Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA fi*sfcaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto. iirMnlštvo In sprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Cel]e, Delavska zbornica — frbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski 'dom. — Rokopisi se ne vračajo, f^frankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10,—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Stev. 48 Sreda, 19. junija 1935 Leto X Mladina hote dela In kruha Zgodovinska konferenca mednarodnega urada dela Na mednarodni konferenci dela v Ženevi, ki je bila otvorjena 4. junija t. L, so prvič navzoči zastopniki Rusije, Afganistana in Zedinjenih držav ameriških. Udeležba delegatov dveh velikih držav (Rusije in Zedinjenih držav) daje konferenci mednarodnega urada dela mnogo več moralnega in političnega pomena, kakor ga je že imela doslej. Konference se udeležuje 151 delegatov, med njimi 83 zastopnikov vlad, 34 zastopnikov delavcev in 34 delegatov delodajalcev. Med delegati in njih svetovalci so zastopana vsa plemena človeškega rodu, ker prihajajo iz vseh petih kontinentov naše zemlje. Sedanja konferenca se vrši bolj v znamenju boja proti krizi in nje opustošujočim posledicam. Dnevni red obsega sedeni točk, med katerimi sta glavni vprašanje delovnega časa in preskrba dela za nezaposleni naraščaj. Že tretje leto se nahaja vprašanje o skrajšanju delovnega časa na dnevnem redu konference. Pred dvemi leti, ko se je nezaposlenost katastrofalno širila, je bila sklicana izredna konferenca, ki se je bavila izključno s problemom o skrajšanju delovnega časa ter o preskrbi delovne prilike za milijone onih, ki jih je doseglo kolo moreče nezaposlenosti. Izkazalo se je, da je treba metodično reševati te probleme. Sedaj gre predvsem za skrajšanje delovnega časa a) pri javnih delih, b) v železni in jeklarski industriji, c) v steklarski industriji, č) v rudništvu, d) v stavbstvu. Razen tega so predloženi predlogi za skrajšanje delovnega časa v tekstilni industriji (predlog angleškega delavskega delegata), v ke- mični industriji (predlog holandskega delavskega delegata), v grafični industriji (predlog čehoslovaškega delavskega delegata), o katerih se naj razpravlja na bodoči konferenci. Konferenci je predlagano tudi, da naj se sprejme načelni sklep o delovnem času, po katerem delovni čas ne sme znašati več kakor 40 ur na teden. S tem bi bil princip o 48ur-nem delovnem tednu, ki je bil sklenjen z wašingtonsko konvencijo popravljen in bi odslej veljalo pravilo, da v bodoče tam, kjer je doslej znašal delovni čas 48 ur na teden (8 ur na dan) znaša v bodoče manj ka-kakor 40 ur. Sporedno s problemom o delovnem času postaja važen problem delavske mezde. Vendar imajo tukaj svojo vlogo mnogo bolj gospodarski kakor humani razlogi. Kakor že ima mednarodna konferenca voditi socialno, politiko in brigati se za delavsko varstvo, tako je nesporno ugotovljeno, da je pametna socialna politika obenem tudi najboljša gospodarska politika. Od delavske mezde je odvisna kupna sila širokih množic. Visoke mezde — velik konzum, velika produkcija — živahen in stalen promet z blagom — razcvit gospodarstva. In obratno nizka mezda — slabo življenje — omejena poraba — omejena produkcija — gospodarska kriza, propad gospodarstva in nezaposlenost. Temu problemu se pridružuje prav tako pereči problem o rešitvi mladine, ki je zapadla ogromni nezaposlenosti in naraščajoči demora-lizaciji. Pregovor pravi: Mladina je bodočnost sveta. Toda ta mladina, to je ta, ki je zaradi nezaposelnosti od svoje rane mladosti izročena modalnemu in materialnemu propadanju, ki ni nič dobrega videla, v slabih razmerah vzrasla, je oslabljena in zagrenjena — nas napolnjuje s strahom za bodočnost, ki bo slonela na demoraliziranem naraščaju. V manjšem ali večjem obsegu imamo ta problem v vseh kapitalističnih deželah, povsod tam, kjer razsaja strah nezaposlenosti. Pošast nezaposlenosti ne davi le generacije doraslih delavcev, marveč ogroža obenem tudi bodoče generacije. Razen teh glavnih problemov se bo bavila konferenca še z naslednjimi vprašanji: žensko delo v rudnikih, zagotovitev starostnih rent ob selitvi iz države v državo; posredovanje dela v kolonijah in plačani dopust. ■ Kako silno se je vse človeštvo zaradi gospodarske anarhije pogreznilo v kaos kakršnega še nikdar ni bilo, vendar še ni nikakršnega soglasja glede vzroka te strahovite gospodarske in socialne nesreče in še vedno ni soglasnosti, kaj naj se stori, da pridemo iz gospodarske, socialne in politične krize ter nastopimo pot blagostanja, rešitve in pomir-jenja. M°7’ranja zastopnikov delodajalcev in delavcev so si popolnoma nasprotna; v onem, v čemer vidijo rešitev, vidijo drugi propad in obratno. Prav v trenutku, ko se je ženevska konferenca sestala, se nahaja vsa svetovna javnost pod globokim vtisom dogodkov v Ameriki in se vprašuje: če ni Rooseveltovo re- formno delo bankrotiralo? Kaj naj stori Amerika, ta najbolj kapitalistična dežela od vseh dežel, prizadeta po krizi najbolj, da se — po razsodbi najvišjega sodišča — izmota iz težkega gospodarskega in socialnega položaja? Kakšen odmev bodo imeli dogodki v Ameriki v atmosferi ženevske konference dela? Kako bo ravnalo v teh okoliščinah ob odsotnosti Hitlerjeve Nemčije zastopstvo sovjetske Rusije? Jasno je, da se človeštvo nahaja pred veliko zgodovinsko izpremem-bo. Ali bosta tu zmagali pamet in uvidevnost in omogočili, da se bodo stvari razvijale po poti evolucija in napredka — ali pa naj večno odlaganje vseh pametnih rešitev vodi k novim težkim socialnim spopadom, ki bodo ob medsebojnem uničevanju, ob milijonskih in milijonskih kr-voprelitjah izravnali pot v novo bodočnost? Gospoda in hlapci Delavčeva mezda, plače ravnateljev in kapitalistični dobiček Pri sodišču v Osjeku se vrši že več tednov korupcijski proces proti »Našička« d. d., o katerem poroča časopisje le malo. Gotovo tvorijo najvažnejši del tega procesa ugotovitve o razmerju med direktorskimi plačami in mezdami delavcev. V sedanji najhujši krizi ima generalni direktor te tovarne, dr. Sohr, mesečne plače 300.000 Din, drugi direktor 120.000 Din, ostali pa med 50 do 80 tisoč dinarjev. Sedem ravnateljev brez generalnega direktorja velja družbo na mesec 650.000 Din. »Našička« je ogromno podjetje, ki zaposluje 120 uradnikov, ki prejemajo mesečno 180.000 do 200.000 Din plače. Sedem direktorjev pa 650.000 Din, to je več kot trikrat toliko. Delavci v tem podjetju zaslužijo po 15 do 24 Din na dan; 2000 delavcev prejme torej za 25 dni dela na mesec skupaj en milijon dinarjev. Sedem direktorjev pa 650.000 Din. Ravnatelj dr. Sohr je tudi pred sodiščem na vprašanje, zakaj ima ta-, ko visoko plačo, izjavil, da je pač toliko vreden in da bi mu drugi plačali še več. Taka je slika današnje krize; koliko pa zasluži družba, je s sedmimi pečati zaprta knjiga. Potrditev mandatov Jevtičevi so predlagani v potrditev — kaj bo z Mačkovimi se pa še ne ve Verifikacijski odbor Narodne skupščine je verificiral 304 mandate z Jevtičeve liste. Radi Mačkovih mandatov pa pravi, da jih ni potrdil, ker Mačkovci niso predložili poverilnic, ker so vložene proti njihovi izvolitvi pritožbe in ker se sploh ne ve, kaj naj se napravi s poslanci, ki po čl. 18 odst. 7 volilnega zakona ne drže svoje izjave, da ne bodo pripadali plemenskim grupacijam. Vse pritožbe proti izvolitvam Jevtičevih poslancev, ki so jih vložili propadli kandidati z Jevtičeve liste je pa verifikacijski odbor enostavno zavrnil, Monarhistilni plebiscit v Grli ji V soboto je grška vlada sklenila, da izvede plebiscit dne 15. oktobra t. 1. Plebiscit naj odloči, ali ostane Grčija republika ali naj uvede zopet monarhistično vladavino. Večina vlade nagiba k monarhiji. Inozemski kapitalisti se krijejo pod firmo jugoslovanskega nacionalizma V beograjski trgovski zbornici je bila te dni zanimiva debata, v kateri je večina delegatov ostro nastopila proti dovoljenju koncesije inozemskim kapitalističnim družbam, ki potem upropaščajo naše domače gospodarstvo. Firma »Bat’a« je uničila naše obrtništvo, nova trgovska firma »Ta-ta«, pa grozi upropastiti naše trgovce s snovanjem podružnic širom države. Delegati so ostro obsojali tiste naše vplivne ljudi, ki za gotove honorarje ali deleže na dobičku pripomorejo tem družbam do koncesije. Firma »Ta-ta« razpolaga s 100 milijoni Din obratnega kapitala, prijavila pa je samo 1 milijon in je s tejn oškodovala državo na taksah. Poleg tega pa te družbe, da se izognejo plačanju davkov, izkazujejo v svojih letnih bilancah navadno izgube. Požarevački delegat, Miša Obradovič se je začudil nad tem kar je slišal o novi firmi »Ta-ta«, ker mu je doslej bilo znano samo to, da se na čelu te firme imenujejo neki naši vplivni gospodje in da pravni zastopnik te firme, ki jo je zastopal v tožbi proti beograjski mestni upravi, ni nihče drugi kakor glavni tajnik Narodne Odbrane, dr. Uroš Bjelič. Pospeševanje dela v Avstriji ali premije za delodajalce iz podpornih fondov za nezaposlene Kitajska prosi pomoči pri Društvu narodov z ozirom na grožje Japonske, da ji odvzame zopet ogromne pokrajine. Modra avstrijska vlada je sklenila, da dovoli industrijskim podjetjem, ki jih je v Avstriji okoli 600, če zvišajo število svojih delavcev za dvajset odstotkov v drugem polletju 1935, vsaj polovico zneska, ki bi ga bili prejeli na podporah nezaposleni, kot premijo ali po razmerah tudi več. Na tak način bodo delodajalci prejemali premije iz prispevkov, ki so bili plačani za nezaposlene in iz javnih sredstev, ki se stekajo isto-tako iz mizerije konzumentov. Pospeševanje dela po tem načinu ni drugega kakor podpiranje kapitalistov s sredstvi nemaničev in javnih ustanov, ali z drugo besedo stopnjevana kapitalistična eksploatacija delovnega naroda. O delovnih in mezdnih pogojih za delavce zakon ne določa ničesar v prid delavcem. Sovjetska Rusija hote trgovati Rusija je poslala komisijo pomorskih izvedencev v Anglijo, Nemčijo, Švedsko, Nizozemsko, Norveško in Belgijo, da nakupijo večje število ladij. Komisija je kupila 62 ladij za osebni in blagovni promet. Med nji- mi je 12 vlačilcev. Skupna tonaža znaša 222.000 ton. Rusija sodeluje v mednarodni politiki, da si olajša inozemsko trgovino. Zato potrebuje tudi ladje. Strahovita eksplozija v tovarni municije v Nemčiji V Reinsdorfu pri Wittenbergu v Nemčiji, kjer je bila med vojno velika municijska tovarna, je v četrtek nastala strahovita eksplozija. Nesreča se je pripetila, ko je tovarna obratovala. V zrak je zletel cel kompleks poslopij. Ponesrečilo se je nad sto oseb. V obsegu več kilometrov so vsa okna popokala. Westfalskoanhaltska tovarna razstreliv je največja municijska tovarna Nemčije, ki zaposluje 13.000 delavcev in nameščencev. Na pozori-šču so se dogajali strašni prizori. Privatna poročila trdijo, da je bilo pri nesreči do tisoč oseb ranjenih in mrtvih. Doma in po svetu Dve stavki v Celju V opekarnah Unger-Ullmann }ln F. Sodin sta se vršili pretekli petek razpravi o zahtevah delavstva po zvišanju plač in ureditvi popolnejšega službenega razmerja. Iz spomenice, katero je v imenu delavstva že meseca maja predložila Splošna delavska strokovna zveza v Ljubljani, je razvidno, da so bile plače tega delavstva nad vse mizerne. Res je sicer, da opekarniška industrija vsled splošne krize in zastoja gradbene podjetnosti zelo slabo pro-sperira. Vendar so pa plače, ki sta jih te dve opekarni izplačevali, tako nizke, da se tudi s še tako veliko krizo ne morejo opravičiti. Tvrdka Ullmann je plačevala tedensko za lOurno dnevno delo moškim 114 in celo samo 60 Din. Ženske so pa zaslužile od 50 do 84 Din tedensko. Kar je pa še nečuvnejše, pa tudi te bagatelne plače delavec ni sprejel v gotovini, temveč polovico in tudi več v nakazilih za življenjske potrebščine, s katerimi je nabavljal živila iz raznih trgovin v mestu in okolici. Ne glede na to, da je izplačevanje v naturi prepovedano in kaznjivo, tiči za tem postopkom še neraziskana manipulacija, v katero bo treba z najostrejšo lučjo posvetiti. Nič boljše niso bili zaslužki delavcev pri tv. Sodin. Pri razpravah, ki sta se vršili, kakor rečeno pretekli petek, je pa j tv. Ullmann ponudila 10% zvišanje I plače, dočim tv. Sodin o zvišanju i sploh ni hotela nič slišati. Zato je | delavstvo na skupnem shodu še isti 1 večer sklenilo stavko, katero je naslednji dan v soboto polnoštevilno izvedlo. Tv. Sodin je pa že tekom nedelje izjavila pripravljenost pogajati se za primeren zvišek plače, zato je dopisništvo Delavske zbornice posredovalo, da je prišlo med obema strankama do razprave, ki je bila v pon-deljek popoldne z uspehom zaključena. Dosežen je bil sporazum, po katerem se delavstvu zvišajo plače za 20 do 25%, ter urede se druge socialne zahteve. Sporazum je bil podpisan po Splošni delavski strokovni zvezi, katero je zastopal s. Jakomin ter delavski zaupniki, ki se po doseženem sporazumu smatrajo za zakonite predstavnike delavstva. Delavstvo je takoj po doseženem sporazumu nastopilo svoje delo. Pri tvrdki Unger-Ullmann pa stavka, ko to poročamo, še traja. Pač je Sresko načelstvo razposlalo poziv obem strankam, da se udeležita razprave, ki se je vršila v torek. O rezultatu bomo poročali prihodnjič. Delavstvo je s svojim solidarnim nastopom pokazalo, da bo treba z njegovo organizirano silo računati. Stavkajoči leščanski kovinarji zmagali Petnajst dhi je trajala stavka v tovarni verig d. d'. Lesce pri Bledu. Delavstvo je stavkalo solidarno vsi kot eden tako kot prvi dan. Straže so bile na mestu, delavstvo solidarno in disciplinirano ter pripravljeno tudi v naprej odločno braniti svoje pravice. Petnajsti dan se je vršila razprava, sklical jo je g. Inšpektor dela in je trajala ves dan. Direkcija \z deloma priznala, da je bila kršena kolektivna pogodba, drugače pa je ostala trdna. Zaupniki so poročali delavstvu, ki je vsako polovično rešitev odklonilo, ampak je zahtevalo od vodstva, da vztraja in je k prvotnim [zahtevam še dlodalo. Drugi dan se je vršila ponovna raziprava. Vodstvo je stavilo zahtevo, da tovarna plača šihte vseim, ki so bili vsled kršenja 'kolektivne poigodibe oškodovani, prekliče odpust sedmih delavcev, ki je najbolj razburil delavstvo, nekatere prevedle v višje kategorije itd. Trikrat so šli zaupniki poročat delavstvu, predno se je sestavil zapisnik in podpisal1. Kovači so šli takoij drugi dan na delo, ostali radi tehničnih ovir v pondeljek, dne 17. t. m. Delavstvo je tudi v bodoče pripravljeno boriti se, ako bi podjetje dalo za to povoda, če mora delavstvo spoštovati svoj podpis na kolektivni pogodbi, tedaj naj ga tudi nasprotna stran. Lesčansko delavstvo je solidarno In discipliniramo izvojevalo izmago. Organizacija ga v tem bojui ni zapustila, niso ga zapustili jeseniški sodrugi. Na delavstvu je sedaj, da bo vračafo zvestobo za zvestobo. Dokler simo enotni, smo sila, s katero mora računati vsakdo, smo nepremagljivi, kakor nam kaže prav ta poslednji boj, je treba naše vrste še ‘bolj ojačati in vztrajati, ker ne vemio, kdaj bo treba zopet stopiti v bran. Živeli zmagoviti lesčanski kovinarji! Prepoved uvažanja »Volksstimme« v Avstrijo je klerofašistični režim zopet za eno leto podaljšal. Naš bratski list »Volksstimme« je bil prepovedan v Avstriji takoj po izbruhu februarske vstaje avstrijskih socialistov, »Slovenec« in vseslovanstvo. »Slovenec« je proti prijateljskim zvezam Čehoslovaške s Sovjetsko Rusijo. Obisk Beneša v Moskvi spravlja v zvezo z neko vseslovansko politiko in je mnenja, da je s komunističnimi Židi nemogoče razpravljati o vseslovanstvu in da je to samo led, dla je bil sin iz revne diružime. Naj bo zadovoljen, da je dobil dobro službo. Izvršuje naj vestno vse, kar je v prid gospodlarja, opusti pa naj nepotrebne šikane delavstva. Zaveda naj se tudi, da ima otroke, nima pa garancije kaj bo ž njimi. Ali bodlo njegovi otroci prišli vsaj do časti pridlmega delavca. Gospod naj se nikar ne briga za delavske glasove, ker ne bo postal naš dirigent — mi namreč pojemo kakor hočemo! irna Rudarji o svojih zahtevah. Minulo, nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil v dvorani gostilne Knez zelo dobro obiskan rudarski shod, ki mu je predsedoval s. Hribernik. Poročal pa je s. Arh o> poteku kongresa Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je pokazal veliko življenjsko sposobnost ZRJ in pa o vprašanju ruldar. zavarovanja v zvezi z naredbo o centralnem skladu za sanacijo Glavnih bratovskih skladnic. Govornik je s prepričevalnimi besedami orisal zle posledice ukinitve pokojninskega sklada za Slovenijo, iz katerega so doslej izplačevali doklade starovpokojencem. Zelo ostro, je obsodil pasivno zadržanje nasprotnikov ZRJ v item prerečem vprašanju. Potem pa je ob koncu apeliral na zborovalce, da naj z največjo vztrajnostjo širijo našo »Delavsko politiko, med kmeti pa »Ljudski glas«. —-Za njiiim je govoril s. Eržen -o boju za 40ur,ni delavnik in .poteku mednarodne konference dela v Ženevi. Rudarji in njihove žene so z velikim odobravanjem sprejele izvajanja obeh govornikov na znanje. Delavske žene zborujejo. Popoldne se je vršilo istotam zelo številno obiskano zborovanje naših delavskih .žen. Predsedovala je shodu s. Kranjčeva. S, Novakova je podala poročilo o poteku občnega zbora Zveze delavskih žen in deklet. Za njo je pa povzel besedo s. Eržen, ki je razmotrival vprašanje žene in njenih nalog v organizaciji in javnem življenju. — Predvsem je povdarjal vlogo delavske žene v obrambi miru in v boju proti fašizmu, potrebo njenega udejstvovanja v javnem življenju in njeno dolžnost, vzgajati svojo deco tako, da bo v stanju priboriti boljšo bodočnost delavskemu razredu. Zlasti veliko važnost maj pOlaga delovna žena čtivu, ki prihaja v njeno stanovanje in z razširjanjem »Delavske politike« (ali pa »Ljudskega glasu« na kmetih, kjer naj delavska žena tudi agitira), skrbi za to, da bo prevladala v vrstah vseh trpečih prava proletarska miselnost, zavednost in odločnost. Sodiru-žice so vneto pritrjevale izvajanju govornika. — Ob koncu1 je izpred o v or i la nekaj budilnih besed tudi s. Raušerjeva, nakar je predsednica zaključila shod. Trbovlje Trpljenje brezposelnih. Trboveljski brezposelni delavci, med katerimi se nahaja tudi mnogo takšnih, ki so se vrnili od vojalkov (in so poprej imeli delo pri .rudniku) sedaj jih pa .niso več sprejeli; morajo iskati zaslužek na cesti, ki se gradi iz Trbovelj na Marija Reko. Pri mizemem zaslužku od 18 do 20 dinarjev dnevno morajo ti delavci še hoditi po 5 ur dinevmo na delo in z dela domov. In to vse zaradi tega, ker gradbeno vodstvo noče zgraditi barake za prenočišče in kuhinje. Torej čez 40 delavcev mora dnevno narediti to dolgo1 pot samo zato, ker merodajni falktorji (nimajo popolnoma nobenega smisla za te bedne ljudi, ki itak skoraj zastonj delajo, zraven pa se še utrujajo s tako dlolgo hojo. Pripominjamo, da se cesta gradi že četrto leto in da se bo še gradila .najmanj 3 leta. To je škandal, tnaid katerim se mora zgražati vsak količkaj socialno. čuteči človek. Kaj je s krušno moko? Ljubljana, Laško in Trbovlje so bile že mnogokrat opozorjene na nevzdržno stanje našega delavstva, oso-bito rudarskega. V plačilni perijodi od 15. do zadnjega junija se bo delalo zopet samo 6 .delavnikov. Zaradi tega so se započele raizm.e akcije, ki gredta za tem, da se nudi rudarjem vsaj na kakšen drug način možnost preživljenja. Rudarjem se ije obljubilo, da se jim bo nudilo 2 vagona krušne moke, kar sicer ni .kdo ve kaj, vendar bi pa to tudi nekaj bilo. Kakor se zdi, še menda pšenica v Banatu cvete, ker tako dolgo ni nujno potrebne pomoči v obliki krušne moke. Seveda, siti ne čutijo gladu lačnih rudarjev. Zakaj neki reduciran delavnik v cementarni? Vodistvo cementarne je uvedlo šest-umi delavnik. Seveda storitev ne sme biti manjša kot pri osemurniku (za to že poskrbe), pač pa se plače znižajo za eno četrtino. Ali ijie mogoče treba kaj uravnovesiti, ali nadoknaditi, da mora uboga delavska para zopet hujše robotati? V tovarni je štab gospodje, ki so seveda s svojimi mesečnimi prejemki od 2000 dinarjev navzgor silno, rodoljujbarski in v tej gorečnosti priganjajo svojega sodržavljana, soobčana in sočloveka delavca k prekomerni storitvi, da ima podjetje dvakratni dobiček: prvič beleži v šestih urah takšno storitev kot poprej v osem urah in še večjo, in drugič si prihrani celih 25 odstotkov na mezdah. Takšne so razmere v tej cementarni, ki je last TPD. in donaša letno milijonske dobičke. Pripomniti je še treba žalostno dejstvo, da so ik tem res suženjskim razmeram v tej tovarni doprinesli precejšen del tudi oni, ki se bahajo s krščansko ljubeznijo, z bojevništvom in ultra-nacijomalizmom. O sporih železničarjev v delavnicah, kurilnicah itd. odloča redno sodišče Najnovejša odločba Stola sedmorice v Zagrebu Maribor, dne 7. junija. V ečkrat smo že poročali o pravdah odpuščenih železničarjev iz mariborske kurilnice, ki so bili odpuščeni pred veliko nočjo leta 1928., ker je delavstvo demonstriralo radi iredukcdje plače, odprave skladišča živil in drugih odtegljajev. Nata so sledile 1. 1931. tožbe 7 odpuščenih železničarjev in torv. iz delavnice radi neresnične ovadbe znanega komfidenta P. Železniška uprava je vsem odklonila priznanje pokojnine iz provizijskega fonda, v katerega ao odpuščeni ■vplačevali dolga leta prispevke. Sodišča so v par slučajih že v najvišji instanci obsodila železniško upravo na izplačilo pokojnin. »Kontrola dohodkov« v Beogradu be priznava razsodb. Zneske iz razsodb :je železniška uprava sicer nato izplačala, a Kontrola dohodkov v Beogradu se je potem zopet protivila daljnemu priznanju in izplačilu iptokojnln, češ da sodišča niso bila pristojna razsojati v teh zadevah, nego* le uipravne oblasti, t. j. direkcija, generalna direkcija železnic in ministrstvo saobračaja ter Državni svet. Tožba ministrstva saobračaja na kasacijsko sodišče. Odpuščeni železničarji so bili zato primorani, vlagati nove tožbe za pokojnine. Take tožbe so se pri sreskem sodišču v Ljubljani kopičile. Ko so ibile razpisane nove razprave, je z ozirom na navedeno pravno mnenje Kontrole dohodkov vložilo lansko jesen ministrstvo saobračaja v smislu § 40 t. 2 cjvilnopravdnega postopnika pri Stolu sedmorice v Zagrebu kot kasa-cijskem sodišču predlog, da se postopanje v že pTavomočno rešeni .tožbi železničarja H. F. proti Državnemu zakladu izreče ničnim. Vse pravde železničarjev za priznanje pokojnine so bile radi -gornjega predloga ministrstva saobraSaja od1 lanskega oktobra naprej prekinjene. Ako bi Stol sedmorice temu predlogu ministrstva saobračaja ugodil, bi bile seve že izrečene sodbe razveljavljene, ostale nerešene tožbe zavrnjene in s tem tudi pokojnine železničarjev, ki bi bili vrh tega obsojeni plačati vse ogromne stroške, ki so narastli v številnih pravdah. Predlog ministrstva saobračaja zavrnjen. Ta teden pa je prispel iz Zagreba odlok Stola sedmorice, ki je sklenil: »Ne ugodi se predlogu ministrstva saobračaja, da se izreče ničim provedeni sodnijski postopek v slučaju C II 445/31 sreskega sodišča v Ljubljani, oz. Bc III 240/32 okrožnega kot prizivnega sodišča v Ljubljani, oz. Rv. 53/33 Stola sedmorice odd. B. kot revizijskega sodišča v Zagrebu.« S tem je torej enkrat za vselej ugotovljeno, da spadajo vsi spori, tožbe železničarjev, ki niso nastavljeni kot uradniki po zakonu o državnem prometnem osobju, proti Državnemu zakladu pred redno sodišče, ne pa pred upravno oblast. V takih sporih odločajo edino redna sodišča po civilno pravdnem postopku. kadi velike važnosti za vse železničarje, ki so dosegli s tem sklepom kasacijskega sodišča velikanski uspeh, navajamo dobesedno razloge: »Tožitelj F. H. ni bil državni uslužbenec, nego sam pogodbeni nastavljenec v delavnici državnih železnic v Mariboru. Njegovo. razmerje do Državnega zaklada kot delodajalca ni bilo tedaj javnopravnega značaja, nego zgolj zasebnopravnega značaja. Do 20. marca 1920. leta veljala so radi tega za tako službeno razmerje doliočila delovnega reda za delavnice avstrijskih državnih železnic in pa provizijski statut za delavce navedenih železnic. Od 20. marca 1920 dalje je bil uveden v naši državi z odlokom ministrstva saobračaja št. 8663/20 začasni pravilnik za rokodelce in delavce v službi železniških direkcij. Vendar ni ta začasni pravilnik na takem zasebnopravnem službenem razmerju F. H. napram Državnemu zakladu ničesar spremenil in je železniška direkcija v Ljubljani dne 10. julija 1920 izrecno odredila še celo to, da imajo določila provizijskega zavoda in bolniške blagajne ostati še nadalje v veljavi. Za rešitev spora, ki' je nastal med F. H. na eni strani in Državnim; zakladom na drugi strani, so bila radi tega pristojna zgolj redina sodišča in nikakor ne upravna oblastva (primerjaj § 1 grpp in § 1 zakona o ureditvi rednih sodišč). Predpogoji' § 40 alinea 2 grpp tedaj v pričujočem slučaju niso podani.« Organizacija in časopis. Železničarji si naj ta članek dobro shranijo, ker nihče ne ve, če ga ne bo tudi on še rabil v sporu radi svojih pridobljenih pravic. Treba pa je pri tem še pribiti, da so se za prizadete železničarje in njihove pravice vsa leta neumorno borili naši časopisi. Ti so neštetokrat poročali o tej zadevi, zlasti pa tudi bivša železničarska strokovna organizacija »Savez ujedinjenih železničarjev Jugoslavije«, ki je stal svojim članom od dne odpusta v tem' boju zvesto ob strani. Železničarji naj ne pozabljajo svojih dolžnosti napram takšnemu časopisu in svoji neodvisni strokovni organizaciji. Dr. Avg. Reisman. Tudi Ti se rnoraš zavedati, da čas hiti. Si v tem mesecu že pridobil »Delavski politiki*1 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega prijatelja! — Razno »Prosveta«, naj večji slovenski dnevnik v Chicagu v Ameriki poroča pod rulbriko »Drobiž« ta-le značilen drobiž, ki ga pona-tiskiujemo: Semontska Ave Marija (klerikalni časopis op. uir.) podpihuje Italijane, naj le napadejo in koljejo Abesince ter okupirajo Abesinijo v vzhodni Afriki, vendar nekaj podobnega diši iz njene notice z naslovom »Ali je Abesinija krščanska država?« V tej notici frančiškanski pisec, pater Hugo, kreipko poudarja, da današnja Abesinija ni krščanska, kajti dve tretjini abesinskega prebivalstva, katerega je 12 milijonov, sta mohamedanske oziroma paganske vere. Na koncu notice pa stoji črno na belem: »Gorje v slučaju vojske tistim Italijanom, ki bodo prišli tem krščanske kirvi žejnim ljudem v roke.« Iz teh vrstic se' ■ lahko' izvaja, da ne krščanska Abesinija ni vredna neodvisnega obstoja in Italija bi nekako imela prav, da te divjake podvrže svoji imperialistični kontroli in omogoči svojemu zavezniku papežu, da paganske Abesince kato-lizira in »civilizira« na enak način kakor je Rim »civiliziral« v devetem stoletju slovenske »divjake«, namreč »z mečem v desnici, s križem v levici . . .« Brez maleiga na enak način Rim še danes »civilizira« (ita-lijanizdra) jugoslovanske »barbare« na Primorskem. Pater Hugo ne more reči, da Primorci niso kristjani, kljub temu lahko ve, da goriški nadškof Margotti postopa z njimi kaikor z abesinskimi barbari, toda Hugo, ki je tako v skrbeh glede abesinskih paganov, molči kot raba glede zatiranja jugoslovanskih kristjanov na Primorskem! Med tem pa poroča zagrebška Istra, da je že mnogo Italijanov v vzhodni Afriki — morda je med njimi tudi kateri primorski Slovenec! — ki jih je Italija poslala tja, da »civilizirajo« Abesince, dezertiralo na abesinsko stran in »krščanske krvi žejni« A bes inči so jih prijateljsko sprejeli. Kako se to ujema s patrovo napovedjo, ki namd-iguije, da bodlo AbesLnci Italijanom na živem jermene rezali iz njih kože? Naša iskrena želja je, da bi vsi Italijani dezertirali k Abe-sincem, zlasti pa primorski Jugoslovani, kadar pridejo v Afriko!« Kaj? 24 mrtvih in 50 ranjenih je zahtevala te dni na angleškem železniška nesreča, ki se je zgodila v bližini mesta Welwyn. Ker je odsvetoval vojno proti Abesiniji so v Rimu aretirali generala Dali 'Ora in nekaj višjih častnikov. Za neodvisnost sodnikov Sodniki sami zahtevajo končno rešitev tega vprašanja Avstrijski fašisti v Nemčiji in nemška ljubezen do njih- Ob Pfrie-merjevem polomu fašističnega puča v Avstriji so bežali avstrijski fašisti v Nemčijo. »Borili« so se v interesu nemških bratov. Ustanovili so tam avstrijske legije, o katerih pa že dolgo ni bilo čuti. Najnovejša poročila pa pravijo, da Nemci tako grdo ravnajo z legijonarji, da jim je že pošel apetit po fašizmu. Legijonarji se namreč še vedno nahajajo v taboriščih, kjer delajo in prejemajo 30 pfenigov dnevne plače. Strogo so zastraženi in vsa pisma jim odpirajo oziroma cenzurirajo. Da se jih iznebe, so jeli agitirati med njimi, da naj se izselijo v Mandžurijo, kar jih je že mnogo storilo. Mnogi so poizkušali izvršiti že samomor. — Ali ni kaznjivo tako izkoriščanje? V tovarnah v Sarajevu je mnogo delavk, tudi mladostnih in otrok, ki zaslužijo ob 14 urnem delovnem tednu komaj 48 Din na teden. Taka delavka zasluži torej dobrih pet para na uro. Razumljivo, da se v teh obratih tudi ne upoštevajo določbe o zaščiti delavcev. Tako grozovito izkoriščanje mladih delavk in delavcev spada nedvomno pod kazenske določbe ve-rižniškega zakona in dela obenem apetit našim kapitalistom, ki so prav-tako brez socialnega čuta kakor domala vsi kapitalisti. Pamet pove, da je tako ravnanje zločinsko upropa-ščanje naroda. Nevarnost okužbe. Babica: »Nikar ne hodi preblizu zvočnika, Slavko! Boš nahod dobil! Ali nisi malo prej slišal, kako je napovedovalec kihnil?« Nedavno so zborovali sodniki. Na svojem zborovanju so zahtevali: boljše plače, stabilnost, to je nepre-mestljivost brez vzroka ter neodvisnost. Razumljivo je, da sodniki zahtevajo primerno plačo za svoje delo, razumljivo, da se jih ne sme brez vzroka morda iz političnih razlogov premeščati ali celo vplivati nanje, kako naj sodijo v tem ali onem slučaju tožbe ali obtožbe. Neodvisnost sodnikov je glavni princip za ohranitev poštenega in pravičnega sodstva. Na sodnika že itak preveč vpliva splošna vzgoja in gospodarska morala današnjega družabnega sistema, potem je naravno, da vsi tisti sodniki omahnejo, ki nimajo v sebi dovoli poštenega kremenitega značaja. To pa pomeni demoralizacijo sodstva, kar pomeni največje zlo v sodstvu. Zahteve sodnikov niso le njih zahteve, marveč zahteve splošnosti. Neodvisnost, nepremestljivost in primeren socialni položaj mora biti zakonito zajamčeno ter se mora izvajati tudi v praksi. Običaj premeščanja in ukorov iz kakršnihkoli razlogov z ozirom na pravoreke sodstva pa morajo izostati. Če sodnik krivično postopa, imamo pa itak disciplinske pomočke, Socialistični poslanci v Španiji Socialistična frakcija v španskem parlamentu se od oktobrske ustaje ne udeležuje več parlamentarnih sej. Po reformi v vladi, ki ji prvič pripada znani konservativni Gil Ro-bles, je iznova nastalo vprašanje, če naj se socialistična frakcija vrne v parlament ali ne. Frakcija je udeležbo odklonila ter je utemeljitev tega sklepa jako važna. Frakcija je zborovala 14. in 15. maja v parlamentarni palači. Navzoča je bila večina članov frakcije in skoraj vsi navzoči so oddali pismeno svoje mnenje. Izid posvetovanj je bil dne 15. maja sporočen časopisju v naslednji obliki, ki hudo obtožuje vladajoči sistem: Pri posvetovanjih socialistične parlamentarne frakcije, ,ki so se vr- šila včeraj in danes, se je temeljito obravnavalo vprašanje o vrnitvi frakcije v parlament. Frakcija je zaslišala razne govornike ter vzela na znanje pismene izjave skoraj vseh socialističnih poslancev, ki so bili iz nujnih razlogov odsotni. Sklenila je končno, da vztraja pri svojem sklepu, po katerem se frakcija toliko časa ne vrne v parlament, dokler se ne vrnejo delavski domovi in domovi organizacij, ki so bili zaprti, ne omogoči izdajanje naših listov in ne spoštuje imuniteta poslancev; torej tako dolgo, dokler se zopet uveljavita zakon in ustava. Z ozirom na pomen tega sklepa je frakcija sklenila, da ga predloži strankini eksekutivi s prošnjo, da čimprej napravi potrebne sklepe. Izrek o svobodi Profesor R. Vambery pravi v »Szazadunk«-u (Budimpešta): »Ni potreba utemeljevati svobode, marveč omejevanje svobode. Prav nič ni naravno za človeka, da sedi v ječi ali visi na vislicah.« Prijatelj Prirode Izlet na Sv. Jošt pri Kranju, na Jamnik in v Kropo bo priredila v nedeljo, dne 23. junija podružnica »Prijatelja prirode« v Ljubljani. Odhod z izletniškim vlakom zjutraj ob 5. uri do Kranja, povratek z istim vlakom zvečer iz Podnarta. Vozne listke za izletniški vlak je kupiti do Podnarta. Zbirališče četrt ure pred odhodom vlaka pred glavnim kolodvorom. — Odbor. Delavska pesem Delovanje naše kulturne zveze »Svoboda« ni obrodilo samo obilo sadov na polju duševnega dviga, ampak je stvorilo obenem močan delavski pevski pokret. Po današnjem stanju ima »Svoboda« širom Slovenije 18 lastnih moških, 8 mešanih in 4 ženske zbore. Vse te zbore združuje pevska podzveza »Svoboda«. Včlanjena sta še dva samostojna del. zbora (»Solidarnost« Kamnik in »Enakost« Jesenice), tako da šteje podzveza skupaj 953 pevcev in pevk. Po prenosu podzveze iz Maribora v Ljubljano se je posrečilo pridobiti komponiste za delavske pesmi. Ta pridobitev je premagala največjo zapreko, ki je zavirala napredek zborov, to je popolno pomanjkanje novih in originalnih delavskih skladb. Podizveza je lahko začela izdajati lastno zborovsko publikacijo pod imenom »Delavski akordi pevsko-glasbene podzveze Svoboda«, Pred nami ležita že 2 številki »Delavskih akor-dtov«. 1. številka prinaša v ponovni izdaji sledeče tpesmi: »Mi smo mlada garda«, nemški narodni napev, H. Riva: »Dani se . ..«, »Bratje le k solncu, svobodi«, ruska koračnica, vse za moški zbor. Na novo so objavljene pesmi; W. A. Mozart: »Pesem dela«, Ciril Pregelj: »Delavska pesem«, T. B. Blob-nar: »Delavski pozdrav«, moški zbor, ter Ciril Pregelj: »Mi proletarska mladina«, mešan zbor. 2. številka pa prinaša v celoti saimo nove skladbe in sicer: Ciril Pregelj: »Družnost«, »'mam dro fletn' navajen'...« (koroška narodna), Ant. Jobst: »Mi hočemo pesmi«, I. B. Krnic: »V prirodi...« (himna Prijatelja prirode), moški zbor, Emil Adamič: »Naša pesem«, Ciril Pregelj: »Mlada garda«, mešana zbora. Z objavljenimi skladbami so naši zbori pridobili 9 popolnoma novih pesmi. Največja podpora pa so »Delavski akordi« mešanim zborom, ki so dobili podarjene tri lepe delavske pesmi in ki do sedaj niso razpolagali niti z eno delavsko himno. Izvod .Delavskih akordov« stane Din 3.—- za člane podzveze, za zbore izven »Svobode« pa Din 8.—. Če upoštevamo, da vsebujeta dosedanji 2 številki skupaj 13 pesmi, je cena gotovo minimalna. Prepričani smo, da se bodo delavski pevski zbori v polni meri okoristili »Delavskih akordov«, ki jih jim podarja pevsko-glasbena podzveza ?>Svoboda«. Športna rubrika Tekmovanje za pokal DNSP se je vršilo 15. in 17. t. m. med delavskimi klubi v revirjih. Končalo je z zmago SK Amaterja proti prvaku Ljubljane (11. razr.) SK Grafiki. — V soboto je premagal Amater Do-berno 2 : 0. Tekma je trpela vsled! nediscipliniranosti Doberne, Grajati je treba del piublike, ki je dejansko napadel sodnika g. Krhlikarja. Neljub je bil tudi incident med igralcem Kosemom in Insterjem. Sodnik je zaključil tekmo 7 minut pred potekom radi nereda. V poindeljek sta igrala v predtekmi Retje : Ruidlar kot prvaka iz Hrastnika in Zagorja. V Hrastniku je Rudar premagal Hrastnik s 2 : 4, Retje : Svobodo s 5 : 2. | V predtekmi je Retje zmagalo nad Rudar-1 jem 4 : 3. Tudi ta tekma ni bila zanimiva. Moštvo Rudarja se je precej popravilo' in je tudi lepo zaigralo, tako da je vodilo z 2 : 0. Tekmo je sodil Krhlikar slabo. — Glavna tekma Graiika : Amater se je odigrala v resnici prijateljsko. Moštvi sta nastopili v kompletnih postavah in sta se trudili, da pokažeta kolikor mogoče fair igro, katero sta tudi izvedli. V prvem polčasu je moštva Amaterja prevladovalo, v drugem polčasu pa Grafika. Rezultat 3 : 2 za Amaterja odgovarja poteku igre. Sodnik g. Rajt-majer je bil objektiven ali premalo pazljiv. Publike je bilo mnogo, katera je tudi od1-nesla najlepše utise. Takih tekem bo treba v Trbovljah še več. Sedaj mora Amater igrati z Retjem in prvak bo potem šel v Celje. Zi konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen r Maribora. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. t Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak ▼ Mariboru.