★
Ra
IZDAJA ZA CIORIŠKO IA BENEČIJO
PHIHDBSKI DNEVHIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
jgo Vili . štev. 51 (2047)
Prispevajte za Kulturni dom
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. zr.
TRST, četrtek 28. februarja 1952
Cena 20 lir
Yjdalijeve
eUnita* prinaša ',poziv Prebival-tov ,p	korranfomii-
liifg , 0ZlVr> se nanaša na sta-do tržaškega jxj.n . ’ ^ ie javnosti delno ^vLfrh Gasparijeve izja-tfcjp Kbon- Kaj praui ta «po-
Vidalijevih. kominfor-<5 w3*a in zato je tujino t2?skws lzhoda tz nje P°ln najbolj
iti^ j^. Protislovij in prepro-
Si miPrej Vidalije-
» pr?di?lente’>‘ 077 Pravi, da ™<Mog maršala Tita »co
Ta rrreK?n,e,> na škodo tržaške.
^ 71	d°*
iijoj "ur°VTte pogodbe z Jta-
*Wc s -em ^argumentom*? ^le;aTinarjenia>> ie treba 'Dust-t- ‘‘ ie vidali moral 0 tbJr f?°^e Polnoletno geslo WwR° . infame», ker je dofc(j2 ^ersala Tita najboljši t» Vidn^; evetniškem značaju !°g 5C1 3^Ve izmišljotine. Pred-ta 2 hkrati dokaz, da i^ieu ,.a nt3cakršno «mešetar-/e 2a poskus s <ta l:Uaosi<roiie. da se mi
% dciJr . uveljavljenja ti-'telijo l-- krovne pogodbe z 'r‘r^lJudevajo STO. Mi ne 0 iezo če ~ rta Vidalije-talijo ,.«,K ^rovrui pogodba z 0 toloriuU3e točno in nespor. novnnii> da je tudi za ime-^arriostnpUVernerta °čl strani Ihtfano. V sveta potreben v A^bsluvije in Italije. Etoiioo . tega jugoslovanski ^°čb	Predstavlja kršitve
!i°' (‘'nmi°Lne pogodbe z Ita-•ledilo	striktno spoštuje
8e e ,m daha te pogodbe. 3ltano,	V	idoli	ju	ni	ne-
nilc iunZ,Sfi°razumen prista-
Estrebift^w,je in Italije ni 8 2(1 imenovanje gu-
iak!npak se n3Un prl~ ‘l?r)cv0 le’-’a tudi za guver-
i t *°ita &*n°Panje Začasne-
k!Ž v 0»	razpisati	vo-
ta t^V(Jda ino skupščino.
J*	torej	Vidali	za-
silo uprau preti
, & in n Vh mod Junačila-
■ do n sploh nt mogoče
J° ‘n	med Jugosla
3o' če brez tege
del h Tit*c ni mogoče 1-1 ntiro. Veljavljenja t ste ga r , »e tir?* Pogodbe z Italijo,
toL%ii„STO? 0eit"° 9re ?» *>ie » to STO, Jci nima
^ Popoi? 2 določbami mi-rp gmbe, odnosno za tak -*®» Oa
rwJ<i W V utore aovjeisica 3°mti '•Močenem trenutku to? priPT6?alii' če bi slednja
n s1 blok 3ena zapustiti za-
more Sovjetska
}} l/	jv,
ostati nevtralna Jtali J"« rned ZDA in SZ. ;,l'° <74!,jmi razumemo nje. t**, da	— ne mora
se spoštovala ti->.-ki\m:rovne pogodbe z
tali
a0ij' ta5eTi Jafltefaj° pristanek
5?	71(1 “sta-
dcj> »taistatf	’ em 7'M7!J r'a
t^’viuh! ? mz STO• fci ij, .u Ph*tQ)!, ^^Oime pogodbe, trajno vrednost
80lroth.l<laliievi ".argu.
k°nkr'ln*ki r.rJ,emafl0ffija- Jn' ta ‘taaciin 00 vsebuje le
5j>i si f°Je trajno vred-sPor„”? mor^0« in razvoja H ^neoo 0 omisliti brez ie rl^°Sednih s°delovanja o-
54?w’»«
^io 30 o >» Pogodbe pa ^tatirv L'eIiauo m predlogu vso Stw® a e ‘ Jugoslovanski i>rlmcnja Hudske 1 to izrecn !tl,e čel, itd., <*e PrCe^ 2aflta:u *C J ta p ^?9 nanaša ►-V^Klr . ' statuta STO, ». in o imenovanju gu-
li
J°sta,??u ie, j iug°slovanskem. l*dbe len v dJe ^ Predlog ‘‘ta, k*- j ^ ,lu rnirovne po-V^O, ')c;<i® *<? Ustvari ta-yH*tl?*nja l ,bo Predmet
Ttal"*	imPe-
■•S .2“ S..“ l'i'
V« n“iU771om	Pripisati
b^ .^rni k?u neao9{a>ju S i** Od ;o?fcor je osem iN » ‘'"o soglasja y*> ?r°di , neposredno
j/0 skrlvdnj3Udstve. ki ^ otj . taitjion da 40 na m * »?! ':*lesd?T‘h teženj ta>n Robnim ‘iof nasprot. nfZm£?nim ntne-
fzroic ’il‘ zatrjujejo S Z y amerUv Pct°sti iz-^ 4>‘ra^ W«fcl. ki j. to „ °t-jttst.„ * to na.
^ S^e°'
■3 “fce zueze bi .1 Priš; 3 ' *> bi tned
'i’	dou£nta- k}er
Cft £o “ Podroi/^^« Odrio-Zn tia naj b; '•j*1- Ve* ostalo:''1 nelepi Ie Poredil
!lmem ‘ ° kakšnem *il - ®odelobanja
»»>r- *lin mJib 'Plow nju oblast.
Z&toklg*** »elU" m»7
SJSSSE&'.-^
Vfe « obodov ?nie toin-
le g*71 ^sten 4 ^.t^ta slučaj-Vam? 'taljv	ali one
anja , nprtLi"fc? imeno-
Otaonem zadc-
aa koristi tržaškega prebivalstva in obeh sosednih držav* ne smeta rešiti — ob upoštevanju teženj tukajšnjega prebivalstva — obe zainteresirani državi (tudi ne, če ga nameravata rešiti v bistvu tako, kot določa mirovna pogodba), ampak morata — po mnenju kominformi, stov — pristati le na tako rešitev, ki jo more Moskva vsak čas onemogočiti s svojim vetom.
Jugoslovanski predlog odpira možnost rešitve tržaškega vprašanja v duhu mirovne pogodbe z Italijo, ob sporazumnem reševanju vseh vprašanj, ki še obstajajo in ki se bodo tudi v bodoče pojavila v odnošajih med obema državama, hkrati Pa niti ne nasprotuje sporazumu med velesilami, ampak ga le dopolnjuje in krepi s sporazumom med zainteresiranima državama.
A prav tega Vidali noče. On zahteva <!?), naj pri uveljavljanju mirovne pogodbe z Italijo, Jugoslavija in Italija ne sodelujeta, ampak naj sodeluje izključno Sovjetska zveza in o-stale velesile, če pristanejo na njene zahteve.
In v tem tiči glavni vzrok Vidalijivega napada na jugoslovanski predlog. Vse ostalo je postransko, nevažno in izrazito demagoškega značaja. Važno je, da med Jugoslavijo in Italijo ne pride do sporazuma, ker je — tudi po Togliattijevih izjavah — Jugoslavija edina de-žela na svetu, s katero se more Italija zaplesti v vojno! Nobenega sporazuma z Jugoslavi. jo: to je geslo Vidalijevih kom-infermistov in vseh italijanskih iredentistov in šovinistov. In tudi če bi, v absurdni hipotezi, Jugoslavija pristala na diktat iz Moskve, bi Vidali še ved-nO pozival tržaško prebivalstvo, naj se upre in naj zahteva... polno luno.
V kominformističnem «pozi. vud pa najdemo še en dokaz za znano dejstvo, da se Vidali jev iredentizem prav nič ne razlikuje od De Gasparijevega. Na t>s!:cvni konferenci v Lizboni je namreč De Gasperi glede jugoslovanskega pnedloga dejal med drugim:
«Ta načrt še dolgo ne pospešuje mirne rešitve vprašanj med obema narodoma, temveč bi pripeljal do viška notranje razprtije med obema narodnostnima skupinama in do stalne politične borbe, ki bj izvirala iz teh razprtij. Kot posledica tega bi postali ostrejši in stalni tudi spori med obema sosednima deželama».
Vidali pa De Gasperijevo prerokovanje ponavlja s sledečimi besedami:
«Psevdo Tržaško ozemlje, ki bi nastalo na podlagi teh predlogov bi bilo žrtvovano področ-je, na katerem bi se odražali v poostreni obliki notranji kontrasti med rimsko jn beograjsko vlado...».
Ta istovetnost demokrisljan-sko-komtnformovskega stališča do rešitve tržaškega vprašanja seveda ni slučajna, temveč izvira iz demokrisljanskoJcomin. formovskega skupnega cilja, ki }6: priključitev STO k Italiji.
Kaj naj, končno, rečemo k Vtdalljevemu eogorčenju* nad jugoslovanskim predlogom, ki baje krši določbe mirovne pogodbe z Italijo, ko ni on sam niti enkrat povzdignil svojega glasu (recimo, v občinskem svetu) proti kroničnemu kršenju njenih določb tako od strani ZVU, kakor od strani iredentističnega občinskega sveta, njegovih odbornikov, gospoda Župana Bartolija in gospoda Kprefektap Palutana?
A še zaradi nečesa je Vidali v skrbeh. Kaj bi bilo z njegovo «boljšo rešitvijo», kaj z njegovim varanjem predvsem slovenskih kominformističnih in majavih pristašev, ko bi s pristankom Italije na jugoslovanski predlog bilo enkrat za vselej konec šovinističnega monopola, ki ga on izkorišča za račun moskovske politike, in kamor bi se rad vrnit tudi on sam s svojo protijugoslovansko propagando?
Vsega tega bi bilo konec. Obračun, ki bi ga moral Vidali položiti pred tržaškim prebi. valstVom, bi bil tako katastrofalen, da bi ga njegov pritisk odnesel nazaj v daljno deželo, o d koder je prišel na nesrečo tržaškega delovnega ljudstva.
Oelo sveta za skrbništvo
NEW yORK, 27. — Na prvi seji skrbstvenega sveta OZN, ki je bila v novih prostorih v New Yorku, je sovjetski dele-Rat Soldatov zahteval, naj se Prepustijo k delu delegati pekinške vlade in naj se odstranijo delegati kuomintanške vlade. Skrbstveni svet pa je sprejel ameriško resolucijo, naj se vprašanje kitajskega predstavništva odloži na nedoločen čas.
Nato je skrbstveni svet odobril svoj dnevni red, ki vsebuje 21 točk in ki jih bodo morali proučiti v enem mesecu. Delo se bo nadaljevalo jutri.
USODA FRANCOSKE VLADE vezana na odobritev finančnih zakonov
V včerajšnjem celodnevnem razpravljanju v narodni skupščini je predsednik vlade Edgar Faure do polnoči postavil dvajsetkrat vprašanje zaupnice, o kateri bodo začeli glasovati v četrtek opolnoči * Velik odpor proti povišanju davkov - Tretjina vseli izdatkov je določena za oborožitev in za vojno v indokini
PARIZ, 27. — Za Faurjevo vlado se je danes začela ena najresnejših preizkušenj njenega šesttedenskega življenja. V narodni skupščini se je namreč začela razprava o finančnem zakonu. To vprašanje je povzročilo padec večine petnajstih prejšnjih vlad po vojni. Finančni zakon je nekol.ko spremenjen od onega, ki je 7. januarja povzročil padec Pleve-nove vlade. Ta vlada je dobila nezaupnico, ko je zahtevala med drugim desetodstotno zvišanje davkov, Faure pa zahteva sedaj celo 15-odstotno zvišanje. Tretjina celotnih izdatkov 3.6D0 milijard frankov je določena za oboroževanje in za vojno v Indokini.
Faure je večkrat poudaril, da bo vezal obstoj vlade na odobritev proračuna, ki naj bi bil izenačen. Zato hoče doseči čim hitrejšo odobritev svojega finančnega načrta. Radikali in neodvisni, ki so v njegovi koalicijski vladi, se jezijo, ker je Faure včeraj dosegel odobritev premične lestvice, ki bo po njihovem mnenju povzročila inflacijo. Desničarske stranke pa zahtevajo tudi večje varčevanje glede nekaterih podržavljenih industrij ter pozivajo Fau-reja, naj razpiše posojila, namesto da bi zvišal davke. Faure. ki je finančni izvedenec, pa trdi, da so civilni izdatki dokaj nižji od predvojnih in da ne more računati na negotove dohodke iz posojil v trenutku, kc javnost nima več zaupanja v frank, ki izgublja na vrednosti.
Popoldne je Faure postavil vprašanje zaupnice glede več členov finančnega načrta, zlasti glede členov, ki predvidevajo novo varčevanje pri železnicah in pri socialnem zavarovanju. Prav tako je postavil vprašanje zaupnice o najvažnejšem členu, ki določa 15-odstotno zvišanje vseh davkov. Kakor je znano, je prav zaradi členov, ki določajo varčevanje pri železnicah in socialnem skrbstvu, bila Plevenova vlada 7. januarja poražena. Sedaj pa se tem členom pridružuje še vprašanje 15-odstotnega zvišanja davkov Vsega skupaj je Faure na popoldanski seji postavil šestkrat vprašanje zaupnice.
Med popoldansko razpravo je minister za proračun poslanec Denais predlagal, naj se uvede »izredni davek* za stroške oborožitev in vojne v Indokini. Faure je odgovoril, da so vsi novi davki določeni za vojaške izdatke. Kljub temu pa vse to ne bo zadostovalo. Ce ne bodo sedanji krediti zvišani, bo treba omejiti proizvodnjo za oborožitev Minister za proračun
Courant je na vprašanje poslanca Dupcnta izjavil, da'je sedaj v Indokini 202.000 mož in zaradi tega so se izdatki tudi zvišali. Socialist Pineau, ki je predsedoval parlamentarni komisiji, ki se je pred kratkim vrnila iz Indckinc, je izjavil, da 50 milijard frankov ne bo zadostovalo, in je predlagal 100 milijard.
Medtem se je sestala komisija za zunanje zadeve. Socialist Verdier je poročal o položaju v Tuniziji. Po informacijah se zdi, da je Verdier govoril o dogodkih od 15. decembra in poudaril težave, kj onemogočajo, da bi prišli do jasnih zaključkov zaradi nasprotujočih si vesti. Dalje je poudaril, da je treba doseči predvsem pomirj en.je, zato da še lahko obnovijo pogajanja. Komisija se bc ponovno sestala prihodnji teden, ko bo poročal zunanji minister Schuman o lizbonski in londonski konferenci ter o tuniškem vprašanju.
Med razpravo je moral Faure odgovarjati na številne napade. Zelo roocan je odpor proti povišanju davkov, ki jih predvideva vkdni načrt; to pa ne samo med pegolisti. in kom-informisti. prač pa tudi med radikali Socialisti se odločno upirajo znižanju investicij. Skupščina je a 402 glasovoma proti 107 zavrnila koininfcrmi-stično resolucijo, ki zahteva zavrnitev vseh onih določb, ki predvidevajo nove davke sli povišanje sedanjih davkov.
Usoda vlade je še negotova. Faure je včeraj izjavil, da bo odstopil, če ne bodo glavne določbe finančnega zakona odobrene do petka, t. j. do konca meseca.
Se pred polnočjo je Faure postavil vprašanje zaupnice glede 19 členov in končno glede celotnega finančnega načrta. Glasovanje o zaupnici &e bo začelo v četrt ek opolnoči
Jutri pa bo morala skupščina izglasovati tretjo dvanajstir*ko začasnega proračuna, da krije
potrebe državne uprave v Pričakovanju dokončne odobritve proračuna, ki bi se znala zavleči v primeru nove vladne krize.
Zilllacus zopet sprejet
v laburistično stranko
LONDON, 27. — Na današnji seji izvršilnega odbora laburistične stranke so sklenili, da zorpet sprejmejo v stranko bivšega poslanca Zilliacusa, ki je bil izključen leta 1949 zaradi spora med njim in voditelji stranke glede zunanje politike.
RIO DE JANEIRO, 27. — Zaradi velikih nalivov se je na železniško postajo v Teresopo-lis. 70 km od Rio de Janeiro, vsul plaz zemlje več kot treh milijonov kubičnih metrov. Dve osebi sta bili ubiti, ena pa ranjena. Na železniškem tiru je deset metrov zemlje.
V .RIMU PRIČAKUJEJO
DE GASPERIJEV POVRATEK
Italijanske reakcije na lizbonske izjave predsednika rimske vlade so še negotove in bolj ali manj neorientirane • Pritožbe zaradi »zanemarjanja Italije" • Kakšne »razumne predloge" sta dala De Gasperiju Acheson in Eden?
(Od našega dopisnika)
RIM, 27. — Politično življenje je v pričakovanju De Gasparijevega povratka v Rim v prečejšnjem zatišju; mir motijo le nekateri listi, ki so se zopet lotili tržaškega vprašanja. Vendar je to pisanje še dokaj megleno in očitno brez jasne orientacije, kot je sploh značilno, da so De Gasperijeve lizbonske izjave našle ne le javno mnenje, temveč tudi uradne kroge in tisk precej nepripravljene. Potrebna je bila ponovna omemba Trsta v kratki De Gasperijevi včerajšnji izjavi. da je z Edenom «certamen-te» govoril o Trstu, da se je italijanski tisk razmajal, in še vedn0 številni listi zadeve ne komentirajo, niti ji nekateri še ne dajejo posebne važnosti, medtem ko se drugi, bližji »prvemu virus — kot rimski «Messaggeros, ki rad zahaja Po inspiracijo v kroge okoli predsedstva vlade — trudijo, da bi zadevo čim bolj napihnili.
V rimskih političnih krogih je čutiti pomanjkanje jasnega
PRED H0V0 ZRHODHO INICIHTIVO za sklenitev pogodbe z Rvstrilo?
V Londonu zatrjujejo, da bodo zahodne velesile danes pozvale ZSSR, naj pristane na sklenitev avstrijske pogodbe - Acheson bo v petek govoril po radiu • Oliver Franks ne sprejema mesta glavnega tajnika NATO
Laburisti za sodelovanje Anglije v evropski vojski
LONDON, 27. — V dobro obveščenih krogih pričakujejo, da bedo Francija, ZDa in Anglija jutri popoldne objavile skupno poročilo, ki bo naznanilo, da je bila ZSSR vnovič povabljena, naj sklene mirovno pogodbo z Avstrijo. Ce bi Sovjetska zveza postavila nove pretveze. d!a se izmakne sklenitvi pogodbe, zahodne velesile ne bi — kot me. nijo v iriih krogih — posegle Po sklenitvj ločene pogodbe, temveč bi predložile vprašanje OZN.
Vendar se zdi, d’a načrt »skrajšane* pogodbe še ni c. puščen. V pariških uradnih krogih trdijo, da bi bil ta načrt' sestavljen tako, da bj olajšal sovjetski pristanek na rrirno ureditev odnosov z dunajsko vlado. Sovjetska vlada bi naj v tem primeru izbirala, med starim besedilom, ki so ga izdelali namestniki, in med »skrajšanim* tekstom, ki bi vseboval saino osem členov (načrt pogodbe z Avstrijo ima 59 čle.
nov) in p e bi vseboval onih določil, ki nalagajo Avstriji bremena in nadzorstva.
V znaku novih priprav za u-reditsv avstrijskega vprašanja je tud; vest, ki prihaja iz diplomatskih krogov v Bonnu. Po teh vesteh sc zahodne vele. sile odklonile avstrijsko zahtevo, da bi a' Zahodna Nemčija imenovati poluradno diplc. matskq zastopstvo na Dunaju. Pri tem to zahedne velesile pojasnile avstrijski vladi, da bi se ZSSR gotovo uprla temu imeno. vanju, ker ne priznava zahod-nenemške vlade.
Medtem je Acheson ki se je te dni v Lizboni razgovarjal s Schumanom in Edencm tudi r. Avstriji, prispel v ZDA. Na letališču ga je osebno pričakal predsednik Truman in poudaril v svojetn pozdravu, da je imela liabenska konferenca NATO večji uspeh kot vse dosedanje, in da je bilo \ zadnjih dneh uresničeno vse ono. kar so pri. pravljali zadnja leta. Acheson
ŠIROK	RAZMAH NABIRALNE AKCIJE ZA					TOLMINSKO		
Cosi	todars	k	kon	ifereni	na i	i M	nsk	vi
ie pi	esek«	0	ici, pi	nudarj	a „	Politika		ti
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Nabiralna akcija za prizadeto ljudstvo na Tolminskem je zavzela v vseh jugoslovanskih republikah še širši razmah. Po najnovejših poročilih so darovali:	Zveza
sindikatov Hrvatske en milijon din, Zveza študentov tehnične visoke šole v Beogradu 30.000 din, Združenje pravoslavnih duhovnikov Jugoslavije 150.000 din. glavni odbor Rdečega križa Srbije 100.000 din, odbor Rdečega križa v mestu Kovačiča v Vojvodini je do zdaj nabral 20 vagonov hrane. Posadka parnika «Neretva» je preko radia pozvala na tekmovanje za zbiranje prispevkov vse o-stale jugosloyanske posadke na ladjah.
Mednarodna gospodarska konferenca v Moskvi, ki bo po pisanju sovjetske moskovske «Pravde» in «Novoje Vremja* pobudnik »enakopravnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja*, je po mnenju nocojšnje »Politike* samo pesek v oči.
«Mi smo na svoji lastni koži občutili praktični pomen sovjetskih pojmov o enakopravnem sodelovanju* — poudarja »Politika*. «Ni nobenega razloga za mnenje, da Moskva želi spremeniti svoje oonose do tega vprašanja, ker bi to pomenilo, da se odreka svoje zunanje politične koncepcije in zapušča sistem izkoriščanja in polkolonialnih odnosov, ki jih je vsilila vzhodni Evropi in ki ga sedaj skuša vsiliti tudi drugim. Gospodarska konferenca v Moskvi ima v prvi vrsti tične cilje. Ona ima po zamisli organizatorjev za cilj, da prepriča nekatere, da se želi Moskva pogajati in da bi taka pogajanja prinesla koristi tistim, ki bi pristali na take pogodbe. Pri tem seveda zamolči, da je do sedaajega nezavidnega po^ ložaja na svetu, katerega naj bi sedaj popravila gospodarska konferenca v Moskvi, prišlo prav zaradi povojne prakse sovjetske vlade, ki 6e na žalost prav nič ne izpreminja*.
«Polltika» zaključuje, da bo gospodarska konferenca v Moskvi služila samo za izvajanje gotovih ciljev določene politike
sovjetske vlade.	12enevi podpisali pogodbo o
Na banketu, ki ga je danes I ustanovitvi evropskega centra priredila v Bonnu na čast ju-1 za nuklearno fiziko, h kateremu goslovanskih sindikalnih dele-1 je pristopilo 12 evropskih dr-gacij nemška sindikalna zveza, žav.
je podpredsednik zveze Georg Reuter poudaril, da se nemški sindikati zavedajo težkih zločinov, ki so jih nemški nacisti izvršili v Jugoslaviji med vojno in da bodo storili vse. da se odstrani prepad, ki je zaradi tega nastal med nemškim in jugoslovanskimi narod Iz inozemstva se je vrnila skupina jugoslovanskih znanstvenikov, voditeljev zavodov za nuklearno fiziko v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, ki je obiskala središča nuklearne fizike v Angliji, na Norveškem, na Švedskem, v Nemčiji in v Švici. Med svojim bivanjem v inozemstvu so jugoslovanski znanstveniki na konferenci v
Na konferenci zastopnikov jugoslovanske linijske plovne družbe in zastopnikov zvezne uprave za turizem, je bilo sklenjeno, da se poboljša pomorska zveza med Reko in Trstom. V ta namen bo v bodoče na tej progi namesto dosedanjih ladij, ki niso imele zadovoljive hitrosti, vozila ladja «Rab», ki bo v enem dnevu prevozila progo Reka - Trst.
Podpredsednik prezidija Ljudske skupščine FLRJ Moša Pi-jade. ki se že od leta 1911 bavi s slikarstvom, je sklenil, da kljub veliki zaposlenosti odpre slikarski atelje, v katerem bo priredil razstavo zbirke svojih del.
je odvrnil; «6*ioriIi smo. kar srno imeli v rvačrfti*.
Acheson se je takc-j po prihodu s;stal s Trumanom in mu poročal o londonskih in lizbon. skih. razgovorih. V petek bo imel Acheson po radiu govor ameriškemu ljudstvu. V ameriškem zunanjem ministrstvu pravijo, da bo «prikazal razvoj in napredek NATO in sedanjo stopnjo naporov ZDA za mir in varnest na svetu*. Na drugi stran, pa je Acheson pojasnil da njegovo ministrstvo »trenutno nima v načrtu nobene važne izjave o zunanji politiki*.
Na področju reorgaizacije NATO je treba omeniti, da je Sir Oliver Franks, ki mu je bi. io v Lizboni ponujeno mesto glavnega tajnika bodbčega stalnega sveta NATO s sedežem, v Parizu, odklonil imenovanje. Dodajajo, dla je Franks tudi prosil Edena. naj ga kmalu raz. r-ši dolžnosti veleposlanika Anglije v Washingtonu, ker bi se rad' vrnil k svojemu poklicu. Franks je univerzitetni profesor filozofije.
Zdi se, da tudj drugi kandi-dot, kanadski zunenji minister in predsednik atlantskega sveta. Lester Pearson, np bo mogel sprejeti te funkcije, ker je kanadska vlada mnenja, da ne more zapustiti svojega ministrskega mesta v njej. Zaradi tega je Pearscn danes zvečer zahteval. naj se čimDrei skliče svet namestnikov NATO, da razpravlja o položaju.
Najvažnejši današnji dogodek v »atlantskem* okviru pa je nedvomno sklep angleške laburistične stranke, da odobri u-stanovitev evropske vojske na osnovi pogoiev, ki jih je postavila francoska narodna skupščina in da pošlje maia v Pariz svojo delegacijo, ki bo razpravljala s francoskimi socialističnim voditelji o nemški oborožitvi. Delegacijo bo vodil nekdanji finančni minister Hugh Dal ten, sestavljali pa jo bodo poslanci Mark Hewitson, Barbara Castle in VVilfred Burke ter glavni ta mik laburisti-stične stranke Morgan Philips. Laburisti so naklonjeni tudi sodelovanju dela angleških vojaških sil — verjetno okupacijske vojdke v Nemčiji — v evropski vojski.
Ti sklepi izvršnega odbora laburistične stranke pomenijo — kot zatrjujejo v Londonu —
Skozi sito in rešeto
CLN in • plebiscit?
Istrski CLN. ki je po objavi poročila delegacije OF o obisku pri maršalu Titu. doslej molčal, je dvignil svoj glas včeraj o De Gasperijevih izjavah glede jugoslovanskega predloga za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi določil, mirovne pogodbe. Ne vemo sicer, zakaj je bilo tudi CLN potrebno pristaviti svoj lonček prčkuhane protijugoslovanske propagande tudi ob tej priliki. Saj ni nihče dvomil, da se CLN strinja z De Gasperi je. m m negativnim■ stal ščem glede ustanovitve STO kot ga določa mirovna pogodba. Ta izraz solidarnosti je namreč glavno, kar beremo v včerajšnji izjavi predstavnika CLN.
Vendar pi se zdi, da CLN v gotovem smislu De Gasperijeve izjave celd doprlnjuje. V včerajšnjem komentarju pravi CLN predstavnik na koncu, da u Pa, da bo »tržaško vprašanje in vprašanje conc B reše-
no čim prej na podlagi svobodnega izraza ljudske volje*.
Najbrž je mišljen plebiscit. Upoštevajoč dejstvo, da CLN sestavljajo predstavniki demo-kristjanov, liberalce:', republikancev in socialistov sdella Venezia Gtulias, ni izključeno, da se misel o plebiscitu ne vrti tudi v glavi demokristjan-skega voditelja v Rimu. Le da je v Lizboni še ni hotel izreči?
Se eno pojasnilo bi radi...
uUrednikin, ki so napisali V «Demokraciji» članek, na katerega je tov. Babič odgovoril s člankom «Zaslepljenost», so 22. t. m. odgovorili z jamranjem, da nimajo na razpolago dnevnika in da ne morejo biti obširnejši. Res, bili so zelo kratki in napisali vsega 65 vrstic, v katerih pa ne odgovarjajo na niti eno Babičevo trditev. Izjema je le njihovo pojasnilo, da ne smatrajo, da pod pojem ekspozitura ne pri-
števajo Slovenskega zarodnega gledališča. Studijske knjižnice in druge prosvetne ustanove.
Nadvse smo jim hvaležni za to pojasnilo, ki pa dejansko ni zgolj pojasnilo, temveč umik od njihovih zahtev. Naj si le natančno preberejo tisto, kar že več mesecev pisarijo na tretji strani svojega lista, pa bodo videli, da niso samo «u-štrelili kozla*, temveč da so se pregrešili tudi preti eni izmed božjih zapovedi.
No, — če je tako kot so povedali, potem prosimo, naj bi nam prihodnjič — Pa čeprav na piker način — pojasnili, zakaj so odklonili sodelovanje, o čemer bomo v obširnejšem članku objavili dokaze.
Glede podpisovanja člankov pa naj nam bo dovoljeno izreči naše občudovanje vsem tistim, ki se vendarle v »D* včasih po /pišejo. Za njenega odgovornega urednika pa moramo ugotoviti, da je potemtakem pravi heroj!
nov uspeh Bevanovega levega krila v stranki in nadaljnjo cr slabitev Morrisonove struje, in odražajo obenem strah pred dejansko nemško oborožitvijo, ki se vse bolj širi v Angliji. To izraža tudi resolucija, ki jo je izglasoval zunanjepolitični odbor laburistične stranke in ki nasprotuje «vsukršni nemški nacionalni vojski*.
Laburistični sklepi so našli prvi odmev na današnji tiskovni konfererci v francoskem zunanjem ministrstvu, kjer je predstavnik ministrstva dejal 0 evropski vojski, da bo treba »še enkrat premisliti mnogo stvari in še enkrat pregledati številna vprašanja*, jn potem omenil laburistične stike s francoskimi socialisti v zvezi z evropsko vojsko.
V Bonnu pa je zahodnonem-ški državni podtajnik za zunanje zadeve prof. VValter Hall-stein dejal, da po njegovem mnenju nj potrebna nova ministrska konferenca za izpopolnitev pogodbe o evropski vojski. Dodal je, da. je včerajšnji sporazum o nemškem finančnem prispevku k skupni o-brambi »odstranil največjo ovi-ro za rešitev tega vprašanja*. Izjavil je tudi, da bo po njegovem mnenju odbor izvedencev, ki zajeda y Parizu, do konca marca pripravil pogodbo za podpis. Vendar je ne bo mogoče podpisati, dokler ne bodo sklenjeni pogodbeni sporazumi, ki bodo urejevali bodoče odnose med Nemčijo in zahodnimi zavezniki, zvezna vlada, je dejal Hallstein, bi želela, da bi parlament ratificiral te sporazume še pred parlamentarnimi počitnicami, ki se bodo začele 1. avgusta. Povedal je tudi. da namerava Adenauerieva vlada povabiti komisijo OZN za nemške volitve, naj pride d. marca v Bonn.
Ameriški visoki komisar v Nemčiji, general MacCloy, pravi v svojem rednem trimesečnem poročilu ameriškemu zunanjemu ministrstvu, da pomeni razvoj neonacizma v Nemčiji »potencialno nevarnost* in da se utegne neonacistično gibanje še širiti. Vendar je do-dal, da zaenkrat neonacizem zahodnonemške zveaie republike še ne ograža neposredno.
Podatki o volitvah
v Indiji
NOVI DELHI, 27. — Na podlagi zadnjih podatkov o volitvah v Indiji je položaj posameznih strank glede 485 sedežev od skupnih 489 sledeči:
kongresna stranka 360, neodvisni 35. komunisti in z njimi povezani 27, socialisti 12, Jan Sangh (skrajna desnica) 3. Ma-haisaba Hindu (skrajna desnica) 4, razni 4.
Nehrujeva kongresna stranka bo torej razpolagala z veliko večino, tako da bo prihodnjih pet let lahko nadaljevala svojo politiko. Vendar pa bo to pot prvikrat v indijskem parlamentu tudi znatna opozicija. Do sedaj je bil namreč parlament sestavljen izključno iz članov kongresne stranke in iz »neodvisnih strokovnjakov*.
General Pangalos umri
ATENE, 27. — General Pangalos, ki je bil diktator v Grčiji v letih 1925—26, je danes umrl v starosti 76 Oet. Pangalos je imel znatno vlogo pri obnovitvi grške vojske po porazu v Mali Aziji leta 1922. Bil je dvakrat zaprt leta 1932 pod obtožbo korupcije, nato so ga konfi-nirali na otok Krf. ker je pripravljal zaroto, da pride zopet na oblast. Po vojni so ga internirali kot kolaboracionista med vojno.
pogleda na položaj in na vzroke, ki so napotili De Gasperi-ja k diplomatski nekorektnosti polemiziranja s predlogom, ki še ni bil objavljen in ki ga tudi on sam ni podrobneje pojasnil Prav tako še n,i v Rimu nrav jasno, kaj je konkretno svetovalo De Gasperiju. da se le lotil vprašanja odnosov med Jugoslavijo in NATO in da je že formuliral Odgovor na vprašanje, o katerem je sam priznal. da ne obstaja to je na vprašanje hipotetično jugoslovanske želje, da se pridruži atlantskemu paktu.
De Gasperi je, kot znano, od-govoril na to vprašanje — katerega brezpredmetnost je sam priznal z zatrdilom, da Beograd kaj takega ni zahteval, odgovoril s posta vi j en jem nekaterih pogojev. V Rimu čutijo, da je predsednik vlade to storil samo zato. da bi poudaril obstoj nekakih italijanskih zahtev do Jugoslavije v obliki »nerešenih vprašanj med obema deželama* (pri čemer se v Rimu le pre-rado pozablja, da so ta nerešena vprašanja v prvi vrsti v reparacijah. ki jih je Italija dolžna plačati, pa jih še ni plača-'a, in v italijanskih zahtevah Po krajih, ki jih je z mirovno »godbo izgubila, in da je to-'ej njihova usoda odvisna samo od večje ali manjše preudarnosti rimske politike) in si s tem poskušal zagotoviti določene prednosti v situaciji, ki danes v Rimu še ni popolnoma '•atoa, o kateri pa sklepajo, da za Italijo ne more biti ugodna.
Mnogi sumijo, da utegne iti ta Trst in pri tem mislijo na vesti o ponovnih naporih za vklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo. Drugi spet ugota vi jato, da se je vojaški kredit Italije zmanjšal s pristopom Grči-'e in zlasti Turčije v atlantski pakt (kar kaže že vprašanje poveljstva!) pa tudi, kot nekateri menijo, z začetkom ameriške vojaške pomoči Jugoslaviji.
V tem smislu je zanimivo mnenje neapeljskega desničarskega lista »Giomale*, ki piše danes. da so se «zavezniki v Lizboni o Dna s ali z Italijo z malomarnostjo in z omalovaževanjem, ki bi bili morda upravičeni, če bi De Gasperi za trenutek pozabil na velika mednarodna vprašanja, postavil noge na tla in udaril s pestjo po mizi, da bi protestiral protj načinu, kako se razdeljuje ameriška vojaška pomoč*. In še: vCe ;e prostor, ki nam ga oporekajo v OZN in ki nam ga tako rekoč priznavajo v NATO, samo pretveza, da ostajamo pridni, potem so naša potovanja v Lizbono in v ostale prestolnice Evrope in Amerike stvar, ki jo opravliamo v čisto izgubo...*. Potem list, z zatrdilom, da «danes ni mogoče pozabiti Trsta*, pokaže, kje ga čevelj žuli.
Vtis, ki vlada v rimskih političnih krogih, se ne strinja docela s pisanjem neapeljskega liria; mnogi izražajo bojazen, da je De Gasperi res «pozabil na velika mednarodna vprašanja* in se spustil — ne prvič — — ponoven lov za luno, se pravi za Trstom. Nekaterim se zdi sumljivo, da to naenkrat utihnili vsi protesti zaradi podreditve grških in turških divizij neposredno admiralu Car-neyu, ne pa njegovemu poveljniku suhozemskih čet. italijanskemu generalu De Castiglioni-ju. Prav tako ugotavljajo, da s0 Francozi, pa tudi znali izvleči od ZDA
že drugič znižali njihov prispevek k atlantski obrambi, medtem ko z Italijo praktično ni nič novega.
Današnji «Messaggero», ki daje v zadnjih dnevih ton novi kampanji o Trstu, piše, da je De Gasperi prikazal Edenu «še prav posebej in z vseh gledišč vprašanje Trsta, ne da bi zmanjševal zakonitega pričakovanja, grenkega razočaranja in tudi upravičene nepotrpežljivo-sti italijanskega ljudstva*. Eden, dodaja list, je »pokazal, da razume resnost, da celo nevarnost vprašanja*, za katerega nujno rešitev — pravi «Mes-saggero* — ni mogoče pozabiti na tristransko izjavo, ki je «še vedno veljavna in živa v spominu Italijanov*.
Nekaj podobnega piše tudi milanski «Corriere deila Sera*, ki se tudi sprašuje, ali «)e mogoče verjeti, da bodo ZDA in Anglija prijateljsko, toda odločno svetovale Beogradu, naj o-puHi nekatere nespravljive zahteve*, in odgovarja, da je to »verjetno*, kot .ie «verjetno, da sta Acheson in Eden zaradi čim popolnejše in čim učinkovitejše organizacije sredozemske o-brambe svetovala De Gasperiju morebitne razumne predloge* («proposte ragionevoli*). Za nepazljivega čitatelja je poudarek na prvem delu stavka, za pazljivega pa mnogo bolj na drugem, bolj sramežljivo izraženem, saj je poleg tega očitno, da bi morali biti italijanski dopisniki v Lizboni bolje obveščeni o tem. kar je kdo povedat italijanski delegaciji, kot Pa o hipotetičnih diplomatskih korakih v tujih prestolnicah.
O naravi teh »razumnih predlogov* ni v Rimu mogoče izvedet; še ničesar, politični krogi oa sicer nekam neradi, priznavajo, da je nemogoče iti mimo dejstva, da je doslei znan en sam konkrettn predlog glede Trsta — to je tisti, s katerim je polemiziral v ponedeljek De Gasperi.
Italijanska delegacija bo. kot se zdi, ostala v Lizboni naidije. Vse ostale so že odpotovale do danes opoldne, medtem ko je De Gasperi še zaposlen z medsebojnim izkazovanjem vljudnosti s Salazarjem in predstavniki njegovega režima.
Na italijanskem političnem področju ni mnogo novega, razen nadaljevanja razgovorov med predstavnik, političnih strank v zvezi z bližnjimi administrativnimi volitvami, ki pa d-riej še niso razpisane. Verjetno čaka tud; Scetoa na De Gasperijev prihod. Zdi se torej, da se bo čez nekaj dni politično življenje spet razživelo in da bo postalo nekoliko bolj jes-no tudi ozadje najnovejše italijanske kampanje v zvezi 3 Trstom
A. P.
Začetek konference
o nemških dolgovih
LONDON, 27. — Jutri se bo v Londonu začela konferenca o nemških predvojnih in povojnih dolgovih. Trajala bo verjetno štiri do šest tednov.
Glede povojnih dolgov so se zavezniki izjavili, da so pripravljeni pristati na črtanje 60% teh dolgov, če se bo Za-, hodna Nemčija sporazumela s tudi Angleži, j svojimi predvojnimi upniki gle-_ _ ZDA znatno de obresti in amortizacije nji-večjo pomoč in da so Nemcem Ihovih kreditov.
SPOMENICA TRADE UNIONOV
angleškemu finančnemu ministru
Pričakuje se ostra debata o proračunu, ki bo predložen spodnji zbornici 11, marca
LONDON, 27. — Churchill je danes sklical svoje glavne sodelavce, da z njimi razpravlja o nekaterih nujnih vprašanjih notranje politike, zlasti pa o pripravi proračuna, ki bo predložen v spodnji zbornici II. marca. Zaradi resnega gospodarskega položaja v Angliji Se pričakuje zelo ostra razprava o tem proračunu. Med drugim so danes verjetoo govorili tudi o imenovanju lorda Wa-verleya za predsednika preiskovalne komisije o davčnem sistemu; to imenovanje bo verjetno naletalo na velik odpor opozicije. Verjetno so tudj govorili, ali naj bi objavili neka-ter p tajne dokumente o sklepih prejšnje vlade glede morebitne razširitve vojne na Koreji. Možno je tudi, da so na seji vlade govorili tudi o angleškem stališču glede evropske vojske v okviru rezultatov lizbonske konference. Do sedaj je bila Velika Britanija na .stališču »tesnega sodelovanja med angleškimi enotami in evropsko vojsko*, kakor je to izjavil Attlee. ko je bil še ministrski predsednik. Zdi se, da se bo to stališče sedaj spremenilo tudi zaradi tega, ker je laburistična stranka, ki je sedaj v opozicij, naklonjena ustanovitvi evropske vojsk«, in predlaga vključitev angleških vojakov v to vojsko.
Glavni »vet Trade Unionov se je danes sestal, da prouči tedanji položaj zlasti glede na j zadnje in bodoče ukrepe vla-
de, ki se nanašajo med drugim na ponovno znižanje kreditov za soc-alno skrbstvo, podpor proti draginji in na "druge u-krepe, ki bi imeli za posledico padec realne vrednosti mezd.
Glavni svet :e sklenil, da bo poslal finančnemu ministru Butlerju spomenico, v kateri se med drugim priporočajo sledeči ukrepi; povišanje do-hodn.nskega davka, kar bi dalo letno drugih 75 milijonov šterlingov. zv.šanje državnih podpor za osnovna živila (te podpore_ znašajo sedaj 410 milijonov šterlingov letno in konservativna vlada bi jo hotela popolnoma odpraviti), zn.ž oje davkov za delavce, ki imajo majhne dohodke, zvišanje dodatnega davka na dohodke, ki niso zasluženi z delem, zvišanje davka na dobiček, nov davek na kapital, ki se pridobi s špekulativnimi prodajami, davek na konjske dirke, ukinitev davka na predmete, ki so neobhod-no potrebni v go^odinjstvu, omejitev izplačevanja dividend. Glavni svet je prav tako obsodil sklep vlade, da ukine brezplačno zdravljenje zob in brezplačne zdravniške preglede.
Vladna komisija, ki ima nalogo ocenitj izdatke za izvedbo oborožitvenih programov, izjavlja v svojem poročilu, ki ga je danes objavila, da je prišlo do novih znatr. h zakasn tev pri izdelovanju orožja zaradi pomanjkanja materiala, zlasti pa jekla. Vzporedno pa so se tudi zvišale cene.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
28. februarja 1952
mrnm
Dares, Četrtek 2t. fefruarja
Koman, Sebidrag Sonce vzide ob 6.48, zatone op 17.49. Dolžina aneva 11.01. Luna vzide ob 7.52, zatone ob 22.01. Jutri, petek 29. februarja Prestopni dan
Zahtevamo šole!
Švicarski dnevnik „Die Tat" o žalostnih razmerah v italijanskem osnovnem šolstvu Od 7 in pol milijonov šoloobveznih otrok jih je samo 5 milijonov vpisanih v šolo
A.
	m	
		
s	o	p
Po podatkih, ki jih je objavil švicarski I dnevnik « Die Tat«. imamo v Italiji 7 in pol 1 milijona šol p. obveznih » troje ed šest do trinajst let. Od teh jih je samo pet milijonov vpisanih v šole, vsi ostali pa ne dobivajo nit j najosnovnejše izobrazbe v branju in pisanju.
Od pet milijonov otrok, ki obiskujejo šolo. jih deset fxk stotkov obiskuje pouk neredno, dvajset odstotkov otrok pa dovrši samo dva razreda osnovne šole.
Prepuščamo drugim, da sodi. jo po navedenih številkah, kako visoko kulturna je Italija z ((dvatisočletno kulturov. To ni naš namen!
Pač pa s lahko s temi številkami ustvarimo jasno sliko nečesa. drugega.
V Ital; : 20. stoletja, obiskuje tjudško šolo sarmo dve tretji ni ščioobrezrUh otrok, ostala tretjina sploh ne ve, kaj se pra-J>i obiskovati šclo in pridobiti si osnovno znanje, ki je vsakemu človeku v sedanjih časih potrebno. Za tako stanje ni nobenega opravičila; pač pa ga samo lahko grajamo in obenem ugotavljamo, da pada. vsa teža krivde na sedanje šolske oblasti in va samega demokristjanske-ga prvaka Gcnello, ki vodj prc. svetni) ministrstvo.
Nas Slovence p Italiji toliko ne vznemirja šolska nemarnost no, italijanskih šolah pač pa nas vznemirja, dejstvo, da z isto neodgovornostjo italijanske šolske oblasti ravnajo s slovenskimi šolami in jih zapirajo.
Ko so zavezniške čete prišle preko Italije v Trst, je neki visoki angleški častnik dejal, da je imel cpramiti s šolam-i v Italiji, vendar pa da ni nikjer na. letel na tako vztrajnost kot pri tržaških in gcriških Slovencih, ki hočejo imeti, slovensko šolo Za vsako ceno, pa naj bo število otrok še tako majhno.
Navajamo ta zgled, da doka-žemo, da se Šimenci od ostalih državljanov italijanske narodnosti razlikujemo v pogledu slovenske šole in da morajo italijanske šolske oblasti r rav to razliko upoštevati.
Zelo radi verjamemo, da bi ukinitev šole marsikje v Italiji pozdraičli, ker bi lahko starši svoje otrcke «koristneje uporabili». Toda Krmin in Gorica nista več tista Italija, kjer bi bile ukinitve šol zaželene. V Krminu in v Gorici veje slovenski veter in kjerkoli je čuti njegovo pesem, tamkaj mora biti tudi slovenska -šola.
Slovenska šola je del našega narodnega življenja, je del nas samih. Dokler 'mamo slo-vensko šclo. smo Slovenci; ko nje nimamo, prenehamo biti narod.	I
Zato nam vrnite slovensko šolo, ker hočemo kot narod živeti in ker se nočema prištevati k tisti tretjini, ki ne obiskuje ljudske šole!
Jutri zadnji dan
za prijavo dohodkov
Opozarjamo vse trgovce na droDno, lastnike javnih obratov, potujoče trgovce itd., da zapade jutri 29. t. m. ob 12. uri zadnji rok za prijavo dohodkov.
Prijave je spisati na posebnih obrazcih, ki jih interesenti lahko dvignejo na Registrskem uradu. V prijavi je navesti vse kosmate dohodke, ki so jih pri-Javniki imeli v letu 1951.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Ureditev vprašanj občinskih uslužbencev
Razširitev pobiranja smeti. Odobritev izdatka za oblačila sirotam. Proučevanje načrta za ojačenje razsvetljave v Ul. Brigata Casale in Paolo Uiacono
GORICA. 27. — V beli dvora, ni županstva se bo nocoj sestal občinski upravni odi bor.	pod
predsedstvom župana dr. Ber-nardisa bodo odborniki razpravljali o ureditVj nekaterih vprašanj v zvezi z občinskimi uslužbenci. Nadalje bodo dolo. čili občinski prispevek turistični ustanovi ter proučili načrt o ojačanju razsvetljave v Ul. Brigata Casale in Paolo Diaco-no, odobrili izdatek za oblačila sirotam, ki jih občina vzdržuje v zavodu «Oddone Lenassi«, po-| daljšali najemniško pogodbo
Zaradi Kozarca vina na prazen želodec
Toda sodišče ga je oprostilo z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja
da bi pravkar izvlekel glavo j Avtomobil v občinski kamion! ' c^ljen
sodne palače, razširili pobiranje smeti in preučili razne prošnje zg' prispevke.
“Agit-prel“ v Sovodnjah
SOVODNJE, 27. — Do nedav-na smo imeli v naši vas, vsaj glede cerkve precej blaženega miru. Vaščani so hodili k maši in nihče jim ni tedaj zabičeval, kaj in kako morajo delati.
S prihodom novega kaplana pa se je razmerje precej izprani enilo. Pred časom je vaščane razburila prepoved, da otroci ne smejo citati «Cicibana». Ni se še dobro polegla jeza zaradi takega kaplanovega ravnanja, že smo prisiljeni obsoditi drugo njegovo vmešavanje v čisto zasebno življenje prebivalstva. Otrokom je namreč kaplan ukazal, da moralo doma čitati samo sKatoliški gtasv in «Demokracijo*. ker je to potrebno za zve-
iz pepela, je danes prvi zasedel zatožno klop na kazenski sodniji 30-letni Viktor Prinčič iz Ul. Brigata Pavia 100. Sodili so ga, ker se ga je 19. decembra lani preveč napili.
Prinčič, ki je bil zaradi pijančevanja že večkrat obsojen, je danes s svojim zagovorom ganil sodnika in maloštevilno občinstvo, ki je prisostvovalo razpravi. Povedal je, da ga je tistega nesrečnega decembrskega dne nek prijatelj povabil na kozarec vina v neko gostilno v Ul. Duca d’Aosta, kjer sta oba skupaj popila pol jitra vina. Ko se je vračal domov, se mu je nenadoma, ker ni ves dan ničesar užil, zavrtelo v glavi in padel na pločnik. Pripomnil je nadalje, da je že več časa brezposeln in si le redkokdaj lahko privošči tečne hrane.
Pri padcu si je ranil glavo in zato šel na postajo Zelenega križa. Bolničarji so ga odpeljali v mestno bolnico, kjer so ugotovili, da je vinjen in ga zato prijavili sortnim oblastem.
.Sodnik dr. Luridiana ga je oprostil z utemeljitvijo, da ni zakrivil kaznivega dejanja.
Ker sta svoje dolgove poravnala z bančnimi nakazili brez denarnega kritja, sta prišla zor pet pred sodnika 36-letni Anton Chimera iz Ul. Carducci 23 in njegov prijatelj .23-1 etn; Emo Pettini iz Ul. Carducci 14. Skupno s Pettinijem je danes morala na zatožno klop tudi 45-letna trgovka Marija Sussi s Placute 25, ki ji je obtožnica očitala, da je izdala nekrito bančno naka -ilo za 60 tisoč lir. Pettini in Chimera sta skupVio izdala za 370 tisoč lir nekritih bančnih nakazil.
Obsodili so vsakega na 40.000 lir globe.
GORICA, 27. — Na križišču med Ul. Faiti, Ul. Vittorio Venelo in Kapucinsko ulico je trgovec Trentadue trčil s svojim Fiatom 1100 v občinski kamionček, vprav ko je ta hotel zaviti v Kapucinsko ulico.
Občinski kamionček je ostal pri nesreči skoraj nepoškodovan, medtem ko bo trgovčev avtomobil potreben temeljitejšega popravila. Pri trčenju je Trentadue ostal zdrav za krmilom. Občinski delavci, ki so se vozili na kamiončku, so se ob močnem sunku zadeli s hrbti ob stranico, na kateri so bili prislonjeni. Vsi so morali zaradi odrgnjenih hrbtov v bolnico. Ozdraveli bodo v petih dneh.
Z glavo ob Ha
GORICA, 27. — Danes zjutraj ob 5. uri so morali bolničarji Zelenega križa na pomoč 55-Ietni gospodinji Luciji Ledri iz Ul. Ascoli 25.
Ledrijeva je po prvem koraku, ki ga je napravila v spalnici, ko je vstala, padla na tla ta trčila z glavo. ob pod. Ker hi prišla dolgo k zavesti, so domači klicali na pomoč Zeleni križ, čigar rešilni avto jo je nemudoma odpeljal v mestno bolnico. O njenem stanju se zdravniki, ki sumijo, da si je _ pretresla možgane, še niso iz- f
Sovodenj-.; odklanjajo kaplanovo vmešavanje v zasebne družinske stvan in izrabljanje njegčvega poklica v politične namene. Ce imajo SDZ-jevči kakšne namene in ako skušajo v Sovcdnjah razširiti predajanje svojega jista, tedaj naj pridejo sami delati propagando, ni pa treba za to .uporabljati kaplana .
Tkanine po znižani ceni za vojne povratnike
GORICA, 27. — Zveza bojev, niikov in vejnih povratnikov s sedežem v UL Cadorna 23 sporoča vsem bivšim bojevnikom in vojnim povratnikom, ki sc člani katere koli priznane zveze. da bo v prihodjnih dneh razstavila na svojem sedežu begate jzbiro raznih tkanin
Koncept
pianiMa iVefaa
GORIC A, 27. — Danes bo v hotelu «Posta» nastopil dunajski pianist Hans Weber, ki je nedavno žel priznanje za svoje umetniško igranje v Trstu, A-stiju in Milana! Weber je-1 pripadnik nove generacije avstrijskih koneertistov jn je* kljub svoji mladosti 'Že žefe * odliččn pianist.
Modernizirati promet ne pa višati tarife!
Med zaslugami, ki si jih sedanja vlada šteje v svoje dobro je tudi ta, da je pravočasno obnovila vse italijansko železniško omrežje. Spričo dejstva, da se je pred kratkim vršil v Gordane sestanek med podjetniki, ki vzdržujejo av-tonmefottske proge, in ki so neposredni konkurenti železnice, ne bo odveč če se pomudimo pri vprašanju železniške obnove in sedanjega položaja v železniški upravi. To stanje ne more biti tako razveseljivo, če so morah pred kratkim z višati železniške tarife.
Italijanske državne železnice so bile zaradi mjne zelo poškodovane. Skoda se ceni na circa 800 milijard lir. Za časa mini tra Corbellinija je bilo železniško omrežje obnovljeno, en tisk je pel slavospeve obnovitvenemu naporu, ki je vzpostavil na železnici predvojno stanje.
Poglejmo če se je v resnici dcseglo predvojno stanje ali če smo še vedno na slabšem. Potem pa se bomo vprašali če se je splačalo obnoviti železniško omrežje v takem obsegu.
Kar zadeva dolžino italijanskih železnic in ostalih napra v, ki služijo železniškemu prometu, moramo ugotoviti, da imamo danes 846 km manj prog kakor pred vojno: da imamo 707 železniških mostov, 63 predorov, nnd tisoč zgradb in 122 skladišč manj v primeri z letom 1940. Poleg tega imamo v primeri s predvojnim stanjem 11 skladišč za avtomobile, 10 delavnic, 4 električne centrale, 2 električni podcentrali. 2 termični centrali. 8 postaj za zmanjšanje napetosti in 20 e-lektričnih knbin za razsvetljavo in pogonsko silo man} kakor pre.d vojno.
Več kakor pred vojno imamo le 38 dizlovih lokomotiv in 31 lokomotorjev. Tudi kar se tiče lokomotiv smo na slabšem kakor pred vojno. Razumljivo je, da se je zmanjšalo število lokomotiv na paro, ki jih je danes 50 odst. manj kakor pred 12 leti; ni pa razumljivo, da se je tudi število e-lektričnih lokomotiv zmanjšalo od 1939 za 112 enot. Tako se je zmanjšalo tudi število vagonov (31 950 ranonov manj kakor v letu 1939) kar pomeni, da se ie število vagonov zmanjšalo za eno četrtino. Ce se železniškega parka ni obno-oilo v predvojnem obsegu, je to najboljši doi-az za nerenta-bilnost železniškega prevoza. Tako je tudi s te strani razvidno, da se ni splačalo obnovit i železniškega omrežja niti v tistem obsegu, v katerem jo
bilo dejansko obnovljeno. Italijansko železniško omrežje je razmeroma staro in v glavnem iz dobe ko Italija ni razpolagala z dobrimi če tami. Z raz-lojem avtomobilskega prevozništva se je važnost železniškega prevoza še bolj zmanjšala, ker železnica ne more vzdržati konkurence z avtomobilom. Zaradi tega se je železniški Promet znatno skrčil. Tako smo imeli v poslovnem letu 1948-1949 63 milijard Ur deficita. Ta deficit se je v naslednjih letih postopno znižal, a v letu 1951-1952 dosega še vedno 44 milijard lir. Kljub vsem poskusom, da bi se dosegli večji dohodki (zvišanje železniških tarif, turistični vlaki, odpust železniškega o-sebja itd.), so italijanske železnice še vedno pasivne.
Iz vsega tega lahko potegnemo naslednje zaključke:
1. od konca vojne do dane., se je izdalo 528 milijard lir za obnovo železniškega omrežja. To je slabo porabljen denar, ker je bilo železniško omrežje obnovljeno na osnovni prometnih zahtev, ki so veljale pred 50 leti Ni se upošteval razvoj prometa po ce ti, in so se na ta način vzpostavile neekonomske proge;
2. obnova železniškega o-mrežja m dosegla predvojnega stanja;
3. prav ničesar se nj napravilo za moderniziranje italijanskega železniškega omrežja in
4. italijansko železniško o-mrež je je kronično pasivno; letni deficit se giblje okrog 50 milijard lir.
Izhod xz tega stanja ne more biti v zvišanju železniških tarif, ampak v moderniziranju železniškega prometa, tako da bo mogel bifj kos konkurenci avtomobilskega prometa.
rekli.
Puslne posledice?
GORICA, 27. — Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia 24-letpega kmeta Edvarda Zavadlava s Tržaške ceste 144. Zavadlav je imel številne rane na obrazu in krvaveča usta. Zdravniki so pri pregledu opazili, da si je pri nesreči izbil sprednji zob.
Zavadlav je šel z Vespo na obisk k svojemu prijatelju v Sovodnje in se ponesrečil na tamkajšnji glavni cesti. Kako. da se je vozilo pod njim nenadoma zasukalo in se ie kar na lepem znašel na tleh, si Zavadlav še sedaj ni na jasnem. Ozdravel bo v petindvajsetih dneh.
kino
VERDI. 17: «Tolpa treh država, D. Khofer.
VITTORIA. 17: »Tragičen čar«, M. Felix.
CENTRALE. 17:	»Tomahavka,
V. Heflin in Y. De Carlo. MODERNO. 17:	«Winchester
73a, J. Stewart.
NOVI FILMI
J
"T'//i£//rwi pa'*"
Slab film z dobro igralke Marijo Felix. Dejanje poteka nekje v Toskani med preprostim praznovernim ljudstvom, ki le še vse prepojeno s strahom neznanega in daljine. V to okolje pride ženska, ki )e morda po svoji zunanjosti prelepa za življenje, ki jo čaka, pc svoji notranjosti pa prezamotana ' in prezahtevna, da bi se mogla zadc. voljiti s tem, kar ima. Vse dogajanje se ie bolj zaplete, kt-odkrije oče zaklad, ki nosi s seboj neko pradavno prekletstvo. Razumljivo je, da se zgodba pe more končati drugače kot tragično.
Film po svojem bistvu morda ugaja, a ne more prepričati. Zgodba je že sama po sebi precej banalna, poleg tega pa se režija poslužuje vseh pripomoč-kčv, da bi dosegla čim več emc. cioruilnih učinkov. Pajčevine v zapuščeni grobnici, razpadajoč okostnjak, skrivne odprtine, bi morale zaustaviti dih občinstvu. Tudi pradedinjo, nekaka prero-^ komika rte manjka, da posvari sina pred prekletstvom, ki visi nad njegovo hišo.
'
IZ ISTRSKEGA OKROŽJA r
Pogled na večja kraj Humin v Zapadm Benečiji.
KRATKE TESTI Iz beneških vasi
Taj P1
ana
Pustna tekma v Sovodn jah
Sodnik s kravjim rogom ni priznal dveh golov, ker zanju ni našel opravi | šila v - knjigi. Moštvo iz Števerjana zamudilo, ker je odpovedala vprega
Zadnji dan pusta sta se srečali na nogometnem igrišču enajsterici iz Standreža in Sovodenj, da bi določili, kateri od obeh vasi pripada prvenstvo v pustnem nogometu. Na igrišču pa se je nabrala velika množica navijačev in radovednežev iz drugih vasi. za katere je predstavljala ta tekma nekaj zabavnega. Moštvo iz Standreža je imelo smolo in je prišlo na igrišče z nekaj zamude, ker jim je zadnji trenutek odpovedala vprega in so morali po traktor. Pripeljali pa so s seboj tudi «veliko godbo«, ki naj bi navduševala in spodbujala igralce.
Pred pričetkom tekme se je pripeljal na igrišče na predpotopnem kolesu glavni sodnik v spremstvu stranskih sodnikov,
Goi tujem Mamutu.
Tipična
ki so resno m preudarno izmerili igrišče, vrata in določene razdalje.
Končno pa so prišli na. igrišče tudi igrale;, Sovodenjci v plavih, ekipa iz Standreža pa v rumenih majicah. Kapetana obeh ekip sta si izmenjala šopke. Standrež je dal »ve-ržot«, Sovodenjci pa so vrnili bodičevje. Igra se Je pričela in vsi igralci sc, letali za žogo, toda marsikdo izmed njih je imel veliko smolo in večkrat udaril v prazno ali pa mu je žogo iz-podnesel sam sodnik. Sodnik je bil res čuden; oblečen v frak in z melono na glavi je držal v rokah kravji rog, v katerega je prepogosto trobil in ustavljal igro. Pa to bi še šlo, ko bi ne moral vedno po knjige, po katerih je brskal, da je določil vrsto kazni. Na sodnikov račun je bilo slišati zbadljivke iz občinstva, posebno še ko n. pripoznal dveh golov. Re. zultat je tel10 ostal neizpreme-njem in obe ekipi sta odšli z igrišča nepremagani. V korist Standreža je sodnik prisodil tudi enajstmetrovko, ki jo je Nino poslal dobesedno v nebesa.
Igra je bila v obeh polčasih šaljiva in vesela, kakor se pač spodobi za pustno srečanje, in občinstvo se je lahko pošteno nasmejalo.
Tekma, ki jo je priredilo -po rt no društvo Juventina pa je tudi drugače bita zanimiva, Od nabranih prostovoljnih prispevkov so 4000 Ur darovali za ponesrečence v Soški dolini.
Tudi za občino Tajpana je bilo določenih 2.581.164 lir za pogozdovanje posek. Vendar ugotavljamo, da je ta vsota vsekakor prenizka, kajti z dve-mi in pol milijoni lir se da le malo napraviti. Občini Tajpana in Brdo bi rabili veliko več, kajti zahteve po pogozdovanju so glede velikih kompleksov posek več kot upravičene. Pobočja hribov So danes gola in kmetje ne morejo niti več kositi, kajti tekom časa se je zemlja izrabila, tako da ne raste več niti trava.
Fojda
Iz Čenebole je prišla vest. da je snežno neurje povzročilo precej škode. Med drugim je sneg porušil dve hiši. Na srečo pa tudi v teh- krajih ni bilo smrtnih žrtev.
Cenebola je še vedno na pol odrezana od sveta. Sele pred nekaj dnevi so skozi sneg utrli gaz, bi veže vas s središčem okraja. Cesta pa še ni očiščena od snega, tako da so prebivalci težavnem položaju, posebno zaradi prevoza življenjskih in dmsih potrebščin.
Stara gora
Cesja ki. vodi v.! vas, je bila kontno 'Očiščena, in sieer s pomočjo sedaj že slavnega motornega pluga, ki ga poseduje tvrdka Petrucco. Vendar je pri tem treba ugotoviti, da so ceste čistili po nekam čudnih kriterijih, tako da so bile manj_ važne poti očiščene poprej, važne ceste, ki vežejo prometnejše centre pa so bile očiščene pozneje. Vprašanje je. kdo je vodil ta dela?
Tamor|an
V naši vasi bodo pričeli kmalu graditi zadružno mlekarno, ki je do sedaj zelo primanjkovala našim živinorejcem. Za dela je bilo določenih 1.381.368. Sistem dela bo tak kot je v navadi za delavce pri pogozdo-valnih centrih. Delavci bodo prejemali vsak dan 500 lir, poročeni pa bodo dobil še posebno nagrado 100 lir dnevno. Zdi se, da bo mlekarna pričela obratovati že v pozni jeseni tega leta-Vest o graditvi mlekarne so prebivalci sprejeli z velikim veseljem, posebno pa še oni, za katere se zdi, da bodo odpuščeni z dela pri gradnji hiš v Ka-nalutu. Tako si bodo ti ljudje lahko vsaj za nekaj časa zopet prebili skozi življenje.
Flajp;
an
Po tolikem času je cesta še vednp blokirana. Gorjanska občina je tudi v tem primeru pokazala nerazumevanje do ostalih dveh krajev ter ni do danes še ničesar storila, da bi cesto zopet odprli za promet. Dobro bi bilo na to dejstvo in še marsikaj drugega opozoriti komisarja in na ta način prisiliti občinsko .upravo, da bi se zanimala za probleme vseh krajev občine,
Čedad
Mestece je v zadnjem času zelo mrtvo in to zaradi tega, ker so zveze z vasmi v hribih še vedno izredno slabe. Vsak se namreč dvakrat premisli, preden se odloči za pot v Čedad. Promet se ne more niti v samem Čedadu normalno razvijati. kajti snega je po ulicah toliko, da se ljudje že pritožu-
jejo nad občinsko upravo, ki ne poskrbi, da bi kupi snega izginili.
In venadr ne bi kupi snega smeli biti problem za občinsko upravo, kajti prav po sredi mesteca teče Nadiža, v katero bi lahko odmetavali sneg. Tako pa so v neposredni bližini Hudičevega mosta še vedno kupi snega, ki ga delavci z vozovi odvažajo kdo ve kam, ko bi ga lahko kar z lopatami zmetali v Nadižo. Res značilen primer dobrega upravljanja.
Pustni ples
v Podgori
V prostorih prosvetnega društva v Podgori so priredili preteklo sobote pustni ples, ki so ga ponovili na pustni torek. O-kusno okrašena dvorana je privabila veliko število gostov na oba večera, tako da je bilo skoraj malo težko obračati se pri plesu. V kot.čku je sedel «vetik orkester« treh članov, ki je neumorno zabaval navzoče, drugi pa so se lahko v predsobi krepčali z dobrim požirkom.
. Dvorana je bila rdeče in ?nno okrašena, ob stenah pa so visele okusne slike in karikatu. re. -Občinstvo je bilo zelo pestre, opaziti je bilo brhka dekleta v narodni noši, katerim so “dvorili Tirolci, tam se je vrtel Pierrot z ruskim muži-kom, odaliske so pa obkrožale Perzija rtea v pestri noši. Vse je bilo veselo, teda žal je čas zaključka prehitro prišel in tudi dvorana -je bila premajhna za toliko občinstva.
Koper je dobil novo
telefonsko centralo
V soboto je bila v poštnem ptslopju v Kopru otvorjena in izrečena svojemu namenu nova _ polavtomatska telefonska centrala. Otvoritvj so prisostvovali predsednik IOLO tov. Julij Beltram, predstavnik Vojaške uprave JLA tov. major Sužn-jevič, .sekretarja okrožnega in okrajnega komiteja KP, nameščenci pešte ter dopisniki lokalnega tiska in Radiia.
Upravnik pošte tovariš Hribar je imeL ob tej priložnosti kratek govor v katerem je na kratko orisal delo in napore poštnega osebja in tehnikov za izboljšanje poštnega in telefon, skega poslovanja. Povedal je. da je nova polavtomatska cen trate izdelek jugoslovanske te vame «Nik©la Tesla«. Tudi montažo centrale so izvršili delavci in tehniki omenjene tovarne. Tovarna akumulatorjev «Munja® v Zagrebu je montirala potrebne baterije. Montiranje nove centrale je trajalo 45 dni. Telefonski aparati so prav take jugoslovanski izdelek in sicer i/ovame «Iskra« v Kranju.
Nova centrala bo zelo olajšala razgovore in poslovanje telefonistkam na centrali. Za vse telefonske aparate je sedaj nameščena ena sama baterija, medtem ko je prej in: el vsak aparat svojo. Po ogledu centra, le in drugih naprav, je' uprava pošte’ priredila vsem navzočim ma jhno zakusko-.
Skrb za ljudsko zdravje
Pred začetkom drugega polletja pouka na’ osnovnih in srednjih šolah, so bili vsi učitelji in profesorji č Istrskem okrožju na zdravniškem pregledu. Tako je dano jamstvo, da poučujejo v šolah in gimnazijah res zdrave učne moči.
Zadnje čase je bilo na Koprskem pregledanih tudj nad 120 uslužbencev živilske stroke. Po odredb; sanitarne inšpekcije v Kopru, je zdravniški pregled obvezen za vse osebe, ki so za” poslene v gostinskih obratih. Istotiko velja po omenjen; odredbi obvezen pregled za zaposleno osebje v trgovinah, mlekarnah in podobnih obratih. Na Koprskem bo pregledano osebje petdesetih obratov.
Sanitarna inšpekcija j« odredila mestnim ljudskim odborom v Kopru, Izclj in Piranu, da morajo v mesecu februarju začeti z obnovitvenimi deli mestnih klavnic, ker v sedanjem stanju ne odgovarjajo higienskim zahtevam.
Največji izvoz vina
v letošnjem ietu
Podjetje »VINO« v Skocija-nu pri Kopru je doseglo v- jantarju največji izvoz vina v letošnji sezoni. Prodalo je nad 400 tisoč litrov vina, od tega 250 tisoč , litrov v Trst, ostalo pa v Jugoslavijo. ,
Tudi na zagrebškem vzorčnem velesejmu je podjetje »VINO« sklenilo z jugoslovanskimi podjetji več pogodb za dobavo vina, predvsem pa za likerje proizvodnje Corrado v Kopru.
VRTOGLAVI PORAST
izdatkov za favno upravo
Za javno upravo bodo porabili 137 milijonov lir več kot lani - Pri občini je uslužbenih 3.406 oseb in zanje bodo porabili več kot dve milijardi lir
Večino dohodkov tržaške občine donašajo posredni davki. Poleg tega pa je ne mora krepko podpirati ZVU iz splošnih sredstev celotnega Tržaškega ozemlja. O krivičnosti posrednih davkov smo že pisali, saj so posredni davki izrazito nesocialni. Sredstva pa. ki jih dale ZVU tržaški občini so v bistvu prispevki vseh prebivalcev.
Nesmiselnost tega sistema pa je še bolj očitna, če upoštevamo, zakaj so uporabili tako velika sredstva.
Za vzdrževanje svojega pre-možm ja porab j občina letno 112.987.000 lir (pripominjamo, da znašajo dohodki od tega premoženja 54 milijonov.
Največ pa ima občina stroškov s kritjem splošne uprave. V ta namen bo občinska uprava porabila 1.887.768.000 lir. Ze ta vsota sama je le za nekaj manjša od vseh rednih dohodkov tržaške občine.
V tej vsoti so upoštevani prispevki za župana (1.260.000 lir) in za občinske odbornike (5.551.000 lir). Poleg tega so še različni reprezentančni stroški, ki bodo znesli 1 milijon lir in stroški za občinske reprezentančne avtomobile 6.800.000 lir.
Največ Pa bo splošna uprava pprabila za plače uslužbencev in sicer 686.786.000 lir..To znaša skoraj 41 milijonov več kot lani. K stroškom za osebje pa moramo še prišteti prispevke za socialno zavarovanje, za kar bo občina potrošila 205.340.000 lir to je 10 milijonov več kot lani. Vsega skupaj bodo porabili samo za osebje zaposleno neposredno pri osrednji občinski upravi le nekaj manj kot 900 milijonov lir!
Seveda niso tu všteti vri občinski uslužbenci in tudi ne vri stroški, ki jih ima občina z njimi.
Pri splošni upravi je uslužbenih 1375 ljudi. Poleg njih pa reže občina kruh še: osebju lri se bavi s njenimi stavbami in to je 42 oseb za katere bodo potrošili 27.086.000 lir, osebju službe zn javno snago in higieno, kjer je zaposlenih 272 oseb za katere bodo potrošili I
184.882.000 lir, osebju javnega varstva in sodstva:	24 oseb, stroški zanje Pa znesejo
15.342.000 lir, osebju javne vzgoje in kulture, kjer je zaposlenih 512 oseb in bodo zanje potrošili 291.379.000 lir. osebju uprave za pomoč revnim, kjer je zaposlenih 33 oseb za katere bodo potrošili 23.294.000 lir, o-sebju verske uprave — 2 osebi — 1.120.000 lir in občinskemu avtopodietju — 98 oseb —
73.107.000 lir.
Poleg tega pa je še zaposlenih 526 oseb v šestih občinskih podjetjih (ni upoštevan ACE-GAT), ki prejmejo 398.268.000
Vsega skupaj je uslužbenih pri občini in pri raznih občinskih podjetjih (brez ACEGAT) 3399 oseb, za katere bodo potrošili 2.222.476.000 lir.
Ce pa še prištejemo 40. milijonov za nadurna dela (ki so pri prenapolnjenosti uradov nepotrebna), 80 milijonov nagrad za prisotnost, 205 milijonov zavarovalnih prispevkov, 6.1 milijonov prispevkov za vzdrževanje osebnih avtomobilov in odštejemo 72 milijonov raznih odbitkov vidimo, da bo občina potrošila za svoje osebje 2 milijard; 481 milijonov in 277 tisoč lir!
Pripominjamo, da je bilo lani vseh občindkih uslužbencev 3.046 jn da so za nje potrošili
2.119.567.000 lir. To pomeni, da bodo letos ‘potrošili za osebje 361.71 milijonov več, kot so jih lansko leto.
Nismo mnenja, da bi bilo treba odpustit; kar na en mah odvečno uradništvo, vendar mislimo, da bi se morala občinska uprava truditi, da bj vsaj ohranila stroške za osebje na isti višini ne pa da iz leta v leto vrtoglavo skačejo.
Prav pri splošni upravi je največ nepotrebnega osebje, ki ima »reprezentančen značaj«.
Seveda troši splošna uprava še precejšnja finančna sredstva za druge, potrebe.
Tako bodo za lokale porabili kar 105,9 milijonov lir, za pi-samiSke potrebščine, registre, tiskovine, pošto telefon in slično p« rabili 52.686.000 lir
V ostalih stroških splošne u-prave je še posebnega zanimanja vredna visoka vsota za pobiranje številnih davkov in taks.
Za pobiranje trošarin bodo rabil; 170.475.000 lir to je 6.4 milijone več kot lani, kljub temu, da se trošarine niso povečale.
Občina bo za javn0 upravo potrošila letos 1.788.805.000 lir, to je kar za 137.580.000 lir več kot lani.
Tako povečanje stroškov za javno upravo ni z ničemer 0-pravičeno. Ta porast nam govori samo o nesposobnosti sedanje občinske uprave. Obenem pa nam tudi dokazuje, da nima niti najmanjše volje spraviti občinske zadeve v red.
Do konca marca
prijave dohodkov za 1, 1951
Komaj so sp davkoplačevalci oddahnili, k_o so izpolnili prvi prijavo dehodikov	na novih
»Vanonijevih« obrazcih, pa jih že čaka nov obrazec, ki ga bodo morali	izpolniti	do konca
marca.
Prva prijava, to j? ta, ki so jo morali izpolniti do 20. januarja. je vsebovala dohr.dkc 1950. leta. Razumljivo pa je, da mora davkoplačevalec plačevati davke za eno in ne za dve leti nazaj. Zato bodo morali vsi davkoplačevalci izpolniti še en obrazec,	ki se bo	nanašal na
njihove	dohodke	v lanskem
letu.
Ta obrazec pa je enostavnejši in vsebuje samo 8 prilog. Drugih izpreineimb, pa ni in veljajo vse prejšnje odlredbe tudi za izpolnjevanje tega obrazca. Upamo, dg bedo davčni organi poskrbeli, dp bodfc dobili davkoplačevalci tokrat navodite in obrazce tudj v slovenščini pravočasno v roke.
TRŽAŠKA BORZA
Funt šterling 1560, švicarski frank 156, dolar 680, marengo 6500, zlato 870.
Huda nesreča prometnega stražnika
Včeraj opoldne je stražnika .dministrativne policije doletela nezgoda, ki bi lahko imela vse hujše posledice. Stražnik Guido Ginepri je namreč na Ul. Roma sta] na levi strani kabine nekega tovornega avtomobila in pojasnjeval šoferju, da je prekršil prometne določbe ter da mora zaradi tega Dla-čati globo. V tem pa je s Korza zavil na Ul. Roma filo-bus, ki vozi na progi št 17 in se v še dovolj širokem začetnem loku ognil kamiona. Toda zadnji del širokega vozite je vseeno nekoliko zadel ob kamion, ki se je premaknil, tako da je stražnik ostal med obema vozilom^. Pri tem bi seveda moža postave prav lahko zmečkalo, vendar je na srečo dobil samo nekaj težjih poškodb na prsnem košu, kot so to kasneje ugotovil; v bolnici. Šofer kamiona. 29-let star Bruno Cresi, je namreč namesto globe naložil ranjenega stražnika na kamion in ga takoj odpeljal v bolnico. V oddelku za prvo pomoč so ranjenca nekoliko obvezali, vendar je lahko odšel domov, kjer na bo vseeno moral ostati nekaj dni.
Nesrečne Vespe...
23-letni Violando Strain od S. M. M. Sp, 61 se je včeraj s svojo Vespo vozil iz Zavel j proti Trstu. Iz nasprotne smeri, to je iz Trsta proti Sv. Soboti Pa je v približno istem času odšel prav tako z Vespo 40-letni Guerrinp Pohlen od S. M. M. Sp. 687, ki je hotel zaviti na cesto, ki vodi na Kolonkovec. Na križišču pa sta se oba vozača nenadoma srečala, tako da je bilo nemogoče preprečiti nesrečo. Vozili sta zadeli eno v drugo, pri čemer je Straina vrglo na tla S policijskim avtomobilom, ki je prav takrat privozil slučajno mimo so ranjenca prepeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili nekaj težjih poškodb na desni roki in nogi. Ko so ga obvezali, je Strain lahko sam odšel domov.
Deska na nogo
40-letnega Attilia Iaschia od 378 so z avtom RK Pripeljali v bolnico, kjer bo
i, £ane n« n°J?i moral ostati 5 ali 6 dni.
V bolnici je Iaschi izjavil, da mu je v Novem pristanišču in sicer pri skladišču št. 55, padla z nekega slabo naloženega kamiona deska naravnost na nogo, zaradi česar je moral iskati pomoči v bolnici.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJiZN CA
bo imela na pobudo kroga slo venskih žena danes 28. te-bruarja t. 1. ob 20.30, v »Gregorčičevi dvorani«, Ul. Hotaz
15-II-!evo,
PETI LITEMU VEDE
z uvodno besedo predavatelja dr. Jožeta Kosovela Iz izbora del pisateljice »»■ rije Kmetove bo čitala ga. 21 -ta Rodoškova, članica Slovenskega narodhega gledališča.
Književnice Branka Jur« Erna Muser, Katja Špur 1 Marička 2nidaršič bodo same iz izbora svojih 5el.
V petek 29. februarja W ob 20.30 bo ponovitev liter* nega večera v kinodvorani Opčinah. Združen bo z S1 benim programom, pri rem bo sodelovala sopranist*
Vida Jagodičeva, ki 1°
spremljal na klavirju
RUŠ
.ipiciinjdi udi	7i*	•	hO
Jagodic. Ob tej prireditvi ^ prvič nastopil tudi tambunr ški zbor z Opčin.
Obvestilo za Trst veljaj: nem tudi kot osebno 7**
* * *
Za literarni večer na
0p«i;
nah se dobe vabila v pd^r111 Zore Čokove.
	
za TtiaSho oietnljt
Danes 28. t. ®-ob 20.30 uri gostova®"
na KONTOVELu
s Schdnherrjevo komedijo
Salan v žen
V soboto 1. mi<rc* ob 20.30 uri gostovi«' v BORŠT«
s Schdnherrjevo komedijo
Satan v ženski
V nedel jo 2. mar« ob 16. uri gostovanj* v NABREŽINI
z Gorinškovo ml®' dinsko igro
L
Pavliha vabi niroh*
ki V0
na lutkovno predstavo, v nedeljo 2. marca *• *j/ 15.3» v Gregcrcieevi dvora« ,UL Roma 15 II.
Na svidenje!
miri1'
PLANINSKO D
v TRSTI! priredi I. marca
PLANINSKI
v dvorani Ul. Crispi t-
t
pii*
Vstop izključno
Vabila in rezerviranj*.}, • v Ul. Machiavelli u ll-Tel. 29936 vsak dan
do 19. ure. .
SLOVENSKI POB^pVIc>’ LEC, LJUDSKA pB.£vI# LJUBLJANSKI ONL* BORBA in drugi J** »p
vanski časopisi in X v prodaji v glavnih jalnah časopisov *
m
Seliškar:	Pesmi
platno lir 350. Vido L** lpiat-Peter Petrovič NJego* ‘gtP1’' lir 635. G. V. Plehanov- jei nost in literatura '• platno lir 1.740, Ho"* „tn« Balzac: Sagrinova k«»»
Ur 650. France Koblar-ša slovenska drama 25) broš. lir 260. Jof'f/ 3*’ Izbrane pesmi <K1*5JC broš. Ur 135.
DOBITE JIH V SLOV& KNJIGARNAH V THS GORICI!
u R N I
LJUDSKE KNJIŽf1
UL Gcppa 9/*v‘ ff
Ljudska knjižni« riuje: vsak ponedelJelc . tek od 16. do 1®; Uietrt*
V*
od 16. do 19. tire-
#
A D E X
DVODNEVNI
“•in ” 1 JIiO LJUBIJA*,.#3
Vpisovanje	9-
v Ul. Fabio sev teS. 29243.
D
Poslušajte	^
ob 20.15 uri
»morski dnevnik
28. februarja 1932
I
da brt, ^ }a S° 3avlli iz ura' Predsednika vla-
2inrfe„»niVn letu ima vlada dam*f0a. kraljestva namen, klano ,CUs' at°™ako orožje, iz-foizh,, Združeni kraljevim. *i	n<i_bo °drožal varno-
iS.	a	Cornlmoweltha.
•5nsbB^n' pozneje sta tz bri-^kii ivfa? prtstvrdšča Portsmou-hiilii»U-* dve ladji. Vsaka teh
*'h ItrnHiP0 2256 ton~ Na niu~ Ce, akr^ ,Jj? °dredi momarir W- erfSL r, vpja.kov inženir-
Pirnat • P,0h(J 0Stale opre-tleklriV s sebol tudi specialne ke tei-e '"Brumente in velite Ahj,ie kablov posebne vr-tožene s kovino. Skupno
la natrija0 {°” raznovrstne-
biti že pripravljeni 47“«». ko SO ljudje zve-HekalJi 3 nl}Lnega potovanja. »pefi „ ^Pnlu bi morali do-ob	Fremantle
T<*k0bali Avstralije, »ja remantle ni cilj potova-
' scboi L * inženirji nosijo ge za J? 'at 2a gradnjo ba-iio b•msfeo orožje. Gradili eksplc^J^n PriPrdPdi teren za
'^dr^S? vlada je z avstral-,“°*«Sla sporazum, da bo
fto ___ Jf*^Usrta fomsfc,
eksplozija angleškega
kraja ya,°r°ž}a v knmentem
žrci.' n,.--kameri, v «mrtvem
^enufeoCa~ k00*0’- *« k™? 8 tioij.v ...o ozemlje obsega ?* zetnjje - mili zapušče-Soo min v žirino pa sega Proti sl,na 9010 morsko obalo Orj Vumper0~Zapadu Avstralije. *£a 4rt«,r d° najbližjega metel unl?et ,je treba dve in Oljena-
» Itto..!, 30 že sJifce umesta tray0 ndern krajus; to je res ^evlkČ0- V katerem pa so njen	začasne	hiše	name-
žndelavcpm^b0™ *n njihovim ’n <tobr„ . ”esto je ograjeno
p 0 zavarovano, 'thezn^^nent obvestilu so se ^ «btm,h!f°9nUi uporabi bese-?larv.kih ,: končno, o kal:šnih "> moorJ pteznjah naj bi bi-•f d0 r. Amerikanci so. kot t'ril; ,	■’ trdi. eksoerimen-
?ra»nrtan®**nwfct7Tj; topniškimi «! Tafce/n^ Romskim 1 torpedi eniškim’ c miniaturnimi Smirni.1 bombami, ki so ek-ak»tL tod vodo. Angleži ®i efcsn7! dq ne bodo nj;ho-<j'^tkhnjTner>^ zaos'aiali za rL kodo temveč nasprotno.
odilrJi?flv oni temelj no-°rožje ur. Omenjajo novo ?T°ri<i( Zažiganje atomskih J*««, • c®lo možnost eksoe-» • To« "timskim projekti-^jkl\knkrš~o kok orodje
vse priprave pod njegovim nadzorstvom., javljeno je pa tudi, da je britanski predsednik osebno prevzel nadzo-r nad u-radnimi objavami o britanskem atomskem eksperimentu.
Najmanj pet angleških ministrov bo šlo iz Londona do avstralskih puščav, prešlo nad 11.000 milj poti, da. bodo prisostvovali prvemu poskusu britanskega atomskega orožja. Javljena so bila tudi imena nekaterih vodilnih znanstvenikov. Pričakujejo tudi prihod kanadskih strokovnjakov. Londonski parlament ve, da ima vlada namen vložiti izrednih 80.000 funtov šterlingov v pet južnoafriških zlatih rudnikov, da bi dobili čim več urana za atomske cilje.
Zdi se. da se je Velika Britanija odločila, da ne bo zaostala za. drugimi na tem področju. V koliko bo v tem uspela, je odvisno najbolj od sredstev, ki jih bo imela, ki jih bo mogla in hotela vložiti za ta komplicirani in zelo drag podvig.
GESLO 2ENA JE:
za napredek človeštva v
Skozi stoletja je bila mirnem sožitju
žena na svetu samo	,	.
zato, da je možem VSeh nOrOdOV rodila otroke, jihne-	w
govala, skrbela za
njihov telesni razvoj in za blaginjo celotne družine. Toda v razvijajočem se družbenem življenju ni mogla žena ostati samo to, kar so bili	številni rodovi pred
njo. Morala je odločilno poseči v	razvoj družbe, da bi
s svoje strani vnesla v življenje mnoge pozitivne vrednote za njen razvoj in napredek. Toda ta pot ji ni bila lahka. Nazadnjaško pojmovanje o	delu in dolž.
nostih žene ji je stavljalo številne ovire	na to rojeno
pot, dokler ni s svojim lastnim delom, napori in požrtvovalnostjo dokazala, da je žena lahko najboljša mati in življenjska družica možu, in prav ker je to, je tudi poklicana, da sodeluje pri borbi za pravice in napredek človeštva. sla je skozi trnovo pot, klesala je stopinjo za stopinjo v strmem klancu življenja, se z vsem svojim bistvom vključila celo v krvavo borbo naprednega ljudstva za svobodo. Zaradi svojih otrok, zaradi bratov in sestra, zaradi staršev je morala to storiti	in	je	danes	prav	tako	kot	takrat	pripravljena	žrtvovati svoje življenje, * če bi nenasitni	imperialisti
hoteli	kaliti	mir,	hoteli	za	svoje	koristi	pahniti	svet	v	novo nesrečo in smrt. Zato je tudi danes	žena iz ljubezni do	svoje	družine,	iz	globokega	razumevanja	do	teženj, čustvovanja in mišljenja	vseh ljudi v prvih
vrstah	borcev	za	njir. In	zato	je	tudi	geslo	njenega	dela: pogumno nadaljevati borbo	za napredek člove-
štva, ki je možen le v mirnem sožitju vseh narodov.
NAŠI RIBIČI N A LOV I
na tipanje,	kalamare,
Ko smo približno obdelali ti- jz	uje	rešiti s skokom iz	vode,
ste prebivalce našega morja, kil ostanejo ie	njihova žrtev.	Tako
se trdo drže kamenja, peska ali! je	za	njih	usoden ta polžji ia-
blata, kjer žive, bomo sedaj šli med res pravcate ribe. Začeli
4o*!.fu Preskušalo, bo ta-^čne svrhp proti so-
tjjj? kuftP mogočeuporab
»S»r-
ameriški dopisniki j, 80 že sedaj izrazili, rt?	.ie angleško atom-
hj,	? nekaterih vogle-
•>b w. še od vsega, kar je
zsA «o	,	.
ia£; An„u?,\ Preizkušeno v ki ; *ži! J1 ti"’' je tudi to . k bj; šteni, da obvestilo
»pVki lidano februarja, ;	britanskih nče-
fvJ^bBp^k.nifcou. Med nai-e lir"* imeni ™ BiU času voine d°lal
t,y,kty-„J..fkxiku piri atomskih
fe ki *n h ’e bH edinl
*>e « ek:st>uJ^u dovolili, da je .. 8 Nnn?j° atomske bom-."kiju. Ob nekem b#1]* ru, °p-nem odloku o de-ilfžtna Jern Področju je za-,la številka 14.000 mož in
it * dan
iiu1 bskv’ žo Se v angle-V., o b!j<„ r°javila prva poro-je eksperimentu v , :n> turi: 10 napisano med C' Slednje:
»re-n°č at”9tf‘"u »o bili preji-hi a'- ker	načelniki ne-
'kh1 bi Pnoe, bod° Povablje-ili^ lent ^slnfi snnip strokov-
lo.»' kat apaji1, sFoje stArnkm:-pazovalce v Mustra-
,?dbile da bi
'*eY
do l8*0re j.! „ luji opazovalci, ^ n0'*0 Am* "i Pričakovati, :I>«raUfe»anci Povablje
(J^ctat0r
0 te<,x ahglo^0ri K° ne n°i' ^°hunStVari ,. eritkih odnosih na»; • ki je življenjskega
SV^kna
\ i. ^la	tud‘	izjava
Oljo 'tej,, 'at°rja. predsed-i^iorp katpl. atomsko ener-^ Ort® n>OgeLm' Pra'°t, da bi fcrn*dt>e 0 Ponovno prou-)* Prai’ o ni	tavanja	in-
Jjkbiib^je	Sergiji	ter
°9oči»	eJi° vrsto «atro-
lel^- ki so one-At:,.Dr"v i el°uanje.
skorkuK‘i°. da bo v lajajo	Pflžio do naj-
il S ek»Plczij, pri-
mt'J3e*Prii"l<orn!?b0’la Olasovi, S h^ke born^1 eksplozije ^^Sbc Z”*>e na AnyWe-X /e te ormen je bo ,° tej ek?",0'3" « Av-7 noV °mte n; P1?21)1 hidro-l^liJŽ lh sluh 10 do sedaj
SSSn1’.	»Št™«*•*?
M?toCU p letu orlo ’ da bo "
hptnifc 'm* vm? na Any'
«e O v bo* p ,
Su mfhbdsed"ik vLa'
alijl elcjp . "o zaintere-fle| dg. n^mente o Av
Zt^st'x>vatiPakne mo-f*ž te z dVunf * kme-
.Podstava
h ''Ven? ^Disarin pera "Se-^ vese|‘-
Vi* *
»S.^.iapisai 1„31do»- Libreto fC>'*U ,! _Jovan Konjovič izraz Su-«C.;^e^vaJ v° Vpdrino.
^kesa življenja
bomo pri tistih, ki je lov nanje znan ali vsaj z očmi dosegljiv vsakomur, ki se sprehaja po naši obali ali ki se ob tej včasih zapelje s čolnom. Začeli bomo
JI
f
r A
Škorca, Upanj ali sievolo
Liga itj ali kalamar
pri morskih Upanjih ali skočcih (sjevoli). Ti so izmed rib najbolj prekanjeni. Ribič jih ne ujame samo v morju, ampak jih mora loviti tudi v zraku. Vzdolž naše obale vidimo skoraj skozi celo • leto nasajene kole in na teh kolih postavljene mreže od morskega dna do površine tega in še en meter ali več nad morsko gladino v obliki polža. l,i-panji so najbolj pametne ribe, toda naši ribiči so jih pogrun-taji in so jim mrežo postavili tako, da ko se lipanji hočejo
dno in gredo preko njih. Take
skupine ali krdela lipanjev navadno opazijo ribiči kar iz na-
birint. Ko pride v mrežo nekaj ših vinogradov, ker se pokaže-tisoč lipanjev naenkrat, je za- jo v obliki neke vrste rdečega nimivo, kako ti morski skakači oblaka, ki plava pod morsko
iščejo svojo rešitev. Lipanji žive pri nas vse vzdolž obale. Posebno jim prija bolj nizka voda, kjer se meša sladka s morsko. Vzdolž obale od Benetk do
površino.
Ker nismo še dobri mornarji se bomo držali naše obale, in sicer bomo pogledali, kako živijo liguji (kalamari), katerim
Stivana je za njih ugodno oko- • naši ribiči postavljajo ob obali, 1 je. V prvih zimskih dneh pa, | in sicer v četverokotni obliki, ko postaja voda na teh tenči-1 dvajset do trideset metrov od nah mrzla, si iščejo zavetja v morske obale, mreže, katerih globljih vodah, kjer se tru- j ena stran je pritrjena prav k moma zbirajo. Od tod tisti «ču- j obali. To so tako imenovane dsžni» ribolov na Upanje v Tr- j «pošte», ker. res se v. njih zbi-žiču. kjer je umetno, a ne za | rajo kalamari kot pisma v pošt-
ribji lov, ampak za pobiranje gradbenega peska iz morja, izkopana neke vrste velika luknja, ki je nekaj sto metrov široka in dolga, tam zajamejo ribiči kar za cele vagone moi-
nih nabiralnikih. Ribič jih tudi pobere ven iz mreže podobno kakor to dela poštar, v določenih urah od jutranje zore do sončnega zahoda. Te mreže vidimo običajno vzdolž vse naše
skih lipanjev in to v veliko ve- obale v pomladnem času; pritr-selje naših gospodinj, saj se ta- j jene so na istem mestu po me-krat cena tej 0k«sni ribi tako sec' in še več dni. Ribiči po-
zniža, da je dostopna vsaki delavski družini. Ravno tako se ti zbirajo v Miljskem zalivu, v Piranskem zalivu, kaKtfr "'tudi pri nas poznanem izlivu reke Mirne pri Novem graditrtOIstri. Zanimivo je, da lipanjev ne moremo ujeti na trnek, izvzem-ši ene izmed članic te družine, ki jo imenujemo bosega. Te pa ne ujamemo na ribje meso kot ostale ribe, ampak kar na kruh, ker so nanj požrešne. Ribji lov na lipanje je pa skozi vso letno sezono tudi v plitvinah furlanske obale, kjer so napravili neke vrste pregrade v obliki naših večjih njiv. Te »njive« se pa vsakokrat ob oseki posušijo, tako da so vse ribe prisiljene zateči se v neke kanale, kjer so postavljene mreže v obliki vreče. Tam pa najdejo vse ribe, večinoma lipanji, svojega prijatelja ribiča, ki jim streže po življenju.
Ko ribiči opazijo lipanje v velikih množinah, jih kar z mrežami obkolijo. Treba jim je pa nastaviti kar dve ali celo tri mreže, ker na prve tako navalijo, da jih kar pogreznejo na
tegnejo te mreže v ladjo v obliki vreče, zanimivo je, da se ta vreča, ko je prazna, spremeni v torbo. A ko vprašaš ribiča, ali je kaj ujel, ti odgovori, če ni nič ujel, da je bila »torba«, V istih vodah vzdolž obale živijo tudi naše bolj gosposke ribe, in to so brancini in orade ali zlatobrovi. Te živijo v obalnih vodah v globočini do
Pri Tržiču zajamejo ; '.i v času lova kar za .; cele vagone lipanjev gl Kalamari se zbirajo kot v postnih nabiralnikih
sedem-osem metrov. Tudi tem naši ribiči postavljajo neke vrste posebne mreže. Ujamejo pa se rade v morske koše, kamor jih izvabijo z dobro nastavljeno vabo.
Za naše domače ribarjenje je zanimiv lov s trnki na brancine in orade, kakor tudi na kalamare. Prvi dve ribi ujamemo tako, da pritrdimo po možnosti živo ribico blizu trnka in ko to ribico brancin ali orada pogoltne, je kaj kmalu v urni roki ribiča, ki jo z vrvico po-
. | ov na okusne ribe s trnki -Stare pripovedke o spretnih ribičih
miva cela vrsta domačih pripovedk, ki se na ta lov osla-njajo. Te pripovedke slovenskih ribičev ob tržaški obali je oblikoval v svojih baladah in romancah Anton Aškerc, in jih izdal v (jadranskih biserih«. Opisuje, kako je stari ribič Martin Cinka videl hudiča, kako s° coprnice drugim ribičem ■nagajale, govori o rogaču, o Cr-tegne do svojega čolniča in po-	^ol!u pod nabrežinsko
tem tudi vanj. Podoben je tudi obalo, o dveh sestrah, o nesrec-lov na kalamare, samo s to raz- j ni devinski dami. Obudili bo-liko, da je namesto navadnega j mo spet k življenju razne pri-
trnka na vrvico pripeta neka lesena ost dolga približno 15 cm, na koncu ima pa v obliki dežnika 10 do 12 trnkov. Sil bica služi, da se nanjo nadre deset centimetrov dolgo ribico, za katero naš kalamar priplava, jo s svojimi tipalkami objame in z njo tudi seveda vso
povedke, ki se bodo nanašale na Črniko, ki bodo govorile o bratih Gučka, o Vanetu Tonclju, Stefanu Klinjevu in Francu Levaku. Spomnili se bomo na grljanske ribiče, na družbo iz Barkovelj, kakor bo tudi govora b Mikoli in Mižerji, Zelencu, Tinci Kočji ter ostalih iz
skupino trnkov Nič ni prijazna'SVi Križa Govor;i bo tudi 0 smrt našega kalamara. Lov na ,jubosumnih nabrežinskih ribi-branctne, orade m kalamare je
jako zanimiv, posebno je zani-
Koli ob miramarski obali, med katerimi so napete mreže od dna nad morsko gladino v obliki polža.
čih in o Vižovljancih, o katerih pravi pripovedka, da so nastavljali ribam zanke tako, kakor so to spretno delali za zajce in lisice. Pripovedke o teh naših junakih nas bodo spomnile na lovske družine. Razlika pa je ta, da se lovci radi hvalisajo, medtem ko so d naši ribiči izmislili vse mogoče fantastične doživljaje, ki so jih imeli med nočnim ribarjenjem, zato da so odvrnili od svoj h priljubljenih prostorov za ri barjenje svoje tekmece. Pravega ribiča nisi nikoli videl, da bi 6e bahal s svojim lovom, temveč je svoje podvige ljubosumno skrival pred ostalimi. In podobna stari generaciji je t.i-di tista, ki se še sedaj ukvarja z ribiškim poklicem.
F. S.
Porast pristaniškega prometa, v katerem so močno udeležene tuje ladje
GENOVA JE OBNOVILA
LADJEVJE
RAČUN TRSTA
SVOJE
TUDI NA
Genova je riajvečje italijansko pristanišče. Njeni poslovni krogi so zaradi tega najvplivnejši. Po vojni se je genovsko pristanišče prvo obnovilo in Genova je dobila največ na no-vo" zgrajena brodovja.
Milanski gospodarski list «24 Ore« stavlja na pivo mesto pozitivnih doseženih rezultatov obnovo mornarice. Genova je namreč obnovila 183 podjetij svobodne plovbe, ki so proti koncu leta posedovale 1.462.185 ton brodovja. Poleg tega si je tudi krepko opomogla državna družba »Italia«, ki ima sedaj 189.470 ton. Te številke predstavljajo temeljit skok, pomisliti moramo, dp je imela Genova tik po vojni v vseh 118 registriranih družbah komaj 75.000 ton ir» da se je brodovje državne «Italie» skrčilo do ničle.
Pripomniti moramo, da so obnovili genovsko brodovje tudi na račun tržaškega denarja, ker so odšle vse do sedaj v Trstu zgrajene ladje v Genovo, da je praktično prenesla tudi tržaška državna pomorska družba »Tržaški Lloyd» večino svojega brodovja v Genovo in da plovejo njene največje in najmodernejše ladje iz Genove.
Močna trgovska mornarica omogoča Genovi precej velik trgovski promet. Poleg tega pa donaša ta trgovska mornarica težke milijone.
Ti uspehi so omogočili porast prometa, kar nam prikazuje sledeča tabela: (v tisočih ton, promet je razdeljen po pripadnosti ladij)
vkrcano:
1951	1950
554424	425.067
669.838	523.463
prometa in to. predvsem zaradi pomanjkanja ugodnih zvez in zaradi izredno dragih pristaniških uslug.
* >i» *
PREDVOJNI DOLGOVI NEMČIJE
Dne 28. t. m. se bo začela v Londonu že dolgo pričakovana konferenca, ki bo razpravljala o ureditvi predvojnih nemških dolgov, državnih in zasebnih. Razen Banke za mednarodne poravnave in treh glavnih upnikov, t. j. ZDA, Velike Britanije in Francije, je povabljenih na konferenco še 27 prizadetih držav.
Ureditev predvojnih dolgov Nemčije, katerih pretežni del predstavljajo državne obveznosti Nemčije iz Dawesovega in
Yoimgovega posojila iz leta 1924, oziroma 1930 ter iz obveznic Konverzacijske blagajne iz leta 1933, je važna zato, ker je nanjo — na sporazum glede te ureditve — vezan dogovor med ZDA, Veliko Britanijo in Francijo na eni ter med Zahodno Nemčijo na drugi strani iz lanskega leta o tem, s kakšnimi olajšavami lahko Nemčija odplača povojne gospodarske podpore. To pomeni, da bodo te olajšave odpadle, če bo Nemčija poskušala preveč zmanjšati svoje predvojne dolgove.
S pridržkom, da bodo bivši nasprotniki upoštevali, da odgovarja Zahodna Nemčija samo za zahodne cone Nemčije, je kancler dr. Adenauer načeloma že priznal obveznost Nemčije glede teh dolgov.
it,
tuje
skupaj	1.223.262	975.530
	izkrcano:	
	1951	1950
it.	3.700.729	3.456.650
tuje	3.199.275	3.347.514
skupaj	6.900.024	6.799.164
celotert promet:		
	1951	1950
it.	4.255.173	3.903.717
tuje	3.869.113	3870.977
skupaj 8.124.286	7.774.694
Kot vidiriio je premet v zM-niem letu narasel. Poseben pomen ima., udeležba . tujih ladij pri prevozu blaga. Ladje pod tujo zastavo (v tabeli so označene ladje pod italijansko zastavo enostavno z «it.» in ladje z vsemi ostal mi kot »tuje«.
Se predlanskim so tuje ladje prepeljale skoraj polovico blaga, lani pa so prepeljale za malenkost manj, ves porast prometa pa so prevzele ladje, ki nosijo italijansko zastavo.
Genova ima zelo neugoden odnos med vkrcanim in izkrcanim blagom. Saj je ta odnos skoraj enak 1:6 in mora, slikovito povedano, odpluti pet ladij od šestih praznih iz pristanišča. To je neugodno, ker te ladje tla obratni vožnji nič ne zaslužijo.
Genova se je Po vojni razvila tudi na račun Trsta. Njemu je odvzela ves potniškj promet za Severno Ameriko in tudi del ostalega tovornega prometa. Kljub ugodnemu razvoju pa ni mogla doseči višjih številk
Odkar stoji spomenik Franceta Prešerna v Ljubljani, ga sneg še nikoli ni tako zamete!
|IIIIIIIIIIIUIIIIII!llillllll1lllllllllllllllllilll!llllllll!ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||th
1 ZANIMIVOSTI 1
1 IZ PRIRODE, TEHNIKE, |
fiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiii ZNANOSTI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlT
7 udi veliki misleci imajo lahke možgane
Tudi med slavnimi ljudmi najdemo take, ki imajo izredno lahke možgane. Povprečna teža človeških možgan je 1400 do 1500 gr. Toda ugotovili so, da je imel slavni francoski pisatelj Anatol France še lažje, le 1017 gr., kar je manj od teže možgan idiota (1100). Izmed slavnih ljudi je imel najtežje možgane Turgenjev (2300), nato Byron (2250). Velikanske možgane pa so ugotovili tudi pri nekem idiotu (2800). Po tem vidimo, da absolutna teža možgan ne odgo-
PO KOROŠKIH GORAH IN DOLINAH
varja stopnji inteligence. Za merilo stopnje inteligence je vzeta njihova relativna teža, t. j. razmerje med težo možgan in telesa. Po teh ugotovit-vjah. ima na.ivečjo vrednost "dojenček (1/7). nato kanarček, slede mu. manj razvite, opice, človek. Najnižjo vrednost imajo konj (1/400), slon (1/500) ter kit (1 40.000). Toda tudi relativna teža možgan ne odgovarja inteligenci posameznega bitja. Menijo, da je ta odvisna od zavojev, ki jih imajo možgani. Ravno pri Anatolu Francu so ugotovili izredno mnogo vijug v možganih. Toda našli so tudi pri izredno inteligentnih ljudeh možgane s slabo razvitimi vijugami. Razlago za stopnjo inteligence je treba iskati predvsem "v stani-cah živčevja, v njegovem delovanju, v razvoju živčnega sistema in v odnosu posameznih središč živčevja.
Na Kramariči naju je že sprejel dež, ki se je na Zelenici tik pod Smrekovcem spremenil v
pravcati naliv, združen s stru". kazal za znanca mojega prija- prav kmalu, da je imel strah i in v dolini, ki jo je najprej za-peno mrzlim vetrom. Ker bi bi- telja Ivčka; mudUo se mu je v ’ ’ —
zavijala v neprodimo ter ne-’ L’	„X
prijetne občutke vzbujajočo	VeflUO	tiajVeČ
lo v takšnih okoliščinah nesmiselno riniti dalje in naju je tudi želodec opominjal k odmoru, sva poiskala zavetja pod gosto drevesno krošnjo ter se vsedla na mehka, s smrekovimi iglami postlana tla. Mrzel obed iz nahrbtnikov je bil kmalu pri kraju, nakar si je prijatelj Ivo v tolažbo še prižgal cigareto — zadnjo, ki jo je premogla njegova doza — ter kritično puhal dim v megleno ozračje. Dež pa se ni dal kar tako ugnati v kozji rog: bičal je v ostrih curkih zemljo, klestil listje z dreves in se skozi najino naravno streho brez dovoljenja pritihotapil — Ivčku za vrat, da je postal prav črn pesimist, njegov prirojeni humor pa je dobil obešenjaški prizvok. Ker je pa prijatelj krepka gorenjska korenina, je to duševno krizo prebolel, brž ko se je naliv nekoliko unesel in nama je v srcu vzcvetelo upanje, da se bova v koči, se pravi hribovski podružnici dolinske civilizacije, z vsemi dosegljivimi dobrinami in udobjem odškodovala za prebito trpljenje in stradež ter se tako na najbolj učinkovit način maščevala nad surovo naravo, ki ne pozna najbolj navadnega bontona. Da so se nama vse dobrine civilizacije v resnici obetale, o tem je pričala že pot h koči, ki je prava pravcata cesta in so jo strokovnjaško zgradili menda že pred prvo vojno Italijani, ki so tudi vrh Smrekovca po svoji znani navadi prekrstili v — Romo. Malo pod kočo pa sva na
dolino, komaj sva ga za nekaj trenutkov ustavila:
«Kam pa rineš tako pozno in v takem vremenu?«
«Raje hodim po dežju, bom že prišel kje na Belih vodah pod pošteno streho, kakor pa da prenočujem v koči brez šip, kjer na vse strani vlečejo prepihi in ljudje razen oskrbnika in mizarja, ki spita kar v kuhinji, nimajo kam leči!«
«A tako«, sva se na moč poparjena začudila, «midva sva pa mislila, da je že dograjena in v redu oskrbovana; vsaj na Uršlji so nama tako govorili... Kaj pa koča na Mozirskih planinah. so jo že obnovili?«
«Ne vem. dvomim, najbrž še ne!« je odrezavo odvrnil orni In
Dr. Joža Mahnič
že s svojo pelerino odvihral dalje.
Obstala sva na cesti kakor vkopana. «Vidiš ga, vraga na-malanega, zdaj pa imava civilizacijo in njene dobrine!« sem malce ujedljivo pripomnil prijatelju Ivu. »Drugega tudi ni bilo pričakovati na tem odročnem Smrekovcu, saj nismo v Julijskih ali Kamniških. Prav nama je, kje je pa zapisano, da morava ves svet prebrkljati in se na vsako krtino povzpeti!«
Kljub vsem pomislekom pa sva stopila še tistih nekaj korakov do koče. Drugega nama
preobčutljivega Ivčkovega znanca mnogo prevelike oči, kajti v koči pod Smrekovcem sva se kljub nekaterim razumljivim pomanjkljivostim prav dobro počutila.
Kočo, ki je imela prednico že pred vojno in so jo oskrbovali iz Šoštanja, so letos na novo postavili Črnjani in jo zato krstili za Koroško kočo. Res da potrebnega udobja avgusta meseca. ko sva jo obiskala, še ni nudila, ker so na njej še vedno opravljali razna stavbna dela. Zato smo morali celo popoldne in ves večer vsi stalni in prehodni prebivalci Smrekovca prečepeti v kuhinji, spali pa smo na skupnem ležišču brez vrat in z nezadelanimi špranjami v brunih. Toda uvl* devni planinec se je že tedaj v Koroški koči počutil kakor doma, ker so mu izkazali vso možno pozornost in ljubeznivost. Hkrati pa je občudoval voljo, delavnost in iznajdljivost ljudi, ki so kočo spravili pod streho do malega samo s prostovoljnim delom. Ko bo koča docela urejena, bo imela poleg drugega obednico, vodovod, lastno elektriko in menda cel6 kopalni bazen ter tako privabljala k sebi na oddih ljubitelje prirode poleti in pozimi, ker so okrog Smrekovca zelo ugodna smučišča.
Pod večer so se deževni oblaki razvlekli, v nepfijazno sivino je posijalo sonce in preko neba se je vzbočila čudovita mavrica. Ker so se v. vsej čl
grnil mraz, so se prižgale električne luči Velenja, Šoštanja in Celja. Nato so sence skokoma napredovale tudi po strminah in prepregle gozdove in zelenice Smrekovca- in Mozirskih planin, kjer je končno zavladal svečan pokoj...
Od Smrekovca do vrha Raduhe računajte sedem ur. V prvi polovici je pot lahka, pravi sprehod v izredno idiličnem okolju. Kmalu nad kočo sva prišla iz smrekovih gozdov na od-
Matjaža ter na Plešivec s cerkvijo na temenu, ki pa je že zelo daleč od nas. Geologa fco zanimala sestavina tal v teh planinah: poleg sivega granita bo našel tu zlasti na Kamnu mnogo zelenkastega andezha, vrh in pečine te gore so čudno divje oblikovani, ker gre menda za ugaslo vulkansko področje Pozornost narodopisca pa bo priklenila prav tam s pločevino obita in zavarovana kapelica. v katero so pastirji m planšarji sčasoma v mičnem re-
Od Smrekovca proti Raduhi
prta travnata pobočja, oblita z jutranjim soncem. Na svoji levici sva imela Mozirske planine, pred seboj pa Kamniške, trirogijato Raduho ter dolg hrbet pogorja Smrekovca, ki ga bova morala vsega prehoditi. Precej na začetku poti sva pod značilno skalo mizaste oblike z macesnom na temenu naletela na čredo lepo rejenih ovac. Prijatelj jim je dobrodušno ponudil od svojega zajtrka, toda žival ga je obkrožila, stisnila medse in ga. pehajoč se za nudenimi grižljaji, brezumno in nehvaležno gonila sem in tja, da jim je, kakor je krpanovski, komaj ušel. Grebenska pot z Rome na Krnes in od tam na Kamen ter Travnik gre včasih skozi gozd in gozdne jase, včasih preko prostranih, sončnih
. pašnikov, s katerih se ti odpi stoči pokazali obrisi Kamnišk h rajo lepi razgledi v Savinjsko in je bila Ojstrica brez kape, dolino okrog Ljubnega, na dru-
tudi ni kazalo, kajti komaj sva tej mnogo obetajoči cesti sre-	odnesla pete preko na novo ste-
čalu tenkobedrega neznanca v	sanega praga, se je spet ulilo j	smo za	naslednji dan	upali na	gi strani	pa	na veličastno, ši-
kratkih bingljajočih hlačicah in	kakor iz škafa in je deževalo j	ugodno	vreme.	Toda	oranžno-	rokoplečo in	s	hudourniki raz-
plahutajoči pelerini, ki se je iz-|do večera. Izkazalo pa se je J	rumena	zarja je	kmalu ugasnila! brazdano	Peco	— gpro kralja
du znosili kopo votivnih svetniških kipov in kipcev iz belega porcelana, kakor smo jih pogosto videvali po predalnikih in bohkovih kotih naših kmetskih hiš.
Za Kamnom se steza začne spuščati in namesto na vrh Travnika zavije v 'bukove gozdove na njegovih severnih po bočjih. Z idiličnim sprehodom smo pri kraju, zdaj bo šlo zares. Kažipotna tabla na križišču pri Beli peči naju ismeri naravnost v breg Radiuhe. Pod gojzericami nama hrešči smrekovo dračje, nato spet zdrse na mastni črni prsti, ki jo je bilo včeraj razmočilo deževje. Čeprav vodi pot, točneje markirana sled, ves čas Po senci, mi moj curkoma polzi po licih in prsih, ko grizem v strmino. Mimogrede me pozdravijo kimajoči vijoličasti cvetovi osamljene trojice visokostebelnih kranjskih lilij, kmalu nato pa mi prekriža pot igriva veverica. Prijatelj Ivo — po krvi Sent-
meglo, skozi katero ni bilo videti ne krpe modrega neba ne delca zelene doline. Na razdra-vidčan, po bedrih in stopalih pa panem skalnatem grebenu od bržda Maratonec je bog ve Dure dalje pa So završali še kje, le od časa do časa se ogla- vetrovi — prvi so podili težke šava drug drugemu. Ko stopim vlažne megle po položnejših ze-iz gozda, se vzpenjam še lep lenicah na južni, lučki strani čas po	tratah	med nizkim pe-1	in divje česali	njih travo, dru-
čevjem	in ruševjem, dokler ne	gi pa so te megle nad ostro od-
dosežem prostorne gorske pla-; sekanimi, prepadnimi severnimi note, ki vsa diši po sočnih tra-,stenami vrtinčili in trgali. Po-vah in opojnih	rožah. Ograda |	hitela sva,	kolikor	se je dalo,
s stanom in stajami, blatci in	proti vrhu
pasočo se živino, ki se je nena-j Tam sva prisostvovala borbi doma dvignila ,z zavestne glo- vetrov. Zde]o se je da severpi beli, me opozori, da sem do- , , . .	...	,	.
spel na	lučko	planino Javorje,	Prevladl‘je.3°-	° n]lh za*lu,f
so se zdaj pa zdaj razmahnile
težke zavese	oblakov, da ' je
sonce obsijalo vrh Raduhe in da sta dva pritlikavca na njem užila vsaj nekaj razgleda: naprej se jima je v svoji vabljivi, sveži zelenini	odkrila	Olšava,	na
ki	leži nekako na sredi pota!	katere pobočju je v Potočki zi-
do	vrha. Pri	mizi pred pastir- j	jalki pred	tisočletji živel niun
sko bajto že sedi	Ivo, pred njim	_	jamski	6]ovek	za
pa - še nedotaknjena! - za- tem se )e dvignila pred jetna skleda	kislega mleka m	kraljevska	Peca od 2adnjg kme_
^	kmetskega	tije Tople	preko skainaUh re.
kruha. Ob razgovoru s pastir-lbri in strmih hudournjkov od
P°UZ 8 °SVe;!travnate Kordeževe glave na ž,telite” -;°.,S.e„.nad vrhu; nazadnje se je izmotala
skalnatim grebenom Raduhe že spet začeli sumljivo zbirati svinčenosivi oblaki. V bregu nad planino sva naletela na prve grmiče cvetočega sleča; zdelo se je, kot da je vse pečevje zagorelo v stoterih rdečih zubljih. Planinsko kočo Na loki, kjer so bili tedaj baje založeni s prvovrstno kapljico,
iz megle, da je oko zastrme'..), idilična Solčava z vhodom v Logarsko dolino ter Robanovim in Matkovim kotom, pravi pri-rodni čudež, ki še po svoji lepoti more meriti s Sv. Krvjo pod, Velikim Klekom,
Nazaj grede sva precej pod vrhom ugotovila, da so Korošci
sva pustila v globoki konti na na Raduhi nedavno nadelali tu
di plezalno pot preko sten, in bilo nama je žal, zakaj se nisva povzpela na vrh po njej, čeprav sva vedela, da ima izhodišče na Grohatu, torej na drugi strani gore; človek ima pač vedno nove želje in' ni nikdar z doseženim zadovoljen.
svoji levici in se zaradi nevihte, ki sva se je bala, naglo vzpenjala med pritlikavim ruševjem in po izpostavljenih skalnatih robovih proti tako imenovanim Durcam, ker sva po načrtu hotela še tisti večer priti nazaj v Guštahj. Cim više sv.a bila, tembolj se je Raduha
(Nadaljevanje sledi)
parnih strojev
Največ železniškega prometa ie s parnimi lokomotivami. Pred drugo svetovno vojno je bilo od vseh lokomotiv v svetu 95 odst. na parni pogoh. Od tedaj dalje pa njihovo število stalno pada zaradi uporabe strojev drugih tipov. Mnogo prog elektrificirajo. Poleg teh pa uvajajo vse večje število Diesel — strojev.
Zakaj naslajajo poplave
Pod »gostoto snega« razumemo število, ki nam pokaže, koliko krat manjša je količina vode neke določene površine od	količine	same	vode	iste
površine. Gostota snega je odvisna največ od temperature zraka, pri kateri . pada sneg. Gostota snega, ki pada pri 0 stopinj C je 10-krat manjša od gostote vode. To pomeni, da vsebuje 1 kub- meter svežega snega 100 kg. vode. (Kub. meter vode tehta 1000 kg.) Gostota sne°a, ki leži na zemllji, se s časom veča in lahko naraste tudi	do 1 3	gostote vode.	Zaradi	teoa povzroča naglo topi-
tev	velikih	količin	snega	po-
plave.
Zaradi točne ure nočejo zamujati vlakov
Na glavni postaji v Helsinkih imajo uro, ki stalno prehiteva za dve minuti. Prehiteva. ker tako žele prebivalci. Nekega dne je hotel uslužbenec na postaji uro naravnati, pa so ljudje močno protestirali, češ da zaradi točne ure ne bodo zamujali vlakov. Železniška uprava je ugodila želji potnikov in tako javna ura na kolodvoru v Helsinkih še naprej prehiteva za dve minuti.
VREME
dosegla 7 stopini,
Vremenska napoved za danes: vreme se bo pooblačilo, temperatura bo padla. — Včerajš* nja temperatura v Tnstu je
najnižia 4.6 stopin.it.
BTRAN 1
ZADNJA POROČILA
28. FEBRUARJA 1952
:|i| pl....
-1 »8
H Hi •••-
:  :•
:	:..v..............
a:!-;-
» ::H::	:	H:::
: ’
.. HHHtl:
•ii titlhtS -n-Zlr,
PRED ANGLESKO-EGIPTOVSKIMI POGAJANJI
Ali Maher paša l>o zahteval evakuacijo angleških čet * sueškega področja in združitev Sudana z .Egiptom
KAIRO, 27. — Britanski poslanik v Kairu Aralph Steven-son je danes dopolne odpotoval v Ismailljo, kjer bo imel razgovore z. britanskimi vojaškimi poveljniki, nanašajoče se na sobotna pogajanja z egiptovskim ministrskim predsednikom Maher pašo o novem an-gleško-egiptovskem sporazumu. Domneva se, da mu bo glavni poveljnik angleških kopnih sit na Srednjemu vzhodu general Brian Robertson ob tej priliki poročal o njegovih poslednjih razgovorih s poltičnimi in vojaškim; voditelji Iraka.
Pakistanski zunanji minister je danes izjavil na tiskovni konferenci v Kairu, da so vse države na Srednjem vzhodu, ki jih je obiskal v zadnjem času, sporazumne s Pakistanom glede poglavitnih vprašanj muslimanskih držav.
Pakistanski zunanji minister je poleg tega dejal, da muslimani nimajo nikakih napadalnih namenov proti nobeni državi, marveč želijo živeti v svobodi in razvijati svoje moralne m materialne dobrine v korist svojim narodom in vsemu človeštvu.
Skupina egiptovskih vojaških strokovnjakov je imela snoči sejo, na kateri so proučevali vprašanje zasedbe vojaških o-porišč na sueškem področju po evakuaciji angleških čet. V komentarju tega zasedanja piše egiptovski list «A1 Ahram«: «Vojaški strokovnjaki menijo, da je obramba Egipta tesno povezana z obrambo vsega Srednjega vzhoda. Po njihovem mnenju predstavljata Turčija -in Irak prvo obrambno črto v zaščiti Egipta, Sirija in Libanon drugo. Palestina pa tretjo«.
Egiptovski ministrski predsednik Ali Maher paša je danes potrdil, da ima namen na prihodnjih pogajanjih z Angleži doseči sporazum o evakuaciji angleških čet s sueškega področja in o združitvi Sudana in Egipta pod egiptovsko krono.
Tajnik arabske lige Azan paša je obvestil vse države članice, da bo zborovanje te organizacije 29. marca v Kairu.
Nove čistke na Češkem
DUNAJ, 27. — Sodeč po pisanju uradnega češkoslovaškega lista «Rude Pravo«, ki govori danes v nekem članku o generalnem majorju Vaclavu Thoru kot podtajniku v obrambnem ministrstvu, bi se moglo trditi, da je bil general Bohumil Lastovicka z več drugimi vojaškimi eksponen'i. odrezan.
2e nekaj tednov kroži glas, da je bil Lastovicka, bivši vodja češkega radia in poslanik v Moskvi, aretiran. Od 1. januarja naprej v javnosti ni bilo več govora o njem in šele sedaj, po pisanju «Rude Prava«, se da sklepati, da mu je sledil T-hor. Vsekakor pa list te izmenjave ne komentira.
Poveljnik glavnega stana in podtajnik obrambnega ministrstva na Češkoslovaškem sta bila odstranjena s svojih položajev zaradi ostre čistke, do katere je prišlo v češkoslovaški armadi.
Radio Praga je govoril nocoj o generalu Vaclavu Kratochvi-lu kot o poveljniku glavnega stana, ne da bi bilo posebej pojasnjeno, kdaj je bil imenovan namestnik generala Jaroslava Prochaske, ki je bil do preteklega meseca na tem visokem položaju.
Tako Prochaska kakor Lasto-vioki sta bila stara komunista.
ki sta prebila skoraj ves čas trajanja druge svetovne vojne v Moskvi. Oba sta bila dobra prijatelja bivšega generalnega tajnika češkoslovaške komunistične partije Rudolfa Slanske-ga, ki čaka trenutno na proces pod obtožbo, da je hotel zrušiti sedanji komunistični režim.
Tristranski trgovski
dogovor
BONN, 27. — Vlada zapadne Nemčije je odobrila tristranski dogovor, na podlagi katerega bo Turčija izročila Jugoslaviji 60.000 tpn žita, Jugoslavija pa bo v zameno za to žito poslala
zapadni Nemčiji 63.000 ten koruze. Za vsako tono žita bo zapadna Nemčija plačala Turčiji 136.5 ameriškega dolarja. Dogsvor je bil sklenjen v Carigradu.
PARIZ. 27. — Kakor v Sloveniji, so tudi v Franciji snežna neurja prignala sestradano divjačino v bližino vasi. Iz Cor-minonta poročajo, da se je tja zatekel mlad jelen, ki so ga prebivalci najprej nahranili, potem pa zopet odpeljali v gozd in tam izpustili. Toda žival se je čez nekaj časa vrnila ter dregnila z rogovi v vrata najbogatejšega moža y vasi, ki je potem prijaznega jelena nastanil v svojem vrtu.
Posrečena rešitev
delikatne zadeve
DUNAJ. 27. — Pred dunajskim sodnikom, ki se ukvarja s prekrški v tisku, je bila te dni obravnavana zelo nerodna zadeva. Zakonski mož je namreč objavil v časopisju preklic, v katerem pravi, naj nihče ne posoja ali kako drugače izroča denarja njegovi ženi, ker nima namena plačevati njenih dolgov. Cim se je pa ločil od žene, je ta vložila tožbo, češ da je s preklicem žalil njeno čast.
Sodnik ni mogel ugovarjati ženinemu odvetniku, ki je trdil, da predstavlja takle javen preklic v resnici obrekovanje in škodi človeku na ugledu, na drugi strani pa se tudi možu ni moglo ničesar očitati, kajti nekako je le moral zaščititi 6voje interese.
Sodnik je končno' prišel na posrečeno rešitev, ki je zadovoljila obe stranki: mož naj v istih listih objavi nov oglas in v njem poudari, da s prvim oglasom ni imel namena žaliti svoje bivše žene.
! HIBOm POGAJANJA \A KOREJI
Kitajci dolžijo ZN
da so se na Koreji zatekli k bakteriološki vojni
PAN MUN JOM, 27. — Sestanek častnikov glavnih poveljstev je trajal danes samo 15 minut in ni dovedel do nikakršnih zaključkov kar zadeva tretjo točko dnevnega reda.
Na seji častnikov, ki obravnavajo četrto točko, je polkovnik Murray, v odgovoru na severnokorejske proteste zaradi incidentov	v internacijskem
taborišču na otoku Kojedo, dejal, da je ta zadeva y izključni kompetenci poveljstva, OZN in torej ne more zanimati komunističnih oblasti. Po treh urah razpravljanja o tem, ali naj se vprašanje repatriacije vojnih ujetnikov	prepusti mirovni
podkomisiji, je bila seja zaklju-čena: častniki glavnih poveljstev se bodo ponovno sestali jutri.
.Uradni kitajski tisk in pekinški radio danes ponovno zatrujejo, da so se sile OZN na Koreji zatekle k bakteriološki vojni. Poleg tega je radio Peking obdolžil zaveznike, da so avstralski letalci izvedli teroristični napad na severnokorejsko vas, v kateri ni bilo vojaških objektov. Avstralsko letalsko poveljstvo pa trdi, da je bila v vasi skrita severnokorejska artilerija, ki je takoj pričela streljati na letala.
Na korejski fronti je prišlo včeraj le do manjšega spopada na vzhodnem sektorju, Bcmfcna letala z oporiščem na britanski letalonosilki «Glory», so napadla zapadru sektor fronte. A-meriške leteče trdnjave pa so bombardirale prometne komunikacije y severni Koreji.
Iz Londona poročajo, da so odgovorni krogi pojasnil; nekaj podrobnosti iz razgovorov med vladama Anglije in ZDA glede morebitnega razširjenja korejskega spora. O teh razgovorih in obveznostih, ki so iz njih izvirale, eo včeraj razpravljali tudi v spodnji zbornici.
Iz Washingtona poročajo, da je direktor za proračun Frank Lawton 23. januarja izjavil neki parlamentarni komisiji, da bo vojna na Koreji po mnenju ameriške vlade končana v teku letošnjega leta in da do drugega konflikta ne bo prišlo vsaj v prvi polovici prihodnjega leta. Izjava je prišla v javnost šele danes.
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Trst II.: 13.00: Pevski duet in harmonika. 19.00: Slovenščina za Slovence. 19.20:
Haendel: Glasba vode suita. — Trst L: 11.15: Orkester igra napoletanske melodije. 11.45: Veseli motivi. 14.25: Drobne kompozicije. — Slovetnja« 13.10: Skladbe Antonina Dvoraka in Bedricha Smetane (plošče). 20.15: Operni koncert ruske glasbe-
LONDON. 27. — V strahu pred angleškimi cariniki, so tihotapci, ki se udejstvujejo med Anglijo in Irsko, pometali v morje 50.000 parov nogavic iz nylona v približni vrednosti 100.000 funtov, odnosno 180 milijonov lir.
★
RIO DE JANEIRO, 26. — Devet eseb je bilo ubitih okoli 40 pa ranjenih, ko je neki tovorni avtomobil zavozil v 200 metrov globok prepad.
Z vseh vetrov
O V petek 29. februarja odpotujejo m Koroško jug. skakalci Zidar, Mežik, Langus, Avsenik, Stanovnik, Finžgar in Gorišek, ki se bodo 2. marca udeležili tekmovanja v skokih v St. Janžu, kjer je lani odprla skakalnico slovenska koroška mladina. — LetOs je bila skakalnica izboljšana in bo dovoljevala skoke do 55 m.
Skakalci odpotujejo nato v Celovec, kjer bodo 9. marca mednarodne tekme. Tu brani slovensko moštvo prehodni pokal, ki si ga je doslej že dvakrat priborilo. V Celovcu bosta skakala tudi Zalokar in Rogelj, ki prispeta tja s tekmovanja na Semmeringu. O V nedeljo je odpotovala iz Ljubljane na tekmovanje v Švico jugoslovanska vojaška smučarska reprezentanca. Vodja ekipe je podpolkovnik Zekcvičič, tehnični t-odja podpolkovnik Švigelj, tekmovalci pa kapetan Sinko Bra-co, poročnik Krašovec, podporočnik Magušar, podoficir Razinger ter borci Petrič, Hladnik, Dežman, Hlebanja, Kordež in Kunšič. Tekme bodo v AndermatUi v okviru švicarskega v-ijaškega prvenstva.
Tekmovalni spored obsega tek na 20 km, tekme patrulj in smuk. Začel se bo dne 2S. t. m. in bo končan 2. marca. Našo patruljo bodo sestavljali po vsej verjetnosti tile tekaču Sinko Bracc, Tone Razinger, Zdravke Hlebanja in Marjan Hladnik, V alpskih disciplinah bosta Jugoslovansko ljudsko armado zastopala Magušar in Kunšič. Naši smučarji-vojaki so se za tekmovanje resno pripravljali in jim žel. mo čim lepši, uspeh.
V sporazumu s FIS so bile tekme vojaških patrulj črtane iz seznama svetovnih prvenstev, zato pa bodo odslej posebna vojaška tekmovanja za pripadnike evropskih armad.
Značilnost belih iger v Oslu: skromnost in prisrčnost
(Naše posebno poročilo)
OSLO, 27. noruejfci prestolnici je ostalo le malo ljudi. Cehi odpotujejo jutri, "m drugi so že /mO skoraj vsi od-šli, le nekate-ii ri bodo konec ~ tedna nastopu h na po-olim-pljskih tekmo, vanjih v Finski, Franciji in Švici. Tako so se končale «ljudske» olimpijske igre, ki ji hlahko imenujemo tudi «zimske olimpijske igre ■reveževi). Navadno so taka tekmovanja bila v luksuznih zimskih letoviščih kot «. pr. St. Moritzu, Lake Placidu, Chamo-nixu. Imela so stx>j krog bogatih in elegantnih ljudi, povprečni meščan pa bi moral zapraviti najmanj svojo tedensko Plačo, da bi lahko prisostvoval -a nekaj dni takim tekmam.
V Oslu je bilo drugače. Prvič se je zgodilo, da je zimska o-limpiada bihi v državni prestol. nici. t Oslu živi 400.000 oseb, mnoge desetine tisočev so j>ri-šle iz bližnje okolice. Tako la h. ko rečemo, da je letošnjim tek. mam prisostvovalo več ljudi kot vsem prejšnjim skupaj.
Ljudje so prišli iz mest in iz vasi, saj tu je človek že ob roj-Slvu smučar, gre na delo na smučeh in ob koncu tedna — da je vsaj malo spremembe — se zabava zopet s smučanjem. Kdor vi imel dovolj denarja, da bi si plačal sedež na tribunah v Holmenkollemi, je stal na nogah m opoldne grizel kruh, ki si ga je prinesel z doma.
Na teh zimskih olimpijskih igrah skromnosti je bilo videti mnogo kožuhov, a ovca je prevladovala nad bizonom.
Norveška je prestala dolgotrajno vojno in okupacijo ter si ne more dovoliti razkošja.
In vendar so Norvežani na-
redili vse, da bi gostje bili v vsem preskrbljeni. S tem so storili ogromno uslugo zimskemu športu in mednarodnemu zbližanju. Igre so potekle v ozračju zadovoljstva in obilja. To je mnogo.
Podpredsednik mednarodne, ga olimpijskega odbora, Avery Brundage je danes izjavil v Čislu, da je zajel olimpijski duh ves svet, in izrazil upanje, da se bodo politični voditelji priključili prizadevan ju v tem duhu za izboljšanje razmer v svetu.
Naglasil je, da so na letošnjih zimskih olimpijskih igrah ravnali z vsemi udeleženci popolnoma enako, brez ozira na njihovo politično prepričanje.
Pohvalil je zlasti norveške funkcionarje pri olimpijskih igrah zaradi njihovega športnega ravnanja med igrani, ki so se zaključile v ponedeljek. O-pozoril je na te, da je številno občinstvo v zelo prijateljskem ozračju sledilo igram.
ELVEZIO BIANCHl
Jansky se je javil iz Amerike
NEVV YORK, 27. — Češki hokejski igralec Ludek Jansky, ki je leta 1948. zbežal iz domovine, izjavlja na pritoževanje sovjetskega bloka, da so «ameri-ški hokejski igralci presurovi«, da je to samo »izgovor za poraz moštev« na tekmah zimske olimpijade vzhodnih.
Jansky izjavlja, da je hokej nastal v Kanadi in da je zato stil igre »naravni izraz trde kanadske narave.in kanadskega naroda«. Izjavil je dalje: »Mi demokratični češkoslovaški hokejski igralci se nismo nikdar pritoževali na<j robato igro. ko smo tekmovali s kanadskimi ali ameriškimi moštvi«.
Jansky je dalje izjavil, da so najboljši češki hokejski igTalci v zaporu. Leta 1950 so namreč’ protestirali proti prepovedi po-
tovanja v Anglijo na že dogovorjeno tekmo. Tajna policija jih je nato aretirala. Igralci so bili zaprti 6 mesecev, sedem pa so obsodili na zapor od 6 mesecev do dosmrtne ječe. Pred nedavnim so jetnišk; pazniki v kaznilnici Bory v zahodni Češki enega teh obsojencev ubili.
Tenis
Brni obtožen profesionalizma
SAN FRANCISCO, 27. — Ameriška teniška igralca Tom Brown in Harry Lytas sta dobila suspenzijo, ker sta nastopala proti profesionalnim igralcem- Amerikanca pravita, da nista dobila nobenega povračila in zato nista prekršila amaterskega pravilnika.
ZAČELO SE JE SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU
iza mieonid
v ZDA
ŽENEVA, 27. — Poseben od’ bor organizacije za splošen trgovski in tarifni sporazum (GATT) je sklenil, da bo julija sklical izredno sejo 34 članov te organizacije, ako oi a-meriški kongres v iem času ne preklical odredb o omejitvi u-voza sira in drugih mlečnih izdelkov v ZDA.
Kanada in nekatere evropske države so odločno protestirale proti tem omejitvam ter izjavile, da predstavljajo odprto kršitev principov o prosti trgovini. Evropske države so poleg tega poudarile, da jih je svoj čas organizacija- ECA spodbujala k povečanju proizvodnje sira, da bi na ta način zaslužili čim več dolarjev, medtem ko se sedaj prepoveduje sirarski industriji izvažati izdelke v ZDA. Med prizadetimi državami je tudi Italija.
Člani organizacije GATT imajo polno pravico odločati o pravilnosti ukrepov, h katerim se je zatekla ena izmed članic. Spričo protestov, ki so se dvignili že lani, organizacija GATT ni ukrenila ničesar, ker je b-lo kazno, da bo ameriška vlada posredovala pri kongresu, naj se omejitve ukinejo. Ker pa s te strani nj videti u-speha, je nujno, da pride do izredne seje.
Zmagali bodo verjetna
isti kot v Oslu
Izjema je AJLtweggova, Ki ne bo nastopila - Najmočnejša je ameriška eKipa
PARIZ, 27. — Danes se je začelo v pariškem «Palais des Sports« svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, na katerem sodeluje 83 tekmovalcev iz 13 držav. Mnogi so prispeli v Pariz naravnost iz Osla in so šele danes začeli s treningom. Najmočnejše je moštvo ZDA, katerega kapetan je svetovni prvak Dick Buttco, nedavni olimpijski zmagovalec. Poleg tega so favoriti med moškimi še Helmut Seibt (Avstrija) ter Amerikanca James Grogan in Jenkins.
Med pari se bo zmaga po vsej verjetnosti nasmehnila Nemcema Rii in Paulu Falk.
Angležinja Altwegg na sve-
SO ŽE ZAČELI!
LONDON, 27. — Agencija »Tass« sporoča, da so zmagovalci smučarskega prvenstva centralnega sindikalnega sveta Sovjetske zveze dosegli boljše čase kot olimpijski zmagovalci v Oslu.
Uljana Jarmolenko, 22-letna smučarka iz Jarolavla, je zmagala v tekmi na 10 kilometrov s časom 38:7. To ni njen najboljši rezultat, saj je v januarju dosegla 37:23. Oba časa sta boljša od tistega, ki ga je dosegla Finka Videman.
Peter Morozov iz Moskve je zmagal v teku na 50 kilometrov s časom 2:57:50. Tudi ta čas je nižji od onega, ki ga je dosegel olimpijski zmagovalec.
Pri > vsem tern nas zanima samo to. zakaj ob taki nadmoči Ru«f niso poslali svojega moštva v Oslo.
NAJNOVEJSA RUSKA NA ŠPORTNEM PODROČJU (HOKEJ):
LONDON, 27. — Sovjetska agencija Tass je med svojim komentarjem zimskih olimpijskih iger v Oslu obtožila- hokejski moštvi ZDA in Kanade, da sta potvorili kohčni rezultat turnirja. »ZDA so dosegle drugo mesto na račun Cehoslova-ške«, pravi agencija Tass, «in ta nepoštenost je bila tako jasna, da so pisali o njej tudi buržoazni listi norveške prestolnice«.
Britanska zakladnica je objavila, da je z »izrednim odlokom« dovoljeno britanskim državljanom, da si nabavijo vstopnico za olimpiado v Helsinških že na angleškem ozemlju. Tako angleškim turistom ne bo treba kupovati listke iz vsote 25 šterlingov, ki jo sme vsak angleški državljan odnesti iz domovine.
tovnem prvenstvu ne bo nastopila. Največ upa za prv0 mesto ima domačinka Du Bief ter Američanke Albright, Klopfer in Baxtar.
Popolni program prvenstva:
Sreda: pari (obvezni liki).
Četrtek; obvezni moški liki.
Petek: obvezni liki za ženske.
Sobota: Zjutraj in popoldne zadnji del obveznih likov za vse kategorije. Zvečer prosta sestava za drsalke in nastop novih svetovnih prvakov.
Molki tekmovalci (obvezni
liki) bodo nastopili v tem redu: 1. Peter Firshbrook (Kanada): 2. Chartin Felsenreich (Avstrija); 3. Haye Alan Jenkhiš (ZDA); 4. Franco is Pache (Švica); 5. James Crogan (ZDA); 6. Carlo Fassi (Italija); 7. Frei-mut Stein (Nemčija); 8. Helmut Seibt (Avstrija); 9. Dick Button (ZDA):	10. Adrian
Swan (Avstralija); 11. Alain Giletti (Francija):	12. Kurt
Oppellt (Avstrija); 13. Dudley Richards (ZDA).
100 milijonov lir
za kraljev pogreb
LONDON. 27. — Kakor je razvidno iz neke publikacije angleške vlade, so dosegli stroški za pogreb kralja Jurija VI. 58.000 funtov (okrog 100 milijonov lir). Od tega je bilo 8000 tuntov porabljenih za preskrbo gostov iz inozemstva ter za njihov prevoz z avtomobili in železnicami. Za udelsžbo vojaštva pri pogrebu zahteva ad-miraliat 14.150 funtov, vojni minister 21.000, minister letalskih sil pa 750 funtov.
LONDON, 26. — Na parlamentarno interpelacijo je Churchill danes naznanil, da je bil znameniti «kamen usode« (škotska kronski kamen) spet postavljen na svoje staro mesto v vvestminstrski opatiji.
★
DUESSELDORF, 26. — Angleške okupacijke oblasti so dovolile bivšemu nemškemu maršalu von Mansteinu «dopust» za teden dni, da obišče svojo žano, ki jo nameravajo operirati. Von Manstein je zaprt v VVerlu kot vojni zločinec.
★
AS MARA, 26.	—	Genera	l
Cummings, načelnik britanske uprave v Eritreji, je razpisal za 26. marec volitve v eritrejsko ustavodajno skupščino.
-¥-
PARIZ, 26. — Z današnjim dnem se je pričelo v Parizu posebno zasedanje mednarodne civilne letalske organizacije (ICAO), ki ima namen proučevati tehnična vprašanja, zadevajoča evropsko Sredozemlje.
m
PRI UPRAVI
‘-PRIMORSKEGA DNEVNIK A«
TRST UL. SV, FRANČIŠKA 20/1 lahko naročite
SLOVENSKE
JUGOSLOVANSKE
revije
LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV-STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.I).
KINO
\ msTi
Rossetti. 16.30: »Avanturist Iz Malezije«, R. Richard«*. Excelsior. 16.00: »As v rok*'™1 Kirk Douglas.
Nazionale. 16.15: »Rdeče pu5č»ve’ Kirk Douglas, V. Mayo. Fenice. 16.30: »Sedem ur nesreče«, Totd.	.
Filodrammatico. 16.00: »Prevrati G. Grant in J. Ferrer. Arcobaleno. 15.00: »Prekleta ravana«, J. Mc. Crea.
Astra Rojan. 16.30: c Hudičev pm laz«, R. Taylor.	.	.
Alabarda. 15.30: »Pandora«, Gardner.	w
Armonia. 15,30: «Srca brez n*
R. Vallone.	t
Ariston. 16.00:	«ZapeljivkaJ."
Fontaine.
Aurora. 16.00: »Guliverjeva vanja».
Garibaldi. 15.00: »Bojim se 8» R. Baschart in V. Cortese. Ideale. 16.00: «Tragična odtseJ30 M. Oglift.	M
Impero. 16.00: «Bolje en dan lev«, Harold Lloyd.
Italia. 16.00: »Stražniki in Toto in Fabrizl. ,
Kino ob morju. 16.00: * M-ito Moderno. 16.00: »Končajte ” igro«, Clark Gable.
Savona. 15.00: »Adamovo Spencer Tracy.
Viale. 14.00: «Stvor z oiV-fta sv Vittorio Veneto. 15.30: «°*> St.
je prišla žena«, Teresa ""j,. Azzurro. 16.00: »Iris, cva vera«, M. Ling.	-.»fr
Belvedere. 16.00: «Meč V M. Toren, D. Andrevvs. Marconi. 16.00: «Poziv v 8»'“ ru», R. Taylort VV. Beertv g, Massimo. 16.00:’ »Ne P®™ mama«, J. Mac. DonaM-gk,« Novo cine, 16.00: »Dog0®
Don Juana«, E. Flyn»i. -m, Odeon. 16.00:	»Zaprte	žjllP
E. Rossi.	jjoe
Radio. 16.00:	«MuhavoStl
Palmer«. Irene Dunne. Veneria. 16.00: «Gianni 1° to med kowboji».	.	ofr
Vittoria. 16,00: »Groza Vtefl teklostjo«, J. Craivford.
RADIO
ČETRTEK, 21, februarja M®*
1 K ST 11*	^j|
7.15 Poročila. 7.30 JfGj) glasba. 11,30 Lahki orkestri.1^ Novi svet. 12.10 Za vsakep kaj. 12.45 Poročila. 1-3.0° duet in harmonika. 13.2° ritmi. 13.30 Popoldanski k°ja<-
14.00 Poročila. 17.30 Pl««* ,j|S ba. 18.00 Glas Amerike. Glasoeno predavanje.
bavna glasba. 19.00 Slove®^ za Slovence. 19.20 Haendek “ . ba vode, suita. 19.38 Znane si« be .za harmoniko. 19.45
20.00 Pestra glasba. 20.30 0% v svet. 20.45 Lahka glast>*M^cK Radijski oder — Jean A, Hermelin, igra v 3 dej; ljubljene melodije. 23.00 V A. ples. 23.15 Poročila. 23.32
na glasba.
Tit Si T I.
7.45 Jutranja glasba. Amerike. 11.00 Šolska 11.15 Orkester igra melodije. 11.45 Veseli J^ir 11.55 Zenska rubrika. 12.19 ^ ka glasba. 13.30 Glasba «ZJ. letja. 14,15 Kinematografska lj{.
nika. 14.25 Drobne komf«‘ ga 14.45 Gledališke novosti. !»• .jj) glasbe. 19.CO Glas Amerike;, ^ Pesmi. 19.35 Zdravniški oa%j31 19.50 Kratke športne veSil' gltj Na dan z avtorjem! 21-30 ,^1. certi. 2.30 Pomorski PaSL.,icHl-IV. Oddaja. 23.30 Nočni n
»lO»K»UJ J5JP*
12.00 Slovenske narodne ^5. poje komorni zbor R^di.a H
ljana. 12.30 Poročila.
12.40
A®
bavna glasba. 13.10 skl*^Sn'(' tonina Dvoraka in Bedrif«1 ^jfn0 tane (plošče). 14.00 .-ctF Rupel: Jezikovni pogovori vitev). 14.10 Popularne & ,„4* 15.00 Poročila. 15.10 *aLs|il' glasba. 15,30 Želeli sle "J; sta-šajte! 16.15 Komorna rit. mojstrov. 18.15 Pesim skih skladateljev Branka
vlča in Milana Prebanda- ,530
Lahka orkestralna	jijsN"
Poročila. 19.40 Zabavna * aji' 20.15 Operni koncert rusk be. 22.00 Poročila.
 -
BOG,
KOOnovilVKKA P O V K S *
Ilustrira JANEZ VIDIC
U
Nad njimi so šumele veje košate lipe . Bila je krepko, mlado drevo; šepetalo je ln pripovedovalo Prisluhnil Je v njeno govorico in jo razumel. Vdihaval je njen vonj. ki mu je prehajal v kri. In vsakikrat, ko so ljudje na glas zvona hiteli v cerkev, Je Gorazd s svojima hčerama stopil pod lipo. k žuboru studenca ln s pomočjo prirode Iskal notranjega stika s starimi bogovi, ki jih po imenu ni več vseh poznal, poznal pa je boga Triglava, katerega ime je ponavljal s svojo jecljajočo besedo.
II.
V tistem asu je nastavljal vikarje po Tolminskem čedad-ski kapitelj. Vikarska služba Je bila zvezana z dohodki, ki so bili natančno določeni, zato so so za te službe potegovali tujci, ki niso razumeli Jezika In so bolj skrbeh za udobno življenje kot za duše vernikov. Podrobno dušehrlžno delo so opravljali pomožni duhovniki, ki so znali jezik in jih Je ljudstvo rajši imelo kot vikarje, četudi njihovo življenje prav tiste čase ni bilo vselej krepostno.
Debelušni kobariški vikar se je imenoval Fulherij. Doma Je bil iz neke vasi pri Tilmentu. Njegov oče je bil ministerlal oglejskega patriarha; imel je sorodnika med kanoniki oglejskega kapitlja. V verskih stvareh Kobaridcev ni nadlegoval. Iz dolgega časa je sel včasih v Bovec, drugič v cedad, kjer je igral
na kocke s sobrati. Le tolminskega in volčanskega vikarja ni maral, ker nista bila vdana igri. Se manj je trpel gorskega, ki mu je nekatero bridko povedal v obraz. Kdaj pa kdaj je rad stopil v kobariško graščino. Plemič Cuccagna je prav tako težko preganjal čas kot on. Bil pa je Cuccagna norčav in čudaški človek, ki mu Fulherij nikoli ni mogel do dna. Pogosto ga je dražil, še večkrat zasmehoval.
Vikar ni vedel, da ima pogana v vasi, če bi Cuccagina ob neki priliki, ko je petkrat zaporedoma izgubil igro, ne bil iztegnil jezika.
»Prečastiti, za kockanje ni treba velikega razuma ne bistrih oči. Pastirska služba je težja, zato ti tako gladko ne teče...«
♦Moji verniki so dobri kristjani), je rekel vikar In znova vrgel kocke.
♦Dobri kristjani, a vmes pogani -. Je usekal Cuccagna, ko Je znova izgubil igro.
♦Kdo je pogan?« je vprašal Fulherij prav tako ravnodušno kot da gre za vreme.
♦Gorazda in njegovih dveh hčera se nihče ni videl v cerkvi, ne poklekniti pred razpelom...«
Tedaj je vikar izgubil igro, plemič pa se Je smejal. Pustila sta pogovor o Gorazdu, le vikar je še med večerjo mislil nanj. Ni se rad vtikal v vsako stvar, razen če Je bila skrajna sila. Imeti ajde v vasi je pomenilo zanj nevarnost, če cerkvena vizitacija, čedadski kapitelj ali inkvizicija na kak drug način izvedo o tem.
Naslednji dan je vikar vprašal Kobaridce:
♦Kaj pa Gorazd s svojima dvema hčerama? Ali ne hodi v cerkev?
♦Mi nič ne vemo o tem«, so mu odgovorili. ♦Antl hodi kam drugam. Saj so pred leti hodUl vsi Tolminci k svoteanu Danijelu k maši, ker so bili hudi na svojega vikarja«.
♦Pa zakaj bi bil Gorazd name hud?« se je zavzel vikar.
Kobaridci vikarja niso marali, zato mu niso govorili čiste resnice. Vedeli so, da je Gorazd pogan, z njegovim imenom je bil povezan sloves čarodeja. Ančura, ki je iz sovraštva pazila na vsak Gorazdov korak, je raznesla po vasi, da zametuje pfa-vega Boga. Kobaridci mu tega niso jemali za zlo; nekateri so
dejali: »Saj smo slišali, da se celo u-eni gospodje prepirajo, katera vera je prava; naj časti svojega boga po svoje«. Le nekateri, ki so se bali. da iz Gorazdovega početja lahko nastane škoda zanje, so godrnjali.
Nekega dne je prišel k Gorazdu nekdo in mu potožil, da mu je živina zbolela. Mislil si je; Gorazd mi bo pomagal, če je res vražar«. Ta mu je dal kadila in vode iz studenca ped lipo, v* kateri je bil namočil suhih, v planini nabranih rastlin.
Nekaj dni za tem je šla po vseh hišah polglasna, a topla govorica, da je voda iz Gorazdovega studenca pomagala živini. Prišel je tlačan, čigar žena je ležala bolna. Tiščal je v Gorazda toliko asa, da mu je dal vode, ki jo je moral prosilec sam zajeti in jo nesti z obrazom obrnjenim v stran, da je ni gledal, hi tako previdno, da je niti kapljice ni razlil. Zena je čez nekaj dni vstala.
Glas o zdravilni moči Gorazdove vode in njegovih rastlin se ni raznesel le po Kobaridu, šel je tudi po bližnjih vaseh, do Bovca, do Tolmina in daleč proti Čedadu. Gorazd se je spočetka branil ljudi, a se je nazadnje vdal, dasi so včasih nemogočih stvari zahtevali od njega. Njegovi sveti so pomagali. Bil je star in izkušen. po2mal je prirodo in rastline. To mu je ustvarila dober glas in zaupanje. Neuspehov nihče ni raznašal, uspehi pa so glasno vpili.
Ančurine besede, ki jih je govorila iz sovraštva, so padle v veter. Ljudje, ki so iskali pomoči pri njem, im še mnogi drugi, so ga čislali- Poznal je vreme; hodili so ga vpraševat, kaj naj delajo. Dvignil je nos, pogledal na Matajur, se ozrl na Km in napovedal dež ali vedro vreme. Vpraševali so ga celo, ali bo prišla vojska ln ali naj pričakujejo roparskih napadov, če bo padala toča in ali bodo vode narasle v povodenj. Včasih se Je zagledal v daljavo in opisoval prikazni, ki jih je videl; vojake s sulicami, rdeča bandera, plamene do neba, neizmerne vode in plavajoče hiše na njih... Ljudi je bilo groza...
Jasna in Volkica sta se sestrsko ljubili. Kadar sta Šli po vasi, so se ljudje ozirali za njima; »Dve češnji, dve jelki na gori...« Niso se ju mogli nagledati. Ob plesu so se fantje tepli za njuno bližino v kolu. Kadar Je mladina obhajala svoje vesele
r J11
praznike, sta morali biti poleg. Le v cerkev nista šli. N^^Ui ni spraševal, zakaj ne gresta. Ljudje so glasno menili, da m starih navad nihče ne pozna tako ko oni dve. Z njima v Kobarid mnoge stare šege, ki so se jih le najstarej« » J še spominjali iz svoje mladosti, izmed mlajših pa jih h* ni poznal.	j
Sredi meseca bobovega cveta je srečal vikar P1^,^ deklet na vasi, med njimi sta bili tudi Jasna in Volkica. na ovenčanih deklic je vodila v svoji sredi golega dečka,e: lenjem okrog ledij. Hodile so od hiše do hiše. govorile in P* «Zeleno prepasan debelušček, pobčefk, pleši brez pokoja, poj, za srečo tega doma, bele hiše, piskaj na piščalko svojo, oj...»
Zeleni pob< ek je piskal, plesal, pel im skakal &rL~ia;e1 Gospodinje so obdarovale deklice s čimer so vedele ln 20 govorile:
♦Častita vam duša pred Bogom!«
Vikar je gledal in vprašal:	»Katera krščanski
pa je to?«
Nihče mu ni odgovoril, saj ga nihče ni razumel-
Vikar je poiskal tolmača ln stopil k Gorazdu.
«Kam hodiš v cerkev?« ga je vprasaL
♦Nikamor«.	.
♦Torej Je res, da sl ajd, ti in tvoji hčeri?« .	«
♦Res Je. da nisem krščen ne jaz me moji dve	t£l
molim Boga, ki ga molijo drugi, vendar pa častim 1,06 Triglav«.	*
♦Triglav ni bog«, je vzkliknil vikar. »To je zm«4® \ ^ Dolgo sta se prepirala. Gorazd je povedal, da
ne odpove, temveč da rajši zažge kočo in pobegne Vikar Fulherij ni ljubil prepirov ne požarov, zato J ♦Storil sem svojo dolžnost«. Po tem vzdihu sta se m
(Nadaljevan*e
Glavni urednik BRANKO BABIC - Od« urednik STANISLAV RENKO	-	UHEDNISTVO ULICA MONTECCHI H	«, III	nad - Telefon «ev. WS-uug
In 94-638 — postni predal 502 — UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA St.	20.	— Telefonska St. 73-38 — OGLASI:	od	8.30 •	12 In	od 15 . 18 — Tel.
73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v girln! t stolpca trgovski	60,	finantnu-upravni 100, osmrtnice 90	lir,	- Za	FLRJ:	za vsak mrr. iirlne I
stolpca za vse vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod ZTT. —	Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelilco I-IL, Tel	11-32. Koper, Ul.	Battlstl 30la-I. Tel. 70
NAROČNINA: Cona A: meseCna 350, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna Poštni tekoCI raCun za STO . ZVU: Založništvo tržaškega ttska. Trst 11.5374 Ljubljana Tyrševa 23 • tel. 4963 tekof.1 raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdaja Založništvo trt. kisa tiska
31« 5»
3200 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: tzvod l0.tnesečo^a — Za Jugoslavijo: Agencija demok -icriega	^