likala viak (ctrtck. Cena mu ]• S K na lato. (Za NemJlJo 3 K 60 v, grajskemu gospodu. — S tem se je oložaj kmetov precej izboljšal, a gra-*aku je moral še vseeno služiti. Šele v "Vejšem času je postal kmet prost. Političen pregled. DRŽAVNI ZBOR. Zadnja seja državnega zbora. ,Poslanska zbornica je nastopila sedaj 010 Počitniško dobo in se snidc zopet že prve dni meseca septembra. Po stari navadi je zbornica v zadnji seji najmarljivejša. Kakor iz parnega stroja lete zakoni v vladni koš. Ko je novoizvoljeni štajerski državni poslanec dr. Voušek zaprisegel, jc interpeliral štajerski slovenski poslanec dr. Korošec glede na jezikovne razmere pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem, Koroškem in Kranjskem in o poštnih zadevah na Štajerskem. Zbornica odkloni natoŠenererjev nujni predlog, najodpra-vijo 30 odlokov po S 14., iu prične nato prvo branje predloge o podržavljenju Severne železnice. Vladna predloga je bila po prvem branju izročena železniškemu odseku, da izdela svoje poročilo za jesensko zasedanje. Brez razprave zbornica odobri nato zakon o krošnjarstvu, kakor ga je izpretnenila gol-sposka zbornica. Nujno sprejme zbornica tudi nekaj izprememb glede odvetnikov. Zbornica odobri nato nujnim potom zakonski načrt o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov tako, kakor ga je izpremenila gosposka zbornica. Oosposka zbornica je namreč bistveno izpremenila nekatere sklepe poslanske zbornice. Načrt zakona obsega 96 paragrafov, gosposka zbornica pa jih je izpremenila 56. — Končno je zbornica odobrila vse predloge glede državnih podpor vsled uim. Zbornice ministrski predsednik Beck ni odgodil, ker noče, da bi se zavlekla razprava v odseku za volivno preosnovo. Državni zbor torej ni odgoden, marveč ne bo imel sej nekaj tednov. Prihodnjo državnozborsko sejo nameravajo sklicati dne 4. septembra. VOLIVNA PREOSNOVA. Odločitev glede Češke v odseku. Zgodovinskega pomena je bilo glasovanje v odseku za volivno preosnovo, ko se je šlo za češke mandate. Tako je premagana največja ovira in volivni preosnovi je odprta pot sicer še trnjeva in kamenita, toda pretrgana je soteska. Dolgo je vlada kovala sporazuni-Ijenje med Čehi in Nemci in ustvarjala premirje, toda ogenj in voda sta si kruta nasprotnika. Nemogoče je bilo vsako premirje in vsako sporazumljenje, odločilo je glasovanje in sicer proti Čehom in proti češkim Nemcem. To glasovanje je nekaj posebnega v avstrijski državnozborski zgodovini. Odsek je bil mirovno sodišče, izvenčeški poslanci so izrekli sodbo, kateri so se končno udali Čehi in njihovi nemški sodeželani. Večina slovanskih in nemških poslancev izven Češke je preglasovala dr. Pergelta, dr. Kramafa in tovariše, ki so si tedne in tedne ubijali glave z volivno geometrijo. In ta izid dolgega češko-nemškega boja je še najboljši, ki je bil mogoč v teh razmerah. Nasprotnika nista zmagala niti bila premagana. Češki poslanci sicer trdijo, da je ponižan češki narod, a isto trdijo tudi Nemci. Bistvo kompromisa, ki je bil Čehom in češkim Nemcem usiljen, je po predlogu poslanca dr. Lekerja to-le: Število poslancev se pomnoži za 19. Od teh naj dobe na Češkem Nemci še 5 in Čehi 3, na Moravskem Čehi 2 in Nemci 1, na Tirolskem Nemci 2 in Italijani 1, na Štajerskem Nemci 1 in v Galiciji Poljaki še 3 ter Rusini 1. Ta splošni kompromisni predlog je obveljal z 28 proti 19 glasovom. Za prediog so glasovali Poljaki, Jugoslovani, Rusin, Rumun, Italijani, socialni demokrat in 13 Nemcev, proti predlogu vsi češki poslanci, oboji veleposestniki, štirje Vseneinci. Videlo se jc vsem na obrazih ,da sicer niso zadovoljni, a tudi ne ravno razburjeni. Veseli so bili vsaj v srcu, da se je nevihta razpršila brez posebne škode. Po tem kompromisnem predlogu se pomnoži število poslancev na Češkem na 130, in od teh dobe Cehi 75 ln Nemci 55 poslancev. VOLIVNA PREOSNOVA. — 516 POSLANCEV. Hude boje je povzročila volivna preosnova v naši zbornici. Dva ministrska predsednika sta padla kot žrtvi volivne preosnove in šele pod tretjini ministrskim predsednikom se» jc posrečilo, da je odsek za volivno preosnovo preosnovo dokončal. Sedaj pogledamo lahko nazaj na načrt, ki ga je predložil baron Oavč, potem na Hohenlohov načrt in na kompromisni načrt, ki ga je po trudapolnem boju izvršil odsek za volivno preosnovo. Najprvo si oglejmo razdelitev mandatov po deželah po teh treh načrtih, potem pa poglejmo na različne narodnosti. Mandati po deželah. Načrt davčev Hohenohov Kompromis Češko 118 - 122 130 Dalmacija 11 il 11 Galicija 88 102 106 Nižje Avstr. 55 64 64 Gornje. Avstr. 20 22 22 Solnograško 6 7 7 Štajersko 28 28 30 Koroško 10 10 10 Kranjsko 11 11 12 Bukovina U 14 14 Moravsko 44 46 49 Šlezija 13 15 15 Tirolsko 21 23 26 Predarelsko 4 4 4 Istra 5 5 6 Goriško 5 5 6 Trst _5 (L 5 455 495 516 Po narodnosti Gavčev načrt Kompromis Nemci 205 233 Cehi 99 108 Poljaki 64 80 Rusini 31 34 J U g 0 s 1 1 o v a n i 36 37 Italijani 16 19 Rumuni 4 5 455 516 Slovani bodo imeli po kompromisu 259 poslancev, Nemci 233, Italijani in Rumuni 24. Slovanska večina znaša dva mandata. MINISTRSKI PREDSEDNIK BARON BECK PRI CESARJU. Baron Beck se je napotil sedaj po dovršenem delu v Išl, kjer se mudi naš cesar, da bi mu poročal o sedanjem položaju. Cesar je barona Becka takoj sprejel in sta se menila o položaju dve uri in pol. Cesar je pohvalil Becka in izjavil, da je zadovoljen z napredkom volivne preosnove. Beck je poročal vladarju tudi o končanih razpravah avstrijske nagodbene komisije. — V odličnih parlamentarnih krogih se govori, da bo splošna in enaka volivna pravica oktroirana, ako sc jo bo skušalo v zbornici ovirati, ker se vlada vsled sklepov odseka za volivno preosnovo lahko sklicuje na javno mnenje in voljo velike večine zbornice. Cesar hoče splošno in enako volivno pravico tla vsak način imeti, vlada jo hoče. ljudje jo hočejo, vsi nasprotniki splošne in enake volivne pravice bi bili tako gotovo poraženi., GOSPODARSKA BODOČNOST OGRSKE. Ogrska zbornica je razpravljala v minulem tednu o proračunu trgovinskega ministrstva. Poročevalec Košutovec Babo je nagla-šal, da dokazuje izprememba v trgovinskem ministrstvu prepričanje merodajnih krogov. da je mogoč nadaljni razvoj Ogrske le, če določa Ogrska sama nadaljni razvoj. Le neodvisna ogrska gospodarska politika je mogoča na Ogrskem. Košut je naglašal, da hoče delati na vso moč na pospešitev trgovine in prometnih sredstev, da se svoj čas lahko uveljavi samostojno carinsko ozemlje. Tudi če Ogrska ne sklene z Avstrijo trgovinske pogodbe, je gotovo, da ostane nedotaknjena re-ciprociteta do leta 1915, oziroma 1917. Ta čas porabi minister, da zbere moči in da gleda Ogrska lahko brez skrbi v bodočnost. Ogrska bo obračala vso skrb na zvezi čez Reko in čez Galac, ki sta popolnoma neodvisni od Avstrije. NAGODBENA POGAJANJA Z OGRSKO. Ogrski ministrski predsednik Vekerle ostane po svojem povratku iz Išla, kjer je poročal cesarju o položaju, nekaj dni na Dunaju. Tu se sestane z avstrijskim ministrskim predsednikom Beckom, da se sporazumeta in dogovorita. kako nadaljevati nagodbena pogajanja. 2e pred nekaj časa bi morala obvestiti avstriiska vlada Oersko o delovanju avstrijske strokovne komisije, a je izostala, ne da bi znali v Budimpešti za vzrok. RUSIJA. Razpust ruskega državnega zbora. Dasi razpust ruskega državnega zbora ni prišel nikakor nepričakovano, je vendar napravil velik vtis na ves svet. Zasedanje ruskega državnecra zbora je traialo komaj 11 tednov. Premoč so imeli kadeti, ustavni demokrati. ki so rh volili judje. Glavna zahteva teh je bila pomiloščenje za vse prestopke ob revolucijskem gibanju. A v Moskvi sami so pomorili nič manj kakor 322 državnih uradnikov, ranili jih pa 473, nadalje so zahtevali splošno in enako volivno pravico, kmetje pa pomnožitev svojih posestev. V državnem zboru je bilo izmed 452 poslancev 209 kmetov, ki so burno zahtevali razdelitev zemljišč. Saj ie četrtina vsega zemljišča v lasti kakih 500.000 posestnikov, ena petina plemičev, še enkrat toliko je last države, kmečke zadruge imajo pa v lasti eno tretjino vsega zemljišča. Državni zbor je zahteval, naj porazdele vse zemljišče med kmete. Vlada je pa odklonila ta predlog in naznanila, da mora ostati nedotaknjena osebna last, pač pa se prodajo kmetom pod ugodnimi pogoji posestva krone. Koncem junija je izdala tudfvlada izjavo, v kateri naznanja kmečkemu prebivalstvu svoj načrt in opominja kmete, naj ne pozabijo, da je njihovo blagostanje v carjevih rokah. Državni zbor je nato nameraval izdati oklic na ljudstvo. A končno so sklenili precej zmerno izjavo, ki pa tudi ni bila všeč merodajnim krogom, in zato so sklenili, da razpuste državni zbor. Kake posledice rodi ta razpust, kdo ve? V Petrovem dvorcu so v velikem strahu, a se zanašajo na bajonete in na uradništvo, mogoče tudi na vpliv pravoslavne cerkve na nižje ljudstvo. Ali pa bodo ti močni dovolj, da zaduše idejo ljudske svobode, idejo po boljši bodočnosti? Saj niti bajoneti na Ruskem niso več zanesljivi. 2elja po svobodnejši bodočnosti je pokvarila že vse sloje. Rusija je temna in nihče danes ne ve, ali ne nastane še vihar, ki bo samodrštvu še boli nevaren, kakor je bil ruski državni zbor. PO RAZPUSTU RUSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Po razpustu ruskega državnega zbora je završalo po celi obširni Rusiji. Peterburg so zavarovali z močnimi in carju zvesto udanimi polki vojaštva, ki bi imeli v slučaju upora takoj nastopiti. Nadalje je ukazal vojni minister vojaškim oblastem v evropski Rusiji in na Kavkazu, da morajo zbrati po mestih takoj vse čete, ki nastopajo proti upornim kmetom. Vojaki morajo biti pripravljeni za vsak slučaj. Vendar je dosedaj v Rusiji še vedno mirno. Sicer pišejo socialno-demokraška glasila, da je to mir pred viharjem, a če v prvem trenutku ni vsled razpusta državnega zbora nastal vihar, bo še težje pozneje. Glavni voditelji upornega gibanja v armadi so zaprti. Res je, da nastajajo upori in nemiri rned ljudstvom in v armadi, da je ljudstvo razburjeno, vendar je upati, da zopet nastane mir. V Peterburgu stavka kakih 7000 delavcev. Splošna stavka, s katero so grozili, sicer ni izključena, a sklepa o njej še ni, kakor tudi ne kje in kdaj naj bi se pričela. V Moskvi je pa popolnoma izjalovljen poizkus, da uprizore splošno stavko. Oblasti so prepričane, da so preprečile za daljši čas revolucijske pojave. Pravijo, da je v Peterburgu aretiranih 2000 oseb. Aretiran je tudi ruski centralni revolucijski odbor. Najhujše je v Rusiji to, ker nima zanesljive armade. Zdaj se upre zdaj tu zdaj tam kak polk in vedno se je bati kakega večjega vojaškega upora. V Moskvi so ukazali kazakom, naj zasedejo nekatere točke v mestu in naj takoj nastopijo z orožjem, če nastanejo nemiri vsled razpusta državnega zbora. Kazaki pa so izjavili, da pač razženejo občinstvo, a da na nikak način ne streljajo. Ko so potem uvedli preiskavo, da zaslede voditelje, so izjavili polki, da takoj prenehajo službo, če ne prenehajo s preiskavo. V Brestlitovsku je nastal vojaški upor topničarjev, ki je bil pa od vladivo-stoškega vojaštva zadušen. V Odesi so bili veliki vojaški nemiri, ki so sedaj udušeni, vendar se je bati, da ne izbruhnejo na novo s podvojeno silo. Kdo zna, kaj bo v Rusiji ? Vse kaže, da se bo zgodil prevrat in Bog daj Rusiji potem boljšo bodočnost! Listek. Lovska povest. Mlakar je prestrašen vzkliknil in priskočil k Mejaču. Gozdar je hotel iti za njim, a ozrl se je pri tem okrog sebe in zapazil na robu goščave ležati na tleh človeško truplo. »Tu je tudi nekdo ustreljen — za Boga! Kaj pa se je dogodilo tukaj?« Z grozo se je obrnil proč in hitel k Mlakarju. »Kako je z Mejačem? Ali je mrtev?« »Ni še, pa bo kmalu po njem,« odvrnil je Mlakar z bolestnim in tihim glasom. »Bržkotne se ne bo več zavedal, da bi ga mogli saj na dom spraviti, da ne bi tu v gozdu umrl.« Zatrobil je na lovski rog in začel klicati lovce skupaj. »Čakajte me, morivci ciganski, tega vam ne pozabil tako hitro. Saj bomo še prišli skupaj in morda dan povračila in kazni ni več daleč.« »Ti, Jože, pojdi vso stvar naznanit orožnikom. — Zdaj moram pa še pogledati, kdo je oni, ki leži tam gori ustreljen,« dejal je Mlakar in šel za gozdarjem na oni kraj. Kakih dvesto korakov proč je ležal pod košato bukvo z razstreljeno glavo Kobetov Luka, znan, a silno previden divji lovec, ki mu nikoli niso mogli priti do živega. »Aha, Luka, to si že zdavnaj zaslužil gotovo tudi tvoj prijatelj Trznarjev Ste fan ni daleč, ker sta bila vedno skupaj Le brez skrbi, ga bomo že dobili.« Med tem so prišli še ostali lovci i; gozda. Gozdar jim je ukazal položiti Me jača na nosilnice in ga prenesti na dom sam pa je hitel naprej, da bi ženo pripravi na žalostno snidenje z možem. Mlakar j vzel seboj še dva lovca in jo ubral takt za morivcem. Vedel je, da ne more bit še daleč in če ga ne dobi v kratkem i roke, ga ne bo dobil nikoli. Spominjal se je med potjo Mejača Kakor bi bil slutil, da bo res on žrtva div jih lovcev. Bil je tako dober človek, zla tega srca in vedno radodaren. Škoda ta kega moža, škoda! —--- Čez pol ure so prispeli iz gozda v bli žino prijazne vasice, ki je bila skrita me sadnim drevjem. Malo pod vasjo so sre čali dva orožnika. »Koga imate na sumu, da bi bil ustre lil Mejača?« vprašal je orožnik. »Kobetovega Luko in Trznarjcveg, Štefana, a bolj gotovo se mi zdi, da ie mo rivec Štefan. Luka jo je že skupil. Midv; pojdeva zdaj na Štefanov dom, a vidv pojdita h Kobetovim. Pa le požurimo s< da ne bodo imeli časa zakriti svoj zločin. Lovca z enim orožnikom sta odšl proti Kobetovim, Mlakar in drugi orožni pa sta jo mahnila k Trznarju. Tu se je pt stavil orožnik k vratom, da bi Štefan n mogel uteči, Mlakar pa je šel v hišo. Noti je dobil samo Štefanovo mater, ki se je m nadnega obiska zelo ustrašila. »Kje je Štefan?« vprašal jo je Mla kar osorno. »Ne vem, kam je šel; pred malo čas je šel nekam ven.« »Lažete; povejte po pravici, kje je ponoči ga ni bilo doma.« »Ne vem,« trdila je zopet mati; »ja spim v hiši, on pa pod streho, in se ne bri gam zanj, kaj dela po noči. Zjutraj pa j bil doma.« »Tedaj tajite, dobro, toda povem van da vam to ne bo prav nič koristilo.« Šel je na to ven k orožniku. Ta se j razgovarjal pred hišo s Štefanovo sestri »Ali je doma Štefan?« »Ni ga,« odgovorila je dekle plaho »včeraj zvečer je šel z doma in se še r vrnil.« »Ali je povedal, kam gre?« »Ne, nikoli ne pove, kam je namenjei Zdi se mi pa, da je šel k Kobetovim.« »Ali je vzel seboj puško?« Dekle je umolknilo in na obrazu se je poznala zadrega. »No, nič se ne boj, saj nisem prišel P nič hudega. Štefanu se je nekaj primeril in rad bi vedel, kdo je tega kriv.« »Za Boga! Morda ga je kdo ustrel ali pa si je sam vzel življenje; vzel je vče raj seboj puško.« Med tem je prišel blizu Mlakar. »Mati taji, a stavim glavo, da je St< fan. Tu je skrit.« »Ni ga ne,« odvrnil je orožnik. »S« stra mi je ravnokar povedala, da je si Štefan včeraj zvečer s puško od doma i se potem še ni vrnil. Počakala ga hov zdaj, da pride domov.« »Le pojdi zdaj v hišo in počakaj no-Ifi, da pride Štefan domov. Ta čas ne slTieš nikamor iz hiše.« Dekle je prestrašeno spoznalo, da se jre tu za Štefana in začela se je bati, da ,e bi on zvedel, da ga je izdala. »Prosim vas, ne povejte bratu, kar ste jdmene zvedeli; nečem, da bi se mu kaj slabega zgodilo.« »Nič se ne boj, rnidva ne bova nobe-iemu povedala, da sva kaj s teboj govo-j|a. Le pojdi zdaj v hišo, midva bova po-jakaia tukaj.« Orožnik je bil popolnoma prepričan, da je na sledu Mejačevemu morivcu. Šte-lana po noči ni bilo doma, šel je s puško i Kobetevemu Luku, in tega so našli na ;raju umora ustreljenega. Uboga žena Mejačeva! Pet otrok ima n noben še ni preskrbljen. Kako silno jo e gotovo potrla žalostna vest o moževi smrti! Take misli so rojile Mlakarju po [lavi, ko sta čakala: z orožnikom skrito sa hišo. Najbolj pa ga je bolelo, da je pravza-irav on kriv Mejačeve smrti. Šel je v ;ozd, da bi zasledil kako lisico. Lisice sicer ni dobil, a videl je v gozdu tri moške postave, ki so zginile za grmovjem, ko so zagledale njega. Takoj je vedel, da so to tatinski lovci. Takoj je sporočil to gozdarju in mu naročil, naj skliče svoje lovce in naj jim ukaže, obkoliti oni del gozda, koder so se Klatili potepuhi. To je bil ravno Šiškovec, nekoliko vzvišen, precej prostran del gozda, deloma poraščen z grmičevjem, deloma z drevjem. Gozdar je res izpolnil Mlakarjevo željo in pozval lovce skupaj. Sporočil je tudi Mejaču in vedel je, da ga ie bo manjkalo na določenem mestu. Od-o£il je vsakemu svoje mesto in potem so tačeli skupno prodirati dalje proti središču. Gozdar sam se jo postavil na najbolj »evarno mesto,- da bi dal drugim zgled poguma in neustrašenosti. Ko so se začuli v gozdu prvi streli, pa je takoj vedel, da gre nekoma trda Vajen lovec namreč dobro pozna strel iz lovčeve puške, s kakršnimi streljajo divji bvct. Tudi Mlakar je štel strele. Enega je oddal lovec, dvakrat je počila tatinska puška. Zdelo se mu je, da poka na oni strani, kjer bi moral biti Mejač. Ves v strahu je hitel z gozdarjem proti onemu mestu. Grozen prizor! Njegov najboljši prijatelj — v krvi na tleh. Mlakar si je obrisal solzo, ki mu je Pritekla po licu. Bilo je že blizu poludne, a Štefana še "i bilo od nikoder. Težko sta ga čakala Mlakar in orožnik. Že sta mislila da ga sploh ne bo domov, — a slednjič s.ta ga le Pričakala. Videla sta ga že od daleč, kako [J ie oprezno in počasi bližal domu. Mlakar je dal orožniku znamenje in skrila sta se oba za skladnico drv. Ko je prišel Štefan blizu, sta planila predenj in ga Gabila. Štefan je skušal prikriti svoj strah in Jrepadenost in deloma se mu je to tudi prečilo. Bil je navidez miren in zaničljiv toeh se mu je pokazal na ustih. »Kje si bil«, vprašal ga je orožnik ostro in mu gledal nepremično v oči. »Ceinu ste pa tako radovedni? Kravo sem šel kupovat, če vas to kaj briga«. »Seveda,« zadri se je orožnik in tesneje poprijel za puško, v gozdu se kupujejo krave. Kaj si delal ponoči v gozdu? Govori!« » Vgozdu sploh bil nisem in če bi tudi bil, ali je to kaj hudega?« »Mlakar, preiščite mu žepe, jaz bom pazil da se med tem ne gane.« »Le preiščite jih, lahko dvakrat.« V žepih Mlakar ni našel nič sumljivega. Na spodnjem robu suknjiča pa je otipal nekaji trdega. Prerezal je podvlako in privlekel na dan košček svinca. Štefanu se je pokazal na obrazu strah in zadrega. »S takim svincem je morda imel nabasano puško, bomo videli, kaj se bo našlo v Mejačevem truplu.« »Ali priznaš sedaj svojo krivdo?« »Jaz nisem storil nikakega zločina, torej ne morem nič priznati.« »Le taji, boš še rad vse po pravici povedal, toda ne meni, ampak drugim. V imenu postave, z menoj.« Orožnik je zvezal Štefanu roke in ga odgnal seboj. Iz hiše je med tem prihitela mati, glasno jokaje je hitela za orožnikom in ga prosila, naj ji pusti sina doma. Orožnik se ni zmenil za njene prošnje. Mlakar je pa dejal: »Kakršnega ste vzgojili, takega pa imate in kar je zaslužil, to bo tudi dobil.« Orožnik je bil za svojo osebo trdno prepričan, da ima pravega tička v rokah a težko je pogosto komu dokazati krivdo, če tudi je marsikaj sumljivega pri njem. Štefan je bil prepričan, da mu zločina ne morejo dokazati in zanašal se je na svojo spretnost pri zagovarjanju. Že med potjo si je napravil načrt za to. Ko je prišel v mesto je bil ondi med orožniki tudi Ko-betov Jurij, znan lovski tat, brat Lukov, ki so ga našli na kraju zločina ustreljenega. Tudi tega orožniki niso dobili doma, zato so počakali in ko je prišel, so ga zvezali in odvedli v zapor. Takoj drugi dan je sodišče oba zaslišalo. Tajila sta vse, česar so ju dol-žili, a zapletala sta se v protislovja. Jurij je trdil, da Štefana celo noč ni videl, da je šel Jurij ž njim kupovat kravo v sosedno vas. Nato so zaslišavanje prekinili in je preložili na drugi dan. Mlakar je bil prvi dan v mestu. Nato pa se je odločil, da gre pogledat k Meja-čevim. A bal se je te poti silno. Ali bo mogel z mirnim srcem poslušati jok nesrečne vdove in zdihovanje mladoletnih otrok. In niti tega ne ve, bodo-li prejeli zločinci zasluženo kazen ali ne. Kako bi neki mogel zaslediti pravega krivca? O tem je razmišljal celo pot in ko je bilo treba na razpotju kreniti proti Mejačevim, mu je upadel pogum. Sklenil je, da pojde tja jutri zjutraj in zavil je proti domu. Z domačimi ni izpregovoril besedice, šel je takoj v posteljo, a zaspati ni mogel. Bilo je malo po polnoči, ko je nenadoma vstal in začel hoditi po sobi gori in doli. Žena ga je prestrašena vprašala, kaj mu je, a zavrnil jo je, naj zanj ne bo v skrbeh. Komaj se je zjutraj začelo daniti, je odšel k gozdarju. »Ali ste kaj zasledili?« vprašal ga je ta takoj po prvem pozdravu. »Gotovega še nič, a prepričan sem, * da sta prava zločinca že v ječi. Vse priča proti njima, dasi trdovratno tajita. Prišel sem pa ravno zato k vam, da mi pomagate, kako pripraviti morivca do tega, da bi priznala svojo krivdo. Šinila mi je v glavo misel, ki bi gotovo imela zaželjeni uspeh, če bi se izvedla.« »Kak načrt pa imate?« »Meni se ne zdi slab, samo če bi dovolilo sodišče, da se privedeta zločinca k Mejačevim na dom, še predno njega pokopljejo. Orožniki lahko pazijo nanju, da ne ubežita. Načrt pa, ki bi ga potem jaz izvršil, ohranim za sedaj še zase.« »Zanesem se na vašo bistroumnost in prav rad bi, da bi sodišče vaši želji ustreglo. Šel bom še danes v mesto in prosil za to. Sodišču je gotovo tudi veliko na tem, da dobi pravega krivca v roke. Zdaj mi pa še svetujte, kam naj spravim ubogo vdovo Mejačevo. Njo in enega otroka bi že vzel jaz k sebi, toda kaj pa bo z drugimi ?« »No, če boste vi dali dober zgled, potem tudi jaz ne smem zaostati. Jaz nimam otrok in starejša dva prav z veseljem vzamem pod streho. Dolinar bo pa gotovo rad tudi enega vzel v hišo in tako bo uboga Mejačevka rešenih hudih skrbi.« (Dalje.) Cesarica Evgenlja in cesar Franc Jožef v Išlu. Cesar Franc Jožej in nadv. Valerija sta sprejela v Išlu na kolodvoru nekdanjo francosko cesarico Evgenijo. Ob njeni 801etnici ji jc čestita! cesar Franc Jožef. Cesarica se je zahvalila in prosila, da želi še enkrat videti cesarja in se mu zahvaliti osebno za vse prijaznosti. Sklenili so, da obišče Evgenija našega cesarja v Išlu. Z dvornim vlakom se je pripeljala Evgenija v Išl. Cesar je poljubil 80 letni starki roko in jo spremil v hotel »Elizabet«, kjer se je razgovarjal ž njo pol ure. Politične važnosti sestanek nima. Pač pa vzbuja zgodovinske spomine. Saj je usoda bivše francoske cesarice Evgenije žalostna dovolj. Poročila se je 30. junija 1855 v Notre Dame lepa španska grofica Montijo s francoskim cesarjem Napoleonom III. Okoli nje so se zbirali ob svetovni razstavi 1. 1867. vsi vladarji. A občudovana francoska cesarica je morala bežati iz Pariza 1. 1870. ko so došla poročila o porazih francoske armade. In nesreča za nesrečo jo je zadela, izgubila je krono, 9. januarja 1873 ji je umrl mož bivši francoski cesar Napoleon III., 1. 1898 je pa padel v boju s Cu-lukafri njen sin, princ Lulu. Mirno ji je od takrat v samoti teklo življenje. S sedanjim nemškim cesarjem sta se sešla pred 14 leti. Cesarica Evgenija je bila prijateljica lepe avstrijske cesarice Elizabete, ki je tudi žalovala za sinom. V Išlu sta se sestali kronani glavi, ki jima življenja pot ni bila posejana s cvetlicami. Bivša francoska cesarica je izgubila krono, vdova je, v vojski ji je padel sin. Avstrijskemu cesarju so ustrelili v Mehiki brata Maksimilijana, anarhisti zabodli soprogo cesarico Elizabeto, rane nepričakovane smrti je umrl prestolonaslednik Rudolf. Spominov in žalostink dovolj pri sestanku dveh kronanih glavi Razgled po domovini. + Tretji slovenski katoliški shod, za katerega se že vrše obširne priprave, se bo vršil ob veliki udeležbi. Program je sedaj določen v glavnih obrisih sledeče: V soboto 25. avgusta zvečer koncert. V nedeljo 26. avgusta bo veliko manifestačno zborovanje. Zjutraj ko pridejo gostje v Ljubljano, bo slovesen vzprejem. Zborovavci pridejo na slavnostno zborovališče v »Alojzijevišču«, društva z zastavami se postavijo in sveto mašo daruje goriški nadškof prevzv. gospod dr. Sedej. Potem bo ljudsko zborovanje. Popoldne zborujejo društva, zlasti »Slov. kršč. zveza«. Zvečer ob 5. uri bo ljudska veselica z godbo pri kateri nastopijo razni pevski zbori. — V ponedeljek, 27. avgusta, zjutraj bo sveta maša za pokojne udeležnike prvega in drugega slovenskega katoliškega shoda, po kateri zborujejo razni odseki: Cerkvenopolitični, književni, socialni in organizacijski odsek, vsak v posebni dvorani. Za posamezne točke resolucij so že določeni poročevavci. Ob 4. uri popoldne bo zborovanje »Leonove družbe. Ob pol 6. uri zvečer bo Prvo slavnostno zborovanie. Oovorili bodo dostojanstveniki, gostje iu zastopniki raznih stanov. Glavni govor bo: O verski zavesti in javnem življenju. Sledi zabavni večer s petjem in godbo. — V torek, 28. avgusta, bo drugo slavnostno zborovanje, na katerem so glavni govori: »Katoliška politika v Avstriji«, »Književnost«, »Socialna izobrazba«, »Inteligenca in katolištvo«. Tretje slavnostno zborovanje bo v torek popoldne ob 3. uri z govori: »Organizacija«, »Socialno delo«, »Delavski stanovi in katoliška ideja«, »Slovenski katoliški kmet«. Zvečer slavnostni komerz »Slovenske dijaške zveze«. — Po prijavah, ki1 so že doslej došla, bo udeležba jako sijajna. Za nedeljsko zborovanje je priglašenih že sedaj veliko število udeležencev. Želeti je pa, da se udeleže ljudski sloji tudi slavnostnih zborovanj, ki bodo obdelavala jako važne predmete. Naj nabiratelji udelež-nikov na to opozarjajo udeležence I V zapis-nifo polah se naj natančno zapiše, ali se vzame vstopnica samo za nedeljo, ali za vse tri dni ali samo za torek! Vstopnice so za nedeljo in za torek po 40 v, za vse tri dni 2 K. Kdor želi potem tudi tiskanega poročila, naj že zdaj priloži 2 K za poročilo! SOMEŠČANOM! Dne 26., 27. in 28. avgusta se vrši v Ljubljani tretji slovenski katoliški shod. Ze pri 1. in II. slovenskem katoliškem shodu ste pokazali izredno gostoljubnost in z veliko ljubeznivostjo prenočili na stotine gostov. Tudi to pot se obračamo do Vas s prošnjo, da pripravljalnemu odboru blagohotno odstopite kolikor mogoče veliko število prenočišč brezplačno ali pa proti primernemu plačilu. Gostje iz vseh krajev, kjerkoli prebivajo Slovenci in Slovani bodo prihiteli takrat med nas. Naj jim bodo ure, ki jih prežive v središču našega naroda ob Vaši gostoljubnosti nad vse prijetne. Prosimo velecenjene meSčane, da naznanila o stanovanjih in z opombami ali je stano- vanje brezplačno ali pod kako ceno se odstopi, blagovolijo takoj poslati na dopisnici uredništvu »Slovenca«, ustmeno naznanilo pa sprejme trafikant g. Š o u k a 1 nasproti stolne cerkve. V Ljubljani, 28. julija 1906. Pripravljalni odbor za III. slov. katoliški shod. Na III. slovenski katoliški shod v LJubljano! Vedno bližje prihaja čas. ko se bodo zbrali katoliški možje in mladenči od vseh krajev v Ljubljani, da tam na slovesnem zborovanju pokažejo svoje narodno in katoliško prepričanje ter se navdušijo za nadaijno delovanje. In treba je dandanes takega navdušenja, saj tudi sovražniki sv. vere ne drže rok križem, temveč se vedno tesneje združujejo. Ali katoličani smo v prvi vrsti poklicani, da čuvamo in stražimo verske in narodne svetinje. Najlepšo priliko bomo imeli na tem vele-važnem zborovanju, da glasno zakličenio vsem sovražnikom sv. vere: Proč roke od naše šole in od zakramenta sv. zakona. Saj ravno šolo in sv. zakon nam hočejo razkristja-niti. Da se bo pa ta naš glas slišal gori do Dunaja, zato je treba na tisoče grl, potem bo našel tudi ta glas primeren odmev. Zato katoliški možje in mladeniči, zbrani po Marijinih družbah in raznih drugih društvih, 28. avgusta vsi v Ljubljano. To bo dan katoliškega ljudstva! Ne moremo razumeti koroških Slovencev, ki so odpovedali svojo udeležbo na shodu. Ravno tu bi bilo najprimernejše mesto, kjer bi bili lahko razodeli vsemu slovenskemu ljudstvu svoje težnje. — Prav pridno se pripravljajo na shod goriški Slovenci, ki so imeli na željo nadškofa dr. Sedeja posebno sejo, v kateri so se dogovorili glede agitacije. Družbe sv. Cirila ln Metoda v Ljubljani XXI. redna velika skupščina se vrši v četrtek, dne 2. avgusta 1906 v Logatcu po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri 32 min. zjutraj. Dohod v Logatec ob 6. uri 30 minut. Od T rsta sem dohod ob 8. uri 20 minut. Po prihodu v Logatec v prostorih g. župana Le-nassija v Gorenjem Logatcu zajutrek. Ob polu 10. uri dopoldne sv. maša. Ob polu li. uri zborovanje na vrtu, ob neugodnem vremenu v salonu hotela »Kramar« v Dolenjem Logatcu. Po zborovanju skupni obed v prostorih hotela »Kramar« ob 1. uri. Po obedu razhod po Logatcu in okolici. Ob 5. uri popoiudne vrtna veselica v hotelu »Kramar«. Odhod iz Logatca ob 10. uri 27 minut zvečer proti Ljubljani; proti Trstu ob 6. uri 33 minut. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 31. julija v hotelu »Kramar«. Kuvert brez pijače stane 3 krone. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tavčar in Triller psujeta. Na shodu v »Mestnem domu« je dr. Triller delavce pso-val z barabami. »Narod« pa delavce, katerim so sploh hoteli zabraniti vstop na javni shod, psuje na ta le način: »cvet sodrge«, »sodrga« , »šnopsarji«. Za te psovke Je odgovoren dr. Tavčar! Delavstvo si jih zapomni in bo ob priliki obračunalo z dr. Tavčarjem! Pri volitvah bo liberalna stranka moledovala delavstvo za glasove, takrat pa naj delavci za-pode liberalce s taistimi imeni, katera jim daje liberalna klika v »Narodu«. Duhovniške Izpremembe v ljubljanski škofiji. Župnija Boštanj je podeljena č. g. Martinu Kerinu, župniku v Strugah; Škocijan pri Turjaku č. g. Janezu Jerebu, župniku pri Sv. Vidu nad Cerknico. — H kartuzijanom v Ple-trije je bil odpuščen č. g. Josip Podlipnik, kaplan v Šent Jerneju. C. g. Janez Jeglič je bil nameščen kot kaplan v Podbrezju. C. g. Janez Erjavec, kaplau v Šmartnem pri Litiji pride kot kaplan ua Dobrovo. Knezoškof ljubljanski, premilostni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič, se je odpeljal 24. pret. meseca ua božjo pot v Lurd Po obljubi je vzel seboj nekoliko prvencev zavoda sv. Stanislava, namreč štiri izmed učencev, ki so dovršili prvi gimnazijski razred z odliko. Knezoškota spremlja gospod prefekl dr. Anton Zore, pridružil se je pa tudi kaplan šentviški gospod Valentin Z a b r e t. Go. spod knezoškof se vrne domu dne 12. avgusta. K otvoritvi nove železnice. C. kr. okr, glavarstvo v Radovljici je dne 21. t. m. 1906, št. 84/res. izdalo sledečo zahvalo: Njegova cesarska in kraljeva visokost presvitli gospod nadvojvoda Franc Ferdinand blagovolil je meni naročiti, da naj celemu prebivalstvu okraja, katero se je udeležilo slavnostne otvo-i ritve bohinjske že eznice naznanim najvišjo zahvalo za pokazano zvestobo in udanost cesarski hiši in patriotično mišljenje ter zj zgledno obnašanje pri slavnosti. — V Radovljici, dne 21. t. m. 1906. Detela s. r. Nemci o dr. Šusteršiču. »Neue Freie Presse« priobčuje precej klavern članek, v katerem pripoveduje usodo volilne reforme v odseku. Od začetka se je nameravalo le nizko število poslancev 430—435, in južne dežele, Dalmacija, Goriška, Istra naj bi izgubile nekaj mandatov. »A to se je moralo kmalu tej meljito predrugačiti«, nadaljuje dunajski lisi »Poslanca dr. Šusteršič in Kramaf sta se poka zala na površju, tc se pravi, prav pogosto pr ministerskem predsedniku in v notranjem mi nisterstvu, in sta volilno reformo upeljala t čisto nov tir. Cenom niso zadostovali man dati konservativnega veleposestva, hoteli si pridatka za Moravsko, in Slovenci niso hotel ničesar popustiti od svoje posesti, ampak si vse poizkusili, da bi tudi pri novem volilnen redu imeli največji dobiček. In zdaj se je mno žilo število mandatov od dne do dne. .lužnin Slovanom, katerim so hoteli izpočetka jemati so od' novega leta do predložive volilne re forme vsak teden pridali en mandat, dokler si niso ustavili pri 36.« ... Te besede nemškegi liberalnega lista, kakor so nevoljne z nem škega stališča, dajejo dr. Šusteršiču sijajno iz pričevalo. Njegova neumorna delavnost ii 'dosegla, da Jugoslovani ne bomo na slabšen po volilni reformi, nego smo bili doslej, ara pak, da nam celo Nemci zavidajo veliki napre dek. Dr. Šusteršič ni zabavljal, ampak je de la. Vse obrekovanje lenih, nesposobnih in laž njiviit domačih nasprotnikov se izgubi v ni( ob izpričevali!, ki ga morajo dati dr. Šuster šiču tudi njegovi najhujši narodni nasprotnik na Dunaju. Cesar mimo Ljublajne. Dne II. sef tembra t. I. bo potoval cesar Franc Jožef I mimo Ljubljane. Po južni železnici se bo pelja v Pulj, kjer se vkrca na jahto »Mirainarc da se udeleži vaj mornarice pri Dubrovniku Mesar Cerne, ki je razgrajal sedaj * Ljubljani že na dveh shodih proti našim m" ženi je znan po deželi pod imenom Škerjan Priporočamo ga kmetom pri določanju cenfi prešiče! Toliko v pojasnilo, da kdo tega Cef neta-Škerjana ne bo zamenjal z drugim Cer netom po domače »Jernejem«. Ravnatelj Karol Luckmann. V torek i na Bledu umrl po daljšem bolehanju ravnat« kranjske industrijske družbe g. Karol Luc« mami v 65. letu svoje starosti. Mož je bil sice Nemec, vsled česar smo prišli včasih navskn ž njim, vendar moramo priznati, da je bil n® odličnejši industrijalec naše dežele, pošteni« od nog do glave, mož izredne delavnosti in izrednih sposobnosti. V deželnem zboru je zastopal nemško kranjsko veleposestvo dolgo vrsto let v trg. in obrt. zbornici pa kranjsko industrijo. — Truplo so prepeljali v Ljubljano ter je bilo v četrtek ob 6. uri zvečer blagoslovljeno na ljubljanskem južnem kolodvoru in od tod prepeljano v rodbinsko rakev k sv. Krištofu. Naj v miru počiva! Na šentviški gimnaziji je prejelo v pripravljalnem razredu 8 učencev odliko, 15 prvi red, 3 drugi red in 1 tretji red. V prvem gimnazijskem razredu jih je 16 prejelo odliko, 30 prvi red, 3 drugi red in 8 ponavljalni izpit. Napis goriške postaje. Italijanski poslanec Leisassi je bil pri ministrskem predsedniku, kjer je protestiral, da se je nemško-italijanski postajni napis v Gorici vsled slovenske agitacije odpravil, in je zahteval, da se napis takoj postavi nazaj. Ministrski predsednik je odgovoril Lenassiju, da mu naj bodo Italijani le hvaležni, da jim je pomogel do novega mandata v Istri, oziroma na Goriškem, in do novih mandatov v Trentinu. Ministrske predsednik Beck je obljubil, da obišče južne dežele. Ljubljana dobi poveljništvo armadnega zbora. V Vodicah je strela ubila 191etnega Janeza Hubada na sredi polja. Vsi drugi so bežali, le on se je nekaj obotavljal. — Naj počiva v miru! V Crmošnjicah se je obesil 57Ieni kajžar Janez Jenko. Prišel je pijan domov in se z ženo in hčerko najprvo skregal in potem se šel obesit. Zopet razbit liberalni shod. Še enkrat sta poskusila srečo dr. Tavčar in dr. Triller. Sklicala sta zopet javni shod na petek 20. t. ni. Tudi ta pot jima ni bila sreča mila. Naših somišljenikov se je nabralo skoro polno dvorano. Le nekaj vrst v ospredju je bilo liberalcev, med temi Predovičevi hlapci, ki so najzanesljivejša telesna straža liberalnih advokatov Tavčarja in Trillerja. Ker je zasedel predsedniško mesto dr. Triller, akoravno so imeli naši krščansko socialni delavci večino, niso dopustili krivico in zato so razbili shod. Dr. Tavčar je mogel le par pretrganih stavkov izpregovoriti, a moral je nehati. Gromoviti Živijo-klici na splošno in enako volilno pravico l ter dr. Šusteršiča so se venomer ponavljali. Liberalci so vsi preplašeni in zastraženi od velikega števila policajev pobegnili domov. Gromoviti in ošabni ljubljanski župan Hribar je bil pred shodom prišel do »Mestnega doma«. Ko pa je tu zagledal veliko množico ljudstva, io je s strahom pobrisal. Hribar že ve, zakaj se mu je bati delavstva. Častna beseda mu ne da pokoja. Dr. Tavčar se je sam izrazil, da ne bodo sklicali liberalci več javnega shoda v Ljubljani. Tako se spreminjajo časi. 2e Ljubljana sama ne mara več poslušati nekdaj obo-ževanega Tavčarja, kako se morajo najti vendar še ljudje na deželi, da gredo v boj za liberalno stranko, ki je najhujša nasprotnica kmeta in delavca! Prestolonaslednik Slovenkam. Povodom otvoritve bohinjske železnice je nadvojvoda Fran Ferdinand izročil pri sprejemu na Bledu Kdčni Mariji Vovk dragoceno zapestnico, gdč. Mariji Peternel pa krasno brožo. Počasno delovanje deželnih tehnikov se kaže na vseh koncih po deželi. Deželni odbor Pošilja ljudi vse prepočasi ven, zato ljudstvo godrnja. To ni v redu! Tehnike plačuje ljudstvo zato, da hitreje vrše svoja dela. Opozarjamo naše poslance na to počasnost. Ij Stnodnišnica na ljubljanskem polju šla v zrak. — Ljubljana v veliki nevarnosti. — Danes okolu polu 12. ure dopoldne je udarila strela v takozvano »Ab\vagehtitte«, ki je del smodnišnic na ljubljanskem polju in je stala tik ognjičarjeve hiše. Lehnerjev poslovodja g. Supan je opazil , da se iz tega skladišča kadi, ter da mora nekaj notri tleti, ter je hitro obvestil ogifjičarja g. Wolfa in telefoničiio tudi og-njegasno društvo. Ognjičarjeva žena je obupno prosila svojega moža, naj ne gre blizu, dva moža sta ognjičarja prijela, a ognjičar se je iztrgal iu skočil k vratom, katera je nekoliko odprl. V hipu je videl, da je to poslopje izgubljeno. »Izgubljeni smo!« je zakričal in vsi, ki so bili v bližini, so bežali daleč proč do artilerijske vojašnice. Prvi je bil na licu mesta vojaški ognjegasni oddelek, Strela iz Gradu sta ob :'h2. naznanila, da gori smodnišnica na ljubljanskem polju. Ognjegasno društvo je bilo hitro na mestu, a je dobilo zaprto cesto, ker je bila nevarnost velike eksplozije blizu. Okolu 2. urepopoldne se strese zemlja po Ljubljani. Vse beži prestrašeno na ulice., misleč, da je potres. Nakrat gre od ust do ust klic: »Smodnišnica gre v zrak!« »Pol Ljubljane bo šlo v zrak!« Nad ljubljanskim poljem se je dvignil v trenotku detonacije velikanski več sto metrov visok steber dima, katerega se je videlo nad četrt ure. Na vrhu je imel belo krono. Na tisoče ljudij je prihitelo gledat na ljubljansko polje, vendar se ni noben zavedel, kako velika nevarnost bi se še lahko zgodila. K »sreči« je šla v zrak najmanjša zaloga, v kateri je bilo okolu 20 sodčkov (2000 kg) smodnika in nekaj sto lovskih patron. To skladišče je popolnoma izginilo s površja, kakor bi bilo proč pome-deno. 50 kg težke kamne je odneslo v tri smeri nekaj sto korakov proč. Vsa druga poslopja okolu so jako poškodovana, najbližjemu skladišču smodnika je streha popolnoma razdejana. opeka vržena s strehe in kaže streha le še lesena rebra. V ognjičarjevi hiši so vsa vrata in okna ter notranja oprava razbita, zidovje razpokano. Zračni pritisek je bil tolik, da je nekaj ljudij v precejšnji oddaljenosti popadalo na tla, ranjen ali ubit pa ni nihče. Celo pri Lehnerju, odkoder so morali ljudje v trenotku nevarnosti na p'rosto, je pobilo nekaj šip, isto-tako v topničarski vojašiiici. Tudi straža vojakov pri sniodnišnici se je še pravočasno rešila, popustivši tornistre, puške itd. Ko je bila največja nevarnost odstranjena, je hitela na lice mesta pož. bramba z obema gg. društvenima zdravnikoma dr. Gregoričem in dr. Zajcem in poveljnikom gospodom'Stricljeni. Tudi župan Hribar se ie pripeljal. Od vseh strani je drlo alarmirano vojaštvo vseh branž, ki je zaprlo v bližini pota. Pri smodnišnicah je dobila sicer požarna hrambe vodnjake, a v naravnost škandaloznem stanju. Okolu iu okolu so ljudje kmetom pohodili vsa polja iti jim napravili veliko škodo. Porcča se nam, da so ljudje v Šiški, Črnučah in bližnjih krajih leteli ob groznem poku prestrašeni na cesto. Izredna sreča za Ljubljano je, da se ni vnelo bližnje skladišče, v katerem je 300.000 kilogramov municije. Tako je bila danes Ljubljana v največji nevarnosti. Dolžnost poklicanih faktorjev je, storiti vse, da izginejo smod-nišnice z ljubljanskega polja iu da se ta nevarnost za Ljubljano na kak način odstrani ali zmanjša. Liberalci ljubljanski so se skregali med seboj pri seji, ki jo je sklicalo yodstvo liberalne stranke. Posledica tega je bila, da je načelnik stranke, župan Ivan Hribar, odložil vodstvo in izstopil iz odbora. Liberalci so sklenili naprositi ga, naj zopet prevzame vodstvo. Hribar, ki je silno častiželjeti, bo gotovo zopet prevzel vajeti v roko in še dalje vozil liberalni voz. Nove maše v ljubljanski škofiji so se končale. Zadnje so bile pretečeno nedeljo. V ljubljanski frančiškanski ce.rkvi jo je opravil dne 29. julija č. pater M a r i o f i 1 H o 1 e č e k, ki je po smrti svoje jako pobožne soproge vstopil v samostan. Bil je prej železniški uradnik v Ljubljani. Nove maše se jc udeležila nepregledna množica ljudstva, vse je hotelo videti g. novomašnika. V cerkvi je bilo navzočih mnogo železniških uradnikov-tovarišev tiovo-mašnikovih. Obed se je vršil v domačem kraju novoinašnikovem v Šiški, ki je bila vsa v mlajih iu zastavah. Žalostno poročilo nam je došlo s Koroške* Na zaupnem shodu so koroški Slovenci sklenili, da se ne udeleže katoliškega shoda v Ljubljani.. Kranjskim liberalcem se je to pot posrečila agitacija. »Slov. Narod« samega veselja vriska. Takoj je izšla posebna izdaja. Ce bo to ravno koristilo koroškim Slovencem, bomo pozneje videli. Romanje na sv. Goro pri Gorici, ki je bilo iz raznih vzrokov preloženo, se bo vršilo dne 1. in 2. septembra t. I. Vozil bo posebni vlak južne železnice iz Ljubljane v Gorico in nazaj in sicer odhaja iz Ljubljane dne 1. septembra ob 11. uri dopoldne in se vrne drugi dan ob pol 9. uri zvečer. Vožnja stane tje in nazaj v II. razredu 10 K 50 v., v III. razredu 6 K 90. Ta cena velja pa samo za one udeležence, ki vstopijo na ljubljanskem kolodvoru; tisti, ki mislijo vstopiti na postajah med Ljubljano in Št. Petrom na Krasu, morajo vzeti navadne povratne listke. Kdor se misli romanja udeležiti, se naj oglasi vsaj do 20. avgusta, čim preje, tem bolje, pri frančiškanskemu vratarju v Ljubljani in naj pošlje tudi vsaj polovico voznine. Vozni listki se bodo dobivali zadnje tri dni pred odhodom iu na dan odhoda vlaka. Na sveti Gori jc ena najstarejših in najslavnejših slovenskih Marijinih romarskih cerkev. In letos je ta slavna Marijina cerkev dosegla izredno milost in čast. Sv. oče Pij X. jo je namreč dne 28. apr. t. I. odlikoval z naslovom »bazilika«, podelivši ji obenem vse pravice in milosti, ki jih imajo male bazilike (Basilicae Minores) v Rimu. Do-tičiii »Breve« izide. (Acta Ord. F. F. Min. fasc. VII. a. c.) Tudi počivajo v tej slavni iu milostni cerkvi telesni ostanki za nas toliko zaslužnega iu nam nepozabnega kardinala Mis-sie. Zato upamo, da bodo verni Slovenci ne samo letos, temveč tudi v bodoče radi romali k temu svetišču Marijinem. Vodstvo tretjega reda sv. Frančiška v Ljubljani. Gorenjske novice. Novice iz Smlednika. g Na Urhovo nedeljo smo imeli dvakratno veselje. Dopoldne smo počastili farnega pa-trona, popoldne so pa dekleta iz Marijine družbe pokazale, da se fantov ne ustrašijo — pri veselicah namreč. Predstavljale so sv. Nežo. Nova oprava, zanimiva vsebina iu želja po razvedrilu vse to je privabilo toliko ljudij, da vsi še prostora niso dobili. Saj je bilo tudi vredno pogledati. Prav dobro so se obnesle. Drugo nedeljo so na željo mnogih ponavljale. g Samo neko željo bi izrekli za prihodnjič. Kdor ima veselje za lepe stvari, pri vhodu na igrišče ne bo »glihal« za par vinarjev. Tako delajo k večjemu otroci. g 22. julija je imel novo mašo naš rojak gosp. Fr. (iovekar. In zopet moramo pohvaliti domača dekleta, ki so za ta dan cerkev iu prostor pred cerkvijo lepo okrasile z venci in slavoloki. Menda so si mislile, zdaj se postavimo, saj take slovesnosti Smlednik dolgo let ne bo več videl. g Tuji gostje so pa hvalili dvojnata vrata v cerkvi, ki jih je res dobro postavila šent-vidska zadruga. Pa tudi ti so izrekli pametno besedo: ko bi imela smledniška cerkev dva zvonika, bi ne imela daleč na okolu para. Ali bi se ne dala uresničiti ta želja? Do strehe sta zvonika že postavljena, staremu bo treba nov klobuk kupiti — stari je že nevaren, da ga vzame kaka burja — kaj pa, ko bi kupili dva klobučka in jih spredaj postavili? Dosti več stroškov bi ne bilo, cerkev pa nepri-meroma lepša. g Na dan nove maše se je zgodilo tudi nekaj žalostnega. Nek klativitez je obstrelil v Valburgi dva mlada fanta — brata. Težko, da bi oba okrevala. Pravijo, da se je vse zgodilo iz same hudobnosti. Da, da, kjer ni Boga, tam vlada hudobija. g 23. julija pa je prišla druga nesreča. Posestniku Tršanu v Valburgi je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Stariši, skrivajte ogenj pred otroki, da ne boste jokali, ko bo prepozno. Dobrim rokam priporočamo nesrečno družino. Iz kranjskega okraja. g Iz Kranja se nam poroča: Pretečeno nedeljo je bila v našem mestu nova maša našega rojaka č. g. Vinkota Kavčiča. Ulice od Pungerta, kjer je bival g. novomašnik, pa do mestne župne cerkve so bile okrašene s slavoloki in primernimi napisi. Slovesnost se je pričela ob 9. uri. Okrog 100 svatov je spremljalo g. novomašnika v cerkev. Ta je govoril slavnostni govor nekdanji kranjski kaplan, g. stolni vikar Jos. P o t o k a r, ki je razložil vzvišenost duhovniške službe. Po končani sv. maši se je zbrala vsa družba v župnišču, kjer se je vršil obed. Vrstile so se razne napitnice, najlepša je bila gotovo napitnica preblag. g. mestnega župana, svetnika Š a v n i k a, ki se je s svojo gospo soprogo udeležil slovesnosti v cerkvi in obeda. Napil je v prelepih besedah duhovščini. Kes, to je bil dan, ki ga je Gospod naredil, kakor se je izrazil v napitnici na stariše kranjski gospod dekan A. K o b 1 a r. Iz kamniškega okraja. g V kapelico na Kalvariji v Kamniku je nekdo vlomil v nedeljo, 29. jul., ponoči. Preža-gal je 11 /a cm debelo železno okvirje in puščico za denar, iz katere je vse pobral. Ko je spraznil prvo, lotil se je še druge, pri kateri ga je prehitelo jutro ali pa ni mogel odpreti, da je popustil orodje,-namreč žago .sveder in dleto. Ulom se je naznanil žandarmeriji. g Veselica na vrtu hotela Fischer v nedeljo 29. julija je krasno vspela. Na vsporedu je bilo petje, igranje na gosli in klavir, tambura-nje in komični prizori. Pevci pod vodstvom g. Heybala so izvrstno rešili svojo dolžnost. Videli smo nastopiti prvič g. Ivo 2 a r g i j a. Igral je na gosli Mendelsohnovo »Pomladno pesem«. Z neko samozavestjo je nastopil na oder mladi učenec ter igral jako precizno ob sprcmljevanju g. Heybala. Pokazal se je pridnega učenca, ki obeta na polju glasbe še veliko napredka, g. Heybal pa se je pokazal kot skrbnega učitelja. Da je g. Heybal, ki nam je že znan igralec na gosli dovršeno igral, ni treba še posebno opominjati. Dobro so udarjale tudi gdč. tamburašinje. Le želeli bi, da bi jih imeli priliko večkrat slišati. Komični prizori so izvabili obilo smeha. Končno sta gg. Heybal in Nerima igrala nekaj jako lepih kompozicij skupno na gosli, spremljal jih je po svoji spretnosti že znani g. Bezeg. Dasi je pričetkoma vreme nagajalo, je došlo vendar toliko občinstva, da se bil ves prostran Fischerjev vrt do zadnjega prostora zaseden. g Pogorela sta v Kamniku dne 29. julija dva kozolca in ena šupa. Pogorelo je veliko žita in detele. Požarna bramba, ki je prihitela takoj na kraj požara je zabranila, da se ni širil ogenj naprej, za kar je bila velika nevarnost, ker ima g. Weibl takoj v bližini veliko zalogo lesa. g Mestna hranilnica je popolnoma v liberalnih rokah. Na čelu pa ji je znani žlajfar iz Kamnika. g Društvo za promet tujcev ie izdalo pravila, v katerih se zatrjuje, da je brez politične tendence, vendar se je pri ustanovitvi društva namenoma opustilo povabiti k shodu pristaše S. L. S., da so mogli spraviti v odbor same liberalce. g Telečja družba v Kamniku polagoma hira. Njenega viteza Koschierja kot svojega ljubljenca obdaja le še nekaj uradnikov, med njimi nepristranski Goršič. g V Kamnik je došlo letos primeroma^ malo tujcev radi neugodnega vremena, vendaf pa je hotel Fischer dobro obiskan, ker je postrežba in kuhinja vzorna. g Kumer napoveduje smrt muham, saj drugi tako nimajo strahu pred njim. g V katoliškem slovenskem izobraževalnem društvu na Rovih je končal 29. t. m. gosp. dr. K. Capuder ciklus svojih vrlo zanimivih predavanj. Govoril je: I. o prvem nastopu človekovem na zemlji, II. o kulturnem razvoju človeštva, III. o razširjavanju človeštva po zemlji in o ovirah, ki se stavijo pri tem celemu človeštvu in posameznim plemenom nasproti, IV. o pojavih blaznosti v zgodovini človeštva. G. predavatelj je žel burno pohvalo. Slava vrlemu možu! Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz 2abnice. Šolo smo končali 14. julija t. 1. s sv. mašo. Obiskovalo jo je 96 otrok. — Treščilo je dne 25. julija popoldne v Dolinar-jev kozolec v Dorfarjih. Goreti je začelo ravno sredi kozolca in ogenj se je z naglico razširjal na obe strani. Tudi sosednji kozolec istega posetnika je postal žrtev plamena. Oba kozolca sta bila polna žita, katerega je mnogo zgorelo. Požarni brambi iz Loke in Stra-žišča sta bili kmalu na mestu. g Župnija Sostro v zastavah. Ob priliki nove maše gosp. Matija Selan — lahko se reče, da so ljudje tekmovali, kako bi pokazali svetu, pomen tega praznika. Nad 130 velikih mlajev, vencev nad 1000 metrov, številno napisov, zastav; vse to je napravilo pogled na že tako krasno župno cerkev čarovit. Zraven krasno petje, prepomenljiv cerkveni govor, mora pač ostati človeku v trajnem spominu. In toliko skrbi, toliko truda, toliko žrtvovanja! O da še razumejo župljani praznik in pomen nove maše. g Carovit večer v Sostrem. Tega pa še ne, — tako si slišal klicati, ko je na predvečer nove maše šlo naproti gospodu novomašniku nad 70 mladeničev s prižganimi Iampijoni in bakljami. Prelepo je bliščal napis »Slava novomašniku«, katerega si bral na lampionih. — Lepo petje pred domačo hišo, prižiganje raznega ognja, je le poveličevalo nočno tišino, nočno temo. Ganljivo pa je bilo videti nad vse, ko je množica v lepi vrsti spremljala gospoda novomašnika do župnišča, kjer je kleče prejela blagoslov. Dolenjske novice. Iz kočevskega okraja. d Kot deželnosodni svetnik je nastopil svojo službo v Velikih Laščah g. Alojzij Kess-ler, dosedanji namestnik državnega pravdnika v Novem mestu. d Spominčki od birmovanja. Neki nadučitelj je prosil knezoškofa v svojem nagovoru, da n^j vpliva na duhovščino, da bode z učiteljstvom složno nastopala. Toda mož tega ni povedal pravemu. Rajši naj bi bil to svojo prošnjo ali opomin prihranil za učiteljsko kon-ferencijo, tam bi bila ra mestu, ker soglasja med duhovščino in učiteljstvom ne razdirajo duhovniki .temveč učiteIjstvo. Morda pa tudi ne bi bilo napačno, ako bi se bil mož tudi kar sam sebe ali pa turjaškega Berganta prijel za nos. d Velika slovenska trobojnica je vihrala na dan birme na zvoniku v Dragi. Mesto spodobnega vsprejema so se pa prišli kočevski hajlovci pritožit presvetlemu knezoškofu. Toda tudi ti niso naleteli na pravega. Presvetli knez jih je lepo podučil, da je ravnal g. župnik popolnoma pravilno, ker je razobesil v naši državi zakonito priznano zastavo, med tem, ko sami postopajo nepostavno, ker imajo raz-obešene pruske zastave, ki nimajo v Avstriji ničesar opraviti. V zahvalo za to podučenje so ti olikani vsenemški hujskači knezoškofu pri povratku nasadili ob nekem slavoloku še pet frankfurtaric. Presvetli je vkljub te siro-vine prišel zdrav v Loški potok. d Višjo šolo je zadnji čas umerila posebna komisija za Sv. Gregor. Namenili so se vzdig-niti sedanjo šolo za eno nadstropje in ustanoviti dvorazrednico. Ako pomislimo, da se težko dobi na celem Kranjskem župnija, ki bi s tolikim prebivalstvom kot ga je pri Sv. Gre-goriju, imela dvorazrednico, se nam zdi, da bi se tudi tam gori še dalj časa prebilo z enoraz-rednico. V tem smo pa tudi slišali iz učiteljskega kroga, da se tod okrog ne snujejo in razširjajo šole radi ljudstva, ampak radi učiteljev, no še rajši pa radi učiteljic. Tako smo slišali. Kaka učiteljica, seveda iz premožnejše hiše, bi služila rada v domačem kraju, da bi bila kar pri mami. Šola se razširi za toliko razredov, kolikor je takih punic, pa je dobro. Ako je to treba ali ne, tega davkoplačevavcev ne vprašajo. Tako smo tudi za Sv. Gregorij izvedeli, da bi radi gospodje naredili še eno gnezdo, da bi potem gor spravili en poročen učiteljski par, kar pa Gregorcem nemara ne bo všeč, kakor se čuje, niso nič kaj vneti za učiteljice, najmanj pa za za- in poročene. d Hrib in dolina bodeta polna vojakov od Velikih Lašč do Kočevja od 31. avgusta do 4. septembra. Kar osem vrst vojakov bo imelo svoje krdelne vaje. Ob ti priliki vas opomnimo na dvoje. Prvič je treba paziti, kakšno škodo vam bodo napravili na polju in koliko vam jo bodo zaračunali. Na prazne pole se ne smete podpisovati. Drugič imejte odprte oči in ušesa, posebno na žensko mladino. Take vojaške vaje provzročijo včasih v družinah večje gorje kot krvava vojska. d Še en košček popravkovega popravka. Znani papir govori dalje: Pri Prajerci so Br-gantu pokazali vrata in so mu prepovedali hoditi v hišo. Ker se ni vedel od dolgega časa kam dejati, je jel zahajati k nekemu kmetu in ga nadlegovati s svojimi neslanostmi. Govoril je učitelj Bergant o cerkvi in duhovnikih take stvari, da mu je kmet rekel: »Jaz imam otroke, toraj ne hodite mi s takimi rečmi več blizu. Res je, da je Bergant ustanavljal liberalno čitalnico, da bi s čitanjem »Naroda« in »Ose« »vzgajal« 14- in 18-letne fantine. Res je tudi, da razun par teh in enega konjskega hlapca skoro nikogar ni mogel vjeti. Sedaj, ko vlada ni potrdila pravil, bi se Bergant rad naredil lepega in nedolžnega. Ali se resnicoljubni Bergant ne spominja več, da je že najel sobo v ta namen pri »Murnu«? Ali je že pozabil, da so se že ondi shajali prihodnji čitalnični udje? Ali ne ve več, da je zahteval od vsacega po eno krono pristopnine in 40 h mesečnine? Ali n1 obljubil izprositi podpor od dr. T a v č a r j a in Hribarja? Ali ima Bergant še v glavi besede nekega očeta, ki je prišel po svojega fanta v njegovo »večerno šolo«: »Mi smo šolo zidali za pouk otrok, ne pa za lumparije, da se mladina vabi od večerne molitve!?« d Šola v Ribnici. Na sv. Ane smo imeli v Ribnici zopet velik dirindaj. Iz Ljubljane so se pripeljali »višji gospodje« ribniške kmete pregovarjat, da bi se udali in bi bili kontcnt plačati Višnikarjevo šolo. Gospodje iz Ljubljane so menda dovolj dobro na lastna ušesa slišali, da kmetje te šole ne maramo. Pa tudi trzanje — razun par tujcev — je ne marajo. Da tržanov ni bilo zraven, ni treba tolmačiti v prid šole na kolodvoru, ker resnica je, da tržanov zato ni bilo ugovarjat, ker se boje sodnega svetnika Višnikarja, ki ;"c nezakonito in samovoljno postopal in čegar žep je prizadet pri novi stavbi. Navadno je, da s sodnim svetnikom vsak rad v najlepšem miru živi. Vam kmetom se seveda nič čudno ne zdi, da znani gospodje pri okrajnem šolskem svetu in pa pri deželnem tako drže z našimi liberalci, zlasti z Višnikarjem, ker vemo, da vrana vrani oči ne izkljuje. Vemo pa tudi', kako bi se postopalo s kakim drugim, ko bi ne bil baš liberalec, ako bi tako samovoljno in nezakonito postopal, kakor je sodni svetnik Višnikar. Ta mož se ni oziral pri novi stavbi na trško ljudstvo, ki bo šolo plačalo, on itak ne bo dal vinarja za njo, in ki jo vzdržuje. Zanašal se je na svojo moč in moč svojih zaveznikov v okrajnem in deželnem šolskem svetu ljudstvo in pa davkoplačevalce je preziral, za njihovo voljo se ni prav nič zmenil, ampak jih naravnost izzval s takim ravnanjem na odpor. Mar je Višnikarju, Tomšiču in tistim, ki so ž njima za šolo! Tem je za lastno udobnost in druzega nič. Ljudje niso bili in niso proti šoli pri cerkvi. Ze pred kakimi desetimi leti se je kupila za šolo Belna hiša, da se bo na ono stran šola razširila. Načrti so bili narejeni, delo za razširjanje je oddano, a mogočni Višnikar je pogodbo s podjetnikom razrušil, oddal brez razpisa stavbo nove šole in brez dovoljenja tistih, ki bodo nosili vse stroške. Kako naj imenujemo tako postopanje! Bomo videli, če bo vlada ščitila tako krivičnost! Tisti, ki šolo vzdržujemo in bomo plačali tudi novo stavbo, bomo odločevali, kje bo šola stala, a tisti, ki jih mi vzdržujemo, naj delajo to, kar mi hočemo. Ce bi bilo šlo tako, kakor so hoteli davkoplačevalci in kakor je bila odobrila vlada, bi bila v jeseni že otvorjena nova šola na starem mestu in kdo je kriv, da se ne bo, naj premišljata Višnikar in Tomšič. Mislimo, da bosta lahko uganila. Šola mora biti tam, kjer ie sedaj, a stavbo na kolodvoru naj plačajo tisti, ki so jo zakrivili. Ribniški kmet je ne bo plačali Iz Mirne. d V Volčjih njivah je padel dne 24. julija posetnik Jožef Kovač s kozolca in si je zlomil desno roko za pestjo. Moral je iti v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. d Tukajšnja nova šola je pod streho. Krita ie z eternitom, o katerem pravijo fabrikanti,, da bo za večno. Bomo videli, če prej ne umr-iemo. Delo je izvršila tvrdka Korn iz Ljubljane. d Pretečeno nedeljo je bilo v izobraževalnem društvu v Mirni predavanje o namenu katoliških shodov. Govoril je domači g. župnik. Oglasilo se je precej mož in mladeni-eev za udeležbo. Društvo se udeleži katoliškega shoda z zastavo. d Trta je dozdaj lepo kazala. Bog nas je obvaroval toče in nevihte. Pa zadnji čas se je začelo grozdje osipati vsled od lani neznane Spet bo malo vina. Piti bomo morali vpdo in tako postati prisiljeni abstinentje. To ni dosti prida. d Nesreča. V soboto, 28. julija 1.1. je peljal "eki voznik kamen k vodi Mirni, katera se le- tos urejuje. Njemu pomagajoči delavec Rok Meglič iz Praprotnice se mu vsede na voz. Med vožnjo Meglič po neprevidnosti vtakne nogo v kolo, ki mu jo zlomi. Nesrečneža so precej odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji. Upati je, da bo slavni deželni odbor reveža odškodoval za bolečine in telesno poškodbo. Notranjske novice. Vipavske novice. n V Podragi so imeli dne 11. julija celodnevno češčenje. Udeležba dobra, obhajanih okolu 120. To je gotovo lepo za Podrago. Nekaj pa je, česar ne moremo pohvaliti. »Čitalnica« v Podragi je namreč tudi letos mesto cerkvenega žegnanja napravila javen ples. Žalostno, da se podraška »Čitalnica«, ki se s ponosom šteje med najstarejše čitalnice in ki ima tudi bogato knjižnico, ne more drugače pokazati v javnosti, kot edinole s plesom. Vsak pameten človek ve, da javili plesi ne delujejo blažilno niti izobraževalno med našim ljudstvom, zlasti ne med mladino, katero samo podivjajo in poživinijo, in sb vzrok gmotne pa tudi duševne škode. Izgovarjajo se, da morajo tako delati, drugače »ne pride nič denarja noter«. Mi pa pravimo, da so na tak način pridobljeni novci pravi pravcati Judeževi gro-ši, ki ne morejo imeti teka. Ako društvo v resnici dela, zamore prirediti tudi poštene veselice brez plesa, s katerimi si bo gmotno opomoglo in ki bodo na ljudstvo tudi v resnici iz-.obraževalno in blažilno vplivale in ga obenem prav lepo zabavale. Zato pa je seveda treba veliko, veliko truda in požrtvovalnosti. To pa seveda ne diši vsakemu. — Sploh pa, kakor čujemo, ves ples in tudi srečkanje, katero so priredili podraški čitalničarji, ni prineslo za-željencga uspeha, dobiček je baje malenkosten, ako ga je sploh kaj tako, da bo za Vilharjev spomenik, v čegar prid se je vsa stvar priredila, bore malo ostalo, morda samo toliko, kolikor so naslednjo nedeljo nabrali, ko so »feh-tali« po vasi. Zato pa svetujemo podraški čitalnici: Ako hočeš kaj zaslužiti, delaj! Brez »linije« se pa še človek ne sezuje. n Hudo vroče je bilo do sedaj tu pri nas, kakor mora je pritiskala soparica na dušo, da ni bilo mogoče ne delati, nc misliti. Za liberalce to ni bila škoda, ker njim ni treba nič misliti, ker zanje misli itak »Slovenski Narod«, a za nas »klerikalci« je bila pa huda, ker mi moramo sami misliti, kako se rešimo še hujše more, ki nas tlači, in to je liberalna mora. n Liberalna trojica, Hrovatin, Mesesnel in Zvokelj so se. pritožili zoper gozdni odsek, češ, da ravna krivično, da daje les onim, ki bi ga ne smel in da seka čisto mlada drevesca, kar je gozdu v škodo itd. Agrarna komisija je zahtevala od gozdnega odseka, naj se opraviči. In gozdni odsek se je izjavil, da ravna po načelu, naj tudi oni kaj dobe, ki so do sedaj bili le malo ali nič deležni. Pritoževalci pa da nimajo povoda pritoževati se, kajti Zvokelj je les, ki ga je dobil iz gozda, že dvakrat — prodal; Hrovatin pa vedno in vedno zida, zdaj ledenice, zdaj zidanice in vedno hoče imeti lesa iz gozda; Mesesnel pa porablja les, ki ga dobi, za latnike po svojih vinogradih. Gozd pa ni zato tukaj in tudi ne zato, da bi samo trije imeli od njega dobičke in koristi, naj tudi drugi kaj dobe, ki so veliko bolj potrebni. In agrarna komisija je izjavila, da je gozdni odsek postopal čisto pravilno in pravično. Ta pravičnost pa seveda liberalni trojici ni po volji. Pravično mesto najde samo ona stvar, ki se vstavi v nikdar sitem liberalnem želodcu, ako pa tudi oni kaj dobe, ki so v resnici lačni in potrebni, to pa je v liberalnih očeh krivica, ki upije tje do Ljubljane, ako ne celo do Dunaja. Ali ne, očka Mesesnel?! n Punčuh, ki Ima »kaso«, je povedal, da ima »naš« poslanec Božič, ki se samo na boben zastopi, v Slapenski posojilnici naloženih celih 90 tisoč kron. Zahtevamo, naj Božič te kronce dvigne in plača ž njimi vipavski špital* da ga ne bomo plačevali mi davkoplačevalci s svojimi krvavo prisluženimi kronami. On v prvi vrsti je kriv, da se je ponesrečena zgradba zidala, ki ie stala ogromno denarja in ki sedaj razpada kot razpada cela sebična in ljudstvu sovražna liberalna stranka. Kar si je Božič zgradil, kot spomenik svoje liberalne kratkovidnosti, to naj tudi plača, potem bomo še le verjeli, da ima srce za ljudstvo in potem ga bomo pri prihodnjih volitvah ali volili ali zopet vrgli, kot smo ga zadnjič. Torej, Božič, pokaži, kje imaš srce! n V Podragi so v zadnjem času župno cerkev skoraj popolnoma prenovili. Vse podstrešno lesovje se je nadomestilo z novim, mesto lesenega stropa je dobila cerkev nad ladjo močan in nov betonov obok. Iz početka je šlo malo trdo za denar, pozneje pa so dobili vrli Podražani pogum in veselje. Ne. le, da so radi dali, kar so bili dolžni vsled konkurenčne obravnave, dajali so tudi z veseljem še prostovoljne darove. Zidarska dela je v splošno za-dovoljnost izvršil mojster Anton Brecelj iz Za-puž pri Šturijah. Cerkveno notranjščino pa je kaj lično prenovil slikarski mojster Štefančič iz Vipave. Cerkev je dobila v tem času v prez-biteriju tudi nov šamotni tlak. Zdaj pa nabirajo pridni Podražani denar tudi za nov kovinski lestenec. I11 ko bo še veliki oltar nov, potem bo podraška cerkev izmed najlepših na Vipavskem: kot lepo okrašena nevesta svojemu ženinu. Kar pa še posebno pribijemo pri ti priliki, je pa to: Vkljub temu, da so dobri Potra-žani toliko žrtvovali za cerkev, je vendar Po-draga v gmotnem stanju izmed najboljših občin na Vipavskem. Da, zares! Kdor Bogu po-sojuje, ta se opravičeno sme nadejati stoterih obresti. ž Idrijske novice. n Umrla je po dolgem bolehanju občespo-štovana g. Karoiina Nagode. Njen pogreb je bil zelo slovesen. n Utonil je v Idrijci dne 27. julija popoldne Janez Bratuš. Deček se jc šel kopat, pa je našel v vodi prezgodnji grob — v žalost svojim starišem. n Sestanek slovenskih katoliških akademikov v Idriji 28. in 29. julija se je obnesel nepričakovano dobro. Dasi ni bilo število dijakov veliko, vendar so se ti sešli od vseh strani Kranjske, opazili smo med njimi celo dva gospoda iz daljne Belokrajine. Ze pri pozdravnem večeru se je pokazala živahnost in pozdravov in stvarnih odgovorov ni hotelo biti kmalu konec. Isti večer smo šli domov zadovoljni in z nado, da bomo drugi dan opazovali veliko mladostnega navdušenja — in nismo se motili. Temeljiti govori treh gospodov so zanimali vse udeležence in neki gospod govornik se je čudil, s kakšnim zanimanjem da so priprosti delavci dve uri skoro nepremično poslušali izvajanja govornikov. Poslušalcev je bilo okrog 200, dvorana gospoda Didiča je bila čisto napolnjena. Pri zabavnem večeru pa je bilo še več občinstva. Živeli zavedni pristaši katoliške misli! Kakor se vidi, občinske volitve naših vrst niso razredčile, ampak pomnožile. Bog živi naše delavce! — Hvala gospodom vseučiliščnikom za sestanek in na srečno svidenje! — Reklo se je od liberalne strani, da so to izvržek dijaštva. Naj bo! Ce imenujete »stare hiše«, ki lenobo pasejo in popivajo po velikih mestih — cvet dijaštva, potem so ti vzgledni akademiki res — izvržek visokošolcev. Štajerske novice. š Zoper sedini slovenski mandat se dvigajo vse nemške občine na Spodnjem Štajerskem in vse nemške korporacije. Od slovenske strani ne gane nihče s prstom, da bi imeli državni poslanci v ljudstvu več zaslombe. š Slovenci propadli v Teharjih. Pri ob-' činski volitvi v Teharjih dne 21. t. m. so Slovenci vsled nečuvenih nemških lumparij propadli v tretjem razredu s 146 proti 165 glasovom. Vloži se seveda proti nemčurskim nasilnostim pritožba. š Obletnice. 22. julija je popeval srebrno sv. mašo velečast. gosp. Hrastel, knezoško-fovski svetnik in dekan v Konjicah. On je duhovnik-jedinec iz leta 1881. Njegov tovariš, prof. dr. Meško, počiva iže v prezgodaj mu postlanem grobu. — V ponedeljek 23. julija so tridesetletnico duhovništva obhajali gg.: Fe-konja-Šoštanje, Karba-Zreče, Podhostnik-Dra-rnlje, Šoštarič-Mala nedelja. — Štirideseto leto duhovniške časti dopolnijo letos gg.: realčni profesor-dosluženec Brelih v Hočah, doslu-ženi župnik Pajnion v Vojniku, in pa slikar Pečar, ki je lani doživel poseben jubilej, namreč petindvajsetletni™ priklenitve na bolniško posteljo v Kranjski gori. — Zlato mašo je dne 27. julija služil veleč. gosp. Ivan Krušič, šolski svetnik v Celji. — Mašo-bisernico bode dne 1. avgusta maševal prečast. gosp. Bosina, častni kanonik v Kozjem. — Najstarejši duhov-hovnik je vlč. g. Lorenčič, dosluženi župnik od Male nedelje; on je bil posvečen dne 27. julija 1845, sedaj biva v Radgoni. š Sadjarsko društvo štajersko opozarja, da se tobačni izvleček dobiva v njegovi pisarni v Oradcu, zunanji djuštveniki pa ga lahko dobivajo po trafikah. Ta ekstrakt je namreč iz-boren pripomoček za pokončavanje listnih ušic. Vzame se za 100 litrov vode 2 do 3 kilograme izvlečka in se z mešanico škropi zalega ali bolje namaže les, kamor se je bila zalegla zalega ušic. š Konkurz je otvorilo okrožno sodišče v Celju o premoženju Josipa Gratschner, trgovca z mešanim blagom v Celju. — Kon-kurzni komisar dež. sodni svetnik Gregorin. Konkurzni oskrbnik dr. Josip Sernec. š Mladenlški shod pri Mariji Snežni. Kljub slabemu vremenu, ki je divjalo pred shodom, se je vendar zbralo dokaj mladeničev iz celih Slov. Goric Cerkveni govor je imel č. g. Go-milšek, sveto opravilo je služil č. g. Lapuh. Pri zborovanju pri Krisperju so govorili prvi domači gospod župnik č. g. Gomilšek, mladenič Zebot od Sv. Ilja, eden od Marije Snežne, Sv. Ane, Sv. Benedikta in drugod. Zborovanje se je sicer lepo vršilo, le nekaj nasprotnikov je delalo zgago. Zborovanje je počastil celo gospod okrajni glavar radgonski, vroč prijatelj Slovencev grof Stiirgkh. š Župnik Vinko Geršak umrl. Z Vranskega se nam poroča: V nedeljo, 22. julija zjutraj ob 6. uri nam je izdihnil svojo blago dušo povsod znani blagi g. župnik Vinko Geršak. Pogreb je bil v torek, 24. julija dopoldne. š Požar v (iotovljah. V torek, dne 17. julija, ob treh popoldne je sredi gotoveljskc vasi iz Premikovega gospodarskega poslopja puhnil plamen. V par minutah je bila domača požarna hramba z dvema brizgalnama pri delu, v četrt ure je prihitela na pomoč žalska, kmalu za njo še šenpeterska in arjevaška požarna bramba. Zgorelo je samo dotično gospodarsko poslopje. Vrle požarne brainbe so s svojim naglim nastopom in neutrudnim delom rešile celo vas velike nesreče. š Volitev v Teharjih. Pri teharskih volitvah smo v III. razredu Slovenci propadli; v II. razredu smo pa zmagali. I. razred pripada Nemcem, ker jim pomaga južna želez- nica. Občina ostane torej v nemških rokah, š Vihar provzročil veliko škodo. Dne 19. pr. mes., popoldne je v Marenbergu razsajal vihar z nalivom in točo. Škoda je velika in kmetovalec obupan zre na pomandrani sad njegovega trudapolnega dela. š Kurji tat. Po Velenju in okolici se v zadnjem času klati velik, a ne čveteronožen prijatelj kuretine. Po navadi obišče v eni noči po tri do štiri stranke ter si odnese pišk za en teden. Po preteku tedna svoje delo nadaljuje. Perutnino pokolje navadno v hlevu, a ne samo toliko, kolikor je rabi, nego znatno več, kajti vedno pusti enega ali dva zaklana piščanca okradcnemu gospodarju za spomin. Predrznega tatu so že večkrat videli, a še ne prijeli. Sicer pa: kar ni, še lahko se zgodi! š Neprestano deževje v Slov. Goricah je napravilo uašitn kmetom veliko škode na poljskih sadežih. Pšenica, ki bi že morala biti pred dnevi dozorela, je še zelena ter vsled viharnega deževja in veduili nalivov docela v tla pomandrana ter gnjila. Ravnotako je z ovsom; tudi koruza jc polomljena in leži na tleh. Upati je, da se vendar obrne na bolje. š V mariborski okolici sta se pri občinskih volitvah združila oba liberalna učetelja z nem-škutarji iu pripomogla na tak izdajalski način, da so dobili slovensko občino Nemci. Oba učitelja sta vneta pristaša »Slov. Naroda«. š Dne 19. avgusta t. I. blagoslovi požarna bramba v Rajhenburgu svojo novo .brizgalno in novi gasilni dom. V zvezi s to slavnostjo bode velika ljudska veselica na prostem. Svojo udeležbo je prijavila že požarna bramba v Trbovljah. Prosimo tudi druga bratska društva, da naznanijo čim preje svoj prihod, da se bode moglo vse potrebno preskrbeti. Spored slavnosti se pravočasno objavi. Vlaki dospejo dopoldne okoli 10. ure iz Zidanega mosta in iz Zagreba v Rajhenburg, zvečer pa vozijo iz Raihenburga ob 10. uri proti Zagrebu in oh 12. uri proti Zidanem mostu. f > fVTJ.i Koroške novice. Nesreča. V soboto dopoldne, 21. t. m. je padla na glavo zidarskega polirja Pavla Cata-gossi, ravno ko je v kleti nake novozidane hiše v Marijanovi ulici (Marianengasse) v Celovcu nekaj meril, ena deska s tako silo, da sc je nezavesten zgrudil. Ker je bila poškodba taka, da so mislili, da bo kmalu umrl, je bil na mestu po č. g. kaplanu Kovaču previden z zadnjo popotnico. Cez eno uro potem, ko je še krepko dihal, so ga pa prepeljali v bolnišnico. Poškodovanec je oče šestih malih otrok. C. kr. dvojna mera se kaže zopet pri okr. glavarstvu v Smohoru. Za volivne komisarje povodom nadomestne volitve za deželni zbor dne 25. t. m. je nastavilo omenjeno c. kr. okrajno glavarstvo 10 c. kr. uradnikov, 8 učiteljev, 2 pošlarja, 2 gostilničarja, 1 ekonoma in enega evanselškega župiiika (paslorja). Torej »prostošolski« učitelji, poštarji, gostilničarji in celo protestantski pastorji imajo pri c. kr. vladi več zaupanja, kakor pa domoljubni katoliški duhovniki. Knez in škof krški dr. Jožef Kahn se je podal dne 23. julija na svoje letovišče na Blatnico. V njegovem spremstvu je bil tudi tržaški škof dr. Nagi. Društvo »Svobodna Šola« so ustanovili v Beljak u. Na vabilnih listkih je bilo brati sledeče: »Jaz'podpisani izjavljam, da ne pustim svojim otrokom nič več se udeleževati verskih vaj.« Take zahteve stavijo brezverni liberalci krščanskim starišem in potem še trdijo, da se ne bore zoper vero. Udeležencev je bilo na tem zborovanju okolu 200. Dolžnost inerodajnih krogov je podučiti ljudstvo o po-gubonosnih namenih »Svobodne šole«, ki raz-prega svoje delovanje po vseh nemških in tudi po mnogih slovenskih krajih. Krščansko ljudstvo na noge, v boj proti brezverskemu liberalizmu ! Nesreča. Pretečeni teden je v Guminerii pri Beljaku zagrabil vlak na straži stoječega čuvaja Widmana in ga vlekel nekaj časa za seboj. Odtrgalo mu je glavo in desno nogo. Ob vrbskem jezeru je letos jako veliko letoviščarjev, zlasti na Otoku. V Porečah prevladuje židovstvo. • Primorske novice. Nagla smrt pri otvoritvi bohinjske želez-niče. V Gorici je v četrtek na potu s postaje nove železnice prišlo slabo 82 let staremu veteranu Mateju Pojanacu. Mož je v bolnici umrl baje vsled solnčarice. p Proti slovenski zastavi povodom otvoritve nove železnice je okrajno glavarstvo v Sežani postopalo tako, da je škandal. Prepovedovalo je izobešanje naše zastave na kolodvorih, prepovedalo jo šolskim otrokom. Kaj takega se ne sine niirno potrpeti! Zakaj so pa drugod na Goriškem plapolale slovenske trobojnice? Izvestnim gospodom mora enkrat za vselej miniti veselje, še kedaj prepovedati našo trobojnico. Belo-modra-rdeča zastava je ludi oficielno priznana zastava dežele Kranjske. Na Kranjskem sme vihrati zastava goriške dežele, sežanski okrajni glavar pa bi na kraških tleh prepovedoval uradno potrjene barve kranjske dežele? To je nečuvena žalitev cesarju vedno zveste kranjske dežele od c. kr. uradnika, k. je tembolj nečuvena, ker je dotični uradnik Slovenec. Primerno zadoščenje belo-modri-rdeči zastavi mora slediti! Ves sežanski okraj mora proti temu protestirati! Okrajni glavar, ki tako žali Avstriji zvesto ljudstvo, naj pa gre med Pruse! Tam bo pravo mesto za njegovo štrebarstvo! Prestolonaslednikov povratek Iz Trsta. — Poroča se o prestolonaslednikovem povratku o naslednjem zanimivem prizoru na goriških tleh. Ko je vlak ob 2. uri in 10. minut zjutrai tekel sem dol iz Rihenberga.smo Saksidovci prižgali tisoč in še več lučic, lepo število ba-iončičev in kres. Od rihenberške strani dol jc bil pogled impozanten, ganljiv, in viak vi-devši kakor morje ognja pred seboj, se je začel vstavljati, preden je stopil na železni mosl pred Saksidom. Zvedevši, da je vse varno, je šel vlak počasi dalje iu je prišel pod Saksid v taki svetlobi lučic, balončičev in kresa, da bi bil lahko iglo na tlelyiašel. Vsa truma ljudstva pa je začela vpiti: Živijo, živijo, brez konca, dokler ni vlak še zmirom počasi se pomikaje izginil v daljni temi. Tako slavnost kakor mi ni nihče napravil našemu prevzvišenemu prestolonasledniku. Vojne mornarice. Sredi avgusta pripluie v Reko avstro-ogrsko vojno brodovje in po-četkom septembra angleško, Reška pomorska vlada bo priredila obema svečanost. Za isto se pripravlja tudi reška občina. Avstro-ogrska eskadra odpluje potem, ko se pozdravi z angleškim brodovjem v Opatijo, kjer se bode usidrala za nekaj dni. Iz raznih krajev. Iz Clevclanda je dobilo naše upravuištvo pismo, v katerem našemu listu »Domoljubu« izraža naš slovenski rojak J. L. svoje pfl* znanje. »Veseli me čitati iz tega izbornega lista, ki je moje berilo že 15 let,« tako piše Amerikanec. V pismu pripoveduje, da je v Clevelandu mnogo Slovencev, ki so v verskem oziru dobro preskrbljeniin tudi spodbudno žive. Pravi, da imajo že tri župnije in da bodo ustanovili Sc dve, eno hrvaško in eno slovensko Sv. Vida. — Opomba uredništva: Pozdravljeni! Hvala za priznanje! Oglasite se še kdaj s kakim dopisom. Novice za abstinente. Protialkoholni kongres v Ljubljani. Delavke in alkohol, Poročala gdčna. Jožefa Erženova. Poročevalka naglasa, da je ponosna, da more govoriti na tem shodu in opisuje potem bedo, ki jo provzroča alkohol delavkam. Poznala sem delavko še iz tistih let, ko ni preletela nobena grenka skrb preko jasnega čela in ko je nama še vse cvetelo in se smejalo. Bila je dobra kot pomladno sobice iu lepa kot poletni večer. Pozneje se je nagubalo njeno čelo in zameglile so se ji oči: odšli so lepi časi, da se ne vrnejo več. Stopila sem enkrat k njim ob lepem večeru, ko je človeku dolgčas samemu in ko občuti, kako zelo je navezan na ljudi, mrak je padel in tudi v njihovi sobi je bilo tesno zaduhlo in temno. Na mizi je gorela stara, umazana sveča — olja je zmanjkalo prejšnji večer — in v tej trepetajoči poltemi je bilo toliko žalosti, da človeka stisne za srce in tla se nikoli več vesel ne nasmeje. Otroci so ležali križem in so spali, ona pa je sedela za mizo, lica zabuhla od grenkih solz, oči kalne in krvave; imela je molek v roki in najbrže ni molila. Ne pozabim tistega večera, ki vasuje neštetokrat po proletarskih hišah, vse življenje iu vekomaj se botr spominjala solza iz lepih oči, ki je bilo toliko grenkobe v njih. Niso bile grenke te solze, ker je žalostno gorila umazana sveča, ke/ so bili stoli polomljeni po sobi, postelje razbite iu otroci umazani, in ne zato, ker pije mož po noči in vpije za malenkost, ves prebledel iii z otrpelimi potezami ua obrazu, in pride po noči klet in razgrajat: kletev zaskeli človeka, a se pozabi in vsa nesreča se prenese, a kes, grenki, težki kes nad izgubljenim življenjem in neizpolnjeno pričakovanje in zavest, da bi bilo lahko drugače in vendar ni — to je tisto, kar boli in kar izžema solze iz src. Pozneje je tudi sama začela piti. Potem ie prepevala po hiši in malokdaj je še jokala. Otroci so hodili po ulicah strgani in umazani, kričali so in se smejali s hripavim, slabim glasom iu so imeli zgodaj moten pogled in žalostne kolobarje pod očmi. Pili pa so vsi v veselju in žalosti... Tako mori alkoholizem z enim samim mahljajem na stotine življenj in obskitrni tribut, ki ga mu plačujejo proletarski stanovi, it' velikanski. Vsa teža tega davka pa pada po veliki večini na trudne rame delavke, ki ie že tako izmučena in ranjena od težkih bremen življenja. Delavka v abstinenco — sveta dolžnost! Deiavka-mati v abstinenco, svetejša dolžnosti Uelavka-nevesta izbiraj si druga med abstinenti ali vsaj nikdar med alkohollsti — najsvetejša dolžnost. Alkohol in telo. Predava dr. Fr. Dolšak. Alkohol kot tak ne redi in ne nadomešča beljakovine, ampak uničuje stanično življenje in kvari živčne stanice. Takozvanega dobrega vpliva alkohol ne napravi. V praktičnem življenju ne moremo ločiti mere med treznostjo in abstinenco. Kdor je pijan, je za nekaj časa zastrupljen. Pivcem iz navade ne diši jed. Pijejo pri vsaki priliki, iz veselja, iz žalosti, iz obupa, iz jeze. Po alkoholu se polnijo bolnišnice, norišnice, se izpodkopava moč narodov. V patalogičnem oziru pa trpita največ želodec iu jetra. Dokler je želodec še krepak, se to še ne pozna toliko, a pozneje povzroča alkohol pekoče bolečine v želodcu iu požiralniku. Tudi v jetrih škoduje in provzroči takozvana zrnata jetra. Predavatelj označi kot jako škodljivo vživanje črne kave ali čaja z rumom. Zelo poveča vživanje alkohola tudi srce. Predavatelj opisuje nadalje zle posledice alkohola na žile, ki se razširijo in tudi počijo. Ce se to zgodi pri žilah v možganih, pravimo, da je zadela dotičnega kap. V ledvicah ali obistih se nabere veliko masti. Alkoholizem pospešuje torej razne bolezni. Pri teh bolnikih je omogočeno trajno zdravljenje le po abstinenci. Abstinenca je višek protialkoholnega gibanja, je koristna in potrebna. Ni sicer škodljivo zmerno vživanje alkoholnih pijač v vsakem slučaju, pa abstinenca tudi ni nasprotna zdravju, v gotovih slučajih je pa potrebna. Abstinent ima prednost sigurnosti. Treba je pa tudi računati, da se mnogo alkoholu uda-nih oseb privede s poukom in z ljubeznijo k abstinenci. Končno naglaša, da govori kot zdravnik, ki ni abstinent. Alkohol in duh. Predava dr. Robida. Predavatelj naglaša, da hoče govoriti o vplivu alkohola na dušo. Srce je nekaka briz-galnica, ki dirigira kri na periferijo po žilah dovodnicah in zopet nazaj po žilah odvodnicah. Vsaka žila ima svoj živčni zistein. Nekaj kozarcev te strese, to je posledica alkohola. Posledica pijančevanja: postaneš živahen, da biješ po mizi. Ljudje v pijanem stanju znajo vse, vejo vse, pod vplivom alkohola zgube pregled in gine kritika. Alkoholne pijače pijemo, da pridemo v narkozo. Vzemite alkoholnim pijačam alkohol, noben človek jih ne bo pil! Pijanci Se prepirajo, ker ne ločijo več, kaj je prav in kaj ne. Pijanec ne ve, kaj dela, in se sramuje, ko je trezen, če se mu pove, kaj je delal v pijanosti. Nezmernemu pijančevanju pripisuje ohromenje možganov, nog in rok. Predavatelju je znan iz njegove prakse slučaj, da je vplivala ena sama pijanost tako, da je bil duševno uničen za vselej. Po pijanosti se izpremeni značaj. Človek postane surov in nedostopen ter gospodarsko propade Tega se ne znebi, če ne postane abstinent. Vsak pijanec je zjutraj slabovoljen, ko vstane. Kronična pijanost se ozdravi le z abstinenco. Pijanost provzroča tudi ljubosumsko blaznost. Zgodi se, da imajo to bolezen možje pri starih ženah z otroci. Mož pije, a nihče ne ve, kaj ii i ti je. Ljubosumska blaznost daje slabo prognozo, da ti ljudje svojih idej nikdar ne izgube. Vsaka epilepsija ni posledica alkohola. Posebno so podvrženi epljepsiji ljudje, ki imajo udarce na glavi. Pijanska norost ali delirium tremens ie tudi posledica alkohola. Bolnik je otožen, razburljiv, misli, da je preganjan, vidi vedno miši in strahove in se trese. Izid je velikokrat smrten. Alkohol vpliva tudi na zarod staršev pijancev. Otroci so slaboumni in jim je mnogokrat prirojena bebost,- Predavatelj priporoča na vso moč zmernost. Alkohol in narod. Poroča.Fr. A v s e c. Poročevalec v precej šaljivem govoru opisuje škodljive posledice alkohola na človeško telo. Dasi je govoril velezanimivo, lahko opustimo škodljive učinke ua človeško telo, ker sta oba gospoda predavatelja zdravnika storila to s strokovnjaško natančnostjo in spretnostjo in bi morali ponavljati z drugimi besedami njuna predavanja. Govornik je priporočal z ozirom na telesno, duševno in gmotno škodo, ki jo provzroča alkohol, popolno abstinenco. Alkohol in vzgoja. Poroča profesor Anton .1 a r c. Ne more biti dvoma, da alkohol telesu in po njem duhu otrokovemu škoduje. Kako bi se mogla iz nežne rastlinice razviti krepka rastlina, če se hrani s strupom? Vsi zdravniki se vjeiuajo v tem, da je alkohol za mladino brezpogojno škodliiv. Govornik navaja kratko statistiko, da izmed 8.3 gojencev v knezoško-fijskili zavodih v starosti od 10 do 16 leta samo eden še ui nikdar pokusil žganja, vino in pivo so pa pili že vsi. Z vseljem povdarja, da v zavodu samem niso dobili nobene kapljice alkohola. Ožigosa matere, ki vcepljajo, ker pijejo alkoholni strup, bolezen v žile in živce svojega ljubljenčka. Biča tudi razvado, da se daje otrokom alkohol v tej ali oni obliki. Žena, ki živi z možem, uravnaj kot gospodinja hrano tako, da je mogoče živeti možu brez alkohola. Vzgojo domače hiše nadaljuje šola. Glede alkohola naj bi imele šole: šolske zdravnike, p, uk o alkoholu in njega škodljivem vplivu, v krščanskem nauku naj se opozarja na peto božjo zapoved, v jezikovnem pouku se naj rabijo primerna berila. Odpravijo naj se berila, ki hvalisajo vinsko kapljico, v računstvu naj se dajejo naloge, koliko se zapravi s pijančevanjem, v svetovni zgodovini se naj povdarjajo zgledi: Aleksander Veliki, žrtev pianosti, ravno tako Rimljani, Mohamed, ki je prepovedal vino; v zemljepisju: ječe in blaznice, v ožji domovini, Bavarsko, Indijanci, žrtev alkohola; največ prilike je seveda v naravoslovju. Otrokom treba vtisniti nekatere resnice v spomin: »Alkohol ne redi«, »Alkohol ne daje moči, ampak jo jemlje«, kažejo se naj posledice alkohola na posameznih organih, zlasti na možganih in živcih. Dobri pripomočki so: Weichselbauinova stenska tabla. Helenius: Gegen den Alkohol. Pri telovadbi se naj naglaša, da se boritelji in pametni turisti vedno strogo varujejo alkohola, naglašati treba gospodarski poinen, pouk v sadjarstvu, čebelarstvu, šolski izleti naj bodo brez alkohola. Najuspešnejše pa vpliva učitelj z lastnim zgledom. Razen duhovnikov naj bi se zavzeli za abstinenco naši ljudski in tudi srednješolski učitelji. Le tako se'uresniči upanje, da postane naša mladina telesno in dušno krepka. Dr. Krek pripomni: Nikakor niso krivi učitelji, da se ne zanese protialkoholno gibanje v šole. Kriv ie temu napačni naš šolski zistein. Zakon hoče na vseh zavodih pred vsem učitelja birokrata in šele v zadnji vrsti vzgojitelja. Ali je mogoče tako občevanje, ko vendar naš zakon z neko zastarelo skrbjo stare nekdanje absolutistične države zabranjuje vsako združevanje med šolarji iu dijaki? — Treba je spraviti naše šolstvo na boljšo pot, kajti organizacija v šoli je neobhodno potrebna za protialkoholni boj, ki je tako važen pogoj uspešnemu pouku. Dokler ne prelomimo naših zakonov v tem oziru, toliko časa nismo storili ničesar. Pa ne samo pri vzgoji mladine je treba povdarjati abstinenco, marveč pri vsaki priliki. Zbrati bi bilo treba vse vzgoji- telje po vseh šolah, po vseh ječah, bolnicah, sploh po vseh zavodih. Pedagogi, ki vodijo zavod, naj si bodo duhovniki ali nedtihovniki, naj bodo iz vrst abstinentov, ker kdor ni sam abstinent, nima potrebne zavesti in zmisla za to stvar. Ravno tako smo pa prepričani, da kdor hoče sodelovati v socialnem vprašanju ali v političnem oziru, mora postati abstinent. Podlaga, da človek postane abstinent, je dobro fiziološko znanje o vplivu alkohola na organizem. Ako tega nimamo, ne moremo odpraviti glavne ovire vsemu zdravemu napredku alkoholizma. In če hočemo zoper njega z uspehom delovati, moramo biti sami abstinenti, kajti pomnimo, da ne more pridigati vode, kdor pije vino. Abstinenčne organizacije. Predaval J. P o d 1 e s n i k. Tajnik društva gospod Podlesnik govori o ustanovitvi »Abstinenta« lansko leto. Ker smo itak redno poročali o delovanju »Abstinenta«, omejimo se lahko le na nekatere stvari: »Ab-stinentovo« glavno agitatorično sredstvo so bila dozdaj predavanja, ki so bila ponajveč v izobraževalnih društvih. Drugo sredstvo je bila pisana beseda in neprecenljive važnosti so dobri zgledni agitatorji. Zeli, da pristopa vedno več abstinentov »Abstinentu«, razširjanje »Piščalke« in priporoča novo »Protialkoholno knjižnico«, ki bode posebno dobro služila predavateljem. Predavanja naj se razvijejo še bolj kot zdaj. V vsakem društvu naj se priredi vsaj dvakrat na leto predavanje o abstinenci. Priporoča mladinske krožke. Nai boljša in najuspešnejša pot do mladine so pa matere, katerih prva in največja dolžnost je, da ohranijo svojo deco pred krutim demonom, razdiralcem družinskih ognjišč. Nasvetuje, naj ustanavljajo samostojne krožke po krajih, kjer je nekaj somišljenikov. Prihodnjo sliko o delovanju »Abstinenta^ si misli tako-le: »Abstinent« naj bo središče protialkohol-nega gibanja na Slovenskem. Njegovo glasilo bodi »Piščalka«. Redno naj izhaja protialko-holna knjižnica. Predava naj se mnogokrat, in sicer zistematično. Posebno skrb obračaj društvo na mladino, delavstvo in na ženstvo. Po drugih krajih slovenske zemlje izven Ljubljane naj se ustanove abstinenčni krožki, ki naj so v tesni, ozki zvezi z osrednjim društvom in stalni odjemalci njegovih publikacij. Ti krožki naj pridno prirejajo predavanja. Društvo »Abstinent« naj pridno goji zabavne društvene večere, mladini pa naj daje v nadomestilo gostiln in drugih telesno in zdravstveno škodljivih zabav — telovadba. Da pa bo moglo društvo doseči svoj namen, je treba, da jo podpirajo moralno merodajne oblasti in zlasti duhovščina, zdravniki, učiteljstvo, kakor se godi to po drugih deželah in državah, kjer žanje abstinenčna misel krasne sadove. Dr. K re k pripomni govoru g. Podles-nika: Odobrujem svet, da bi se odslej vedno prirejala in praktično uredila različna zborovanja, da bi bila mogoča tudi živahna debata, ki je danes še nemogoča, ker pri nas zanjo niso še tla pripravna. Treba bi bilo zato takih shodov na več krajih širom Slovenskega: na Goriškem ob novi železnici, Koroškem in Štajerskem; povsod naj bodo združeni naši somišljeniki v skupno organizacijo, ki naj prireja shode po enotnem načrtu. Saj se naši ljudje zanimajo za to stvar in smem trditi, da tako pridnih učencev in učenk noben učitelj nima, kakor ste bili vi danes, ki ste rešili svojo čast. Kongresi bodo morali imeti tudi vedno dovolj izobraženih moči. Jaz sam sem proti svoji navadi šel prosit našega vladnega namestnika in mu razlagal, kako bi bilo prav, da bi smeli tudi srednješolski dijaki pristopiti abstinent-skemu društvu. Govoril sem mu dalje ponižne besede, naj bi morda zdravnike in učiteljstvo opozoril na naš shod. Toda na te uljudne prošnje od vlade niti odgovora nismo prejeli. Da vlada našemu gibanju ni naklonjena, je s tem jasno pokazala. In vendar moramo priznati, da naše društvo namenoma ni spravilo v pravila nobene stvarce, ki bi imela kak drug značaj, nego abstinentski. K sklepu pripomni, da se abstinentno gibanje v velikem ne more razširiti, nego pri ljudeh, ki so skozinskoz demokratskega mišljenja. Birokracija ne more tega storiti; če je kdo od nje pri kakem abstinentnem društvu, že mu kličejo: Glej, društva so prepovedana, in ti kršiš državne zakone. — In vendar bi morali skrbeti, da se naše ljudstvo že v šoli organizira za tako koristno gibanje in ostane v organizaciji tudi ko pride iz šole. Alkohol in tisek. Poroča M. M o š k e r c. Živa beseda pridobi pristašev, a le v ožjem krogu. Natiskana misel pa vname v lepi navduševalni besedi tisoče bravcev. Misel, za katero se zavzame časopisje, je zmagala. To prav dobro razumejo nasprotniki abstinenčne misli. Nemški proizvajalci opojnih pijač so ustanovili v strahu pred posledicami protial-koholnega gibanja ilustriran list »Leben« v Berolinu. List prinaša poleg portiografičnih spisov tudi v vsaki številki članek proti abstinenci, in zahaja tudi v naše kraje. Odločno protiabstinenčen je na Slovenskem en sam list, ki izhaja pod sinjim goriškim obnebjem. Škoda zanj, da sledi takim zgledom, ko ima vendar namen, da bi kaj bolj koristnega delal. Indiferentno časopisje je pravzaprav nasprotno, ker vsak indiferentnik se norčuje iz abstinence. Velika škoda abstinenčnemu gibanju so indifirentni listi. Tako je ž njimi, kot z večino ljudi, ki so mirni, dokler jih kdo ne poizkuša vzbuditi. Abstinenci prijazni listi poročajo o absti-nenčnem gibanju in ga ob priliki priporočajo. Odločno protialkoholno časopisje pa gre ne glede na levo in desno odločno v boj za abstinenco. Abstinenti imajo dolžnost, da širijo protialkoholne časopise, prijazne pridobivajo, indiferentne in nasprotne pa odločno pobijajo. V vojski je treba brezobzirnega orožja. Časopisje naj prinaša posebno poročila.Aadna v posebni rubriki, uči naj bravce, in naj agitira za abstinenco. Za tem sklepnim predavanjem zaključi predsednik g. profesor C. Jarc I. slovenski protialkoholni kongres. Drobtine. Boji med katoličani in mariaviti. V grem-kovski občini so prepodili nariaviti katoličane iz cerkve. V boju sta bili ubiti dve, ranjenih je pa bilo 40 oseb. Dragonci so napravili red. Milijonarjevo maščevanje. Iz New Jnrka poročajo: Pensilvanski milijonar Schmidt ni nikakor hotel privoliti, da bi se njegova hčerka omožila z nekim siromašnim mladeničem, v katerega se je bila zagledala. Slednjič je hčerka pobegnila iz očetove hiše. Za tri dni je pisala očetu, da sta se poročila in prosila je očeta za njegov blagoslov. Oče je odgovoril, da se je pomiril z njenim činom, ker je dovršena stvar in se ne da ničesar več spremeniti. Odpušča jej torej in jo poživlja, naj se kakor njegova otroka vrneta v njegovo hišo, kjer da jima priredi svečan obed, na katerega pozove vso rodbino. Hčerka se je s svojim možem vesela vrnila domov. Čim je pa mladi mož prekoračil hišni prag, posegel je oče njegove žene v žep po revolver ter je ustrelil trikrat mladega moža v prsa, tako, I da se je nesrečnež takoj zgrudil mrtev na tla. Pred hišo se je zbrala og romna množica ljudi, ki je hotela miljonarja-niorilca linčati, kar je pa preprečila policija, ki je zločinca odvedla v zapor. Demonstracija za volilno preosnovo je bila v nedeljo zvečer v O pavi. Policija je preprečila, da niso demonsttirali pred županovim stanovanjem. Dinamitna tovarna je zletela v zrak v St. Pavlu v Ameriki. 25 oseb je mrtvih. Velik požar. V Nižjem Novgorodu je pogorelo 275 hiš. Končana stavka. Stavka tramvajskih uslužbencev v Rimu je končana. Obrtna novela je na dnevnem redu seje gosposke zbornice dne 24. t. m. Tirolske garnizije so bile zopet znatno pomnožene. Nečloveška mati V Trieru je morila neka mati svoje nezakonske otroke s tem, da jih je stradala. Tako jih je usmrtila šest. — Zadnjega je umorila pri porodu in so jo zasačili. Samoumor dveh šestošolcev. V Tar-no;jolu v Galiciji sta padla v šesti šoli med dri gimi tudi dva dijaka, ki jima je to šlo tako do srca, da sta se ustrelila s samokresi. Pes pri požarni brambi. Redek pes je tc dni poginil v Peterburgu; bil je v službi pri vasiljevski požarni brambi ter je mnogo otrok rešil iz požara in z lajanjem je dajal znamenje ognjegasceiri, ako so se kje nahajali v nevarnosti ljudje ali živali. Vrat psa je bil poln raznih častnih znamk z napisi. Pri požarni brambi je služil polnili deset let; njegova dlaka je bila vsa ožgana. Na njegovo mesto je sedaj prišel nov pes iz plemena foksteri-jerov. Stromboli bruha. Observatorij v Kataniji poroča: Dne 15. t. m. cb 8. uri 30 min. in 16. t. m. zvečer ob 5. uri 16 min. je pričel močno bljuvati ognjenik Stromboli. Sibirska kuga se je pojavila v vasi Pavlo-grad v okraju Jekaterinoslav na Ruskem. V blaznico so odpeljali grofa tvgena Zi-chyja. Groi je najbogatejši veleposestnik in najvažnejša osebnost Ogrske. Zakonska sol. Učitelj je obravnaval v šoli sol. Ko je govoril o njeni uporabi pri solenju jedi, vpraša nekega učenca: »franče, kaj pa storijo tvoj oče, če jim nt meso dovolj solje-no?« Učenec: »Tedaj ga vržejo materi v glavo!« Rokodelsko šolo za pohabljence so ustanovili v Charlerot v Belgiji. Šola ima dva oddelka. V enem poučujejo osebe, ki ne morejo stati, v drugih pododdelkih pa ostale pohabljence. Uče jih rokodelstev, ki jih izvršujejo lahko doma. Zavod bo sam z izdelki pokrival stroške, približno letnih 40.000 kron. Splošna stavka je v zlatokopu Brad na Sedmograškem. Stavka 1200 delavcev. 14 delavcev je podsulo pri gradbi železniškega tira pri Trieuseu na Francoskem. Rešili še niso nobenega. Porotniki v Ljubim so vložili na državni zbor prošnjo, naj bi namesto dosedanjih odškodnin dobili porotniki povrnjeno vožnjo za 11. razred in 8 K odškodnine saj za vsak zamujeni dan. Velika povoden] na Japonskem. V srednji Japonski so velike povodnji. Hofuška okolica je veliko jezero. Škodo cenijo na več milijonov jenov. V Macunspctti je poplavljenih 4000 poslopij. V grobu, ki si ga je izkopal sam, si je prereza! 651etni badenski posestnik Stumroll žile. Odvedli so ga v bolnišnico. Okreval najbrže ne bo več . »Ne teplte me, nisem jedel tri dni«, ie za- klical neki približno 241etni mož, ki so ga vrgli na tla in pretepali na Dunaju te dni, ker je napadel. zabodel in iztrgal trafikantinji Rieger mošnjiček z 120 kronami. Len vzeojitelil V DUrnburgu so zaprli učitelja Miillerja, ki je priznal, da je zaprl v šoli, zvezal, zlorabil, zadavil in vrgel mrtvo 11 letno deklico v sušilnico. Penajst dečkov ie ranjenih v Barmcnu. Da vidijo bakliado prirejeno na čast nadškofu. so splezali na zid pokopališča, ki se je pa podrl. Perzllskeea šaha je zadel te dni večkrat lahni mrtvoud. Izkušaio ga pregovoriti, nai imenuje regenstvo pod orestolonaslednikovim vodstvom, sam naj pa odpotuje v Evropo, da se odnočije. Potopila se ie gospa Stuchanek. njena služkinla in neka mala deklica: dva dečka so rešil v reki Tpaini na Moravskem. Stucha-nekova ie bila žena urednika »Weltblatta« Ri-harda Stuchaneka. Ruska tornedovka potonila drugo torpe-dovko. V Riorkosundu je potopila ruska tor-pedovka neko drugo rusko tornedovko s streli. Ladii sta nrioadali brodoviu. ki ie vadilo v ostrem strelianiu. Strel iz brzostrclnega 34 mm tnna ie zadel torpedovko, ki se je potopila. MnStvo so rešili. Pnhpwii Turi. Iz Drohobveza io je noni-hal iud in šnekulant z nafto Salomon Rloch. k'rivonnspr :p nnnaredil menlice v vrednosti nr'hližnn mri 000 kron. Še iudie se v svojem časonisiii ipze nani. Natnpravan nanad na ltal'lan«kepa kralla. Pimska noliriia ie izvedela za nekpfa anarhista Vatnnocpka iz Carrare. ki mu ie ukazano da nnnadp italiianskppa kralia. Anarhist ie iz-einil s štirimi tovariši iz Carrare. Dobili ga še niso. NI več belih las. Iz Pariza poročaio: V akademiji znanosti ie profesor Bonehand predaval o studiiah in poskusih vseučiliščnesra nrofesoria iz Montppllie>-a. Imberta. ter je na temelju doposlanih fotoprafii dokazal da se ie Imbertu no vnlivaniu Ronterenovfh žarkov posrečilo povrniti osivelim lasem in bradi prvotno črno barvo, ki se je obdržala tudi no večkratnem striženju las. Drugačen je bil vsneh pri prvotno svetloplavkastih laseh, ki niso no uolivaniu Ronteenovih žarkov pokazale nlavkaste barve, marveč mnogo temnejo barvo. Narodno gospodarstvo Kmetje skupaj! Da kmet sam ne more vsega izvršiti, kar potrebuje za napredek svojega gospodarstva, o tem so kmetje po drugih deželah že davno prepričani. Prepričani so pa tudi, da le s skupno močjo si morejo zboljšati svoj položaj. Zato vidimo, da se kmetje v drugih državah združujejo, da pokažejo javnosti, kaj so in kaj pomeni kmečki stan v gospodarskem življenju. Za vzgled navajamo danes deželo badensko na Nemškem. V tej deželi najdemo razne organizacije ali društva, ki vse teže po tem, da se zboljša položaj kmečkega stanu. — Kmetijska družba badenska šteje nad 39 tisoč udov in skrbi predvsem za tehnični napredek kmetijstva. — Zveza kreditnih društev združuje 333 hrianilnic in posojilnic, ki imajo nad 47 tisoč članov. — Zveza konsumnih društev šteje 560 posameznih kon-sumnih društev po deželi, pri katerih je upi-sanih nad 45 tisoč kmetov. Ker pa vlada podpira gmotno to organizacijo, zato je nekako odvisna od vlade. Da bi pa neodvisni od vlade mogli kmetje zastopati in varovati svoje koristi, ustanovili so si še: badensko kmečko društvo, ki ima gospodasko-politični program. To društvo, ki je štelo I. 1885 le 693 udov, ima danes že do 60 tisoč članov. Namen kmečkega društva je: ustanoviti boj za politične pravice in gospodarsko blagostanje kmečkega stanu, vzbujanje stanovske zavesti v kmetih in gojitev domovinske ljubezni in zvestobe do vladarja. Dosega pa ta svoj namen s tem, da se obrača do zakonodajnih oblasti s prošnjami in peticijami, razloživši želje in potrebe kmečkega stanu, da prireja shode, izdaja poučne knjižice, svoj list. kjer razkriva rane kmetijskega stanu in pobija vse, kar bi bilo v škodo temu stanu. (Jed-nako nalogo ima pri nas na Kranjskem »Kmečka zveza«, ki se je ustanovila za kočevski okraj.) — Poleg tega pa badensko kmečko društvo podaja svojim članom tudi pravno varstvo. 16 advokatov, katerim je društvo plačalo preteklo leto do 20 tisoč mark (1 M = 1.20 K), daje članom tega društva brezplačen svet v pravdnih stvareh in vodi pravde, ki nastanejo v strogo gospodarskih zadevah. Dalje je društvo sklenilo pogodbe s 4 zavarovalninami, ki dovoljujejo njegovim članom razne ugodnosti, posebno pa znižane premije. Posreduje prodajo poljskih in drugih kmetijskih pridelkov in nakup poljedelskih potrebščin. Društvo ima tudi poseben oddelek za nakupovanje poljedelskih strojev. Preteklo leto je preskrbelo svojim članom 170 raznih strojev v vrednosti 56 tisoč 983 mark. Krajevna društva so si nabavila kot društveno brane i. dr. Zadnji čas pa posrednje društvo svojim udom tudi prodajo živine in zato je stopilo v zvezo z ondotnimi mesarskimi zadrugami, da se izognejo na ta način pre-kupcem. Tudi pri nas mora kmečki stan dobiti ugled, veljavo, ki mu gre. kot najvažneješeniu stanu, at o si bo pridobil le potom organizacije, potom združevanja, kakor se godi drugod. Zadružništvo med kmečkim ljudstvom na Nemškem silno napreduje. L. 1890 je bilo na Nemškem kmečkih zadrug 3006, med temi hranilnic in posojilnic 1729, pridobitnih in prodajalnih zadrug, mlekarn 639. drugih 101. L, 1905 pa je bilo vseh zadrug 19 tisoč 823; samih hranilnic in posojilnic je bilo 13.181, mlekarn 2832. V državni zvezi je 16.136 zadrug. ki imajo en milijon 400 tisoč članov. Izseljevanje v Ameriko je od leta do leta večie. Lansko leto se je naselilo v Ameriki do 1,027.000 ljudij. Do 1. 1890 so se največ izseljevali v Ameriko iz Angležke, Irska Škotske, Nemčiie. Švedske in Norveške. Po I. 1890. pa se ponaiveč izseliujeio Rusi, Poljaki. Ogri, Italijani. Cehi in južni Slovani. Od 1. 1885 do 1894 se ie izselilo iz Angleške 1,189.000 liudij, zad-niih deset let na samo 560.000 oseb; iz Avstro-Ogrske pa od leta 1885 do 1. 1894. 476.000 liudij. zdaniih deset let pa že 1,017.000 oseb, tako da našo državo prekosi v izseljevanju v Ameriko le še Italila. iz katere se ie izselilo zadnjih 10 let 1,137.000 Ijudii. Lansko leto pa se je največ liudii naselilo v Ameriki iz Avstro-Ogr-ske, namreč 275.693, iz Italije pa 221.479 oseb. Najmani izseljencev ima Švica. Živinoreja v Švici je v zadnjih petih letih zelo napredovala. Vzemimo za vzgled Ie kanton Čirih. Vseh živinorejcev je 21978. Vse goveje živine ie v tem kantonu (po štetju z dne 20. aprila 1906) 112 tisoč 240 glav, torej za U tisoč 638 glav več kot pred 5 leti. Največje je število krav, namreč 59 tisoč 138, za 3067 več kot I. 1901. — Tudi efena goveje živine se je zvišala v petih letih in sicer: pri teletih od 17 do 31 K, pri kravah do 90 K, pri telicah po 2 leti starih za 67 kron. Celotna vrednost goveje živine v ciriškern kantonu znaša 39 milijonov 416 tisoč kron, torej je za 7 milijonov 108 tisoč večja kot pri zadnjem štetju. Izvoz sira Iz Švice. Švica je znana daleč naokrog po dobrem siru. Izvaža ga v veliki množini v tuje države. Meseca maja se je izvozilo sira nad 26 tisoč q, v skupni vrednosti 3 milijone 798 tisoč kron, za 475 tisoč kron več kot meseca maja lanskega leta. Največ sira so prodali iz Švice na Francosko, potem na Nemško, Laško in v Avstrijo. Varčevanje pri svetu. Za razstavo v Milanu na Laškem je napravil nek Viljem Fatio grafično sliko o varčevanju v posameznih državah. Iz tabele je razvideti, da pride na 100 prebivalcev hranilnih knjižic na Danskem 46, v Švici 42, v Belgiji 41, na Švedskem 33, Norveškem 30, v Nemčiji 26, v Avstriji 12, na Ruskem 2, na Španskem 1. Ponarejanje živil v Ameriki. Denarni mogočneži in razni špekulantje se igrajo takore-koč z zdravjem in življenjem ljudij. To dokazuje razkritje o razmerah v ameriških klavnicah, dokazoval pa je tudi poslanec Mann v ameriški zbornici, ko ie kazal na goljufivo početje ameriških tovarnarjev, ki se pečajo s ponarejanjem živil. Na 2 mizah je imel razložena ponarejena živila. Črni poper n. pr. delajo iz koruzne moke, ki jo črno pobarvajo, kavo napravljajo iz cikorije, kruhovih drobtin in žaganja, med iz sladkorja. Pripovedoval je, da zelene češnje rudeče barvajo, da olje za stroje prodajajo kot dobro namizno olje, Med zdravila se daje toliko opija, da vzbuja v ljudeh slast in nagnenje do pijančevanja. * Živinoreja In mlekarstvo. Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Lična knjižica, izvirna po svoji vsebini in po svoji obliki, okrašena z mnogimi slikami, bode dobrodošla našim kmetovalcem. V nji ni že ono dolgočasno razlaganje enoinistega predmeta, ki polni enolično cele strani in utrudi bralca že pri samem pregledu. Zbrano je v nji, nalik skupini pše-ničnih zrn, vse kar mora vedeti napredni živinorejec, ki se peča z mlekarstvom; a zbrano je le jedro vsake stvari, ki je vedno primerno pojasnjeno z lepo sličico ali kratko praktično tabelo. Osobito nas zanimati v nji sliki modernega hleva, holandski in danski sistem. Ne malo radovednost nam vzbuja tabela o kemični sestavi in vrednosti posameznih živil, krmljenih v naši živinoreji, ki izide v tej knjižici prvikrat v našem jeziku, in ki vrhutega ni izmed dolgočasnih tabel, kjer nas strašijo same številke. Pri vsakem imenu živila se šte-vilkuje kem. sestave, družijo še posebnosti vporabe, ki nas primorajo tabelo vseskozi pazljivo prečitati. Tabeli sledi pojasnilo, kako se žival hrani v splošnem in nekaj praktičnih vzgledov krmljenja goveda ln prešičev. Lep je tudi tretji odstavek o molži in ravnanju z mlekom, kjer nam pisatelj živo predočuje pravila in pomen čiste molže, vzroke kvarjenja mleka in krvavo potrebo, da se hlev zdržuje snažen, kar dosežemo le z prenareditvijo naših hlevov. Omenjam tudi praktične zglede o kmetijskem knjigovodstvu. Zaključuje pa pisatelj z »Dobri nasveti«, ki sami mnogo več povejo, vsaj preprostemu kmetiču, nego vsaka obširna in učena knjiga. Priporočamo to knjižico našim mlekarskim zadrugam in zadružnikom v prvi vrsti, a ne manj je tudi našim izobraževalnim društvam. kot sploh vsakemu živinorejcu. O nje priročnosti se bode vsakdo sam najbolje prepričal, ne bode treba hvalisania. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« in v »Dragotin Hribarjevi knjigarni« v Ljubljani. Cena knjigi je 1 krona, za poštnino 10 vinarjev več. Pri na-ročbi 100 izvodov odpade poštnina ter se dobi 10 izvodov povrhu. Izvleček iz poljedelskih poročil. Da, da, vročina! Ce me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam. Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj Ji eno polno žlico, plibližno 15 do 20 gramov, »Frankovega« pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih pet minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi v klet, da se sliladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepču-joča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega »Frankovega« prevretka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode nadlegovala dolgo časa. »Frank« torej ni samo najboljši pridatek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Da je nenavadna žeja, nadležna želodčna kislina In pogostoma driska posledica uživanju zrnate kave, ni tako splošno znano kakor nje škodljivi vpliv na vse naše živčevje. Zakaj bi torej mirno še dalje jemali nase te posledice, ki so jako kvarne našemu zdravju in lahko provzroča žal tako pogostoma nepričakovano srčno kap, ko bi se jim lahko popolnoma izognili z malenkostno izpremembo v napravljanju! Zmešajte zrnato kavo, ako se ji nečete odreči docela, na pol s Kathreiner-jevo Kneippovo sladno kavo; tako dobite vonjivo, okusno in zdravju hasnivo pijačo. Že petnajstletna izkušnja in čimdalje večja priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave je to sijajno izpričala. Za otroke, bolnike in slabotnike, katerim je zdravnik prepovedal razburljivo zrnato kavo, pa se priporoča Kath-reinerjeva Kneippova sladna kava brez druge primesi, ker spričo posebnega okusa po zrnati kavi izborno tekne ter je ooenem redilna in krvotvorna. potniki v Ameriko kateri želijo hitro, sigurno, pošteno voziti, si kupijo svoje šifkarte le pri domači d užbi Ausfro-Amerikana katera s svojimi najnovejšimi in najlepšimi električno razivetljeuimi parniki ditektno iz Trsta po po nvrni Ad*sovino UCCilCd blnnom. ki im mešanim blagom, ki ima primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj Frano Stiglic, trgovec, Radoljica, Gorenjsko. 1628 2 2 Obrtna Aka-demija frledber i pri Franko-brodu ob M. Politehn. zavod za Inženerjein arhitekte 252 11—7 Ceno Ceika patteljni perje ■ k> i.tiii ■ knbl|eneri K » M. b*T| i«r«Kia—; belega, laki menkega, •kablltniM K 18'—; krm 34 -aaeinobelega, mehkega, akah ■enega K 30 —; kr« M-—. P* illja ae franko proti p*vzet|a Tadl ie aamenja ali naia| vzemi proti povrnitvi psitnlh ilroikov BiiidlktSaobtel, Lahe* 181 1632 p Piten na Ceikem Kratko a dobro. Za polovico cene po ceniku, tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40*>. Od gld. 47-- dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Freilauf gld. 2-~ več. Nlul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2 60, 2 80. Zračne cevi gld. t'50, 1-70,2-10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik zastonj ln poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex-Fahrrad-lndu-strle Berolin 41, Oitschinerstr. 15. 1229 9 Postavno varovana. Vsako ponare|an|t In ponallakovan|e kaznivo. Edino pristen Je ThierrjJe* 2630 D balzam 52-31 le t zeleno znamko .redovnica". Htaroslavno nopreftoanc proti Ilatiemu prebavl|an|u, krtem v li-lodcu, koliki, kataru, prsnim boleznim, Influenci itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih ateklenlc ali ena veilka specialna steklenica s patent. lamaSkom K 5 — franko. TMerrvJetto e«niifoHjsko m- .o, __povsod mano kol titm plut ultra firolt lun aa i.ka itar m ranam, vnetjem, ranltvam, abscesom b Oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3-60 se poil|e le proti povzetju ali denar napre|. Lekarnar d. Thitrry v Pregradi pri Rogaški Slatini. arotnra a tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls In franko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah In medlclnalnlh drogerijah —. Saško Altenburg. —— Tehnika Altenburg Izdelov. strojev, elektrotehnika, papir, tehnika avtomobil tehnika 135 D 4-3 Stroka za plin in vodo. Prospekti zastonj. Odlikovano. Ustanovlj. 1870. Vse vrste lovskega i.luksus orožja se kupi najbolj*:, najcene|ie pod 3 letnim jamstvom naravnost iz orožarne 1670 1 Anton Sodia Borovlje na Koroškem. Bogato ilustrovani ceniki zastonj in franko. — Po-Siljatve na ogled dovoljene. j; d s E "3 S o00 1- K/5 OJ U mE« »S ■sS ■M x» '-C* 0) o N S TJ O J3 O « £ 03 O J>«| OO jj E Si"" S am o o ■ M nt\— >01 — »1 5 - E "Z »-. a ^ mi R o Jt . a t ° S Z «20 'S)« ^ 15 t 5 B • -S ,fc los. u. Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne, aH so nervozni in brez eneržije, da .Sanatogen" nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 3000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & <>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C, Brady, Dunaj i. 1686 5 1 IO O Klc ,Triglav' jo najbolj zdrav izmed vseh likerjev. #e| Pravi in pristni Triglav J| i 'I* izdeluje edinole J J. KLAUER, Ljubljana. Vožnja traja - >- —_ dni 6 dni Pr,|,Hsii po(oV^n inajnovejSimi teta 1905in 06/grajenimi velil\ansl\imi parnimi » i\ do.sedaj velirtj parnimi i 8'12pOOtotiami (tesnila daje zastopnik IJ« C g m\ | Q Jjubljana ^fe^-uiice 11.28 V Odhod izjjubjjane vsaKj ponedelel\.lorel< in čelrtgK v tednu. Brandv Je Brunes razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrlch-a, Foča, Bosna. 1354 10—7 »Slava Mariji" ob tristoletnici Marijine družbe se Ae vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. Zaloga bali&fi za neveste. Priporočljiva trgovina! Najbolje in najceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini ČeSnik&Milnvec (pri Čeftniku) Lingorleve ul. LJubljana Špitalske nI. Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platnu in mnogo drugega. 313 26-13 e r Zaloga bali&fi za neveste. T Preč. cerkvenim predstojnikom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak 1« cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne mozaične plošče I« cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih viotcih po K 3—6 loco Ljubljana za 1 mImam ludi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. - Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja. Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10. 16, 20, 28, 30, JO cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), »»lepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naPreJ), grobne okvirje in spomenike Iz cem. mar-"■orja, 6 centimetcrske cevi (1 m po K V20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pn vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo Mmentno blago. Andrej Zaje cmentama na Pešati, pošta Dol (Lusttal). Ceniki In viorcl v naravi na zahtevo. l. Liiser-lev obllž za turiste najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koži itd. 825 Olavna zaloga: L. Schvenk-a lekarna, DunaJ-Meldllng Zahte-I n c ar ■ obllž za turiste vajte Luber-jer k 1-20 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-15 O Cunard Line. o Najprlmerne|Sa, najcenejia In dobra volnja (z -J' Ljubljane v Ameriko. II In oalane preko Trata z brzoparnlkl prvi angleike paro-brodne druibe „Cunard Line" to |e gotovo In >e n< da vtajltl. Veliki moderno opravljeni snažni parnlkl te druibe odhafifo iz Trata vsake 14 »I. Pouk In vozne liste da|e oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlaaek, dosluienl uradnik driavnlb teleznlc in hlir.i posestnik v Ljubljani. Slomikove ulioe it. B6, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor ieli več pojasnila, naj tu Filsmeno povpraša ali pa pride osebno v pisarno. Fo kolodvorih ■ cestah nlkdo ne taka In tudi na druge silne naCIne nihče nt vabi. 3004 D 20 Stanje hranilnih vlogi nad 22 milijonov K. Rezervni zaklad i nad 768.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3 === poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. == sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Ren tn davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem? Posoja se na zemljišča po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa piača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 °/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. 78b 13-5 NajboljSI .n najcenejši (1^011^1 [flOtO!" ZD Mn za kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moči. Jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D26—16 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nasl. Schneider & lferovšek Ljubljana, Dunajska oesta 16. Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. S Ceniki na razpolago. JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Stanje vlog 80. Jud. 1906: preje: Qradi*če 1, sedaj: Denarni promet 80. jun. 1906: O ie? 12 milijonov kron. Kongresni U i 2, I. i« 27 milijonov kron. Lastna glavnica K 252.865,93. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel Ljudska posojilnica sprejema hranilne vloge vsak delav- nji ni brez kakega odbitka, tako, da - ..........*L »I sprejme vložnik od vsacih vloženih 4 01 IZ lo nik od 8. ure zjutraj d« 1. ure p* . poldan ter jih obrestuje po ^ I' "u 100 K čistih 4 K 50 h na let*. Stanja Tlog 30. junija 1906: 1 12,488.874-93. Denarni promet t letu 1903:04,418.440-28. Hranilne knjitice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilniine poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. Junija 1906. 2617D 26-i6 Dr. Ivan SuiterliC, Joaip ilSka, stolni kanonik, predsednik. podpredsednik. O d b 1 k 11 Anton Belcc, župan, posestnik, pof :i k ln trgovec v Št Vidu nad Ljubljano, Anton Kobl, posestnik in trgovec, Breg t lorovnici, Karol Kauichegg, veleposestnik v Ljubljani, Matija Kolar, župnik pri D. M. 'olju, Ivan Kregar, svet trg. in obrtne zbornice v Ljubljani, Frančišek Leskovlc, zasebi :n blagajnik ljudske posojilnice, Ivan Pollak, tovarnar v Ljubljani, Karol Pollak, tovarnar lestnik v LiublJani, Fran Povle, vodja, dež. odbornik, drž. in dež. poslanec, graščak itd., Greg. Šlibar, »upnik.na Rudniku. oooooooooooooooooooooooooooooooo s o o o 8 Krajše povesti. Basnigoj, Zaroka o polnoči. K - "40. Bed^nek, Solnce in senca. Povest. K - -40. Brezovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K 170. Cegnar, Babic . 2 sešitka K 1 30. Cigler, Sreča -r nesreči. K —'74. Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bra ov, francoskih vojakov. K — 70. Cigler, Kortonica koroška deklica. K —'70. Hoffman, Bog pomaga. Povest, karton. K —"90. Hoffman, Peter Prostak. Povest, kart. K —'90. Hoffman^ Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —'90 Hoffman, Kako vzgaja usoda. Povest. K —'90. Hoffman, Čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -'82. Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji, 2 zvez. K—'90. Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —'40. Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk In zabavo. Trdo vezano K 130. Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K 1'30, trdo vezano K 1'60. Paiapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 130, trdo vezano K 150. Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest K 1 05. Sienkiewicz-Miklavec,' a kruhom. Povest K-40. Tomšič, Peter Rokodelčič. K — 50. Trošt, Pri stricu. Povest. K -95. Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K - 70. Vonomir-Križan, Svitoslav. Povest. K - '40. Zakrajšek, Oglčnlca ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —'70. Zupančič, Fabijola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. Wiesemanu. K 130, vezano K 1'50 Razne povesti. Vsak seSitek po 15 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče — Leban, 100 beril za otroke. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenjakovič. — Vtnček pravljic In pripovedk. — Pri Vrbovčevem Orogi. — Lažnjlvi Kljukec. — Močni baron Ravbar. — Izdajalca domovine. — Tiun-Ling, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski. — Vstajenje. — Knez Črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. Hildegarda. — Naselnlkova hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dob-rušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Lillput. — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke II. Narodne pripovedke za mladino II. — Car In tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev: Božični darovi. — Erazem predjamski. — 60 malih povestij. — Sveta grofinja Genovefa. Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. Krištof Kolumb. — Darinka mala Črno- gorka. Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I. Zgodovinske povesti in pripo= vedne zbirke. Andrejčliov Jože — Pripovedni spisi —: I. Črtice iz življenja na kmetih. K — "40. II. Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniškega polža. — Gre-gelj Koščenina. K —'40. III. Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K -.40. IV. Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —-40. V. Žalost in veselje. K 105. VI. Nekpj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika zaporoških kozakov. K —'40. VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini. — Čudovita zmaga, K - "40. VIII. Emanck, lovčev sin. — Berač. K — '40. Benedek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2'20, vezano K 310. Dimnik, Avstrijski junaki. S 17 podobami. K 160. Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K — 90. Kržič, Zgledi bogoliubnih otrok iz vseh časov krščanstva. I. do III. del po K -"70. Kržič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Letnik 1894 do 1902, vezan po K 3*30. Kržič, Vrtec, letnik 1903 K 3'70. „ 1904 do 1905 po K 4-30. „ Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Kržič, Angelček. Letnik XI. do XIII. po K 115. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in PIsaru, Trdo vezano K 2'20. Mladinska knjižnica. Povesti: I. Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano K —'90. II. Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K -'90. Šmida Krištofa — spisi. I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Oolobček. Posl. P. Hugolln Sattner. ;Drugi natis.) mehko vezan 70, trdo 90 vin. II. Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 vin. III. Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 vin., trdo K 1-10. IV. Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hug. Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 vin. V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin. VI. Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v. VII. Jagnje. — Starček z gore. P. Fl. Hrovat. Mehko vevan 80, trdo 1 K. VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslov. P. Fl. Hrovat. Mehko ve/an 70, trdo 90 vin. IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. X. Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v. XI. Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 vin. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katolišjto tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 vin. XIII. Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin. XIV. Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fr. Salezij. Broš. 70 vin., vez. 90 v. XV. Pavlina. Poslovenil Fran Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo 90 vin. Spillmannove povesti: I. zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih vojsk na Novi Zelandiji K —"45, vezano K —'65). II. Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K '45, vez. K '65. III. Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —'45, vezano K — '65. IV. Praški judek. Povest K —'45, vezano K - '65. V. zvezek: Ujetnik morskega roparja. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 v., po pošti 5 v. več. VI. zvezek: Arumugam.sin indijskega kneza. Povest. 40 vin., trdo vez. 60 vin., po pošti 5 vin. več. VII. zvezek: Sultanovi sužnji. Carigrajska povest. Cena 60 vin., karton. 80 vin., po pošti 10 vin. več. Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10. Stowe-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenje zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1'50. Sfeknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —'90. Igrokazi. Zbirka ljudskih iger. Vsak snopič K —'90. I. snopič (2. napis) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v d.eh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlalc. Saloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Ve-deževalka. Oluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2. Kmet-Herold. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sar-damski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. III. snopič. Vsebina: 1. Milni pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge, 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. igrokaz v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo inoške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „prl zlati goski". Pred-pustna burka v 1 dejanju. Samo ženske uloge. Za poštnino nI treba denarja posebej prilagati, ker je ista že pri vsaxi knjigi uračunjena; pri večjih naročilih povrnemo poštnino s tem, da dodamo kako primerno brošurico ali knjigo brezplačno. — Kdor torej žtli naročiti eno ali več teh knjig naj pošlje denar po nakaznici na naslov: flKatoliftka Bukvama" v Ljubljani, in zapiše na odrezek (kupon) katere knjige bi rad naročij. Če pa kdo ni vajen pošiljati denar po nakaznici, naj nam naznani naslove dotičnih knjig na dopisnici ali v pismu, nakar mu pošljemo vže izpolnjeno položnico, katero mora potem oddati z denarjem vred pri poštnem uradu. Talcoj po prejemu denarja dopošljtmo zaželjene knjige. ,Katoliška Bukvama' v LJubljani. Izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: »Katoliška Tiskarn««.