^ I / Proletarci vseh dežel, združite sel aTprayica GLASILO ROMCNIST ICN B PARTIJE Sf.OVKNJIJE i tLvj u Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Ob izdatni pomoči članov Zveze borcev NOV bomo laže izvrševali velike naloge pri graditvi socializma na vasi Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje izraža solidarnost s pravično borbo koroških Slovencev Odkupna podjetja morajo redno izpolnjevati svoje dnevne in mesečne planske naloge — Fizkultura Leto X. — št. 154 Ljubljana, sobota, 2. julija 1949 Hesetna naročnina din 45.— Gena din SL— Ob izdatni pomoči članov Zveze borcev NOV bomo laže Izvrševali velike naloge pri graditvi socializma na vasi Zadnji plenum Zveze borcev NOV v Beogradu je določil vrsto nalog. Po6ebno Odgovorne so naloge osnovnih organizacij Zveze borcev pri graditvi socializma “a vasi. Resolucija plenuma pravi, da se podo člani Zveze prav posebno vztrajno ‘n vsestransko posvetili širjenju in krepitvi zadružnega gibanja, prevsem ustanavljanju kmetijskih obdelovalnih zadrug, ki so osnova socialistične preobrazbe naše vasi. Člani Zveze borcev se bodo borili proti vsem sovražnim in špekulant-skim elementom, ki hočejo s podtalnim delovanjem povzročiti razkroj kmetijskih zadrug. Organizacije Zveze borcev, v katerih eo zbrani naši delovni ljudje, ki so v preteklosti največ prispevali k naši osvoboditvi in zmagi ljudske revolucije, so zaradi te svoje borbene tradicije danes poleg Fronte desna roka partijskih organizacij v boju za socializem na vasi. Sleherni naš delovni človek pričakuje, da bodo prav bivši borci z zgledom pri političnem in praktičnem delu drugim kazali pot. Pred našo vas se danes postavljajo vsak dan večje naloge. Kmetijska proizvodnja ne sme zaostajali za proizvodnjo naše socialistične industrije. Poleg tega pa morajo dati naše vasi nove deset-iisoce delavcev za gradbena podjetja in v tovarne. Te velike naloge pa ne mdstotkov. Najslabše 60 izkoriščali troje v LR Hrvatski in Srbiji. Po referatu predsednika Medana -e je razvila diskusija. S kongresa 60 odposlali tudi pozdravni brzojavki ■Svetovni sindikalni federaciji. Ob priliki kongresa so v Sarajevu priredili razstavo stavbarstva in arhitekture. Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemise izraža solidarnost s pravično borbo koroških Slovencev 1. julije. Dopisnik Tanjuga po- I ta slovenskega naroda za STO preklic te I lidarnost z njihovo pravično borbo, ki včerajšnjem zasedanju glavne- nepravične odločitve. Pozdravljamo ko- I je hkrati borba vsega slovenskega na- roške Slovence in izražamo vso svojo so- I roda. Slovansko-ifalijanska ljudska fronta bo vedno branila interese delovnega ljudstva v Trstu Trst. roča: Na ga odbora Osvobodilne fronte slovenske aa naroda za STO so sprejeli protestno resolucijo proti nepravični odločitvi Sveta ministrov za zunanje zadeve o usodi Slovenske Koroške. V resoluciji je rečeno: »Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda STO odločno protestira proti nepravičnim odločitvam štirih ministrov za zunanje zadeve glede Slovenske Koroške. Ta odločitev pomeni kršitev pravic narodov do samoodločbe. Odločitev pušča v suženjstvu koroške Slovence. ki so se tako hrabro borili in toliko žrtvovali za svojo končno osvoboditev. Ta odločitev utrjuje imperialistično politiko zasužnjevanja narodov in daje spodbudo avstrijski reakciji, ki se opaja x nacističnim duhom, da bo še naprej izkoriščala in zatirala koroške Slo-venee. Odločitev pomeni utrditev položaja avstrijske reakcije na domačem in mednarodnem torišču. Te odločitve pomenijo utrditev imperialističnih pozicij na račun malih narodov, hkrati pa nevaren primer za druge narode, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost. To se nanaša tudi na tržaško ljudstvo, ki že več let trpi pod imperialistično okupacijo. in ki je v nevarnosti, da bo postalo končno plen italijanske šovinistične reakcije. Zato zahteva Osvobodilna fron- Trst, i. julija. Glavni odbor OF slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je na svoji nedavni' seji v celoti odobril politično linijo Slovansko-ita-lijanske ljudske fronte na minulih volitvah. Govorniki, ki so v diskusiji' nastopili, so poudarili, da so volivni rezultati odraz trenutnega ponarejanja političnega položaja in posledica informbirojevske gonje. Slovansko-ita-lijanska ljudska fronta bo vztrajno nadaljevala s svojo dosedanjo politično linijo in zastopala interese Slovencev na tržaškem ozemlju in celotnega demokratičnega prebivalstva, ki' se bori za spoštovanje mirovne pogodbe. Tov. Babič, ki je nastopil v diskusiji, je predvsem poudaril, da je politična linija Slovansko - italijanske ljudske fronte tako v interesu slovenskega življa Tcakor tudi vsega delovnega ljudstva v Trstu. Poudaril je, da je italijanska fašistična in šovinistična reakcija v Trstu, ki so jo podpirali za-padni imperialisti, postavila kot osnovni cilj teh volitev priključitev k Italiji. Italijanska reakcija kakor tudi Vidalijeva frakcija so izvršile koncentričen napad na Slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki' je edina dosledno branila interese tržaškega ljudstva in se zavzela za spoštovanje mirovne pogodbe. Tako je morala Ljudska fronta v Trstu voditi borbo proti mednarodni reakciji in proti kominformi-stoin, k| so se po resoluciji Informbi-roja znašli na isti liniji. Omenil je dalje, da je kominformistična linija v Trstu, ki jo zastopa Vidali', praktično privedla do revizionizma, ki ga danes vidalijevska frakcija skriva za frazo o nekakšnem internacionalizmu. Nato je tov. Babič govoril o bodočih nalogah Ljudske fronte in dejal, da bo fronta nadaljevala svojo politično linijo, kajti mi ne moremo zavzeti nobenega drugega stališča kot tisto, ki smo ga v interesu tržaškega delovnega ljudstva vedno zastopali. Zato bo naša borba jutri' imela še večji pomen, kajti nemogoče je, da v delavskem gibanju končno ne bo zmagala resnica, ki je na naši strani. Nato so bili v glavni odbor OF ko-optirani vsi kandidati Slovansko-itali-janske ljudske fronte, ki so bili izvoljeni na zadnjih občinskih volitvah. Drugi kongres Svetovne sindikalne federacije SSF je ostala zvesta načelom in idealom mednarodnega proletariata Na kongresu v Milanu je zastopanih skoraj 70 milijonov delavcev vsega sveta Milan, 1. julija. (Tanjug.) V sredo ee je v Milanu začel drugi kongres Svetovne sindiikailne federacije CSSF. Na kongresu je nad 400 delegatov iz 50 držarv, ki zastopajo skupaj 64 milijonov organiziranih delavcev vse«a sveta. Delegacijo Zveze sindikatov Jugoslavije vodi predsednik Centralnega odbora Djuro Salaj. Razen sindikatov narodnih zvez sindikatov držav, članic SSF. se kongresa udeležujejo tudi predstavniki mednarodne federaoilie demokratičnih žena, mednarodne zadružne zveze, svetovne federacije demokratične mladine, mednarodne organizacije znanstvenih delavcev. mednarodnega urada za delo. predsednik tainištva organizacije Združenih narodov in predstavniki drugih mednarodnih organizacij. Kongres ie začel generalni sekretar SSF Louis Saillant, nato pa ie pozdravil predsednik SSF Di Vittorio navzoče delegate v imenu italijanskega delavskega razreda in njegove generalne konfederacije dela. Delavci vsega sveta — je dejal Di Vittorio — vroče žele mir. oni so močni in sposobni, da ga ohranijo. Zato bo ta kongres nova manifestacija trdne enotnosti in zvestobe svetovne sindikalne federacije idealom mednarodnega proletariata. člani delovnega predsedstva Med nadaljevanjem dela so bili na predlog kubanskega delegata v delovno predsedstva kongresa soglasno izvoljeni: Saralini (Afrika), Lombardo Toledano (Latinska Amerika), Le Lehap (Francija). Huunonen (Finska). Di Vittorio (Italija), Vikiam Sin (Indija in Ceykm), Blockseil (Holandija), Borski (Češkoslovaška), Kuznecov (ZSSR) in predstavniik Nove Kitajske, katere delegacija bo prispela v teku dneva. Prav tako so soglasno sprejeli predlog o izvolitvi verifikacijske komisije, v kateri ie, razen drugih, tudi član jugoslovanske delegacije Božičevi*. Poročilo Louisa Saillanta, generalnega sekretarja SSF Generalni sekretar SSF Louis Sail-lant ie poročal o delu federacije. V prvem delu poročila ie Saillant poudaril, da je SSF uresničevala sklepe, sprejete na zadnjem kongresu in ostala zvesta ne samo resoluciji, temveč tudi načelom ter idealom mednarodnega proletariata, SSF ie od I. kongresa do danes podpirala delavce vseh držav zairadi organiziranja njihovih sindikatov in nadaljevala vztrajno ter dosledno borbo proli vsem oblikam fašističnega vladanja, predvsem proti Francovemu režimu v Španiji, mo-narhofašietičnemu terorju v Grčiji. SSF ge ie naiaktivneie borila za uresničitev želje delavcev vsega sveta, da bi bil ohranjen mir in da bi preprečili novo vojno. Vendar ie imela SSF pri svojem delu veliko težav. Težave so povzročili zlasti tieti. ki so z različnimi »kritikami« skušali razbiti svetovno sindikalno federacijo. Saillant ie govoril o taktiki razbijačev mednarodne sindikalne enotnosti in poudaril, da so vodili voditelji kongresa industrijskih organizacij ZDA in britanskih Trade-unionov politiko izoliranja, nato pa miniranja SSF na znotraj. Za vsako ceno žele povzročiti razkol v mednarodnem sindikalnem gibanju. Pri nadaljevanju govora ie Saillant razčlenil gospodarski, politični im socialni položaj na svetu, in rekel: Danes grozi svetu nevarnost nove gospodarske krile in nove vojne, kar neizbežno veča socialne spore, zlasti pa ima za posledico padanje kupne moči delavcev. Delavskim zahtevam »ploh niso ugodili. Kriza in inflacija se v kapitalističnih državah vedno bolj širita, brezposelnost pa ie vedno večja. Jasno ie. da bo padla tež* te Uližnie kriie na hrbet da- lavcev. če se ti ne bodo znali organizirati in združiti svojih naporov. Saillant ie poudaril, da je nujno uresničita to ohraniti enotnost nastopanja vseh delavcev in njihovih sindikatov. Delavci Velike Britanije, ZDA in nekaterih drugih držav bodo težko razumeli, zakaj ni njihovih uradnih predstavnikov na tem kongresu, zato pa mora SSF nadaljevati svojo politiko enotnosti, solidarnosti in medsebojne pomoči, da bi bila zastopana po vsem svetu, ker so cilji SSF enaki ciljem delavcev vsega sveta. ' SSF je postala nova milijonska organizacija delavcev. Medtem ko je bilo leta 1945 v SSF 65 milijonov organiziranih delavcev, pa ie danes kljub poskusom razbitja zastopanih na našem kou-gresu skoraj 70 milijonov delavcev vsega sveta. Število in njihova enotnost dokazujeta, da ne ostajamo samo po imenu, temveč tudi po vsebini Svetovna sindikalna federacija. SSF uživa vso podporo Zveze sindikatov Jugoslavije Govor jugoslovanskega delegata Ivana Božičeviča Na dopoldanskem zasedanju 30. junija ie med razpravo o poročilu generalnega sekretarja SSF Louisa Saillanta govoril tov. Ivan Božičevič v imenu ZSJ. »Sindikati Jugoslavije — je dejal Božičevič — so aktivno sodelovali pri ustanovitvi SSF. Že od vsega začetka so videli v njej uresničitev velikega cilja mednarodnega delavskega gibanja in močno oporo sil miru in demokracije na svetu. Na zasedanjih izvršilnega odbora in Generalnega sveta SSF in pri vseh akcijah SSF za utrditev enotnosti_ in mednarodne solidarnosti delovnih ljudi sveta ie Zveza sindikatov Jugoslavije aktivno in odločno podpirala SSF in njeno delo. Pri izvajanju programa in akcij SSF so jugoslovanski sindikati aktivirali najširše množice delavskega razreda Jugoslavije. Sindikalno gibanje Jugoslavije, ki je uresničilo popolno enotnost delavskega razreda svoie države, ie bilo in ostalo dosleden pobornik mednarodnega sindikalnega gibanja. Zato ie delavnost SSF za utrditev enotnosti in mednarodne solidarnosti delovnih ljudi uživala in uživa vso podporo Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je skreno sprejela in izvajala vse akcije mednarodne solidarnosti delavskega razreda, organizirane od SSF, n. pr. akcijo za pomoč žrtvam mo-narhofašištičnega nasilja v Grčiji, pomoč stavkajočim r Franciji Itd. V borbi proti razbijačem sindikalne enotnosti je bila Zveza sindikatov Jugoslavije dosledna pobornica enotnosti svetovnega sindikalnega gibanja. Vsi poskusi, da bi razbili SSF, so naleteli na ostro obsodbo in odpor jugoslovanskih sindikatov. Jugoslovanski delegat ie nato naglasil, da je delavski razred Jugoslavije, ki je izšel iz narodnoosvobodilne vojne kot vodilna sila v novi državi FLRJ, postal po vojni nosilec gospodarske obnove in socialistične graditve države. Nato je navedel uspehe jugoslovanskih sindikatov pri izpolnjevanju nalog petletnega plana in na področju kulturne in socialne vzgoje jugoslovanskega delavskega razreda. poudarjajoč, da se bodo jugoslovanski sindikati se nadalje z nezmanjšano odločnostjo borili za to. da bi spremenili Jugoslavijo iz zaostale agrarne države v bogato socialistično domovino delovnih ljudi. Božičevič je zaključil: »Svetovna sindikalna federacija se je zares pokazala kot pomembna pridobitev delavskega razreda sveta ter kot njeno močno orožje r borbi proti kapitalističnemu izkoriščanju in politični reakciji, proti imperializmu in netilcem nove vojne. Nihče danes ne more zanikati, da je SSF taka organizacija, ki jo je treba ohraniti in krepiti z vsemi silami v interesu miru in boljšega življenja delavcev vsega sveta. Zveza sindikatov Jugoslavije bo še nadalje t vsemi svojimi silami podpirala politiko enotnosti mednarodnega delavskega gibanja, krepila SSF in branila njeno enotnost pred vsemi sovražniki in razbijači. Sindikati Jugoslavije bodo kot doslej še nadalje podpirali in izvajali vse sklepe in priporočila SSF v borbi za okrepitev enotnosti delovnih ljudi sveta, za obrambo gospodarskih in socialnih pravic delavskega razreda, v borbi za obrambo miru in demokracij« na svetu.« Razprave so se udeležili tudi pred- stavniki Generalne konfederacije dela Cipra, sindikalne organizacije Tunisa, Generalne konfederacije dela Francije, kubanskih sindikatov, libanonske sindikalne organizacije, kakor tudi predstavnik sovjetskih sindikatov Solovjev ter glavni tajnik Konfederacije dela Latinske Amerike Lombardo Toledano. Toledano je nastopil proti razbijaški delavnosti voditeljev ameriškega Kongresa industrijskih organizacij in britanskih Trade-unionov in izjavil, da so se vse sindikalne organizacije držav Latinske Amerike, pa tudi celotna SSF, odločno uprle in da se bodo še nadalje upirale zasužnjevalskim načrtom imperialistov. »Svetovna sindikalna federacija,« je izjavil Toledano. »ni razbita navzlic vsem razbijaškim spletkam, še nadalje predstavlja ogromno večino delavcev vsega sveta ter ii bo kot dosledni branilki delavskih pravic uspelo še bolj Okrepiti in učvrstiti svoie vrste.« S kongresa so danes dopoldne poslali protestno brzojavko poveljniku ameriških okupacijskih sil na Japonskem generalu Mac Arthurju, ker so ameriške okupacijske oblasti prepovedale predstavnikom japonske zveze sindikatov odpotovati na kongres SSF. Podobno protestno bizojavko so poslali tudi glavnemu tajniku OZN Trygveju Lieju. Nikoli ne bomo priznali krivice, ki nam je bila storiena s krivičnimi pariškimi sklepi sporočajo delovni ljndje Slovenije Centralnemu komiteju KPS V torek zvečer ie bilo v Novem mestu protest, zborovanje proti krivičnim sklepom štirih zunanjih ministrov v Parizu. Pred poslopjem MLO se je zbrala velika množica ljudi. 2e pred zborovanjem so mladinske delovne brigade prepevale na trgu partizanske in nerodne pesmi ter vzklikale Slovenski Koroški. Zborovanje je začel predsednik OSS tov. Raztresen, za njim pa je govoril predsednik MLO tov. Zagorec. Po govoru ie bila odposlana CK KPS resolucija, v kateri so prebivalci Novega mesta enodušno obsojali sramotne pariške sklepe in obljubljali, da bodo v odgovor na to še bolj strnili svoie vrste okrog Partije in našega vodstva ter z graditvijo socializma delali za čimprejšnjo združitev koroških Slovencev z matično deželo. Po zborovanju se ie razvil po mestu sprevod z baklami, množice pa 60 prepevale pesmi in vpklikale Partiji, tovarišu Titu in koroškim bratom. Mnogi delovni kolektivi in prebivalci v mestih in vaseh so na protestnih zborovanjih razpravljali o krivičnem pariškem diktatu. Naše delovno ljudstvo ogorčeno protestira proti krivici, ki je bila storjena 6 sklepi štirih zunanjih ministrov koroškim Slovencem in V6em jugoslovanskim narodom. Prebivalci Doberniča so poslali Centralnemu komiteju KPS resolucijo, v kateri pravijo: »Z ogorčenjem protestiramo proti postopku zunanjih ministrov, ki so ogoljufali naše narode. Pridružujemo se gnevu in protestu koroških Slovencev. Odločno 6e strinjamo z izjavo vlade FLRJ, da se Jugoslavija ne bo nikdar odrekla upravičenim zahtevam po Slovenski Koroški ter zahtevam po povrnitvi škode, ki 60 jo avstrijski nacisti povzročili našim narodom.« V Trebnjim so udeleženci množičnega sestanka razpravljali o krivičnih sklepih zunanjih ministrov v Parizu in poslali z zborovanja Centralnemu komiteju KPS resolucijo, v kateri je med rugim rečeno: »Najbolj nas je ogorčilo, da se je imperialističnemu stališču pridružila tudi Sovjetska zveza, ki je vselej zatrjevala, da je zaščitnica malih zasužnjenih narodov. Zahtevamo, da velesile upoštevajo naše pravice in pravice koroških Slovencev. Nikdar se ne bomo odpovedali združitvi z rodnimi brati. Trdno zaupamo, da bo končno zmagala pravica. Z vztrajnim delom bomo krepili 6vojo domovino, ki bo pod vodstvom maršala Tita in naše Partije nekoč združila vse tudi še zasužnjene brate z nami.« Delovni kolektiv Generalne direkcija za premog v Sloveniji je v odgovor na imformbirojevske klevete in na krivico, ki je bila storjena našim narodom in koroškim Slovencem v Parizu, sporočil z resolucijo sekretarju CK KP Slovenije Mihi Marinku med drugim tudi: »Pridružujemo se protestom vsega delovnega ljudstva Slovenije in vseh jugoslovanskih narodov proti krivičnim sklepom pariške konference o nadaljnji usodi Slovenske Koroške, kateri 6e naši narodi ne bodo in ne smejo nikoli odreči.« Podobne resolucije, v katerih je izraženo ogorčenje nad prizadejano krivico, so poslaii tudi prebivalci Bistrice, št. Ruperta, prebivalci mesta Kranja. Podnarta. Čateža, delegati kmetijskih obdelovalnih zadrug okraja Kamnik, člani plenuma okrajnega odbora OF Celje-okolica, Jlani množičnih organizacij Laze — Tuhinj, prebivalci Poljčan, prebivalci Dolnje Lendave, piebivaloi Radgono, prebivalci Ajdovščine, brigadirji frontnih brigad »Franca Rozmana«, »MiloS« Zidanška«. »Borisa Vinterja«, »Knezeviča Milenka*. »Ivana Cankarja«, »Ivana Regenta«, »Borisa Kidriča«, »V. Triglavske«. »Matije Gubca ter druge frontne brigade, sindikalna podružnice in člani množičnih organizacij. Naglo naraščanje gospodarske krize v ZDA Hitro padanje industrijske proizvodnje, trajno zmanjševanje poslovne aktiv* nosti, stalno naraščanje brezposelnosti, zmanjševanje izvoza in kupne moti širokih potrošniških krogov "VVashington, 1. julija (Tanjug). — Kljub . optimističnim izjavam vladnih in drugih uradnih predstavnikov v ZDA je prevzel strah pred težkim gospodarskim polomom ne samo poslovne ljudi in gospodarske strokovnjake ter komentatorje, ampak tudi široke kroge kongresa, ki odkrito izražajo mišljenje, da se približuje Trumanova vlada hudi finančni' krizi. Listi so mnenja, da so zavzeli pojavi krize ZDA že mednarodni značaj in da je današnji gospodarski položaj v mnogočem podoben gospodarski depresiji težke krize v letih 1929 do 1933. Zaskrbljenost zaradi takega stanja je tem večja zaradi dejstva, da so zabeležili največje zmanjšanje proizvodnje ravno pri tistih panogah težke industrije, ki so jih smatrali za najbolj odporne. Tako je industrija za izdelavo strojev zmanjšala produkcijo za eno petino v primeri s produkcijo konec lanskega leta, v jeklarski industriji pa pada proizvodnja z veliko hitrico neprenehoma že 12 tednov. Ameriški institut za železo in jeklo, čigar podatki običajno ne ustrezajo dejanskemu stanju ter prikrivajo s tem zmanjšanje dejanske nevarnosti, je pred kratkim objavil, da dela jeklarska industrija sedaj samo še s 75,9% svoje proizvodne zmogljivosti v primeri s prvo polovico marca tekočega leta, ko je pričela padati proizvodnja jekla. »Journal of Commerce« je zabeležil, da je to največji padec v zgodovini ameriške industrije jekla. »New York Times* ugotavlja z zaskrbljenostjo, da zapira vrsta jeklarskih kompanij, kot »Betlehem Steel«, »United States Steel« i. dr. druga za drugo svoje Martinove peči ter zmanjšujejo na ta način produkcijo in poslovno aktivnost, ki preti vsako uro z odprto krizo. Prve težke posledice tega stanja so občutili delavci, ki so zaposleni v jeklarnah, od katerih je bilo odpuščenih od marca do danes 50.000. Zaskrbljenost tiska in javnosti se dnevno veča tudi v pogledu proizvodnje v drugih panogah ameriškega gospodarstva, zlasti v industriji blaga za široko potrošnjo. Produkcija volnenih tkanin n. pr. je padla za 40 odstotkov izpod ravni, ki so jo dosegli v povojnem ča6u, pri porabi bombaža v bombažni industriji pa so zabeležili največji padec po letu 1939. Pii' usnjarski, gumijevi in tekstilni industriji, ki spadajo med vodilne industrije ameriškega gospodarstva, je padla produkcija s tako brzino, da je opustilo obratovanje veliko število podjetij, ki so postala insolventna. Po uradnih podatkih je propadlo samo v enem tednu 260^ podjetij. Zaradi padanja kupne moči širokih množic, se kopičijo v skladiščih rezerve blaga, ki jih nj mogoče prodati. Monopolistični krogi ZDA si s skrajnimi silami prizadevajo, da bi prebrodili gospodarske težave s povečano ekspanzijo na inozemska tržišča. Ameriški listi so mišljenja, da izpričuje trajno zmanjševanje ameriškega izvoza, ki se je zmanjšal za 20% v primeri' z letom 1947, da izhoda iz sedanjega gospodarskega položaja ni mogoče najti na osnovi gospodarskih omejitev in blokade Vzhodne Evrope, ker je politika Marshallovega načrta že prenesla gospodarsko depresijo iz ZDA v zapadnoevropske države, ki so podredile svoje gospodarstvo ameriškemu gospodarstvu. InfopmbiFojevsho usluga razbijačev mednarodne sindikalne enotnosti Predsednik Rumunske generalne konfederacije dela Giorge Apostol je 21. junija na plenumu Centralnega komiteja te konfederacije po stari informbirojevski praksi oklevetal našo Partijo in naše sindikate. Ko je Apostol navajal, da je Svetovna sindikalna federacija izpostavljena besnim napadom zapadnih imperialistov in desnih socialistov v Franciji in Italiji, je po znanem informbirojevskem receptu dodal še — »in tudi jugoslovanskih trockistov«. Da bi pa to svojo laž le na neki način dokazal, je trdil, da je »vodstvo jugoslovanskih sindikatov z beograjskim sporazumom o sodelovanju sindikatov Ju-goaslavije, Rumunije, Bolgarije in Albanije težilo za tem, da doseže antisovjet-eke in proletarskemu internacionalizmu sovražne cilje«. Kakor je znano, a to ve tudi Apostol kot eden od podpisnikov beograjskega sporazuma, je bilo v Beogradu 18. novembra posvetovanje predstavnikov sindikalnih gibanj držav Jugovzhodne Evrope pod predsedništvom Djure Salaja. Na tem posvetovanju, ki so ga sklicali na pobudo sindikalnih gibanj Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije In Albanije (predstavniki madžarskih sindikatov so bili navzoči kot opazovalci) in ki je bilo organizirano v popolnem sporazumu z generalnim sekretarjem Svetovne sindikalne federacije Louisom Saillantom, so bili sprejeti važni sklepi, kako zbližati in poglobiti odnose med sindikalnimi gibanji držav Jugovzhodne Evrope. Na tem posvetovanju so sindikalni predstavniki držav Jugovzhodne Evrope sprejeli skupen in soglasen sklep, da je treba organizirati medsebojno izmenjavo praktičnih izkušenj in ustvariti najožji stik med sindikalnimi gibanji v omenjenih državah, Glavne naloge, ki so bile sprejete na tem posvetovanju, 60 bile predvsem: določiti stalne ali začasne delegate pri centralnih vodstvih sindikatov posameznih držav, delegiranje predstavnikov na vse važnejše kongrese, konference itd., redna izmenjava sindikalnega tiska, obisk sindikalnih funkcionarjev, predavateljev, obisk udarnikov, novatorjev in racionali-zatorjev zaradi praktičnega prenašanja izkušenj iz proizvodnje, zamenjava delavcev v letoviščih, sklicanje periodičnih posvetovanj glede posameznih sindikalnih vprašanj itd. Nedvomno je, da so vsi ti ukrepi v veliki meri prispevali k nadaljnji krepitvi enotnosti delavskega razreda v vsaki državi, k poglobitvi prijateljskih odnosov med narodi omenjenih držav, s tem pa tudi k ohranitvi miru v tem delu Evrope. Beograjski sporazum predstavlja torej važen dogodek v zgodovini sindikalnih gibanj Jugovzhodne Evrope. Ta sporazum pa pomeni tudi krepitev Svetovne sindikalne federacije, ki predstavlja močno jamstvo za ohranitev trajnega miru in izboljšanje življenjskega položaja delovnih ljudi. Nobenega dvoma ni, da je bil beograjski sporazum samo v interesu demokratičnih in anti-imperialističnih sil na svetu. Iz tega sledi jasno, da je bil tudi v interesu Sovjetske zveze. Vse to Giorge Apostol dobro ve, saj je sam aktivno sodeloval v pripravah za ta sporazum. Sedaj, po resoluciji Inform-biroja, pa skuša kar čez noč napraviti križ čez ta sporazum in pokopati to, za kar se je tudi sam zavzemal. Prišel je do zaključka, da so »jugoslovanski trockisti« že leta 1947. in 1948. poizkušali preko vodstva jugoslovanskih sindikatov ločiti sindikalno gibanje dežel ljudske demokracije od sovjetskih sindikatov in tako olajšati prizadevanje imperialistov, da razbijejo in likvidirajo Svetovno sindikalno federacijo. Apostol pravi, da se je »to pokazalo že v beograjskem sporazumu, ki smo ga mi (op. Rumuni) od- povedali zaradi budnosti naše Partije, ki je uvidela antisovjetske in proletarskemu internacionalizmu sovražne cilje, ki jih je zasledovala Titova klika s to konvencijo.« Do takih nesmiselnih zaključkov lahko pridejo samo ljudje, ki so v službi kontrarevolucionarne informbirojevske centrale. Noben pameten in pošten človek pa ne more trditi, da bi sodelovanje sindikalnih organizacij Jugovzhodne Evrope moglo biti naperjeno proti Sovjetski zvezi. Sindikati Jugoslavije 60 na delu dokazali, da 60 vedno podpirali in branili enotnost Svetovne sindikalne federacije. Delavci vsega sveta vedo, da so bili sindikati Jugoslavije eden ustanoviteljev Svetovne sindikalne federacije, da 60 naši delegati aktivno sodelovali na svetovni sindikalni konferenci v Londonu (februarja 1945) kakor tudi na ustanovnem kongresu Svetovne sindikalne federacije v Parizu (septembra 1945). Sindikati Jugoslavije so z moralno in materialno podporo sindikalnim gibanjem v kapitalističnih državah dokazali svoj proletarski internacionali-zem in v veliki meri prispevali k borbi delavskega razreda proti mednarodnemu imperializmu in hujskačem na novo vojno. To stališče Jugoslavije je prišlo do izraza tudi na vseh drugih, mednarodnih konferencah. Jasno je, da vse te obtožbe o nekakšnem nacionalističnem in razbijaškem stališču jugoslovanskih sindikatov ne morejo vplivati na to, da bi naš delavski razred pustil svojo dosedanjo pot, to je pot borbe za zgraditev socializma v naši državi in za utrditev miru v svetu. Vse te nesramne klevete vnašajo samo motnje v mednarodno sindikalno gibanje in pomenijo objektivno uslugo sovražnikom delavskega razreda in razbijačem svetovne sindikalne enotnosti. Odkn ()na podjetja morajo redno izpoln evati svoie dnevne in mesečne planske naioge O dosedanjih pomanjkljivostih odkupov in ukrepih za njihovo izboljšanje Odkupi so važen člen našega plan-6ea gospodarstva. Z uspešno izpolni-1,0V. odkupov zagotavljamo delovnim množicam preskrbo z najvažnejšimi ži-industriji dobavljamo potrebne rast-utnske surovine; preskrbujemo državni “ zadružni sektor ter delovne kmete s Pomensko, molzno in delovno živino, s Kakovostnimi semeni itd. Odkupi so to-V"! sestavni del našega plana, politika odkupa pa močno ekonomsko sredstvo ^a utrjevanje zveze delavcev in kmetov 'er za borbo proti kapitalističnim ostankom na vasi. Pri odkupih, s katerimi smo dosegli Pomembne uspehe, pa so bile doslej še »teviilne pomanjkljivosti. Prvi poeoj, da vkSIo?10 Pomanjkljivosti pri odkupih oodoče ie. da si ustvarimo najboljši ®®ed,nad terenom. Odkupni plani mo-a;o Mti sestavljeni na podlasi osnovnih Podatkov o ekonomski strukturi gospodarstev in o kmetijski proizvodnji na po-^roajih posameznih krajevnih ljudskih odborov. Doslej plani niso bili dovolj realni. keT 60 jih le prečesto sestavljali »Pisarnah in niso vsebovali stvarnih Podatkov. Posledice malomarnega odnosa, do odkupnih nalog so se pokazale PH nepravilnem prikazovanju stanja na *erenu. Odtod so se tudi porajala mne-nia odkupnih uprav, da so plani previ-®0rti ali da presežkov za odkup ni več terenu. Taka mnenja so se potem uveljavljala pri njihovem delu na škodo Preskrbe delovnih ljudi. Odkupni aktivi j® terenu pogosto tud niso pravilno razbelili obveznosti na posameznike in ne “Prevali različno gospodarsko moč kme-"°v> ter so tako krhali razredno ost na-8e odkupne politike. Mnogi krajevni ljudski odbori so zajemali oportunistično stališče do razde-Planov za živino, zlasti v okraju lubljana-okolica. Mnogo več bi bilo ži- nHv odkupljene, če bi komisije za iro živine delale bolje (Kočevje). Do- 0 vemo, da ie prašičev dovoli, vendar kmetje marsikje prepričali tudi od-ur>m aparat, da jih ni za odkup. Zato ?° s prašiči špekulirali- nele mnogi večji »metj e. temveč tudi posamezni mali imetje. Treba bo zato izdati vsem odločbe za obvezno oddajo prašičev, da preprečimo navijanje cen. Podobno mnenj© je bilo lani. da so namreč plani odkupa krompirja previsoki ali pridelek^ slab; * zadnjem času pa so odkrili še pri ®nogih kmetih precejšnje zaloge krompirja. Podatki o kmetijski proizvodnji, ki Bo služili kot osnova za planiranje, so bili netočni in pomanjkljivi. Prav tako je bila slaba evidenca, kako pridelovalci izpolnjujejo svoje obveznosti. Zalo bodo roorali vsi krajevni ljudski odbori imeti evidenco, kier bo navedeno: “*ak5ne vrste kulture pridelujejo kmetje, »oliko morajo obvezno oddati in kaiko spolnjujejo obveznosti. Malomaren in celo oportunističen od-se je posebno pokazal pri organizaciji Odkupa neracioniranih živil. Odkupa c“’obnih kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev sploh niso planirali in se za odkup niso zmenili. Organizacija za rejo ™ odkup na primer perutnine (v novomeškem okraju bi brez večjih stroškov nagradili prostore ob Krki za gojenje rac), kuncev, rib. zlasti pa za odkup (fozdnih sadežev (gobe. borovnice, jagode itd.) še zdaleč ne ustreza potrebam in možnostim. Posledica nerednega izpolnjevanja odkupov so zaostanki in izterjava teh še iz lanskega leta in iz letošnjih mesecev. Zlasti so precejšnji zaostanki pri odkupu, na primer: Črnomelj. Krško. Trbov- lje. Lendava. Murska Sobota. Ptuj in nekateri drugi okraji. Tudi odkupnega plana prašičkov, pitanih in mršavih prašičev še niso v vseh okrajih izpolnili. Na primer v novomeškem okraju so odkupili lc 4% pitanih prašičev, v Ljutomeru so šele pred nekaj dnevi pričeli odkupovati prašičke; v Maribor-okolici morajo za letošnie polletie odkupiti še 519 pitanih prašičev. Na splošno pa so v vseh okraiih v zaostanku pri odkupih prašičev. Vsi zaostanki so nastali zaradi nepravilnega odnosa do odkupa in slabe evidence o izpolnjevanju odkupnih planov. Razumljivo ie. da bo treba odkupiti vse zaostanke, zlasti iz lanskega leta, do začetka novega odkupa. Ne gre pa samo za zaostanke živine in prašičev. temveč tudi za druge pridelke. Goriški okrai mora odkupiti še 24%. ljutomerski 10%. novomeški 50%, radgonski 32% in trebanjski 26 % planskih količin vina. Med novim odkupom bodo morali vsaik dan izpolnjevati plane. Zato ie treba izdelati mesečne operativne plane za notranje delo poverjeništev za državne nahave in za delo na terenu z razdelitvijo po mesecih, tednih in dnevih. Vse te plane morajo imeti tudi odkupna podietia. Odkupna podietia, ki so operativni organ, so še premalo aktivna na terenu. Mnogi nakupovalci ne pokažejo nobenega zanimanja, da bi odkupili čim več. Na odkup gledajo^ kot zgolj trgovsko opravilo. brez politične ■vsebine. Krivdo za slabo operativnost odkupnih podjetij nosijo tudi poverjeništva okrajnih odborov, ker premalo nadziralo poslovanje podjetij. predvsem pa, ker ne vedo dovolj, kako izpolnjujejo odkupne plane. Razširiti.bo treba tudi omrežje odkupnih podjetij. Ustanovljena bodo republiška podietia s Podružnicami in zbiralnicami (od-postajami) za odkup najvažnejši h živil. Pod poverjeništva za držarvne nabave spada tudi pregled državnih pitališč. Ker poverjeništva niso dosedai kontrolirala pitališč, so se dogajale precejšnje nepravilnosti. V pitališču LanSpreš so na primer posejali na zemljišču 18 ha ha detelie in premalo drugih krm-skih n.stlin. V kamniškem okraiu leži že dali časa 160 ton slame, ki ie namenjena za pitališče. na dežju. Več pa ie tudi primerov s-labeea ravnania s svinjami v pitališčih. Preskrba delovnih liudi z dobrima mlevskimi izdelki ie odvisna od mletja v mlinih. Uprava mlinov pa nima točnega pregleda niti nad proizvodnimi plani v mlinih niti nad kvaliteto izdelkov. Zato so nekateri mlini prenapolnjeni z zrnjem za mletje, drugje pa jim ga primanjkuje. Slaba ie tudi evidenca nad mlinsko merico. Za izboljšanje odkupov bodo pri okrajnih ljudskih odborih sestavili odkupne štabe za vsako vrsto odkupa. Pravilno razumevanje odkupnih nalog. predvsem pa izpolnievanie odkupnih planov, zahteva tudi okrepitev okrajnih in oblastnih poverjeništev za državne nabave. Odkupna podietia pa morajo prenehati z dosedanjim nesistematičnim delom ter pokazati mnogo več prizadevanja in1 iniciativnosti. Kolektivno delo na poverjeništvih, sodelovanje z izvršnimi odbori in množičnimi organizacijami pa bo nedvomno rodilo mnogo boljše uspehe pri letošnjih odkupih. Kot moraio odkupi zagotoviti še večje količine živilskih predmetov za prehrano delovnih liudi. mora tudi pravilna odkupna politika še boli strniti delovne kmete proti izkoriščevalcem na vasi. VIII. LJUBLJANSKA MDB JE ODŠLA V NOVI BEOGRAD Brigadirji VIII. MDB »France Prešeren« se odpravljajo v Novi Beograd Ljubljana 1. julija Avtomobilska cesta »Bratstva in enotnosti« in Noy* Beograd sta letošnji najini gradnji vse jugoslovanske mladine. Kmečka mladina, ki je doslej gradila ta velika objekta, se je po večini vrnila domov, nadomestila jo bo mladina iz gimnazij, univerz in nekaterih strokovnih Šol Na ljubljanskih gimnazijah je bilo posebno zadnji mesec zelo živahno. Po vseh ®°lah 60 seznanjali mladino s pomenom Jelovnih akcij, ustanavljali brigade in oddajali tudi že na delo na ljubljanska gradbišča. Delovni uspehi, ki so jih brigadirji dosegli že v Ljubljani na gradišču zbirnega kanala in pri graditvi fiz-^Ulturnega stadiona Triglav, dokazujejo Požrtvovalnost mladih ljudi in priprav- ljenost, da izvršijo naloge, ki so jih dali naši voditelji na skupnem kongresu SKOJ-a in LMJ. Včeraj ob pol devetih zjutraj pa je iz Ljubljane odpotovala VIII. ljubljanska mladinska delovna brigada, ki šteje 226 članov. Ta brigada je odšla gradit Novi Beograd, ostalih sedem ljubljanskih brigad pa bo odšlo na avtomobilsko cesto najkasneje do 5. julija. V četrtek proti večeru je bil mimohod vseh ljubljanskih brigad po Tyrševi in Cankarjevi ulici. Cez 1800 ljubljanskih brigadirjev in brigadirk, ki bo preživelo mesec dni svojih počitnic na avtomobilski cesti in Novem Beogradu, je pokazalo včeraj veliko pripravljenost mladine, da bo z vsemi močmi prispevala h graditvi socializma v naši držav L V kamniškem okraju so ustanovili obdelovalno zadrugo »Ljudska mladina Slovenije« V najbolj rodovitnem kraju kamniškega okraja so v nedeljo ustanovili' kmetijsko obdelovalno zadrugo, v kateri je združeno 24 gospodarstev vasi Zalog in Lahovič. Zadruga šteje 8? članov in obsega 139 ha obdelovalne zemlje ter 130 ha gozda. Domačini pravijo, da je ta zemlja žitnica kamniškega in kranjskega okraja. Poleg tega bo imela zadruga še dva zadružna mlina, zadružno gostilno in zadružno žago. Samo mizar iz Lanorič se zaenkrat še ni mogel odločiti za zadrugo in pravi, da bo raje še nekoliko počakal, da bo videl, kako se bo vsa stvar razvijala. Zadruga ima vse pogoje za uspešen razvoj, saj ima tudi' obdelovalne stroje, ki so jih kmetje vložili v zadružni inventar. Ustanovitev te zadruge pomeni velik uspeh, ki ga je dosegla Partija v tem delu okraja. Kmetje iz okolice: Vodic, Most, Homca in Bukovce so šli po isti poti kot Založani. Po vseh teh krajih že ustanavljajo KOZ. Okrajni partijski komite v Kamniku je zadolžil svojega člana tov. Juvana, da je pomagal pri ustanovitvi KOZ. Kmetje iz Zaloga in Lahovič so dvakra't prišli na okrajni komite in prosili, naj jim pošljejo nekoga, ki jim bo razložil zadružna pravila. Prav ob ustanavljanju zadruge pa se je v tem kraja utrdila tudi OF in mladinska organizacija, ki sta bili prej neaktivni. Fronta in mladinska organizacija sta sodelovali tudi pri' pravilni odmeri davkov, odkupih, pomoči pri izpolnitvi gozdarskega plana itd. Prav pri teh akcijah se je borba na vasi še bolj zaostrila. Velikega kmeta Tomažiča, ki je izjavil, da je vsakdo, ki stopi v zadrugo izdajalec in ga bo ubil/ je ljudska oblast zaradi protiljudskega delovanja zaprla. Ugotovili so tudi, da Tomažič ni izpolnjeval svojih obveznosti do države, ni plačeval davkov in je zatajil posevke. Nekateri so pred ustanovitvijo zadruge hoteli še izkoristiti 6tara nasprotja med Založani in Lahovčami, toda tudi ti’ načrti so se izjalovilL Kmetje obeh vasi so ostali enotni. Pri ustanovitvi KOZ v Zalogu in Lahovičih ima precejšnje zasluge tudi mladinska organizacija in člani OK LMS Kamnik, ki so bili stalno povezani z mladino in kmeti na vasi. Ne samo, da se je ta čas razgibal mladinski aktiv Zaloga in Labovičev, ki je pi;ed tem »spale, ampak je prav mladina pridobivala starše za kmetijsko zadrugo. Tudi pri ustanavljanju zadruge je opravila vse tehnične naprave. V nedeljo ko je bil občni zbor in ko so člani zadruge volili' svoje zadružno vodstvo, so zaupali podpredsedniško mesto mladincu Jerovšku Ludviku in še. dve odborniški mesti sta zasedla mladinca Galjot Janez in Kvas Anica. Ker so zadružniki videli, da je mladina aktivno sodelovala pri ustanavljanju zadruge, so na občnem zboru v nedeljo sklenili, da bo njihova zadruga nosila ime »KOZ Ljudske mladine Slovenije«. Ze takoj pa so mladinci’ sprejeli tudi obveznost, da bodo ustanovili strokovno-politični tečaj za mladino iz obeh krajev, kjer se bodo seznanjali z zadružnimi vprašanji, mehaniziranim kmetijstvom in podobnim. Mladinci pa, ki so bili izvoljeni v upravni odbor novo ustanovljene zadruge, so obljubili OK LMS, ki jim bo še naprej pomagal pri' delu, da bodo v zadrugo vložili V6e svoje mlade sile in ji dali tak polet, ki ga ima le mladina. Vezane cene za mleko in mlečne izdelke Po novi odredbi zvezne vlade, uveljavljeni 25. junija, so predpisane državne (vezane) cene, po katerih bodo pooblaščena odkupna podjetja kupovala mleko in mlečne izdelke. Cena za kravje mleko, ki ima 3.2% maščobe, znaša 5 din liter. Za mleko z večjp maščobo za vsak 0.1% 6e cena zviša za 0.15 din pri litru, za nižji odstotek pa se zniža za 0.2 din. Mehki, beli polnomastni sir iz kravjega mleka je po 40 din, iz ovčjega mleka po 43 din, polmastni iz kravjega mleka 32 din in trdi polnomastni 55 din, polmastni pa po 35 din kg. Surovo maslo je po 80 din kg. Surovo maslo sme vsebovati največ 16% vode. Minister za državne nabave FLRJ bo predpisal navodilo, kako bo treba uporabljati te cene in kako se določajo višje in nižje cene glede na kakovost blaga in odkupno sezono. 130 gospodarskih poslopij bodo letos zgradili na državnih posestvih v Metohiji Predvsem gradijo hleve za plemensko živino. Na največjem državnem posestvu »Podrimlju«, ki 60 ga ustanovili lani in ki obsega okrog lOOOha zemlje, gradijo nad sto kmetijskih poslopij. 2etev ječmena se je v Makedoniji na splošno ie končala. Zadruge so ustanovile za žetev posebne delovne brigade. Po brigadnem načinu pa opravljajo tudi druga kmetijska dela. Letos uporabljajo pri žetvi precej več strojev kakor lani. Nad 50.000 ljudi štejejo frontne delovne brigade, ki delajo v gozdovih v LR Hrvatski. Doslej 60 se brigade že dvakrat izmenjale. Sedanje brigade bodo posekale in izvozile 40% več lesa kakor prejšnje. V Pulju bodo letos obnovili 350 stanovanjskih hiš. Za obnovo je določeno 90 milijonov din izrednega kredita. Ljudska fronta se je zavezala, da bo sama s prostovoljnim delom obnovila 90 stanovanjskih hiš. Doslej so obnovili 55 poslopij. Pristojnost birojev za pritožbe in predloge pri oblastnih in okrajnih kontrolnih komisijah Mnogim državljanom ie ni znano, da obstoje poleg biroja za pritožbe in predloge pri Komisiji državne kontrole LRS tudi biroji za pritožbe in predloge pri vseh okrajnih (mestnih) kontrolnih komisijah, od dne ustanovitve oblasti pa tudi biroji za pritožbe in predloge pri oblastnih kontrolnih komisijah. Naloge in pravice teh birojev so v bistvu iste, le glede na pomen in važnost predmeta ga rešujejo ali okrajni ali oblastni ali republiški biroji. Zato naj se pritožnik ali predlagatelj. kadar je predmet pritožbe ali predloga večjega pomena, zlasti kadar ere za nepravilnosti ali nezakonitosti, ki naj bi jih zagrešili republiški organi državne uprave (ministrstva, komisije, komiteji) ali republiška državna podietia ali republiške zadružne ustanove, obrne naravnost na Biro za pritožbe in predloge Komisijo državne kontrole LRS. ki ima 9voje prostore v Ljubljani. Beethovnova ulica 2. Seveda s tem ni rečeno, da se pritožitelj oziroma predlagatelj ne bi smel v primerih, ki spadajo v pristojnost okrajnih ali oblastnih birojev, obrniti naravnost na republiški biro. ki bo odločil po svoji uvidevnosti, ali bo predmet rešil sam. ali pa ga bo odstopil s svojimi navodili oblastnemu ali okrajnemu biroju v reševanje. Kadar gre za pritožbe proti delu in nepravilnosti okrajnih organov državne uprave, lokalnih državnih podjetij in ustanov, lokalnih zadružnih organizacij, naj se pritožitelj obme neposredno na okrajno kontrolno komisijo, ki se nahaja na sedežu vsakega okrajnega ljudskega °dbora. Ce pa gre za pritožbo proti delu in nepravilnostim oblastnih organov državne uprave, oblastnih državnih podjetij in ustanov ter zadružnih organizacij, naj se pritožitelj obrne na biro oblastne kontrolne komisije, ki je na sedežu vsake oblasti, in sicer za ljubljansko oblast v Ljubljani na Tvrševi cesti v bivšem Baragovem semenišču, za mariborsko oblast v Mariboru, Ulica heroja Staneta 1. in za primorsko oblast r Postojni, Moskovska ulica 4-II. V interesu posameznikov in skupno* sti ie torej, da se pritožitelii in predlagatelji z zaupanjem obračajo na okrajne oziroma oblastne kontrolne komisi ie; ki so pristojne v smislu gornje obrazložitve za reševanje posameznih zadev. Tu bodo glede svoiib pritožb in predlogov, ki tih bodo stranke ali pismeno predložile ali dale ustno na zapisnik, našli vso pomoč. Dobili bodo potrebna pojasnila in nasvete. Biroji okrajne ali oblastne kontrolne komisije bodo na naihitreiši način na samem mestu s svojim gibčnim aparatom in s tesno povezavo z vsemi gospodarskimi in ostalimi resorji ugotovili, v koliko ie v posameznem primeru podana nepravilnost ter potem tudi ali bodo sami neposredno ukrepali, da se nepravilnosti in krivice odstranijo, ali pa bodo predmet, v kolikor bi reševanje presegalo niihovo pristojnost, odstopili v dokončno rešitev republiškemu biroju. Za vlaganje pritožb in predlogov niso potrebne nikake formalnosti. Kdor zna in mere. nai predloži biroju pismene vloge, ki iih ni treba kol kovati, ki pa nai bodo pisane jasno in nai temeljijo na resničnih podatkih. Komur dela pisanje težave, nai se osebno zglasi na biroju za pritožbe in predloge in tam ustno pove. kar ga teži. Na biroju bo dobil pojasnilo in nasvet, po potrebi pa se bo njegova izjava vzela na zapisnik. Ime vlagatelja pritožbe ali predloga se po želii obdrži v tajnosti. V korist pritožiteliev in predlagateljev je. da se ravnajo po teh smernicah, da pri vlaganju pritožb in predlogov niso potrebne nikake formalnosti, potrebno ie ie da se državljani obračajo predvsem na pristojni biro za pritožbe in predloge. keT se bo na ta način smotrno in pravilno reševanje predmetov le pospešilo. V Skoplju se je začela razprava proti skupini špijonov in diverzantov, ki jih je poslala ilegalno v Makedonijo bolgarska obveščevalna služba Skoplje 1. julija Pred okrožnim sodiščem v Skoplju se je včeraj v navzočnosti velikega števila državljanov začela razprava zoper skupino vohunov in diverzantov, bolgarskih državljanov, ki jih [e poslala v našo državo bolgarska državna varnost. Obtoženi so Krum Minčev Nikolov, šofer, po narodnosti Makedonec, državljan LR Bolgarije, Boris Nikolov Palazov, delavec, Makedonec, državljan LR Bolgarije, obsojen leta 1937. zaradi tatvine v Gornji Djumaji, Lazar Jačev Stoev, kmet, Makedonec, državljan LR Bolgarije, obsojen od bivših bolgarskih oblasti na 12 let odvzema svobode zaradi umora, Ljuben Smiljanov Novoseoski, pomočnik šoferja, Makedonec, državljan LR Bolgarije, bil v preiskavi kriminalne milice v Gornji Djumaji, in Trajko Krstev Dimitrov, kmet, Makedonec, državljan FLRJ. Obtožence, ki so znani zločinski tipi in so bili obsojeni zaradi umorov ter tatvin, med okupacijo pa so aktivno sodelovali v bolgarski fašistični vojski, je poslala bolgarska obveščevalna služba v LR Makedonijo z nalogo, naj bi razvijali na liniji protirevolucionarne klevetniške kampanje proti socialistični Jugoslaviji rušilno aktivnost proti državni nedotakljivosti FLRJ ter razbijali enotnost naših narodov, zlasti pa enotnost makedonskega naroda in ovirali socialistično graditev. Obtoženci so imeli nalogo širiti vojno-hujskaško propagando in vršiti sabotaže, diverzije ter atentate na državne in partijske voditelje. Prav tako 60 imeli nalogo zbirati vohunske podatke o stanju v FLRJ in jih pošiljati bolgarski obveščevalni službi. Krum Minčev Nikolov bi moral Ilegalno priti v LR Makedonijo kot član neke ilegalne »makedonske organizacije« v Pirinski Makedoniji, katere cilj je, da se baje bori za priključitev Pirinske Makedonije Ljudski republiki Makedoniji. Njegova naloga je bila organizirati iz sovražnih elementov v FLRJ vohunsko službo, saboterstvo in širiti protirevolucionarno ter vojnohujskaško propagando. Obtoženi Boris Nikolov, ki je bil med okupacijo leta 1941,—1942. pripadnik okupacijske bolgarske fašistične vojske v Egejski Makedoniji in se je udeležil po-koljev prebivalstva, je pristal na prigovarjanje predstavnika bolgarske državne varnosti Dimitra Georgijeva Uznova v Gornji Djumaji na ilegalni odhod v LR Makedonijo. Imel je nalogo nastopiti delo v nekem gospodarskem podjetju, kjer naj bi delavce demoraliziral, jih nagovarjal, naj poškodujejo in uničujejo stroje, zažigajo skladišča in sabotirajo izpolnitev plana socialistične graditve. Po navodilih bolgarske državne varnosti je organiziral skupino šest moralno propadlih tipov, ki so odšli skupno z njim kot diverzanti ilegalno v FLRJ. Zbrane vohunske podatke vojaškega in gospodarskega značaja bi moral obtoženi Palazov pošiljati z dogovorjeno šifro po svoji družini bolgarski obveščevalni službi. Te podatke so hoteli potem uporabiti za objavo v bolgarskem tisku, in 6icer kot »dokaze« v sovražni klevetniški gonji proti FLRJ. Obtoženi Lazar Jačev Stojev je delal po navodilih učitelja Vasilija Angelova, namestnika Ivana Aleksova v va6i Gabrino in oficirja državne varnosti v Petriču Janka Gulaša. Izrabil naj bi dvolastniško dovoljenje in odšel v FLRJ g protirevolucionarnimi cilji. Od oficirja državne varnosti Janka Gulaša je dobil pismo za nekega Goča iz Strumice. Obtoženi Ljuben Smiljanov Novoseoski je podpisal izjavo pred oblastnim načel- nikom, da bo sodeloval z bolgarsko državno varnostjo in se bavil s protirevolucionarnim vohunskim delom proti FLRJ. 21. februarja letos ga je načelnik Račev osebno pripeljal z motornim kolesom do meje, ki jo je ilegalno prestopil. Po prestopu bolgareko-jugoslovanske meje js nameraval poiskati službo v nekem gospodarskem podjetju, po možnosti bencinskem skladišču ali pa skladišču za živila, ki bi ga v primernem trenutku zažgal Za izvršitev tega zločina so mu obljubili nagrado. Peti obtoženec Trajko Dimitrov ee je kot orožnik v bivši Jugoslaviji aktivno boril proti naprednim elementom in služil zatiralnim ciljem vladajoče velikosrbske buržoazije. Med vojno je bil uradnik fašistične okupacijske uprave in organizator sovražne tolpe, ki se je borila proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Po osvoboditvi 6e je bavil z vojnohujskaško propagando v korist zasužnjevalnih načrtov angloameriških imperialistov. 13. junija letos je pristal na prigovarjanje agentov bolgarske državne varnosti, da bo delal za bolgarsko državno varnost in proti enotnosti naših narodov ter državni nedotakljivosti proti FLRJ, za odcepitev LR Makedonije od FLRJ in prepustitev Makedonije LR Bolgariji. V obrazložitvi obtožnice je javni tožilec med drugim rekel: V nesramni, onemogli, klevetniški in protirevolucionarni kampanji 60 bolgarski vodilni činitelji kršili vse mednarodne pogodbe in načela in se niso samo omejili na surovo ravnanje z našimi obmejnimi uslužbenci ter miličniki, kar je neznano in brez primera v mednarodnih odnosih, ampak so se zatekli tudi k preizkušenim imperialističnim metodam, ki jih je obilno uporabljal tudi krvnik makedonskega naroda, fašistični vojni zločinec Vančo Mihajlov. Ilegalno 60 začeli pošiljati v našo državo bandite in diverzante, da bi na otipljiv način podprli svojo protirevolucionarno kampanjo proti socialistični Jugoslaviji. Bavili so se zlasti z rušenjem socialistične graditve v LR Makedoniji, ki je trn v peti zaslepljenih bolgarskih šovinistov, ki kažejo nenasiten apetit do naše svobodne domovine. Bolgarija je postala središče protirevolucionarnega in protimakedonskega delovanja, centrala za pošiljanje vohunov, diverzantov in saboterjev v LR Makedonijo. To najprepričljiveje dokazuje, kako podle so bile metode organizatorjev protirevolucionarne kampanje v Sofiji, metode, ki so in morejo biti lastne samo imperialistom, preizkušene dolgoletne metode vojnih zločincev, gestapovcev in klavca makedonskega ljudstva Vanče Mihajlova. S temi metodami bi morali uresničiti veliko-bolgarske šovinistične zamisli. Te metode, ki so vseskozi protirevolucionarne, uporabljajo danes proti socialistični Jugoslaviji voditelji domovinsko-frontovske Bolgarije, ki skušajo v kalni vodi protirevolucionarne klevetniške kampanje proti naši državi uresničiti »nacionalne ideale«, odcepiti Makedonijo od skupne domovine FLRJ. Po zaslugi enotnosti naših narodov in požrtvovalne graditve socializma v LRJ so organi uprave državne varnosti preprečili ta zločinski poizkus bolgarske obveščevalne službe in polovili njene vohune diverzante ter plačane morilce takoj po njihovem ilegalnem prihodu v Jugoslavijo. f F I Z KULTU R A 1 Tefcmovanie atletske lige v L ubliani Danes in jutri bodo nastopale moške ekipe Mladosti, Dinama in Enotnosti ter ženske ekipe Železničarja (Karlovac), Mladosti in Enotnosti V soboto 2. in nedelio 3. julija bodo na Stadionu ob 16.30 tekmovanje 2. kola atletske lige Jugoslavije. V zvezni atletski ligi tekmuje 15 moških in 15 ženskih ekip, ki se borijo za naslov drž. prvaka v atletiki. Liga je bila osnovana šele letos in je vsekakor velikega pomena za kvalitetni razvoj naše atletike in njeno popularizacijo. Društva tekmujejo v treh terminih, a najveeje število to5k. ki jih bo dosegla ekipa na kateri koli izvedbi (terminov), se ii bo štelo kot najboljši rezultat. V soboto in nedelio se bodo pomerili v Ljubljani v obliki troboja moški: Mladost in Dinamo iz Zagreba ter Enotnost iz Ljubljane, a v ženski konkurenci se srečajo Mladost (Zagreb), Železničar (Karlovac) in Enotnost (Ljubljana). To je dosedai največie tekmovanje v Ljub- Zvezna košarkaška liga Partizan :Crvena zvezda 21:13 Danes se bosta srečala ljubljanski Železničar in Enotnost Danes ob 17. uri se bosta srečali na igrišču Železničarja v šiški v prvenstveni tekmi Zvezne košarkarske lige vrsti ljubljanskega Železničarja in Enotnosti. Ker bo ta tekma odločala o končnem plasmanu slovenskih li-gašev v zvezni ligi in ker bosta obe moštvi nastopili v najboljših postavah, bo tekma najbrž zelo zanimiva. V predtekmi se bosta pomerili pionirski vrsti Železničarja in Enotnosti. Te dni so bile odigrane nadaljne tekme za prvenstvo zvezne lige, ki so se končale z naslednjimi rezultati: Enotnost : Proleter 40:37. Proleter:Milicio-nar 42:35, Jedinstvo : Železničar 37:30, Mladost : Lokomotiva 30:15, Crvena zvezda : Enotnost 45:29, Partizan : Crvena zvezda 21:13 (4:9). Nočna nogometna tekma DOM JA : MILIČNIK danes ob 21 na stadionu »Železničarja« * Jutri na konjske dirke v Št. Jernej V nedeljo 3. julija bodo v Št. Jerneju na Dolenjskem velike letne vprežne In jahaške konjske dirke, Ičakor vsako leto je odbor poskrbel tudi letos, la bodo gostje dobro pogoščeni. Iz Novega mesta in iz Brežic bodo v nedeljo dopoldne vozili v Št. Jernej posebni avtobusi, ki bodo zvečer odpeljali goste zopet na vlak. — Odbor vabi k Čim večji udeležbi. TENIŠKI TURNIR V WIMBLEDONU London. 1. Julija. Danes popoldne je bUa odigrana finalna Igra posameznikov za prvenstvo teniškega turnirja v Wimbledonu V finalu sta se srečala Schroeder (ZDA) in Drobny (OSR). Po dramatični borbi Jo zmagal Schroeder v netih setih z rezultatom 3:6, 6:0, 6:3. 4:6, 6:4. liani, ker se bodo v težkih borbah pomerili naši najboljši atleti, med njimi tudi državni reprezentanti in Olimpijci. Napoved o izidu posameznih disciplin je težko podati. Gledalce lahko samo opozorimo na nailepše borbe na tem tekmovanju. V teku na 100 m bo ostra borba med Vinciianovičem (Mladost) in najboljšima slovenskima šprinterjema Rozmanom in Dolencem. Na 400 m se bodo v ostri konkurenci pomerili Relja in Kraljevič (M) — slednji je bil naš državni reprezentant v štafeti 4 krat 400 ; metrov na olimpiadi v Londonu z odličnim slovenskim srednjeprogašem Ober-, škom. V disciplini na 110 m zapreke je i favorit naš najboljši tekač čez ovire Srp | (D). Tek na dolge proge bo potekal v j znamenju velike borbe med odličnim j Kotnikom (M) ter Kranjcem in Kovaei-j čem (E). Pri skoku v daljino bodo gle-■ dalci videli državnega rekorderja Urbiča (M). V metih bodo vzbudili pozornost i brata Milerja (E), Galin in Marcelin (M), j ki je lani zastopal jugoslovansko atletiko I na olimpijadi v Londonu v najtežji pa-j nogi atletike, t. j. deseteroboju. Kulmi- i nacija borbenosti v moških disciplinah bodo štafete 4 krat 100 m in 4 brat 400 metrov v ostri konkurenci Mladosti in Enotnosti. V teku na 100 m ženske je favorit Butja Alma. balkanski rekorder in član državne reprezentance na olimpijadi v Londonu. V teku na 200 m ii bo verjetno sledila Cererjeva iz Ljubljane. V skokih bodo prevladovale članice Mladosti. medtem ko bo v metih verjetno presenetila Kotlušek Nada (E), nadebudna metalka, ki ie na internem mitingu Enotnosti dosegla izredno dobre rezultate. ŠSH PARTIJE DVOBOJA DR. EUWE : PIRC Nadaljevanje 6. partije je potekalo takole: 41. Lg6+, Kf8, 42. Df4, Kg7. 43. Kf2. Sg8, 44. De5+. Df6-r, 45. Kc3, Se7, 46. a3. Sg6:, 47. Df6: + . Kf6:, 48. hg, Kg5:, 49. Kf4. Kf6, 50. Kg-l, Kg6. 51. a4, a5, 52. g3. h5+, 53. Kh4, Kh6. 54. g4, hg, 55. Kgl:, Kg6 56. Kf4, KfG, 57. b3. črni se vda. 7. partija „ Beli: Pire črni: dr. Euwe 1. d4, Sf6, 2. c4, e6, 3. 8f3, d5, 4. Sc3, c5, 5. e3, Sc6, 6. a3, a6, 7. ed, od, 8. Le2, c4, 9. Se5, Sa5, 10. f3. b5, 11. 0-0, Lb7, 12. Ld2, Sb3, 13. Tbl, Ld6. 14. Lel, Dc7, 15. f4, 0-0. 16. Lh4, Set, 17. Se4:, de, 18. Lg4. 1(15, 19. Lf5, f6, 20. Sd7, Tf7, 21. Dh5, gl. 22. Sf6:+. Tf6:, 23. Dg5:+, Dg7, 24. Df6:, Df6:. 25. Lf6:, Tf8, 26. Le5, La3:, 27. ba, Tf5:, 28. Tf2, TI8. 29. Tc2, Kf7, 30. Ld6, Tc8. 31. Lb4, a3. 32. La5:, Ke6, 33. Lb4, h5, 34. Kf2, Kf5. 35, Tgl, Tg8, 36. h3, h4, 37. g3, črni se vda. O B V ES Razstava lokalne industrije in obrti LRS v Ljubljani je podaljšana Razstava lokalne industrije in obrti LRS je vzbudila v prvih dneh silno zanimanje. Število obiskovalcev se je v dveh dneh dvignilo na več kot 10.000. Najavljeni so pa še mnogi kolektivni obiski iz vseh predelov Jugoslavije ter STO-a Z ozirom na to veliko zanimanje, ki ga je vzbudila prva razstava lokalne industrije in obrti v republiškem merilu v Sloveniji in Jugoslaviji, je glavni razstavni odbor sklenil, da bo podaljšal razstavo do vključno 10. julija t. !., s tem. da so ngodnost polovične voznine lahko koristi do polnoči 12. julija. Vsem obiskovalcem razstave iz Ljubljane priporočamo, da preložijo ogled razstave na ponedeljek in torek, ker ho zlasti v soboto in nedeljo zelo mnogo obiskovalcev iz zunanjih krajev ter ostalih republik. Tako je iz Skoplja najavljen nosebni vlak obiskovalcev. .Delovnim kolektivom iz notranjosti priporočamo. da se pri ogledu razstave poslužijo ugodnosti in oopustov za potovanje po sim dikalni liniji. Informacije o tem dobe pri poslovalnicah »Putnika« ter sindikalnih tajništvih. Istočasno z ogledom razstave lahko tako prirede izlet šo na morje, v Opatijo odn. na Gorenjsko (Bled. Bohinj itd.). ^ Razstavo lokalne industrije in obrti LRj» spremljajo razne vzporedne prireditve. Vsak večer ob 20. uri je v Mladinski dvorani v Frančiškanski ulici revija oblačil. V nedeljo 3. julija ho v Moderni galeriji odprta retrospektivna razstava del B. Jakca. Obiskovalci razstave si lahko ob tej priliki tudi ogledajo Narodno galerijo. Narodni, etnografski in prirodoslovni muzei ter Mestni muzej stanovanjske kulture. VSEM INDUSTRIJSKIM PODJETJEM LRS Generalna direkcija elektrogospodarstva LRS sporoča: Zaradi neobhodnih del v eni od največjih elektrarn Slovenije,-so nujno potrebne ostre omejitve porabe električne eneTgije. Pozivamo vso industrijo Slovenije, da disciplinirano izvršuje napovedane omejitve in so v vsem strogo pokorava odredbam področnega elektroenergijskega dispečerja. Nediscipliniranost more povzročiti obsežnejše redukcije, kot so sicer potrebne, zato se bo ista strogo kaznovala. V nujnih primerih se obrnite na telefon rajonskega dispečerja (Ljubljana 41-21. Maribor 23-23. Celje 103, KrAni 338). odnosno izredno na telefon GEDES 32-05, Ljubljana. — »GEDES«. ŽIVINA ZA EKONOMIJE Glavna direkcija za odkup in promet z živino in mesom Ljubljana, Stari trg: 34, ima preko Okrajnih podjetij v depojih velike količine plemenb živine. Opozarjamo uprave vseh ekonomij, da lah-ko svojo staro nerodovitno živino zamenjajo za mlado, plemeno in delovno živino. Informacije na direkciji. TEČAJ ZA TOVARNIŠKE HIGIENIKE bo v Ljubljani od 4. do 30. julija. Tečajniki naj se javijo v ponedeljek 4. julija popoldne od 14.—18. ure v pisarni Glavnega odbora Rdečega križa. Ljubljana. Dapčevjčev trg št. 3 (vogal Dalmatinove in Miklošičeve ulice). S seboj naj prinesejo živilsko nakaznico in posteljno perilo. Brez živilske nakaznice .ne bo mogoče priskrbeti hrane. Prosimo podjetja, ki do danes še niso nakazala zneska 3000 din za kritje stroškov, da to store čimprej PO poštni položnici št. 6-95603-74 ime računa: Rdeči križ Slovenije, Glavni odbor, Ljubljana. ŠOLSTVO JOZDARSKI TEHNIKUM. MARIBOR, VINARSKA 30 Vpisovanje dijakov v 1. razred Gozdarske-a tehnikuma v Mariboru za šolsko leto 949-50 se bo vršilo od 30. junija do 5. julija 949. Dijaki naj pridejo k vpisu osebno ali a nai javijo vpis pismeno. Sprejemni no-oji: Nižja gimnazija ali sedemletka z za-Ijučnim izpitom, moralna in politična ne-porečnost tor stroki ustrezajoča telesna s po. obnost. Dijaki, ki niso polagali zaključne-a izpita, bodo polagali sprejemni Izpit iz lovenskega jezika, matematike in botanike. Candidati naj predložijo za vpis naslednje okumonte: lastnoročno napisano prošnjo, pričevalo o nižjem tečajnem izpitu, rojstni ist in kratek življenjepis, štipendije: Dlaki ki roflektirajo na štipendijo, naj vlo-ijo pri vpisu na predpisanem obrazcu ■rošnjo. kol kovano z 10 din, in ji priloze po-rdilo o premoženjskem stanju, potrdilo krajnega ljudskega odbora, da je kandidat tipendije potreben, ter vprašalno polo. Dlaki, ki žele stanovati v internatu, naj to lavedejo v prošnji. V prošnji je navesti latančen naslov, zadnjo pošto in pnstoj-li LO. — Ravnateljstvo Gozd. tehnikuma. NATEČAJ a sprejem učencev v nižjo enoletno ZOO veterinarsko šolo v Kočevju Nižja enoletna ZOO veterinarska šola v Cočovju bo sprejela v šolskem letu 1949-50 -ečje število učencev mladincev in mladink. Sprejemni pogoji: 1. starost od 15. leta naprej. 2. dovršena isnovna šola, 3. telesno in duševno zdravje, . Prijavljene! bodo polagali krajši sprejom-il izpit iz slovenščine in matematike. Za sprejem predložijo učenci: 1. lastnoročno pisano prošnjo. 2. rojstni lsa, 3. zadnjo šoisko izpričevalo. 4. živije-tjepis, 5. izpolnjeno vprašalno polo. Pismene orošnjo 'ipreiomamo do 1. avgusta 949. Po l»ončani enoletni šoli se učenci razdo-ijo na prakso v veterinarske centre in se K> Izvršeni praksi razporedijo na službo v reterinarske ustanovo državnega in zadruz-lega sektorja. . . . Posebno nadarjeni učenci imajo možnost lo nadaljnjega študija na srednji votori-rnrski SoLj* Prijavijence bomo pravočasno poklicali na zpit in nastop na pouk. — Uprava ZOO ve-erinarsko šole v Kočevju. Vpisovanje v Gozdarski (ehnikum v Ljubljani — Poljanska c- 2 Vpisovanje v I. letnik Gozdarskega teh-likuma bo 1.. 2. in 3. julija 1949 od 8—12 iro v pisarni — Poljanska o. 2-II. K vpisovanju naj vsak prinese »Prijavo«, tolkovano z 10 din, lastnoročno pisan, življe-ljepis, kolkovan s 5 din, rojstni list in spričevalo o dovršeni nižji srednji šoli. Vpisovanje v II. letnik bo septembra me-leca. Kot prilogo h kolkovani prijavi za ,-pis je treba predložiti spričovnlo o dovr. ienem I. letniku. — Ravnateljstvo Gozdar-ikega tehnikuma v Ljubljani. MINISTRSTVO ZA LJUDSKO ZDRAVSTVO razpisuje vpis v 3 mesečni tečaj za desinfektorje Pogoj za sprejem: dovršena osnovna šola, »tarost od 18 do 26 let. Prošnji, kolkovani z 10 din, je treba priložiti če zadnje šolsko spričevalo, rojstni list. življenjopis. kolkovan s 5 din in potrdilo o vpisu v volivni imenik in pismeno priporočilo OLO za sprjera v tečaj. Rok za vlaganje prošenj do 1. julija 1949. Prošnje so vlagajo na Ministrstvo za ljudsko zdravstvo, Ljubljana, Sv. Petra c. 2, oddelek za strokovno šolstvo, kjer se dobe tudi vse informacijo. Stroške prehrane za stanovanja bo nosilo Ministrstvo za ljudsko zdravstvo. VREMENSKO POROČILO Vremenska napoved za petek 2. Julija: Delno izboljšanje, vendar še nagnjenje h krajevnim padavinam. TEČAJI ZA UČITELJE - TEČAJNIKE Vsi učitelji(oe), tečajniki(ce) in vzgojitelji-(ce), ki so se prijavili za tečaj v Celju ali Kranju, naj se javijo na tečaj 2. oziroma 3. julija 1949. S seboj naj prineso slamarico, posteljno perilo, jedilni pribor in potrebne knjige ter zvezke. , . Tečaj se začne 4, julija ob 8. uri zjutraj. NATEČAJ za sprejem gojencev v prvi ^razred zvezne srednje strokovne tobačne šole v Prilepu Pouk na tej šoli traja štiri leta. Po dokončani šoli bodo učenci zaposleni kot to- bačni tehniki v ustanovah in podjetjih Generalne direkcije zvezne industrije to* baka. Sola ima tudi svoj internat in vsi učenci bodo imeli zagotovljeno brezplačno stanovanje, prehrano, odejo, perilo in obutev do konca šolanja. Pogoji so: . 1. da so kandidati dokončali nižji tečajni izpit, kar dokažejo s spričevalom: . 2. da so državljani FLRJ. kar dokažejo s potrdilom pristojnih oblasti; 3. da je njihovo vedenje dobro in primerno, kar dokažejo s potrdilom pristojnih oblasti; 4. da so duševno in telesno zdravi m sposobni za opravljanje službe, kar dokažejo z zdravniškim spričevalom in pregledom zdravniške komisije v šoli; 5. da kandidati niso starejši od 17 lot, kar dokažejo z rojstnim listom; 6. kandidati naj pošljejo tudi potrdilo ljudske oblasti o svojem socialnem položaju. Vso zgorai navedene dokumente z lastnoročno napisano prošnjo in točnim naslovom, naj kandidati pošljejo na Duvanski institut, Prilep, N. R. Makedonija, za Srednju Btručnu duvanski školu, najkasneje do 15. avgusta lotos. Izbrani kandidati bodo aravočasno obveščeni o začetku dela te šole. Za natančnejša pojasnila se obrnite na Duvanski institut, Prilep, N. R. Makedonija. NATEČAJ za sprejem učencev In učenk v Industrijsko šolo Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru V Industrijsko šolo Mariborske tekstilne tovarne v Mariboru se sprejmejo za šolsko leto 1949-50 novi učenci in učenke tekstilne stroke in sicer: za piedilski, tkalski in oplemenilskl odsek tor učenci kovinske s trok o. Gojenci dobijo v internatu popolno oskrbo (stanovanje, hrano, obleko, obutev in šolske potrebščine), kar vse krije uprava šole, go. jenci. ki stanujejo izven internata, pa dobijo primerno štipendijo v denarju ali na-turalijah. Poleg toga dobijo gojenci še stalne denarne nagrade po njihovem uspehu _v šoli in izredne nagrade ra posebno marljivost v praksi. Pogoji za sprejem: 1. dovršena osnovna šola, 2. da je duševno in telesno zdrav ter primemo razvit, 3. da v koledarskem letu 1949 dovrši 14 lot in ni starejši od 17 let, 4. da ob vpisu opravi sprejemni izpit iz računstva in narodnega jezika. Za sprejem je treba poslati svojeročno napisano prošnjo, kolkovano z 10 din, ter Ji 'priložiti: 1. rojstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. zdravniško spričevalo, 4. kratek življenjepis .potrjen od krajevne organizaoije LMS. _ 5. Izjavo staršev ali saromka, da bo po končani šoli ostal v tekstilni stroki. Pri sprejemu imajo prednost partizanske sirote, otroci brez staršev in socialno šibki. Po končani šoli dobijo učenci spričevalo o zaključnem izpitu o kvalifikaciji, za katero so se izšolali. , Prošnje sprejemamo od 25. junija naprej. Naslovite jih na: Industrijska šola Mariborske tekstilne tovarne, Maribor. — Uprava Industrijsko šole MTT — Maribor. NATEČAJ za sprejem učencev v industrijske rudarske šole generalne direkcije za premog LRS Za vzgojo novih rudarskih kadrov sprejmejo industrijske rudarske šole v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku. Senovem in Velenju večje število učencev v starosti od 15. do 17. 'leta. Pouk, ki traja tri leta, je teoretičen in praktičen. Po končanem šolanju polagajo učenci zaključni izpit ter postanejo kvalificirani delavci v rudarski stroki. Absolventi šole imajo možnost do nadaljnjega študija na rudarskem delavskem tehnikumu v Trbovljah. .... Stroške šolanja in vzdrževanje učencev (stanovanje, hrana, obleka, obutev, perilo, šolske potrebščine in dr.) krije država Učenci so nastanjeni v higienično urejenih internatih pod vodstvom izkušenih vzgojiteljev. Poleg celotne oskrbe prejemajo mesečno od 500 do 1300 din nagrade za svoje osebne in kulturne potrebe. Učenci, ki ne stanujejo v internatih, prejemajo mesečno štipendijo od 1500 do 2500 din. Prosilec mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da jo državljan FLRJ, 2. da je telesno in duševno zdrav, kar se bo ugotovilo ob sprejemu. 3. da je dovršil osnovno šolo, 4. da 1. septembra 1949 ni mlajši od 15 in ne starejši od 17 lot. 5. da se obveže po končanem šolanju ostati v službi podjetja najmanj šest let, 6. da položi uspešno sprejemni izpit. Prošnji je treba priložiti naslednjo listine: 1. potrdilo o državljanstvu FLRJ, 2. rojstni list, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. kratek življenjepis, socialno in imovin-sko stanje, bivališče in poklic staršev, 5. pismeno obvezo staršev ali varuha, da ostane prosilec po dovršenem šolanju v službi podjetja najmanj šest let. Lastnoročno napisane prošnje, kolkovano z 10 din in navedbo točnega naslova prosilca, naj 69 dostavijo do 1. avgusta 1949. osebno ali priporočeno po pošti Odseku za strokovni dvig kadrov tistega rudnika, na katerem se želi šolati. Detajlna pojasnila se dobijo na željo pri navedenemu odseku. — Generalna direkcija za premog LRS, Ljubljana. GRADBENI TEHNIKUM JLRS V LJUBLJANI Vpisovanj© za Šolsko loto 1949-50 v arhi-tektonski, gradbeni, sreomotrski in industrijski odsek se vrši za zamudnike do nadaljnjega v Gorupovi ulici st. 10/111. nadstropje soba št. 13. Opozarjamo dijake, ki Imajo veselje do strojev, da bo pričel v šolskem letu 1949-o0 s poukom Industrijski odsek gradbenega ma. terlala, kjer bo pouk slonel ha predmetih strojne stroke. Sprejemni pogoji: Nižja srednja šola z dovršenim nižjim tečajnim izpitom, moralna in politična neoporečnost ter stroki odgo-varjajoda telesna sposobnost. Kandidati nai prinesejo k vpisu naslednje dokumente: spričevalo o položenem nižjem tečajnem iz-pitu, rojstni list, potrdilo o državljahstrvu, potrdilo o volivni pravici (ce je kandidat star nad 18 let) kratek življenjepis, potrdilo o praksi (če jo ima) in izpolnjeno posebno tiskovino, ki jo dobe kandidati na matični šoli (gimnaziji) in kolek 10 din. Štipendije: Dijaki, ki refiektirajo na Štipendijo. naj vložijo pri vpisu na predpisanem obrazcu prošnjo, kolkovano z 10 din, in ji prilože potrdilo o imovinskem stanju staršev in sebe. potrdilo okrajnega ljudskega odbora, da jo kandidat štipendijo potreben, ter vprašalno polo, ki jo dobe na matični šoli. Dijaki, ki žele stanovati v internatu. Izpolnijo pri vpisu posebno polo-tiskovino. OBVESTILO! Sola za medicinske sestre v Ljubljani, Kongresni trg 18, obvešča, da nadaljuje II. letnik s poukom 4. julija 1949 ob 8. uri. 342 G N £ V 8 fc v/ E S T I Obiščite Revjjo oblačil, ki je vsak dan ob 20. uri v Mladinski dvorani, Frančiškanska ulica. Revija prikazuje obleke otrok, dijakov, delavcev in nameščencev doma, na delu na potovanju in na oddihu Predprodaja vstopnio na razstavnem prostoru Tehnične srednje šole Poseben počitniški tečaj mednarodnega ie-zlka esperanto za otroke in mladino se prič. ne v ponedeljek 4. VII. ob 10. uri. Prijave vsak dan od 9. do 13. -ure v Esperantskem društvu, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1. Samouki naj si naročijo učbenik, ki stane s poštnino vred 45 din. Pionirji, predvideni za prvo izmeno tabo-renja v Ovsišah imajo zbor z vso opremo v ponedeljek 4. julija ob 10 dopoldne pred državnim učiteljiščem na Resljevi cesti. 1807 Šolska poliklinika javlja, da se v času šolskih počitnic, t. j. od 1. 7 do 1. 9. 1949 vrši ordinacija od 8.—10. ure. Avtobusna proga Novo mesto—šmarješke toplice obratuje z današnjim dnem po že objavljenem voznem redu. — SAP. 340 Obvestilo. Zaradi inventure ne poslujemo za stranke od 2, do 9. julija. — Trgovinski servis, Ljubljana, Tyrševa cesta 17. 1736 Zdravniško dežurno službo v Ljubljani ima od sobote 2. julija do ponedeljka do 8. ure zjutraj dr. Tanjšek Vinko, Ljubljana, Miklošičeva cesta 13-11. * Dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote 2. VII. opoldne do ponedeljka. do 8. ure zjutraj dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. Sobota, 2. 7.: Lekarna Minarik, Glavni trg 12. ŠTUDENTJE-BRIGADIRJI! Zbor univerzitetnih brigad — obvezen za vse brigadirje — je danes ob 10. uri: I. brig. — Graben. II. brig. — Dom na Vodovodni oesti (Bežigrad), III. brig. — Akademski kolegij, IV, brig. — dvorišče realke (Vegova ulica). Brigadirji, ki se še niso napotili na zborna mesta, naj to nemudoma store, — Univerzitetni komitet LMS. DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA V LJUBLJANI Vse brigadirje šolske mladinske delovne brigade. M nastopijo delo dne 15. julija, pozivamo, da brezpogojno prineso s seboj neizrabljene živilske nakaznice za 15 dni julija. Tisti pa. ki živilske nakaznice za julij niso prejeli, morajo ob nastopu predložiti tozadevna potrdila. Vpisovanje v I. letnik rudarskega, metalurškega. lesno-industrijskega in kemijskega odseka Tehniške srednje šole se nadaljuje dnevno od 7.—10. uro dopoldne. — Ravnateljstvo TSŠ. ODREDBA O ODPIRANJU TRAFIK Za čas od 2. julija do nadaljnjega odrejamo, da trafike v Ljubljani obratujejo od delavnikih od 6. do 12 in 16. do 18. uto. Nedeljsko dežurstvo trafik ostane neizpreme-njeno — Poverjeništvo za trgovino in preskrbo IO MLO Ljubljana. Ministrstvo za trgovino in ureskrbo LRS obvešča: Z ozirom na to, da se bo delitev Industrijskih nakaznic za II. tromesečje vršila že preko Narodne .banke, dajemo naslednja navodila: Delitev živilskih nakaznic vsem potrošnikom, se mora izvršiti brezpogojno takoj. En Izvod spiska potrošnikov za junij in dva Izvoda rekapitulacije vrnejo podjetja, ustanove in krajevni ljudski odbori takoj no končani delitvi okrajnim ljudskim odborom. Okrajni ljudski odbori preverijo In potrdijo ’. ekapltulaclje, prečrtajo na rekapitulacijah trebovane živilske nakaznice (ker so iste že razdeljene) in vso to postopoma dostavijo filiali Narodne banke na sedežu okrajev. Končni rok za dostavo rekapitulacij In spiskov Narodni banki Je 5. Julij! J Okrajni ljudski odbori morajo paziti, da ne prekoračijo števila Industrijskih kart. ki so jih za tromesečje jnlij—september naročili potom oblastnih ljudskih odborov na Ministrstvu za trgovino In preskrbo. Opozarjamo ljudske odbore, podjetja In ustanove, da takoj no objavi odredbe (v Uradnem listu FLRJ) prouče navodila o prenosu tehničnega razdeljevanja nakaznic od Ministrstva za trgovino in preskrbo na Narodno banko ter se po njih točno ravnajo Potrebne tiskovine dvignejo pri filiali Narodne banke v posameznem okraju. Pozivamo Vas, da se točno držite rokov, ker Narodna banka ne bo upoštevala more bitnih zakasnitev. — Iz pisarne MTP. VSE OKRAJNE LJUDSKE ODBORE OPOZARJAMO na dolžnost organov trgovine in preskrbe, da potom okrajnih oskrbovalnih in odkupnih podjetij oskrbe potrebne količine prostih predmetov kot so krompir, zelenjava, povrtnina, sadje in ostali prosti predmeti, za preskrbo počitniških kolonij, predvsem iz lokalnih virov, eventuelno tudi s povečanim odkupom. — Iz pisarne MTP. PREDLOŽITEV OBRAČUNOV ŽIVIL ZA MESEC JUNIJ Pozivamo vse maloprodajalce okraja Ljub-ljana-okolica. bi se oskrbujejo z živili zagotovljeno preskrbe ori Ljudskem magazinu Ljubljana-okolica, Ljubljana, Aškerčeva 3, da so pri dostavljanju mesečnih obračunov in odrezkov živilskih nakaznic, držijo zaradi lažjega poslovanja in nepotrebnega čakanja — naslednjega reda: Vse kmetijske zadruge, ki vršijo distribucijo živil zagotovljeno preskrbe, dostavijo mesečne obračune z nalepljenimi odrezki, upravi Lju-ma dne 4. 7. od 7. do 14. ure. Potrošniške zadruge dne 5. 7., Uprava gozdnih magazinov, industrijski magazini in poslovalnice Ljudskega magazina pa dne 6. 7. V naslednjih mesecih so bodo dostavljali obračuni po istem vrstnem redu pri' čenšl s 3. v mesecu, izvzemši nedelje in drž. praznike. Do navedenega roka je dostaviti obračune za meseo junij za mlevake izdelke ln sladkor, za ostale artikle pa v roku treh odn. potih dneh po končani delitvi, ki jo razpiše OLO, po istem vrstnem redu. Krivce, ki bodo predlagali netočne obračune, jih prepozno predlagali ali se no bodo držali predpisanega reda, bomo primorani javiti merodajnemu forumu, ki bo proti njim kazensko postopal. — Uprava »Ljudskega magazina Ljubljana-okolica«. Ljubljana. Aškerčeva 3. GLEDALIŠČE LJUBLJANA - DRAMA Sobota. 2. ob 20: Gribojedov: Gorje pamet- nemu«. Gostovanje v Beogradu. Nedelja, 3. ob 20: Cankar: -Hlapci-. Gostovanje v Narodnem p-ozorištu v Beogradu. Zaključek dramske sezone UUIII..M5A l-ERA Sobota, 2. 7. ob 20: Verdi: »Traviata«. Gostovanje Ksenije Vidalijeve. Zaključena predstava za sindikate. Nedelja, 3. ob 20: Puccini: »Tosca--. Gostovanje Valerijo Hevbalove in Milana Pichler-ja. Izven. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ Sobota, 2. julija ob 20: I. Potrč: »Lacko in Krefli«, Tekmovalna predstava za republiško prvenstvo Slovenije in zaključek gledališke sezone. SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Predstave v okviru republiškega tekmovanja Sobota, 2. julija ob 20: I. Cankar: »Hlapci«. Nedelja, 3. julija ob 20: 1. Cankar: »Hlapci«. Režija in scena: Tič Srečko. ^nedeljo je tekmovalna predstava za republiško prvenstvo amaterskih odrov Slovenije in zaključek gledališke sezone. Vstopnice v predprodaji od četrtka dalje ▼ Sindikalnem gledališču. SINDIKALNO GLEDALIŠČE V KOČEVJU Gledališki teden Sobota 2. Julija ob 20: Gogolj: »Ženitev«. Torek. 5. iulija ob 20: M- Kranjec: »Pot do zločina«. Petek, 8. Iulija ob 20: B. Nušič: »Navaden človek«. Vstopnice za vse predstave v predprodaji v Okrajnem magazinu, poslovalnica št. 6 (pri mostu) Začetki predstav točni! KONCERTI Simfonični koncert bo drevi ob 18. v Filharmoniji. Spored: Mozart: Figarova svet-ba. Mozart: Koncert za klavir in orkester, igra Strniša Breda, šola prof. Tonet Ravnika, Brahms: Koncert za violino in orkester, igra Igor Ozim, šola prof. Pfeiferja. Orkester slovenske filharmonijo, dirigent Jakov Cipci, vstopnice v Knjigarni muzikalij. Vokalni koncert obrtniških zborov iz Maribora in Ljubljano bo v nedeljo 3. julija ob 20.. v Filharmoniji. Zbora nastopita samostojno in tudi skupno. Vstopnice v informacijski pisarni razstave. 1810 KINO LJUBLJANA UNION: Sovjetski film »Prebrisano dekle«,_ iednik. MOSKVA: Premiera avstrijskega filma »Dunajske melodije«, tednik. SLOGA: Francoski film »Alibi«, tednik. — Predstavi ob 18.30 in 20.30. TIVOLI i Ameriški film » Tarzanov zaklad«, tednik — Predstava ob 20.30. TRIGLAV: Francoski film »Dokler bom živel«, tednik. — Predstava ob 20: ŠIŠKA: Sovjetski film »Trinajsterica«, tednik. — Predstavi ob 18 in 20. MARIBOR PARTIZAN: Angleški film »Nl-chlavs Nickleby«, (brez tednika). UDARNIK: Sovjetski film -Poraz Nemcev pred Moskvo«, tednik. - Predstave ob 16.30. 18.30 In 20.30 POBREŽJE: Sovjetski film »Pigorov«, tednik. CELJE METROPOL: Angleški film »Hamlet«, (brez tednika). DOM: »Srečanje na Labi«, tednik. KAMNIK: Sovjetski barvni iilm »Vlak pelje na vzhod«, tednik. KRANJ STORŽIČ: Ameriški film »Noč v Casablanci«, tednik. SVOBODA: Angleški film »Bežno srečanje«, teci nik PTUJ: Angleški film »Oliver Twist«. (bre* tednika). P Ii 0 5 0 Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje DNEVNI SPORED ZA SOBOTO 2. VII. Poročila: 5.15. 6.20. 12.30, 14.30, 19.30 in 22.00 uri. — 5.50 Jutranja telovadba. 5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 do 7.00 Jutranji koncert — 12.00 Veder opoldanski spored — 12.42 Zabavna glasba — 13.00 Iz popularnih koncertov in simfonij — 14.00 Igra Veseli trio — 14.45 Samospeve poje Ksenija Vidali, pri klavirju Marijan Lipovšek — 15.00 Tedenski fizkultumi pregled — 15.10 Slovanske narodne pesmi — 18.30 Igra orkester Radia Zagreb p. v. Kal-mana Kočija (prenos iz Zagreba) — 19.60 Literarna oddaja — Iz književnosti — 19.15 Nekaj klavirskih skladb Vasilija Mirka iz. vaja Marijan Lipovšek — 19.45 Nekaj skladb za vurliške orgle — 20.00 Tedenski zunanje politični pregled — 20.20 Hrvatska narodna glasba (Prenos :z Zagroba) — 20.50 Pester večerni spored — 21.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča, pojo Jelka (Pronos v Zagreb) — 22.30 Plesna glasba do konca oddaje. NAŠIM NAROČNIKOM sporočamo, da bomo jutrlinji Številki priložili poštne položnice. — Prosimo, da se jih poslužijo in čimprej nakažejo naročnino. Posebej opozarjamo na to tiste naročnike, ki so z naročnino v zaostanku. Uprava »LJUDSKE PRAVICE« 0 G L fi s I OTROŠKA SANDALA je bila najdena v sredini mosta. Dobi se v ogl. odd. »Ljudske pravice«. 'aa«oaaaBBnaasnBanBBBBsaHaa*aaalll>,aaiiaBI1 OSMRTNICE OIO OLO Ljubljana-okolica obvešča vse odbornike OLO in aktivist.0 na področju OLO Ljubljana-okolica. da J° umrl na Bregu pri Litiji član OIO. poverjenik za delo, neumorni aktivist, ter vztrajen m borben boreo za izvedbo socializma tov. MAVElt TOMAŽ. Z njegovo smrtjo jo OIO izgubil dobrega poverjenika, požrtvovalnega borca, ki je dasi v lotih, z mladostnim poletom vršil ’vse naloge. ki so 80 Postavljalo pred njegovo poverjeništvo, oziroma pred njega 7nto bomo tovariša ohranili v trajnem spominu - IOO Ljubljana-okolica. OBIŠČITE RAZSTAVO LOKALNE INDUSTRIJE IN OBRTI V Ljubljani, ki je podaljšana do 10. julija POLOVIČNA VOŽNJA VELJA DO 12. JULIJA 1949 PREMIJA 300.000 DINARJEV in 3000 različnih dobitkov bo izžrebanih v II. razredu 12. kola srečk i. julija letos od 7.30 do 12, in od 16. do 17. ure V DRŽAVNI RAZREDNI LOTERIJI — BEOGRAD, KOLARČEVA 5 K žrebanju prost vstop! Ureja aredniškj odbor. - Odgovorni urednik Dušan Bole , £usl<>' 8tva: KoDitarieva 6. — Uprava; Kopitarjeva 2. - Telefon uredništva iD uprave! 32-61 do 52-65. Telefon naročninslcege oddelka 30-50. — l elefon oglasnega oddelka 36-83, — 6tev ček. računa 6-90601-(L —.—