188. številka.
Ljubljana, v četrtek 20. avgusta.
XVIII. leto, 1885
l*h*ia v»Hk lian t%e-i,eit, isitnši nedelje in praznik*, 'er velja po pofiti prejemali za av%trii tko-Ogertfk« deiolo za v«o leto 15 gid., za pol leta H gid., za četrt leta 4 pld., za ede» ravne 1 £lu -tU Ils. — Za Ljubljano brei p-.Mjanjn na *loui za vae ieto lo tfld. 3a četrt leu 3 $n\. bU k.-.,     jodun meiOO 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se pu
10 kr. /m i». ec, jic  0 lir, z« četrt ieta. — Za tuje debele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnto Ifl od totirfitopne petit-vrtte po rt kr.. fte »o oznanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr., če w dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai b« isr.volč t'r*nkovati.     Rok.»piši su D« Vhičafo.  Uredništvo in apraVfliltvO ie v Rudolfa KirbiSa Idil, „GtledaUikft stolba". Upravni' t vi uaj M) bu«o;o.iio pobijati naročnine, nklamao    otnauiU L i. vae adtniuirtcrativiie »tvari.
Sestanek v Kromeriži.
Razmerno malemu mestu Kromerižu sojeno je, da mu je po zgodovinsko pomembnih dogodkih, katerim je pozorišče v njegovem ozidji, zagotovljeno svetovno ime. V tem mestu zboroval je prvi avstrijski državni zbor, ki se je otvoril v 15. dan novembra 1848 in razpustil v 7. dan marca 1849, prihodnji teden pa se v njem snideta vladarja dveh mogočnih drŽav, katerih jedna je skoro izključno, druga pa po veČini slovanska.
Sestanek ta ima le kratko zgodovino. Nepričakovano skoro raznesla se je vest o njem v svet, a takoj vzbudila veliko pozornost, nekoliko baš zaradi tega, ker se snideta v Kromeriži le dva vladarja in tretjega, ki je lani tako rekoč uprizoril sestanek v Skiernievicah, ne bode. Nagib k sestanku v Kromeriži prišel je baje neposredno iz Peterburga. Car čutil je osobno in politiško dolžnost, da povrne našemu cesarju pohod v Skiernievicah. Ta želja naznanila so je na Dunaj z opazko, da bi ruskemu dvoru bilo jako prijetno zvedeti, kateri kraj bi našemu cesarju najbolj ugajal za pohod ruskega carja. Ugibalo se je na Dunaji nekoliko časa, katera izmej cesarskih graščin bi bila najpripravnejša za vspre-jcm visocega gosta, in mislilo se je sprva na graščino Keichsstadt v Českej. A slednja je nekako preveč v strani, in ko je ministerski predsednik grof Taatfe opozoril na nadškofijsko palačo v Kromeriži, ki je v ta namen izredno primerna, vspre-jela se je ta misel takoj, kakor na Dunaji, tako tudi v Poterburgu, začele so se nemudoma priprave v ta namen.
Tako je prišlo, da bode mesto Kromeriž zopet oder, na katerem se bode posvetovalo o osodi narodov, da ves naš kontinent z izrednim zanimanjem pričakuje in ugiba, kaj se bode pri tem sestanku ukrenilo in kako bode osobno občevanje belega carja in cesarja avstrijskega uplivalo na poli-tiške odnošaje in na evropsko ravnotežje.
Pomenljivo je, da se oba vladarja v teku jed-nega leta že v drugič snideta, kajti to jo dokaz dobrih, prijateljskih razmer. Da je pa prijateljstvo z Rusijo za našo državo veliko vrednosti, tega smo so uverili v burnih dogodkih 1848 in 1849 leta, tega
smo se na svojo škodo prepričali, ko je vsled čudne naše politike za krimske vojne. Rusija nam nasproti postala, če ne sovražna, pa vsaj mrzla in smo za politiške hibe, 1854. 1. storjene, doživeli britke dneve pri Magenti in Solferimi in na drugih bojiščih. Od-nošaji mej nami in velikansko severno državo bili so nepovoljni dolgo vrsto let in akoravno sta naš cesar in pokojni car Aleksander II. dvakrat osobno se sešla, leta 18GO v Varšavi, leta 187G pa v Reichsstadtu, vender ni bilo pravega srčnega prijateljstva. Se le zadnji čas obrnilo se je na bolje, in minister Kalnoky, ki je dolgo časa bival v Pe-terburgu in kateremu se pripisujejo tople simpatije do Rusije, stekel si je v tej zadevi, kakor pravijo, mnogo zaslug, kar je tem važncje, ako pomHiiuo, da se je o sedanjem ruskem carji Aleksandru III., koje bil še prestolonaslednik, zatrjealo, da je velik nasprotnik Avstriji in da svoje mržnje proti našej državi niti ne skriva.
Takrat bilo je ljudij, ki so prorokovali, da bode takoj, ko stopi prestolonaslednik na krmilo, boj z Avstrijo, bilo je tudi takih, ki so si takega boju želeli in že naprej za ta slučaj zidali zlate gradove, a vse obrnilo se je baš drugače. Z nastopom sedanjega carja zboljšale so se razmere mej sosednima državama in vladajočima rodovinama, in na mesto nekdanje mržnje in napetosti stopilo je meJ8obno zaupanje, ki spominja skoro na čase carja Nikolaja in ki se bode pri predstojećem sestanku še ojačilo ter rodilo tesno prijateljstvo.
Tako mislimo, sme se tolmačiti seslanek v Kromeriži. Smoter mu je obestransko sporazum-ljenje, želja, da se ohrani za blagor narodov toli potrebni mir. In slednji je gotov, ako ga resno želita dve taki velevlasti, kakor sta Avstrija in Rii-.1
sija. Ako bi pa napominam sestanek imel jednak1 posledice, kakor oni 1. 1870 v Reichsstadtu, po katerem se je namreč začelo rnzvozljavati vzhodno vprašanje in so ruske čete prekoračile Dunav ter š!e osvobojevat balkanske Slovane, bil bi njegov pomen še globeje Bezajoč. V jednein, kakor v dru- i gem slučaj je njegova važnost velika, še večja pa : radovednost, ki je v očigled sestanku prevzela po-litike, kateri svojej domišljiji dajejo duška v raznih kombinacijah,
Požiralnik narodnega imetka.
(Konec.)
Premislimo, kako in zakaj ginejo dobri časi, narodovi hnetki. Poglejmo le, koliko se že gotovine, samega okroglega denarja potopi na dno žganjarskega morja. Nikoli se ta denar ne povrne, a kdo ima kaj dobička od te potrate? Mi vemo, da si kupujemo le strup, ki se pretaka v vse žilo in nam spridi vse. Naš denar, ki smo si ga trdo prislužili z delom, ta pa gre v vnanje, tuje, večji-del židovske roke. Skoraj ves drobiž ki ga naš delavec, naš kmet, dobi čez dan, gre zvečer v žganje. Goldinarja ali dvajsetice se komu še škoda zdi, nerad da goldinar ali dvajsetico najedenkrat iz roke. Čim več človek ima, toni bolj tesno drži. Dokler ni bilo žganja, tacega žganja, kakeršno se toči dandanes, dokler se za jeden, dva ali tri krajcarje ni dobivala pijača, ostali so ti krajcarji lepo vkup, delali so desetico, ki jo je že bilo bolj škoda dati za četrtinko vina, delali so dvajsetico, naredili so goldinar in od tega se je že težko bilo ločiti. Toda žganje ne pusti, da bi se nabrala desetica v žepu. Že za štiri novce ga dobiš par krepkih po-žirkoV, a tudi če imaš dva krajcarja, da celo če imaš samo jeden krajcar, „rukneš" ga lahko kozarček, dobiš mej žganjarji kratek čas in dobro zabavo. Drobiža se nobenemu nič ne zdi škoda, krajcar še v vodo zaženem, ne da bi mi kdo kaj prigovarjal! In to je tista peklenska, razjedajoča moč žganja! Žganje se zavoljo tega pije tako močno, ker ga je za mal denar dobiti, za majhen denar, ki sicer dosti ne velja, ki „ni vredno, da bi ga človek mej senenim drobom nosil po žepu". Za deset novcev se lahko po poti v petih žgnnjarnah v vsaki jeden-krat „okrepčaš". Mladina, kmetski sinovi, hlapci, in pastirji nimajo imena vrednega premoženja, Kula toliko dobijo vsak dan, da si4 zvečer lahko snidejo pH žganji, ker za to ni ravno veliko treba. In tako se v žganjarnice znosi vse, znosi vsak, kar ima. Tega se drži tudi pozneje v življenji, tudi pozneje tak milovanja vreden človek za žganje da, vse. kar ima. C)e več ima, več zapije. Odrekel se je zgodaj slehernemu spoštovanju do denarja, vrednosti njegove tudi pozneje ne pozna.   Vrhu tega
1TEK.
Za dragocenim korenom.
(Iz življenja, Isltajslcilh. pogozd-iiilco-v.)
(Povest A. J«. Maksimova, posl. I. P.)
XVI. Nevihta.
(Daljo.)
Na obratnem potu šli so iskatelji žen-šena naravnost proti domu. Že štiri dni hodili so z jed-nega hriba Sihote-Alina na druzega vedno v jedno mer — proti solnčnemu zapadu. Ravni pot bil je mnogo krajši od prejšnjega, vendar so je čakale velike težave in ovire. Samo tako vajeni, žilasti in predrzni ljudje, kakor so bili Lonhou, Ki-so in Li-fu, mogli so hoditi po kraji, ki je bil podoben fantastično razburkanemu morju, katero bi bilo otrpnelo vsled kake čarobne moči. Posebno je bilo težko laziti po kamnitih, gorskih rebrih, poraščenih z rnznim bodečim grmovjem. Mnogokrat morali so trebiti pot s sekirami in noži in pomikali so se lo počasi naprej. Solnce je zašlo. Pustolovci so veselo korakali po stezi, ki so je vila po ozkej soteski in
je bila pokrita na debelo z odpalim listjem, kakor z mehko preprogo. Jesen je že bila ustopila v svoje pravico.
Mnogim listnatim drevesom in grmom je že bila odpala njih letna obleka. Gošča zgubila je del svoje tajinstvenosti. Svobodneje je oko gledalo v raz-noobrazno goščo, zdaj se obračalo v fantastično prepletene ovijajoče rastline, zdaj v debla veličastnih brestov in gabrov, prav v njih zdaj gole vrhove. Solnčni žarki so svobodneje prodirali v goščo; po zarumenelej, posušenoj travi so se uleglc fantastično sence. Skozi veje, prepletene kakor mreže, videlo se je prijazno, modro nebo, ki se je malo ujemalo z orumenelim in zarudelim listjem, ki je še ostalo na nekaterih drevesih in grmih .. .*
Tiho hodili so potniki po mehkej stezi in hiteli, da bi do mraka prišli do kakega ugodnejšega mesta za prenočevanja. Vsakemu iskatelju visel jo na hrbtu velik kos srne ubite in razsekane prejšnji dan. Puške držali so v rokah . . . Po nekolikih ovinkih je pot začel polagoma rebriti se navzgor in pripeljal je na zadnje pod jako strm hrib. Lonhou so je ustavil, molče vrgel s pleč, kar je nosil, sedel na pete ter jel bnsati v pipo posušeno listje rastline daljda-mo.
— Tu bomo prenočili! rekel je skozi zobe z glasom, ki ni dopuščal nikakega ugovora.
Ki-se in Li-fu sta se usela poleg starejšino in prižgala majhni pipi, Ko so nekaj časa molče pušili, prijel je vsak za svoje delo; jeden je prinesel celo naročje suhljadi, drugi je zakuril ogenj, tretji je pa narezal nekaj koscev srne. Useli so so k večerji. V tem jo pa nastopila temna, hladna, septemberska noč. Jedva pokriti s cunjami, stiskali so se pustolovci k ognju, da bi ogreli svoje od mraza na pol zmrznono truplo. V zraku bila je nenavadna, jako občutljiva mokrota. Nad temno sotesko razprostiralo se je visoko temno, z noštevilnimi zvezdami pokrito nebo. Kakor bi bilo otrpnelo poru menelo listje od tajinstvenega upliva teh milijonov svetlih lučic, kakor hi bilo zamrzio v vlažnem nočnem zraku, tako mirno je vse bilo . . .
Potniki še neso po večerjali, že je navstal silen vihar in srdito mahal •/. drevesnimi vrhovi. Kakor bi bila gošča težko v/.dihnila in prebudila se. \a-vstalo jo nekako čudno, vrdito bobnenje, podobno šumen.u razburkanega morja. Listjo je trepetalo in kakor dež padalo in tla. Blesteče, prijazno svetece zvezdice so se skrile. Xobo se je stemnilo nad vso goščo . . . Potemni je nov vihar prav po dnu BOtfi-
rastla mu je z večjim dohodkom tudi večja lakomnost.  Kar so poštne hranilnice v dobrem pomenu za narodni) gospodarstvo, to so žganjarnice v slabem pomenu.   Tam se iz malega nabira, tukaj se razdira, tam nataka curkoma imetek, tukaj se curkoma raztaka.  Poštna hranilnica vabi k varčnosti, žganjarnica pa k zapravljivosti. O da bi poštna hranilnica imela vsaj nekoliko moči proti žganjarski po-tratnici!   Vi, roditelji, ki ste odgovorni za svoje sinove, poučujt- jih, svarite jih in s silo jih odganjajte od žganjarnic!   Pridejo časi in rodovi, ki vas bodo preklinjali, ker tega ne storite.   Kdor se proti žganju ne bori, tisti ne gasi ognja. Nasledki žganja že tlijo povsodi, ponekod so že s plamenom švignili v vaše strehe. Kajti žganje je kakor ogenj, ono upepeli najboljše gospodarstvo in dene na be- j raško palico cele rodove. Ta ogenj se ne bo izogi- j bal tudi vaših hiš ne, vi krčmarji, ki delate dobi- j ček iz žganjepitja, iz te narodne nesreče, te grozne j potrate; če ne nad vami, raztrgal bo strehe nad vašimi otroci. Vaši otroci in unuki okusili bodo vso \ gro/.o časa, kateremu bo pečat pritisnil beraški, i obupani, divji, ker z žganjem telesno, , dušno in gmotno uuičeni rod!
Kdor po tem še naprej premišljuje svoje so- I sede, svojo vas, svoj okraj, svojo domovino, dobil j bode čedalje več dokazov za to, da sedanji slabi in hudi časi, sedanji propadi kmetskega in delavskega Btanu od tod izvirajo, ker se vsakdanji zaslužek, j sploh dohodek, ker se denar tako v slabo, tako v 1 nič obrača. Mi nismo še priče vse nesreče, ki mora nastati iz žganjepitja. Ta nesreča se bode pokazala kot potop, ki bode vse uničil.
Še se gibljejo čvrste roke delavske, ker ne počivajo na telesu, v katerem bi se bil v mladih in srednjih letih zaredil žganjarski črv. Sedanji stareji I ljudje so še zadovoljni, ker so si v boljših letih kaj prihranili. Ali kadar se sestara sedanji mladi rod, kateremu se že sedaj vsled žganja tresejo roke od slabosti, mladi rod, ki se uči in zna le zapravljati, le za danes misliti, za jutri pa ne, — kakšen obraz bo imela potem človeška družba, koliko bode v njej sreče, zadovoljnosti in blagonravja, kako bode gospodarilo potomstvo, kaj bode z narodnim gospodarstvom in imetkom našim;' Kaj more priti za takim malopridnim rodom, ki ne zida, ampak podira, ki ne zasaja, nego razsaja, ki narodnega imetka ne pomnožuje, marveč raztaka in uničuje? —
Videti to žalostno sedanjost, ki nam obeta šo žulostnišo bodočnost, to mora boleti vsakega dobrega človeka, vsakega prijatelja našemu narodu.  In čut človeške in tloiiiorodne dolžnosti, usmiljenje, skrb za svoj narod mora tukaj pokazati vso svojo moč in I vrednost. Nič vredna ljubezen brez usmiljenja, brez j dejanj! Proti četi, ki si jo je vzgojilo žganje, treba j je postaviti sovražno četo vseh naših razumnih mož. j Žganje požira ves narodov prihodek, pobira brez j rubežni največje davke in doklade; žganje okrade j delavca, rokodelca, kmeta in vsacega, kdor ga pije, j za tisti prislužek, ki bi ga imel deti na stran za Bvoje otroke ali za stare dni; žganje preganja kmeta in njegovo rodbino iz očetove hiše iu domovine, žganje pripravi rokodelca in obrtnika ob nje-
govo orodje, žganje ubije srečo celega rodu in nazadnje rod sam.
Žganje je požiralnik, ki vanj sili vse naše gospodarstvo, z njim pa vsa bodočnost našega naroda. Videli smo, koliko in kako gladkih strug vodi do tega požiralnika. Rodoljubje, stavimo okolu njega trdne in visoke okope, mašimo požiralnik narodovega prihod k a!
V1 a s t i m i 1.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 20. avgusta.
Povedali smo že, da «ho<l katoliških časnikarjev v Solnogradu ni bil obilno obiskan. Došlo je samo kakih 30 časnikarjev s Tirolskega, Sol-nogradskega, iz Zgornje Avstrije, z Dunaja in iz Nemčije.   Mej drugim fe je tega shoda, kateremu je predsedoval pl. ltegner, udeležil dvorni sovetnik j Lienbacher. Sklenilo se je osnovati zvezo katoliških j časnikarjev v Avstriji in v ta namen volil odbor Slovanskih časnikarjev se, kakor se vidi, ni nikdo j udeležil tega shoda. Najbrž so sprevideli, da jim tja j hoditi ne kaže, kjer ima dvorni sovetnik Lienbacher prvo besedo.
Ogerska vlada misli državnemu zboru pred- | ložiti načrt zakona o razširjenji delokroga velikih županov. Imenovani veliki župan bode načelnik mu- j nicipija in administracije.   Podrejeni mu bodo vsi j državni uradi v njegovej velike] županiji (komitatu), j kakor pošte, brzojavni  uradi,  davkarije, državno pravdništvo, šolsko nadzorstvo itd.   Izdajati bode i smel naredbe, proti katerim se bode mogel v 48 I urah pritožiti samo voljeni podžupan. Temu zakon- I skemu načrtu se bode pa najbrž hudo ustavljala opozicija, ker bi kratil avtonomijo občin, ker bi da- ! jal imenovanemu in od vlade popolnem zavisnomu velikemu županu nenavadno veliko oblast.
Vsa poročila o obnašanji domačih boseiiHkih vojakov so jako povoljna.   S 1. dnem oktobra se ; bodo zopet osnovale štiri  nove bosenske stotnije. j Hkratu vršil se bode nov nabor vojaških novincev | v Bosni in Hercegovini za letošnje leto.   Pri tem naboru se ima nabrati 12uO vojaških novincev. Varnostno stanje se v teh dveh deželah utrjuje, četudi le počasi.
ViitiuJe držaive.
Shod avstrijskega cesarja in ruskega carja bode v 25. in 26. dan t. m. v Kromeriži. Avstrijski cesar in cesarica prideta v 24.dan t. m. v Kromerlž, kjer bode slavnosten vsprejem. „Narodni Listy , priporočajo Kromeriškemu županu, da pozdravi cesarja v češčini, ne pa v nemščini.
Grof Kalriokv vrnil se je že iz Varzina, časniki pa še vedno ugibajo, kaj da sta se dogovarjala avstro-ogeruki minister vnanjih zadev in nemški kancelar. Misli se, da sta se pogovarjala o narodnogospodarski, pred vsem pa o carinski politiki. Kalnokv skušal je od Nemčije doseči nekatere ugodnejše tarifne določbe za Avstrijo in baje ne brez vspeha. O carinskej zvezi mej Nemčijo in Avstrijo se pa državnika nesta. razgovarjala, ker sta neki oba prepričana, da se 'sedaj ne da upeljati.
Vzhorin je-riinieli jsku vlada razpustila je mestni zastop Cirpanski, nastavila provizorično mestno komisijo in razpisala nove volitve. Cirpanski mestni zastop je prosil, da bi se davki tej mestni občini znižali za 20.000 pijastrov. Ta prošnja se je pa odbila. Mestni zastop se pa ni raradi tega pritožil pri upravnem sodišči, ampak ustavil seje, da mestna občina ne bode iztirjavala davkov. To je bilo povod njega razpusta.
Prnsija pridno nadaljuje iztiranje Poljakov, ki so ruski podložniki. Samo iz jednega okrožja se je vnovič zaukazalo 80 Poljakom, da imajo v kratkem ostaviti Piusijo. Mej drugimi bodeta iztirana tudi dva plemenita veleposestnika, grof Gothard Turno pl. Čzorba in Henrik pl. Potvorovsk. Poslednji je celo pruski rezervni častnik.
Kazni listi bavijo se s prestolnim govorom, s katerim se je zaključil angleški parlament. Nekateri mislijo, da je Salisbury hotel priložiti udarec liberalcem s tem, da omenja, da sudanska ekspedicija ni imela vspeha. To ekspedicijo je namreč sklenila liberalna vlada Gladstonova. Pogreša se pa v pre-siolnem govoru vsake določne besedice, kake politike se hoče držati nova vlada v Egiptu in Afganistanu. Listi pa tudi presojajo pri tej priliki delovanje parlamenta, kateri je sedaj končal svoje delo. „Spectator" pravi, da je bil ta parlament prehod od nepopolne k popolnej demokratiji, tedaj parlamet neodločnih bitk in odloženih vprašanj. — V ponedeljek je potekla veljava izjemnega zakona za Irsko. Zato je pa bilo veliko veselje v deželi.
Sedaj, ko je umorjen Mahdijev naslednik v Chartumu, si je mislil Osman Digma, da najbolj njemu pristoje prevzeti vladarstvo vsega Sudana. Prišel je že v Chartum in se baje že proglasil za vladarja. Ako je to res, je ta stvar velikega pomena. Osman je znan kot energičen poveljnik, ki je dal Angležem mnogo opraviti, pa tudi sudanski narod ima vanj največ zaupanja izmej vseh bivših Mandljevih podpoveljnikov. Ustaja v Sudanu bi se zopet razširila, in nič posebno čudnega bi ne bilo, ko bi Sudanci znova napadali Egipet. Posebno Angleže bi to hudo dirnulo, ko so že mislili, da so z Mahdi-jevo smrtjo že premagane največje zapreke pomir-jenju Sudana. Pa tudi Egipčanom to ne bode ugajalo. Mislili so že na nove prisvojenje Sudana. Vojni minister Abd-el-Kader je ravno pripravljal nek oklic na prebivalstvo, v katerem se trdi, da sedaj Sudan lahko Egipčani sami privojujejo. S tem je hotel arabsko prebivalstvo pridobiti za tu idejo.
Kakor „Bosphore Egiptien" poroča, sklenil je egiptovski ministerski sovet prositi sir. H. Drum-monda VVolffa, ko pride v Egipet, za angleški protektorat. Po deželi kroži neki okrožnica, na katero se podpisuje, kdor želi angleškega pokroviteljstva. Protektoratu se bodo ustavljali neki duhovni glavarji.
Letošnje poletje je nagloina umrl kralj Koan-hama-Htiilla-ški v Kaparinej a trik i. Domačini
i so mislili, da so beli ljudje ga umorili s čaranjem, zategadelj so napali Evropce in jih kakih 20 pobili, nekateri so njim ušli Ubežal je mej družimi Anglež, Viktor Gerard, s svojo hčerjo, dva druga
j njegova otroka so umorili. Pobiti so tudi trije kri-
! stijanski misijonarji.
Dopisi.
Iz Prage 18. avgusta [Izv. dop.] Z velikim veseljem in z bujnimi nadami nastopil sem potovanje proti severu, v stostolpno Prago, a vse moje veselje, vse moje nade so le trohica v primeri s ; tem, kar sem v teku kratkih dnij doživel. Srce širi ! mi se radosti in navdušenja, presenečen sem na ve-I likanskem vsprejemu, da mi je pero preokorno, da j bi vsaj približema podal Vam pristno sliko našega j potovanja. Sedaj še le vidim, kolika je razlika mej narodom češkim in mej Slovenci, sedaj živo čutim, kolika je zavednost in politiška omika v Cehih. Semkaj naj bi se potrudili naši črnogledi jadikovalci, da bi se uavzeli pravega slovanskega duha, da bi se uverili, da je Praga v polnej meri vredna, da jo nazivljemo zlato, ker je v resnici vseskozi s lo-
ško in zmajal svetli plamen grmade. Odpalo listje je tiho zakrožilo, kakor bi bilo oživelo, in čez nekaj minut je zopet mirno leglo na debelo plast že strohnelega listja.
— Nevihta bode, zagodrnjal je Lonhou in srdito vrgel na grmado celo butaro suhljadi.
Minulo je nekaj minut. Vse je bilo tiho. Temno neho je osvetljevalo oddaljeno bliskanje. Nekje v daljavi se je čulo grmenje, podobno oddaljenemu streljanju iz topov. Nekaj debelih kapelj dežja je palo na ogenj in zašumelo na žarečem oglji. Deževne kaplje začele so kapati vedno bolj pogostem ... Svetlo se je zabliskalo in udarila je strela, da bi bila kmalu vse oglušila. Jek se je ponovil po soteskah. Bilo je, kakor bi na tisoče velikanskih voz ropotalo po strmem kamnitem potu . . . Minulo je zopet nekaj minut mirne, daveče tišine . . . Kakor bi se brlo nebo odprlo .. . Svetli bliski so rezali nočno temo in zarili goščo s čarobno svetlobo. Strela udarjala je zaporedoma, jedenkrat huje ko drugikrat. Dež je lil vedno močnejši in nazadnje se je nad goščo razlila prava tropična ploha ... Ogenj je ugasnil, kakor bi trenil. Potnike je obdala tema, katero je razsvetljevalo samo neprestano bliskanje ... In sedaj je udarila strela v vrh najbližnega bresta. Silen pok bil bi kmalu vse oglušil. Razklala je sto-
letno deblo bresta prav do korenin. Drevo se je užgalo, pa silni naliv je ogenj takoj zopet pogasil . .. Strašna zmešnjava se ne da popisati. Kakor bi bilo nebo se razbelilo od neprestanega bliskanja, tako je čarovno osvetljevalo sotesko. Kakor bi se bili z vseh okrožujočih hribov razlegali pogosto streli iz tisoč topov . . . Zaslišalo se je grozno šumenje voda! Z vršin gričev valilo se je v dolino na stotine šumečih potokov in hudournikov po strugah in čez skalovje. Majhni gorski potočki, ki so bo jedva videli ob navadnem času, narastli so in premenili se v sumeče reke, ki so valile svojo kalno, penasto vodo po dnu ozkih sotesk, vedno so širile in razkopavale mehko zemljo. Velikanske kamne nosili so burni potoki kakor kamenčke. Stoletno drevje je ruvalo s koreninami, cepilo na kose in krožilo ž njimi v vrtincih, ter iz njih delalo zagraje in sklade. Srdito je rjovel potok pri teh nepričakovano nastalih zagrajak, napenjal se, in s šumom ulil se čez drevesne zagraje in drl dalje ter razrušil vse, kar bi ga bilo oviralo na potu . . .
XVII.
Ponočne nadloge.
Ta nevihta je jako potlačila potnike. Lonhou je pričakoval sicer nevihto, pa no tako hude. Ta ne-
vihta bila je redkost šo za tega starega klateža, ki je že toliko doživel. Položaj potnikov bil je skrajno neprijeten: od vrha je lila tropična ploha, s hribov so šumeli manjši potoki, ki so valili svojo kalno vodo v glavno reko, ki je tekla po dnu ozke soteske. Skuseni Lonhou je takoj spoznal, da ostati v soteski bilo bi jako nevarno. Dobro je videl, da bode vso ozko sotesko zalila voda. Glavni potok se je hitro napenjal, in še vedno širil. Besno šumenje se je slišalo ne daleč. Nevarnost se je vedno bolj približevala in grozila s katastrofo. Treba je bilo misliti, kako se rešiti.
— Iti moramo na holm ... Tu nas zalije; zakričal je Lonhou, prizadevajoč preupiti tulenje elementov*
Ki-se in Li-fu sta pa šo vedno žalostno molčala in stiskala se k debelemu cedrovemu deblu. Slišala nesta starejšine, bučenje viharja in šumenje vode je zaglušilo te besede.
— Ej, vidva!... Ali je voda vama ušesa zalila ! ? . . . razsrdil se je Lonhou, približavši se prav k tovarišema.
— Kaj je treba? vprašal je nehote Ki-se z otrpnelimi ustni.
— Rekel sem vama: da moramo lezti na holm!... Ne obotavljajta se! .. . Tu nas zalije!.., zakričal je na vse grlo starejšina.
vanaka, semkaj naj hi prišle vse naše gospice, U tako rade pokramljajo v neizogibnej nemščini, ž njimi pa vsi tisti gospodje in narodnjaki, ki se tako radi šopirijo s svojo nemščino in si nikdar ne morejo zapomniti, da so domačini, vsi tisti, ki ne morejo pojmiti, kaj je narodni ponos.
O vsprejemu na Dunaji, v Brnu in na drugih postajah se vam je menda že poročalo, naj Vam v naglici vržem na papir nekoliko vrstic o vožnji proti Pragi in o prihodu v zlato Prago. Pozdravljali so nas ne samo na posta ah, temveč iz vseh hiš ob železnici doneli so nam nasproti presrčni „Slava" -in „Na zdartt-klici, na cestah stali so kmetovalci in klicali nam pozdrave, iz oken mahali so z belimi robci, na nekej postaji bila je nastavljena cela velika tolpa delavcev v modrih svojih bluzah, ki so nas navdušeno pozdravljali, s kratka od prvega do zadnjega vse kazalo nam je bratovsko svojo ljubezen in veselje na našem prihodu.
Najsijajnejši pa je bil vsprejem v Pragi sa-mej Gromoviti klici nNa zdar Slovincum!" „Živili Slovenci! zaorili so nam nasproti, ko se je ustavil vlak Na peronu stala so Sokolska društva iz Prage in okolice z zastavami, mnogo odličnega občinstva in mnogo zastopnic krasnega spoia. V imenu mesta Prage pozdravili so nas gg. Vojteh Nap rs te k, Žižka in Pacovsk^, starosta dr. Cerny pa v imenu Sokola Praškega. Mej tisočernimi živio-in slavaklici šli smo k ekvipažam. A ko smo stopili, pred kolodvor, videli smo še le, koliko je bilo občinstva nagromadenega. Tu bila je glava pri glavi, celo sosedne ulice bile se vse napolnene in kakor valovje morja, tako so nam nasproti doneli izrazi simpatij in navdušeni pozdravi. Povedati moram, da sem bil v pravem pomenu besede omamljen, da sem bil, dovolite mi ta izraz, ves iz sebe, da se mi je zdelo, da gledam vse le v mrklih črtah in da sem še le tedaj popolnem se prepričal, da ne sanjam, ampak da je vse to bujna istina, ko sem bil že v svojem stanovanji
Ob 9. uri zvečer zbrali smo se v prelepih prostorih „Meštanske besedč", kjer se je hkratu razvila meni nepozabna zabava. Ne bodem vsega podrobno opisoval, to vse treba videti na lastne oči, za danes pa se mi zdi potrebno, da omenim izvrstni govor kateheta P. Eckerta, ki je prvi poprijel za besedo. Govoril je blizu tako: V dobah, ko je narod češki bil na visoki stopinji omike in slave, slovela je stolica ob Veltavi tako silno, da J so jo nazivali „Zlato Praho". A ko je zbledilo zlato našej Pragi, ko se jej je z glave snel kraljevski dijadem, ko je z narodom umirajočim giuula tudi Praga, ohranila se je vender in živela divna povest o zlati Pragi. Živela je ves čas po našem globokem propadu daleč na jugu v gorah balkanskih, na oba-lih Adrije in Save, mej brati Slovani. Jugoslovani poveličevali so slavno stolico češkega naroda in proslavljali so jo kot zlato Prago tudi tedaj, ko je Praga svojemu narodu čimdalje tem žalostneje se odtujevala in pešala. Sedaj je to poveličevanje, divni ta sen premenil se v istino. Praga naša je zopet zlata Praga, je srce, ponos in krona našega narodnega probujenja. Kakor v starodavnih dneh tako blesti mati naša v zlatu narodne zavednosti in rodoljubne ljubezni svojih sinov in milijoni čeških in slovanskih src bijejo jej nasproti. ci.r"___^ „-_"        ""-Tg=?=-——;——— ——
Obotavljati se več ni moglo. Bučehje divja-jočega potoka slišalo se je "celo mej treskanjem. Ki-se in Li-fu sta nehote šla od drevesa in gazila z bosimi nogami blato za starejšino.
Šli so naprej tipaje, spodtikali se in butali v debla dreves. V soteski bila je tema, ki se je samo sem ter tja za jeden trenutek pretrgala in sotesko je ožaril čarobni svit bliska, ki je kar rezal oči.. . Šli bo po kamenitom rebru v hrib. Doli s hriba so lili kalni potoki dežnice. Hoja bila je težavna in nevarna. Noge so polzele. Morali so lezti po vseh Štirih, voda je pa lila, kakor bi jih hotela odnesti v strašno sotesko. Le z veliko težavo pomikali so se po strmem rebru. Prijemali so se za grme, in počasi lezli vedno višje. Roke in noge so strašno trpele. Lonhou je po sebi čutil, da tovariša ne bo-deta prilezla do vrha holma in sklenil je v rebru počakati, da mine nevihta, če tudi je bilo nevarno. Steza, ki je peljala po strmem rebru, se je spremenila v burni gorski potok. Na obeh straneh steze je pa bila gošča, v katero ni bilo moč prodreti. Nehote morali so lezti po strugi nepričakovano nastalega potoka in tu počakati, da mine nevihta. (Dalje prih.)
»n danes pozdravljamo v naročaji matere Prahe 1 drage in odlične potovalce iz tistih slovanskih pokrajin, kjer so tradicije o zlati češki Pragi preživele vso dobo naše narodne propalosti. Zlata Praha pri- j tiska danes k srcu svojemu otroke matere Slavije j z daljnega juga
Pozdravljeni bodite nam torej, dragi bratje slovenski, pozdravljeni v mestu Libušinem, pozdravljeni v Besedi meščanski, ki je društveno središče narodnega meščanstva Praškega! Kakor sokoli ste prileteli k nam obiskat našo in svojo Prago, na tla, ki so napojena s krvjo, znojem in solzami naših pradedov, na mesta, kjer se je vršila tisočletna zgodovina naroda češkega. Prišli ste ogledat si naše življenje, naše probujenje, naše delo in naše na- \ rodne boje in razveseljevat se v češke Talije pre-krasnem hramu, kateri je naš narod sebi vzgradil. Srca naša letela so Vam nasproti, ko se je po Vaših gorah raznesel klic: „V zlato Prago!" in danes radujemo se, ko nam je dano, pritisniti Vas na srce in slaviti Vas kot junake, ki stojite na slovanski straži na obalih Adrije, pod orjaškim Triglavom, v beli Ljubljani in na bregovih Mure, Soče, Save in Dravp. Dobro poznamo Vaše težave in bede, dobro poznamo in zasledujemo obrambeni boj, ki ga bijete v Termopilah slovanskih proti dvema močnima sovražnikoma. Tudi naš češki narod imel je težave in bede, tudi on bije boj, kakor Vi, sveti boj za obrambo maternega jezika slovanskega v šoli in v javnem življenji, za ljubezen domovine. Srkajte, bratje, za Svoj boj novih sil na prsih slovanske matere naše Prage! Saj je tudi v Vas dogodilo se jednako čudo, kakor v našej zemlji; saj je tudi Vaš narod, nedavno pozabljen, neznaten, v grob položen, ustal od mrtvih in se z novo silo poteza za svoje pravice, ki mu pristajajo po božjih in človeških zakonih. To čudesno ustajenje Vašega naroda in našega nam je poroštvo, da bodemo v svojem boji zmagali. Vemo sicer, da je boj Vaš razmerno te-žavneji, da je solnce svobode Vaše povsod zakrito s črnimi meglami, a vroča Vaša domovinska ljubezen pregnala bode te megle. Nas Slovanov je bodočnost! Narod zaveden, narod za svoje pravice tako zavzet, kakor so Slovenci, ne more se več uničiti. Narod, ki se ponaša z apostolskim Slom-šekom in s pesnikom Preširnom, narod tak odmenjen je po previdnosti božji še za večje stvari.
Ogrejte si torej, dragi bratje slovenski, na srci drage naše matere Prage! Naj spomeniki češke slave, s katerimi je odičena, naj naše narodno gledišče, naj čili tok narodnega življenja v tem mestu ojači Vaše sile k nadaljnemu blagodejnemu delovanju za blagor ljubljenega naroda. K temu delovanju podajmo si roke! Složimo se! Ljubimo se!
Iz lludolfovega 18. avgusta. [Izv. dop.] Gospod urednik, jako se mi smilite, da je zaradi mojega dopisa iz Rudolfovega z dne 10. avgusta t. 1. zopet g. Šuklje Vam na vrat prišel ter Vam §. 19 tisk. zakona kot nevaren „mefisto" pod nos molil. In vendar ste Vi in Vaš dopisnik nedolžna.
Zatorej Vas prosim, ne bojte se ter bodite prepričani, da je vse, karkoli Vam „Slov. Naroda" dopisnik iz Rudolfovega piše, le gola resnica.
In taka je tudi v tem slučaji.
G. Šuklje se spodtika nad besedo „Charto blanco" ter trdi, da je „vest „Slov. Naroda" o njega pogajanji z nemško stranko v Rudolfovem po vsem neresnična in izmišljena."
Na to mi je — za danes — le sledeče odgovarjati: Ko je izšla prva številka zakotnega lističa z imenom „Besni Glasovi", katerih očividna tendenca je bila, g. grofa Margherija pred slovenskim svetom ponižati ter razpor narediti mej dolenjskimi Slovenci in nemško stranko v Rudolfovem, s katero so se prvi le „ad hoc", t. j. proti Šukleju zvezali, je ^Narodovega" dopisnika na ono tendenco opozori! g. profesor Stanger ter v navzočnosti g. pristava pl. Langerja rekel to-le: „Na to vendar ne smete molčati! Povedati Vam moram, da g. Margheri nobenih koncesij našej (nemškej) stranki ni dal, g. Šuklje pa je nam obljubil vse, karkoli hočemo in želimo, kakor se reče, „C1harto blaneo" nam je podal, pa njemu nič ne zaupamo, on je mož, ki vse obljubi, pa ničesar ne drži. Bral sem pismo njegovo na g. Leh-manna, v katerem se nam ponuja kandidatom ter nemškej stranki tukaj oblju-buje hribe in doline."
Po teh besedah je še obljubil, da bo on sam o tem pisal v nWocheublatt" ter je „Narodovega"
dopisnika pooblastil, da sme to v .Slov. Narodu" objaviti.
Dalje in bolj natanko odgovoril bo g Šukljeju g. Stanger, ko to izjavo Šukljejevo pozve ali ko se povrne s počitnic In tačas bodemo tudi mi še par besed govorili o tem z g. Šukljejem. Za danes pa basta!
Iz Vipave 18. avgusta. [Izv. dop.] Danes praznovala je tukajšnja podružnica patrijotičnega društva „Rudeči križ" rojstveni dan Nj. Veličanstva presvitlega cesarja kaj slovesno in dostojno.
Dopoludne ob 9. uri udeležili so se vsi udje slovesne službe božje s „Te Deum", katero je služil tukajšnji g. dekan Erjavec z asistenco. — Po-poludne pa je bil slavnostni banket v novem grof Lanthieri-jevem hotelu „Adrija", kojega prostori bili so krasno in bogato okinčani; udeležilo se jo tega banketa mnogo tukajšnjih odličnjakov. Prvi poprime besedo gosp. c. k. sodnik Ivan Bric ter z jasnimi in srčnimi besedami izraža udanost Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju in celi cesarski rodo-vini. Po končanem govoru zaorijo kaj ubrano tukajšnji pevci cesarsko pesen, katero spremlja grom topičev in živahni živijo-klici.
Druga napitnica veljala je visokemu protek-torju društva „Rudeči križ" Nj. cesarski visokosti nadvojvodi Karolu Ludo viku, katero je naudušeno zvršil tukajšnje podružnice „Rudečega križa" predsednik g. Anton Deperis. Zopet zagromijo topiči, zopet odmevajo živahni živijo-klici ter zadoni krepko in ubrano cesarska pesen.
Škoda, da se banket ni mogel zaradi slabega vremena vršiti, kakor je bilo določeno v grajskem parku, ki je bil v ta namen kaj okusno in dostojno prirejen, ravno tako se tudi niso mogle spuščati „rakete".
Domače stvari.
— (Imenovanje.) Včeraj došla je brzojavna vest z Dunaja, da je nadsodnije svetnik gospod Fran K oče v ar imenovan predsednikom deželne sodnije v Ljubljani. Vest ta raznesla se je hitro po mestu in bila povsod vsprejeta z odkritosrčnim veseljem.
— (Okoličani in magistrat.) Pod tem naslovom čitamo v „Edinosti", da je prišlo včeraj pet mož iz Lonjera k magistratu prisegat kot poljski čuvaji. Načelnik magistrata in znani asesor Fim-pach zahtevala sta, da prisežejo italijanski, ali vrli Lonjerci so rekli, da ne prisežejo drugače, nego slovenski. Ker se vodja ni hotel udati, ostavili so s protestom urad, ne da bi bili prisegli.
— (V Celji) je toliko pomanjkanje stanovanj, da več uradnikov nema stanovanj. In ravno uradniki so za Celje vse. Mestni očetje naj bi to uvažali in skrbeli za stanovanja, namesto da so zidali veliko gledališče, ki je in bode le spominek nemškega bahanja.
— (Za tretje porotniško zasedanje,) ki se prične v 14. dan septembra v Ljubljani izžrebani so kot porotniki gg.: Ahčin Albin, klučavničar v Ljubljani; Cantoni Viktor, trgovec v Ljubljani; Dekleva Alojzij, posestnik v Postoj ini; DobrletFran, trgovec s pohištvom v Ljubljani; Finžger Matija, kmetovalec v Prezrenji; Goli Fran, trgovec v Idriji; Grampovčan Jurij, trgovec na Vrhniki; Hafner Janez, krčmar v Ljubljani; Hbnigschmidt Viktor, tovarniški knjigovodja v Ljubljani; Janša Jarnoj, mlinar na Mojstrani; Janša Jarnej, trgovec na Drenovem griči; Križaj Josip, nadzornik v Ljubljani; Kunčič Jurij, posestnik v Ljubljani; Lavrič Fran, trgovec na Rakeku; baron Lazzarini Henrik, veleposestnik v Smeledniku; Lončar Jarnej, posestnik v Žiganji vasi; Okorn Josip, posestnik na Grosupljem; Orešek Fran ml., trgovec v Ljubljani; Pe-ruzzi Martin, posestnik v Lipah; Pirnat Luka, posestnik v Tufstajnu; Plautz Ferdinand, trgovec v Ljubljani; llbger Janez, trgovec v Ljubljani; Rudež Alfred, posestnik v Ljubljani; Žitnik Jarnej, čevljar v Ljubljani; Schrever Josip, posestnik v Ljubljani; Šetina Josip, posestnik na Dovjem; Soss Friderik, trgovec v Ljubljani; Souvan Ferdinand, trgovec v Ljubljani; Sušnik Josip, trgovec v Kranji; Trček Fran, trgovec v Ljubljani; Tschurn Karol, uradnik v Ljubljani; Urbane Srečko, trgovec v Ljubljani; Valeutinčič Ignacij, posestnik v Ljubljani; Wakonigg Janez, trgovec v Litiji; Valjavec Aleš, posestnik v Bistrici; Zesehko Albert, trgovec v Ljubljani. Kot namestniki gg. Avšič Jakob, uradnik; Pukovnik Josip, brivec; Dolcher Janez, posestnik; Dorer Anton, marketendai; Kottek Edvard, posestnik; Lamprecht
Julij, posestnik: Obreza Josip, brivec; Ogorevc Martin, trg. pomočnik in šešek Ivan, advokaturski kandidat, vsi v Ljubljani.
— (Tatje) ulomili so v sredo ponoči skozi okno v delavnico usnjarskega tovarnarja Janeža na Sv. Petra nabrežji in pokrali usnja za precejšnjo vsoto.
— (Za železnico Hrpelje-Trst) razpisana so dela. Ponudbe naj se ulože do 17. septembra t. 1. pri trgovinskem ministerstvu.
— (Toča) pobila je v torek po Tržaški okolici. Največ škode naredila je v Škednji.
— (Čitalnica v Gornjemgradu) bode v dan 8. septembra t. 1. priredila zabavo, pri kojej se bode igrala „Zmešnjava na zmešnjavo," burka v 5. dejanjih spisal A. Kotzebue, preložil Jos. Cimperman. Tudi več narodnih pesnij je pripravljenih. Natančen program se bode še le izdal.
Telegrami Slo venskemu Narodu":
Praga 20. avgusta. Včeraj je bil ofici-jalen pozdrav vseli Slovencev po Praškem županu v veliki mestni dvorani in potem ogledovanje tamošnjih historično znamenitih prostorov. V dvorani zaorila je zopet na«a mila slovenska pesen. V Rudolfinumu v prekrasni kor4{;er.tju. dvorani Slovencem in Hrvatom na čast na orglah sviral Josip Forster. Popoludne priredili Slovenci velezaslužnemu literatu Matiji Majorju slavnostni banket v hotelu de Sax. Nad 100 Slovencev, Hrvatov in odličnih Cehov, mej njimi pisatelj Lego. Vrstili so se govori za govorom. Navdušenje nepopisljivo. Zvečer v čast došlim potovalcem slavnostna predstava. Nas „Naprej" poslušalo je vse navzočno občinstvo stoje. Trikrat moral se je ponavljati.
Beligrad 19. avgusta. Vjeli sojednega morilcev poslanca Jakovljeviča. Po njegovej izpovedi prijeli so še več osob, mej njimi radikalnega poslanca popa Milana Djuriča.
London 19. avgusta. „Standard" piše, da se v nekoliko dneh pričakujejo ugodni predlogi od strani Rusije v Zultikarskem vprašanji.
M a r s e i 11 e 19. avgusta. Včeraj 2 7 za kolero umrših.
Toulon 19. avgusta. Tukaj osem ljudij obolelo za sunino boleznijo. Prebivalstvo mirno.
Madrid 19. avgusta. Na vsem Španjskem včeraj 4758 ljudij za kolero zbolelo, 1365 umrlo.
Razne vesti.
* (Knez črnogorski) praznoval je pretekli teden 25 letnico svojega vladanja. Zaradi žalosti po pokojnej hčeri se je slavnost vršila le v cerkvi in v knežjej obitelji. Jeden dan prej bil je .,parastos" za knezom Danilom ki je bil pred 25 leti v Kotoru umorjen.
Javna zahvala.
Podpisani odbor šteje si v prijetno dolžnost, vsem onim, ki so k tako povoljnomu vspebu pri veselici dne 15. avgusta gmotno ali dejansko blagovolili pripomoči v prvi vrsti gosp. Ivan Medenu za preprijazno sodelovanje pri besedi, g. vitezu O hm Janušovskemu za nadomestovanje pevovodje o priliki njegove bolezni, gosp. ravnatelju Belarju, g. Cesariču, kateri jo brezplačno blagovolil prepustiti kegljišče, nadalje gg. Dečmanu, Podkraj-šku in kakor tudi društvu »Edinost'", izrekati najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani 19. avgusta 1885.
OćLToor slov. del. pevskega društva „SLAVEC".
19. avgusta.
Pri i : Kdlonto* z Dunaju. — Gaustern h Budimpešte. — pl Tauseli z Dunaju. - Fuke, Huelibinder iz i'rage. -• Puraslni iz Trsta. — Lapnik h Zagreba. — Ja-idič iz Kočevja,
Pri -ini..* i: lluilisr, Einsiedl z Dunaju. — Korfisi iz Grade:). — Bebi fschtttz /. Dunaja. — Frltz iz Celovca. — Sevir- z Dunaja.
Pri »VNlrij»Ucni »•<••«•.vji: Putrich in Nussan iz Zagreb:-.
Uicsrli H<* v Ij ubijani:
17. avgusta: Frlderi Bezlnj, mestni stražmeSter, 42 let, Mestni trg fit. 1, za jotiko,
18. avgusta: A!><j v.i.i=i Cerraolj, hlapfiova lici, 2 mes., HilŠerjeve ulic st. B, z:i katarom v iirevlh.
lil. avgusta: lini ik;i lUilmi, hranilo <'m-^a uradnika, 8 mes, na Bregu St. 18, za božjastjo. — Antun Pitteri, delavec, sedaj prisiljeno^, 40 let, Poljanski nasip št. 50, zh plučno tuberkulozo.
V dolelnej halnio!: 14. avgusta: Gregor Bunča, delavec, '21 let, za vnetjem hrbtnega mozga.
In. avgusta) Pran A ejovec, delavec, 25 let, za jotiko.
T rim* ceno v U ubija »8
dne 19 avgusta t. 1.
			?l. kr.	Speh povojen, kgr. .	cl. kr.
Pienica, bktl.			gj.ni		Bi
! Rež,	i.		690	Surovo maslo, „	- 64
Ječmen,		»    4 •	1	Jajce, jedno ....	- 2
i Oves,	n		2|i'2	Mirko, liter ....	... s
; Ajda,	n	...	4(87	Goveje      meso. k-r.	- 64
j Proso,	n	...	680	Telečje       „ „	— 54
Koruza,	n	. .	D 41	Svinjsko      | n	— 66
, Krompir,	n			Koštrunovo   „ n	— 34
Leča,			8-		— 30
Grah,			8 -	Golob......	— 17
Fižol,	n		8 50	Seno,  100 kilo   . .	1 60
Maslo,		kgr. .	— 90	Slama,   t „	1 bil
Mast,		n	— 89	Drva  trda, 4Qraetr.	7 0
Speli frilei	f	n	— 54	..   mehka,   „ „	r. 20
Meteorologijo poročilo.
9	Cas opa-	Stan. j c barometra
a	zovanja	v mm.
ti >	7. zjutraj	73287 m.
	2. pop.	73176 ram.
si	9. zvečer	733 01ntw.
Temi potura
Veti '>Vl
NelK)
Mokri na v
mm.
11 -H" 0 18 0" 0 140'' t!
si. svz. rti. vzh.; brezv. I
obl. obi. obl,
'U-OOmrr..
Srednja temperatura 14'f)", za 4 4° pod normulom.
TD-ULnajsl^a "borza,
dne 20. avgusta t. 1
(Izvirno tolegrsfifino poročilo.) Papirna renta........... .... ,    8i2 gld.
Srebrna renta..   *. ■ .   .■...... 83
/.iita" renta........... 109
r>°/0 marčna renta......... 99
Akcije narodne banke....... 673
Kreditne akcije.........
London ....      .... .
Srebro..........
Napoi. .....
G kr cekini . .
Neinfike marke . ,
4% državne srečko iz I. 1804   '250 gld Državne srečke iz 1  1861        100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4"/,,   . . .
papirna renta 5u/„ . .
f)'/,, štajerske zemljUč odvez oblig Dunava rog srečke f*0,',, 100 gld
Zemlj ohč avstr. 4Vi°/0 slntl zast listi Hrior. oblig Elizabotine zapad železnice Prlor oblig Ferdinandove sev. Železnice Kreditne srečke   .   . 100 gld
RndolfOVe srečke ... 10 r
Akcij« anglo-avgtr. banke      J20 ,
Trammway-društ velj  170 gld a V
386 124
61
127 168 109 "8 92 104 116 124 115 106 i:9 18 100 191
85 55
90
80 85
9C 91
30 60
10 80 40
50 7u
25
"0
25
kr.
Št 13.718.
Razglas.
J ■ Sf
1884. leta malo rezao......
1883. „   milo in fino......
1884. „ i»ar-vino svitlorudeče . . pravi vinski je sili.......
prodaja na hektolitru
Popravek.
Glede naznanila v „Slovenskem Narodu" zastran prodaje biš<> v Hrusici opomnim, da to ni moja liis;i. ampak hiša „pri Mokarji" v gorenji Hrusici, katero sem bil le naprošen, kupovalcein raz-kazati.
(481—1)      Jožef Korbar,
posestnik in župan v apoduji llnisici.
Št. 5239.
Razpis.
,4H0—l)
(479-1)
Zaradi oddaje del pri napravi kanalov v kolodvorskih in parnih ulicah se bode pri mestnem magistratu <ln«; £1. avgusta i. 1. oh IO. uri dopolnilne v mestnej dvorani vršila pismena dražba.
Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah v pisarni mestnega stavbin-skega urada vsakemu na razpolaganje.
Mestni sagistrai t lji«ljaai
v 17. dan avgusta 1885.
Župan: Grasselli.
Na deželni vino- in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi z dveletnim poukom in slovenskim učnim jezikom je Izpraznjenih (5 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1885/80, ki se prične 1. novembra 18S5.
Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 10 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in ki so z dobrim vspebom dovršili vsaj ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali.
Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti.
V šolo vsprejmejo se tudi plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in po 20 gld. šolnine na leto.
Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo <lo 20. septembra 1.18S5. izročiti vodstvu deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu.
Prošnjam priložiti je treba rojstni list, spri-čalo dovršene ljudsko ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji In župniško spričalo o lepem vedenji.
Prošnjam za vpprejem za plačilo je treba priložiti revera ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbnikove, zadevajoč vzdržavanje učenca.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 14. avgusta leta 1885.
Pohištvo ~
s krčmo, prodajalnico in mesarijo
na Yi»»k«'in pri Kruuji se po nizki eoill prodii ali
se pa tudi da Za \eč let v iiitjvm. I * r i lili sta tudi 2 lepo BHBaJeiiH \rt<t. i*«':«-*j;■><•■' bi voritij. k. Ta hiša bila bi posebno prijavna /.n kakega vinskega aH losnegs trgoyoa< Kaj vel' se i/.vč pri .lutwv.ii l*auli<>-i, vulgo Tabor, na \'iHi>k4'in.
mr Mnogovrstna
zelišča, korenine, lubje, cvetlice in še veliko družiti rastlin
kupuje (876—fl)
MilG'Ol KLoreii V Planini, postaja Rakek.
wf Salicilna ustna voda, ym
aionvtič.ia, upliva (\'/.\\Ijaiafe. za-u'fči (idkončaiije zob in odpravi siali duh it ust. l vel tca steklenica ;>0 kr.
»ar Saliciini sobni prašek, 'W
uploino priljubljen, upliva zobi oživljajoče in napravi ' zobe blesti ro ludo, a 80 k . 101—7)
P-oda I a in vsak dan razpošilja zdravila s posto na
deželo: ^
LEKARNA TRNKOCZT" 1
P^f* zraven rotovža v Ljubljani.
gld. 8 do 12 „ 13 „ 10 n   " h 14
»   U m ~
(813-13)
•Jos. Kravagna v T3tiiji.
■ - \.       .....1 ■
Bittner7
za hitro pripravo uuravue, oko p" jn.'e kopeli smrekovih igel. CVisi'. Htekienidi 40 kr,
12 steklei:!e 4 gld. 6V. V. pil
Juliji Bittuer-Jlt lokarji v ReichentiU*Uf Bi».-Aviir*: taloga v i.uitijiu;. pri Jut.
]>l. Troaoc/j-ji in v mnogih lekarnah cesarstva. NIJ. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za (l-KJ—15)       kopalni stol «/i stekenice.
o
o
o
i, —)
r.
30
f BUDIMSKA
akoezv
GRE N CICA, J
katero bo anallzovall In označili deželna akailciniia v Budim-peSti, profesor dr. SUlIzel v Monakovero, profesor dr. Qarđy v Parl/n in profesoj đr. Tichlieni" v Londonu, priporočajo jirofpsnr dr. (Jchhanlt v BudlmpeStl In nedavno profesor ilr. RokitdnKky v Inomostu, profesor dr. Zeisso! na Dunaj) in prof<8i»r 'h'- Sigi v Stuttgartp In drugo medicinske kapacitete zaradi njegove bogato vsebine lithiona; posebno uspelno ne uporablja pri trdovratnih boleznin prepavilnih organov iu sapretji vodo
ter 80 pred vsemi znanimi trivnčiniiui posel>..,i i/.redno prlporoSa. — Kobiva B6 po vseli Špecerijskih prodajainicah rn ,. daialmoah mineralnih voda\ kakor tudi skoraj v vseli lekarnah in droguerijub, vedno ,m ,,ovo nfttofiena. — Prosi se, da ae zahteva izredno Budimska Rak6ozy. (213—18)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
:     i 11 11 i iimiimwwfwin h 111 i'iiMii   i ii n
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivnn železni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno''
/
9777