pote2 s P® sterl i , , — 82 gospodarskega JI stališča rečja pol tična bitka je J delu za Srednji vzhod, P® a f^estino in kraje tam iN! Št e d®laJ0 na tem> da kf0Ve lastno državo brez j a iPWtektorata. Baje J U°.2a to denar iz Amerike, g)! Ifjf1 ter» je treba računati pfll |j 'Ce> ki so proti samostoj-- ,j jj državi. Arabci ima-ste 2 ^ v rokah skoro neiz-ečc - . Jne vrelce in to je važno rt«er'ko in Anglijo. 00■ (' L. * * * }or& ,>niranje cigaret bi bilo im sredstvo, po katerem bi W ijka vlada, če bo postalo po-J Kenje ci&aret še bolj akut-^ je toliko različnih vrst Oi^<;«ik0 raznih h cf1 '>% ' bl bll° raciomranje Uo| glav°bol, katerega se 0 boji. •b * * * ^ i;j k°*za Z gazolinskimi ku-Precej ponehala. Ven-še vedno tajne or-\ J®> ki tiskajo skrivaj ga-m ii)a kuPone ter jih sprav-1 L Ko bo vojna v Ev- S^^OK na' bo tudi ta črna Bjjj C zaslužek ,ker bo tedaj k g0 več gazolina za ci- v * * * 'ti^ civilisti bodo spili 13 bilij°n0v stekle-ZmL** pijače. To je za tri ^jf^enic manj, kot v tt J} časih. Vzrok temu \ lnianjkuje sladkorja za Mehkih pijač. ti,k. * * * i^j 1 se čudijo, zakaj pri-^ .žvečilnega gumija, eJo v poštev sledeče vzela toliko tega gu-t„ dobi vsak vojak 630 "Hov Pr6d vojno ga Je JPrečno na vsako osebo Kosov, i, * # * p0- gretje še ni dovolj na S ]r 5iY ^omanjkanje istega iu ^j116 Pozna dosti, ker še aza- Toda počakajmo, k,. Po božiču, ko bo priti- if sr * * " V S SVečič ne bo na izbi-g°vine na drobno so j kupovati že meseca ' septembra so bi- ! na debelo razpro- .Ht| . * * * »tj? Vseh ameriških mest aiV Co apartment hiše ra. dvf ^pnja. Vzrok je po-W delovne moči in pa jjgf ^ istočasno se pa poro- tie ?ainezniki drže svoje e s' v bolj v redu kot pred je, ker imajo de jil" Hrvatskem. Tukaj zapušča soprogo Barbaro, hčer Kajtarino; poroč. Piccoli, brata Štefana in Antona ter sestri Rose Brunek in Mary Lackovich. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 8:30 iz1 Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Poroka Cpl. Michael J. Polutnik, sin družine Polutnik iz 1711 E. 30. St., Lorain, O. se je 21. oktobra poročil v cerkvi sv. Rozalije v, Girard, O. z Miss Stephanie F.! Turk iz Girard. Vse najboljše1 jima želimo v novem stanu. Vesela vest Mr. in Mrs. Anthony Zabuko-vec iz 70. ceste sta bila obdarjena po vilah rojenicah z zalo hčerko. Od prej imata že fantka; Mrs. Mary Zabukovec iz 1109 E. 67. St. je zdaj prav ponosna stara mamica, čestitke! Na operacijo Frank Benčina iz 15302 Daniel Ave. se bo podal danes v Emergency Clinic bolnišnico na Five Points, kjer se bo moral podvreči operaciji. Od petka naprej ga bodo prijatelji že lahko obiskali, želimo mu, da bi vse srečno prestal. Ob 90 dneh smrti V četrtek ob devetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Judniča v spomin 90 dni njegove smrti. Seja skupnih društev Jutri večer bo seja Skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj se gotovo udeleže. Zadušnica V sredo ob 6:30 bo v cerkvi sv. Vida darovana maša za po-'kojno Agnes Prešeren-Perne. Baragove pratike Kdor v fari sv. Lovrenca želi Baragovo pratiko, jo dobi pri Mrs. Resniku, 3599 E. 81. St. Cena je 40c. Za Lauschetovo kampanjo Mrs. Oblak in družina, 15220 Saranac Rd. je dala $5.00 za j Lauschetovo kampanjo. Prav lena hvala. Uradniki telefonske unije so klicani v Washington Vojni delavski odbor je poklical za danes v Washington unij-ske uradnike Ohijske federacije telefonskih uslužbencev, ki so na stavki v 25 ohijskih centrih. Uradniki morajo vladnemu odboru dokazati, zakaj nočejo končati stavke, kot je odbor ukazal. Ako stavka ne bo poravnana do 2:30 danes popoldne, bo dobil vso zadevo v roke predsednik Roosevelt za nadaljno akcijo. Medtem pa unijski uradniki trdijo, da se bo stavka raztegnila še na druge države. Postrežba v Clevelandu je* še normalna razen klicev na daljavo in pa nekatera predmestja so prizadeta, ki nimajo avto matičnih telefonov. -o-- Jože bo lovil srnjake Iz Soudan, Minnesota, po-zdralja Joseph J. Nemanich, tajnik društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Piše, da se odpravlja s prijatelji na srnjake, ki so mu obljubili, da kar bo on ustrelil, bodo pojedli z dlako, repom in rogovi vred. Kako se bo stvar končala, ne vemo. Lovcev več kot srn Na Ely, Minn, je nekak center za lovce v Minnesoti. Lov na srne je odprt od 15. do 25. novembra. Samo v tem mestu so vzeli lovci nad 1,250 lovskih licenc. Toda ker ni snega ,ni posebno ugodno za lov, nam piše zastopnik. Razne vesli od naiih borcev v službi Strica Sama Sgt. Rudy Zupančič, sin Mr. in Mrs. John Zupančič iz 7606 Union Ave. je pisal domov iz Francije, da je bil, ko je bil še v Italiji, v cerkvi sv. Petra v Rimu ter v avdijenci pri sv. Očetu. Tedaj je bil pri papežu tudi newyorski nadškof Spell-man. Zdaj je v Franciji, kjer se je pri neki slovenski družini sestal s prijateljem Ralph Globokarjem iz 81. ceste. Njegov brat Pvt. William se je tudi oglasil iz Francije. Z bratom si redno dopisujeta, videla se pa še nista. Bili piše, da je v Franciji lepo, kjer je ni zadela bojna vihra, drugače je pa strašno. Materi je poslal za zimo gorko suknjo iz prave ovčje kože. Oba naročata najlepše pozdrave prijateljem po Newburgu. William prejema tudi Ameriško Domovino. m M m Raymond Rakar, sin Mr. in Mrs. Martin Rakar iz Holmes Ave. je že avanziral za S 2/C in ima nov naslov, namreč: Raymond M. Rakar, S 2/C, 949,89-77 Landing Craft School, San Diego, Calif. M M M Mrs. Jennie Cvelbar, (912(9 Prince Ave., je naročila Ameriško Domovino za sina Pfc. Paul R. Cvelbar, ki služi nekje na Pacifiku. Kdor prijateljev bi mu rad pisal, dobi naslov pri njegovi materi. Pariz, 20. nov. — Starodavna trdnjava Metz je danes v ameriških rokah. Prvič v 2,000 letih vojaške zgodovine Evrope se je pripetilo, da je bila ta največja evropska trdnjava vzeta z naskokom. To delo je izvršila 3. ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona. Danes popoldne ob treh so ~ ameriške čete okupirale Kate-dralski trg, osrčje mesta. Glavni stan uradno priznava, da sta dve tretjini trdnjave okupirani. Reuterjeva depeša pa poroča iz glavnega stana 3. armade, da je v Metzu strt ves odpor Nemcev. Amerikanci so vdrli v Metz danes dopoldne od vseh strani ter našli starodavno trdnjavo skoro nepoškodovano. Amerikanci so vdrli v mesto v največjem nalivu. Iz hiš so priyreli Francozi, skoro vsak držeč v roki steklenico konjaka ali vina ter ga ponujali ameriškim zmagovalcem. Dočim je mesto samo v rokah Amerikancev ,pa se nemške posadke še upirajo v okoliških trdnjavah. Ameriški tanki zdaj napadajo one nemške garnizije, ki še niso razobesile bele zastave. Mnogo nemških vojakov je padlo v roke Amerikancem. Med temi polkovnik Meyer, vrhovni poveljnik garnizije v Metzu. Polkovnik je bil v paradni uniformi, s številnimi odlikovanji na prsih. Iz skrajne južne fronte se pa poroča, da so francoske čete zavzele trdnjavo Belfort in da so stale nocoj francoske čete ob reki Reni na treh točkah. Francozi in Nemci se obstreljavajo preko narasle reke. V nekem kraju so Francozi zajeli večji oddelek Nemcev, ki se ni mogel rešiti, ker je deroča voda odnesla most. Najnovejša poročila trdijo, da Francozi že postavljajo ponton-ske mostove čez Reno v bližini švicarske meje in da so ameriški tanki že vdrli v nemško in- "Smrtna kosa Po kratki bolezni je umrl včeraj zjutraj ob 6:30 Edward Champa, stanujoč na 1121 E.! 76. St. Rojen je bil v Eveleth,' Minn. Tukaj zapušča žalujočo! soprogo Mary roj. Gliha, sina^ Edwarda in hčer Ernestine. ZaJ pušča tudi mačeho, brate: Louis,! Pvt. Rudolph v Angliji, Pvt. Frank v North Carolina, sestre: Ano Dolenc, Josephine Rodi, te. to Pauline Stampfel in strica Edwarda. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Filipa na St. Clair Ave. in 82. cesta ob devetih ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. V Chardon, O. je že sneg Chardon, O., ki je najvišje ležeče mesto, je v nedeljo ponoči' že dobil belo odejo. Za Cleveland so ga že včeraj napovedova-1 H in danes ga zopet pričakujejo. Novo stanovanje Joseph Kotnikova družina iz 62. ceste, ki je nekaj Časa živela na 66. St., stanuje zdaj na 6224 Carl Ave. dustrijsko kotlino Saar. To je prvič, da so Amerikanci segli tako daleč na nemško ozemlje. Bila je 10. oklepna divizija 3. armade, ki je prodrla štiri milje čez mejo v Raj h. Vsa južna nemška linija je strta, ko so Francozi zavzeli trdnjavo Belfort, kjer teče starodavna invazijska pot v Burgun-dijo ter prodrli dalje do reke Rene. Francozi bodo skušali preiti Reno pri Mulhousenu, kjer je reka primeroma ozka, toda pre-riod branijo trdnjave, ki so razpostavljene po okoliških gričih. Vzdolž vse fronte, ki se vleče 100 milj od Holandije pa do Švice, si Nemci krčevito priza-ievajo, da bi zamašili vrzeli, ki ?o jih izvrtali zavezniki v tej jfenzivi. Nemci ,ki stoje pred )rvo in deveto ameriško arma-io se stalno umičejo proti Reni. i^sa znamenja kažejo, da postala tukaj nemški odpor vedno ilabejši in da se bo Amerikan-:em kmalu posrečilo doseči Ko-in ob Reni, dokoder imajo še 26 nilj in Dusseldorf proti severu, d leži v Porurski kotlini. Nem-:i se očividno umičejo proti Ko. inu. Depeše s fronte trdijo, da e bodo Nemci umaknili za Re-io in Saar, kjer se prične meja Jtajha. Poročila trdijo, da je pri fran-:Oskih četah, ki so dosegle reko ieno tudi mnogo ameriških čet. fukaj so namreč Francozi pri-leljeni 7. ameriški armadi. Čestitke novemu guvernerju v državi Ohio Udejstvovanja na političnem polju radi novega guvernerja v državi Ohio smo tudi mi v tukajšnjem taborišču z veseljem zasledovali. V duhu smo simpatizirali z rojaki v Clevelandu za njihovega rojaka, g. Franka Lau-scheta. Nestrpno čakanje se nas je lotevalo, ko smo čakali na izid volitev. Spraševali smo se med seboj: kdo bo zmagal? A v duhu pa je bila želja nas vseh, da bi postal on vodja driave Ohio ter dober voditelj slovenskega naroda v Ameriki. V teh mislih smo že prejeli Ameriško Domovino in z veseljem čitali prve vrste časopisa, da je zmagal on, za katerega smo vsi želeli. S tem izrekamo vso pohvalo rojakom, ki so mu stali dobro ob strani v teh pomembnih dneh. G. Franku Lauschetui pa izrekamo v imenu vseh slovenskih fantov v tukajšnjem taborišču iskrene čestitke! Slovenci-u jetniki, Veteran, Wyo. Francozi so zavzeli trdnjavo Belfort in prodrli do reke Rene na treh točkah; južna nemška linija je strta. Višja mezda bo morda potem, ko bo Nemčija premagana Washington. — Poseben odsek, ki je preiskal po naročilu predsednika Roosevelta zvišanje cen življenskim potrebščinam od januarja 1941, poroča, da so se iste zvišale od 29 do 30 odstotkov. Delavske unije, ki so zahtevale večjo mezdo, so 'trdile, da so se zvišale življen-j ske potrebščine za 44 odstot-! kov. Ker je predsednikov odbor pronašel, da so se življenske potrebščine zvišale za manj, kot so trdile delavski unije, je to znamenje, da predsednik ne bo ustregel unijam za zvišanje mezde ob tem času. Ostala bo še v veljavi formula jeklarske lestvice, ki dovoljuje 15% zvišanje od one 15. januarja 1941. V vladnih krogih se govori, da bo ostala sedanja plačilna lestvica do zmgae nad Nemčijo. Potem pa, ko bo v tovarnah, ali vsaj v večini istih, odpadel overtime, da bo predsednik dovolil višjo mezdo delavcem. -o-— Maša za vojakom I Jutri ob 8:20 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega vojaka Josipa Stinčič Maša je naročena od skupnih društev fare sv. Lovrenca. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Amerikanci so zavzeli Metz; Francozi so dospeli do reke Rene; tanki hite proti Saarski dolini "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 0117 St. Clair Ave. HEnderaoa M28 Published dally ascept Sundays and Holidays Cleveland S, Obi*. NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $650. Z>a Cleveland, do poŠti. celo leto »7.60 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.60. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaAalclh: Celo leto $6.60. pol leta $3.60. četrt leta $2.00 _Pownwm* ttwllfca » cente__ BUB8CREPTXON RATES: United States and Canada, $6.60 dm year. Cleveland, tar mall. $7.60 p«r mr U. 5. and Canada. $3.60 for 6 monttur. Cleveland, by mall. $4.00 for • month« V. 8. and Canada $2.00 for 3 montkj. Cleveland by mall $2.28 for $ months Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year; $3.50 for • month«. $2.00 for 3 month«. _glntl« eoplfa I cent« „___ _ Entered a« second-claw matter January 6th, ltOt. at the Fori Offlee »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. ♦ No. 271 Tues., Nov 21, 1944 doslej ni prav nobenih znakov, da bi se Stalin hotel spreti s Churchillom radi Trsta. Pa če bi primarširala ruska armada v Trst, SANS se bo vseeno moral trkati na svoja grešna prsa in priznati, da v svojem žalostnem življenju ni vedel kaj početi s primorskim vprašanjem. Opozorili smo na to veliko nevarnost, ki preti naši Primorski od nedelavnosti SANSa in napačno taktiko tistih, ki jim je komunistična revolucija vse in pri tem pozabljajo, da pljujejo s tem v lastno slovensko skledo. Mi se resno bojimo, da bomo morali Slovenci enkrat pisati na nagrobnik ranjkemu SANSu: Trst in Primorsko nam je zapartizanil! Ali nam bodo Primorsko zapartizanili? Ni dvoma, čla je vprašanje Primorske in Koroške največje slovensko narodno vprašanje. Mi smo na tem mestu že opetovano poudarjali, da brez Primorske in Koroške je Jugoslavija nemogoča. Z izgubo teh je bila odtrgana tretjina'Slovencev od skupnega narodnega življenja. Toda tudi gospodarsko je bil1 ves narod v živo prizadet, ko so nam odvzeli narodno izhodišče v svet — Trst. Zato je za vsakega Slovenca, naj bo katoličan, ki se bori proti brezboštvu komunističnega nauka, ali najbolj navdušen oboževatelj sovjetskega srpa in kladiva, to vprašanje najvažnejše narodno vprašanje. Revolucije minejo. Najbolj rdeči revolucionarji se z leti umire. Vsak pretiran nauk izgubi počasi modernost. Četudi narod radi napačnih nazorov trpi, morda dolgo in hudo trpi, končno le ostane in preboli bolezen zmot. Če pa izgubimo Trst, se narodno in gospodarsko ne dvignemo več. To bi pomenil onaš pogin. Zato je to vprašanje tako pomembno. Pa je tudi težko vprašanje. Naš narod se je stoletja upiral navalu dveh velikih nasprotnih narodnih skupin. Boril se je za svoj obstoj z Nemcem in Italijanom. Ta.težka borba se sedaj ponavlja. Nemška Avstrija in Italija'dobjva-ta oporo pri velesilah. V Moskvi so že proglasili samostojnost Avstrije in otežkočili boj za pravične meje na Koroškem. Nič manj ni težko naše narodno stališče proti Italiji. Mi moramo sami sebi odkrito priznati, da stojimo v tem vprašanju skrajno slabo. Vsi vidimo, kako Amerikanci in Angleži božajo Italijo. Ta država je bila sovražnik in vendar so ji žrtvovali toliko kot nobenemu drugemu zavezniku. Angleži hočejo močno in njim prijazno Italijo, da bi bila varna njih pot skozi Sredozemsko morje. Amerika jim v tej politiki sledi. Pričakovati moramo v Ameriko za italijanskega poslanika svojega največjega in najnevarnejšega sovražnika grofa Sforza. Ta je delal in bo spet delal v vplivnih visokih krogih za razpoloženje proti nam; rdeči profesor Salvemini pa med levičarskimi skupinami. Proti nam so vsi Italijani edini in neprestano na — delu. Ne smemo pa pozabiti še eno veliko nevarnost. Amerikanci in Angleži so sicer silno prijazni do Rusov, ker jih potrebujejo. Boje ste pa njihovega komunizma. Angleži so izdali Poljake v strahu pred Rusi in priznali so jim vpliv v Jugoslaviji, toda silno se boje, da bi šel ta vpliv predaleč proti zapadu. Zato tako podpirajo de Gaulla v njegovi borbi proti francoskim komunistom in zato so tako skrbni za Italijo, ker bi jo radi obvarovali pred komunistično revolucijo. V kolikor že ne morejo preprečiti ruskega vpliva, skušajo vsaj zadržati ruskega medveda in njegov komunistični vpliv čimbolj daleč na vzhodu. In tu je velika nevarnost za našo Primorsko. Če ne morejo zadržati komunističnega vala v Jugoslaviji, poskušali ga bodo zadržati vsaj ob sedanji jugoslovansko-italijanski meji. Primorska bo dobila vojaško upravo Amerike in Anglije, dokler se ne odloči defi-nitivno o njeni pripadnosti. In kdo bo to odločil? Velesile! Sedaj je med nje sprejeta tudi Francija z de Gaullom na čelu, ki je proti komunistom. Torej v takih vprašanjih tri velesile: Anglija, Amerika, Francija proti eni — Rusiji. In če bo v Jugoslaviji komunistična diktatura, alii bodo te velesile dale še Primorsko v naročje komunizmu? Ali bodo prostovoljno razširile same proti sebi komunistični vpliv na zapad? To je naša velika skrb. Na to bi morali misliti vsi ameriški Slovenci, zlasti naši Primorci in se vprašati, kaj jim je ljubše in kaj jim je več: komunistična revolucija ali Primorska. Je že res, da mi ameriški Slovenci ne bomo odločili, ampak velike države. Toda, kako naj vplivamo pri državnem departmentu v korist naši Primorski in delamo proti Sforzi, če naš preljubi SANS nosi okrog rdečo sovjetsko komunistično zvezdo in govori samo o partizanih in njih komunizmu, ki ga sedaj Amerikanci tako bridko preiskuša-jo. v Italiji in na Francoskem. Namesto da Ame-rikance pridobiva, jih draži. 'Niso namreč v Wash-ingtonu tako neumni, da* ne bi razumeli pomena te zvezde in se ne dajo varati s kakimi piškavimi razlagami o njih pomenu, kakr.šne je SANS dajal za nekatere kaline. Organizacija, ki bi morala nadstrankarsko delati za velika naša narodna vprašanja, je postala strankarska ekspozitura komunizma v Ameriki in že samo s tem napravlja neprecenljivo škodo naši največji slovenski zadevi. Ne vidimo pa tudi nikakega pozitivnega dela za Primorsko. Vsa drezanja niso nič pomagala. Za to ni pri SANSu časa in razumevanja. Gospa Prislandova jim je povedala na konvenciji, da .se čudi, da zanemarjajo to največje vprašanje, pa se niso zdramili. Samo en primer. V SANlSovem uradu imajo že poldrugo leto izvrstne karte o Primorski, ki jih je sestavil Anglež Leader. (Brez skrbi gospoda pri SANSu! Ni klerikalec!) Aii ste slišali, da bi nekaj tega razmnožili, da bi vsakdo vedel, kaj in kakšne so naše zahteve? Denar imajo za to! Ali ne bi bilo lepo, če bi v vsaki slovenski družini imeli tako karto in bi vsak Slovenec tudi v Ameriki vedel, kaj hočemo? In ne Samo vedel! Vsak bi postal agitator za to vprašanje. Danes smo po zaslugi SANSa agitatorji za komunizem, ki nas ne potrebuje. Na Primorsko pa pozabljamo! Mi ne izključujemo, da morda ruska armada enkrat zasede Primorsko proti volji Angležev in Amerikancev. Toda Prusijaika kultura na sramotnem odru Od 15. do 19. decembra 1943 je sovjetsko vojaško sodišče 4. frontnega odseka v Ukrajini sodilo v Harjkovu trem pripadnikom nemške vojske in enemu ruskemu izdajalcu. O poteku te obravnave nam naslednje poročilo parikazuje v vsej svoji goloti strašna in nezaslišana barbarstva prusijaške soldateske in postavljajo v senco vse kar je svet do sedaj mogel izmisliti, odkar so zamrle srednjeveške inkvizicije. Sovjetski pisatelji Ilija Ehren-burg piše: "Na zatožni klopi sede trije Nemci poleg ostudnega izdajalca. To so prvi ali ne zadnji. Zapomnimo si današnji dan 15. december. Tega dne smo prenehali z govoričenjem o vojnih zločinih in pričeli z obsodbo. Pred seboj nimamo vojakov, pač pa krvoloke. Postavljeni so pred javno sodbo kakor to zahtevajo zakoni Sovjetske zveze. Lahko se branijo. Vsako besedo prevedejo tolmači iz nemščine v ruščino in narobe. Zločini, ki jih obtožujejo, niso patološka iztirje-nja treh sadistov, smrtni ples treh vampirjev, pač pa je to sistematično izvajanje vsega nem-štva. Ta načrt je zamislil Hitler, izdelali so ga Gestapo, SS., ministri tretjega rajha, generali nemške vojske in industrijalci Porurja. Izvajalo ga je na sto in sto Nemcev, ki so s tem postali soudeleženci najkrvoločnej-ših dejanj. Smcinfc kamijon ni iznajdba Hansa Ritza, pač pa je to novo orožje nemške armade." Vse to kar so govorili pred sodiščem v Harjkovu, je preživela tudi naša domovina. Scene groze in najstrašnejših muk se že četrto leto razvrščajo po slovenski zemlji druga za drugo. Tudi tu bo morala'dobiti pravica — v smislu Moskovske konference — svoje popolno zadoščenje. Tudi na slovenska tla bodo morali pripeljati na sto in sto prusijaških in laških morilcev in zločincev, da jih bodo sodili slovenski očetje, slovenske matere in slovenski otročiči. . . Iz celotne obravnave Harjkov-skega procesa prinašamo samo nekaj najznačilnejših zasliševanj, ki razodevajo množenstve-ne pokolje prusijaškega babarri-zma proti mirnem ukrajinskem prebivalstvu, proti neoboroženim vojnim ujetnikom, proti ranjencem in otrokom po bolnišnicah. 16. decembra je državni prav. dnik zasliševal Hansa Ritza, 24 letnega vfisokoaolca, člana SS. Priznal je, da so pod njegovim poveljem pobili v okolici Tagan-roga 300 oseb. Drž. pravd.: Ali so vam znana hudodelstva še v drugih okrožjih? Ritz: 31. maja 1943 sem prispel v Harjkov in se predstavil poveljniku Sonderkommande v Harjkovu Channebitte-ju, ki sem ga poznal še iz Nemčije. Nekaj stvari, ki sem jih videl v Harjkovu, lahko izpovem. Najprej sem srečal poročnika Ja-cobija, ki mi je dejal, da so vsi zapori prenapolnjeni, da pa jih bodo s pomočjo nekega posebnega načina kmalu izpraznili. Kamijon smrti Vprašal sem Jacobija, kakšna je ta metoda? Dejal mi je, da je to plinski kamijon. Spomnil sem se, da mi je svoječasno tajnik nacistične organizacije v Varšavi pripovedoval, da so del varšavskega prebivalstva evakuirali z vlaki, en del prebivalstva pa so naložili v plinske ka-mijone in jih zastrupili. Nekaj podobnega sem slišal govoriti tudi v Rigi in v Vitebsku. Pr<3- sil sem Jacobija, da mi razkaže plinske kamijone. Jacobi mi je dejal, da se mi bo lahko že jutri nudila prilika ,da si stvar ogledam, kajti ob 6 zjutraj bodo nakladali ljudi v plinski kamijon. Ob napovedani uri sem b'il naslednjega dne na dvorišču zaporov, kjer me je že čakal Jacobi. Pozdravila sva se in potem mi je razkazal kamijon. Odprl je vrata in opazil sem, da je kamijon znotraj oklopljen. Na stropu sem opazil vzbokljine z luknjami, skozi katere je prihajal plin iz avtomobilskega motorja. Kmalu potem so se odprla: vrata zaporov in skupine ljudi so pri peljali na dvorišče. Med njimi so bile ženske različne starosti. Ljudi so spremljali SS. Pogled na množico je napravil name globok vtis. Obrazi žensk so bili shujšani, glave razkuštrane, obrazi pa so nosili očitne znake pretepa. Bilo ]ih je krog šestdeset, nekateri so se upirali vstopiti v kamijon, a so jih člani SS s silo nagnali in pri tem prav pridno vporabljali pesti in pu škina kopita. Med tem, ko sem to gledal, sem vprašal Jacobija, če vedo, kaj jih čaka v kamijo-nu. Jacobi mi je odgovoril, da jim tega niso povedali ,ali ker so kamijon vporabljali zelo pogosto v Harjkovu, so mnogi sluti- li kakšnim namenom služi. Množenstvene eksekucije Drž. pravd: Ali ste prisostvovali množenstvenim eksekucijam sovjetskih državljanov? Ritz: Da, bil sem zraven. Drž. pravd.: Pripovedujte! Ritz: Channebitte mi je dejal, da bodo pobili približno3000 meščanov, ki so z največjim veseljem pozdravili povratek sovjet skih oblasti, ko so ruske čete po novnto zavzele Harjkov. Chan nebitte mi je tudi rekel, če želim biti pri eksekucijah zraven. Drž. pravd.: Torej ste sami zahtevali, da prisostvujete? Ritz: Da, zahteval sem in prosil. Drž. pravd.: Pripovedujte! Ritz: Z avtomobilom smo dospeli na poseko v gozd, kjer so bile že izkopanejame. Vso po seko so obkolili člani SS. Channebitte mi je dejal, da bodo tega dne postrelili 300 oseb. Areti ranče so pripeljali na lice mesta s tovornimi avtomobili. Nato so jih porazdelili v majhne skupine in jih pobili z avtomatičnimi puškami. Ne mislim zamolčati, da sem se tudi sam udeležil po kolja. Channebitte mi je dejal: "Pokaži, kaj znaš!" Kot vojak in častnik sem moral poslušati. Vzel sem puško iz rok nekega SS. in sprožil celo serijo nabojev na aretirance. Drž. pravd.: Ali so bile tudi žene in otroci zraven? Ritz: Da, spominjam se, da je bila tu neka ženska z otrokom Poskušala je otroka braniti s svojim lastnim telesom, toda ti njeni napori so bili zamanj, ker so izstrelki prevrtali tako njeno telo kot telesce otroka . Drž. pravd.: Ali ste videli v jamah, v katere ste zmetali trupla ustreljencev, tudi trupla tistih, ki so bili pomorjeni v kami-jonu? Ritz: Da. Ko smo mi častniki preiskavah trupla ustreljencev, mi je Jacobi pokazal neko jamo in pod plitvo plastjo zemlje so se pokazala človeška trupla. Jacobi mi je dejal, da so to potniki plinskega kamijona. Nacistični zasliševala Drž. pravd.: Ali ste kdaj zasliševali sovjetske državljane? Ritz: Da, v Taganrogu. Drž. pravd.: Pripovedujte nam nekaj o tem! Ritz: V začetku sem zasliševal aretirance na podlagi zakonitih predpisov, ki sem jih imel pri sebi. Sonderkommandant Acker v Tagenrogu pa mi je dejal, da ne smem postopati tako, kajti ti ljudje imajo trdo kožo. Zato smo uvedli pretepanje za-sliševancev. Drž. pravd.: Slišim, da ste jih sistematično pretepali. Ritz: Da. V Harjkovu sem ugotovil, da so vsi pripadniki Sonderkommande pretepali za-slišance. Da, tak je bil sistem. Drž. pravd.: Poslušajte me Ritz; izgleda, da ste človek, ki nekoliko pozna zakonitost. Kaj se vam zdi — po vašem občutku —- ali je nemška armada na vzhodnem bojišču vsaj v gotovem smislu postopala po načelih mednarodnega prava in sploh o uporabi kakršnega koli prava. Ritz: Lahko reče, v kolikor se to nanaša na vzhodno bojišče, da ne more biti nobenega govora o uporabi mednarodnega prava in sploh o uporabi kakršnega koli prava. Drž. pravd.: Recite, Ritz, kdo je dajal navodila? Zakaj so uvajali sistem popolne nezakonitosti in čemu so pobijali nedolžne ljudi? Ritz: To so bila navodila samega Hitlerja in njegovih privržencev. Resničnost te trditve ne bo težko ugotoviti ,celo v podrobnostih. Drž. pravd.: Povejte konkretno, kdo je kriv teh zločinov? Pošastni krivci Ritz: Glavni krivec je Hitler, tudi zato ,ker je sam ustvaril sistem surovosti, v drugi vrsti pa tudi zato, ker je stalno govoril o vzvišenosti nemške arijske rase ki naj napravi red v Evropi Potem je Himmler. Ta je ponovno izjavljal, da se ni potrebne ozirati na zakonita določila pri smrtnih obsodbah. Tretji odgovorni krivec je Rosenberg, ki je ustvaril psihozo, da je germanska rasa nekaj nadčloveškega Po njegovem je treba smatrati Ruse kot barbare in za njihove uničevanje so dovoljena vsa sred. stva. To so trije največji krivci. Drž. pravd.: V vašem batali-jonu so vas učili metod za iztreb. ljenje sovjetskega naroda, ali je to res? Ritz: Da. Drž .pravd.: Ali je res dajala taka navodila nemška vlada? Ritz: Da, po navodilih nemške vlade so s pomočjo radia, tiska in kinematografskih predstav vzgajali nemški narod za take zločine Drž. pravd.: To se pravi, da so vas v vašem batalijonu vzgajali za krvoloke in ne za častnike. Ritz: Da. Tako je vsaj to izgledalo v praksi. Drž. pravd.: In vi ste izpolnjevali vste kriminalne ukaze? Ritz: Pokoril sem se. kakoi vsi ostali častniki tajne policije. Drž. pravd.: To pomeni, da ste se neposredno udeleževali iz. trebljevanja sovjetskih državljanov? Ostudne klavnice Ritz: Moram poudariti, da sem se osebno udeleževal iztrebljenja sovjetskih državljanov samo po neposrednih zapovedih svojih predpostavljenih. Drž. pravd.: Pripovedujte, kako ste to počenjali? Ritz: (obdolženec pripoveduje in opisuje, kako so prebivalstvo silili h krivi izpovedi in krivemu pričevanju. Če so se upirali izpovedi, so jih postrelili zaradi neposlušnosti, če pa so izpovedali, so jih postrelili na podlagi teh izpovedi. Obtoženec Retzlau je kakor ostali potrdil miioženstve-no zastrupljevanje prebivalstva s pomočjo plinskega kamijona in pri tem izpovedal, da so samo v Harjkovu Nemci pomorili okrog 30,000 oseb. Pripovedoval je, kako so mrtva trupla polivali s petrolejem in zažigali.) Pretepal sem aretirance z gumijevko, ko je stop.il v sobo komisar in mi očital, da sem vse premalo iznajdljiv. Obrnil se je do enega izmed jetnikov in mi dejal: "Ta ima zelo lepe lase, iz-ruvajte mu jih. Drugega zba-dajte z iglo . . ." Vsa ta naročila sem izpolnjeval. Izdajalec Izdajaiec Bulanov je tretji obtoženec, ki je bil v službi Ge- 'MMHMMMJIII'" Če verjamete al' pa ne illllllllllllllllll) Skrbna mamica je pisala svojemu sinkotu prvo pismo k vojakom ter mu zabičavala: "Johnny, glej, da boš zjutraj ta- koj vstal, ko te bodo P0^ Nikar ne daj, da bi ves čakal nate pri zajtrku, kj' morali čakati na te doma. stapa od leta 1941 do 1943 kot vozač posebnega varnostnega oddelka in ki je prisostvoval pokol ju na tisoče sovjetskih državljanov. Drž. pravd.: Povejte nam nekaj o streljanju sovjetskih državljanov v Harjkovu! Bulanov: V začetku decembra 1941 so na ukaz poveljnika Ge-stapa v bolnišnici pomorili in postrelili v Harjkovu okrog 900 bolnikov. Drž. pravd.: Kakšen opravek ste vi imeli pri tem? Bulanov: Ukazali somi, da pripeljem kamijon pred bolnišnico. 'Poleg mojega sem videl tam še devet drugih, vsi so bili po tri tone težki. Drž. pravd.: Kolikrat ste vozili? B.ulanov: Moral bi štirikrat in prepeljati 150 oseb na strelišče. Drž. pravd.: Povejte ,kako je to bilo? Nezaslišana barbarsetva Bulanov: Ko sem prispel pred bolnišnico, so mi dejali, da ustavim vozilo pred vrati nekega pa-vilijona. V tem trenotku so pričeli gestapovci izganjati bolnike, ki so bili v samih srajcah in spodnjih hlačah. Morali so na kamijone. Nemci so nas spremljali in vozilo sem moral peljati na strelišče ,ki je bilo štiri kilometre oddaljeno od mesta. Ko smo dospeli na mesto, so bolniki pričeli kričati in jokati. Pro sili so usmiljenja in mnogi so popadali v blato. Nemci so jih postrelili v prisotnosti ostalih bolnikov. Najprej so potolkli tiste, ki so popadali na tla.- Drž. pravd.: Pripovedujte nekaj o streljanju otrok v bolnišnici Nižnji šibskoj. Bulanov: V noči med 25. in 26. avgustom 1942 so mi zapove. dali, da pripravim kamijon. Skupaj s šoferjem Blokinom so nama zapovedali, da se imava napotiti v' otroško bolnišnico v Nižnji šibskoj. Ko sva prišla tja, so gestapovci pričeli nakladati otroke na obe vozili. Otroci so bili oblečeni v raztrgane cunje in vsi izstradani. Mnogi so se upirali, gestapovci pa so jim zatrjevali, da jih peljejo v Stalingrad k njihovim sorodnikom. Večino so naložili s silo v kamijon. Nato smo odšli na postajo v Nižnji šibskoj. Na oni strani mosta je bfla skopana velika jama. Prisilili so me, da z drugimi gestapovci pomagam metati otroke v jame. Tam je stal Nemec Aleksander — njegovega priimka se ne spominjam — ki je vsakega otroka ustrelil, ko je priletel v jamo. Otroci, ki so videli, kaj se godi pred njihovimi očmi, so pretresujoče jokali in prosili milosti. Nemci se za to niso zmenili. Drž. pravdnik: Koliko so bili stari otroci? Bulanov: Od 6 do 12 let. Hijene Drž. pravdnik: Koliko so vam plačali za vaše izdajstvo? Bulanov: Prejel sem od njih 90 mark. Poleg tega sem prejemal vojaško hrano. Nemci so vse žrtve izropali, nam pa so podarili nekaj manj vredne stvari. Drž. pravdnik: Ali je res, da so pošiljali v Nemčijo obleko in druge stvari ustreljencev? Bulanov: Da. četrti obtoženec nemški kape-tan Landfeld, ki je pripadal nemški tajni policiji je skupno z ruskimi in nemškimi pričami pripovedoval o drugih pobojih sovjetskih državljanov. 19. decembra 1943 je padla obsodba. Vsi štirje obdolženci so bili obsojeni v smrt na veša-lih. S tem jc pričel pohod k pravici. (Bazovica). _yr__^ Kot ljudje, ki se do zadnjega lasu na g]avi mo, da izhajamo iz de'0V... sloja in to tudi dejansko^ čujemo vsak dan, ako n ^ priti na občinske strošM sklenili, kakor sem že P^; tvami omenil, da bomo Pr ki je posvečen delavske"1" nu, tudi obhajali. Bogu b°a.e toženo ob tej priliki- o» Ameriki en sam delav9«., znik na leto, namesto da tJ vsak drug dan. Nekako način, kot je iz globočin^ ga srca"" zazehala Tra" Marjeta: "Bog daj vs«^ dan nedeljo in po celi s senco!" Prav privoščim ^ znancem, da bi kaj take^ kali. | Mi se moramo pa zado ^ tem ,kar imamo i11 t0 ^in hiteti praznovati tisti ^ dnevek, ki so ga nain. Washingtonu za pribo'Ijs^ pondeljek v septembru ]' , leta. Naši postavodaja ci ^ so tako na glavo Pad človek mislil na PrU„inlo Res je, da so določili s dan praznika delavske" J nu, toda, ker so izbi?"J^d ravn0 na pondeljek, s° ^j. s tem prav za prav dva,p0či kadar ima človek za 0 ,e p! že nedeljo in pondelj® ^ rado zgodi, da začne C^ji znovati že v soboto, ki J vj pol , praznika. Tako - (fj. skupaj z božjo Ponl°CjJ0r^ in tri noči, kar je fli oddih popolnoma t^ še, če se začne v soboto zjutraj in P1 _ geV« zno v pondeljek zveče^ pi če se pa obira kot re$ dežjem, potem mu P' ostane dosti. .„j t'm 1 Mi trije: France, smo imeli več važni!1 ^ glede praznovanja ge f< delavskega praznik3" ^ saj fanta nista bila volji do praznovanj3- tie> sem spravil na Pr?v0 Jg mojo slovesno izjav0> P* "labor day" ne bom ^ t> se svet podere, naka1 ^ pritegnila, da "sam ^ nikamor." Pogrunta' ^ ko, da je to največ 1 ■ pr> vosti, da bi se meni ^ p) nega ne prigodi^ ^ je Zavedata se namreč, sod prijetno, kjer se l pri ksiht, če ne upoštevaj ^ uradnega zasedanja foP kurniku na St. Claf« ejev ski Žagar na MenisU ^o to držal gesla: JF enkrat hudo in v tem jaz na vse pretege zato vse hud0 na te" pA delam v lušno, Pa 3 br»t ^ skozi življenje. ^Iojg0rte' ja je bil prav ^ ^ najbolj veselo žvlZfc rol>e'CX dar mu je šlo vse n« ,01 se to vselej ni strl^„if^r, ščinami. ■ Ko sva n „ v ^ ga dne v našem.d«,; gozdu podirala bu* pf pozimi za drva, ali' bukvi zdelo primer'^tU'J bno, da je, padajo«^ y to, , bila svojo zaunjo si g0 ^ pritisnila Matijevo .jti lo. Vsak normalno 'J bi v takem slučaju fc besede, Matija je P ^ žgal in mi dajal f segi, mlad frkojin- ^ nekako rešil ga ni imela poseC» nj ^ pritožbo, ker je ^ J M glavno ofenzivo 11 bi moral godrnJ«. '^ A France, ki je ^ ke škornje, je blineVoV.h p žen velikih slavosP jejfl brat izražal z sedami. . Torej mi da gremo Pr?*% praznik na dezeW> ^ sklenili, da se PrJ KOt ^ na Gramčevo his?' d3l Lj. že Grame nam v> dovoljenje, kot " f ;lsem takoj rekla," je po- keJ J8 kr.čmarica. "Vaša lf flila mi • ' lJ «11 je znana, a ona % it kega polka še ne ta" J °> in pravijo, da je vaši a | Seveda, ako bi bili .jj, ^andernskega polka, jj Wla, da bi 'takoj šli iz jf f3tene krčme. Zakaj tu- prii ^imo nobenih gostov, t ,,1®^° čast francoskega }t» ;.' •Ie govorila gospa in .v0)i J''oki v bok. "Tu ne tr- 'rje« | etlega častnika, ki tep- ijri 1110 kokardo, slavno lož« 'f, Sv°bode zato pa de- ^ J k°kardo 'za klobuk, to $ "arvo tiranije, kakor J delali ti častniki iz Jiitj telesne straže. (I,) l odsekajo, gospod, ,čili iStlVeč' v njih krvi ope-, p( i^^ancije, v njihovi in i\ -Vl' ^ so jih zapeljali piii Že je grozodej- ,0t Sjj°Ceno v Pariz, in še J . Jajkasneje jutri pri-„o ^evalne čete- In če trt J bojazlj lv i m ne o 4 i. tobodo v boj, bodo p,! iz Pariza prišle ni, -- njih tisoč, stotini :!, > f ,, 111 bil, da sem napo K P1 j^ivu besed rodoljub je it '"'»ce pri "Zlatem So ■jivi i.^tn sedel na svojegi :fi' k.v ostrem diru odja-•r i,i0 ev0ie. O pravem ča-s,, v vojašnico. ^ hotel razjahati, jje L .'h korakov stopal major pl. Bach-šP' Redite!" je klical. :eS. »v .nazaj v Rueil in Pj naše vojašnice v mejil-' '-ii,. m> da niora biti 0 zbrano v vojašnici* L, Je vest, da Orlean , f ijj^j a namerava nena> flo fc kraljevo druži-piP ?», ujemalo z onim, Srf 11 slišal v Ver sail le- f % , P* d0 Se nisem mogel od-i* d asi bi bil zelo $ Cv°ril z Redingom, it0, ar šel čez dvor vo-ij««: ^a r em mu v na-Pl k'al> naj me čaka na i1 sv ' «er se imam se t \ s^Vari z njim po-'^t '<•(!• sem v božjem ,rlj Rueil je blizu ^ ^ .^aljen od Courbe-V Ital^ ^il nastanjen naš Je I h > med tem ko je s",i i'peščen v treh Pa-t n'cah. !,e ( X Sem jezdil čez Pasji) %Jio sem dospel ni ' j( ar d > sem ko j videl 1 j I nenavadno raz •fit. \,težavo sem priše '.jj) it r c v koraku; da, ne ; (JE l t, £ je hotela sodrga \ n« I da sem moral 'k ovinek skoz ozk t" :';rjjjt|ene ulice, kjer ser riU . Tako sem šele pc ,]0! rv ln na smrt utrujen it ()i(i' ,,f.'Jt, e Je vendar še ča-^ oznanjala njego-t ^ j. T^a. Cim sem torej '^^oliko odrgnil ubo-y in mu položil do- |Hq6 klaJe v Jasli> it v. Mojega prijatelja. (ti- ' ^ A 11 nad "Potovanjem 0/t 'tij^aharsisa," kar mu od; Sil' Nameriti. — Ko ' o! Si T je stegnil in zde-o[. kaj imam tako ^ \, nega, da obema za '" ili V^"1' Ko sem mu c'.1 povedal, kaj se i''ih ^onu primerilo s ( i ''enim tajnikom, je ■iH1/ ?tios]e^al in malo pomol-lel"- Sh4 J'e rekel: "Dami-' nočeš natve- ^ir hudovati. A on Sil1'- , gam!" -o- Pomagajte Ameriki, kupujh vojne bonde in znamke. 6. VOJNO POSOJILO Ko kupimo ekstra vojne bonde, bomo pomagali plačati ceno zmage. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. ao 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. ženske za čiščenje Stalno delo Od 11:30 zveč. do 6 zj. Zglasite se popoldne ali večer Hippodrome Theatre 720 Euclid Ave. (271) INTERNATIONAL BUSINESS MACHINES CORPORATION Domača fronta WPB poroča, da so z napredkom v industriji napredovale tudi varnostne mere Washington. — War Production Board poroča, da so varnostne mere v industriji napredovale v koraku z razvojem industrije v teku zadnjih pet let in da so naprave za varnost igrale važno vlogo v vojnem produkcijskem programu s tem, da so preprečile mnogo nezgod. V začetku leta 1944 je WPB cenil, da bo industrija uporabljala v tekočem letu vsega skupaj najmanj 14,000,-000 predmetov, ki so v službi varnosti—in to v dneh 17 industrijskih panogah, ki uporabljajo največ varnostnih naprav. — (OWI) Sprememba v določbah glede pritožb zaradi najemnine Washington. — Office of Price Administration objavlja manjše- spremembe v pogledu procedure za pritožbe proti določbam glede najemnine. Spremembe, ki so stopile v veljavo dne 31. oktobra, zahtevajo, da je treba vposlati prepis pritožbe OPA v Washington, na katerem je povedano, da je šel en izvod pritožbe z vsemi potrebnimi dokumenti na naslov 'Regional Administratorja' ali 'Area Director-ja.' To velja le za pritožbe proti navodilom teh zadnjih dveh uradov. (OWI) Čevlji, ki niso iz usnja, niso raiconirani Washington. — Sedanje zaloge čevljev, v katerih je vdelano le malo usnja, so izvzete iz racioniranja. OPA omejuje to določbo na čevlje izdelane tukaj, ali importirane pred 6. novembrom. Gre za to, da se omogoči prosto prodajo razpoložljivih zalog, a ne za to, da se vzpodbuja nove izdelke te vrste. (OWI) -o- Kupujte vojne bonde! Krasen bungalow • Blizu 185. ceste in blizu La i Salle gledišča je naprodaj kra-: sen 6 sob bungalow; zajtrko-' valni kot, garaža; vse fino narejeno. Cena samo $7,800. J. Knific 740 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 Soba se odda Odda se opremljena soba za moškega. Si lahko tudi kuha; $3 na teden. Vprašajte na 6413 Spilker Ave., zgorej, št. 4 po 4 uri popoldne. (Nov.21,24) Tri sobe iščejo Starejši par, ki je prizadet po požaru, išče 3 sobe med 60. in 71. cesto. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče SKyline 2357. (273) Trgovina naprodaj Naprodaj je delikatesna trgovina v slovenski naselbini v Euclidu. Za nadaljna pojasnila pokličite HE 7963. (Nov.21,24) Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1245 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Nov. 14, 17, 21. in 24.) VINA! VINA! Pri nas vedno dobite različna vina po najnižjih cenah. Se toplo priporočamo. KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Frank S. Brancel ki .ie v Bogu zaspal večno spanje in se ločil od svojih dragih dne 21. novembra 1942. Že leti dve Te zemlja krije, " Ti dragi nepozabljeni. oh, kak prazno je življenje, ker med nami več Te ni. Žalujoči ostali: ANNA BRANCEL, soproga, in HČERKE STARŠI, BRATA IN SESTRE Cleveland, O. 21. nov. 1944. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 6 družin, 4 po 3 sobe; 2 po 4 sobe; cena $4,300; mesečni domodki $63. Nahaja se na 2169 Thurman Ave. Za nadaljna pojasnila pokličite ME 4067. (271) Peč naprodaj Proda se dobro ohranjena peč na premog (viktrola style) za gretje. Vprašajte na 967 E. 69. St. spodaj. EN 0399. (271) Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 51. leto Članstvo 39,200 Premoženje $5,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 128.43% Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, polteni in nadsolventnl podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer se lahko zavarnjei za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema moške ln ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od 1250.00 do >5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov ln sirot. Če še nisi, član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije', potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA BRATA Frank Sajovic ki je za vedno zatisnil svoje oči 21. novembra 1936 Osem le je, že minilo, kar si nas zapustil ti, oh, kak prazno je živlienje, kar med nami več te ni. Sai ne mine nikdar dneva, da bi ne bili v duhu tam, kjer zdaj spava tvoje truplo, kjer tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči ostali: MARY SAJOVIC in JOSEPHINE HROVAT, sestri. Cleveland, O., 21. nov. 1944 , Ženske za čiščenje Ne nad 50 let stare Ali bi radi STALNO DELO Eno najfinejših poslopij v mestu ima odprto za ŽENSKE Dobra plača, overtime in bonus Plačane počitnice BI izu vseh uličnih železnic in busnih linij Pokličite CHerry 7094 (272) Hotel Statler ima odprto za A KUHARJE, moške, POMOČNIKE V KUHINJI, moške in ženske POMOČNIKE V PRALNICI, moške ŽENSKE ZA KOUNTROM BUS BOYS Zglasite se Hotel Statler E. 12th St. in Euclid (272) Hiša naprodaj Za dve družini, 6 sob in kopalnica vsaka, z garažo. V j ako do. brem stanju Zunaj in znotraj. Nahaja se na 802 E. 99. St. Pokličite CHerry 3232. Hiša je odprta za ogled. Vprašajte zgorej i stota m. (x) ženske za čiščenje uradov 1 ali 2 uri zvečer ali v soboto popoldne Delovne ure si lahko določite sami. Dobra plača. Motch & Merryweather Co. 888 E. 70. St. ____(273) Moški in ženske Ali bi radi nekaj ekstra de-denarja za božič? Ce ga, se zglasite takoj za lahko tovarniško delo v naši prijazni tovarni za škat-lje. Predznanje ni potrebno. Container Corp. of America 12401 Euclid Ave. ____(275) Skladiščniki in pomogači v oddajnem oddelku Samo podnevi Stalna zaposlitev Prilika po vojni The Motch & Merryweather Machinery Co. 888 E. 70. St. __________ (272) Dovoljeno nam je uposliti'pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (273) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Mary in Fredytu, v znamenje hvaležnosti. "Ti imaš vsega dovolj na otoku ,kar ti srce poželi, kakor vidim, belokožec," reče ona, "dru^ gače bi ti pa jaz kako žival podarila od naše črede." "Jaz sem si vse to z one strani oddaljenega obrežja sem pripeljal," pripoveduje Fredy Becker, "mi smo sedaj z vsem prav-dobro preskrbljeni. Vendar te pa prosim, da mi poveš, radi česa si prišla sem na otok?" "No ja, dobri mož tudi to ti povem!" Rodney Adams Heating Service Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. ^gj^M tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrster iu>, U\r FURNEZI in PIHALNI KI instalirani. Vi lahko obvarjetev^^,^ hranite na kurjavi, fie instalirate THERMOSTAT. Ml ■flJKUg AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Ml imamo ^ TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostat d0 oa tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izv pertov. ^ 21601 West port Ave. RENU*0 postopanje z vsemi prizadetimi delavci prepoveduje Okrajnemu odboru akcijo v spornih slučajih, kjer zastane delo. Stavka samo zadržuje poravnavo spora in zato škodljivo prizadene interese uslužbencev v njih slučaju pred odborom. "Družbi bo naročeno, da preneha z vsakim pogajanjem, dokler bo trajala stavka. Okrajni odbor je pa pripravljen nadaljevati takoj akcijo, kadar bo zopet vzpostavljeno polno obratovanje. Okrajni vojni delavski odbor soglasno ukazuje, da obvestite vse člane Ohijske federacije telefonskih uslužbencev, ki so usluž-beni pri The Ohio Bell, da se takoj vrnejo na delo, vzpostavijo popolno obratovanje takoj ter obveste o tem ta odbor. Nadalje se vam naroča, da sporočite vsebino te brzojavke takoj vsem članom vaše unije. Prosimo, brzojavite sprejem. "Okrajni vojni delavski odbor je obveščen, da so odšli na stavko člani Ohijske federacije telefonskih uslužbencev, ki so zaposleni pri The Ohio Bell Telephone Company ter s tem kršili narodni pravec, da se nadaljuje s produkcijo za časa vojne nevarnosti. Okrajni odbor je nadalje obveščen, da je stavka radi nesporazuma glede stroškovnega bonusa, ki ga dobivajo premeščeni uslužbenci. Sporni slučaj, ki vsebuje to točko je bil zaznamovan pri Narodnem vojnem delavskem odboru ter poslan Okrajnemu odboru v akcijo. Obe stranki sta bili obveščeni o zaslišanju, določenem za 27. novembra pred odsekom treh strank z neodvisnim zastopstvom Narodne federacije telefonskih uslužbencev. • "Kljub obveščenju o predstoječem zaslišanju o sporu ter o takojšnjih razpoložljivih sredstvih, ki jih daje na razpolago vlada za mirno poravnavo, so šli člani vaše unije na stavko. Narodni pravec in enako Regional War Labor Board M. D. BARRISCH Associate Director of Disputes, Bil je in bo še nadalje pravec te družbe, da se v vsem podvrže proceduram, ki jih predpiše vlada Nam je žal neudobnosti, ki jih doživlja publika. Mi apeliramo na naše uslužbence, da se podvržejo ukazom Okrajnega vojnega delavskega odbora in se takoj vrnejo na delo. THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY RANDOLPH EIDE, President TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN To nam bo ma-enkost, ako primemo energič-io za delo onega človeka polastiti se, in potem se bo lahko >ričelo z delom v Samovem ro-?u. To je moja volja! Ker pa ie vaš poizkus ponesrečil, ho-;em jaz sam podvzeti nove korake. Jefferson mi bo pa pomagal s svojimi ljudmi, ker jaz se na svoje ljudi nikakor ne norem zanesti po vaši izpovedi. Skrbeti hočem, da se Samov •udnik onega nenavadnega ob-ska oprosti in upam, da se ne-}odo potem ljudje več upirali i njem delati. Ce bo pa še po-.em kdo nadalje obupaval, bo rakoj odpuščen, ker jaz nikakor nemorem ljudi potrebovati, kateri se upira delati na prostoru brez izjeme, kje se mu ga odkaže. Vi me dobro poznate, Mr. Maxwell, jaz držim v takih zadevah vedno mojo besedo. V nekaj dneh bode cela uganjka razrešena!" Nepričakovani obisk. Dolg in ozek čoln se približuje z od dal j nega obrežja k Syr komorskemu otoku. V čolnu je stala Toka, in ga prav spretno vodila. Ona je podvzela vožnjo lepega mirnega dne na otok, kateri je pripadal kot lastnina plemena Creek Indijancev. Toka je ta otok posetila samo takrat, kadar je rabila taka zelišča, katera so samo na temu otoku rastla za zdravila. Trenutno je zagledala Indi-janka v sredini otoka na gričku, ponosno vihraj očo zastavo, na kateri so se nahajale črke. Kaj pomen j a to? Toka je bila strašno presenečena in si misli, da so ljudje na otoku in da so zastavo razobesili radi kakega pomenljivega znamenja. Sedaj pride stara Indij anka bliže. Njeno presenečenje pa vedno naraš%ča. Tam je pa velik splav; oho, tam zopet drugi. Tudi koče sc gotovo tukaj, ker izmed drevja se je ponosno vzpenjal nekak stolp, kateri je služil nahajaj očim se ljudem na tem otoku, za razgled. Vse to je Toka j ako zamišljena pretehtavala, in raditegs se skoraj ni drznila k otoku ve-sljati. Kmalo pa se toliko ojunači da veslja k obrežju in izstopi iz čolna. Komaj pa je napravila nekaj stopinj, se ji že prikažets na obrežju dva oborožena zamorca, ter se ji približata. Toka hipno obstoji. "Kdo se nahaja na otoku kateri pripada Creek plemenu?" vpraša ona, brez da b: občutila kako boječnost. "To je Creek-Indijanka,' pripomni* eden izmed zamor cev. "Peljiva jo k Mr. Becker ju,' odgovori drugi in pristopi 1 Toki: "Sledi nam, peljeva te 1 Mr. Becker ju, našemu gospo darju!" Stara Indij anka je tako. ubogala. Sedaj ji je pa naraščalo š< bolj začudenje, ko je zagleda la velike koče, lepa ravna potf in veliko čredo goved in ovac. Mislila si je, da sanja; taks sprememba se je na otoku naredila. X Freddy Becker je bil pokli-can in povedalo se mu je, da je prišla na otok ena Indij anka Creek-plemena. On je prišel takoj poleg, za-kliče Toki "dobrodošla" in ji poda roko 'takoj nato pa jo pelje k svoji ženi Mary in ona je Indij anko pogostila. Freddy Becker ju je takoj na misel prišlo, ko je zagledal rdečekožno žensko, da je gotovo ona tista, katera je pripeljala Elizabeto na otok. Ko so tako pred kočo sledeli Indijanka, on in Mary, vpraša Freddy Indijanko, če je ona pred nekoliko časa neko belo žensko v luki San Francisco rešila. Toka nekoliko pomisli. "Ja, beli mož," odgovori ona. "Ali ti je mogoče poznato njeno ime?" "Ja, ona se imenuje Elizabeta Wlison." "Hvala bogu, da sem se končno vendar enkrat s teboj sešel," se skoraj kričeče izrazi Freddy Becker, "končno bom vendar le dobil pravično pojasnilo o nesrečni ženski! Prosim te dobra žena, povej mi samo to; si li ti Elizabeto Wilson semkaj na ta Sykomorski otok pripeljala, katerega sem jaz sedaj prekrstil v Mary otok?" Toka pokima z glavo. "Ja, belokožec; Toka je takrat ono belo žensko sem pripeljala in jo po kratkem času zopet odpeljala^ k plemenu Creekov." "Oho, potem se pa Elizabeta Wilson nahaja še pri vas " "Gospod, sedaj ne več. Ona je zapustila našo vas." "Zapustila In zakaj, Kam je odpotovala?" "Tega vam jaz ne morem povedati. Toda prav gotovo v hri-| bovje." Oh sirota! Sedaj zopet dirja brez miru semintje!" "Mogoče ,da nas ona išče po Humbold-koloniji!" "Jaz moram Mr. Wilsona na vsak način obvestiti, da njegova žena živi in, da se je nahajala pri Creek Indijancih," reče Fredy Becker. "Tega vam ravno ni potreba; Mr. Wilson je bil pri nas, in je vse izvedel," odgovori Toka. "Kaj, pri vas je bil Mr. Wilson ,in ve sedaj za sled Mrs. Elizabete?" zavpije Fredy ves vzra. doščen, "to je za mene strašno veselo naznanilo! In je Mr. Wilson svoji ženi sledil?" "Prav gotovo, takoj ko je bil pogoščen v hiši glavarja Mungo-ta, kot Mrs. Elzabeta." "In ti si Toka, žena glavarja?" "Ja, Toka je Mungotova žena," odgovori Indijanka. "Tvoj prihod na ta otok, mi je čez vse na svetu najljubši,' zatrdi Fredy, "vendar enkral vem nekaj gotovega in resničnega o Elizabeti Wilson! Mary, daj prinesi sem perlne in drugega kinča toliko, kolikor se ga zlju-bi vzeti ženi glavarja. Jaz sem sedaj jalco vesel, da si ti Elizabeto rešila, in da je bil poučen Mr. Wilson, da ji sedaj lahko sledi; ker sedaj vsaj lahko upam, da bode končno njenega trpljenja vendar kmalo konec!" Mary je takoj vstregla želji svojega moža in je prinesla veseleči se Indijanki dragocenih koral in nekaj lončenih pip. Pogled Indijanke na ta dragoceni kine ,pa je blagodejno vpliva lna njo. "Vse to hočeš ti meni podariti?" vpraša ona, "vse to naj bode moje?" "Kot v znamenje mojega veselja o naznanilu, katerega si mi ti prinesla," odgovori Fredy Becker," lončeno pipo pa ponesi tvojemu možu glavarju." Toka resna, vzdržujoča žena, pa seže od veselja obdana v roki "Toka pride vsako 1«° Po dvakrat na ta otok, bere nekaj zdravilnih ; tere potrebuje naš zdra (Dalje prihodnji«^ Akoišceie , dobrega popravlja^ čevlje, pridite k n»m'gV,j, prvovrstno delo. jj stare čevje. Cene no delo. tfifl FRANK MARZl^f 16131 St. CM ** Javna izjava od The Ohio Bell Telephone Company V jutru 17. novembra so šle telefonske operatorice v Daytonu na stavko ter vzpostavile piketno stražo. Tej akciji so sledile simpatične stavke v šte vilnih drugih naseljih v Ohio. Stavka se še nadaljuje. Popoldne 17. novembra je poslal okrajni vojni delavski odbor uradnikom Ohijske federacije telefonskih uslužbencev sledečo brzojavko: