naroda" priredil X. X. "vmiemiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiii!1 4 iiiiiiiiiitiimiiiiiiiuiiiiiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiir Iznenada se Tono il lovski pomočnik ter povi-od zelo priljubljen. Imenitno je znal peti ter je bil za vsako ne-mn!noKt pripravljen. . t ISmeje poda Bmnu roko. ' '"Pozdravljeni, gospod doktor. Tel>i, Tone pa ni tieba takoj zgrabiti za pi-halnik, saj iso vendar tudi pošteni ljudje na svetu. No, nazadnje je pa vseeno prav, da s-i previden. Davi sem zopet opazil sledove. Saj veš, gori na starem prostorni. Prav nič bi n? škodilo, če se ustaviš v Marijini koči in vprašal dekleta, če ,ie kdo hodil niinvo." fTone je popravil klobuk in si obrisal potno čelo. "No, če ni drugače, bom pa šel. Gospod doktor, saj menda ne boste jezni, če boste morali napraviti majhen ovinek. M Meni je v^cero. Celo veseli iik>, kajti Marija je pridno dekle. Ti Klavžar. pa le podvizaj v dolino. Oče Jež je ravnokar nov sod nastavi*!." Iz slovenskih naselbin SREBRN AiPOROKA V CHICAGO, ILL. ' (Pisalo se je 5. nuija 1940, Na ta datum je bi-la nedelja, in povrhu še prav lepa nedelja te vrtnzle pomladi, ko me prijatelji povabijo, da naj s Star IJino Prav iskrena zahvala tudi Mr. in Mrs. Johnu in Frances Kovišca iz Jefferson, N. Y. za tozadevne izvršene in poslame listine, brez katerih bi bil ves trad skoro prav gotovo zaman. Nadalje se seveda pujaicijl puvauiju, Uči 11 ti J h _ ----------"" soprogo posetimo to zabavoJp™v i^rono zaibvaljujefn pa-ki se lx) vršiila v dvor;ni zna- 1*o*l>rotJTii družibi Omrard White 2. POGLAVJE. 1 "M 'emu ti bo toliko vode? Hej, Cajnarica, ali spet nič n»» sliši*?'' je vpila Marija skozi majhno okence stari planša-rici, ki je iz vodnjaka zajemala vodo. Nato .je istopila na prag. LMaiija je bila vitka, lepe postave v rovtii, toda čedni obleki. Ten lik modro krilo ji je segalo komaj do kolen. Črn modrček s«> je tesno oprijemal njenih mladih gruvli. 'Bila je bledega obraza. ' Iz velikih, tengnih oči ji je odsevala žalost, okoli pravilnih ust se ji je začrtala bolestna poteza'. i Nad visokim čelom ji je počivala v svitek zvita debela kita črnih las. "\Cajnarica, Cajnarica!" je klicalo dekle. "Ali nič ne slišiš!" "O, ti >i, Marija T" je odvrnila starka s brenčečim glasom. "Ali je že čai- večerjati?" I "St opi nekoliko k imeni, prodno odneseš vodo." • (Starka je bolestno vzdrhnila. '"Danes je pa zame zopet slaJb dan. Prav vse me boli: roke, noge, hrbet. A'!i veš nekaj novega?" ' "No, kaj je novega?" "Stari Pavle, tisti, ki je bil pred dvajsetimi ali tridesetimi leti za nočnega čuvaja ter je precej opletal za menoj, je prišel k Moniki za planšarja. Oj, ti ne veš, koliko mi je prizadel! Takole pred dvajsetimi, ali tridesetimi leti. Ampak vsa njegova pri-zadevanja r?o bila zaman. Ostala sem trdna kot ska1!a. Mojo nedolžnost i-om obvarovala kot moj največji zaklad. Zdaj je pa prišel za planšarja. Ali ni čudno, kaj T Kaj rečeš na to! Spet bova skupaj." [Dekle se je bolestno nasmehnilo. • "Gotovo si vesola, če dva prideta skupaj prej ali pozneje, se ne vpraša. Poglavitno je, da prideta." »Cajnarica je bila kaj črmtoia prikazen. Na sebi je imela široke pristne hlače, rokave pri srajci zavihane in nogi sta ji tičali v ogromnih coklah. Njen obraz je bil vets zgrbančen, nos šiljast, živahne oči ji nenehoma mežikale. 1"Pa ti ni nič žal," jo je podražilo dekle. . • "Kaj naj bi mi bilo žal? O čem vprašuješ-?" "iČe ti ni žal, da si bila tako stanovitna pred dvajsetimi tridesetimi leti." • Sarka se je zaniidila in začela mfigati s suho brado. "Hni, ma!!o mi je pa res žal," je rekla slednjič. "Ce bi bil poleti .nekd'iko l^j podjeten, hi nič ne rekla, pa mi je le pozimi hodil trkat na okno, ko je bil hud mraz, da je vse škripalo. Kdo bi vstajal iz gorke postelje. Pomladi in poleti i=e je pa drugod potepal." ■ " Ja, kaj hočemo" je za mrmral a Marija in začeHa snažiti gol id o. "Za hii>ec veselja se niora čl me k vse življenje pokoriti. Boga zahvali, Cajnarica, da je bilo tako." l"Ne ven|. kaj praviš" je zategnila starka in položila roko na uho. "Danes pa spet slabo slišiš." Zunaj 'so se oglasili težki koraki. H4Pozodravljeni vsi, kolikor vas je. Ali smem notri?" "Le notri, le notri," je hitela Cajnarica. Ženskam je go®dar vedno -dobrodošel. "Posebno tak, kot si ti, Tone." ( Prijela ga je za komolec in ga potegnila v izbo. • Stopila je na pmte in od blizu je pogledala šopek planinskih rož, ki jih je imel Tone za trakom. ".Ti, ta šopek moraš dati plaiLŠarici. Taka je navada n« i^anini." "Oemu pa no," se zasmeje Tone in ponudi Mariji šopek. "Na Marija!" 1 Cajnarica se kislo namrdne. • "Jaz sem tudi planšarica, ne samo ona. Toda, kaj hočemo, ko je človek star. ni za nobeno rnibo več." Marija noče vzeti cvetk in se ob me k ognjišču. "»Lepa hvala ti za dobro voljo. Tenia tu gori v tej samot. bi se s tvojim Šopkom ne mogla pred nikomur postaviti." "Kaj ne boš vzela?" se raztogoti Cajnarica. "Ne bodi vendar taka kMica ' V vsakem šopku, ki ga nosi »Jovec, je •ekaj divje krvi. Kri ima pa oudno moč. Kri krepi srce. Cewa se bojiš?" \ MNe, ne, čemu bi se bala," odvrnila Marija. "Daj sera." ' Vkarae šopek in si ga zatakne v lase. . Tone pomembno pogled«, dekleta, se obrne in postavi puško v kot. . i "Ali imaš že dolgo pot za seboj?" ga vpraša Marija. • "Tri ure, to je vse." < ...... (Nadaljevanje prihodnjič.) nega Antona Tomutžina na C'ermak Rd in Lincoln u'ici. In ker je bila nedelja in še popoldne povrhu, sem rekel: "Pa pojdimo," in šli smo. Teli ko pa je bilo moje presenečeni je in nič manj moje soproge, ko mi je bilo povedano, da je to "surprise party" in) da je napravljena samo za na*s na čast najine is rebrne poroke, ali 25-letnice najinega zakonskega stanu. Kaj takega nisva pričakovala, zato tudi nisva bila za pri-godeik dostojno oblečena, brez šopka in vsega drugega. Mar-sičenuu pa je bi o kasneje od- i Jmij pomoreno in oskrbljeno po prijateljih. •In kaka družba je bila zbrala! To ni bil krog ožjih pri-jjateljev in znmcev, bila je prava Ijndi-ka ali društvena veselica, sodišč po številu na-vzočilt. Bili so tu mladi in stari, sorodniki, prijatelji in znanci in znancev znanci, med njimi veliko meni razume sc razvila prijetna zabava, običajna, kadar je zbranih tako veliko šfevilo ljudi ob iaki priliki. Vse je l>i!o pri roki. Godba, kuharice in točaj in seveda tudi petje, ples, jed in pi-jača. Dolžnost najina bi bila zahvaliti se vseni osebno, ali pahineno potom tega lista, za nama izkazano ča-t, prijateljstvo in doprmeseno finančno žrtev. Je pa kaj takega nama mogoče vprivo številnih po-setnikov priredbe? Ne, ni mogoče in radi tega naj vsaki in vsaka, ki je kaj pripomogel ali bil navzoč na tem sla vi ju, sprejme naju 25-letnikov iskreno zalivalo za vse storjeno, četprav ni z imenom imenovan. Imava pa vas vse v spominu in če bo sreča mli'la, upava na povrnitev ob gotovem času. 1 Frank in Frances Proden. Cliieago. 111. Star Line, posebno njegovim zastopnikom in sicer Mr. M. S. Rkeroviču iz njihovega tukajšnja newyorskega urada, kateri je večkratno osebno m-terveniia'1 glede te zadeve direktno na ravnatelja istega g. Bin n ko Ijogarja ki je Slovenec in nino lahko Slovenci nanj ponosni, ker zavzema tako visoko mesto, pri največji pa-robrodni družbi na svetu. Bodi omenjeno, da g. Ekerovič je pa rodom iz naše soforatske Srbije. To je zelo lepo. dtu si štejemo v posebno čast se prav iskreno zahvaliti tvnlki Slovenie Publ. Co.4oto s pamikom "Brita-nic", ki je last Cunard White Kljub zelo tajnemu potovanju. z ozirom na današnje politične razmere v Evropi, se je moja hčerka Tvanka prav laskavo iziazila tudi glede j>o-st re^l>e omenjene parobrodne družbe, bodisi na vlakih ali na bulji, tako da to družbo se-ve k\ ko sf enkrat evrop-ke razmere uredijo, prav toplo priporoča vsem! mišim; rojaki bi se namenili za potovati v staro domovino, ker hčerka je u verjemi, da bodo vsi deležni i kar najbojše postrežbe, kar se nuditi da, kar lahko po njenem izrazu trdi iz lastne izkušnje. Za vse tozadevne informacije se obrnite na "Glas Naroda." (Naj omenim, da tudi pri izkrcanju tu na pomolu, ni bilo nikakih sitnosti, ker so že vnaprej tozadevno na pristojnem mestu pri priseljeniških oblasteh posredovali naš soro-jak Mr. Ekerovič, član tukaj-|šnega urada Cun-ard White Star Line. nadalje ravnatelj te družbe Mr. Walsh ,ter priseljeniški kom,i«ar iste Mr. Divine, kakor frrcH pomožni komisar, zakar \isem še posebna iskrena zaMala. •V kratkem bo i»o možnosti opisala natančneje g'etle potovanja hčerka Ivanka sama. Torej še enkrat kličem vsem skupaj prav lepa hvala! 7j odličnim spoštovanjem, Anton Svet Sr. SODNIJSKI OGLASl! iz |J stare domovine. UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM Opravilna številka O g 16|40 ZORC ANTON, rojen 8. 6. 1863. v Stari Vrhniki, r. k. vere, oženjen, posestni «v» BI. Brezovici št. 15 občina Vrhnika, s rez Ljubljana, zak. sin Zore Anton in Marjane roj. Smuk, tam stanujoč in tja pristojen, ki je odšel leta 1907 v Ameriko in je nazadnje stano val v Waukeganu. Med svetovno vojno je nastal v gozdu blizu Waukegana požar, v katerem je bil zaposlen in je baje v gozdu zgorel. Vsa poizvedovanja o njegovi usodi so bila brezuspešna. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer oglasil. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24, št. 1 o. d ti, da bo na-stopila zakonita domneva smrti v smislu §-a 24, štev. 1 o. d. z. se uvede na prošnjo njegove žene Schreuer Antonije, zasebnice v Ljubljani, Mestni trg štv. 19, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izda poziv, da se o po-grešancu poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici go-spej Schreuer Antoniji v Ljubljani, Mestni trg štev. 19. Schreuer Kari Jožef se poziva, da se zglasi pri popisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15.4.1941 bo sodišče vno vično proišnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Ok rožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 18. marca, 1940. Spom, I. r. Og 66 40 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM LOCNIŠKAR FRANC, rojen 9.4.1885 na Ladji 13., rim. kat. -vere, samski, pek, pomoč-(nik zak. sin Franceta in Iva-z., se uvede na prošnjo ne roj. Belič stanujoč na Ladji njegovega sma Zore Jakoba, ^tev. 13, pristojen v Medvode, del. v BI. Brezo vi ei 39 pošto- Urez Ljubljana, je odšel leta panje za proglasitev mrtvim j 1912 v Ameriko, kjer se je na-ter da se izda poziv, da se o selil v Bakers Union, Sal>or pogreša ne n poroča sodišču ali Temple, Los Angele-, Califor-s tem »postavljenemu oskrbni «ia, U. S. A. Do leta 1929 je ku g. Zore Jakobu, delavec v pisal svojcem bolj poredkon.a BI Bregov,ci 39. Odgovor na zadnje pismo je Zore Anton se poziva, da se bil vrnjen, s pripoml>o, da se zglasi pri podpisanem sodišču ne nahaja več na navedenem ah, da drugače da kako vest o naslovu. Poznejša pisma pa je t i ioit i .-v lneki njegov prijatelj vrnil s Po 1.4.1.141. bo sodi see na pripombo, da se je imenovani •vnovieno prošnjo odločilo o j preselil neznano kam. Z ozi- proglasitvi mrtvim. roill na to ^ domneva, da je Okrožno sodišče v Ljubljani, mrtev, ker bi se sicer gotovo oddelek IV., dne 12.3.1940. Sporn, 1. r. Opravilna številka Og 15)40 oglasil. Ker je potemtakem -matrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §-a 24 ;št. 2. o. d. z. se uvede na prošnjo njegove sestre Bertonceli VSTOPANJA ZA Marije, pos. na Ladji štev. 13 PROGLASITEV MRTVIM SUŠMAN JOŽE, roj. dne 7.5.1904 v Strahomeru 9, r. k vere, oženjen, pos. in delavec zak. sin Jožeta in Marije roj. Marku n stanujoč v Kamniku 75 pri Preserjih prist, na Ig, fcrez Ljubljana, je odšel leta 1928 v Argent in i jo od koder se je zadnjič javil brez naslova iz ladje 10.8.1928 nato je izginila vsaka sled za njim postipanje za proglasitev mrtvim, , ter se izda poziv, da se o (pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici gospe j Bertoncelj Mariji, pos. na Ladji štev. 13. Ločniškar Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15.5.1941 bo sodišče na 341 E. 5th S., New York, N.Y. gotovo oglasil. Ker je potemtakem sinatra- Tudi vsa poizvedovanja o njegovi j vnovično prošnjo odločilo usodi so bila zaman, domneva;proglasitvi mrtvim, se, da je mrtev, ker bi se sicer Okrožno sodišče v Ljubljani, POPRAVEK V dopi'su, ki je bil objavljen v našem listu dne 10. maja in ki nami jja je poslal Mr. Joseph Karim iz Whiting, Ind., je bilo pom/>loma izpu&Vaio. da so stariši Mists Lucille Pleshe, ki se je poročila z Mr. Jo^ephom Vitkovioiheni, doma iz Like. odd. IV., dne 9. aprila 1940. Spom, 1. r. ti, da bo nastopila zakonita --- — domneva smrti v smislu §24,' Og 70[40—2 št. 1 o. d. z., se uvede na pro IZVEDBA J^^OPANJA ZA šnjo njegove žene Sušman An- ~ * gele gostil, v Kamniku 75 pri Preserju, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljeni skrbnici Sušman Angeli, gostil, v Kamniku pri Preserju. iSusman Jože se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1.4.1941 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. ^Okrožno sodišče v Ljubljani, oddelek IV, dne 12.3.1940. Sporn, 1. r. Og 52(40 UVEDBA POSTOPANJA ZA PROGLASITEV MRTVIM SOHREUER KARL JOŽEF, rojen 22.2-1873 na Dunaju, rim. kat. vere, oženjen, gozdar, nazadnje stanujoč v Ljubljani Tivoli (grad) ameriški državljan, je odšel leta 1904 v Sev. Ameriko in se je naselil v New Yorku, od koder je zadnjič pisal leta 1928, potem se ni več oglasil. Kje je bival svojcem ni znano, ker so mu vedno pisali poštno ležeče. Vsa poizvedovanja o njegovi usodi so bila brezuspešna. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo oglasil. Ker je potemtakem smatra- PROGLASITEV MRTVIM A2MAN ANDREJ, rojen 11.11.1879 na Brezjah 46, rk. vere, oženjen, posestnik, zak. sin Jakoba in Neže roj. Klein-dienst, stanujoč na Brezjah št. 33, občina Brezje, srez Radovljica, tja pristojen, je odšel leta 1907 v Ameriko, odkoder je svojcem bolj poredkoma pisal. Nazadnje je pisal iz Boniface, Box 134, Mich., svoji hčerki Mariji, omoženi Matijašič, nato se ni več oglasil in je izgi-la vsaka sled za njim. Tudi poizvedovanja njegovi usodi so ostala brezuspešna. Domneva se, da je mrtev, ker bi se sicer gotovo ogla«stl. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu §24, št. 1. od z. se uvede na prošnjo njegove žene Ažman Marije, pos. žene na Brezjah št. 33 postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku dr. Šmajd Albinu, odvetniku v Radovljici. Ažman Andrej se poziva, da se zglasi pri podpisanemu sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15.V.1941 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Ljubljani. «oljši slovenski pripoveilirlt in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prij>oveezni nad vrlikiiui uvimtui in nevarnostmi. cena $1 OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj ]H>pi-suje čudovit svet med žarkostjo južnega sol in-a in senco hladne severne noči. cena $1.— NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEW1CZ Pisatelj popisuje sijajno zmago litijskega kralja Jana Sobieske* ga nad Turki pri Hotinu in s tem osvobojen je Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. jhmI katero so toliko trpeli tudi slovenski kraji. cena $1.— KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Molitveniki: IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVENIH KRISTUS, KRALJUJ Knjga vezana v moje. Velikost: X 5«i inča. NAJPOPOLNEJI MOLITVEMK 808 STRANI Vsebuje tudi 180. STRANL MAŠNIH PESMI C«a: SAMO $1.75 KVIŠKU SRCE 2% X 3% inčev - 224 strani vezava umetno ............ ^ KVIŠKU SRCE X 3% inčev - 224 strani pravo usnje ............ 35, (Ker se nam je posrečilo dohiti te molitvenike po lelo nizki ceni jih tudi moremo prodajati po gort o značeni ceni. Zalo«, m ^ ^^ velika, zato jih naročite čimprej da Vam bomo mogli i njimi ^ streči. Naročite pri: knjigarna SLOVENIC PUBL. CO. 216 W. 18th St, New York