Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / C1VIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b I^egge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ilaly St. 46 (985) Čedad, četrtek, 2. decembra 1999 +LV fiS»W t Cpvf ^Partii 25. novemberja je senat dokončno odobril okvirni zakon za jezikovne manjšine v Italiji Italija je priznala manjšine Okvirni zakon priznava v Italiji 12 jezikovnih manjšin in jih ščiti na področju šolska, medijev an rabe jezika v javnosti - Vprašanje je sedaj hitro aktivirati zakon -11. januarja spet razprava o zaščiti Slovencev Italijanska država, petdeset liet potle, ki je sprejela Ustavo je končno le priznala svoje jezikovne manjšine. An s tem je naredila tudi parvi korak za jim dat tista sredstva, ki bojo pomagal 12 manjšinam obdarZat svoj jezik an svojo kulturo. Pri tem pa muoramo dat čast an priznanje teli levosredinski vladi an koalicij strank, ki jo podperjajo, da je pripeljala do konca zakon. An smo vsi videli, kakuo so se muorli vsi potrudit za tel rezultat, od ministrice Bellillo do poročevalca Besostrija an predsednika senata Mancina. “Zakon ni paršu pravočasno, ni zadosten, nam pa od-perja vrata Evrope”, takuo je sintetiziru videmski Zupan pomen telega inštrumenta, za katerega se je on v parvi varsti močnuo prizadevu. Ries je od tistih lietih, ko sta se zanj veliko trudila v Rimu poslanca Fortuna an Bara-cetti an se je zdielo, de je stvar Ze nareta, je šlo mimo dvajst liet. Tudi koncept zakona je tist od 20 liet od tega an ga nieso tikal samuo za mu olajšat pot v parlamentu. Vseglih pa ponuja nove možnosti za manjšinske jezike na treh bistvenih poljih: v Suoli, v medjih an v javnem življenju takuo kar se tiče dvojezičnih tabli ku glede rabe manjšinskega jezika v javnih ustanovah. Sada so na varsti same manjšine, ki se muorajo obvarvat burokraci-je an se aktivirati, zatuo, de bo lahko zakon uporaben v kratkem cajtu. Zakon, takuo ki so vsi podčartali je važen za same manjšine - an tu se odperjajo tudi za nas Slovence na Videmskem nove poti - je pa pomemben za samo Italijo, ki sada ima karte na mestu an se ji ni trieba skrivat pred Evropo, saj lahko podpiše Evropsko listino regionalnih in manjšinskih jezikov, ki je bla sprejeta Ze leta 1992. Vsi ugotavljajo, da je po sprejetju telega zakona buj lahka tudi pot zaščitnega zakona za Slovence. Upajmo, da bo ries takuo. Predsednik Poslanske zbornice Violante je na vsako vizo spet potar-diu voljo leve sredine zapriet an tolo poglavje. An 11. januarja naš zakon začne spet njega tamovo pot. (jn) “E una sfida, ora va attuata” “La legge è una sfida, o-ra non abbiamo più diritto di lamentarci”. Così Domenico Morelli, presidente del Confemili, ha esordito domenica a Roma, nell’assemblea annuale della Confederazione delle minoranze linguistiche in Italia, esprimendo la propria soddisfazione per il traguardo raggiunto, l’approvazione della legge di tutela delle minoranze. “Ora - ha proseguito Morelli - serve l’impegno da parte di tutti, ognuno nel suo campo specifico, perché le norme vengano attuate e si freni la perdita di tante culture e valori che sono nostri, dell’Italia e dell’Europa. La nostra gioia sarebbe stata completa se non fosse stato cassato l’articolo che preveda la tutela dei Rom”. Un primo passo che verrà compiuto dal Confemili sarà quello di inviare u-na delibera ai Comuni (una loro lista sarà compilata da un gruppo di lavoro guidato dagli ex sindaci Carlo Sechi e Pierino Donada) invitandoli a richiedere la tutela. La Confederazione intende anche essere il punto di riferimento, per il Ministero degli affari regionali, nella stesura del regolamento di attuazione della legge, vuole agire nei confronti del ministero per l’Istruzione perché l’insegnamento delle lingue minori avvenga già dal prossimo anno scolastico e attivarsi perché la Rai inserisca nel contratto che sta per firmare con il Governo anche la questione delle minoranze. Le norme, come ha spiegato lo sloveno Bojan Brezigar, saranno uno stru- Katia Bellillo mento valido soprattutto per le piccole comunità e potranno essere utili anche dal punto di vista dell’occupazione. Ad essere interessati, in questo senso, saranno in particolare insegnanti e traduttori. Molti gli interventi dei rappresentanti delle minoranze in Italia. A congratularsi per il successo e a ringraziare per aver dato un buon esempio di tutela agli altri Paesi europei è stato il segretario generale del Bureau per le lingue meno diffuse, che ha illustrato l’attività ed i progetti del proprio organismo, (m.o.) » Katìa Bellillo: “Umgranè soMsfadone In merito all’approvazione definitiva della “legge quadro” di tutela delle dodici minoranze linguistiche storicamente presenti sul territorio nazionale il ministro per gli Affari regionali Katia Bellillo ha espresso grande soddisfazione per un atto che è il risultato dell’impegno costante profuso per l’attuazione della relativa norma costituzionale. La “legge quadro” era attesa da lunghi decenni, ora si tratta di accelerare al massimo la sua attuazione per cui gli uffici del Ministero sono già al lavoro. Il ministro auspica che il Parlamento approvi in tempi rapidi anche la legge di tutela della minoranza slovena e le norme concernenti le popolazioni ladine contenute nella riforma degli statuti delie regioni autonome. & L’on. Maselli: “Ora la tutela degli sloveni “Per me - ha dichiarato Fon. Domenico Maselli - è un giorno molto felice. L’Italia si è messa finalmente al passo con i suoi doveri costituzionali riconoscendo le minoranze linguistiche che sono, con le loro tradizioni, la sua grande ricchezza. L’approvazione della legge quadro è però soltanto un punto d’inizio. Ora il Parlamento deve approvare quanto prima la legge di tutela degli sloveni. La legge testé approvata consentirà, assieme alla riforma degli statuti appena approvata dalla Camera, u-na maggiore coesione dei Ladini, finora divisi anche nei diritti tra regioni e province, ridarà vigore ai popoli Sardo e Friulano. Ora si tratta di pensare come regolare i diritti dei Rom e dei Sinti”. Una mozione della Comunità montana Trasporti e viabilità, un sos alla Provincia Alcuni casi, accaduti a Grimacco e Drenchia, mettono in allarme gli amministratori locali delle Valli per quanto riguarda i settori dei trasporti pubblici e della viabilità. E venerdì la Comunità montana, o meglio la sua maggioranza, ha approvato una mozione con la quale si chiede alla Provincia un tavolo di lavoro per risolvere i problemi, che non risalgono certo a ieri. La questione è infatti annosa ma sta diventando sempre più seria. Dal documento, presentato dall’assessore Valter Pinton (Ppi), è scaturito un dibattito che ha messo a fuoco i problemi concreti: da un lato la manutenzione delle strade, spesso insoddisfacente, dall’altro la necessità di ra- zionalizzare, soprattutto nei paesi di montagna, il sistema di trasporto delle auto-corriere, che sono spesso vuote e rappresentano quindi un onere inutile. E a fare le spese di questa situazione sono soprattutto i giovani studenti delle frazioni più alte. Un altro problema è stato evidenziato dal sindaco di Stregna Claudio Garbaz: “I nostri concittadini devono fare il biglietto per la corriera a Cividale, oppure pagare un sovrapprezzo”. Nino Ciccone, capogruppo delle liste civiche, ha ricordato una proposta avanzata da tempo sull’uso di mezzi leggeri che colleghino tutte le frazioni partendo dai siti del fondoval-le. (m.o.) segue a pagina 2 Otroci podbonieške osnovne šuole so napravli liep cd-rom Nediža na kompjuterju Ploščo “Il fiume Natisone” so jo predstavili v petak v kamunski sali RIOZČIA 1 j* estse. era ** ei -Tm m ss sa « s» si» ‘L Soetlio j$LU VALKC □ □ JJlgttSnÀ Na predstavitvi plošče so pomagal tudi otroci podbonieškega vartaca Benečija ima puno naravnih liepih reči, petak 26. novemberja predstavila, v ka- an adnà od telih je sigurno rieka Nediza. rnunski sali, rezultat tistega diela: an cd- Pru gor mez Nedižo je lan nardila raziska- rom, ki ima naslov “Il fiume Natisone”. vo osnovna Suola iz Podboniesca, ki je v beri na strani 3 četrtek, 2. decembra 1999 dalla prima pagina Un’ipotesi di utilizzazione polivalente, perché i mezzi potrebbero trasportare, oltre che persone, anche beni di prima necessità. La Provincia non dette risposta e ora la Comunità montana ci riprova sperando in qualche segnale positivo da parte dell’amministrazione Melzi. Quest’ultima si è già mossa: l’assessore ai trasporti Sette è stato ieri sera, mercoledì 1 dicembre, o-spite dei sindaci delle Valli. Entro breve, poi, ha assicurato il presidente dell’ente montano Giuseppe Mari-nig, che è anche consigliere provinciale, la commissione preposta, in Provincia, discuterà il caso. Sei consiglieri di opposizione, al momento del voto, si sono però astenuti. Allarme trasporti, sos alla Provincia Il problema sollecitato dalla Comunità montana “É un tentativo destinato a fallire” secondo Paolo Cu-drig, “un atto inutile” per Renata Qualizza, mentre Pieralberto Felettig ha sostenuto che “i Comuni di Drenchia e Grimacco a-vrebbero potuto percorrere la propria strada senza far agire la Comunità montana”. La replica di Marinig: “La mozione è un documento che rimane scritto, troppe volte si è rinunciato a prendere posizione”. In precedenza il presidente aveva risposto ad un’interpellanza di Sergio Mattelig, che a nome dei moderati prendeva di mira la recente trasmissione televisiva di Raidue “Sereno variabile”, che “ha trascurato le peculiarità storicolinguistiche e culinarie, non citando ad esempio la gubana”. Marinig ha risposto dicendosi soddisfatto della trasmissione, un messaggio che è passato a livello nazionale. “In futuro - ha aggiunto - per quanto riguarda le iniziative nel settore turismo si punterà molto sulla teleformazione, che dovrebbe interessare le a-ziende turistiche locali, tentando di riprendere alcune manifestazioni che lo scorso anno non erano state organizzate per mancanza di fondi, come il pust e la rievocazione storica dell’A-rengo”. (m.o.) Pisrap iz R Stojan SpetiC I Ko je bil senat tretjič nesklepčen, sva se z ministrico Katjo na stranskem hodniku skrušeno spraševala: “Bo šlo? Zakaj se ne zavedajo njegovega pomena?” Pokimala je z glavo in se vrnila v dvorano, medtem ko sem oddirjal v predsobo avle. Tu so si v dvajsetminutni pavzi, kolikor jo je odredil predsedujoči, senatorji privoščili cigareto. Plavolasa Silvia Barbieri je tajnica parlamentarnega kluba leyih demokratov. Prejšnjega dne sem jo prijel zelo trdo, kar mi je dovolila samo, ker sva bila pred desetimi leti senatorska novinca. Ona je sedaj “bič” levosredinskih senatorjev, kot se temu pravi v žargonu. Bila je jezna: “Stojan, pokazala ti bom seznam odsotnih in boš videl, de naših ni med njimi...” Res. Manjkali so samo nekateri senatorji večine, ki so pa nasprotovali okvirnemu zakonu o varstvu 12 zgodovinskih jezikovnih manjšin. Nekaj jih je bilo bolnih, par drugih je sodelovalo v volilni kampanji za (minule) nedeljske nadomestne volitve v Bologni in drugih štirih okrožjih, kjer je Oljka zmagala z 5:0. Dobra zmaga, ki nam bo najbrž olajšala tudi pot “slovenskega zakona”, po novem letu. Največ pomislekov proti okvirnemu zakonu je bilo na politični sredini. Oglasil se je tudi stari Giulio Andreotti in govoril proti priznanju Furlanov in Sardincev. Pač, stari spomini na ča- se, ko so mu gladiatorji vozili v Rim furlanske in beneške župane z alpinskim klobukom prisegat, da so oni “najboljši Italijani, kar jih je na svetu”. Poseg starega političnega mačkona je zmedel sredince, predvsem bivše krščanske demokrate. Vendar jim je pogumno spregovoril načelnik skupine prof. Leopoldo Elia, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, in Andreottija poučil, kako je skrajni čas, da se manjšinam v Italiji nudi to, kar jim je ustava obljubljala celega pol stoletja in Evropa terja sedaj in takoj. Pa je zakon prava mana za beneške Slovence, saj bo stopil takoj v veljavo in jim dal čas, da se pripravijo še na globalno zaščito. Vzdušje v Palači Madama je bilo živčno. Na desnici ni bilo veliko zasedenih klopi, le jurišni bataljon s tržaškim senatorjem Camberjem na čelu. Prevzel je vodstvo skupine iz rok “črne vdove” rajnega Enza Tortore, ki se je dotlej zaganjala vanj z zahtevami o preverjanju sklepčnosti. Zaiskrilo se je, ko je poročevalec zakona Felice Besostri, radikalko opomnil na doslednost, saj je ves dan govorila proti smrtni kazni in za državljanske svoboščine, sedaj pa pozablja, daje fašistična Italija usmrtila 58 obsojencev posebnega sodišča. Med temi jih je bilo 42 Slovencev in Hrvatov, torej pripadnikov manjšin. Da bi tega ne rekel. Camber in preslabo prepleskani fašisti so takoj vzrojili in začeli govoriti o fojbah. Potem je Camber v daljšem posegu povedal, zakaj je proti okvirnemu zakonu, češ da bo stal stotine milijard in bodo italijanski fantje izgubili službo zaradi privilegijev manjšincev. Celo na skrajni desnici mu niso sledili več. Vedeli so, da se na jugu, kjer je polovica mladih brez dela, ko nekdo dobil delo, drugi ne hudujejo, pač pa veselijo in si mislijo: “Enemu je uspelo. Prej ali slej bo tudi meni.” Histerični nastop desnice je porodil čudež. Vsi smo mislili, da bodo senatorji po kosilu odpotovali in da bo skupščina popoldne nesklepčna. S predstavnikoma Confemili Do-menicom Morellijem in Pierom Ar-dizzonejem smo sedeli na tribuni in sledili dogajanju v avli. Završalo je. V avlo so začeli prihajati tudi senatorji v plaščih in s potovalkami. Stekel sem v predsobo in srečal senatorki iz Toskane: “Sedaj jim bomo pokazali. Najprej ga odobrimo, potem bomo šle. Oni pa naj gredo k vragu.” In res. Camber je skupaj s post(neo)fašisti zahteval preverjanje sklepčnosti. Ko so se na elektronskih panojih srebrno zabliskale luči prisotnih se je skremžil, razumel je, da je bil poražen. Vse se je končalo v nekaj sekundah. Predsednik Mancino je vprašal, kdo glasuje za ves zakon. Dvig rok in svečana proglasitev: “Zakon je odobren!” Senatorji so v hipu zapustili dvorano, pobrali na kavčih odvržene plašče in odšli. Desnica je dobila klofuto, ki smo jo hranili v naših dlaneh dolga desetletja. Njen odmev je slišati do zadnje beneške doline. In sedaj naprej, k podpisu evropske listine o manjšinskih jezikih in odobritvi zakona, ki je bil napisan samo za nas. Tiščimo fige! Deset let po nastanku Demosa V tem času, ko v svetu praznujejo desetletnico padca berlinskega zidu, se v Sloveniji spominjajo desetletnice nastanka Demosa, koalicije, ki so jo sestavljale Slovenska kmečka zveza, Zeleni Slovenije, Socialdemokratska zveza, Demokratska zveza ter Slovenska'krščanska demokracija. Na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 je Demosova desno-sredin-ska koalicija zmagala v dveh od treh domih slovenskega parlamenta: v družbenopolitčnem zboru in v zboru občin, v manjšini pa je bila v zboru združenega dela. V predsedstvu države je takratni Demos imenoval dva svoja predstavnika: Ivana Omana in Dušana Pluta. Zaradi volilnega uspeha je imel prav Demos nalogo, da sestavi prvo vlado, kar je tudi storil. Za predsednika so imenovali Lojzeta Peterleta. Demosova koalfčija pa ni dolgo vzdržala. Pokazala so se prva nesoglasja znotraj koalicije, ki so bila predvsem vsebinskega značaja a tudi osebnega. Ključni trenutek razpada koalicije pa se je zgodil julija 1991, ko je takratni obrambni minister Janez Janša predlagal zamenjavo predsednika vlade Peterleta. Za novega mandatarja je predlagal policijskega ministra Igorja Bavčarja. Peterletu so očitali, da ni sposoben voditi vlade, ki je posebno na gospodarskem področju pokazala zelo malo učinkovitosti. Potem pa je prišlo do velikih sporov znotraj Socialdemokratske zveze, kar je v bistvu pomenilo začetek konca Demosa. Posvet Demosovih poslancev novembra 1991 je tudi uradno zakoličil usodo koalicije. Mesec kasne- Lojze Peterle je je takratni predsednik Demosa Jože Pučnik v Dolskem po petih urah sestanka Demosovih prvakov razglasil formalno razpustitev koalicije strank. V kasnejših letih vse do današnjih dni so bili izvedeni številni poskusi, da bi obnovili duh Demosa, a vsakič brez uspeha. Tudi zadnji poskus, pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvsem Janša predlagal volilno koalicijo med tremi desno-sredinskimi strankami (SDS, SKD in SLS), se je izjalovil, saj sta dve stranki ostali v opoziciji, ljudska stranka pa je vstopila v vlado z liberalnimi demokrati. V tedniku Demokracija beremo, da Demosa ni več mogoče ponoviti. “Imamo svojo državo, razmere so drugačne tudi znotraj nje. Toda izkušnja drugih postkomunističnih držav, Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije, nas uči, da samo tiste sile, ki so uspešno izpeljale demokratizacijo, lahko predstavljajo jedro sil demokratičnega in ekonomskega napredka. V Sloveniji je na oblasti 83 odstotkov nekdanje komunistične elite. Niso vsi, ki spadajo vanjo, slabi in nesposobni”, ugotavlja Demokracija, (r.p.) In Slovenia tutti al computer Il computer a scuola Il 60% degli sloveni usa il computer. Se a questo dato si aggiunge il fatto che si tratta di tecnologie utilizzate soprattutto dalle giovani generazioni emerge chiaramente come la Slovenia occupi un posto di primo piano nel settore dell’informatica. A conferma di ciò il dato secondo cui solo l’8,4% degli studenti (universitari e delle superiori) non utilizza i computer. Il Ministero della pubblica istruzione con l’Istituto per le attività scolastiche ha un programma edu- cativo specifico per l’introduzione dell’informatica a scuola. Sono 17 mila i computer di cui è dotata la rete scolastica slovena, dalla scuola materna all’università. La maggioranza delle scuole è collegata a Internet. Gli insegnanti hanno avuto a disposizione 2000 seminari di aggiornamento della durata di tre giorni, sono stati pubblicati 21 manuali. Lo stato ha investito in questo programma già 5 miliardi di talleri. Per modernizzare Il parlamento sloveno ha approvato una legge di sostegno all’economia con interventi destinati allo sviluppo delle nuove tecnologie. Per il triennio 2000 e 2003 saranno destinati a questo fine 4 miliardi di talleri all’anno. Il libro in fiera Si è chiusa a Lubiana la 15. fiera del libro dove 70 case editrici hanno presentato circa 4 mila nuovi tito- li. Durante i 5 giorni della fiera sono stati oltre 13 mila i visitatori della manifestazione che hanno partecipato alle numerose manifestazioni collaterali. Una lobby a Bruxelles É stato aperto nei giorni scorsi a Bruxelles un centro di ricerca di carattere e-conomico che si prefigge di fornire alle aziende slovene tutte le informazioni più importanti relative all’Unione europea e soprattutto agli strumenti e misure d’intervento. Allo stesso tempo intende promuovere la Slovenia in Europa. Si tratta di uno dei 1500 centri del genere a Bruxelles. Il presidente di quello sloveno è Boris Cizelj. Tempesta alla RTV Clima sempre più teso alla TV pubblica slovena che è stata visitata più volte dagli inquirenti. I sospetti di illeciti nella gestione dell’ente pubblico televisivo sloveno ha de- terminato anche perquisizioni nelle abitazioni del direttore generale dell’ente Janez Čadež e del direttore dei programmi Janez Lombergar. I dipendenti della RTV hanno chiesto le dimissioni di entrambi. Il nodo elettorale Frranci Grad, Tone Jelovšek, Rajko Pirnat e Slavko Gaber sono i quattro giuristi, nominati con l’accordo di tutti i partiti sloveni (tranne il Desus) in qualità di esperti con il compito di elaborare nell’arco di una settimana le tesi per il nuovo sistema elettorale sloveno. Četrtek, 2. decembra 1999 V soboto v Hlodiču na pobudo KD Rečan Večer s poezijo Alda Klodiča 3 Quattro concerti per un bel Natale Si terranno a Prestento, Oborza, Antro e Liessa DARKO Villa Manin 18.12-16. 01 Maniacco alla radio Domenica 5 dicembre, dalle ore 12 alle 12.30 su Rai Uno, prima del Gazzettino regionale andrà in onda “Non si sa”, un racconto inedito di Tito Maniacco, ridotto per la radio da Pierluigi Visintin, con la regia di Nereo Zepter. In esso Maniacco che, è bene ricordarlo è anche pittore e critico d’arte, prende in esame il rapporto dell’artista moderno con l’arte e con il mondo. Nel racconto si intrecciano altri motivi come la plurietnicità, fonte di ricchezza culturale ed umana, e la magia, rappresentata dalle tre streghe che invitano Checco, il protagonista sul Gran Monte per la notte di San Giovanni quando, come racconta la leggenda, chi va per monti con in mano semi di felce, trova un tesoro. Il primo dei concerti di Natale, organizzati anche quest’anno dalla Comunità montana Valli del Natiso-ne, avrà luogo nella chiesa parrocchiale a Prestento (Torreano) sabato 11 dicembre, alle ore 20.30. Vi parteciperanno i cori: Chei dal viners (Prestento - Torreano), Rečan (Liessa -Grimacco), NediSki puobi (Cicigolis - Pulfero)e Pomlad (Pulfero). Il secondo appuntamento è il sabato successivo, 18 dicembre alle ore 20.30, nella chiesa parrocchiale Sant’Antonio di O-borza, Prepotto. Aprirà la serata il coro maschile Matajur (Clenia - S. Pietro al Natisone) a cui seguiranno i cori don Luigi Mi-locco (Torreano) e Pod lipo (San Pietro al Natiso- Nediža tudi na kompjuterju ne). Domenica 19 dicembre, alle ore 17, il concerto di Natale si terrà nella chiesa parrocchiale San Silvestro di Antro (Pulfero) al quale parteciperanno la Scuola di musica / Glasbena Sola di San Pietro al Natisone (orchestrina, coro di voci bianche, gruppo di fisarmoniche), il coro di San Leonardo (San Leonardo), Tre valli (Cravero - San Leonardo) ed infine le BeneSke korenine. Certamente sarà di grande suggestione il concerto che si terrà a Liessa (Grimacco), domenica 26 dicembre alle ore 17. Sarà questa la serata conclusiva alla quale parteciperanno tuti i cori con il loro ricco repertorio di canti natalizi in sloveno e friulano. Večer Rezije na Jesenicah V petek 27. novembra je bil na Jesenicah kulturni večer posvečen kulturnemu življenju Rezije. Priredilo ga je Združenje glasbene mladine, ki je imelo v gosteh citiravce in par plesalcev Rezijanske folklorne skupine, s predsednico Catto Quaglia na čelu, pesnico Silano Paletti in v zastopstvu Zveze slovenskih kulturnih društev iz Solbi-ce Luigio Negro. Pestrega in toplega večera se je udeležilo lepo število domačinov, med njimi je bil tudi jeseniški župan Boris Bergant. Povezovala pa je prireditev predsednica združenja Iva Faletič. Človek na začne nimar pisat zaradi notranje želje ali celuo potriebe. Kikrat je sviet oku njega, ki ga vabi an sile. An tudi takuo se ustvarja dosti liepega, se včasih ušafajo drobni, čisti an svetleči biseri. Potrieban pa je zlo bogat notranji sviet. O tem smo se lahko par-pričal na večeru V nebu luna plava, ki ga je v soboto 27. novemberja organiziralo kulturno društvo Rečan v novi kamunski sali v Hlodiču. Večerje biu posvečen pesniškemu dielu Alda Clodig, ki je sam kupe z veliko skupino prijatelju an sodeloucu predstavu njega piesmi. Narvenč part so ble napisane za Senjam beneške piesmi v časovnem loku dugem vič ku dvajst liet. An z veseljem smo jih poslušal iz ust samega avtorja, Margherite Trusgnach pa tudi Antonelle Loszach an nje hčere Angeline, Veronike Trusgnach, Renza Gari-up an Ljube Crainich. Se buj prijetno je bluo jih čut piet od Checca an Chiare, Ane an Martine, Alda an Margherite, Franca an Maria. Aldo Clodig ni skladu samuo pesmi, je pisu puno an za gledališče. Takuo smo lahko spet poslušal ro-žar, ki sta “zmolile” Bruna an Teresa. Topu vičer, na katerem se je zbralo puno ljudi, mladih an starih, se je zapa-ru s piesmijo, ki sta jo kupe zložla Aldo Clodig an Rino Marchig. Lepo božično pie-sam “Fantje pruot cierkvi gredo” so jo mernuo an sladkuo zapiel vsi. Na tolo vižo so si parvič voščil za Božič an le grede vse vabil na devetico božično, ki jo bo Rečan molu po vsiem garmiškem kamunu tudi li-etos. s prve strani Je takuo ratalo, de medtem, ko so odkrili nove zanimive reči gor mez Nedi-Zo, so se otroci navadli tudi kakuo se nuca kompju-ter an kuo se more z njim nardit puno puno reči. Pru tuole je v petak poviedala ravnateljca osnovne an sri-ednje Suole Gloria Aita, ki je predstavila inicjativo. Zad za njo je guoriu tudi podbunieški župan Piergiorgio Domeniš, potlè učitelj Antonio Beuzer, kupe z otruok, je začel kazat tiste, kar je bluo v cdrom, ki kaže ja lepe podobe rieke, pa daje tudi možnost prebrat an poslušat puno informacij an posebne reči. Ne manjkajo niti besie- de, ki znani an manj znani pesniki so posvetil Nediži, od Gabrieleja D’Annunzia do Dina Menichinija an do Giovannija Gubane, od ka- terega je ena učiteljca prebrala ’no piesam po beneško. An na koncu ljudje, ki so napunli salo, so tukli na ruoke tudi tistim otrokam od podbunieške Suole, ki so napisal verze, an muor-mo reč pru lepe, gor mez Nedižo. Kulturni utrip Benečije so predstavili v Ljubljani Domenica 5 dicembre alle 12 su Rai uno Na pobudo Inštituta za etnologijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je bil v petek 26. novembera v središču pozornosti kulturni utrip Beneške Slovenije s posebnim poudarkom na izdajateljski dejavnosti, ki se je močno obogatila v zadnjih 25. letih in v kateri se zrcali beneška kulturna pomlad. O tem so govorili Jole Namor, Renzo Rudi, Lucia Trusgnach, Davide Clodig, Paolo Petricig in Živa Gruden. Zanimivo je bilo, da se je zanimanje poslušalcev in razprava hitro osredotočilo na vprašanje komunikacijskih kanalov med zamejstvom in matico in predvsem na to, kako narediti, da pridejo knjige, ki izhajajo v velikem številu v Benečiji in vsem zamejstvu, med katerimi je dosti kvalitetnega branja, do bralca tudi v o-srednjem slovenskem prostoru. V tem smislu je prišlo do koristne izmenjave mnenj in nakazane so bile zanimive rešitve. novi mata]ur četrtek, 2. decembra 1999 4 Biu je štierdeset liet famoštar v Sv. Lienartu Zadnjic pozdravili Adolfa Dor Aktualno Podutanski an sriedenjski famoštar don Adolfo Dorbolò Pot slovenske knjige do bralce Skof Dino Causerò an puno duhovnikov iz špie-tarske foranije an vse videmske škofije je kupe maševalo v četartak 25. no-vemberja v Podutani, ko smo v velikem številu zadnji krat pozdravili duhovnika Adolfa Dorbolò, fa-moštra v Podutani an gor par Svetem Pavle par Cer-nečah. Nagla smart don Adolfa je pretresla vse doline. Z njega 66 liet je biu šele premlad za zapustit tele sviet, z njega odhodam pušča veliko praznino med njega farani pa tudi med njega sobrati, duhovniki, ki jih je nimar manj, muorajo skar-biet za nimar buj velik teritorij an nimar manj judi. An je težkuo. Tudi don Adolfo je biu adan od številnih sinov, ki so jih fare podbunieškega kamuna “darovale” cierkvi. Rodiu se je 1. setemberja lieta 1933 v Kopitarjevi družini v Lažeh. Rastu je blizu tistega imenitnega ga-spuoda, ki je biu Anton Cuffolo an glih on ga je na-potiu v seminar. Kadar je don Adolfo pieu njega parvo mašo - tuole je bluo 29. junija 1959. lieta - je biu don Cuffolo med narbuj veselimi. Skof ga je pošju za kaplana v Podutano, kjer je biu famoštar Angelo Cracina, takuo je don Adolfo pasu od adne do druge velike an močne osebnosti. An v Podutani je ostu do konca življenja, v službi njega faranov cielih 40 liet. To parvo, kot rečeno, ku kaplan, od lieta 1966 ku famoštar. Lieta 1982 je prevzeu še sriedenjsko faro. Vič liet je biu dekan Nadiških dolin. Ceglih se nie zavzemu za sloviensko stvar je don Adolfo rad imeu slovienske cerkvene piesmi an je tudi rad zmolu po sloviensko. Od vsakega našega človie-ka se je na britofe posloviu z “očenašem”. Njega velika ljubezen do domače tradicije, še posebno kar se tiče cerkvenih piesmi, se je pokazala v dolgolietnem dielu s podu-tansko mladino. Učiu jo je piet an združiu v velikem mešanem pievskem zboru Svetega Lienarta, ki je pieu še pred papežam v Rime. Don Adolfo je biu nimar rad med mladimi an je rad dielu z njimi. Takuo je biu puno liet aktiven tudi na športnem polju. An če se je v Podutani rodila Audace se muorajo pru njemu zahvaliti. Naj mu bo lahka domača zemlja. Na povabilo Instituta za slovensko narodopisje so kulturni delavci iz Benečije predstavili svoje knjige in časopise v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani (26.II .99). Dogodek me je napotil k razmisleku o založniški dejavnosti v zamejstvu. Ker se je srečanje v Ljubljani imenovalo Beneška pomlad v izdajateljski dejavnosti, bi iz svojih izkušenj želel opozoriti na to, kaj pomeni pomlad. Najprej bi opozoril na dejstvo, da je založništvo v Sloveniji tržno, to pomeni, da temelji v zaslužku. Ker je Slovenija majhna, sloni del tržišča na državnih subvencijah in sponzorjih, drugače ne bi mogli izdajati neprofitnih knjig, kot je večina leposlovnih. Kljub temu deluje v Sloveniji na desetine založb (preko 70), ki izdajo nekaj tisoč knjig. Večina založb je majhnih in krajevnega značaja. M-nogokrat gre za družinske pobude, ki krijejo krajevne potrebe. To pomeni, da knjige ne gredo v širši obtok, da se ne poslužujejo vsedržavne distribucije, da jih težko najdemo v knjigarnah in Se težje na policah ljubljanskih izložb. Tudi osrednji časopisi ne poročajo o v-sem, ampak izbirajo med množico. Drugače je z nekaj velikimi založbami, ki so podedovale in prela-stninile distribucijo, knjigarne in celo tiskarne. Velike založbe imajo seveda večji vpliv tako na državne strukture, tako kot na medije. Njihova težnja pa je monopolizirati že itak premajhno tržišče. Zato grozi zamejskim založniškim pobudam, da bodo ostale v mravljišču majhnih in na v-seslovenskem trgu neopaznih dejavnikov. Seveda bi bila to tudi nacionalna Skoda, vendar je tržišče neizprosno. Kaj lahko naredimo, da ne bo tako? Srečanja v Ljubljani pomagajo, če lahko osveščajo politiko in same medije, da si knjige iz Trsta, Gorice, Benečije in iz Celovca zaslužijo nekoliko večjo pozornost, čeprav niso vedno tržne. No, tržne niso niti nekatere knjige kake Nove revije, vendar je moč na strani ljubljanskih kulktur-niskih lobijev (tudi kakovostnih, da ne bo nesporazumov) in ne na strani zamejcev. Osveščena politika lahko pomaga, da ob subvencijah za izid knjig pri- pomore k njihovi distribuciji in promociji. Vse drugo so krokodilje solze. Svoje pa bi morali prispevati tudi zamejski založniki. V Trstu, Gorici in Benečiji je kar nekaj majhnih založb (sam sedim v odboru ene izmed njih). Pri njih izide v seštevku lepo Število knjig in mnoge lahko računajo na raznovrstne subvencije. Včasih so založniki “primorani", da izdajo kaj manj kakovostnega, ker je treba nekatera sredstva opravičiti. K-valiteta pa je le eden izmed problemov, saj se dobra knjiga dvigne nad ostalimi. Dejstvo pa je, da bo razdrobljenemu zamejskemu založništvu vedno težje u-spevati na vseslovenskem trgu. Z nekaj knjigami nisi zanimiv za distributerja, za knjigarno, za tisk, nadalje s težavo nastopiš na sejmih itd. Omenil sem bistvene postaje, ki jih mora knjiga prehoditi do bralca in ki slonijo na denarju in samo denarju. Ker je pri nas v-saka Se tako majhna založba ljubosumna na svoje delo in izdaje, je preu-ranjeno razmišljati o eni sami veliki založbi. Lahko pa bi razmišljali o eni distribucijski mreži, o skupnem propagiranju knjig, o skupnem nastopanju na knjižnjih sejmih in nenazadnje o skupnem lobiranju v medijih in povsod, kjer se ustvarja mnenje o knjigah. To je danes edina pot zamejskega založništva, ostale pobude bodo domoljubna srečanja brez učinka. A Ieronizza cena-concerto i gruppi tematici Si conclude domenica 8 dicembre l’edizione autunnale dell’Invito a pranzo, promosso nelle Valli del Natisone dall’omonima associazione. Com’è noto vi hanno aderito 14 ristoratori che si sono proposti con il menù d’autunno che si basa su prodotti locali tipici della stagione autunnale, la più generosa nella Bene-eia. Molti i locali che hanno diversificato il menù ottobrino da quello di novembre. Ma ricordiamo chi ha a-derito all’iniziativa invito a pranzo: Trattoria Alla posta (tel. 725000) e Alla cascata (tel. 725034) di Clo-dig di Grimacco; Trattoria Al bosco (tel. 730957) Cialla di Prepottto; Trattoria Alla trota (tel. 726006) di Specognis, All’antica (tel. 709052) di Cras, Pilifero; Ristorante Oballa (714003) Ieronizza, Savo-gna; Agriturismo Valle D’oro (tel. 723126) Cro-stù, S. Leonardo; Albergo ristorante Belvedere (tel. 727057), Locanda Al giardino (tel. 727019) e Alle quercie (tel. 727665), S. Pietro al Natisone, Osteria con cucina Al ritrovo (tel. 727038), Ponteacco, e La cascina (tel. 727018), Sor-zento; Trattoria Bellavista (tel. 724085), Tribil inferiore, Ristoro agrituristico Borgo dei meli (tel. 724017) Tribil superiore, Stregna. L’Invito a pranzo è stato quest’anno arricchito da alcune interessanti iniziative collaterali. Tra queste da ricordare le cene concerto, nate dalla collaborazione con gli Amici della buona tavola musicale che hanno bandito un concorso di composizione musicale che, ispirata da Pellegrino Artusi, associ la tradizione enogastronomica con la musica. La prossima cenacon-certo è in programma per sabato 4 dicembre, con inizio alle ore 20, presso il ristorante Oballa di Ieronizza, Savogna. A S. Pietro al Natisone nascono i “gruppi tematici”. Serviranno ad avvicinare gli abitanti del comune alla vita amministrativa. Lunedì sera il consiglio comunale ha approvato il regolamento per il funzionamento degli organismi, che “non saranno commissioni di tipo i-stituzionale - ha spiegato il vicesindaco Giuseppe Blasetig - ma gruppi di lavoro che affiancheranno la giunta su temi specifici”. La minoranza, con Mattelig, ha tentato di bloccare l’iniziativa definendola “illegittima perché non prevista dallo statuto”. Il punto è stato approvato dalla sola maggioranza (astenuto Osgnach, tre i voti contrari). Per il sindaco Bruna Dorbolò “c’è, da parte della nostra gente, la voglia di partecipare, e questo soprattutto dai giovani, che non dovran- no solo chiedere ma anche proporre”. L’assemblea, vissuta in particolare sull’approvazione di alcuni regolamenti, si è conclusa con una serie di interventi in ricordo di Lorenzo Terli-cher, per più di quarantanni segretario comunale, recentemente scomparso, al quale l’amministrazione ha intenzione di dedicare la sala consiliare. Per legge, però, per dedicare uno spazio pubblico ad una persona deceduta bisogna attendere almeno dieci anni dalla sua morte. L’assessore Nino Cic-cone ha infine risposto ad un'interpellanza, presentata da Mattelig, sui controlli effettuati e sulle infrazioni rilevate in passato nella cava Italce-menti di Vernasso. Sul luogo ora il Comune di Cividale sarebbe intenzionato a realizzare una discarica di inerti, (in.o.) Foto storiche per la Pro loco Per ripercorrere il secolo con una mostra La Pro loco di Resia sta cercando fotografie storiche di questo secolo. Si, perchè per salutare il secolo che finisce e quello nuovo che ini-zierà tra qualche settimana, l’associazione turistica ha in programma l’allestimento di una mostra che ripercorra, attraverso le immagini, gli avvenimenti più significativi che hanno caratterizzato la valle. Per questo sono stati affissi, in questi giorni, dei manifesti che invitano tutti coloro che abbiano delle foto significative a collaborare. Gli argomenti sono diversi e vari così come lo è stata la storia di questo secolo: dalla emigrazione a-gli eventi bellici ai lavori di un tempo, dalle cerimonie religiose alla vita di ogni giorno. La mostra verrà alle- stita presso l’albergo Val Resia durante le prossime feste natalizie e sarà composta da una cinquantina di fotografie che, decennio dopo decennio, ci faranno ritornare con la mente al passato vicino e lontano. Tutti coloro che fossero interessati a fornire materiale fotografico sono invitati a rivolgersi alla presidente della prò loco Anna Micelli, oppure a Luca Zanaga, Ca-tia Quaglia e Luigia Negro. Luigia Negro articoli e giocattoli Giovanina ga j’ takuo glava boliela, de ni mu vic prenest, zatuo je Su h miedihu specjalistu. Potlè, ki ga j’ previzitu mu je poviedu, de ima Se Sest miescu življenja, Giovanin, obupan an žalostan, je odloCiu za lepuo živiet mankul tistega malo cajta, ki mu ostane potlè, ki nie ku dielu an Sparu celo življenje. Se j’ nicku pobrau na Kume-tusko Banko v Cedad an uzdignu vse sude, ki je biu parSparu. ZaCeu je plačevat v-siem za pit an za jest an runat velike Senke vsi žlahti an parja-teljam. Tu saboto je su na targ v Cedad an kupu vsake sort o-blačila, te narbuj drage. Na zadnjo je Su pa h SuoStarju an mu je kuazu narest an par Carjulju Številka 40. Suostar mu je po-mieru noge an jau: - PosluSajte go-spuod, vi imate številko 42, ne 40! - Oh ne, ne more bit - je poviedu Giovanin - sem zmieram nosu Številko 40! - Takuo, ki čete vi, gaspuod, vam naredim tudi Številko 40, pa vas muoram vizat, de vas bo takuo glava boliela, de na bote mu prenest!!! *** Bepinu so mu bli odriezal adno nogo du Spitale v Cedade. Kadar je parSu mie-dih, ki mu je naredu operacjon ga vizitat, Bepino gaj’ popraSu, če je Slo vse pru. - Je šlo an nie šlo -je odguoriu miedih -zatuo, ki vam muo-rem poviedat dvie novice: adno slavo an adno dobro! - Poviejte mi parvo tisto slavo - je jau obupan Bepino. - Mi se zdi - je poviedu pod glasam miedih - de smo vam odriezal to zdravo nogo! - Oh muoj Buog an Marija na Stari Gori! An kera je ta dobra novica? - je zaueku Bepino. - Ta dobra novica je, de ta buna noga gre h buojsemu an h-malu bo zdrava, ku ta druga! ! ! Kar možje so hodili na kupčijo Je bla mizerija ja ankrat tle par nas, pa kakuo so se znal lepuo naštimat s tistim malim, ki so imiel! Pogledita tela dva nunca. Sta Antonio Codromaz (na čeparni roki) an sin Angelo, Mežnarjove družine od Kodermacov. Fotografija je bla nareta puno liet od tegà, narmanj nih petdeset odtuod. Kam sta se takuo lepuo napravla oča an sin? Na kupčijo, saj Mežnarji so pru od tegà živiel, nam je jau Antonio, ki bi biu sin an navuod telih moži, an ki živi šele par Kodermacih. Pru on nam je pamesu telo fotografijo. Njega nono, an potlè njega tata, sta dielala grunt, pa tuole nie bluo zadost za redit družino, takuo sta tudi kupovala an potlè predajala žvino. Tona an Anjula nie vič med nam, ostane pa nam od njih an liep spomin. an potlè, blizu, pa po taljan-sko) za jih parbližat h našemu iziku. Pravit pravce te stare an tiste, ki berejo po taljansko v Suoli (ku Bian-kaneve, Pollicino, Peter Pan an takuo naprej) an pisat go mez kar se današnji dan gaja. 2e taljanska Rai je napravla poročilo (telegjornal) za te male. Mi ka’ niesmo za tarkaj? An potlè se muo-ra povabit an te mlade za napravit kiek za napisat gor na vaš tiednik. Morebit, de takuo se zgane vso našo skupnost, udobimo nove bralce. An takuo, ku piše gaspuod Bukoyac, nomalo pre-stora ga je trieba ponucat za učit, kuo se bere an piše po sloviensko. Ce nas na navadite vi, kan se puojdemo učit? Van bomo vsi hvaležni. Na zamierta mi, vas po-zdravjan vse Tarčinunski grabjar P.s. Preberita, kar pravi stare učilo: Adnega naroda zaprita ga v kietne, slecita ga do nazega, bo šele fraj. Uzami-ta mu dielo, dokumente, mizo, kjer je jedu, pastejo, kjer spie, bo šele bogat. Adan narod rata buožac an hlapac, kar mu ukradijo izik, ki so guorili njega ti stari. Rata buožac an hlapac, kar besiede na rodijo besied an se jedo same med sabo. četrtek, 2. decembra 1999 “Mi smo jih dopunli 18 ... kako lieto od tega” Pa tala, ka’ je z adna kla-ša? So tisti “mitici” od 1957! So iz Nediških dolin an se troštajo, de druge lieto se jim parlože še kajšan. Za bit arzpitni so, an tisto vi-čer, ki so se srečal - bluo je v 20. novemberja - so se pru veselil. Je bluo veliko o-pravilo jih zluošt kupe za fotograifjo, je nimar manjku kajšan (tudi na telih tle nie-so vsi zak so bli dol za krajan ki so jo plesal!) Za se fotografat so se še za-daržali, zak priet an potlè... De bi se jim nimar takuo dobro godlo, ku tisto vičer tudi v vsakdanjem življenju. Dragi Novi Matajur, san rad prebrau pismo, ki van je pošju gospuod Lorenzo Bu-kovac iz Francije an jo pin-san an jest, ku on: 1) an jest se kumran ku on, ker vaš tiednik mi hode pozno an po riedko (tela številka mi je paršla tri tie-dne potlè); an jest mislin, de časopis muora bit “veicolo di cultura” za bralce. Mi smo v nadluogah. Tudi jest san ušafu dost Benečanu, ki živijo po sviete an ki bi radi prebieral Novi “Učita nas po guorit po beneško an potlè po taljansko. Mi smo molil katekizem po našin an smo se navadli od ti starih vsakdanje molitve po beneško. Čeglih vatikanski Concilio II je parporočiu vsaki skupnosti molit po svojin iziku, malo naših mašniku ima kuražo molit mašo an pridgat po beneško. Poznan samuo adnega, ki je an pravi famoštar: je mons. Pa-skual Gujon. On tu matajur-ski cierki moli po našin, an san zastopu, de on, ki je imeu kuražo molit po beneško pruot fašistični zapuo-vedi, se na boji tudi donas molit proti kar ukuazavajo današnje oblasti. On na gleda lahnega življenja, ku fa-moštri ti mladi an se na boji težav. An zatuo moremo an mi se pomagat: an “in primis” vi od Novega Matajura. Muoreta napravit adno “pa-gino” (kuo se die po našin?) za te mlade buj pogostu an pisat od današnjih reči, de bojo gledal an bral tudi ti mladi. So oni bodoči (futuri) bralci, so oni naš trošt. Zatuo prosim vse, ki imajo pri sarc našo beneško skupnost za se pomagat, za napravit kiek za te mlade (na dva izika: parvo po slovensko Matajur, pa na morejo, ker na znajo brat po sloviensko. Tudi po naših vaseh ti mladi radi govorjo malomanj vsi po taljansko an ti stari se muorejo podluožt za z njimi guorit; če puojde takole naprej, naš izik tu malo cajta se zgubi (čez dva roda). An takuo se čuje kaj-šnega starega, ki muora guorit po taljansko, ki dije: “Bisogna trofire (trovare) il momento giusto.” Al pa, ankrat san zvoniu gor v turine an adan Benečan, ki živi du Laškin je pravu ženi: “Guarda, Maria, quando si suona l’Ave Maria si deve prelomit (interrompere) due volte!” - Paš ki bo še!!! Naš rod, ki se je rodiu subit po uoiski je biu te zadnji, ki se je navadu parvo Al Buonacquisto trovi i di casalinghi, da regalo, • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 novi matajur četrtek, 2. decembra 1999 6 La ricerca dialettologica e il recupero del lessico in via di estinzione Un viaggio nella prosa dialettale nediška Minimatajur Tra i libri comprendenti canti popolari debbo ancora ricordare il libro di musica “Stoji, stoji lipica” (Cresce, cresce un piccolo tiglio”, Kulturno društvo Ivan Trinko 1998) di Paola Chia-budini, insegnante di pianoforte alla Scuola di Musica di S. Pietro al Natisone. L’autrice propone uno strumento didattico per il passaggio dal canto popolare alla musica strumentale. Come altri, è dunque un libro per l’infanzia. Nella letteratura dialettale slovena delle Valli del Natisone debbo assegnare una posizione di rilievo a Luciano Chiabudini, anche nella prosa. Da molti anni eravamo abituati a trovare, sulla seconda pagina del quindici-naie “Dom” e su altri periodici sloveni (“Emigrant”), i suoi testi. L’ambito era la valle del Natisone, particolarmente i paesi dei due versanti del comune di Pulfero, con centro in Cicigolis, mondo della sua infanzia e degli affetti famigliari. Chiabudini scriveva sulla vita del paese e della famiglia, raccontava le gioie e i dolori delle persone, gli avvenimenti della grande e della piccola storia: le guerre e la lotta partigiana, le storie personali degli emigranti e delle ragazze di servizio ‘in Italia’, le dikle, con le loro a volte straordinarie vicende, dei soldati partiti e mai tornati, dei preti, dei personaggi ragguardevoli ed originali, dei mestieri, degli artigiani del legno, della pietra e del ferro, mugnai, carbonai, muratori, sarti, fab- _______________ bri, panettieri, ferrovieri, e così via: uno spaccato vivo ed appassionato della comunità. La lingua di Chiabudini è un vernacolo colorito, localizzabile lungo le sponde del Natisone, che sta sempre sullo sfondo. Non manca u-na paziente ricerca di un lessico che vuole sfuggire ad un uso passivo di neologismi italiani. Chiabudini attingeva informazioni biografiche, storiche e dialettali diretta-mente dalla gente nelle sue escursioni nei paesi, per con- Testament tistega Škofa »Mjuta, al si čula od tistega Skofà, ki je pustiu osam milijardu, kar je umru?« An Pavlič mi je začeu pravit: »Malo dni od tega je umru škof DOL Z Aquile, Mario PERESSIN, rojen na Laškem. Zaries pobožan je biu, an samuo sveté misli je imeu, ma je biu jezan s Curio - an še ki? - je biu jezan nič manj ku z Vatikanam. Takuo, kar je napisu s svojo rokó testament, nič nie pustiu ne škofiji ne Vatikanu, vse je pustiu svoji žlahti, nevuodam, sestri an niekim munjam, ki so GA ZDRAVILE, KAR JE BIU BOLAN. Je napisu glih tele besiede: “Nič na smie poverbat OD MENE te nov škof an nič Vatikan”. Vso tisto bogatijo škof je par-šparu počas počas: sude, sviet, hrame, lohni še zlatinjo.« »Sa nie nič slavega — sam jala jest — sa je dobrò, de je žlahta po-verbala tele bogatije, sa jih nie mogu škof nest za sabo v nebesa.« »Ne, Mjuta, pomisli: škof je napisu v testament, naj Buog Strafa vse tiste, ki na se na bojo daržal testamentu.« »Tuole pa ne - sam jala - na more bit, de škof pred svojó smrtjo upraša, naj Buog Strafa kajšnega...« »...Mjuta! Kuo je zbrau škof osan milijardu? Kako potriebo ima an škof vsega tistega, ki je zbrau? Zaki an škof zbiera take bogatije, na-mest nardit takuo, ku je Jezus ukazu: pustita vse tim buozim an pridita za mano? Ka jih nie na svi-ete lačnih, žejnih, bou-nih, nazih, brez striehe, katerim dat pomuoč?« Mi nie bluo ki, ku mučat. Mjuta Povasnica irkcmiD mCTUP * IawITuI MBD ZGODOVINO IN LBOBMDO frontarle con le proprie e-spressioni e con i termini presenti nei dizionari sloveni. Anche lì si nascondono parole che paiono ormai irrimediabilmente estirpate dal patrimonio locale. Saltano fuori spontaneamente soprattutto dalla conversazione con persone anziane, che talora le conservano senza a-veme nemmeno coscienza e le traggono prodigiosamente dal proprio patrimonio lessicale. Persone che — magari sradicate dal paese per le vicende della vita — trovano inconsciamente parole ed e-spressioni come incapsulate nella mente. Chiabudini allora le immagazzinava e, compiuti i confronti, le riportava in vita rimettendole in circolazione. È un impegno, questo, non esclusivo di Luciano Chiabudini. Esempi ci vengono proposti, anche polemicamente, per esempio da Adriano Qualizza nelle sue note sarcastiche, pungenti e in fondo divertenti, purtroppo incostanti. Per consultare l’opera di Chiabudini rimangono per ora le pagine del “Dom”, ma una raccolta organica darebbe u-na visione più agevole dell’apporto letterario di Chiabudini. In luogo dei brani di Ton-ca Ponediščak, dopo la morte di Chiabudini, abbiamo sul “Dom” i racconti di Ada Tomasetig e Giovanni Co-ren, sul cui lavoro tornerò parlando dei testi per i ragazzi. Anche Coren da alcuni anni è molto attivo nella riproposizione di termini che sono in via di sparizione. Il recupero avviene tramite la rievocazione di momenti di vita e quindi provengono dall’inesauribile vocabolario del mondo contadino, che molti di noi oggi non conoscono più. Questa riattivazione lessicale è un dato importante in tutti i generi letterari, da quello novellistico a quello rievocativo e di colore. La prosa è dunque un genere molto diffuso. Concordo con alcuni critici che a volte non c’è consapevolezza delle esigenze di unità e coerenza della scrittura dialettale — che pure è necessario tenere ad un livello immediato, colorito — e sulla introduzione degli inevitabili neologismi standard sia italiani che sloveni. A questo proposito sarebbe utile a tutti coloro che si occupano della scrittura ‘nediška’ consultare l’escursione delle interferenze romanze nei citatissimi libri A. M. Raffo “Alcuni rilievi sulle parlate della Sla-via veneta...” e G.B. Pellegrini “Appunti sul dialetto e sulla toponomastica della Val Natisone” (ambedue in “Val Natisone” della Società Filologica Friulana, 1972) e, ancora di Pellegrini “Contatti linguistici slavo-romanzi con particolare riguardo al Friuli” (in Lingua, espressione e letteratura nella Slavia italiana, Nediza 1978). In modo esauriente si può studiare la materia nel libro “Romanske prvine na zahodni slovenski jezikovni meji” (M. Skubic, Ljubljana 1997). Nella scrittura dialettale Kotič za liwùi jazek Matej Šekli Pogledajmò, da koj wZé vimò! Tu-w Sèjst tédnuw, ka so prišle, somò poznali wse tri sjorte bisid toga rozajanskaga rumuninja. Somò vidali pa, da kaku jse sjorte bisid se ri-vawajo. Po jsèj poti |pmò se naučili to parwo sjorto koncuw od bisid (pa laškin »caso«), ka an ma jì'mè da »nominativo«. Nas èemò si pošpegnut wkop wse jse forme, ka wZè lòpu znamò. Te moške biside to so: 1. karjè bisid na -0 tej dèdp, samjakò, brigò ... a-nu 2. bisida očii. Te ženske biside to so: 1. karjè bisid na -a a-libòj na -à tej baba, véva-rica, duli'na ... alibòj sa-strà, tata...; 2. karjè bisid na -0 tej meš0, mast0, Zi'wjustò, okažjunp, varatadò... anu 3. bisidi mati nu hči. Te sridnje biside to so: 1. karjè bisid na -u a-libòj na -ò tej dèlu, lètu, vi'nu ... alibòj oknò, sra-brò, dnò...; 2. karjè bisid na -e tej suncè, sàrcè ... alibòj jajcè, vasajè...; 3. biside na -me tej jì'mè, sèmè, vi'mè...; 4. biside na -è alibòj -e tej pišče, janjè ... alibòj tale... anu 5. bisidi oku nu wiihu. Wadimò se! Provajmò vibrat bisi-do, ka gre prow! 1..........(Jti zalèni, Jta zalèna, Jtò zalènè) ja-bulku jtan Sče ni........ (zrèl0, zrèla, zrèlu). 2. čanen to jè (dan0 visoki, na visòka, no visòké) gòra. 3. Sènu jè............... (bil0 siih0, bila suha, bilu siihu), zajtò somò ga spravili na Iònico. 4. Kus to jè............. (te čarni, ta čarna, to čarne) wteč. 5. Mlè to mi plaža karjè............(te čarni, ta čarna, to čarne) graz-dujè. 6 (Mòj0, Ma, Mò) Zi'wjust to bila............ (danp dulgi, na dulga, nò dulgè) anu ................. (dan0 težki, na težka, nò težke). 7. Litus óè bet sigiir .......................(danp lipi Nòvi, na lipa Nova, nò lipé Nòve) lètu. 8 (Mòj0, Ma, Mò) očii nu (twòjò, twa, twò) mati plešajo wkop. 9. Mie to me............. (bolèlp, bolèla, bolèlu) wso nuč ................ (te pravi, ta prawa, tò prave) wiihu. 10. Na stuj mi pravit, mlè to mi (otèkalp, otaklà, otaklo)............. (te hiidi, ta hiida, tò hiidè) òku. Kaku to jè rawnu? 1. Jtò zalèné, zrèlu; 2. na visòka; 3. bilu siihu; 4. te čarni; 5. tò Carnè; 6. Ma, na dulga, na težka; 7. nò lipe Nòve; 8. Mòjò, twa; 9. bolèlu, tò prave; 10. otaklo, tò hiidè. Za paraèàt jsò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. vale comunque la naturalezza con cui i testi vengono scritti ben sapendo che la parlata ‘nediška’ non appartiene alia famiglia romanza, e va usata con una ortografia conseguente. Luisa, sposa a Masseris, alle 10 di una notte gelida ascolta i lenti rintocchi della campana grande del Duomo di Cividale. Scopre che i rintocchi sono rimasti nella tradizione cividalese da quando la campana annunciava la chiusura delle porte della cinta muraria. Le porte del cuore, tuttavia, debbono rimanere aperte. ...Tisi glas, tist odmev zvona s Čedada mi se je zdea nov glas v mojin novin življenju. Tist zvon je narbuj star, od kar jih je v nasi n kraju sveta, a n zatuo tisto nuoč, pried ku san Sla spat, san pomislila, de niesan poznala njega staro zgodovino. San potle zaCela spraševat parjatelje s Čedada, zaki vsako vičer ob deseti uri z- voni takuo počaso te veliki zvon. San samuo viedela, de te zadnji krat, ki zvonijo zvone v turme, je ob deveti ur zviCer, kar zvone “uro noči", takuo ki so ankrat par nas zvonili ob sedmi. So me jali, de v Ce-dade je ostala ad na stara navada, ki je začela, al kar so zazidali cierku ( 1529) al že pried, kar Čedad je bil vas ograjen z veliki n zidan, za se branit pruot sovražniku. Te veliki zvon je oznanu vsien juden, de ob tisti uri, kar on je takuo počaso zvoni u, so se zapeljale vrata miesta... So adne vrata, ki jih muoremo prou le-puo varvat, branit an na pustit, de se zaprejo, so vrata našega sarca... Luisa Battistig (Brano da “Tist glas”, Trinkov koledar 1999) Esclusa l’impossibile pretesa di realizzare delle bibliografie personali, mi limito a poche citazioni. Intanto alcuni libri, che in parte o completamente sono scritti in lingua ‘nediška’: “Hostne - Costne, med zgodovino in legendo” (Kulturno društvo / Circolo Culturale Rečan, 1997), in cui troviamo in prevalenza scritti dialettali: di carattere storico (Aldo Clodig e Giuseppe Florean-cig), gli studi onomastici e toponomastici (Natalino Zuanella), una piccola antologia di testi dialettali di bambini e una biografia con una antologia poetica di Rinaldo Luszach e della scul-trice Diana Crisetig (Aldo Clodig). Infine c’è il capitolo “Par starin pod Human” di Giuseppe Floreancig. (Scritture, 25) Paolo Petricig Četrtek, 2. decembra 1999 Risultati 1. Categoria Valnatisone - Ancona 0-2 3. Categoria Cormor - Savognese 2-0 Juniores S. Gottardo - Valnatisone 0-2 Allievi Valnatisone - Gaglianese 1-0 Giovanissimi Audace - Fortissimi 3-2 Esordienti Audace - Bearzicolugna/B 1-0 Pulcini Union 91/A - Audace/A 1-0 Union 91/B - Audace/B 5-1 Amatori Real Filpa - Mereto di Capitolo rinv. Rojalese - Valli del Natisone 0-2 Agli amici - Pol. Valnatisone 2-1 Alla Leggenda - Vertikal Val Torre 2-2 Psm sedie - Bar al Tempio 5-2 Cormor - Fantoni Val Torre 6-0 Calcetto Paluzza - Merenderos rinv. Bronx Team - Dorotea mobili 3-8 Moby Dick - Paradiso dei golosi 7-4 Prossimo turno 1. Categoria Gemonese - Valnatisone Muzzanese - Valnatisone (8/12) 3. Categoria Savognese - Fortissimi Savognese - Gaglianese (8/12) JUNIORES Valnatisone - Buttrio Com. Faedis - Valnatisone (8/12) Allievi Tre Stelle/B - Valnatisone Giovanissimi Union ’91 - Audace Esordienti Gaglianese - Audace Pulcini Audace/A - Gaglianese/A Audace/B - Gaglianese/B Amatori Warriors - Reai Filpa Valli Natisone - Pers/S. Eliseo Poi. Valnatisone - Ai Frati Vertikal Val Torre - Il gabbiano Agli amici - Alla leggenda Pasian di Prato - Fantoni Val Torre Edil Tomat - Psm sedie Calcetto Merenderos - Diavoli volanti Edil Tomat - Bronx Team Carosello pub - Paradiso dei golosi Classifiche 1. Categoria Gemonese* 25; Palazzolo 23; Union No-garedo* 20; Trivignano* 18; Valnatisone ‘15; Lumignacco* 14; Reanese*, Riviera ‘Tarcentina* 13; Gonars 12; Ancona*, Maranese* 10; Flaibano**, Muzzanese* 9; Tavagnacco** 8; Bearzicolugna* 5. 3. Categoria Buttrio* 18; Libero Atl. Rizzi 15; Moimac-co 14; Cormor 13; Nimis*, Gaglianese 9; Stella Azzurra* 7; Savorgnanese 6; As-sosangiorgina*, Chiavris 5; Savognese*, Fortissimi* 4; Buonacquisto* 3. JUNIORES Centro Sedia, Com. Tavagnacco, Serenissima, Cussignacco, Nimis, Reanese 3; Pagnacco, Buttrio 1; Valnatisone, Com. Faedis, S. Gottardo, Torreanese, Azzurra, Chiavris 0. Allievi Valnatisone, Torreanese, S. Gottardo 3; Union 91, Savorgnanese 1; Serenissima*, Azzurra, Buonacquisto, Centro Sedia, Gaglianese 0. Tre stelle/B fuori classifica Giovanissimi Manzanese, Gaglianese, Com. Faedis, Reanese, Savorgnanese, Com. Tavagnacco 3; Audace, Centro Sedia, Moi-macco, Serenissima, Union 91, Buttrio, Fortissimi 0. Libero Atletico Rizzi/B fuori classifica. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 14; Termokey, Coopca Tol-mezzo 10; Mereto di Capitolo, Warriors 9; Bar Corrado* 8; S. Daniele*, Turkey pub, Fagagna 6; Anni '80* 5; Edil Tomat* 4; Racchiuso 3. Amatori (1. Categoria) Coop Premariacco 12; Valli del Natisone, Al sole due*, Dinamo Korda, Dream team* 10; Pers/S. Eliseo 8; Tramonti*, Rojalese 7; Susans 6; Al gambero 5; Treppo Grande* 4; Ss 463 Majano 3. Amatori (2. Categoria) Birr. da Marco 13; Bar S. Giacomo* 12; Osterìa della salute 11; Gunners '95, Il gabbiano 10; All'Ancona 9; Bar agli amici 8; Sedilis, Polisportiva Valnatisone 7; Vertikal Val Torre 3; Alla leggenda Drenchia/Grimacco, Ai frati 2. Le classifiche dei campionati giovanili e amatoriali sono aggiornate alla settimana precedente. ' Una partita in meno *' Due partite in meno Nuova sconfitta per la squadra di S. Pietro che perde di vista le posizioni migliori della classifica Valnatisone, occhio alla coda Ko per la Savognese - Turno positivo per Juniores, Allievi, Giovanissimi ed Esordienti La Valli del Natisone continua la sua marcia mentre la Polisportiva subisce uno stop Sabato 27, nell’anticipo di Prima categoria, la Valnatisone è stata sconfitta dagli udinesi dell’Ancona. Per i valligiani è la seconda sconfitta casalinga e, nello stesso tempo, un campanello d’allarme che la deve mettere in guardia per non rischiare di trovarsi invischiata nella zona retrocessione. Domenica gli azzurri giocheranno in casa della capolista Gemonese, mercoledì 8 si recheranno a Muz-zana per la gara di recupero. La Savognese ha perso la gara di Udine con il Cormor con il più classico dei risultati. I gialloblu giocheranno domenica a Merso di Sopra, dove per mercoledì 8 di- cembre è previsto il recupero con la Gaglianese. Seconda vittoria consecutiva degli Juniores della Valnatisone che, con le reti di Gabriele Gorenszach e Marco Domeniš, ha violato il campo del S. Gottardo. Gli Allievi hanno battuto la Gaglianese grazie alla rete messa a segno da Daniele Bastiancig. Sofferta vittoria dei Giovanissimi dell’Audace che si sono imposti ai Fortissimi. Gli udinesi hanno chiuso il primo tempo in vantaggio. I ragazzi di Luciano Bellida hanno pareggiato con Giuseppe Dorbolò, allungando poi con Raffaele Iussig ed Alex Faracchio. All’ultimo minuto gli ospiti hanno accorciato le distanze. Gli Esordienti hanno meritatamente battuto, grazie al gol siglato da Alessandro Predan, il Bearzicolu-gna/B. Due sconfitte dei Pulcini sul campo dell'Union ’91. La squadra A ha perso di misura, mentre nella B Domenico Polverino ha siglato la rete della bandiera. Il Reai Filpa di Pulfero è stato costretto al rinvio per l’impraticabilità del campo. In Prima categoria ancora una vittoria per la Valli del Natisone. Le firme sono di Stefano Pollauszach e del neo papà Mauro Clavora, al quale vanno le nostre felici- C. Mulloni (Valnatisone) tazioni per l’arrivo del piccolo Simone. Trasferta negativa, sul terreno del Bar agli amici, per la Polisportiva Valnatisone. Dopo essere andati in vantaggio con Nigro, i ducali hanno sprecato numerose occasioni. Sono stati castigati nella ripresa con il pari dei padroni di casa e lo sfortunato autogol di Tomad a 2’ dalla fine. Gli Over 35 della Psm sedie di Cividale hanno travolto con cinque reti (doppietta di Giaiotto, Pinatto, Cendon e Venica) il Bar al Tempio. Il Cormor ha battuto un’incompleta Fantoni Val Torre. Nel calcetto è stata rinviata la gara del campionato di Eccellenza dei Merenderos, mentre in Prima categoria il Bronx team ed il Paradiso dei golosi hanno rimediato due sconfitte. ALLA LEGGENDA 2 VERTIKAL VAL TORRE 2 Taverna alla Leggenda: Ettore Tomasetig, Luca Gariup, Marco Dreszach, Marco Marinig, Massimiliano Magnan, Emanuele Mauro, Massimo Gus, Paolo Cernotta, Denis Lesizza, Valentino Rubin, Gianni Qualla. Allenatore: Paolo Bordon. A disp.: Fabio Stulin, Paolo Oballa, Luigi Chia- Alla leggenda, un pareggio ma quanti sprechi davanti bai, Roberto Marinig, Corrado Buonasera, Fabio Lesizza e Dennis Dreszach. Vertikal Val Torre: A-driano Peli, Willi Molaro, Michele D’Andrea, Massimiliano Smilovich, Loris Rottaro, Andrea Lendaro, Claudio Fernandel, Luca Cattarossi, Sandro Toniutti, Mauro Sinicco, Cristian Toniutti. Allenatore Umberto Flo-reani. A disp.: Donato Pa- Renato Degano, cavaliere di Povoletto (nella foto a sinistra assieme al presidente Giuseppe Paussa e al secondo classificato Giuseppe Emerati) è il campione del Torneo sociale 1999 del Circolo ippico Friuli orientale •ft scolo, Massimiliano Dri, I-gor Muzzolini, Fabrizio Molaro. Merso di Sopra, 27 novembre - Ancora una mezza battuta d’arresto per la Locanda alla leggenda di Drenchia/Grimacco, spreco-na in fase offensiva. Dopo essere passata in vantaggio, la squadra del presidente Roberto Tomasetig è stata raggiunta e momentaneamente superata dai ragazzi della Val Torre, che hanno visto sfumare il successo a cinque minuti dal termine. La partita è iniziata con i ragazzi allenati da Paolo Bordon in avanti. Al 20’ un servizio smarcante di Marco Dreszach permetteva a Gianni Qualla di trovarsi solo davanti a Peli e sbloccare il risultato. Continuava nel primo tempo la sagra degli errori degli attaccanti locali. Nella ripresa gli ospiti del tecnico Umberto Flo-reani ritornavano sul terreno di gioco decisi a rimontare lo svantaggio. Al 19’ era Paolo Cernotta a sfiorare il raddoppio per i valligiani. Un minuto più tardi la Vertikal pareggiava a conclusione di una veloce azione di contropiede conclusa da Sandro Toniutti. Passavano solo cinque minuti e, sempre su azione di contropiede, arrivava, grazie a Cristian Toniutti, la rete del vantaggio degli ospiti. Il Drenchia si rimboccava le maniche portandosi in avanti alla ricerca del pareggio che raggiungeva al 35’ grazie al rigore concesso per un’atterramento in area di Gianni Qualla e trasformato da Marco Marinig. Prima della fine c’era ancora un’occasione per i locali che, con un pallonetto di Paolo Oballa, facevano correre i brividi lungo la schiena degli ospiti. La sfera, dopo avere superato il portiere Peli, terminava fuori di un soffio. Prve zmage za slovenske smučarke Letos je prvi sneg zapadel še posebno zgodaj, saj bi se težko spomnili, kdaj ga je bilo v smučarskih centrih toliko že pred koncem novembra. Tako se zgodaj začenja tudi smučarska sezona, ki bo, če bo šlo tako naprej, letos zelo uspešna. Zelo uspešno pa se je začela tudi sezona za vrhunske slovenske smučarke, ki so tekmovanja v svetovnem pokalu začele zmagovito, da še nikoli tako. Začela je prejšnji teden Spela Pretnar, ki je v ameriškem smučarskem centru Copper Mountain zmagala v prvem slalomu za svetovni pokal. Prvo mesto je delila s Francozinjo Sioni. V nedeljo pa je za pravo senzacijo poskrbela Mojca Suhadolc iz Vrhnike, ki je Slovenskim barvam prinesla že drugo zmago z ameriške turneje. Zmagala je namreč v superveleslalomu v kraju Lake Louise. To je za slovensko tekmovalko prva zmaga v svetovnem pokalu. Suhadolčeva je do konca tekmovanja ohranila 2 stotinki sekunde prednosti pred Nemko Hilde Gerg, ki se je uvrstila na drugo mesto ter Italijanko Isolde Kostner, ki je bila tretja z zaostankom 39 stotink sekunde. 8 novi mata j ur Četrtek, 2. decembra 1999 Kronaka SPETER —— Barnas Dobrojutro Anna! V družino Adriane Scri-gnaro taz Barnasa an Ezia Banelli iz TolmeCa, ki ga je Adriana po poroki par-pejala živet tle h nam, je paršu Se an otrok. Je ’na liepa CiCica, kateri so dal ime Anna. Rodila se je v nediejo 21. novem-berja an za nje rojstvo se pru vsi vesele. Se buj ku vsi pa nje bratrac Giovanni, ki hode že v parvi razred (prima classe) dvojezične Suole an sestrica Or-sola, ki pa hode v vartac, ažilo. An za dat dobrodošlico (benvenuto) mali Anni so obiesli flokiCe roza tudi na vrata od Suole an od vartaca. Adriani an Eziu Čestitamo, Anni želmo, de bi rasla zdrava an vesela kupe z Orsolo an z Giovannijam. SVET LENART MMMMMNH Skrutove Se je rodiu Filippo Jacopo je veseu zak mama Giuliana Carrer iz Ošnijega an tata Roby Caucig iz Gorenjega Tarbja sta mu Senkala ad-nega bratraca. Klice se Filippo an se je rodiu kak dan od tegà. Parnesu je veseje vsiem tistim, ki so ga Čakal: mami an tatu v parvi varsti, Jacopu, nonam Valentini an Giannu Carrer, ki živta v Hrastovijem, noni Antonii, ki je Skodejova iz Gorenjega Tarbja an ki živi v Vidme, “ziam” an vsi drugi žlahti. Malemu puobcju, pa se-vieda an bratracu Jacopu, želmo vse narbuojše na telim svietu. PODBONESEC Kras Zibiela v mladi drutini Mauro Clavora iz Krasa an Daniela Saurin iz Ruali- novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad/Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPII srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associalo all'USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - SeZana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 20% sa sta ratala tata an mama. Zgodilo se je v Cetartak 25. novemberja. V San Daniele se jim je rodiu an puobic, kateremu so dal ime Simone. Mauro je zlo poznam miez naSe mladine, ker že vič liet i-gra na balon. Seda je v skupini Valli del Natiso-ne - Škrati. ... Ben nu, seda bo imeu doma Se adne-ga “škrakjaca”! Zlo poznan je tudi nono malega Simona: je Ferruccio Clavora. V njega življenju je imeu puno “karik”, seda ima Se tisto od “nona” an mislemo, de tela je tista, ki je narbuj želeu an troštu jo imiet. Simone je zaries parnesu puno veseja vsiem v družini. Puobcju, ki je kumi parSu med nas an bo živeu z njega družino v Tavorja-ni, želmo puno sreCe, z-dravja an veseja. SREDNJE VENDESI a Osgnetto tli San Leonardo ampia casa con stalla, da ristrutturare. Per informazioni telefonare possibilmente in ore pasti al numero 0432/723062 VENDO auto Opel Astra station wagon 1800 anno 1996 in ottimo stato. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/723436 dopo le ore 20. Luigino, navuoda Roberto an Gabriele, kunjadi, na-vuodi an vsa druga žlahta. VenCni mier bo počivala go par svetim Pavle, CerneCje, kjer je biu nje pogreb v Cetartak 25. novemberja zjutra. DREKA Laze Zbuogam Pepo Preserjè Zapustila nas je Rosina Sinjakuova V Cedajskem Spitale je za venCno zaparla nje oCi Rosina Qualizza, uduova Sibau - Sinjakuova po do-maCe. Imiela je 77 liet. Rosina je bla oženila Vigja Sibau - Sinjakuove-ga iz Preseriji an tle je Zi-viela kupe z nje družino. Imiela je tri otroke, ad-no CeCo, Elio, an dva puo-ba, Bruna an Luciana. Bruno je biu mlad puob, kar je umaru na nasreCi na diele. Rosina je tekrat puno prejokala an pretarpiela an Sele seda, kar jo je kajšan sreCu an vpraSu, kakuo gre, so se ji ulile suze zak se je zmisnila na tistega sina, ki ji je biu ukrajen takuo mlad. Zadnje cajte je živiela par hCeri Elii v Galjane, je imiela ja kako težavo z z-dravjam, pa obedan ni mi-slu, de zmanjka takuo na naglim. Za njo joCejo sin Luciano z Danielo, hci Elia, zet V objemu svoje družine je na svojim duomu umru Giuseppe Cicigoi - Pepo Sonkov po domaCe. UCaku je zaries lepo starost, 88 liet. Na telim svietu je zapu-stu Zeno Basilio Namor, ki je Zahišnikova go miz Briega, sinuove Maria, Gina an Silvana, hCere Nata-lino an Luciano, nevieste, navuode an vso drugo Z-lahto. Pepo je biu med tistimi našimi moži, ki pusti moCan slied zad za sabo. Biu je velik dielovac an h njemu so se radi obarnili an vasnjani za ga vprašat an nasvet, za rešit kake v-sakdanje težave. Biu je tudi Zupan, Sindak dreškega kamuna. Vsi so ga spoštoval an imiel radi. An tuole se je vidlo tudi na njega pogrebu, ki je biu par Devici Mariji na Krasu v srie-do 24. novemberja. Naj mu bo lahka do-maCa zemlja. Laze Janez Šiorov nas je zapustu Po dugi boliezni je za nimer zaspau v Belgiji Janez Cicigoi. UCaku je ve-soko starost: 81 liet. Janez je biu adin od sinov velike Siorove družine iz Laz. Oženu je Irmo Skinjino iz Bernika, ki mu je rodila tri otroke: dvie CeCe an puoba. Mlada družina ni imiela lahke poti, ku vsi v tistih cajtih. Janez an Irma sta se gledala pomagat na vse maniere, Se oštarijo sta daržala dol v Zamieram v sriedenskim kamunu. Potlè pa sta muorla iti an ona d-va “s trebuham za k-ruham”. V tistem cajtu je bla od-parta le pot v belgijanske rudnike, miniere, an takuo je an Janez v Carni zemlji kopu karbon an z njim ust-varju lieuš življenje za svojo družino. Tala Siorova družina v Belgiji je poganjala nimar buj glaboke koranine,otroc so se oženil, rodili so se mu tudi navuodi. Janez je biu velik die-luc, bardak Človek, zlo navezan na svojo družino an puno spoštovan od vsieh, takuo ki je pokazu an njega pogreb 18. novemberja v mestu Boussu Hainault, kjer se je zbralo puno naših ljudi, puno moži z alpinskim klabukam na glavi, na katerega so ponosni, takuo ki je biu an Janez. Naj v mieru poCiva. Uh Obranke Žalostna novica iz Belgije Zadnje dni novemberja je paršla v našo vas žalostna novica, de v kraju K-nokke v Belgiji nas je za nimar zapustila Maria Dre-scig - Goltinova iz O-brank. Bla je klaša 1915 takuo, deje imiela 85 liet. Ziviela je z nje družino že puno puno liet v Belgiji, kjer bo tudi počivala venCni mier. Za njo joCejo sinuovi Ettore an Gilberto, hci Matilde, navuodi, pranavuodi an vsa druga žlahta. Daj ji Buog venCni mier. CERCO casa o appartamento in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente zona San Leonardo. Telefonare ufficio 0432/723408 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 4. DO 10. DIČEMBERJA Tavoijana tel. 712181 Čedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, Ce ricetti ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras:vsriedo ob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an Cetartak ob 10.45 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj: v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, Cetartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Camivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v Cetartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v Cetartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v Cetartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v Cetartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, Cetartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an Cetartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, Cetartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do Cetartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak. Cetartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, Cetartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an Cetartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v Cetartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je «guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Čedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoC je na razpolago «guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v Cetartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi iitorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. 12.17*, 12.37*, 12.57* 13.17,13.37,13.57,14.17*. 15.06,15.50,17., 18. 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 1 7.30,1 8.25,1 9.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoC ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza sbv. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281