PRIMORSKI DNEVNIK
_  glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
i£X. - štev. 114 (2733)
PO ZADNJEM ODKRITJI' OROŽJA IN RAZSTRELIVA FAŠISTIČNIH IN TERORISTIČNIH ORGANIZACIJ V ITALIJI JE SE VEČJA DOLŽNOST TRŽAŠKIH OBLASTI IN POLICIJE. DA DO KONCA RAZČISTIJO AFERE Z NAJDBAMI IN S TRGOVINO OROŽJA V TRSTU!
Poštnina plačana ▼ gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 15. maja 1954
Cena 20 lir
Zbližan je stališč v Ženevi ped razgovori o Indokini
Molotov pristaja na načelo mednarodnega nadzorstva nad izvajanjem premirja v Mtohini in na jamstva držav, hi se udeležujejo konference - Bidault zahteva >i premirje, nato šele pogajanja za politično rešitev, predvsem pa umik inhovih sil iz Laosa in Kambodže - V ponedeljek tajna seja o Indokini
Ife^EVA. 14, — Bidault in Cil0V sta hila glavna go-»tvsktt ,na današnji seji ze-" *i i ■ .onference, četrti po "je obravnavala indo-
5«. ki'
le it vPrašanje. Seji. ki se
.&Ot OblDainrt vopolo	1D
Ufi,
Prvi
.So
običajno začela ob 15 le Predsedoval Molotov, P* je govoril Bidault.
It. so pred sejo spraševali a za komentarje o ,,efa.lsnjem
glasovanju
-_.jdni skup ________
Je Laniel dobil zaupnico z
WostH	*la.suvTJu.-.	.
io j t narodni skupscim
^eiria glasoma
večine, je zunanji minister
Jgfrikt
. “Zmagoslavno glaso-enui- • bi dejal. Dobili smo še i]ji0 .. *°j>ko glasov, kolikor se io potrebovali...)). Danes W:-?rnd iz Ženeve v Pariz ciS r, veleposlanik v Fran-iP;	Dillon, ki je pri-
IpL:. Švico na nujno posve-,le z ameriško delegacijo. tsfi'ault ie zaool svoji dače, JI..govor z izjavo, da bo hi » La do konca vztrajala ttem- ■	v*> da se vsakršno
Pod v Ind°kini postavi ]4 Mednarodno nadzorstvo, t3tjPa je pripravljena diskuti-(j.j. o vsakem itrazumnem ti5t.l08d» glede sestave med-Kani, ga nadzorstvenega or-teli u' To 'ziavo so razu-tie , kot namig, da Francija ^,“0 brezpogojno zahtevala. Žil,..Ee nadzorstvo poveri azenim narodom.
pa je Bidault za-v6 ?*> naj se vse Hošiminho-Liosa • takoj umaknejo iz b J? Kambodže; če bi se tija sodd°> bi bila tudi Fran-bjv Popravljena od tam u-'s°šk1 - sv°i° vojsko, če bi tj a. in kamboška vlada na is Prij5tali. Nato je poudaril, W,°Ce. Francija, da se začno >r«,j nia za vojaško premirje bS,- z?četkom obravnavanja vprašanj v zvezi z
V
navojem govoru Bidault ni Ht»k *?f°voril besede «raz-^tin	bi	utegnila	nepri-
Zveneti delegacijam pri-
riženTu ,	..
Kum .- drzav- vendar je dal 'ala ’ da bi Francija pri-tijjV da določitev demarka-tj Crta med oberpa vojska-■ 'ttart Vietnamu; vendar ta ■s v yjacijska črta ne bi sme-titev 'ya,i na dokončno ure-j 'ndokitajskega vpraša-’!|ti nel° se Pa je- da ?e Pri Jklijjs, dault bolj nagiba k ki so ga Amerikanci t«, “krožna razdelitev«; (i>eh načelu bi bile čete 'a ‘aborov koncentrirane tofl, d°l°čenih zaokroženih Jftiili ’ s čimer bi se iz-razdelitvi dežele na
11 je.
v l^bit ,se je uprl volitvam betmj kini, ki jih je zahtevala 3*1. a, Xa delegacija, in de-kon te volitve «pomeni-, svobode v Indokini«. • go Vazen Pa 5e bil zače-Jj«5j v°fa sovjetskega zuna-fe v ; Ministra Molotova; ta ;il, da -enu svoje vlade izja-Nelov ZSSR «pripravljena :'h data, v komisiji nevtral-.tov-,; ■. ki bi utegnile nad-
>vati
t sPor lzva.ianje morebitne_-^iti jeazuma o premirju«
>tisL s°v.ietska
Pristala na načelo
S
delegacija
fterni^dnega nadzorstva nad ''ajsjjp M v Indokini, ki ga
Zlem
,a= *n vietminška delega. „?evtr;,?vbačata. Z omembo dežel« je Molotov v^isii	nakazal sestavo
i*lg na katero bi ZSSR
sli se sovjetsko stališče s Stlt«. francoskemu; obe '*li, t?1 ,a približno pri for-azUmJ° 'e Predv'devaI tudi M za premirje na Ko-
reji. Molotov je tudi dejal, da je velik del vietminških predlogov potreben popravkov, če se sprejme načelo mednarodnega nadzorstva. V ta namen je sovjetski zunanji minister tudi predlagal, naj se v Pham Van Dongov načrt vstavi dodatek, ki bi določal mednarodno nadzorstvo in ustanovitev komisije nevtralnih držav.
Sovjetski zunanji minister je dodal, da ZSSR ne more “popolnoma« sprejeti francoskega predloga, naj države, udeleženke konference, jamčijo sporazume, ki bi bili doseženi v Ženevi in da bi se morale v primeru kršitev te države takoj posvetovati o najprimernejših ukrepih, bodisi posameznih, bodisi kolektivnih. Dodal pa je, da je zanj ((načelno sprejemljivo« načelo, da bi države udeleženke jamčile sporazume; vendar bi morali pri posvetovanjih priti v poštev samo kolektivni Ukrepi.
Nato je Molotov izjavil, da bi bilo treba obenem s premirjem skleniti sporazum tudi o nekaterih političnih vprašanjih. Pri tem je zavrnil francosko zahtevo, naj se sovražnosti takoj prenehajo, ne glede na ureditev političnih vprašanj.
Na današnji seji so predstavniki devetih držav, ki se udeležujejo konference o Indokini, sklenili, da se bodo v ponedeljek sestali «za zaprtimi vrati« in da se bodo te ožje seje udeležili samo načelniki delegaciji s po tremi sodelavci. V soboto in nedeljo p;, sej ne bo.
Na' današnji seji je torej prišlo do prvega zbližanja stališč glede Indokine, vsaj kar se tiče ZSSR. Cuenlaj in Pham Van Dong na današnji seji še nista reagirala na Molotovo-ve koncesije.
Predpoldne je angleški zunanji minister Eden nadaljeval svojo posredovalsko vlogo in se je .sestal s .sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in s kitajskim zunanjim ministrom Cuenlajem. Za oba sestanka je dal pobu-
do Eden. Podrobnosti o obeh razgovorih niso znane. Zatrjujejo pa, da so govorili tako o Indokini kot o Koreji in da je Eden zlasti tipal teren v zvezi s svojim včerajšnjim predlogom, naj se korejsko vprašanje pover; v proučevanje ožjemu odboru sedmih držav.
Nadalje se je predpoldne sestal «odbor devetih« (Anglija, ZDA, Francija, Avstralija, Turčija, Kolumbija, Filipini, Siam in Južna Koreja), ki mu je 16 držav, ki so se vojskovale na Koreji pod zastavo OZN, poverilo nalogo, da sestavi načrt za ureditev korejskega vprašanja, ki bi ga postavili proti severnokorejskemu načrtu. Glavna težava pri delu devetih je stališče Južne Koreje, ki vztraja prj tem, da je treba volitve pod mednarodnim nadzorstvom izvesti samo v Severni Koreji.
Predpoldne se je sestal tudi odbor izvedencev šestih zahodnih držav, ki se udeležujejo konference o Indokini. Odbor je pripravljal delo svojih delegacij za popoldansko sejo.
Ameriški državni podtajnik Bedeli Smith pa se je danes sestal s siamskim predstavnikom. Zdi se. da spada razgovor v okvir izmenjave mnenj v zvezi z ameriškim načrtom za ustanovitev jugovzhodno, azijskega obrambnega pakta. V dobro obveščenih krogih trdijo, da so ZDA sklenile na lastno pest nadaljevati ta posvetovanja, ne da bi čakale na pristanek angleške vlade, ki še okleva, pri izvajanju a-meriških načrtov pa se utegne pojaviti še ena ovira; v Avstraliji bodo v kratkem parlamentarne volitve in če bi zmagali laburisti, se utegne avstralska zunanja politika spremeniti.
V diplomatskih krogih zatrjujejo hcdalje, 'da so Indija, Indonezija m Burma sporočile ameriški vladi, da ne nameravajo sodelovati v jugo-vzhodnoazijskem obrambnem
sistemu, če bi bil ustanovljen. Zdi se. da pri tem ni prišlo do formalne izmenjave not, temveč da so stališče treh vlad sporočili njihovi diplomatski predstavniki v Wa-shingtonu državnemu podtajniku Murphyju, ko se je ta sestal z njimi v okviru svojih razgovorov v zvezi z ame. riškim načrtom. Zdi se, da so trije veleposlaniki prav tako zatrdili Murphyju, da njihove vlade glede Indokine še nadalje vztrajajo pri Nehruje-vem načrtu, ki predvideva neposredna pogajanja med pridruženimi državami in Viet-minhom za premirje in politično rešitev indokitajskega vprašanja.
POZDRAVLJENI,
umelniki iz Ljubljane
Danes 'doživljamo tržaški Slovenci velik kulturni — in ne samo kulturni, temveč splošno narodni — dogodek: v našo sredino prihujg. prvič kolektiv ljubljanske Drame, kolektiv najbolj reprezentančne slovenske gledališke ustanove.
Naša radost ob tem je velika, nepopisna. Doživljali bomo ne samo dve visoko umetniški uprizoritvi dveh najznačilnejših del slovenske dramatike; doživljali bomo tisti občutek, ki ga vedno bolj pogrešamo: občutek, da je med nami domovina v svojem najplemenitejšem izrazu.
Pri tem pa nas greni le bridko dejstvo, da bo ta obisk tako kratek in da dragim gostom ne bomo mogli nuditi tistih pogojev, ki jih njihova umetnost zasluži. Zal je v Trstu zg nase narodne in kulturne potrebe še toliko nerazumevanja pri enih in sovraštva pri drugih, da nimamo niti lastne gledališke dvorane in da so nam številne obstoječe zaprte. Čeprav imamo do občinskega gledalitbg, dVerdi> popolno pravico.
Želimo pa. da se naši dragi gostje zavedajo, da jih obdajajo naša bratska čustva, ki so toliko močnejša kolikor večje je rvgsilje nad nami.
Zato bodite, dragi umetniki iz srca svobodne Slovenije, iskreno pozdravljeni!
DRUGI DAN KONGRESA JUGOSLOVANSKIH EKONOMISTOV
Delavsko samoupravljanje in vprašanje delovne sile
Vsi referati so na visoki znanstveni ravni in predstavljajo važen prispevek za socialistično gospodarsko politiko - Številna deljena mnenja in živahna diskusija - Danes se kongres konča
(Od našega posebnega dopisnika)
PORTOROŽ, 14. — Mnogokrat se tudi pri nas v Trstu čujejo pripombe, da so cene živil V Jugoslaviji zelo nizke, medtem ko so cene industrijskih izdelkov relativno visoke. To vprašanje, ki pada v oči tudi površnemu obiskovalcu, ki pa je v resnici zelo zapleteno, je bilo danes glavna tema diskusije na dopoldanskem delu kongresa ekonomistov Jugoslavije. Vzrok za nastalo nesorazmerje je po mnenju diskutantov v prehodu iz administrativnega u-pravnega gospodarstva, je pa nujno in pozitivno. Na ta na-čfcn se je namreč dvignila
FRHNCIJ9IP0H0VH0 ZHHTEVHLH H0V0 PO—t ZPH ZH IHP0K1H0
Pred razgovori o možnosti ameriške neposredne intervencije? . Svet za obrambo razpravljat o novib ukrepih - Komentarji tiska o izidu glasovanja v skupščini
PARIZ. 14. — Zaupnico, ki vanje jasno kaže, da je Lanie
jo je Laniel sinoči dobil v skupščini, tolmačijo francoski listi kot dovoljenje «odloga» in ne kot zaupnico. Le «Fi-garo« pravi, da gre za zaupnico. ki je bila izrečena upoštevajoč ženevske razgovore, in isto ugotavlja tudi «Auro-re», ki pa dodaja, da ni mogoče iti mimo vprašanja odgovornosti za operacije v Indokini. «Le Parisien Libere« ugotavlja, da Laniel ni mogel popolnoma razpršiti občutka neugodja v skupščini, in izraža željo,, da bi vlada znala izkoristiti čas odloga, ki ji je bil dovoljen.
Socialistični list «Combat» pa pravi, da včerajšnje glaso-
i/jui; b. DRflšKouiča m tiskopm kihuferemci v Beogradu
Piccionijeve izjave potrjujejo upravičenost jugoslov, rezerv
Rešitev je mogoča samo na osnovi razumnega priznanja interesov in pravic obeh držav - Čndno ozadje člankov v «l\le«7 lork Ti mesu» in «obžalovanja» intervjuja maršala Tita
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Na današnji tiskovni konferenci v Beogradu je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič odgovoril na vprašanje, kako državno tajništvo ocenjuje izjavo britanskega zunanjega ministrstva o domnevni indiskre. ciji v zvezi z rešitvijo tržaškega vprašanja v intervjuju, ki ga je dal maršal Tito «New York Timesu«. Draškovič je najprej opozoril novinarje na uvodnik «New Vork Timesa«, v katerem je med drugim rečeno, da iz Sulzbergerjevega intervjuja v Beogradu izhaja, da je zelo blizu formulacije
 	..	..	.ji;——------------------ --
nhovj delegacija v konferenčni dvorani v zenevl. v sredi je podpredsednik Fam Van Dong.
še en načrt za rešitev tržaškega vprašanja. Ta uvodnik pravi, da je presenetljivo, da se je državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič raz-govorjal s Sulzbergerjem tako odkrito o pogajanjih, ki so bila v najstrožji tajnosti.
Toda, je poudaril Draškovič, Sulzberger je prikazal neki načrt na podlagi domnevnih «virov» iz Italije in Beograda, čeprav se v istem članku trdi, da je državni tajnik Koča Popovič odklonil, da bi dal kakršne koli podrobnosti o tržaškem vprašanju. Drugi dan po tem Sulzbergerjevem poročilu je prišlo do intervjuja s predsednikom Titom, ki ni nikakršno objavljanje načrtov, temveč se v njem samo prikazujejo neke perspektive za rešitev tržaškega vprašanja s konstruktivnega jugoslovanskega stališča. Draškovič ja dejal, da je državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler dal o tej zadevi 12. maja izjavo beograjskemu dopisniku agencije Reuter, da pa ta izjava doslej ni bila objavljena.
Na postavljena vprašanja novinarjev, da iz pisanja uvodnika «New York Timesa« izhaja, kot da je državni tajnik dal Sulzbergerju izjavo, ki je zelo podobna izjavi maršala Tita je Draškovič prebral stenogram tega dela razgovora Koče Popoviča s Sulzbergerjem ki se glasi; «Na vprašanje gospoda Sulzbergerja, ali bi državni tajnik lahko kaj rekel o poteku razgovorov, ki se sedaj vodijo v Londonu za rešitev tržaškega vprašanja, je državni tajnik odgovoril: Nimam kaj reči, ker sem obvezan da o tem vprašanju ne dajem nobenih izjav. Poleg tega pa ne bi bilo lojalno, da vam povem podrobnosti o tem vprašanju, ker bi vas s tem postavil v izreden položaj v odnosu do ostalih novinarjev«.
Na vprašanje našega dopis-nilca kako potemtakem državno tajništvo ocenjuje tako pisanje «New York Timesa« jr Draškovič odgovoril, da mu niso znani razlogi za tako pisanje lista.
V zvezi z izjavo italijanskega zunanjega ministra Piccio-nija pa je Draškovič poudaril: «Ta izjava potrjuje upravičenost rezerv, ki jih je maršal Tito poudaril v intervjuju s Sulzbergerjem glede italijanske dobre volje in pripravlje-
nosti Italije za rešitev tržaškega vprašanja. Jugoslovanska teza bo ostala še nadalje nespremenjena, to je, da je rešitev mogoča samo na podlagi razumnega priznanja interesov in pravic obeh držav na STO«.
Tiskovna konferenca je imela nenavaden konec. Dopisniki britanskih listov in agencije Reuter v Beogradu so v svojem imenu in v imenu svojih kolegov, britanskih športnih novinarjev, ki so prišli v Beograd na nedeljsko nogometno tekmo med Anglijo in Jugoslavijo, protestirali zaradi nezadostnega razumevanja jugoslovanskih odgovornih krogov za zahteve britanskih novinarjev, tako glede vstopnic kot tudi glede tehničnih priprav za poročanje in radijski prenos tekme. Stalni dopisnik agencije ((France Press« v Beogradu pa je v zvezi s tem dejal, da je v svoji intervenciji pri Nogometni zvezi Jugoslavije naletel glede vstopnic za inozemske novinarje na najtoplejši sprejem in razumevanje. Draškovič je obljubil, da se bo zavzel, da se to vprašanje takoj pravilno reši.
B. B.
Protest prebivalcev Marshallskih otokov
NEW YORK, 14. - Prebivalci Marshallskih otokov so poslali svetu OZN za zaupno upravo resolucijo, v kateri zahtevajo. naj se prenehajo poizkusi ž vodikovo bombo na Pacifiku, in poudarjajo, da so zadnji poizkusi imeli zanje’ škodljive posledice. Zadobili so opekline in izpadati so jim začeli lasje. Noben zdravnik pa jim noče zagotoviti, da bodo ozdraveli.
Marshallski otoki, v katerih sestav spadata tudi otoka Bikini in Eniwetok, so pod mandatom Združenih narodov, ki je poverjen ZDA.
Prebivalstvo enega od otokov navaja v protestu da je bila pitna voda okužena z radioaktivnim pepelom, in da čutijo tisti, ki so jo pili, sedaj resne motnje.
Predsedstvo ameriške komt-sije za atomsko energijo pa je objavilo uradno poročilo, .ti pravi, da se je za letos vrsta termonuklearnih poizkusov na Pacifiku zaključila.
lova vlada smrtno ranjena. “Ni prišlo do vladne krize — piše list — toda politična kriza traja dalje«. “Franc Tireur« pa pripisuje odgovornost vladni večini in izjavlja, da je ta pokazala svojo nezmožnost in zmedenost ter je obsodila samo sebe še bolj strogo, kakor ie obsodila vlado. List dodaja, da se posledice tega glasovanja ne dajo predvidevati.
Kar sc tiče skrajnega levičarskega tiska, pa piše “Liberation«, da je Laniel. dobil zaupnico s podporo zagovornikov vojne v Indokini. IVHu-manite« pa izjavlja, da bo Laniel izkoristil novo odložitev, «da še zaostri vojno v Indokini, medtem ko vsa država hoče mir in takojšnje prenehanje sovražnosti«.
Danes	zjutraj	pa	se je	se-
stal svet za obrambo pod predsedstvom predsednika republike Colyja, da prouči izredne ukrepe,	ki jih	je	včeraj	napovedal	Laniel.	Ti	ukrepi	se
nanašajo na pošiljanje novih sil v Indokino in razne druge ukrepe.	Ponoči	je	odbor	na-
čelnikov glavnega štaba pripravil svoje načrte s tem v zvezi. Današnja seja je trajala štiri ure in na njej so proučevali načrte v zvezi z zahtevami generala Navarre, ki zahteva okrepitev vojaških sil v Indokini. Zdi se, da ni bil sprejet noben sklep in da bo jutri nova seja.
Popoldne se je Laniel raz-govarjal z obrambnim ministrom Plevenom, pozneje pa je sprejel ameriškega poslanika Dillona. V Ženevi je neka osebnost izjavila, da je Francija ponovno zahtevala od ZDA takojšnjo vojaško pomoč v Indokini. Ni pa znano, če se ta zahteva nanaša na večje dobave orožja in letal ali pa na neposredno vojaško intervencijo.
Agencija United Press pa javlja iz Washingtona, da so ZDA pristale na razgovore o pogojih, ki bi jih morala Francija izpolniti, preden se bo lahko proučila možnost ameriške vojaške intervencije v Indokini. Obveščeni krogi trdijo, da se bodo razgovori začeli “čimprej# in verjetno v Parizu. V tem primeru bo ameriški poslanik Dillon zastopal ameriško vlado.
Isti krogi trdijo tudi, da je ameriški državni tajnik Dul-les na svojem zadnjem razgovoru s francoskim poslanikom Bonnetom izjavil, da je kot pogoj za začetek razgovorov potrebno, da vlada dobi zaupnico v narodni skupščini, kar se je sinoči zgodilo.
Y pariških obveščenih krogih trdijo, da je bil današnji razgovor med Lanielom in ameriškim poslanikom Dil-lonom priprava na francosko-ameriške razgovore, ki naj ni se začeli v Parizu in na katerih naj bi proučili sedanji položaj in morebitni razvoj indokitajskega vprašanja. Isti krogi zatrjujejo, da se bodo razgovorov verjetno udeležili ameriški državni tajnik Dul-les, francoski predsednik vlade Laniel in morda tudi francoski zunanji minister Bidault. V Washingtonu pa nocoj izjavljajo, da jim ni nič znanega o morebitnem Dullc-sovem potovanju v Pariz.
Poudarja se tudi da Francozi pravzaprav nišo zahtevali neposredne intervencije v Indokini, hočejo pa vedeti, kakšne so možnosti takega primera v bližnji bodočnosti. Ameriški odgovor o tem bo tudi vplival na nadaljnje francosko stališče v Ženevi pri pogajanjih za premirje.
Iz Luang Prabanga, prestolnice Laosa, je danes odletela skupina majhnih letal v Dien Bien Fu. da vkrca prve ranjence in jih pripelje v Luang Prabang, od koder jih bodo letala Dakota odpeljala delo-
ma v Hanoj, deloma pa v Saigon.
S posebnim helikopterjem
pa je iz Luang Prabanga odpotovalo tudi francosko poslanstvo, ki ga vodi prof. Pier-re Haurd. in ki bo organiziralo odstranitev ranjencev. Dokler ne bo vzpostavljen reden letalski promet z Dien Bien Fu. bo Luang Prabang ostal središče operacij za prevažanje ranjencev. Izr Hanoia javljajo, da sodelujejo pri teh operacijah sedaj samo en helikopter in 4 letala. Prvih 16 ranjencev so ze pripeljali v Luang Prabang.
Začetek razgovorov med Indijo in Francijo
NOVI DELHI, 14. — Ko je odgovarjal na neko vprašanje v zvezi s tujimi ozemlji v Indiji-, je ministrski predsednik Nehru v parlamentu izjavil: “Vlada je gotova, da ne bo nobena zahodna sila zgradila vojaških oporišč na našem ozemlju, ker Indija ne bo tega dovolila«.
Medtem se je v Parizu danes popoldne začela v Quai D’Orsayu francosko - indijska konferenca v zvezi s francoskimi ozemlji v Indiji. Današnja seja je bila formalnega značaja. Delo konference se bo nadaljevalo v ponedeljek.
0 odnosih med SZ in Bonnom
BONN, 14. — Tiskovni urad zvezne vlade zanikuje danes govorice, ceš da se v kratkem pričakuje sprememba zahodno-r.emške zunanje politike do Sovjetske zveze. Poročilo pravi. da Adenauer nasprotuje načrtu liberalnega poslanca Pfleidererja, da bi potoval v Moskvo in stopil v stik s sovjetskimi oblastmi, in zanikuje govorice, da se v nekaterih krogih proučuje možnost poizkusov za zbližanje s Sovjet-
sko zvezo.
Kancler Adenauer pa je v intervjuju z dopisnikom lista “Duesseldorf Nachrichten« izjavil, da Zahodna Nemčija ne bo napravila nobenega koraka za uvedbo diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo. Medtem se je izvedelo, da bo v zvezi s pogajanji, ki so bila v Ženevi za trgovino med Vzhodom in Zahodom, verjetno odpotovala v juniju v Moskvo nemška gospodarska delegacija, da sklene trgovinski dogovor med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ker pa nima Zahodna Nemčija diplomatskih odnosov s SZ. bo pogajanja vodila “nemška gospodarska komisija za trgovino z Vzhodom*.
kmetijska proizvodnja in povečala kvaliteta in razširil asortiment. Sedaj pa postaja ta odnos že škodljiv, o značilnosti tega odnosa in o načinu, kako odstraniti škodljive posledice, se je vnela zelo ostra debata. Večina diskutantov je zagovarjala stališče, da je treba škarje cen postopoma zapreti, tako, da se znižajo cene industrijskih pro. izvodov. Po mnenju 'sestav-Ijalcev referata pa bi se to doseglo na osnovi razvoja proizvajalnih sil industrije in kmetijstva in z zniževanjem dela narodnega dohodka, ki gre za izgraditev nove industrije, ker so osnovna ključna podjetja pred dograditvijo.
Prav tako živahna diskusija, ki je pokazala deljena mnenja, se je vnela popoldne ob razpravi o referatu o organizaciji podjetij in konkretnih rezultatih delavskih svetov Ta referat je sestavil institut za organizacijo podje-ln,erj tij pri ekonomski fakulteti ljubljanske univerze pod vodstvom prof. Dularja.
Tako referat sam kot tudi diskutanti so poudarjali vedno večji napredek v podjetjih, odkar jih upravljajo delavski sveti in so dokumentirano dokazali, da se je v štirih letih, odkar obstajajo delavski sveti, močno dvignila produktivnost dela in delovna disciplina, pa t.udi kvaliteta in obseg industrijskih izdelkov.
Ver iar referat ni bil golo naštevanje uspehov, temveč je polagal glavno težo na ovire, ki zavirajo nadaljnji razvoj delavskega upravljanja in dviga proizvodnje. Ostre kritike so padle na neke oblike plačilnega sistema, ker je premalo diferenciran, kot tudi na kreditni sistem, ker ni gibčen.
Posebna skupina delegatov jo ločeno v posebni dvorani razpravljala o referatu: Sestav in problematika delovne sile v Jugoslaviji. Referat .ie delo prof. Macure. Za ta referat je vladalo manjše zanimanje, čeprav je bil ves problem zelo temeljito obdelan
in ni bila diskusija nič manj živahna ih plodna, kot pri ostalih referatih. Diskutanti so nr koncu priporočali, da bi bilo potrebno ustanoviti poseben znanstveni institut, ki bi se ukvarjal s tem vprašanjem.
Vsi referati so na visoki znanstveni ravni ter se v njih postavljajo večinoma nova vprašanja, ki so prvič obdelana. To zlasti velja za podrobno analizo samoupravljanja podjetij, ki predstavlja prvo delo na tem področju. Diskusija je zato težka, zapletena, in popolnoma je nemogoče brez obširne obrazložitve zajeti vsa vprašanja. 7ato bomo te probleme obšir no obravnavali v posebnih člankih.
' Na kongresu so bili objavljeni številni novi ekonomski in statistični materiali, ki so prvič analitično razčle-
Jutri se bo nadaljevala diskusija o organizaciji podjetij in pričela razprava o vprašanju ekonomske vzgoje. Ob 11. uri pa bo plenarno zasedanje, na katerem bodo napravili zaključke iz dela vseh komisij kongresa.
S. B.
Bajar zopet izvoljen
za predsednika republike
ANKARA, 14. — Poslanci novega turškega parlamenta so danes prisegli in sp nato izvolili predsednika republike in predsednika narodne zbornice. Za predsednika republike je bil ponovno izvoljen Celai Bajar, za predsednika narodne zbornice pa Refik Koraltan. Oba sta bila izvoljena s 489 glasovi pd skupnih 513 volivcev.
Ministrski predsednik Men-deres je nocoj podal ostavko vlade in kakor poročajo, bo dobil ponovno mandat za sestavo nove vlade, v kateri bodo v glavnem ostali dosedanji ministri.
Razvoj fašističnega terorizma v Italiji od leta 1945 do danes
«Onorevole» Cesare Pozzo trdi, da so obtožbe njegovih sokrivcev «najogabnejse klevete* - Od cčrne legije» do «Fasci d’ azione rivoluzionaria* - Amnestirani teroristi se takoj spet proslavljajo
(Od našega dopisnika)
RIM. 14.	— Neofašistični
poslanec Pozzo, «junak» o tržaškega Korza, ki ga vsi aretirani fašistični1 troristi dolžijo, da je preskrbel in prevažal orožje in eksploziv za teroristično organizacijo FAR, in ki ga dva dni ni bilo na spregled, se je dames pojavil v Rimu in prešel v ofenzivo. Izjavil je, da še nikoli ni slišal «ogabnejših klevet« in da on z vso stvarjo nima prav nobenega opravka. Vložil je celo interpelacijo v poslanski zbornici, v kateri zahteva od notranjega ministra naj pove, ali je bila policija tista, ki je dala časopisom te vesti.
Sicer ajera s terorističnim
NOV USPEH LABURISTOV PRI UPRAVNIH VOLITVAH
V 359 občinah so pridobili 510 novih sedežev, konservativci pa so jih zgubili 386 - Konservativci preučujejo vzroke svojega poraza - «Daily Express> o razpoloženju volivcev
LONDON, 14. — Pri včerajšnjih upravnih volitvah v 395 občinah v Angliji in Gal-lesu so laburisti znatno napredovali. Skupno je šlo za 3458 sedežev. Laburisti so pridobili 544 sedežev, zgubili so jih 34. tako da imajo sedaj 510 sedežev več kakor prej. Konservativci so pridobili 60 sedežev, zgubili pa 446, tako da imajo sedaj 386 sedežev manj kakor prej. Liberalci so pridobili 3 sedeže, neodvisni so zgubili 125 sedežev, liberalni konservativci pa so zgubili 2 sedeža. Kominformisti so imenovali 100 kandidatov, toda nobeden ni bil izvoljen, tako da je njihov položaj nespremenjen.
Pred volitvami so imeli laburisti večino v 106 občinah. Z včerajšnjimi volitvami so pridobili večino v drugih 10 občinah, zgubili pa so jo v 4 občinah. Sedaj nadzorujejo 112 občin od skupnih 395, v katerih so včeraj bile volitve.
Konservativci odrekajo tem volitvam kakršen koli pomen, ki bi presegal upravni značaj. Pripomniti je treba, da so konservativci zgubili skupno 65 odstotkov sedežev in ob-
činskih svetov, kjer so bile razpisane volitve. Do splošnih političnih volitev manjka še eno leto.
Predstavniki laburistične stranke ne prikrivajo zadovoljstva nad rezultati. Medtem proučujejo vodstva posameznih strank skrbno volilne rezultate, toda nizek odstotek udeležbe pri volitvnh ne dovoljuje nobenih zanesljivih računov glede razpoloženja volivcev.
Lord Woolton, ki odgovarja za organizacijo konservativne stranke, je stopil V stik s svojimi neposrednimi sodelavci, da temeljito prouči vzroke padanja konservativnih glasov. Nocoj se že govori, da bi vlada težko razpisala politične volitve že jeseni, kakor se je to do sedaj zdelo, če bi se pokazalo, da se britanski volivci nagibajo na_laburistično stran. Današnji «Daily Express» objavlja podatke o svoji anketi in pravi, da bi v primeru takojšnjih splošnih volitev 48 odstotkov volivcev glasovalo za laburiste, 45.5 odstotkov za konservativce in 5,5 odstotkov za liberalce.
orožjem danes ni prinesla ničesar novega in bo verjetno počasi uplahnila, kot je s takimi stvarmi v Italiji že navada. Nekateri listi pa objavljajo zanimive podatke o razvoju fašističnega terorizma, ki jih je vredno vsaj v kratkem ponatisniti.
Zdi se, da so se povojna fašistična dejanja začela že v maju 1945 v Toskani, ko je skupina žensk metala šope rož na kolono partizanov. V šopkih so bile skrite majhne bombe, ki pa niso eksplodirale. Prav tako ni eksplodiralo nekaj mesecev kasneje 30 kg tritola, ki bi morali pognali v zrak sedež KPI.
Potem je dinamit nekaj časa zginil z dnevnega reda in na vrsto so prišli drugačni podvigi, tako na primer tatvina Mussolinijevega trupla s pokopališča v Muzoccu 23. aprila 1946, ali nekaj dni kasneje prava in dejanska zasedba radijske postaje Monte Mario, od koder so fašisti oddajali »Giovinezzo« in druge fašistične pesmi. Povrh so v tistem času razobešali črne zastave na rimskem Koloseju, na balkon palače Venezia in drugod po Rimu.
Na vrsto so prišle nato papirnate bombe. Eksplodirale so po raznih krajih in ob eksploziji trosile grozeče listke: “Vsaka akcija, tudi najbolj nasilna, je za nas opravičena«. To je bilo pisano na prvih listkih leta 1946, serija pa se je zaključila 28. oktobra 1950 z bombo, ki je eksplodirala v Galleria Colonna v Rimu, na listkih je bil samo napis “Legione Nera«. S to bombo se je fašistični terorizem poslovil od papirja in se je začel posluževati hujšega eksploziva. V akcijo je stopila “črna legija«; ustanovljena je bila v Rimu v neki sobi v Via del Macao 8, ustanovitelji pa so bili trije mladi fašisti: Clemente Graziani, Fabiano Capotondi in Franco Drago-ni. prvi je bil eden izmed u-deležencev poskusa razstrelitve šolske ladje “Cristoforo Colombo« leto poprej v Taran-tu. Vendar se atentat ni posrečil. Capotondi je imel zaslugo, da je splezal na balkon palače Venezia in razobesil črno zastavo. Dragoni-jeva prejšnja junaštva niso znana, pač pa njegova kasnejša važnost: bil je blagajnik «črne legije«.
Verjetno iz previdnejših
razlogov se je «črna legija« kmalu preselila v Via Pani-sperna 216, v stanovanje četrtega člana, nekega Fausta Gianfranceschija, ki si je kasneje tudi pridobil teroristično slavo. Atentati so se začeli 16. novembra 1950 z napadom na sedež republikanske stranke in takratne Romitove PSU. Dve bombi z dinamitom sta eksplodirali skoraj istočasno in povzročili veliko materialno škodo: žrtev ni bilo.
Sistem istočasnih atentatov se je nadaljeval. V noči od 12. na 13. marca 1951 je Clemente Graziani položil pol kg tritola na napušč pritličnega okna palače Chigi. Eksplozija je skoraj raznesla avto, ki je stal v bližini. Ob isti uri je Dragoni vrgel enako polkilogramsko bombo pred ameriškim veleposlaništvom. Tretja bomba ,ie bila namenjena jugoslovanskemu poslaništvu v Via Monte Parioli. Vrgel jo je Gianfranceschi. 18. mar-ca_ ni eksplodirala bomba, položena v bližini , Scelbovega stanovanja: nastavljen je bil poldrugi kilogram tritola z zelo dolgo zažigalno vrvico, ki je gorela 9 metrov, nato pa ugasnila.
Naslednji mesec se je količina tritola večala m na-rastla na 5 kg, postavljenih na strešni napušč palače nasproti Viminala. Eksplozija je povzročila nepopisno pani-ko v nekem bližnjem kinu, slišali pa so jo 8 km deleč. Dva tedna kasneje so fašisti proslavili 25. april z bombami pred sedeži ANPI v Rimu, Milanu in Bresci in pred kaznilnico v Arezzu, kjer je bilo zaprtih več fašistov. «Crna legija« je torej razširila svoje delovanje tudi izven Rima, 23. maja pa je policija, v glavnem' na proteste ameriškega veleposlaništva, polovila vrsto teroristov, ki so prišli pred sodišče.
Cesare Pozzo je bil takrat obsojen na leto dni zapora, ostali na razne zaporne kazni. Najnevarnejši so prišli na svobodo šele pred kratkim: osvobodila jih je amnestija. Podarjeno prostost so, kot je videti, kaj hitro izrabili; Pozzo se je že lani v Trstu spet mešal z bombami in jo je pri tem tudi skupil. Graziani in Dragoni pa sta glavni o-sebi najnovejše afere z o-rožjem.
A. P.
SFOMISMRl »VKVI
Na današnji dan je leta 1942 izšel odlok o postavitvi narodne oblasti na slovenskem ozemlju, ki so ga osvobodile partizanske sile.
DANES, sobota 15. “»fr
Zofija, Jaromila Sonce vzide ob 4.35 'd/aton* 19.28. Dolžina dneva 14.53. «*» vzide ob 17.26 in zatone oD JUTRI, nedelja 16. ®a)» Jairoez, Mladena
Nov kontingent za Avstralijo?
Ni se še polegel turoben pisk sirene ladje uCastel Verde«, s katero se je predvčeraj odpeljalo poslednjih 700 brezposelnih Tržačanov iz kontingenta okoli 2100 oseb za delom in kruhom v Avstralijo, že se slišijo glasovi, da se pripravlja nov kontingent, ki naj bi odpotoval v Avstralijo ob koncu junija. Po vesteh klerofašističnega popoldnevnika itLe Ultime Notizie« naj bi voditelji med-evropskega odbora za emigracijo (CIME) že začeli razgovore z avstralskimi oblastmi, da bi dovolile imigracijo dodatnega kontingenta Tržačanov.
Potrdila za to vest iz pristojnega vira včeraj sicer nismo mogli dobiti, vendar nas njena točnost ne bi prav nič presenetila, saj je statistično dokazano, da iredentisti delajo na tem, da bi se čim več domačih ljudi, po možnosti predvsem Slovencev, izselilo iz naših krajev, da bi potem na njihova mesta pripeljali ljudi iz Italije. Očitno se jim zdi, da z nad 46.000 priseljenci od 1. 1945 do konca preteklega leta še niso dovolj popačili etničnega sestava lokalnega prebivalstva v svojo korist in da si še niso dovolj zagotovili svojih oblastnih položajev !
OB KOMUNIKEJU ZDRUŽENJA TRGOVCEV NA DROBNO
Seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje
V ponedeljek 17. t. m. ob 20. uri bo na sedežu v Ul. R Manna 29 seja izvršnega odbora OF za Tržaško ozemlje.
Tajništvo
Pojasnilo k natečaju
za načrt zelenjavnega trga
Iz županstva javljajo, da razpis natečaja za načrt zelenjavnega trga na debelo določa, da mora trg imeti najmanj 54 skladišč s skupno koristno površino najmanj 70 kv. m in da je lahko ta površina razdeljena v dve nadstropji od katerih je eno lahko delno pod zemljo.
Da ne bo dvomov, ki so po vsej verjetnosti nastali zaradi tega, občina pojasnjuje, da v primeru razdelitve koristne površine na dve nadstropji ni obvezno, da je eno delno pod zemljo,, pač pa je to samo dopustno.
Proslava ameriškega «dneva vojske»
V skladu s proglasom, s katerim je predsednik Eisen-hower določil 15. maj za «dan ameriške vojske«, bodo ameriški vojaki, ki so nastanjeni v Trstu, ta dan, ki pade na soboto, primerno proslavili.
Ker je geslo proslavo «moč za mir«, so pozvali vojake, naj pripeljejo po enega gosta na prireditve, ki bodo v proseški vojašnici od 10.00 do 12.00, in na baseballsko tekmo, 'ki bo na vojaškem igrišču ob 14.00.
RIMSKI AGENTI SHUSAIO RAZRITI enotnost tržaških malih trgovcev
Ustanovitev neke nove »Tržaške trgovske federacije» bi nujno povzročila uničenje sedanjega koordinacijskega odbora, ki gre italijanskim iredentistom tako na živce
Splošna protestna zapora 13.000 tržaških srednjih in malih podjetij 9. aprila, ki jo je proglasil ((koordinacijski odbor tržaških srednjih in malih podjetij«, je bila odkrita obtožba vse dosedanje gospodarske politike v Trstu, ki jo vodijo rimski agenti. Ta zapora je šla na živce predvsem rimskim krogom, ki so jo skušali na vsak način preprečiti. Toda enotnost tržaških srednjih in malih podjetnikov je pokazala, da je vsaka odločna akcija možna, če organizacije srednjih in malih podjetij e-notno nastopijo.
Pritisk na te organizacije pa postaja vedno močnejši. To nam dokazuje tudi zavlačevanje nadaljnjih akcij koordinacijskega odbora, ki je pred kratkim objavil poročilo, da bodo srednja in mala podjetja še bolj zaostrila borbo, če oblast ne bo sprejela postavljenih zahtev, da se zajezi naraščajoča kriza. Zdi pa se, da so določeni elementi v organizacijah srednjih in malih podjetij začeli lomiti to enotnost in skušajo sedaj po navodilih italijanskih krogov v Trstu, ki so navezani na Rim. zlomiti ta odpor in razbiti koordinacijski odbor.
V ta namen so začeli v Trstu ustanavljati neko novo organizacijo pod imenom «Tr-žaška trgovska federacija«. Ta nova organizacija naj bi se povezala z istoimensko italijansko organizacijo, ker so sedanje tržaške organizacije malih trgovcev in lastnikov lokalov samostojne. V ta namen je bila pred nekaj dnevi objavljena vest v kateri je rečeno, da je preteklega aprila združenje lastnikov javnih lokalov v Trstu .zaključilo vse priprave za združitev obstoječih organizacij lastnikov javnih lokalov.
Na raznih skupščinah delegatov desetih skupin, ki sestavljajo novo združenje m na sejah novega invršnega sveta je bilo izvoljeno vodstvo novega združenja. Na skupščini 29, aprila pa je bi lo sklenjeno, da se bo novo združenje povezalo z ustanavljajočo se ((Tržaško trgovsko federacijo«. Vest dalje poziva vse tržaške male trgovce naj se združijo v omenjeni federaciji za boljšo obrambo interesov posameznih kategorij.
Ta vest je takoj izzvala odgovor ((Združenja trgovcev na drobno«, ki je objavilo naslednji komunike:
mV zvezi z vestmi, ki so bile te rini objavljene v tržaških listih o ustanavljanju nove organizacije, ki naj predstavlja in ščiti interese lastnikov javnih lokalov, upoštevajoč, da je omenjena vest vsebovala tako v tekstu kot tudi v naslovu poziv trgovcem na drobno, «naj se združijo v novo ustanovo za boljšo zaščito interesov posameznih kategoriji, kar namiguje tudi na ustanovitev nove ((Tržaške trgovske federacije» in upoštevajoč potrebo, da se prepreči zmešnjavo, ki bi lahko zaradi te vesti nastala. Združenje, malih trgovcev v Trstu pojas-nuje sledeče:
1. interese trgovcev na
drobno v Trstu zastopa in ščiti na najboljši način Združenje trgovcev na drobno, ki je nastalo že 1945. leta in je od tedaj priznano kot spravna oseba» in kot takšno registrirano na tržaškem tribunalu. V to združenje je vpisana ogromna večina trgovcev na drobno, ki predstavljajo 27 strokovnih skupin;
2. v Trstu ne obstoja ne-bena federacija, kot omenjajo listi in tudi ni znano, da oi bil ustanovljen kakšen iniciativni odbore s pooblastilom, da ustanovi omenjeno federa-cijo.
Zaradi tega bo Združenje trgovcev na drobno, da pojasni organizacijski položaj vseh trgoskih kategoriji, objavilo spisek vseh obstoječih združenj v Trstu, ki zanimajo te kategorije».
Iz gornje vesti in komunikeja je razvidno, da hočejo določeni elementi v Trstu na vsak način razbiti Združenje trgovcev na drobno in s tem razbiti enotnost malih trgovcev, ki se je tako dobro izkazala prav ob aprilski protestni zapori. Zvedeli smo, da za temi osebami stojijo ljudje, ki delujejo po direktivah iz Rima, da navežejo tržaške tr-
govce na drobno in lastnike javnih lokalov na odgovarjajoče italijanske osrednje organizacije, Ta povezava bi morala v bodoče preprečiti vsak enoten nastop tržaških srednjih in malih podjetij v smislu zadnje protestne zapore. Ločitev določenega dela malih trgovcev od sedanjega združenja, vključitev drugih kategorij, v osrednje italijanske organizacije bi nujno povzročilo uničenje sedanjega koordinacijskega odbora tržaških srednjih in malih podjetij.
V krogih malih trgovcev se poudarja, da je ta akcija naperjena predvsem proti nadaljnji zaostritvi borbe tržaških srednjih in malih podjetij. Rimski agenti v Trstu in vsa italijanska iredenta se namreč bojijo, da bi prišlo do nove zapore, hkrati pa nočejo priznati sedanjega obupnega položaja in krize dela v srednji in mali industriji kot tudi velike krize, ki je po 8. oktobru zajela vso trgovino _ ™°' . ,ral* na drobno. Zato je nujno, po-‘ udarja večina trgovcev na drobno, da se vsi zavedajo resnosti položaja in da ne nasedajo političnim špekulantom.
Rešitev spora uslužbencev kina
Včeraj so predstavniki lastnikov kinematografov in u-službencev sprejeli arbitražno razsodbo urada za delo v sporu, ki je nastal zaradi odklanjanja zahtev uslužbencev.
Po te i razsodbi bodo dobili operaterji I. skupine enkratni predujem (una tantum) 20.000 lir na bodoče’ poviške plač; ostalo osebje I. kategorije pa 16.500 lir. Oporaterji II. skupine 18.200 lir, drugo osebje iste skupine pa 14.600 lir predujma. Lastniki kinematografov so se tudi obvezali, da bodo najkasneje 15 dni po sklenitvi nove pogodbe med uslužbenci in lastniki kinematografov v Italiji začeli tudi v Trstu pogajanja za raztegnitev te pogodbe.
Pred novimi odpusti v podjetju Modiano?
V podjetju Modiano so sporočili delavstvu, da nameravajo odpustiti z dela 39 delavk in 6 delavcev, in sicer zaradi pomanjkanja naročil. Formalno bi te delavke ir. delavce suspendirali, tako da bi dobivali del plače od dopolnilne blagajne Zavoda za socialno zavarovanje. Ko so delavke in delavci zvedeli za te namere ravnateljstva, so se sestali in sklenili, da se odpovedali eni dnevnici in delali namesto 5 dni samo 4 dni na teden, le da ne bo novih odpustov. Sedaj pričakujejo odgovor na ta predlog od glavnega ravnateljstva v Bologni.
USTANOVITEV POSEBNEGA PRIPRAVLJALNEGA ODBORA
POBUDA PRISTANIŠKIH DRUŽB
za povečanje pomorskega prometa
Odbor bo proučeval možnosti za izboljšanje položaja in upa na sodelovanje gospodarstvenikov in oblasti
Te dni se je v Trstu ustanovil pripravljalni odbor za razpravljanje o tržaškem prometu, in sicer na pobudo pristaniških družb. Odbor sestavljajo predstavniki pristaniških družb in strokovnjaki.
Pristaniške družbe so prevzele to pobudo spričo ugotovitve, da se promet skozi naše pristanišče vedno bolj krči, kar povzroča hudo škodo vsemu tržaškemu gospodarstvu, in spričo nujnosti, da se proučijo in takoj uresničijo takšni ukrepi, ki bodo izboljšali položaj.
Stvar se neposredno tiče pristaniških. družb, špediterjev, pomorskih agentov, brodarjev in zavarovalnih družb. Posredno pa je pri razvoju prometa prizadeto vse mestno gospodarstvo, ki je z njim tesno povezano.
Zato je pripravljalni odbor prepričan, da se bodo za zasedanje zanimale tudi oblasti, predstavniki mestne gospodarske dejavnosti, gospodarske, kulturne in sindikalne ustanove. Zato tudi računa z njihovim sodelovanjem kakor tudi s sodelovanjem tiska, da se v interesu vsega mesta zagotovi tej pobudi čim večji uspeh. Sedež odbora je pri pristaniški družbi za razkla-
danje premoga in rud na Trgu Duca degli Abruzzi št.
3/II. - tel. 24-966.
ČETRTI PAS RAZPRAV JE O UMORU TRGOVCA ROSA BIANCA
Ali fe Sulligoijeva napisala anonimno pismo proti Bozzoli?
I*ri{*a ftulligoijeva odločno zanika, bar je med preiskavo že izjavila in zahteva izvedenčev pregled pisave - Nasprotujoči si izjavi bolničark o obleki človeka, ki je tistega večera tekel mimo ujiju v bližini kraja zločina
Včerajšnji del razprave o umoru trgovca Olinda Rosa Bianca, nam je dal neke vrste ((tržaško Bisaccio.« Kdo se pe spominja iz procesa proti novinarju Silvanu Mutu (a-fera Momtesi-Montagna) Bisac-cie, katera je na dolgo govorila in pripovedovala novinarjem, ki so vse verno napisali in nato pred sodiščem v joku zanikala vse? Podobno bitje, nekaj več kot dvajset let stara ženska, rkoraj dekle, se je pojavila včeraj kot priča. Od vseh strani so letela nanjo vprašanja, ki so jo kot puščice zbadala in ji povzročala bolečine. To je bila Luisina Sulligoi, žena obtoženega Sulligoija. Zakaj so
proti njej naperili svoj križni ogenj vprašanj predsednik, tožilec, obramba in odvetniki zasebne stranke? Odgovor ni težak: Sulligoijeva je preveč govorila: hote ali nehote, prisiljeno ali prostovoljno. Dejstvo je, da so prav iz njenih ust prišla prva sumničenja proti Bozzolu, Ce bi vse odgovarjalo resnici, bi bil Bozzola pokopan. Ni sicer podala dokazov, ‘ vendar so njene indicije resnično strašne. Toda Sulligoijeva, nervozna in tresoča se, jih je v ve-
S KRAJEVNE SKUPŽClNE OSVOBODILNE FRONTE NA OPČINAH
ZA NEODVISNOST IN PR0CVIT TRSTA
ustvarite široko fronto delovnega lindstva
Poziv staršem, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo - Gradnja kulturnega doma na Opčinah - Kominformovsko vodstvo in STO
Predvčerajšnjim je bila na Opčinah krajevna skupščina članov Osvobodilne fronte, na kateri so pregledali dosedanje delovanje, obravnavali razna politična, gospodarska in socialna vprašanja ter izvolili nov krajevni odbor OF.
Poročilo o delovanju OF na Opčinah je podal tov. dr. A. Danev, ki je najprej ugotovil, da se naša organizacija zvesto drži svojih programskih načel, kar je predvsem razvidno iz njene dosedanje borbe za narodnostne, gospodarske in socialne pravice slovenskega človekg na tem področju. V tej zvezi je poudaril, da je OF na Opčinah vseskozi aktivno sledila razvoju političnih dogodkov ter z raznimi konkretnimi akcijami pripomogla bodisi k krepitvi OF na splošno bodisi k ustvarjanju javnega mnenja prebivalstva, ki je v veliki večini s simpatijami gledalo in sodelovalo v borbi za naše pravice in interese. To je prišlo predvsem do izraza po osmooktobrskem diktatu, ko so se Openci skoraj plebiscitarno udeležili izleta v Sežano, kjer so predali zastavo hrabri jugoslovanski- vojski.
Tov. Danev je nadalje o-menil delovanje mladine, ki pridno sodeluje predvsem na kulturno-prosvetnem področju ter priporočal, da ji novi odbor posveti tudi v prihodnjo-sti največjo pažnjo. To je važno predvsem zaradi vedno večje penetracije italijanskih priseljencev na Opčine, ki bo prihodnji mesec dosegla višek v naselitvi novih ezulov, za katere gradijo sedaj naselje ob elektrarni.
Po krajši intervenciji predstavnika glavnega odbora OF tov. S. Boleta, ki je pozval prisotne, da se v diskusiji izrazijo o vseh vprašanjih, ki jim ležijo na srcu, je sprego-
voril o slovenski šoli na Opči- i voril, da se dela na tem in nah eden izmed domačih uči- da je gradnja odvisna od te-teljev. ‘Spomnil se je letai žav tehničnega značaja, ki pa 1945-46, ko je nad 250 sloven-. bodo v doglednem času — skih otrok korakalo s sloven- vsaj tako je videti — uspešno sko zatsavo na čelu k zaključ-' premagame.
ni šolski maši medtem ko je' bilo v italijanski šoli tedaj le okoli 80 učencev. Predvsem zaradi vojnih let, ko so možje bili bodisi pr; partizanih bodisi v koncentracijskih taboriščih, je kasneje to število padlo na 150, medtem ko se je italijanska šola močno povečala. Toda že lani, ko so nekateri pesimistično pričakovali izid vpisovanja otrok v slovensko šolo, se je v I. razred vpisalo okoli 60 otrok, kar je za openske razmere res lepo število. Zaslugo za tako velik vpis imajo predvsem zavedni starši, ki so razen nekaj izjem poslali svoje otroke v slovensko šolo.
Govornik je nato izrazil u-panje, da bo tudi letošnje vpisovanje dobro potekalo. Pristavil pa je, da morajo tudi člani OF zastaviti ves svoj vpliv, da bo sleherni domačin poslal svojega otroka v slovensko šolo, saj bo na ta način storil samo svojo narodno dolžnost.
Končno je diskutant prikazal še uspehe slovenske šole na Opčinah, ki so odraženi predvsem v vsakoletnih razstavah in prireditvah, potem pa je še omenil prednosti, ki jih imajo kolonije v Sloveniji pred tistimi v Italiji ali na tem ozemlju.
Sledilo je daljše poročilo o gospodarskih razmerah na Opčinah, vendar bomo izvleček iz tega poročila, ki ga je pripravil tov. Stubelj, objavili kot poseben članek v eni izmed prihodnjih številk naše ga lista.
Na vprašanje kako je z gradnjo kulturnega doma na Opčinah, je predsednik odgo-
O vprašanju STO je nato govoril tov. Bole. Poudaril je vlogo kominformovskega vodstva, ki z ramo ob rami koraka skupno z ostalimi iredentističnimi strankami v naročje imperialistične Italije, pri čemer se več ali manj spretno poslužuje demagoškega gesla za združitev obeh con in ostvantev STO. Ni slučajno, da so danes tudi fašisti na stojevski liniji (primer interpelacije Colognattija v rimskem parlamentu), kajti eni kot drugi menijo, da je le z združitvijo obeh con in trenutno ustanovitvijo TržaŠKega ozemlja mogoče doseči pri kij učite v cone A in cone B k Italiji.
Tov. Bole je nato poudaril, da je rešitev iz sedanjega težkega položaja le v stalnem in neprenehnem boju proti vzrokom krize, za delo tovarnam in ladjedelnicam, zoper brezposelnost, za rešitev mladinskega vprašanja, za pro-cvit Trsta, ki že sedaj propada, a bi pod Italijo dokončno propadel. Za neodvisnost Trsta je treba nadaljevati z našo borbo ter stremeti za ustanovitvijo tiste široke fronte delovnega ljudstva, ki na svojih ramenih čuti kaj pomeni Italija za naše hirajoče gospodarstvo in za življenje vsake posamezne družine. V tem smislu je treba razkrinkovati kominformovsko peto kolono, se nenehno boriti za enotnost, ki je edino jamstvo za dosego kakršnega koli uspeha
Sledile so volitve novega krajevnega odbora, v katerega so navzoči izvolili 12 članov,
čini zanikala, kljub temu da so ji grozili z obtožbo lažnega pričevanja. Vsakdo bi tu klonil. Sulligoijeva pa ni in je kljub krčevitemu joku vztrajala na svojem stališču. Je mar to dokaz, da resnično ni poznala in ne pozna resnice in da je vse skupaj plod njene bujne fantazije, kakor je to izrekel njen mož, z namenom, da jo reši nadaljnjega trpljenja pod križnim ognjem?
Njeno zasliševanje se je začelo okoli 10.30 in je trajalo do 12.30, ko je predsednik odložil razpravo na popoldne. In ves ta čas je morala Sulligoijeva poslušati, premišljevati in odgovarjati brez prestanita na vsa mogoča vprašanja. Ste poznali pokojnega trgovca? Kakšen je bil? («plemenit mož m olikan« je odgovorila). Vas je kdaj snubil, tako slučajno? «Nekega dne, kio ni vedel, aa sem žena njegovega uslužbenca, me je povabil na kavo, toda ponudbe nisem sprejela. Kasneje mi je v skladišču podaril majhen robček«.
Ste po zločinu srečali Bozzola? jo je vprašal predsednik. «Da» je odgovorila Sulligoijeva *in sem ga vprašala kako gre«. «Kaj kako gre; z zločinom ali z zdravjem?« jo je prekinil predsednik, ki je s tem vprašanjem spravil žen-siko v zadrego. «Je bil morda zaskrbljen?«
Priča; «Ne vem kaj bi rekla. Je težko razumeti Bozzola.« «Tako sem bil zaskrbljen«, je skočil Bozzolo pokonci kot bi ga kača pičila« da sem ji na gradu Sv. Justa dal celo daljnogled, da bi sl lepše ogledala panoramo mesta«.
In zasliševanje je zašlo, vedno v zvezi z njenimi izjavami na policiji (da ji je današnji obtoženec nekaj dni pred zločinom v jezj rekel, misleč na trgovca, da ga bo »položil«), na spolzke besede, ki naj bi jih Bozzola izrekel proti svojemu delodajalcu. Sulligoijeva. ki jo je bilo sram, zaradi polne dvorane poslušalcev, se je skušala izogniti odgovorom s frazami »ne vem, se ne spominjam«, vendar je s tem dosegla le, da jo je predsednik opozoril, naj vendar govori, kajti v nasprotnem primeru bi lahko zapadla obtožbi lažnega pričevanja in zamolčanja resnice. Zanjo ni bilo drugega izhoda, kot da je povedala kar je slišala, tudi najbolj spolzke besede, ki jih je izgovarjala skoraj neslišno. Njene besede je nato predsednik glasno in razločno diktiral zapisnikarju, ki jih je zapisal.
Najzanimivejše pa je bilo zasliševanje o anonimnem pismu.. Obrazložiti moramo, da je Sulligoijeva med policijskimi zasliševanji, ki jih ni bilo malo, vedno izjavljala, da je ona napisala pismo in dodajala razna pojasnila, ki so potrjevala resničnost vsebine pisma To se je zgodilo približno petkrat. Toda 12. avgusta je tiskovni urad policije izročil novinarjem poročilo v katerem je policija zanikala, da bi bila Sulligoijeva podpisala pismo. Nekaj mesecev kasneje pa jo je zaslišal preiskovalni sodnik in Sulligoijeva je ponovno priznala, da je napisala pismo, a je to na koncu 15 strani dolgega za-
kumente. Pavan je bil nepreviden, ker ni zaklenil avtomobila ko ga je pustil na cesti.
NEZGODE NA DELU
U resnem sianlu zaradi rane na slavi
Včeraj je bilo v Trstu več nesreč na delu, ki pa niso
terjale hujših žrtev. Najbolj je prizadeet 50-letni Maran-zan Marcello iz Ul. S. Marco 20, kateremu je med delom pri neki novi zgradbi v Ul. Soncini padel z višine treh metrov na glavo škripec. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v glavno bolnišnico in zdravniki se niso izjavili o njegovem stanju, ki je zelo resno.
Med delom pri podjetju »Via Nova« se je včeraj ponesrečil v Ul. Ruggero Manna 28-1 etn i Milan Petaros iz Boršta št. 127. Peljal je samokolnico malte, pa mu je nerodno padla in si je Petaros ranil prst desne roke ter izgubil noht. Sam je odšel v bolnišnico, in bo ozdravel v osmih dnevih.
30-letni Maurizio Saba iz Stare Istrske ulice 267 je med delom nerodno stopil z desno nogo v neko jamo pri čistilnici «Aquila» in se ranil po nogi, Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in bo ozdravel v dobrem tednu.
Popoldne pa se je ponesrečil na delu na cesti pod Skednjem 71-letni kamnosek Anton Gerdol iz Lonjerske ceste 10. Kamen je pddel s tovornika in ga ranil v levo nogo.
Več dni pa se bo moral zdraviti 17-letni mizarski vajenec Giorgio Bastiani iz Ul. Tesa 13, ki je izgubil kos mezinca leve roke, ker mu je padla na roko miza. ki jo je nesel po stopnicah iz nekega stanovanja.
Zastrupitev s plinom
V glavni bolnišnici so sinoči sprejeli 22-letno Nives
Casarsa, ki se je zastrupila s plinom. Ponesrečenka ne more govoriti in nihče ne ve, kako se je zgodila nesreča. Nezavestno jo je našla njena mati v stanovanju na tleh in so jo takoj odpeljali v glavno bolnico. Ozdravela bo v 8 dnevih.
PROCES »LOMBARDO VENETA> GRE H KONCU
Danes bo izrečena razsodba proti sleparju Sgroiju
Na jalove poskuse obrambe, ki je Sgroija bolela prikazati kot nedolžnega, je odgovorila množica ogoljufanih Tržača-ogorčenimi izlivi proti ccommendatoiju* s Sicilije
(Nadaljevanje na 4, strani)
Tatvina v avtomobilu
46-letni Giulio Pavan iz Ul. Franca 22 je javil policiji, da so mu neznanci odnesli iz avtomobila aktovko, potni list, bančna nakazila in druge do-
nov z
Proces proti Sgroiju se bliža h koncu. Včeraj dopoldne sta govorila branilca, danes pa bo sodišče izreklo obsodbo.
Včeraj je prvi govoril odv. Borgna. Skušal je dokazati, da je Sgroi delal vse v dobri veri in da ga pri tem ni gnal pohlep, da bi se polastil denarja drugih ljudi. Iz cenitev namreč izhaja, da je Sgroi od 84 milijonov porabil 53 milijonov za svojo dejavnost družbenega značaja, kar pomeni, da ni namerno sleparil. Zato naj bi ga sodišče oprostilo.
Odv. Biancolella iz Milana je govoril o 9tvari s pravnega stališča in prišel do podobnih zaključkov kot odv. Borgna. Z juridičnimi razglabljanji je ta odvetnik dokazoval, da ni Sgroi zakrivil nobenega dejanja, ki mu ga očita obtožba. Polemiziral je s trditvami državnega pravd-nika, ki je predlagal nov proces proti Sgroiju in notarju Senciariju ter tudi dejal, da je bila napačna razsodba o stečaju podjetja «Lombardo-Veneta«, ki jo je izreklo civilno sodišče. Sgroi ni pričakoval stečaja im je upal na Aldisiov načrt, ki bi popravil finančno stanje v njegovem podjetju. Odvetnik je tudi zanikal zločin namernega bankrota, ker je Sgroi inka-siral denar z rednimi pogodbami. Poleg tega pa se ne more Sgroi hkrati obtoževati sleparije in bankrota ter bi tako ostala samo obtožna sleparija. Toda tudi sleparije ni mogoče očitati Sgroiju, ki ni bil član družbe z neomejeno zavezo, marveč samo njen ravnatelj. Odvetnik je zaključil, da se lahko Sgroiju očita samo nezakonito prilaščanje, kar pa je že odpuščeno z amnestijo.
Takega mnenja Pa ni bilo
občinstvo, to je prizadete stranke, ki so še enkrat po razpravi izrazile svoje ogorčenje proti človeku, ki jih je brez usmiljenja spravil v hude gmotne težkoče in jih gospodarsko uničil.
Nova vrsfa dopisnic
Od danes naprej so v prodaji pri vsčh poštnih uradih 2 vrsti dopisnic po 20 in 35 lir ob priliki mednarodne razstave plovbe v Neaplju. Za frankiranje sta razglednici veljavni do 31 dec. t. 1. zamenjati pa ju bo mogoče do 31. marca 1955,
Sporazum za osebje oblačilne stroke
Med predstavniki delodajalcev in delavcev oblačilne stroke je bil dosežen sporazum, po katerem se odpravi pri kategorizaciji III. kategorija in ostaneta samo I. in II. kategorija. Prav tako so sklenili, da bo merodajno za kategorizacijo delo, ki ga kdo opravlja, tako da bodo določeni uslužbenci prevedeni iz nižje v višjo kategorijo.
Sklenitev sporazuma
o kolektivnih dopustih v CRDA
Ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je hotelo letos poslati vse delavce ob istem času na 12-dneven dopust. Ker so se delavci tej zahtevi uprli, je ravnateljstvo znižalo število dni kolektivnega dopusta na devet. Delavci pa tudi tega predloga niso sprejeli. Včeraj pa je končno med predstavniki ravnateljstva CRDA in predstavniki delavcev prišlo do sporazuma, da pojdejo vsi delavci skupaj na šestdnevni dopust, in sicer od 16. do 21. avgusta. Ostalih šest dni dopusta pa bodo imeli delavci pravico uporabiti med letom, ko ga bodo najbolj potrebovali in zanj zaprosili.
Izlet ASIŽZ na Štjak
6. junija t. 1. bo proslava X. obletnice I. konference SPŽZ (Slovenske protifašistične ženske zveze). Proslava bo na Štjaku nad Vipavo, kjer je bila takrat konferenca.
ASIŽZ pripravlja za to priložnost izlet na Štjak, katerega se lahko udeležijo članice ASIŽZ, njihovi tovariši in svojci.
Vpisovanje v Ul. R. Manna 29 od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Cena izletu je 650 lir. Izlet bo z avtobusi.
PROSVETNO DRUŠTVO V BAZOVICI
vabi svoje člane in prijatelje na predstavo slovenskega filma
VESNA"
(filmska komedija)
ki bo danes 15. in jutri 16. t. m.
Ponovitev na PROSEKU v ponedeljek 17. t. m.
PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« pri SV. JAKOBU priredi jutri 16. maja 1954
knjižno razstavo
ki bo odprta od 9. do 13. in od 13. do 19. ure
v društvenih prostorih v Ul. Montecchi štev. 6.
Narodna in Studijska knjižnica
v Trstu
obvešča, da je predavanje dr. Bratka Krefta o temi: »Od Linharta do Cankarja« (razvoj slovenske dramatike in gledališča), ki bi moralo biti v petek 14. t. m.
preloženo na ponedeljek 17. t. m. ob 20.30 uri. Predavanje- bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11 levo.
Vabljeni vsi!
tflfiG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
GOSTOVANJE LJUBLJANSKE DRAME
Danes 15. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
"Matiček seženi'
komedija v petih dejanjih
Spisal: A. T. Linhart
Režiser in scenograf: ing. arch. Viktor Molka
Jutri 16. maja 1954 ob 16. in ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
„Hlapci“
drama v petih dejanjih
Spisal: Ivan Cankar Režiser: Slavko Jan Scenograf: ing. arch. Viktor Molka
Predstave izven abonmaja.
Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15/11. - tel. 31-119.
danes 15. od U. do 13. in od 17. do 20.30;
jutri 16. od 11 do 13. in od 14. do 20.30.
Prodaja vstopnic za Opčine v pekarni Čok, za Nabrežino in okraj pri Slavku Pertotu.
V.
V torek 18. maja 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU
Bettijeva drama
«ZlDi!in na Koziem oloku«
Pevski zbor prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini priredi jutri 16. t. m. ob 16. uri
v dvorani kulturnega doma «Igo Gruden« svoj prvi letošnji
Uo*uc&it
z bogatim sporedom.
Vljudno vabimo vse Nabrežince in okoličane, da se polnoštevilno udeleže te kulturne prireditve.	ODBOR
Rossetd. 16.30: »Noč na strehah«, J. Massey in bratje Marx.
Excelsior. 16.00: «Kje je svoboda«, Toto, V. Molnar.
Fenice. 16.30:	»Latinski ljubim-
ci«, L. Turner.
Nazionale. 16.30:	((Tihotapci v
Macau«, T. Curtis, J. Dru.
Fiiodrammatico. 16.00:	»Plima
smrti«, B. Stanwyck, B. SulU-van.
Arcobaleno. 16.00:	«Kako	bi se
poročila z milijonarjem«, M. Monroe, B. Grafole.
Auditortum. 16.00: «Kje je svoboda«, Toto. V Molnar.
Astra Rojan. 16.30: »Princesinja Balija«, B Crosby, D. Lamour.
Cristailo. (Trg Perugino) 16.00: «Morski roparji sedmih morij« J. Payne, D. Reed.
Grattacieio. 16.00: «Kako bi se poročila z milijonarjem«, M. Monroe, B. Grabte.
Alabarda. 16.00: »Vrni se!», Y. Šanson, A. Nazzari.
Ariston. 16.00: ((Podlo povabilo«, V. Johnson, D Mc Guire.
Armonia. 15.00: »Mojih šest kaznjencev«, W. Mitchell, G, Roland.
Aurora. 16.00: ((Legenda o Robin Hoodiu«, E. Flynn.
Garibaldi. 15.30:	«Na	Mostu
vzdihljajev«, G. Rotti.
Ideale. 16.00: »Cavalleria rustica-na»,’ M. Britt, E. Manni.
Impero. 16.00: «Nemirno življenje«, E. Taylor, F. Lamas.
Italia. 16.00: »Plaža«, M. Carol, R Vallone. Mladoletnim prepovedano.
Viale. 16.00: «Otoška pošast«, B. Karloff.
Kino ob morju. 16.00:	«Tolpa
ubijalcev«, E. Robinson.
Massimo. 16.00: «Plymouthski pustolovci«, S Tracy.
Moderno. 16.00: ((Vesela vdova«, L. Turner.
Savona. 15.00: «Lili», L, Caron.
Sv. Marko. 16.00: «Sanjala sem o raju«, G. Brooks.
Secolo. 16.00:	«Oč»rljiv vrt«,
Giani in Pinoto.
VHtorto Veneto. 16.00:	#Zendln
jetnik«, S. Granger,
Azzurro. 16.00: «Konjenik samotne doline«, A. Ladd.
Belvedere. 16.00: »Okinavva«, R. (Vidmar k.
Marconi. 16.00: «Saharska legija« A. Ladd.
Novo cine. 16.00: «Nezveste», G. LoHobrigida
Odeon. 16.00: »Afrika pod morji« S, Barclay.
Radio. 16.00: »Cilj Budimpešta«, D. Andrevvs.
Venezla. 16.00: »Most neustrašnih«, R. Scott.
OD VČERAJ BO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. maja 1954 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 12.
POROČILI SO SE: kmet Gino Andreassi in gospodinja Amellja Benčič, uradnik Glovannl Coml-notto in gospodinja Maria Fal-cioni, delavec Glovannil Garlnel-li in gospodinja Eleonora Nessi, zidar Ivan Slavec in likalka Amalija Vidič, mehanik Corlnno Gratton in gospodinja Maria Barbaresco, kovač Nlcola Scas-sano in gospodinja Arianna Iur-can, doktor za kemijo Claudlo Grappiola in uradnica Gigliana Malusa, inženir Giuseppe Vasset-li in gospodinja Liliana Ciaccla, prodajalec	Sergio	Cechet	in	Ši-
vilja Licla Minon, pomorski gradbenik	Maniio	Harabaglia	in
uradnica Ada MaschlettI, narednik am. voj. Menry J. Ostehei-rner in uradnica	Lucilla	Maria
Torresani, težak Pietro Lonza In gospodinja	Bruna	Minca,
UMRLI SO:	43-letni Edoardo
Furlan, 74-letna Emma Tessarol-
lo vd. Godenigo, 72-letna Lucija Blaževič vd. Forza, 50-letni Al-(eo Petris, 82-letna Maria Orlando, 79-ietna Caterina Socolich vd, German.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
V četrtek so priplule v Trst sledeče ladje: iz Chioggie It. petrolejska ladja «Ottavlano», praz_ na; iz Ravenne It. petrolejska ladja «Fernanda», prazna; Iz Aleksandrije It. ladja »Enrl« /. 902 t raznega blaga; Iz Ravenne it, ladja »Falco d'oro» z 200 t žvepla; iz Dubrovnika Izraelska ladja »Nakhshon« s 500 t lesa; Iz Neaplja ameriška ladja «Exer-book« z 2894 t raznega blaga; iz Livorna ameriška ladja «Green Harbour« s 5432 t raznega blaga.
Odplule so; proti Plombl-nu It. ladja »Persia« s 1343 t litega železa; proti Chioggi It. ladja »Ot-taviano« z 209 i olja; proti Benetkam It, ladja »P. Canale«, prazna; proti Grčiji It. ladja »Boate«, prazna; proti Reki it. ladja »Falco d'oro» z 200 t
žvepla; proti Haifi Izraelska ladja »Klneret« s 3250 t raznega blaga; prot| Benetkam It, ladja «Trevlso» s 582 t raznega blaga; Proti Benetkam it. ladja »Enrl« s 170 t raznega blaga.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 22.2, nij-nlžja 13.5, ob 17. uri 17.8, zračni Hak 10149 stanoviten, veter 27 km Jugozahodnik, vlaga 65 od-stot., padavine 0 4 mm, nebo 2/10 Pokrito, morje razgibano temperatura morja 13.3 stopinje,
NOČNA SLUŽBA LEKARN:
Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussl, Ul. Cavana 11; Al Galebe. Ul, S. Cllino 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Ravaslni, Trg della Llberti 6; Harabaglia v Barkovljah in Nl-col| v Skednju.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PHJMEH NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 6«
Gasilci	2	- 22
Policija 2 - 23
GLASBENA MATICA TRST
Sez. 1953-54 XI. koncert
V sredo 19. maja l**4 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
Koncert komornega orkestra iz Ljubljane
Solista:	v
JELKA STANIČ-KREK in ALBERT DERMELJ. Dirigent: KARLO RUPEL.
Vabila bodo na razpok go v Ul. Roma 1»/“ (SHPZ) v ponedeliez. torek in sredo od U-13. in od 16. do 19. »«• Vabila bodo na razpolago tudi v Barkovljah » drogeriji Scheimer, P . Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah pekarni Čok.
GLEDALIŠČE V
Nadaljuje se pri blagajni yj, dališča prodaja vstopnjc_ z[iJhar.
koncert orkestra Tržaške monije pod vodstvom
diri ** so-
ta Williama Steinberga m ’ j, delovanjem harfista Nic [#> Zabaleta, ki bo pcihodbJ ^ rek. Na programu bodo sai, Brahmsa, Taillefereja in
na'	,	,	Him
SOBOTA, 15. maja 19S4-JC(JO»L«VA3S*J CONA
254,6 m ali 1178 KC Jjjg
Poročila v slov. ob 7.00.
19.00 in 23.30.	pre-
7.15 Jutranja glasba; 7,-a in gled tiska; 14.15 Šport po svetu; 14.30 Lahka ■['.-ainsl0 ti zn poie mie- j,,«.
na glasba; 14.40 POJ«
ut.
zbor X. drž. gimnazije v rCsK< lja-ni; 17.30 Siptarske narodne pesmi; 18.00 P° Jfjfifi hrvaščini; 18.15 Zabavni .gg M*-igrajo za ž ib a no voljo; * • logični ritmi; 21.30 Izt>£^oO ^ je z domače grede; zadnJ’ kraškimi kamnarji; 23.uu 33,tu poročila v italijanšCiP ’ Glasba za lahko noč.
T K S •’ !>•
306,1 m ali 980 kC-s<* ^
11.30 Zabavna glasba; U poldanski koncert;	14-^
Lanza in Lavvrence 1 ‘Pf.avir S Gould: Coneertino za .»£. it*? orkester; 14.25 Veseli rim>'v0r > Vaški kvintet; 15.00 Raz£, jjP županom zgoniške ob,?o0 Promenadni koncert; 1”» j,jW, daja za najmlajše; ‘"A orkestri; 17.00 Slovenski, ( p 18.00 Paganirri: Koncert	J
violino in orkester; 18.»“ . j e® Skl oktet; 19.00 Pogovot. * $.3* 20.05 Nesmrtne mdooiJrLjo K Zabavni orkestri; 21.00 šalo - malo zares; 21.JU zbora »Ivam Vojko« S fj-P 21.50 Iz operetnega	jt.
Čajkovski: Hrestač, 3uW
M 1/ O V li A 1 J g,
327,1 m, 202,1 m. 2l2>	7 flO,
Poročila ob 5.35 J-0” JJ.f-13.00, 15.00, 17.00, 19-Wcinrf<ffls
12.So Josef	Haydn:	jtg
v Es-duru («S pavkam«!’. Slovenska solistična gJ‘lS,5 Slovenske narodne; .ts.jOTj. mond orgle v ritmu, go Kjcj melodije do melodije; ‘ turni pregled;	16.1.0
igramo; 17.10	Poje ^čiadl^A.
komorni zbor; 17.30	^ t-
kriminal v SZ; 17.40 SP° sgl^ pularniih orkestralnih lv4 SL 18.30 To in ono iz arn 30,°“ venskih narodnih Pes*
Pisan sobotni	večer.
Izlet v Cerkno pri >1*2
za partizanov STO J di»e L izlet v Cerkno pri lan* v
junija t. 1. in ne
6. kot
28.
ljeno. Vpisovanje do Vabljenj vsi	člani.	ižr
Akademski	klub «J»drJ pj<
vešča udeležence ^f A3ntl ljano, da bo odhod	ftltt"
t. m. ob 15.30 z glavne ške postaje.	Miti**
Slovensko	planinsko	jjuBlJ^
obvešča, da bo odhod -jtgVč no na fotoamatersko r	|( *
nedeljo 16. t. m. ob 4	R, n
četka Ul. F. Severo. 1’ n»J. so še poravnali vpish*
store takoj na sedežu
vli’
Motoklub Skedenj ^
motociklistični Izlet vvojsova,n in Idrijo 30.	maja.	jun»tf
do 20 maja. Za 6. W	’|2let
pa pripravlja	motoklu0	^
Ljubljano in	na Ble0,„	0ov*.
Sežana, Vipava, T°lrD*n.
Vršič, Jesenice, Bled. WJt i Postojna, Sežana. z	vp'50!,!
vpisovanja Je	26, t. m.	pftfi
nja bodo vsak dan ra dežii. . od 18. do 20. ure na s,lbrel£ Motoklub «Mladost» v r" organizira enodnevni 1	.j, t.^
stojno . Štjak dne 6. J ntjl^i, Vpisovanje se vrši h . t, F' mestih In sc zaključi *>■	„11'
Izletniki, ki P<>‘uJeJ0naj s« L v Ljubljano 16. t. ni., seo1 vijo za Informacije kluba danes ob 18. ur •	0I.ganl*|t
Motoklub »Amatofi*	atijo
ra 30. t. m. Izlet v ^g ^ Postojno. Vpisovanje Lud» a člane na sedežu motd^
17. do 19. ure vsak sobot do 20, t, m.
ADEX IZ];
29. in 30.
izlet v
ŠTANJEL BRANIK ILIRSKO BIS-MOST NA SOC* TOLMIN
;TRIC°
30. maja *95< izlet v
KOMEN
VOJSČICO	M
f*1
Vpisovanje do 2 - U1, pri «Adria-ExPre F. Severo 5-b
M prvem povojnem fosfovanju Ijubljan-^sjjrame v Trstu
Pred prvo svetovno voj-“° so bili kulturni stiki Ljubljano in Trstom, t«na naj večj ima sloven-v ®a mestoma, precej ži-JJ™., kakor na drugih otočjih tako tudi glede' »Maske umetnosti, ki se °b Jadranu razvijala .“Poredno z dramsko u-jj^^tjo glavnega mesta
mr. -^i.ejse razdobje v
"J^ovini tržaških Sloven-ko so med obema voj-ti kraji pripadali je naravni razvoj "^rgalo in v malo letih 'J®a slovenska odrska u-J~m°st ob Jadranu popolna zatrta. Ne le da je jo onemogočeno vsako ™tovanje gledališč iz ma-j oe države, temveč tudi Jensko gledališče v Tr-•"o samem je bilo uničeno Požigom Narodnega do-p m gledališke dvorane •Mija 1920. Slovenski o-™i umetniki so se mo-.umakniti strahovladi j.jo&ti zavetja v Jugovi™?- Našli so ga v Lju-
--7 Mariboru in dru-kjh Tedaj je postala lju-Drama še bolj julija ustanova sloven-udrske umetnosti, o-
!aj) -v- tudi za vso odtr-C«5lmorsko in njene
Po zmagi nad fa-le dala ijubljan-»jprama Slovenskemu K?dhemu gledališču v Jjo.Prvega povojnega u-Qrv a Prana Delaka in ® odrske umetnike, ki ^ vrnili iz dolgoletnega rTOanstva ter po več ko desetletjih o živih slo-
odrsko umetnost v
^°slej so se kulturni sti-te^d osrednjo dramsko llov °^° Uudske republike Jpije in Trstom stalno
ih^li in boljšali. Narod ^vobodilna borba in hrnv3- 113,(1 fašizmom sta W Trstu njegovo slo-oiwi0 gledališče to Lju-u^ua ga je vsa povojna Podpirala. Posamezni
111 skupine iz lju-Drame so večkrat
;5(1 to v Trstu. Slovenja Narodno gledališče za (kjte bilo ponovno gost sk-te slovenske Drame, te našlo vselej zelo ttoc bno streho to po-
ojwaški ansambel je stal v takih gostovanjih več-k_nu odru ljubljanske bv ® sredi cvetja in dali Javnik ljubljanske-eL^JJenskega narodnega i a’ direktor lju-
?0vonv Drame in drugi LjJjdkl so poudarjali po-ii a6uost takih gostovanj H . a;most odrskega dela k „ažem Jadranu. Trzajo “Pravnik je izrazil že-bi se razmere toliko bliafi ^ ’ da bi tudi lju-'ahlri dramski kolektiv h ,?KVrhil Tržačanom ta-]» .Piske. Naj večja ovira 0 Pomanjkanje dvo-
V ‘
l|a toamenju pomirjeva-ih v|Jed sosednimi narodi hhw?n° tesnejšega kul-iitnJ63 .sodelovanja z ma-5lt0 državo, zlasti z Ijud-fičiM^Publiko Slovenijo, vCfavlJaJo tržaški Slo-«tv01, Prav prisrčno vodarn os&bje ljubljanske 8WnSlavnega žarišča Jti uJjke igralske kulture, Jipi i 0ri dve nadvse zna-MiiVJjrvenski odrski deli, ^etn Vega «MatlCtoacs> iz dobe to »Hlapce* Čtlo , Cankarja, vrhunsko modeme slovenske >1 jri^.ke, Prav te dve de-ihvj toažujeta v sebi to, kar
, ’ Upravnik Slovenske-lUhnfbdnega gledališča v Juš Kozak, z be-
r
i
OB GOSTOVANJU LJUBLJANSKE DRAME V AVDITORIJU DANES IN JUTRI
SLAVKO 1 AN
i
.J
jul
izraz malega, politično, kulturno i n gospodarsko zatiranega naroda
(Izvleček iz referata na razčlemben
Prav ob dramatičnem u-stvarjanju I. Cankarja, ki v svojih sedmih dramskih delih z redko sposobnostjo in z brezobzirno roko biča in razgalja vso pokvarjenost tedanje slovenske družbe ter njene najbolj značilne zastopnike in ki z visoko umetniško silo pokaže vso gnilobo časa, v katerem je rasla naša malomeščanska družba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno, se razvija slovenska odrska umetnost. Pred nami se vrsti dolina šentflorjanska s svojimi oblastniki in pokvarjenci, s svojimi siromaki in popotniki in z drugimi izrazitimi predstavniki naše družbe, ki so vsi plod in izraz malega, politično, kulturno in gospodarsko zatiranega naroda.
S to dolgo vrsto človeških tipov je slovenski igralec postavljen pred nalogo: ustvariti žive, naše odrske podobe. Kako težavne in . bogate in hvaležne zahteve za igirlca in za druge gledališke delavce, za našega režiserja. Vri ti ljudje govore naš jezik v najčistejši podobi in obliki.
Zgodovinski pomen Cankarjeve dramatike za slovensko gledališče je ravno v ustvarjanju in v oblikovanju last-
Vladimir SKRBINŠEK, pred to vojno režiser in igralec v Skoplju in Mariboru, zdaj režiser, igralec in član umetniškega sveta ljubljanske Drame, igra v «Hlapcih)i zdravnika.
Edvarda GREGORINA, ki je od konca prve svetovne vojne eden najpomembnejših igralcev ljubljanskega gledališča, bomo videli v Cankarjevih »Hlapcih« v vlogi nadučitelja.
emJJ »Neprecenljive tol&v 21 medsebojno JVani ustvarjajo go-H te z deli. v katerih ecu.Prtfcazamo življenje »ir®? pečat naclonal-5flino , in družbene m,®- ^1 se Je odlikovali P°sebnih pogojih*. h6s ?° teh vrednot je trt«;? jutri odprta tu-'Ihsi mu slovenskemu lo n u’ ki bo prlsostvo-mP^stavam tako do!-tov,!. ak°vape ljubljanske v središču Trsta.
ANDREJ BUDAE
h p 'fG težka kamera
Brit ODNo TEEEVIZIJO
!? V	vojna mornarica
kj^trov n P^užujo cer>
b	televizijke
as. z8 podvodno tlevizijo
k^i's n	centimetrov, ki
k °8ra£,' vodo komaj pol m v1»h 'n vzdrži pritisk, tn'r°v H ,V Globinah do 90 i.r'hru,V,. S to novo kamero
&"> , čas in dcnaI'- da
h,‘Itortu- 8otovijo pod vodo
h, r<*li ,. ikdje, ne da bi jo I Sok. S°Pr«j zapeljati v su-iav.ha J?® predno zapelje lad-«C° že vll° v “uhi dok'
l9h, d«le V,naPrei izdelajo ti-edjat’j kat«re nameravajo
fV '  -----------
PRODAJE ma-'TANSKIH AVTOMO' h- °v V EVROPO
s0 Podatkih iz Lon-Januarja in februarja »Vi itialiu Evropo mesečno britanskih osebnih tivtske v z enim litrom ci-
'iv^h b'ne več kot v
mesecih leta 1953.
m
Stane POTOKAR, karakterni igralec, ki se Je našemu občinstvu ze predstavil v Sha-vvovem «Pygrnalionuii, igra v »Matičkua pijanega vrtnarja Gašperja.
Mile KACICEVE zal ne bomo videli v večji vlogi. Njen talent opravičuje sloves, ki si ga je pridobila v Ljubljani.
nega gledališkega izraza.
* is *
«Hlapce» je Cankar napisal leta 1909, izšli so pri Schvvent. nerju leta 1910.
Ideja «Hlapcev», če je v glavnem izražena z zadnjimi Jermanovimi besedami ob koncu drugega dejanja, se je v Cankarju rodila v ((Trubarjevem letus 1908, ko je pesnik rekel 21. maja v Trstu: ((Posebno jasno se je pokazalo lani in letos, kako lahko je različnim rodoljubom, da zlezejo brez pomisleka pod kuto. Človek že komaj ve, če naj ne pozdravi s «hvaljen bodi Jezus Kristus» prijatelja, ki je še včeraj klical estran s papistih) Jaz imam takih izkušenj. Ljudje, ki bi bil prisegel nanje, romajo zdaj kar s procesijo v breznačelnost.» «Zbr. sp. XI., 407).
Selitev mnogih učiteljev iz ene politične organizacije v drugo je pesniku le še dala priliko, da svojo misel dra-matski konkretizira.
Iz Sarajeva je Cankar pisal
10. septembra 1909. Schvvent-nerju v Ljubljano:
«Cez teden dni Ti pošljem rokopis drame... Drama bo napravila večji kraval nego «Za narodov blagor)). Naredil sem veren portret naših sedanjih nadvse umazanih političnih razmer. Ce pride na oder, bodo tulili; in priti moral»
Cankar je 27. februarja 1910 odgovoril dr. L. Kraigherju na njegovo pismo;
«U ,Hlapcih’ ne morem na dolgo govoriti, ker so mi še preblizu, da bi 'jih objektivno sodil. Le toliko vem:	Kadar pišem dramo,
je oder pred mojimi očmi. Torej je treba karakterizi-rati ostro kolikor mogoče. Nariši človeka, izbriši • vse detajle — pa imaš karikaturo, ki je modelu zmirom bolj podobna nego oljnat portret. Gnusna in ogabna polemika, ki se je vnela zaradi sHlapcev», mi je znamenje, da sem verno risal. — Upam, da bodo d~amo igrali v Pragi, odkoder mi je direktor že pisal. V Ljub_ Ijani je preprečila uprizoritev vladna cenzura, ki mi je osumila celih — 62 mest! —» (CZ 114).
Cankar je napisal «lllapce» z geslom:
«Namen umetnikov je bil od nekdaj, je, ter ostane, da naturi tako rekoč ogledalo drži: kaže čednosti nje prave črte, sramoti nje pravo obličje, stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe.# (Hamlet).
To posvetilo nam daje osnovo in nam tudi bo osnova za prijem naše uprizoritve. Leto 1910	—	oziroma leta
okrog tega datuma — z vsemi svojimi značilnostmi, z bistvom	takratnega	našega
družbenega in političnega dogajanja. Z vso satiro, z vso komedijo in tragiko naše ta-kratnosti, z vso bolečino hlapčevstva. Kaj ni borba junaka naše ljudske tragedije, borba poštenega, nesebičnega človeka z oblastnim župnikom in s hlapčevsko komarjevsko podlostjo	tragična? Ali niso
opazovanja, do katerih se je prepričal	Jerman ob	koncu
11. dejanja naravnost brezupna: «Zdaj	pregledujem	zgodo-
vino protireformacije; Takrat so v naših krajih pobili polovico poštenih ljudi, d:uga polovica pa je pobegnila. Kar je ostalo, je smrdljiva drhal. In mi smo vnuki svojih dedov.# Ali ne kaže junak čednosti nje prave črte, če( se bori, da bi iz hlapcev napravil ljudi? «Resnično, za hlapca nisem rojen. Morda bi bil rad napojen in nasičen, morda bi rad sladko počival pod gospodarjevo streho, au moje koleno je tako ustvarjeno, da se ne upogne rado; ne uboga, če mu sam ne ukažem... oskubite jastreba, v goloba se le ne bo spremenil; 'n naj se škrjanec devetkrat zakolne, lajal ne bo nikoli.# Ali ne kaže sramoti njč pravo obličje, ko je po razmerah prisiljen, da izbruhne v IV. dejanju zgodovinsko kletev, vrženo v obraz vsemu narodu:	«Hlopci!
Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje! Gospodar se menja, bič pa ostane...#
Ali ni stoletju in telesu časa odtis njega prave podobe, če Jerman zlomljen in resigniran zaradi bližajoče se smrti matere, katero je on s svojim ravnanjem pospešil, in čeprav «le za eno uro, le za en sam hip življenja#, zapušča množico, ker je osebno tako izmučen, da se ne čuti
)
V
Prizor iz prvega dejanja Cankarjevih »Hlapcev#.
več sposobnega za nadaljnjo podobe. Gibalna sila, ki na-
borbo — postane individualist, ki vidi izhod le v samomoru. Jerman takrat v tisti dobi ni mogel biti drugačen in umetnik Cankar ga ni mogel drugače ustvariti, če je hotel ostati zvest Hamletovemu geslu na začetku drame.
Se nekaj je stoletju in telesu časa odtis njega prave
vzlic Jermanovemu osebnemu odmaknjenju nadaljuje zapo-četo borbo. Kalander, kovač, ljudski človek, mogočna podoba borca, ki je v IV. dejanju rešil Jermana pred pobesnelimi hlapci, se v V. dejanju, v trenutku, ko Jerman odhaja v samomor — na Goličavo, vrne fc Jermanu z va-
bilom, da naj . skliče novo zborovanje:	»Zadnjič nas je
bilo troje, zdaj nas bo sedem.# Čeprav je Jerman tu že vklenjen v svojo osebno, intimno tragiko, njegov započeti boj ni bil zastonj. Njegovo zborovanje je razgibalo štiri nove ljudi, V III. dejanju pravi Jerman župniku: «...pa če le enemu odvežem roke in pa-
met, bo dovolj plačila.# Jerman v prizoru s Kalandrom v V. dejanju preda borbo zoper hlapčevstvo mladosti in pesti. Ko da roko kovaču Ka-landru, pravi: «Za dve mejil... Ta roka bo kovala svet... Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje.#
O VZROKIH KRIZE V ITALIJANSKI FILMSKI INDUSTRIJI
MILIJONSKI HONORARJI
ZVEZDNIKOV IN REŽISERJEV
Italija na tretjem mestu glede obiskovalcev kino dvoran - Koliko stane povprečno en lilm? - Režiserji od 5 do 30 milijonov, filmske zvezde od 30 do 60 milijonov lir Povprečna izguba italijanskega filma-. 17 milijonov lir
Ko vzame povprečen zemljan v roke časopis in gleda seznam filmskih predstav, išče navadno naslov filma, ki bi mu kaj povedal ali pa gleda po igralcih, ki nastopajo v filmu, kajti dober igralec ali igralka pomeni po navadi tudi dober film. In ko si izbere film, gre k blagajni, plača 100, 50 ali 250 lir za vstopnino in se preda uživanju pač po okusu oziroma po filmu. Povprečnega zemljana ne zanima koliko film stane in podobno. Kvečjemu mu je žal, da je plačal 200 lir za slab film ali pa daje pripombe na račun tega ali onega igralca ali režiserje. Oglejmo si nekaj številk v zvezi s tem.
Predvsem moramo takoj v začetku ugotoviti, da je dala italijanska kinematografija v povojnih letih nekaj zares dobrih filmov, kajti De San-ti, De Sica, Rosellini, Zampa so imena, ki so se uveljavila ne samo v Italiji, ampak v svetu. Poleg tega so tudi Gassmann, Edoardo de Filip-po, Raf Vallone ter dalje An-na Magnani, Alida Valli, Lol-lobrigida imena, ki tudi nekaj pomenijo. In ni čuda torej, če je italijanski film kljub preventivni cenzuri, ki Jo je do nedavnega vodil fašistično vzgojeni krščanski demokrat Andreotti, utrdil in pred nekaj leti postal celo nevaren nekaterim tujim filmskim podjetjem. Poleg tega pa je tudi italijansko občinstvo zelo hvaležno in po uradnih statistikah zelo rado obiskuje kinodvorane. Ce namreč vzamemo povprečje obiskovanja filmskih predstav, vidimo, da
jim vloženi kapital prinesel dobiček. In prav zaradi te prakse se dogajajo zelo čudne stvari. Vsako podjetje, ki se je ustanovilo tako ad hoc si skuša zagotoviti režiserja in igralca, ki b; bil nekako moralno jamstvo tudi . za ekonomski uspeh filma.
Ker pa je izbira režiserjev, kljub prej omenjenim imenom, vendarle majhna, se dogaja, da dela posamezni režiser kar pri več filmih hkrati, in podobno se dogaja tudi z boljšimi filmskimi igralci in igralkami. In ker so ti ljudje tako ((iskano blago* je tudi njihova cena zelo visoka. Nekaj številk:	najslabši
režiser dobi za režijo povprečnega filma (kar traja od dva do tri mesece) (>et milijonov lir, srednji režiser pa za isto dobo dobi kar lu milijonov, dočim morajo dati najbolj kvotiranim režiserjem za isto delo, seveda pri boljših filmih, kar 20 do 30 milijonov lir. Z igralkami ali tako imenovanimi filmskimi zvezdami (tu gre samo za imena prve kategorije), pa je še teže, saj zahtevajo nekatere igralke za sodelovanje v enem filmu od 30 do 60 in celo več milijonov lir. Ta bolezen, ta hollywoodska megalomanija se je tako razširila, da zahtevajo celo pred kratkim še nepoznani igralci tudi do 20 milijonov lir za sodelovanje v nekem filmu. Kar pa se tiče poznanih «firm» moškega spola, se dogaja še mnogo huje: neko podjetje na pr. zamisli nov film, pri katerem naj bi sodelovale pretežno povsem nepoznane ose-
i Italija kar na tretjem | he. Seveda je to zelo tvega-
.	i	n	a	rt	1	ono	fTTY)ATRQrtn	nenno .,	T n
stoji
mestu v svetu, in sicer v_ sledečem razporedu:	Anglež o-
bišče kinematograf 44 krat na leto, prebivalec ZDA 28 krat, Italijan 21, Nemec 18, Francoz pa šele 13 krat. To ((vdanost# filmu so izkoristili tudi poslovni ljudje, in sicer takole: leta 1938 je bilo v Italiji 4.013 dvoran, pred dvema letoma pa jih je bilo že 8.898, danes pa jih je še več. V letu 1953. pa je bilo v teh dvoranah celotnega inkasa nič manj kot 90 milijard lir.
Domačih filmov je povprečno kakih 125 do 130 na leto. To je razmeroma zelo visoka številka posebno če upoštevamo, da se bori italijanski film z zelo težkimi razmerami. Fri tem pa prihaja do izraza neka posebna bolezen vseh evropskih filmskih industrij, ki se je posebno pokazala v Zapadni Nemčiji in Italiji. Povprečen obiskovalec kina si namreč zamišlja, da se filmi izdelujejo v Cinecitta in podobnih filmskih podjetjih, kot si zamišlja, da prihajajo vsj ameriški filmi iz Hol-lywooda, kjer vladajo razni «kralji» filma vrste M.G.M, in podobni. V Italiji ni tako' V letih 1950 do 1952 je bilo izdelanih v Italiji 371 celovečernih filmov in pri izdelavi teh filmov je sodelovalo nič manj kot 217 «fjlmskih podjetij#, tako da odpade na vsako filmsko podjetje komaj poldrugi film. Kako to?
Predvsem moramo omeniti, da je nekaj posebnih, resnih in starih podjetij s svojo tradicijo in materialnimi sredstvi, ki zagotavljajo tudi kolikor toliko varno izvedbo nekega začrtanega programa. Poleg teh maloštevilnih podjetij pa je vrsta filmskih podjetij, ki se ustanovijo ad hoc, samo za en film ali dva in ki neredko privedejo v velike težave ljudi, ki vložijo svoja sredstva x namenom, da bi
no glede gmotnega uspehu. In da bi film «vlekel», pritegnejo k sodelovanju tudi kako «večjo firmo#, kako zelo znano ime. To se pravi kakega poznanega dobrega igralca, ki sodeluje pri filmu s kako kratko, vendar pa važno vlogo. Tak igralec dobi za delo, ki traja kake štiri do pet dni, tudi do 20 milijonov lir.
Ko smo tako navedli nekaj številk, ki gredo vedno v milijone, se postavlja vprašanje: koliko stane en film. Po istih virih, ki smo jih navedli v začetku, so povprečni stroški za en italijanski film 90 milijonov lir. To se zdi
skoro neverjetno spričo dejstva. da dobijo posamezni igralci in igralke ter režiserji tako visoke honorarje, toda tu gre za povprečje vseh' italijanskih filmov. Nekateri filmi stanejo morda komaj 30-40 milijonov, da ne govorimo o kolosih, za katere pa ni točnih številk. Naj navedemo le en primer.
Vsi poznajo film Kruh, ljubezen in fantazija, pri katerem sta sodelovala kot glavna junaka Gina Lollobrig:da in Vittorio de Sica. Stroški tega filma so bili malenkostni, kar se pa tiče materialnega, torej finančnega uspeha, pa gre glas. da je bil to eden najbolj uspelih filmov v vsej povojni dobi. Ni pa tako z vsemi filmi, kajti če vzamemo povprečje inkasa vseh italijanskih filmov, moramo ugotoviti, da Izgubijo podjetja, ki filme proizvajajo, na domačem trgu pri vsakem filmu povprečno 17 milijonov lir. Ta primanjkljaj sicer krijejo s
prodajo filma v tujino, vendar pa se stroški vedno ne krijejo, in marsikatero podjetje, ustanovljeno ad hoc, utrpi večje primanjkljaje. Zato se italijanska filmska industrija bori z velikimi težavami. Država sicer skuša pomagati tej industriji z raznimi davčnimi olajšavami, hkrati pa daje subvencijo v skupnem znesku 2 milijard lir na leto. To subvencijo utemeljujejo, češ da filmska industrija zaposluje na tisoče ljudi, ki od nje živijo 'n ki bi bili sicer brezposelni. Toda iz prejšnjih številk, predvsem iz honorarjev, ki jih sprejemajo posamezne filmske zvez. de in drugi vrhunski ljudje filmske industrije, pa izhaja, da gresta ti dve milijardi pretežno v žep teh filmskih »veličin#, dočim ostajajo tisoči malih ljudi filmske industrije še vedno v nevarnosti za svoj košček kruha spričo končne krize celotne italijanske filmske industrije.
IJ
1
-DR.
Anton Bajec
Slovenski knjižni jezik so ustvarili protestantski pisci šestnajstega stoletja. Trubar je sprva pisal jezik, ki ga je znal od doma. to se pravi narečje okrog Velikih Lašč. To narečje je dolenjsko z vsemi značilnostmi dolenjščine: muc, nuč, bug, močmi, dobru, mejstu, vejm, lejta, lej p. V poznejših delih tudi pri njem že beremo lep ali leep, znamenje, da bivanje v gorenjsko govoreči Ljubljani ni šlo mimo njega čisto brez sledov.
Pisatelji naslednjih stoletij so bili zvečine Gorenjci, zatorej so v knjižnem jeziku gorenjske oblike čedalje bolj izrivale dolenjske. Vendar je moč pismene tradicije tolikšna, da so pisatelji Nedolenjci prav do Prešerna mešali svoje domače oblike in »knjižne# dolenjske.
Trubar je pisal tiolk, dolg, molčim, mazal, videl, mislil. Ker jih je tako pisal, tudi nobenega dvoma ni, da je v njih l tudi izgovarjal. Seveda posebne vrste l, saj sam pravi, da ga je treba izgovarjati «debelu, po bezja-šku. Ta debeli l, ki ga danes govore še nekateri Belokranjci, je v osrednjih narečjih v drugi polovici 16. stoletja prešel v dvoustnični W ,le-tš pa je silno vplival na predhodne samoglasnike ter jih prienačeval. Tako je jezik pri. šel od videl preko vidou do vidu, od delal preko delou celo do delu.
Druga težava je zrasla našemu knjižnemu jeziku iz tako imenovane moderne vokalne redukcije. Nepoudarjeni in kratko poudarjeni i, u so osla. beli v polglasnik in pogosto popolnoma izpadli. Trubar je pisal, ker je še tako govoril: palica, hudč, sit, Jcruh, danes se v osrednjih narečjih že govori palca, hedo, set, kreh.
Ker je osnova slovenskemu knjižnemu pisanju in izgovoru jezik 16. stoletja, pišemo ali vsaj skušamo pisati tako, kakor so pisali protestantski pisci, čeprav je današnja narečna izgovarjava že močno spremenjena. Hrvatje in Srbi večine teh držav nimajo, ker je njih knjižni jezik še mlad, in zato pišejo, kakor govore.
Lahko si je misliti, do kakš. ne zmede v pisavi je moralo priti v 17. in 18. stoletju, ko so se pisci skušali držati do-lanjščine kot knjižne csnove, sami pa so bili Gorenjci ali Primorci in protestantovskih knjig skorajda ni bilo več dobiti. Povrh vsega pa se je še jezik tolikanj spremenil. Anarhija je bila popolna. Med dolenjske oblike so mešali svoje narečne, pisali zdaj nolk, zdaj vovk, nepoudarjene i, u izpuščali ali postavljali na napačno mesto. Zraven tega pa so se zmerom lovili v pisanju. ker niso imeli pravega znamenja za polglasnik in so ga včasih pisali a, včasih i ali e. Ko je bila zmeda na višku, posebno še s Pohlinovim vpeljavanjem ljubljanskega narečja, je nastopil Linhart. Ra. zumljivo je, da moramo v njegovem pisanju naleteti na vse raznorodne prvine.
Najprej vpliv knjižne dolenjščine; kaže se v pisavi vejš, svej t, toku, v murju, močnu, godilu itd. Pod tem vplivom je zapisal celo de-vejti. kakor nikoli noben Dolenjec ni govoril. Gotovo je
torej, da takih oblik ni izgovarjal ne Linhart ne tedanja Ljubljana, z vso pravico jih lahko pogorenjščimo. Linhart je bil namreč Radovljičan, živel in pisal pa je v ljubljanskem okolju. V Radovljici kakor v Ljubljani pa se je takrat, govorilo gorenjsko narečje, seveda različno pobarvano. Iz domačega kraja ima najodva. p er nemo, md rebra polomem, na verto, pre. bivdlše, odpušane. To nam dokazuje njegova pisava, še bolj pa rime v kupletih, n. pr. le ena je v stano zacelit to rano; kar kuje, kar toče (“ tolče), prenest‘ ni mogoče.
Ce hočemo Linharta podati v njegovem jeziku, ga moramo podati v gorenjščini. A spet ne bi bilo prav, če bi to storili v današnji gorenjščini, saj je odtlej minho že 100 let. Linhart stoji torej nekako v sredi jezikovnega razvoja med Dalmatinom in današnjim dnem. Vokalna redukcija ob Linhartovem času še ni segla tako daleč kakor v naših dneh, zatorej piše še igračeca, služabnek, tiho bode (— bodi)! Poudarek je bil še dosti pogosteje na končnem zlogu, Kakor je danes, o tem nam pričajo Linhartovi akcenti: žene, roko, zemlč, nogo, p er ženah, lohka, gerde reči se od tebe slišjo. Da pa je poudarek že prehajal nazaj, nam kaže rima: ...de so strili nam vesile, dopolnili naše žele.
Eden izmed poglavitnih raz. ločkov med gorenjščino in do-lenjščino je poudarek v nedoločniku. Gorenjščina rabi daljši nedoločnik, dolenjščina kratkega in v le-tem preskoči poudarek s končnega zloga za zlog proti začetku: gorenjsko nosite, nosit, jokate, jokdt proti dolenjskemu ndset, jokat. Ker gre v tem pogledu ljubljansko narečje skupaj z dolenjščino, najdemo v Matičku obojne oblike.
Kje se godi Veseli dan, kam ga je Linhart postavil? Po jeziku sodeč, prav gotovo na Gorenjsko. Tudi besedilo La-ža na to. Govorj o Gobovem gradu tam doli na Dolenjskem, Tončka ločijo od Ljubljane hribi in doline, Jaka lahko pojezdi tja dopoldne in je pod večer že nazaj. Iz namigovanja na velesovske nune bi se dalo misliti prav na srednjo Gorenjsko (Brdo ali tam kje).
V jeziku posameznih oseb ni Linhart nakazal nobenega razločka. Baronica govori kakor Jerca in baron še malo bolj robato kakor Gašper. Kdor bi hotel delati take razločke, bi se oddaljil od Linhartove zamisli. Ko bi bil leta hotel, bi bil prav gotovo mogel baronovo in baroničino govorico gosposko pobarvati, saj kaže v Matičku čudovito odrsko spretnost. Baron je Linhartu podeželski giaščak in mogočnik, ki govori jezile podložnikov, kakor ga je od njih slišal. Ta jezik govori tudi na samem z baronico, ne vpleta vanj ne nemških ne francoskih ali italijanskih besed razen tistih germanizmov, ki jih rabi ljudstvo. Pri Linhartu je fevdalec Alma-viva postal ženskarski baron Naletu, satira je glede na barona nalašč zabrisana, zato pa je pridobila komedija.
Nemirno te vleče v središče matične države. Izkoristiš prosti dan, kadar se ti ponudi. Naj ima asfaltno okolje v Trstu še tolikšne zanimive strani, duševna praznina je nepobitna. Tu ne polje Življenje iz enega središča, ni tiste oživljajoče osrednje mi s. li, ki ti prešinja stržen tvojega bitja, Ne čutiš okoli sebe ustvarjalnih sil, tiste bohotne in omamne vj>lje do dela, do duhovnega izživljanja, na kakršno naletiš v beli Ljubljani, temu duhovnemu in gmotnemu središču vsega naroda. Tam čutiš valove tiste reke, ki iz davnine dere v prihodnost. Tam poljejo utripi narodove duše, ki se ji presrečen vdajaš, da z njo zaživiš in živiš poglobljeno življenje.
Srečaš prijatelja v vsakem kotičku bele Ljubljane, nekoč dolge Poljanske vasi, sedaj pa že sodobno nastrojenega mesta. Tod je hodil Prešeren, tam v tisti gostilni je zapel svojo Zdravico, tu si pred to
IZ SLOVENSKEGA GLASBENEGA ŽIVLJENJA
Domača noviteta t tržaškem
i doma in na
radio
tnjem
»Matiček se ženi#, z desne na levo: Ančka Levarjeva (baronica), Vika Grilova (Nežka), Stane Sever (baron) in Stane Cesnik (Matiček).
nunsko cerkvijo in njenim razkošnim baroškim pročeljem menjal nešteto pozdravov in bežnih, a tol.iko odkrivajočih besed s pok, Zupančičem..
Te najbolj zanima glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje? Ze zveš; Filharmonija pripravlja koncert slovenskih avtorjev. Včeraj sta se predstavila Ramovš s Koncertinom za klavir in godalni orkester, Izvajal ga je pri klavirju avtor sam. Notorična skladba, ki se zanjo zanima že dokaj širok krog avtorjevih prijateljev, zaverovancev v niepono muzo. Sivic je prispeval Suito za klarinet in orkester. Jurij Gregorc je predstavil Simfonietto za godalni orkester.
Povprašuješ po Mat ičičevi zvezdi. 22. maja mu Filharmonija krsti prvo simfonijo. Za to noviteto vlada v vseh glasbenih krogih silno zanimanje. Matičiča je violinist Igor Ozim precej spravil v svet. Njegove violinske skladbe kažejo močan talent, čeprav po mnenju nekaterih ne dosegajo nje, govih preludijev za klavir. Napisane so morda tudi v kompromisnem slogu, ki ni v skladu z njegovimi prvobitnimi talenti. Po skrjabinsko pisati violinske skladbe virtuoznega značaja je dokaj resna zadeva. Po tej simfonik bomo Matičiča jasneje sodili. Sedaj so ga pričeli prištevati k Škerjančevemu krogu. Kolikšna pomota!
Nedavno tega je elita avstrijskih skladateljev gostovala v Jugoslaviji. Predstavila se je s svojimi osrednjimi skladbami. Sedaj bodo Jugoslovani vrnili te obiske. Na
Dunaju in v drugih mestih so predvideni koncerti jugoslovanskih skladateljev. Na sporedih bodo tudi slovenski, Na Dunaju Bravničar, Ramovš, Ciglič, Škerjanc (s 5. godalnim kvartetom).
Ljubljanski skladatelj L. M. Škerjanc bo v tržaškem radiu med drugim izvajal 12 nalašč za to priliko napisanih preludijev za klavir. Same občutene, harmonsko živahne skladbice, prava obogatitev slovenske klavirske proizvodnje. Vse z izrazito Škerjančevim pečatom. Mož brez umstvenih konstrukcij, predan glasbenemu utripu svoje ču-stveno-melodične narave.
Škerjančev klavirski koncert se čedalje bolj uveljavlja v koncertnih dvoranah Zahodne Evrope. Je pa( res, da je med prvimi našimi glasbenimi u-motvori našel pot v mednarodni svet, kakor sem bil napisal v poročilu o njegovi krstni izvedbi. V Londonu ga je nedavno tega izvajal znameniti pianist Peter Wahl-fisch. V kratkem bo v Bruslju ponovila taisti koncert Melita Lorkovičeva. Razume se, da to niso prireditve vljudnostnega značaja in medsebojnega priklanjevanja, morda tudi s političnim ozadjem. Na take sporede in v teh velemestih je treba skladbe visoke mednarodne kvalitete. Klavirske koncerte te ravni pa moremo našteti komaj na prstih obeh rok.
Škerjančeve skladbe so tudi drugod na sporedih. Tako n. pr. njegova IV. simfonija na Finskem v Tampereju. Isto skladbo je v Dublinu dirigiral Milan Horvat. Slišali smo
jo tudi že v Trstu, in kako je ugajala sicer, strogi tukajšnji kritiki! Saj je z njo hrvat. ski dirigent Horvat povsod žel največje odobravanje.
Da se vrnem k Škerjančevemu klavirskemu koncertu. 28. maja bo na sporedu simfoničnega koncerta v Frankfurtu. Klavirski delež je prevzela nemška pianistka Erika Frieser. Dirigira mednarodno znani Kurt Schroeder. Kasneje pride isti koncert rta spored festivala v Augsburgu, kjer bo, kakor napovedano, dirigiral Lovro Matetič.
Naše občinstvo pa bo gotovo še prav posebno zanimala ta-le vest: 18, maja nastopi v Trstu ljubljanski komortii orkester. Dirigiral ga bo violinist (Tržačan po rodu) Rupel! Na sporedu bodo Škerl, Corelli, Dvorak z malo znano, a toliko sočno serenado in deli istoimenske Čajkovskega. To bo pa res zanimivo videti in slišati, kako bo sukaj Bupel dirigentsko palico. A ni nekaj izrednega, da so se mojstri loka izkazali tudi kot dirigenti. Menda je Rupel priredil podoben koncert it med drugo svetovno vojno, prat tu v Trstu.
A že se posloviš od prijatelja. Dan je kratek iii potov in obiskov starih znancev in prijateljev je še obilna vrsta Prav v tej bežnosti sortam, kov, ki so globoko človeški iskreni, pa razboriti, leži še poseben čar. Čutiš vso enkratno dragocenost življenja in bitja okoli sebe. Utripi radostnega optimizma in dejav-nosti ki nam je tu ob tržaški obali tolikanj manjka!
Dr. B.
Tli ST, sobota 1.5. utaja 1951
HlH&SilHH:
RAZBURLJIVA S K J A ORGINSKEGA S V RTA V GORIKIl
Četrti dan procesa
o umoru Bosa Blanca
(Nadaljevanje z 2. strani)
pisnika dokončno zanikala. Zakaj vse to? Priča se je izgovarjala, da jo je policija silila naj vendar prizna, kar je zaradi trudnosti po 6-urnem zasliševanju ponoči (agenti so ji obrnili namizno luč naravnost v oči), tudi storila, ker je pač mislila, da jo bodo izpustili domov.
Preds.: «Toda tu je zapisano, da so vas zasliševali ob j______ .____________________________________________________________________
10 uri zjutraj«.	i
Priča; «Ne. Ob 10 zvečer do Javnost ni obveščena o delovanju posvetovalne komisije pro-
2. ure po polnoči. Bila sem .	_	.	...	.
trudna, ker so me soočili z ste cone m o poviških trošarine na kontingente proste cone
dekleti ki jih nisem poznala, j
Rekli so mi, da bom končala j Zagonetno nalaganje denarja v hranil-
v zaporu ce zanikam. Poka- ________________________ ......	_	.....
zali so mi pismo in mi rekli.inlci za gradnjo telovadnice in hiralnice
da bom šla domov, če bom
IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA
mm e interpelaciji Zuccallia m razkrila nečednosti okoli prosie cone	T	l
priznala, da sem ga jaz napi' sala«,
Preds.:	«Toda izjavili ste
tudi, da je neki gost bara «Quarantotto» pripovedoval, da je videl zvečer 25. februarja, ko je bil izvršen zločin, teči nekega močnega mladeniča v usnjatem kratkem suknjiču po Ul. Madonnina. Tega ste vi identificirali kratko-malo za Bozzola«.
Sulligoijeva je priznala, da je to izjavila policiji, vendar ni znala obrazložiti zakaj je imenovala Bozzolovo ime. In dalje: «Zakaj ste izjavili preiskovalnemu sodniku«, je o-stro nadaljeval predsednik, «da ste pismo napisali, ker ste hoteli pomagati policiji?«
Priča:	«Bila sem bolna v
bolnišnici. Spočetka sem priznala. ob koncu pa, ko sem se zavedla, sem preklicala in to je — mislim — tudi zapisano. Ne priznam policijskih zapisnikov, ker je inšp. Piscopello pisal kar je sam hotel«. Trudna in razrvanih živcev je nato Sulligoijeva skoraj zakričala kot bi hotela prepričati sodišče: »Nisem napisala pisma! Napravite grafološki pregled in boste ugotovili resnico«.
Tedaj sta tožilec in odv. Ke-zich predlagala, da bi priča napisala nekaj na papir, da bi tako lahko na mestu kontrolirali pisavi. To se je tudi zgodilo.
O zeleni ovratni ruti pa ni bilo nobenega dvoma; Sulligoijeva jo je spoznala za Bor. zolo in to je tudi pred predsednikom potrdila.
Popoldne nov križev pot za Sulligoijevo. Tožilec je predlagal, da bi sodišče odredilo kontrolo pisma m njene pisave, nakar se .ie nadaljevalo njeno zasliševanje, ki je bilo še ostrejše. Po vprašanjih, :a katera ni našla odgovora, zakaj je vendar obtoževala Bozzola, če je vedela, da je nedolžen, so morali večkrat o-stro nastopiti, posebno tožilec in ji tudi zapretiti, da jo bodo obtožili lažnega pričevanja. Sulligoijevo je ta pret-nja samo preplašila in nastal je skoraj mučen molk:	ni
spregovorila vse dotlej, dokler ni predsednik končal z diktiranjem zapisnikarju da ženska molči in ne odgovarja sodišču. »Povejte resnico«, jo je silil sodnik. «Ce niste vi napisali pisma, povejte, ali ste komu naročili naj ga napiše, ali če ste preveč govorili v baru. Prepričan sem, da vi poznate resnico«. Ker je priča izbruhnila v jok je sodnik za 10 minut prekinil razpravo in ji s tem dal časa, da zbere misli in se idpočiie.
Po odmoru enak položaj. Nadaljnjega zasliševanja jo je rešil njen mož. ki je vstal in sodišču pojasnil, da ima njegova žena bujno fantazijo in da zelo rada slikovito pripoveduje.
Odv. Kezich: «2e, toda žal slika vse z zeleno barvo o-vratne rute!«
Po prečitanju vseh zapisnikov policijskih zasliševanj je predsednik, v veliko zadovoljstvo Sulligoijeve, prekinil razpravo.
Se pred njenim zasliševanjem pa so poklicali kot priči dve bolničarki: Ido Ban in Antonio Prencis. Zenski sta namreč okoli 22.15, ob uri, ko je bil zvršen zločin, hodili po Ul. Manzoni v smeri Gambinijeve ulice. Ko sta prispeli nekako do cerkvice, sta zaslišali za seboj hitre korake in trenutek zatem je že švignil mimo njiju visok m suh mladenič z gostimi, kodrastimi lasmi. Do tu sta si izjavi bolničark enaki. Razlikujeta pa se v opisovanju o-blačil; ena trdi, da je imel mladenič svetel plašč, druga pa, da je imel kratek usnjen suknjič. Vsekakor čudno. Zanimivo pa je, da ima Bozzola svetel plašč in tudi usnjen suknjič. Na vprašanje predsednika, (ki je velel Bozzolu naj> vstane in naj ženski pokaže hrbet), če je morda ta tisti, ki je tistega večera stekel mimo njiju, je Banova izjavila, da tega ne more niti trditi niti zanikati, medtem ko je Prencisova, ki se je med zasliševanjem tresla kakor šiba na vodi. odgovorila z odločnim ne
Kakor se vidi smo po četrtem dnevu razprave tam, kjer smo bili ob začetku: dokazov še vedno ni Le indiciji visijo kot Damoklejev meč nad Bozzolovo glavo.
Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek ob 9.30
Preds.: Palermo, tož.; Visal-li, zapisn : Neri, obramba; odv. Kezich, Berton in Morgera odv. zasebne stranke; Cara-vellj in Antonini.
Zelo razburljivo ozračje je , nadomestitvi proste cone z
v četrtek zvečer nastalo v občinski dvorani na Korzu, ko je bilo na dnevni red postavljeno vprašanje že toliko kritizirane proste cone, ki gori-škemu prebivalstvu z redkimi izjemami nekaterih velikih trgovcev in industrijcev ni prinesla prebivalstvu nikakršnih ugodnosti.
Občinski svetovalec Zuccali (PSDI) je poslal dne 3. marca goriškemu županu interpelacijo, s katero je zahteval nekatera pojasnila v zvezi z delovanjem proste cone, posebej še glede njegenga posvetovalnega odbora in delovanja upravnega odbora Trgovinske zbornice, ki ima, kakor je bilo tudi pozneje razvidno iz diskusije, največjo vlogo pri prosti coni. Zuccali je zahteval pojasnila zaradi posebnega davka, ki ga je goriška Trgovinska zbornica naložila na blago proste cone, ki je po njenih pravilih oproščeno vsake davčne pristojbine. Nadalje je zahteval zaključke za javnost o delovanju posvetovalne komisije proste cone, v kateri so tudi predstavniki go-riške občine, ter posebno obravnavo občinskega sveta o
Dovolj je le politike!
Po pisanju agencije ANSA
je podtajnik predsedstva vlade Scalfaro sprejel goriška poslanca Baresija in Rizzatti-ja, ki sta mu poročala o položaju gorske pokrajine, kateri je amirovna pogodba pohabila njeno gospodarsko in zemljepisno integriteto.« Scalfaro jima naj bi zagotovil, da «bo vlada predvsem upoštevala proračune in vprašanja pokrajine, pri tein pa bo vedno imela pred očmi njihov izjemni značaj, ki izhaja iz vojne.!
Bareci in Rizzatti sta šla še enkrat posredovat v imenu demokristjanov goriške pokrajine k tistim demrdcnst-janskim vladnim predstavnikom, ki so v največji meri krivi za sedanjo splošno krizo, ki vse huje zajema našo pokrajino. Se enkrat sta pogrela tisto priljubljeno pesem, ki s,no jo od leta 1947 dalje že tolikokrat slišali, o »pohabljeni Gorici» in o veliki škodi za njeno gospodarstvo, ki jo je povzročila ekrivična mirovna pogodba.»
Čeprav je bilo takih romanj ie nič koliko, saj je prosta cona v Gorici tudi rezultat nekega podobnega romanja, pa moramo samo ie enkrat ugotoviti, da od vseh teh obiskov Gorica in oklica nista imeli nobene koristi.
Ni mogoče namreč moči neizprosnih gospodarskih zakonov zatreti s sentimentalnim jadikovanjem, niti z odkritim namigovanjem po potrebi združitve goriške zemlje v gospodarsko in zemljepisno celoto, katero naj bi epohabilai> mirovna pogodba.
Sedanjosti je treba junaško pogledati v obraz in priznati kar je za priznati, namreč, da Baresijeva klika, Kateri so mlajše sile na zadnjem kongresu v Gorici spodnesle stolčke, ni popolnoma nič napravila, da bi prebivalstvo dobilo zaslužek, ampak ie vedno samo kričalo o «pohabljeni Gorici« m netilo sovraštvo proti Slovencem, ki naj bi bili krivi vsega zla.
Prav tako ni italijanska de-mokri-tjanska vlada podvzela nobenega pametnega ukrepa, ki bi preprečil nastanjanja tako hude krize, kakršne go-riško gospodarstvo ne pomni. Ravno nasprotno, življenje Združenih jadranskih ladjedelnic je na nitki in s tem je pred hudo bedo ogromen del prebivalstva v Tržiču in njegovi okolici.
To je bilanca sedemletnega protiljudskega delovanja politikantov Baresijevega kova na Goriškem in De Gasperi-jevega in Scelbovega kova v Rimu.
drugo podobno ustanovo, ko bo prosta cona ukinjena.
Goriški župan je izjavil, da so povišek na olje (blago proste cone) odredili goriški grosisti, da bi s tem prišli do potrebnega denarja ga gradnjo goriške telovadnice, toda s tem poviškom, vsaj tako je na seji trdil župan Bernar-dis, naj ne bi v ničemer prizadeli goriških potrošnikov, ker bi ta povišek sicer pripadal goriškim trgovcem na debelo. Prav tako je cena sladkorja — po mnenju župana — ostala neizpremenje-na, tri lire na kg, ki so jih prištedili goriški grosisti, ker so kupili sladkor v inozemstvu in ki bi znižale ceno sladkorju, pa so bile izročene delno fondu za zimsko pomoč, delno pa hiralnici (približno 10 milijonov) za gradnjo doma za goriške onemogle.
Seveda ti odgovori župana, iz katerih je biio jasno razvidno, da prosta cona deluje po željah in zahtevah goriških kapitalistov, ni zadovoljila Zuccalija, ki je izjavil, da bi morala posvetovalna komisija in drugi organi proste cone pred vsako podobno iniciativo. pa naj bo še tako humana, obvestiti goriško javnost. Izjave o nepravilnem delovanju proste cone je potrdil tudi občinski svetovalec
Batti, ki je med drugim dobesedno izjavil; «Mnogo stvari nisem vedel, čeprav sem član posvetovalne komisije že štiri leta. Kaf se dela, se tej komisiji ne sporoči, vse dela samo upravni odbor Trgovinske zbornice«. Zatem je obtožil Trgovinsko zbornico, da bi morala b vsaki iniciativi, ki se tiče kontingentov proste cone, obvestiti javnost, ker se zdi, da se prav tistemu delu prebivalstva, ki najbolj občuti gospodarsko krizo, nalagajo davki, ki bi jih morali nositi tisti, ki imajo največjo korist od proste cone. Ce so bili poviški na nekatere kontingente proste cone določeni z dobrim namenom, zakaj torej nihče o njih ni pravočasno obveščen?
2upan je zatem zatrdil, da upravni odbor Trgovinske zbornice ne bo več odrejal nobenih potrebnih poviškov, dokler ne bo dobil posebnega pooblastilo od goriškega občinskega sveta.
Ob nedeljah zaprte trgovine z zeieniavo
Na podlagi prefektovega dekreta štev. 15840 od 8. oktobra 1951 bodo v poletnem času vse trgovine s sadjem in zelenjavo v vseh občinah goriške pokrajine ob nedeljah in praznikih zaprte.
MretBp med bivšima zakoncema, ker moževa ljubosumnost ni prenesla ženinega ljubezenskega razmerja z nekim podoficirjem
Včeraj dopoldne sta se morala pred goriškim kazenskim sodiščem poleg drugih obtožencev zagovarjati zaradi tihotapstva s tobakom Teresa Zanussi iz Trsta in Giuseppe Coletti iz Gradiške.
Kakor pred preiskovalnim sodnikom tako je tudi včeraj Giuseppe Coletti iz Gradiške Ul. Piaz 11 izjavil, da se je s tihotapstvom tobaka poizkusil izvleči iz gospodarske krize, v kateri se je znašel s svojo štiričlansko družino. Ker je bil že dalj časa brezposeln, si je v Trstu nakupil 1 kg cigaret in jih prenesel v Gradiško, da bi jih prodal po višji ceni in pri tem nekaj zaslužil. Toda za njegovo namero so izvedeli financarji, ki so ga zasledovali. Drugega marca se je Coletti približal vhodu vojašnice v Gradiški, da bi vojakom prodal tržaške 'cigarete. Toda pri nedovoljeni kupčiji sta Colettija zasačila dva finan-carja, ki sta ga odpeljala na sedež policije. Goriško sodišče je Giuseppa Colettija spoznalo za krivega in ga obsodilo na 45 tisoč 750 lir globe.
50-letna Teresa Zanussi iz Trsta, Strada Vecchia 189 pa je hotela pretihotapiti kar 140 zavojev ameriškega tobaka iz Trsta v Italijo. Ker pa se je njena popotna torba zdela financarjem v Tržiču ob pregledu prtljage potnikov na avtobusu Trst-Pordenone le preveč sumljiva, so jo pregledali. V njej so našli cigarete, in ženska se je včeraj morala zagovarjati za nedovoljeno dejanje. Tudi njen izgovor je bil podoben izgovoru Colettija. vendar ni zadostoval in predsednik sodišča je po ne-
kaj minutah zasedanja izjavil, da smatra kazensko sodišče v Gorici Zanussijevo za krivo ter je obsodilo na plačilo 135 t;soč lir globe, zaplembo blaga ter na povračilo sodnih stroškov.
* * *
Zakon Valerije in Valerija P. iz Gorice je eden izmed tistih, ki ne trajajo dolgo in v katerih tudi sodišče ne more preprečiti ločitve, ki je edina rešitev za oba zakonca in za nesrečno bitje, ki mora prenašati prepire očeta in matere. Zakonca P. sta se pred dejanjem, ki se je pripetilo februarja t. 1. in ki je dovedlo do včerajšnje sodne razprave, že ločila pred goriškim sodiščem decembra 1953. leta. Toda ločitev še ni stopila v veljavo in Valerij P. je smatral še vedno svojo ženo za zakonsko družico ter kljub razdvojenemu življenju sledil ženi. Tako je 19. februarja ob 6. zjutraj, ko je šel po ulici, kjer stanuje njegova žena, opazil luč v njenem stanovanju. To se mu je zdelo sum-»jivo. Počakal je pri vežnih vratih ter kmalu ugotovil, da je iz hiše izstopila njegova žena v spremstvu podoficirja goriške garnizije. Nastal je pretep in končno je zasledovana žena vložila na gori-škem sodišču obtožnico proti svojemu možu.
Včeraj dopoldne je Valerija P. izjavila, da jo je ob izhodu iz stanovanjske hiše nenadoma napadel njen mož, od katerega je že ločena, ter jo s pestmi večkrat udaril, da je bila potrebna petdnevne zdravniške nege. Vse drugačne pa so bile izjave moža, ki je ponovno obrazložil sodi-
PRED VELIKIMA DVOBOJEMA A IN 8 MOŠTEV ANGLIJE 18 JUGOSLAVIJE
Mrzlično pričakovan; e v Beogradu in Ljubljani
400.000 prošenj za vstopnice, stadion v Beogradu pa lahko sprejme največ 60.000 gledalcev - A moštvo brez Horvata. Zebca in Rajkova ‘ŠtevilniTržačani na tekmo v Ljubljano
Jugoslovanska športna — in hovo vodstvo so bili z izja- ličnih uspehov, med kateri-
ne samo športna — javnost živi v mrzličnem pričakovanju velikega nogometnega dvoboja na dveh frontah: v Beogradu med A moštvoma in v Ljubljani med B moštvoma jugoslovanskih in angleških nogometnih represen-tanc. Nič čudnega, če je zato prišlo za Jugoslavijo celo do nenavadnih prizorov pred prodajalnami vstopnic in da so imeli varnostni organi kaj opraviti, da so zadržali naval občinstva. Koliko ie zanimanja za glavno tekmo v Beogradu pa najbolje aoka-zuje dejstvo, da so iz raznih središč Jugoslavije zaprosili za skupno 400.000 vstopnic, medtem ko lahko stadion v Beogradu sprejme največ 00 tisoč ljudi. Naravno, da so vstopnice Že davno vse razprodane. Nič manjše pa ni zanimanje za tekmo v Ljubljani, kar je razumljivo tudi že zaradi tega, ker ie to prva reperezentačna mednarodna nogometna tekma v Ljubljani sploh.
Angleški igralci so včeraj popoldne z letali prispeli v Beograd, od koder so člani B moštva takoj odpotovali proti Ljubljani in prispeti tja proti večeru. Sprejeli so jih jugoslovanski športni predstavniki. Tako igralci kot nji-
Tako mislimo	mi	• •
Atalanta- Juventus	2	
Milan - Lazio	1	
Napoli - Novara	1	
Palermo - Inter	2	
Roma - Bologna	1	X
Sampdoria-Fiorentina	X	1
Torino - Legnano	X	1
Triestina - Spal	1	X
Udinese - Genoa	1	
V erona - Pro Patria	I	X
Carbosard.-Arstaranto	1	
Lecce - Parma	1	X
Bari - Prato	i	
Carrarese-Livorno	1	
Foggia-Colleferro	I	X
vami zelo skopi, poudarjali pa so, da vidijo v Jugoslovanih močne nasprotnike, ki jih kljub njihovi trenutno ne ravno najboljši formi, nikakor ne kaže podcenjevati.
V nasprotju od mrzlice med javnostjo, pa vlada med jugoslovanskimi reprezentanti mirnost in hladnokrvnost. Končali so s poslednjimi treningi in zdi se, da so nepričakovani poraz prot, Belgijcem špiTrtno preboleli.
Reprezentanci sta sestavljeni: V A moštvu bodo nastopili: Bear a, Stankovič, Crnkovič, Čajkovski, Milovanov, Bo-škov, Milutinovič, Mitič, Vu-kas, Bobek, Papec.
Razen poškodovanega standardnega srednjega krilca Horvata, manjkata še običajni, krili Rajkov in Zebec, prvrhu pa še Dvornič, ki je proti Belgijcem v napadu še najbolje igral.
V B moštvu pa bodo igrali: Kralj, Belin, Zekovič, Man-tula, Spajič, Tasič, Lipošino-vič, Conč, Toplak, Veselinovič, Herceg.
Na zadnji trening tekmi se je reprezentanca v tem sestavu dobro obnesla in v njej praktično ni bilo slabih mest. Napad je zabil kar 13 golov, najučinkovitejši napadalec pa je fcil Slovenec Toplak. Obramba je bila sigurna m ugajal je predvsem vratar Kralj s svojimi mačje spretnimi skoki.
Angleški reprezentanci sta po pisanju angleškega tiska sestavljeni iz trenutno najboljših igralcev in lahko se reče, da med A in B moštvom po kvaliteti skoraj ni razlike.
Obetata se torej dva velika in prepričani smo, tudi viteška dvoboja. Učitelji nogometa — Angleži — se bodo borili za suoj prestiž. Jugoslovani pa za obrambo svojega slovesa, ki so st ga Pridobili po vojni z vrsto od-
mi Angleže posebno bode neodločen rezultat pred dvema letoma sredi Londona.
Na tekmo v Ljubljano bo odpotovalo tudi mnogo ljubiteljev nogometa iz Trsta da podpro moštvo Jugoslavije.
TURNIR V EXCELSIORJU
Slaldi Irenulno na prvem meslu
V včerajšnjem V. kolu šahovskega turnirja v «Excat-siorju« so bili doseženi naslednji rezultati:
Primavera - Cala 1:0 Ferrantes-Miliani 1/2 : 1/2 Staldi - Magrin	1 : 0
Zoppetti - Romih	1 : 0
Primavera je dosegel zmago že v 22. potezi. Njegov nasprotnik Cala je igral slabo holandsko obrambo in dopustil Primaveri, da pride do neubranljivega napada. Sledil je brezbarven remis med Ferrantesom in Milianijem, ostale partije pa so bile prekinjene.
V večernem nadaljevanju je Romih spregledal grožnjo mata proti Zoppettiju. Staldi in Magrini sta dalj časa pozicijsko manevrirala v slovanski obrambi. Staldi je do prekinitve dobil kmeta in je s pomočjo neprecizne igre nasprotnika v nadaljevanju zmagal.
Najzanimivejša partija je bila med Napolitanom in Ne-stlerjem. Napolitano Je igral na zmago za vsako ceno, Ne-stler pa je to dobro izrabil. Partija je bila drugič prekinjena s kmetom več in v boljši poziciji v trdnjavski končnici za Nestlerja. V tem kolu je bi! prost Siveri.
Stanje po V, kolu:	Staldi
3.5, ‘Nestler 3 (1), Romih 3. Primavera 2.5, -Ferrantes, Miljani, ‘Zoppetto 2 Napolita-no 1 (2), ‘Siver i (1), *Ma-grin 0.5 (1).
Slavna trofeja Davisov pokal
MADRID. 14. — Zaradi dežja so morali preložiti na jutri prve dve srečanji posameznikov teniškega dvoboja Spanija-Italija v drugem kolu Davisovega pokola. Double bodo namesto jutri igrali v nedeljo predpoldne, v nedeljo popoldne pa bosta na vrsti, kot predvideno, zadnji dve igri dvojic.
* <! *
KAIRO, 14. — V prvih dveh igrah posameznikov vodi Švedska z 2:U proti Egiptu v teniškem srečanju za Davisov pokal.
Lennart Bergelin je premagal Safeja s 6:0, 6:2, 6:1, Sven Davidson pa Adela s 6:4 6:4, 6:4.---------------
Izbrani igralci
za rekmo mladih Italija - Madžarska
FLORENCA, 14. — Za tekmo mladih reprezentanc Italije in Madžarske je tehnični komisar italijanske reprenzen-tance sklical naslednje igralce; Bernasconi, Cade, Corsini, Stefani (Atalanta), Pivetelli, Turchi (Bologna), Carlini (Ge-noa), Vicariotto, Zagatt: (Milan), Comaschi (Napoli), Pas-sarin, Savioni (Novara), Mal-dini (Triestina), Tortul (Samp-doria), Invernizzi, Orzan, Romano. Virgili (Udinese).
Iz Budimpešte pa poročajo, da je madžarska nogometna zveza določila za to tekmo naslednje igralce:	Gulyas,
Varhidi, Dudas, Szoka, Cser-ttai, Csordas, Maches, Crosz, Kovacs, Fenyves, Farago, Rajna, Szabo, Bencsics, Matrai in Szolnek.
ATENE, 14. Mednarodni olimpijski odbor je danes sprejel kot člana LR Kitajsko; zaradi tega je Cangkajškova Kitajska takoj izstopila iz organizacije.
šču vzroke ločitve iz katerih je bilo razvidno, da je Valerija v zakonu živela nespodobno življenje za mater enega otroka. Mož se je trudil, da bi napravil mir v družini in tudi po ločitveni razpravi, ko še ni stopila v velja, vo. iskal poti za rešitev zakona. Tistega nesrečnega jutra pa je bila prvi napadalec v pretepu, po izjavi Valerija P., zopet njegova žena, ki ga je opraska.a po obrazu, nakar ji je on prisolil nekaj zaušnic. Goriško kazensko sodišče je obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.
Predsednik sodišča dr. Stor-to, državni pravdnik De Marši zapisnikar Omeri.
PROMETNA NESREČA PRI TRZICU
Dva Tržačana
izgubila življenje
V četrtek je prišlo v bližini mosta tovarne Solvay pri Tržiču do hude prometne nesreče, v kateri sta izgubila življenje dva tržaška trgovca po rodu iz Barija, in sicer 47-let-ni Domenico Rotunno in 53-letni Domenico Botta.
Na svojem avtomobilu «Fiat 500» sta se peljala proti Trstu. Ker je pred njima vozil avtobus (nekateri zopet zatrjujejo, da je bila avtoci-sterna), sta ga hotela prehiteti. V tem pa nista imela sreče, kajti iz nasprotne smeri, iz Trsta, je pripeljal avtomobil «Fiat 1400», v katerega sta --e z vso silo zaletela. Njun avto se je spremenil v pravo kovinsko harmoniko, medtem go sta oba trgoyca po hudem krvavenju takoj u-rnrla. Njuni trupli so odpeljali v tržiško mrtvašnico.
V tržiško bolnišnico so odpeljali tudi oba potnika z avtomobila »Fiat 1400» Antonia Regolina in Maria Boema. Prvemu je zdravnik ugotovil zlom nekaterih reber drugemu pa praske po nosu in levi nogi.
Nesreča deklice
Rešilni avto Zelenega križa je včeraj popoldne okrog 15.20 odpeljal v bolnico Brigata Pavia 10-letno deklico Catalin Rosanno iz Ul. S. Antonio štev. 8. Deklica se je na domačem dvorišču igrala z drugimi deklicami, in ko se je vsedla na neko mizo, se je ranila z žebljom v levo nogo. Ozdravela bo v nekaj dneh.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Pretekli torek zvečer je bila seja pokrajinskega upravnega odbora. Po proučevanju raznih ukrepov upravnega značaja je pokrajinski odbor odobril končni račun za preureditev cestnega križišča poleg mosta na Soči pri Zagraju v skupnem znesku 12 milijonov 847 tisoč lir; nadalje strošek 500 tisoč lir za nakup novih oblek za sluge, šoferje, sprevodnike in zdravstvene nadzornike; strošek 45 tisoč lir za vzdrževalna dela v Asilo Nido v Ul. V. Veneto; za preureditev enega dela stiehe bolnišnice v Ul. V. Veneto je bila odobrena vsota 234 tisoč lir; za nabavo knjižnih omar ter didaktičnega materiala za realno gimnazijo v Tržiču pa 230 tisoč lir. Končno je bilo odobrenih še 907 tisoč Pr za razne nabave pokrajinski umobolnici in ustanovi «Duca d'Aosta» iz Gradiške.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi 17 . tel. 28-79.
KINO
CORSO. 17: «Nimfa Antarktike«, barvni film, E, Wil-liams in V. Macturc. VERDI. 16.30:	»Cavatca Va-
quero», barvni film. A, Gardner in A. Taylor. CENTRALE. 17: «Za staro za-st avo«.
VITTORIA. 17:	«Ladje brez
povratka«, barvni film. J. Derek.
MODERNO. 17: «11 mušketirjev«.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
X marcu izdanih 15 ui/o—-* in 14 izt/oznih dovoljenj
V okvivu videmskega trgovinskega sporazuma za obmejno izmenjavo med Italijo iti Jugoslavijo je Trgovska zbornica v Gorici izdala v mesecu marcu 15 uvoznih dovoljenj v skupnem znesku 41.720.000 lir in 14 izvoznih dovoljenj v skupnem znesku 18.080.890 lir.
Uvoženo je bilo sledeče blago:, žagan les, drva za kurjavo. lignit, konji za delo, prašičje ter goveje meso in konzervirano meso.
Izvoženo pa je bilo: no vozilo, nadomestni V-kamione in traktorje. zr®!?1. ce, računski stroji, hidrav i ^ material, južno	sadje,
drugo.
Stanje avtonomnega
penzacijskega računa dne marca 1954 je sledeče: spreJ ta plačila 74.394.415 lir! >zV”*; na plačila 45.896.787 hT-.; • ’ vezna plačila za tekočo i*™ njavo 20.584.111 lir: 5310 7913.517 lir.
Veliko izbiro konfekcij po resnično nizkih cenah vam nuai
w Mtzlig^efo
Športne srajce z dolgimi rokavi iz pravega bombaža od 1.350 lir dalje Moderne letne hlače ... za 1.950 lir Moške kompletne obleke . za 3.950 Uf Interloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za 590 lir
Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbira športnih j opi čev
Haligefoi Trsi, UUimeus št. 3 (nova hiša)
Odgovorili uittchiiK STANISLAV KbNKO - UKEUN18TVO:	ULICA MONTECCHI Sl 6 'Ih natt ~ Telefon Številka 1)3-808 m i*-t>38	-	FoStiu
predal 502 - UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18	— TeL
37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun višine v Urini 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100. osmrtnice »0 lir — Za FLRJ za vsak nun Si rine 1 vtolpca za vse vrste oglasov po 39.. d(n. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruin. Gorica Ul. S. Pelltco MI. Tei. 33-82 — Rokootsl se n- vračajo
NAROČNINA. Cona A. mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. IJud, repub Jugoslavija: Izvod to mesečno PoStnl tekoči račun za S TO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Dr t. založ®3 ulje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - g- 692 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.
Opozarjamo vas na sledeče	l-fir r* H m I
oddaje: Jug. cona Trsta: 21.30:	■*
Izbrano cvetje z domače grede. — Trst II.: 18.00: ra-ganini: Koncert št. 1 za violino in orkester. —	"
12.15: Napolitanski orkester. — Slovenija: 14.05: Slovenska solistična glasba.
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 22.2 stopinje; najnižja 13.5 stopinje.
VIDEMSKI TRGOVINSKI SPORAZUM
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA .gl
IISIV!^
: .... i
TRST - Ul. Valdlrlvo 3, tel. *5°
Sestavljena iz najboljšega materiala
Izdelana po najnovejših tehniških odkritjih
Izbrana eleganca modelov
Cene ugodne
Popolno jamstvo za 5 let
Zah le va j le jo pri svojem urarju!