list slovenskih delavcev ▼Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—1242
Entered as Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post
at Hew York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: CHelsea 3—1242
No. 153. —Stev. 1 53.
NEW YORK, WEDNESDAY, JULY jl, 1936 —SREDA, 1. JULIJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XL1V,
"IZDALI STE NASr-OClTA NEGUS LIGI NARODOV
Fa s Isti so z galerij sramotili abesinskega cesarja
policija je aretirala laške
Časnikarje, ker so kričali,
da je haile selassie morilec
• ___
Abesinskega cesarja je globoko razočarala absolutna nezmožnost Lige narodov. — Policija je imela skoro pol ure dela, predno je odstranila kalil-ce miru. — Haiie Selassie |je ponovno zatrdil, da je bila Abesiiiiji vojna vsiljena.
delavsko zavarovanje
v wisc0nsinu
---
S 1. julijem stopi v veljavo postava to zavarovanju proti brezposelnosti. Najnižja podpora je $5 na teden.
2ENEVA, Švica, 30. junija. — Dostojanstvo skupščine Lige narodov je bilo danes zelo omajano. Pred zastopnike 52 narodov je stopil premagani abesinski cesar Haile Selassie in začel govoriti. Ni pa še dobro odprl ust, ko je nastal na galeriji silen trušč. Italijanski časniški poročevalci, zbrani na galeriji, so namreč začeli kričati, teptati z nogami in očitati abesinskemu cesarju, da je morilec.
Posebna policija, ki skrbi za red v palači Lige narodov, je po skoro pol ure trajajočem naDoru a-retirala kalilce miru.
Ko je zavladal v dvorani mir, je pokazal cesar j na zastopnike držav, včlanjenih v Ligi, in očitajo^-če vzkliknil: — Vi ste nas izdali!
—	Zastopniki 52 držav so mi zagotovili, — je nadaljeval premagani cesar, — da napadalec ne bo dosegel svojega cilja. Jaz nisem hotel vojne, ampak vojna mi je bila vsiljena. Abesinija se ni borila samo za svojo lastno eksistenco, pač pa tudi za eksistenco vseh drugih malih držav.
—	Nobenih letal nismo imeli, bili smo takore-koč brez artilerije in modernega orožja, gojili smo pa popolno zaupanje v Ligo narodov. Pod nobeni-m pogojem ne morem pojmiti, da se je dalo dvainpet-deset držav — med njimi najmočnejše države na svetu — premagati od enega samega napadalca. Niti na um mi ni prišlo, da bi tuje dežele žrtvovale za nas kri svojih sinov, toda od držav, zastopanih v Ligi narodov, sem pričakoval finančno podporo, da bi si mogel nabaviti prepotrebno orožje.
Cesar je odločno obsodil italijansko trditev, da
je bila Abesinija podjarmi jena *V imenu civiliza-
.. *•
cije .
—	Razen kraljestva Gospodovega, — je vzkliknil, — ni nobeix^ga kraljestva, ki bi bilo večje kot katerokoli drugo. Bog in zgodovina ne bosta pozabila vaše obsodbe.
—	Italija je prekršila vse predpise in določbe mednarodnega prava, posluževala se je strupenih plinov, obstreljevala je obvezovališča in bolnišnice, zdaj pa kar naenkrat hočete odpraviti sankcije, ki ste jih uveljavili proti nji. Ali ne pomeni to, da ste nas izročili Italiji na milost in nemilost?
Cesar je govoril v amharskem narečju. Njegov govor so abesinski tolmači sproti prevajali v francoščino in angleščino.
Predno je nastopil Haile Selassie pred skupnim zborom Lige, je bilo prečitano pismo ministrskega predsednika Mussolinija^ ki j^ vsebovalo za Abesince marsikatero neprijetnost.
Ker zastopnik Italije ni bil navzoč, je precital pismo predsednik skupščine Lige narodov, belgijski premier Paul van Zeeland.
Mussolini je v noti ponovno poudaril, da vrši Italija v Afriki vzvišeno poslanstvo civilizacije, kajti
ijejo istctako kot vsi ostali Afri-socijalnega in gospodarskega vod-evropskega naroda.
jufcil Široko avtonomijo, ker «
MADISON, Wis., 30. junija — Jutri (1. julija) stopi v veljavo postava države Wisconsin o zavarovanju proti brezposelnosti in s tem koraka ta država pred vsemi drugimi državami na polju socijalnega zavarovanja. Sadov te postave bo deležnih okoli 400,000 delavcev.
Ako bo treba že takoj prvi dan deliti kako podporo, tedaj je na razpolago sklad 12 milijonov dolarjev..
Prvotna postava o zavarovanju proti brezposelnosti je bi-lu že sprejeta v poseibnem zasedanju legislature leta 1931. Nanaša se na podjetnike, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev. Ker pa tedaj zaradi depresije industrija ni mogla prenašati tega bremena, je naslednja legislatura u veljavo postave odložila do leta 1934. — lansko leto so pričeli podjetniki »prispevati dva odstotka delavskih plač v tozadevni t-k lad. In na ta način se je nabralo $12,000,000.
Leta 1935 pa je morala legi-s'atura sprejeti dodatni predlog, da je postava prišla v soglasje z zvezno socijalno postavo. Zato je bilo uveljavlje-lije postave zopet odloženo do ]. julija letošnjega leta.
Pri tej zavarovalnini je udeleženih okoli 3000 podjetnikov in 400,000 delavcev, ki so to-f-ravičeni do podpore, ako iz-gulbe svoje delo. Podpora je odvisna od zaslužka, ki ga kak delavec prejema. Najmanj-ša tedenska podpora je $5. Kdor je zaslužil $25 na teden, doibi tedenske podpore $10. Najvišja tedenska podpora pa je $15. Daba podpore se ravna po dolgosti časa, ko je bil delavec zaiposlen pri kakem podjetniku.
mati ubita v navzočnosti svojega sina
Neznani zločinec umoril mlado mater poleg njenega sina. — Povod na j-brže ljubosumnost.
situacija na dalj. iztoku
Amerikanci na Kit a j-s k e m pričakujejo v kratkem odločitve. — Kitaljsko streljanje na japonske ladje poostrilo položaj.
CHICAGO, 111., 30. junija/ — Ohicasška policija stoji zopet pred veliko zagonetko in bo morala pokazati vse svoje zmožnosti, ipredno jo bo razrešila.
V	postelji je bila ubita 24 let stara Mrs. Florence Thompson Castle, medtem ko je njen morilec govoril z njenim sinom ki je spal poleg nje.
Po iapovedibi 7 let starega sina, Jamesa Castle, ki je šele prejšnji dan prišel v Chicago iz Wilkes Barre,. Pa., je kriminalna policija prišla do naslednjih zaključkov:
Nek mož, ki se je zelo zanimal za Mrs. Castle, je bil lju bosumen, ker se je v nedeljo s svojim sinom in nekim drugim moškim peljala s parni kom na izlet, in se je hotel ma-Ščevati.
Najprej si je črno namazal c-braz in roke, da je izgledal kot črnec. Nato je vdrl v nje ro sobo v četrtem nadstropju hotela Devonshire, kjer sta mati in sin ležala skupaj v postelji.
Nato je morilec z opeko, ki jo je prinesel s seboj, vda ril Mrs. Castle po glavi in ji razbil lobanjo. Ker pa ni vedel, da jo je že ubil, jo je še davil.
V	tem času pa se je zbudil sin in morilec mu je pripovedoval, da je zdravnik in da mora njeno mater zdraviti. Nato je zagotavljal svojo ljubezen do njegove matere in je vprašal dečka, s kom je šla mati v nedeljo na izlet, nato pa je zapustil sobo.
Takoj nato je deček zaspal in šele zjutraj, ko se je zbudil, je opazil, da je njegova mati mrtva ter je obvestil upravo hotela.

BORAH STAR 71 LET
WASHINGTON, D. C., 29. junija. — Danes je senator iz države Idaho, William Borah dopolnil svoje 71. leto in je še vedno "skrivnostni politični mož". Ničesar ne mara izdati, kakšne načrte ima za prihodnjo predsedniško kampanjo, ko se (pripravlja, da odhaja na svoj dom v Idaho. Toda do 11. julija se mora odločiti, a'ko se bo Se potegoval za mesto zveznega senatorja.
BOJAZEN PRED MACEDON-SKIMI USTAŠI
BEOGRAD, Jugoslavija, 30. junija. — Oblasti se boje, da bodo inacedonski komitaši zopet vpadli v Jugoslavijo, ker je pred nekaj dnevi s svojimi štirimi tovariši prekoračili jugoslovansko mejo Arzen So-ko- i lov. To je bil v pe'tih letih prvi vpad.
Beogradska vlada bo naprosila bolgarsko vlado, da kaznuje teroriste. Sokolov je bil bo vročeten boju prijet blizu Pirota. Njegovi tovariši so pobegnili. V teh bojih so bili tfbiti trije jugoslovanski orožniki.
bodo zastopani v vladi te nove italijanske kolonije. Italija ne bo rekrutirala Abesincev za kolonij al-no armado, pač bodo pa rekrutirani le za "obrambo dežele*' in za policijsko službo«	/
ŠANGHAJ, Kitajrfka, 29. junija. — Ameriški opazovalci izjavljajo, da se boje odkritega preloma med Kitajsko in Japonsko, kar bo dovedlo do vojne med obema državama Kot vzrok naraščajoče napeto* sti navajajo zadnje spopade meti severno in južno kitajsko armado.
Do posebno velike napeto sti med Kitajsko in Japonsko je prišlo, ker so Kitajci streljali na japonske ladje, ki sv vtiliotapljale razno blago na Kitajsko.
»Se nikdar ni bil položaj na Kitajskem tako kritičen in ne i varen,' pravi nek Ameriikanec *4 Odnosa j i med Kitajsko iu Japousko so tako napeti, da bo do Japonci vsled najmanjšega dogodka imeli povod, da Kitajski napovedo vojno.
"Ako bo mogoče preprečit/ vojno, tedaj se bo najvišji po veljnik maršal Ojang lvaj-šek izkazal za ravno taiko dobrega državnika in posredovalca miru, kot se je izkazal kot politik in vojak."
Japonci označujejo streljanje na japonske ladje za razža ljenje japonske časti in dosto janstva, kar ni mogoče Lzpre-gledati."
PEIPING, Kitajska, 29. junija. — Japonci sedaj gospodarijo 2,500,000 potom c e m Džengis Kana, ki si je nekdaj osvojil ves tedaj znani svet, ko je Notranja Mongolska formalno razglasila svojo neodvisnost od Kitajske in je postala Japonski podložna država.
Dedni vladar Sunnet plemen, princ Teh, se je razglasil za vrhovnega poveljnika armade Notranje Mongolije ter je po« stavil svojo prestolico v Chia Pu Su, na meji med provincama Čahar in Sujuan.
Od leta 1930 so princ Teh In drugi poglavarji bili zadovoljni z avtonomo vlado, ki se je pogajala z Japonsko in Kitajsko za priznanje. V tej tekmi so zmagali Japonci, ker so princu Tehu oibljubili zaščito proti Vnanji Mongoliji, <ki je pod varstvom sovjetske Rusije.
"črna legija ' straši priče
Priče so bile pretepene^— Pretepa van je se je pričelo pred 7 meseci. — Črna legija najbolj razširjena v Clarendonu.
WILMINGTON, N. C., 30. junija.—Velika porota Columbus okraja, ki preiskuje delovanje tajne družbe, ki jjo svojem zatrdilu hoče skrbeti za red in da se postave izpoluuje-jo, skuša pripraviti k govorjenju žrtve, posebno ženske, katere so člani te družbe pretepli, ker so izpovedale proti njim.
Predsednik porote, katero je imenoval sodnik R. Ilunb Parker, llackett Alpplewhite, je rekel, da preiskavo zelo ovira strah prič, da pa vendar preiskava nekoliko napreduje.
Applewhite je rekel, da je bilo do sedaj zaslišanih 30 prič in jih bo v bodoče zaslišanih še kakih 30. Pretepavanje se je pričelo pred sedmimi meseci blizu nista Clarendon v Co lumlbus okraju blizu meje So. Caroline.
Predsednik porote pravi, da je dobil imena treh oseb, ki so bile udeležene pri pretepava-nju. Do sedaj zaslišane priče so izpovedale, da so bile tepe-ne, ker niso zaželjene v isteiu kraju dežele.
BRIVCI PRETE S STAVKO
1000 brivskih pomočnikov v 600 brivnicah od 23. pa do 59. ulice v vzhodnem delu New Yorka je zapretilo s stavko, ako jim njihovi gospodarji ne dovolijo 44 ur dela in $25 place na teden.
zi0nchek je spetna _varnem
Ženska, ki je pospravljala v Kapitalu, ga je našla v njegovem uradu. Policija ga je vzela v zaščito. — Odpotoval je v Seattle.
WASHINGTON, D, C.., 30. junija. — Poslanec Marion A. Zioncliek se je nenadoma znašel v svojem uradu v Kapito-lu. Prejšnji dan je pobegnil iz sanatorija v Towson, Md.. kjer je preplezal 8 čevljev visoko železno ograjo i<n izginil v bližnjem gozdu.
Našla ga je nelka žensfka, ki je čistila poslanske urade v Kajpitolu, ob petih zjutraj. — Zionohek pa jo je takoj pognal iz svojega urada.
Policija države Maryland hoče imeti Zioncheka, da ga zopet pelje v uimoibolnico, toda zanj se je potegnil načelnik policije v poslanski zbornici Kenneth Romney, ki je zatrdil, da je Zioncliek kot poslanec -varen pred vsako aretacijo in je zanj položil $25 jamsčine, da bo Zioinchek v bodoče prišel k vsaki preiskavi, kadar bo poklican. Nato je kupil zanj železniški vozni listek do Seattle,
roosevelt se posvetuje 0 kampanji
Načrt za bitko v Illinoisu in Michiganu izdelan. V državi IHlinois bo posebno srdit boj.
HYDE PARK, N. Y., 30. junija. — Predsednik Roosevelt se je na svojem domu razgo-varjal o volilni kampanji v dr zavali Michigan in Illinois z bivšim detroitskem županom in sedanjim go verne r jem na Filipinih, Frankom Murphy jem 1 in governerjem države Illinois Henry Homerjem. Posebno v teh dveh državah pričakuje presednik hude politične boje.
Predsednik je Murphvja iu Homerja, ki sta bila na demokratski konvenciji v Philadelphia i, povabil v Hyde Park, da ž njima izdela načrt za voli t veno borbo v njihovih državah.
Roosevelt se je z governerjem Homerjem sestal še pred .demokratsko konvncijo ob priliki odkritja Clarkove^a spomenika v Vincennes, Ind., in že tedaj sta se dogovorila, da ?e v kratkem sestaneta in se razgovorita o političnem položaju na osrednjem zapadli.
Podrobnosti te konferenci' si-cer niso bile objavljene, toda doibropoučeni krogi zatrjujejo, da bo Murphy v Michiganu kandidiral za governerja in ker je v svoji državi splošno znan in priljubljen, bo tudi gotovo izvoljen ter bo s tem doibil tudi mnogo glasov za Roosevelta.
RUSKI PKIDEEK ZLATA NARAŠČA
MOSKVA, Rusija, 29. junija. — Sovjetska vlada je naznanila, da je bil v prvi polo-Jvici letošnjega leta pridelek zlata povečan za 25 odstotkov j v primeri z istim časom lanskega leta. Že lansko leto jo Rusija prekosila Združene države v produkciji zlata, letos pa hoče tudi še prekositi pro. duikcijo Južne Afrike.
Wash. S tem je Romney preprečil, da washingtonska policija Zioncheka ni mogla aretirati na zahtevo Mrs. Pamelia Young, katero je Zioncliek s svojo ženo vrgel iz svojega stanovanja, katero mn je Mrs Young odpovedala.
Pozneje je bilo dognano, da je Zioncliek prišel v Washington ob 1.30 ponoči s tovornim avtomobilom iz Baltimore-a. Na obrazu je imel nekaj prask, ki jih je najbrže dobil, ko jo preplezal ograjo bolnišnice.
Ko se je Romney potegnil zai Zioncheka, je rekel: "Kongres | je bil ogoden in vsak kongres-, rok je šel domov; zakaj tudi na bi smel iti poslanec Zionchek,'1

THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ32.

Glas Naroda"
(A Corporation) Owned and Published by 6L0TSNIC PUBLISHING COMPANY
I
Prank Sakaer, President
Place of bnaineaa of tbe corporation and tit Wert 181k Street. Bereucfc «f
Li. Benedlk, Treaa.
ot above officer*: New Y«fc Ctty, N. X.
"GLAS NABODA" (Veke al the PMpla)
Ieened Every Day Except Sundaye and Holidays
Ea celo !eto velja sa Ameriko ts
Kanado.....................98.00
Za pol leta.................... $SjOO
ga četrt let* ..................$LQQ
Za New York aa celo leto......$7.00
Za pol leta....................$3.50
Za lnosemstvo sa celo leto......$7.00
Za pol leta ....................f&£0
Subscription Yearly f&oo
Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poilljati po lfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se _ Mm tudi prejšnje blvaliSCe naananl, da hitreje najdemo naslovnika.
Advertisement on Agreement
"Glss Naroda" lihaja vsaki dan lsvsemfit nedelj ln prasnlfeov
-GLAS NARODA". 51« W. 18th Street, New York. N. Y.
__Telephone: CHelaea 3—1242
ORGANIZIRANJE JEKLARJEV
Delavski voditelj John L, Lewis se je spri s predsednikom Ameriške Delavske Federacije. Oba moža imata poštene namene, toda vsak ima svoj lasten načrt, kako bi bilo mogoče -aboljšati težaven položaj. v katerem se nahaja ameriško delavstvo.
Pred nekaj meseci se j*> začel John L. Lewis pripravljati na veliko kampanjo, čije cilj je, spraviti v organizacijo vse delavce, zaposlene po ameriških jeklarnah.
Slične naloge se je pred njim lotilo že več delavskih voditeljev, toda brez uspeha.
Jeklarski mogotci že imajo svojo organizacijo, ki se imenuje The American Iron and Steel Institute. Voditelj instituta je jeklarski magnat Eugeae G. Grace, <ki je javno obvestil Le-wisa, da se bo industrija jekla do skrajnosti protivila njegovim
načrtom.
Jeklarski baroni se smatrajo za edine zastopnike industrije jekla. Govore, kot da bi ne foil v tej industriji razen njih nihče drugi zastopan.
Industrijo jekla lastujejo delničarji. Gospodje, 'kot je na-primer Mr. Grace, skušajo rabiti iz industrije čimvečje dividen tie za delničarje.
Kako je ipa s človekom, ki začne s svojim dvajsetim le-^om vršiti težko delo v jeklarni, posveti delu vse svoje sile, skrbi s pičlim zaslužkom za svojo dmžino ter pusti v tovarni svoja najboljša leta?
Ali je tak človek upravičen do kakšne besede v industriji jekla? Ali ga sme brigati, kakšne dividende izplačuje ravnatelji delničarjem? Ali lahko kritizira razmere v jeklarni?
Lewis pravi, da je jeklar do tega upravičen, cLočim mu Eugene Grace odreka to pravico.
Jeklarskim baronom bi nič ne škodilo, če bi nekoliko natančneje preštudirali zgodovino zadnjih let. In če bi to storili, bi se kmalu .prepričali, kam dovede človeka prevelika samozavest.
Čemu je začelo vreti v Španiji?
Predvsem zato, ker španski veleposestniki žive v največjem razkošju v Parizu in po drugih evropskih letoviščih, doom najemniki, ki jim obdelujejo zemljo, niti za življenje ne
zaslužijo.
S slično samozavestjo je bilo navdana tudi ruska aristokracija. Svet je bil priča, kakšna usoda jo je zadela leta
1917.
• Kar se dogaja na Španskem in kar se je zgodilo -v Rusiji, se zamore zgoditi še kod drugod na svetu.
LOJZE MARN DOKAZUJE ALIBI
Brat dm o ra osumljeni Alojzij Marn je "vzel odreditev preiskovalnega zapora na znanje in ni ugovarjal proti sklepu preiskovalnega 8odinka dr. Zal oka rja. Precej let je bil Lojze zaposlen v pivovarni "Union" v oddelku za kvas in je na mesec zaslužil do 900 Din. Orožnikom je p riznal, da je prva intabula-j lom je zadel lovca v roko, pri cija za 40,000 Din na Viktorje-1 drugem strelu je pa puška ori-yi hiši, ki leži na odcepkuJ povedala. Divjemu lovcu pa to Šmartinske ceste in aerodrom-J še ni bilo dovolj. Obrnil je puš-ske, lažna. Bratu je napravil j ko in začel s kopitom udrihati uslugo, ker se je Viktor prav-j po Zadravcu toliko časa, da je dal z neko žensko in se je bal, ta nezavesten obležal. Misleč, da ne bi ona segla po hiši. A- da ga je ubil, je divji lovec po-lojzij Marn je orožnikom nava-| begnil. ^adravec pa ni bil tmr-
TRAGEDUA DIVJEGA LOVCA
V nedeljo 14. junija je lovski čuvaj nemškega gradu Vinko Zadravec v gozdu naletel na znanega divjega lovca Franca Štiberca in ga pozval naj se odstrani. Namestu tega je pa Šti-berc udaril Zadravca tako močno, da je padel, mu vzel puško in začal streljati. S prvim stre-
jal svoj alibi. V sredo 10. ju nija — trdi — je bil v službi od 12. da 20. zvečer. Iz pivovarne se je po končanem delu na kolesu odpeljal domov. Bratu Viktorju je pomagal pri vselitvi zaročenkine matere Justi-nove. Vprašan, od kod so mu praske po obrazu in na rokah in kako je dobil rano na bradi, je Marn odvrnil:
"Vozeč se domov od Viktorje ve hiše sem s kolesom zadel ob Kovačev pod. Treščil sem nato v bezgov grm in se poškodoval. To sem pozneje povedal tudi bratu Viktorju, ki je šaljivo pristavil: "So tisti pod že drugi z glavo prodirali ,pa ga niso podrli. In ga boš ti!" Pozno zvečer setm bil v Kebrovi gostilni z zidarjem Ludvikom Blažem. Šele uro pred polnočjo sem prišel domov. Tu sem našel Viktorja, ki je bil praznično oblečen in se je česal. Ko je odhajal, sem ga vprašal, kam gre. Malomarno je zagodrnjal: "Grem, da me več nazaj ne bo. Od takrat brata nisem več videl. Noč na praznik sem potem prespal v čebelnjaku."
Temu nasproti pa je pomeimb-na izfjava matere Uršule, ki je Vdktorjevi zaročenki' Lenki Justinovi pravila na Telovo: 44 Brata sta se nocoj hudo skregala. Stepla sta se zaradi denarja!"
DOBRA VINSKA LETINA
Vinogradi na Dol&ijskem kažejo zelo lepo. Deževno in hladno vreme je nekoliko zadržalo trte. Zdaj ko je postalo toplo, bodo pa grozdiči hitro cveli, ponekod se je že pojavilo cvetje. Trta kaže zelo dobro in če bo zdaj nekaj dni lepo toplo vreme, se bo jeseni kar šibila pod grozdi.
tev. Kmalu se je zavedel in imel je toliko moči, da se je s težavo zavlekel domov ter prijavil napad orožnikom. Orožniki so zasledovali zločinca, ki si je pa med tem že na strašen način sodil sam. Našli so ga med Ormožem in Središčem mrtvega. Tmel je roke in noge zvezane z železno žico, katere ?i\ konec je vrgel preko električnega daljnovoda. Tok visoke napetosti ga je na licu mesta ubil.
Iz Jugoslavije.
DENARNE POSiLJATYE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.64______________Din. 10«
- % 5.00 _________________ Din. 200
$ 7.25 __________________ Din. 300
$11.75 ___________________ Din. 500
$23.00 ________________ Din. 1000
945.00 ................... Din. 2000
V ITALIJO	^
Za f 9-00 ____________________Lir 100
$ 1730 .................... lir 200
$ 43.00 .................... Lir 500
9 83.00	Lir 1000
$165.00 .................... lir 2000
»245.0© .................... Lir 8000
KEM 8E OKNM SEDAJ 1JITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODTOŽENE 9PEEMEMBI GOBI ALI DQLI
Za izplačilo večjih zneskov hrt ifraj navedeno, bodisi v dinarjih ali "	Urah dovoljujemo še boljše pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Icplafllo $ 5.— ■ »oralo poslati______________________.$ 5.75
$10^- » - .......................$16.85
» " ........................$16.— '
» ........................$2L— V
" m ........................$41.25
w .......................JBL50 ^
kraja iaolafile v dolarjih.
i! . t
NtJJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO £AB£JS LETTER ZA PRI-
»ftJBlNO tL-°	1
M
SLOVENK PUBLISHING COMPANY GUii Naroda
____________- . , r ♦ - T
NfCW YpJK, N. ¥.
.iyiii '	" ~
Z NOŽEM V TREBUH
Ivan Žagar in Ljubica Qrsi-ček iz Zagreba sta imela Iju bavne razmerje, zadnje čase pa ga Ljubica ni več marala. Ža gar ji je zaman prigovarjal, naj se vrne k njemu. Ponoči sta se na ulici sprla. Ljubica je potegnila nož in zabodla Žagarja v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, toda zdravniki nimajo mnogo upanja, da bi mu rešili življenje.
OBESIL SE JE
NOVA IZNAJDBA
Privatni uradnik V. Veldmon iz Petrinje je dobil patent za svoj izum kopalnih hlač, s katerimi kopalec ne more utoniti. Narejene so iz impregnirane svile in spredaj so dvojne. Kopalec jih napolni z zrakom in tako ga drže na vodi. Te kopalne hlače bodo dobrodošle onim, ki ne znajo dobro plavati pa tudi plavačem, ki bodo lahko brez velikega napora plavali zelo daleč. Nosijo se pod kopalno obleko in se skoraj ne opazijo, da jih ima kopalec na sebi.
LJUBAVNA TRAGEDIJA
V pisarni zagrebške železniške direkcije se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija. Ing. Aleksander Klaič je polil s solno kislino uradnico železniške direkcije Nevenko Boro-šak v katero je bil že več let zaljubljen, potem si je pa pognal kroglo v srce in obležal mrtev. Pokojni je bil znan zagrebški smučar. Star je bil 50 let. Bil je izvrstna strokovna moč in vsi so ga visoko cenili.
SLEP AR POBEGNIL
Iz dubrovniške bolnice pobegnil znani slepar in pustolovec Bernard Joffe. Pred 8 meseci je bil na Dunaju aretiran na zahtevo dubrovniškega o-krožnega sodišča, ter je oslepa-ril prof. Francija in neko Angležinjo za ve? sto tisočakov. Slepar je sedel nekaj Časa v preiskovalnem zaporu, potem si je pa naenkrat izmislil spretno zvijačo. Trdil je, da ga je zadela kap in jel hliniti ohromelost. Zafo so ga premestili v bolnišnico, od koder je pobesr-nil. Na vesti ima Še več drugih grehov in bil je že večkrat obsojen.
V SMRT pD ŽALOSTI
V	vasi Raven blizu Križev-i cev se je zastrupil z oefcovo kislino Gjuro Valek, star 75 let. Starec je pomagal svojemu sinu v trgovini, pa j,e pomotoma dal neki stranki usnja za dva para čevljev, a zaračunal je samo en par. Sin ga je zato ozmerjal in celo pretepel. To je starega tako potrlo, da si je končal življenje.
TOČA UNIČILA VSE PRIDELKE
Nad vso Podravino je divjalo v nedeljo silno neurje. Padala je debela toča, ki je uničila vse sadje in poljske pridelke. Po neurju je ostala 20 cm debela plast toče.
NOVA UMAZANA AFERA
V	Beogradu se odkriva nova umazana afera, katere glavni junak je bivši opolnomočeni minister in načelnik pravnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Aleksander Bodi, poslanik v Moskvi, kjer poslaništva sploh nimamo. Gre za veliko
j tihotapstvo, s katerim je bila država oškodovana za težke milijone. V afero je zapleten tudi bivši šef protokola tlja Nova-kovič ,tihotapsko blago je pa dobavljal iz inozemstva Pajo Gluck. V Osijeku so aretirali bogatega ruskega emigranta Ivana Nečajeva, ki je zapleten v veliko tihotapstvo perzijskih preprog. Niti te tihotapske afere segajo tudi v Slovenijo, kjer so carinsiki organi tudi že zaplenili mnogo vtfliotapljenih preprog. Nečajev je bil prvotno siromašen kakor ruski emigranti sploh. 'Zdaj pa cenijo njegovo premoženje nad dva milijona. Vse podrobnosti afere še niso prišle na dan.
PIJAVKE PREGNALE KOPALCE
Brata Naigy v Petrovgradu se pečata z^izvozom pijavk v Francijo in Nemčijo. Te dni je ušlo iz soda 30,000 pijavk, ki so jo ubrale v reko Begej. Seveda so se kopalci hitro raz-bežali na vse strani, ko so zvedeli, da v vodi kar mrgoli pijavk. Enega kopača so komaj rešili, toliko pijavk se je bilo prisf'salo nanj.
PREVARANI SNUBEC
V Dolgi vasi pri Kočevju se je obesil komaj 16-letni sin posestnika Sešarka. !Kaj je fanta gnalo v smrt, ni znano. Bil je popolndma miren ves dan in nič ni kazalo, da bi ga kaj težilo. Dopoldne je bil doma ter je opravljal vsa dela kakor mu je bilo naročeno. Proti poldnevu je pa naenkrat rekel, da gre nabirat v bližnji gozd borovnice In je odšel od doma. Opoldne ga ni bilo pri kosilu. Zato je oce vprašal, kje je. Doma so pač mislili, da se bo vsak čas vrnil. Oče je odšel po kosilu po krmo na skedenj, kjer je ves
Ustrelil se je z veliko Steyer pištolo. Zapustil je več poslovilnih pisem. V enem pravi, da ga je ^Tevenka pogubila in da je sklenil o svetiti se ji. Ne-venko so prepeljali v bolnišnico. Pogled nanjo je bil Strašen.
Obra*z je imela ves razjeden, da se je koža kar trgala od njega. Bil je ves ena sama strašna rana. Zdravnik, ki ji je mudil prvo pomoč, je izjavil, da kaj takega v svoji praksi še ni videl. Nesrečno dekle je kričalo: "U'bijte me, lepo vas prosim, skrajšajte mi muke F*
obesil.
V vasi Sekirkih blizu Varšave se je te dni imela vršiti velika kmečka proka. Ženin je bil Stanislav Pisecki, sin najbogatejšega posestnika, nevesta je bila 17-letna Ana Ha-likova, preprosta, toda izredno lepa kravja dekla. Čeprav tako mlada, je bila Halikova junakinja že mnogih Pjubimskih afer, mnogo se jih je potegovalo zanjo, dokler ni zmagal bogati Pisecki nad vsemi drugimi.
Vtee je bilo pripravljeno za svatbo. Svatba naj bi se vršila s sijajem, ki ga poznamo iz opisa poljske kmečke svatbe iz Revlmontovih "Kmetov." Tedaj pa se je zgodila tragedija.
Ana ni računala z jezo in maščevalnostjo kmečkega sina Franca Vasilevskega, ki je bil dalj časa nje ljubimec in ki jo je smatral že za svojo zaročenko, ko so mu je s Piseckim izneverila. V temni večerni uri je pričakal v zasedi svojega uspešnega tekmeca, ba« ko je ta jezdil proti svojemu domu, kjer se je hotel v družbi prijateljev posloviti od samskega življenja. Planil je nadenj, ga sunil s konja in ubil. Nato je dvignil truplo ga privezal na konja in udaril žival, da je zdirjala. Mnogo ur je trajal ta mrtvaški pojezd, žival je zaman poskušala, da bi odvrgla svoje grozotno breme, končno se je obrnila proti domačemu hlevu. Tam so opiti tovariši sprejeli mrtveca s kričanjem. Očitali so mu, da je dospel tako pozno. Ko pa ni bilo odgovora in se je jezdecev trup nagnil otrpel na stran, je med gosti nastala panika. Šele čez nekaj časa so si upali spraviti truplo s konja. Morilca so orožniki pozneje prijeli.
tf AKOftTTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKT DNEVNTK V VT)H DRŽAVAH
DVA 2IVA DELFINA SO UJELI
Poročali smo že, da se je pojavilo letos v Dalmaciji izredno mnogo delfinov, ki delajo ribičem veliko škodo, ker jim razganjajo ribe. Ponoči je ribic PerašiČ v morju blizu Splita u-jel dva živa delfina in ju je pripeljal na splitsko tržnico. Ko je hotel enemu odsekati glavo, je delfin skočil s kamenite mi'ze in se premetaval skoraj celo uro po ribarnici, dokler ga niso u: krotili, splitski ribiči so ujeli
presenečen opazil, da se je sin*, .v ponedeljek ponoči. 330 kvin-
- '»i • n ** • r -L*_Lx; -» '
ro.v- - \r	**M n
........... n---------- ■ ..
talov sardel in skuš.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše doJgč-iethe skdlnje Vam zamoifemo dati najboljša pojasnila in tndl vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hlttto. Zato Se zaupalo obrnite na nas za vsa pojasnila.'
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoUenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno V najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington« povratno dovoljenje, RE ENXBV PERMIT, trpi ftajmanj en mesee". '	" "	"r r
Plšijte torej takoj za brezplačna navodila, in zagotavljamo Vam,
da bošte poeeni in udobno potovali.	,v J . k '
i	j • t s .i; ' ' r- i ;
SLOVNIC PUBLISHING CPWP^Ny (Trakti Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.
To je slika iz newyorskega sub way a:
Nasproti si sedrta mlado dekle in postaren možak, ki so ga je na plačilni dan nekoliko preko mere privoščil.
Možak ne posveča dekletu nobene pozornosti, dokler ne odpre ona ročne torioiee ter vzame iz nje ogledalce in šminko.
Najprej si našminka in na-pudra lica. Nato si začne trebiti trepalnice in mazati obrvi. Ko je s tem gotova, si z rdečilom namaže ustnice.
Možak jo gleda in gleda. Ni še gotova. Z glavnikom si začne ravnati lase.
Možaku se zdi, da je še nekaj manjka.
Iz -žepa pojtegne steklenico žganja in jo ji ponudi rekoč:
— Na, zdarj si pa še malo u-sta izplakni.
Iz Beograda poročajo, da se mladi kralj Peter jako dofcro vči in da je dovršil že tretji gimnazijski razred.
Poučujejo ga sicer privatni učitelji in profesorji, katerim se mora istotako pokoriti kot se ijim pokore študentje v javnih šolah. V spričevalu ima kralj Peter same dobre rede.
Rad bi poznal jugoslovanskega profesorja, ki bi si drznil dati kralju slab red.
Kongresnik Zionček je zopet pobegnil iz zavoda za slaboumne, pa kot pravijo poročila, so ga že prijeli in ga ponovno poslali tja, kamor spada.
V Ameriki in na svetu sploh bi bile vse drugačne in vse boljše razmere, če bi bil vsak tam, kamor spada.
Tako je pa v blaznicali precej ljudi, ki ne spadajo notri.
Koliko je pa zunaj takih, ki bi morala biti blaznica njih stalni dom, pa statistiki menda ne bodo nikdar dognali.
Rojaki me vabijo na piknik farmerskega društva, ki bo v soboto v Fly Creeku, N. Y.
Želim jim dosti zabave in dober uspeh.
Jaz sem s pikniki in veselicami najmanj za eno leto omla-til.
★
Čim manj sveta je kakšna ženska, tem bolj jo obožujejo.
•Sveto pisano pravi, da smo vsi po božji podobi ustvarjeni. Nemara smo, toda po značaju se silno razlikujemo med se-bo]j. Tako posamezniki kot narodi.
Vsak narod in. vsak posameznik ima tako posebna svoj-stva, da jih je mogoče porazdeliti v poselbne razrede.
V dokaz temu le nekaj primerov : i—
En Anglež je: preudarnež; dva 4ingleža sta: klub; trije j^ngleži so: velesila.
En Pus: veleum; dva Rusa: nered; trije Rusi: revolucija.
En Čeh: turist; dva Čeha: orkester; trije Čehi: so-kolski zlet.
»
En Žid: starinar; dva Žida: akcijska družba; trije Žid je: finančni koncern.
En Hrvat: govornik; dva Hrvata: tri politične stranke; trije Hrvatje: republika.
En Srib: prostak; dva* Srba: vlada; trije Sr£i: korupcija.
En Slovenec: veseljak; dva Slovenca: pevsko društvo; trije Slovenci: procesija.
s

.....


■ -. ji ■ •■ ■ f - •
! '
"OL18 WARODZ"
New York, Wednesday, July 1, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ.8ZA
KSAVER ME&KO:
Tiho, počasi in oprezno so' se odprle duri, kakor bi odha-! jala žalost, ki je je bila polna vsa soba. Bolnica je odprla oči. Videla je, kako je mati, stoječa med durmi, držeča roko na kljuki, od let in trpljenja sključena, pogledala z dolgim pogledom na posteljo.
Počasi, kakor bi žalost odhajala le nerada, obotavlja je se. so se zopet zaprle duri.
A žalost ni odšla. Razlita je bila čez v?se bledo obličje bol-ničino; polne so je bile bolniči-ne oči, ki so široko razprte, silno prestrašene strmele v duri.
Zdelo se ji je vedno, da vidi ob durih mater in tisti njen čudni pogled. Kaj je vendar bilo v njem danes? Sočutje, usmil jenje T Očitanje, zaničevanje, sovraštvo?
Bolnica se je zganila, kakor bi bila začutila bodečo bol. Naglo je potegnila roke izpod odeje. Sklenila jih je na prsih, močno jih pritisnila k prsim, kakor bi hotela z njimi zadušiti žalost in bolest, ki je pekla in žgala v srcu.
Pa je spet zatisnila oči, da ne bi več videla tistega čudnega materinega pogledu,
A komaj je zaprla veke, je videla in začutila materine oči povsem pred seboj, tik ob licu. Skozi veke jo je žgalo tisto čudno, neizgovoreno, nerazjasnje-no in nerazjasljivo, zato tem bolj moreče.
Odkar je izvedela mati za njen gTeh, jo ie -motrila s povsem drugačnimi pogledi kot poprej. Ni ji nikoli očitala greha in zablode, ni ji rekla žal besede, a s pogledi ji je presu-njala srce kakor s tisočerimi meči.
Izprva je bilo v njenem pogledu silno začudenje. Otrok zre tako, kadar zazre prvič v življenju smrt ali drugo strašno nesrečo, ki je ne more doumeti. Tako pač tudi mati ni mogla razumeti, ne verjeti. Potem je bil pogled ves nemiren, v nemiru je iskala pot do skrivnosti in pot nazaj od prepada, ki je nenadoma zazijal pred njo z vso svojo strašno grozo . . . Nekak odpor je budil v "hčerki ta zbegani pogled . . . Nato je postal žalosten, z vsakim dnem žalostnejši. Duša ni bila več v dvomih, zato tudi ni mogla več upati. Bolel in skelel je hčerko ta pogled. Naposled je prišel mir v oči. A bil je to mir pmrti.
Zazdelo se je hčerki včasih, da je umrla v materinem srca vsa ljubezen. Vendar je posijal in švignil kdaj kdaj iz tega nemega, mrtvega miru svetel žarek, žarek usmiljenja in so-
ODPUSTI!
eutja. Toda ugasnil je vsaki-krat tako naglo, da nikoli ni imela .dovolj časa za prošnjo, ki ji je ležala že mesece in mesece na srcu in na duši, ležala s tako silno težo, da bi jo izkri-čala na ves glas: "Odpustite, mati, odpuste!''
Glej, ni li bilo prav danes v materinega pogledu toliko soču tja in usmiljenja, da bi mogla in smela pomirjena zaprositi: "Odpustite, mati!"
A morda se kmalu vrne. In i"e vidi svoje dete tako slabotno in trpeče, morda bo njen pogled še bolj usmiljen in dobroten. Pa zaprosi tedaj. Zakaj čuti nekako podzavestno, da je skrajni čas in ne sine odlašati.
Od imatere so ji razbeljene misli pohitele za njim, ki bi ga morala prositi še iskreneje: "Odpusti!" Zaveda se jasno, da bi ga morala prositi na kolenih in s še bolj pekočimi solzami, kot jih je jokala Marija Magdalena ob nogah Gospodovih. In vendar, ali bi on, njen mož, varan in ogoljufan, mogel govoriti z njo kedaj tako usmiljeno in dobrotljivo, kakor je govoril z grešnico iz Magdale Gospod?
V bolnem strahu so se ji široko razprle oči in zastrmele v strop. XI jih upala okreniti v stran, ni upala pogledati po sobi. Zakaj dasi ga m videla, je čutila, da stoji mož ob postelji. In dasi mu z očmi, ki je v njih odsev greha, ne upia pogledati v njegove mirite, vdane in zveste, čuti njih pogled. A ta pogled ni več poln tihega, srečnega o-boževanja, pekoč in očitajoč Je. V srce ji reže, da čuti ostro bolečino. V dno duše jo žge, da ga ne more več prenašati. V veliki grozi bolestno in obupno zaječi.
Soba je prenasičena z moreče tišino; ura ne tiktaka, mati
vedno je bila resna, skrbna za svojo čast, za dobro ime hiše vestno čuječa. Edino, kar jo je nekako zanimalo, je bilo njegovo govorjenje. Besed je imel kakor jablana cvetov v dobrem letu. In vse lepe, vse omamno dehteče. Izpočetka se jim je veselo smejala. Mislila je, da ji nikoli ne morejo biti nevarne. Pa so jo vendar premotile. Naredile so jo za svojo igračo, v blato jo vrgle. Da ni vedela kako, da ni vedela kdaj, je prišlo to.
"Marija, ali mi nisi prisegla zvestobe ?'' "Prisegla!" "iS sveto prisego?" "S sveto prisego." "Pa si jo tako izlahka prelomila?" •
Kaj naj mu odgovori? Pokorila Jse je za svoj greh že dovolj hudo v dušni razdvojenosti; pokori se zdaj v bolečinah iti trpljenju; zadnja pokora T>o — smrt.
"Marija, g-lej, blodil sem po svetu v priložnostih in nevarnostih brez števila, pa sem ti ostal zvest. Mislil sem vedno nate, Marija."
"Dober si, Ivan, vselej si bil dober."
"Po tebi dober, Marija, zaradi tebe dober, Marija. Zaupal sem ti. Bila si mi kakor Marija v oltarju. Zakaj si vrgla svetnico z oltarja, Marija, zakaj si večno luč upihnila, Marija? V temi tavam zdaj, Marija."
Resnica! O Bog, zdaj šele se zaveda: z oltarja je treščila sveto podobo. Pred vsem svetom leži zdaj v prahu, v blatu. Bog je pač odpustil, ji je govoril s tolažečimi besedami spovednik, mož usmiljenja in tolažbe. Poln ljubezni je Bog stegnil roko in je njeno skesano dušo milostno dvignil k sebi. Bog tako. Toda ljudje? Nikoli
SKRIVNOST ABESINSKE

'katastrofe
jo je ustavila, ko je dete umrlo, I ji več ne priznajo prejšnjega dan po rojstvu. Iz te tišine za-J prostora med poštenimi in ne-
sliši počasni, resni glas možev — nikoli ni govoril v prejšnjih časih z njo tako jekleno-rezko: "Marija, kako je bilo to mogo-
če?"
Bog nebeški, saj je prav to tisto težko vprašanje, ki si ga spet in spet ponavlja sama od hipa, kar se je z grozo zdramila iz tiste težke, bolne oma-mice. Kako je bilo to mogoče? Hči poštenih staršev, omožena žena, pa je šla in se vrgla v naročje drugemu, človeku, ki ni vreden, da se ga kdaj dotekne roka njenega moža. Kako, zakaj? Iz ljubezni? Ne. Prej ko ljubeisten čtrti mržnjo in stud do njega, ki jo je v to brezdno pahnil.-Iz lahkomiselnosti? Ne. To izpVicevalo si že sme dati:
omadeževanimi. Ve: če bi na kolenih drsala od prvega do zadnjega, od najpravičnejšega do največjega grešnika, in bi jih kleče ,prosila odpuščanja, nikoli ji ne bi odpustili iz globine srca, nikoli ji ne povsem pozabili toga greha, izbrisali ga iz spomina za čas in večnost. To je mogoče saimo pri Bogu. Pri Bogu je obilno usmiljenja, pri ljudeh ga je malo. In vendar — kako krivico je storila j ljudem? In če jo je, ker jim je bila s svojim grehom v pohujšanje, kako malenkostna je ta krivica v primeri s krivico, storjeno njemu, ki je postavil vso svojo srečo na njeno lju-
(Nadaljevanje na 4. strani)
NESREČA BREZ ČLOVEŠKIH 2RTEV
Dopisnik londonskega Usta "News Cfironicle" je ni iadji, s katero se vozil na Angleško abesinski cesar, imel z niim daljši pogovor, katerega s«&aj list priobčuje.
Dopisnik je vprašal resarja: "Ali je morda bivanje v Gibraltarju kaj spremenilo namene Vašega Veličanstva?"
"Kaj naj bi se spreme nilo? Sem na pravi poti. s katere me nihče ne bo odvrnil."
"Kako je Vaše Veličanstvo bilo zadovoljno ■<? sprejemom v Gibraltarju??"
"Nenavadno zadovoljen sem bil. Ganilo me je, ko sem sr prepričal, da Velika Britanija svojim prijateljem ostsj'i zvesta tedaj, kadar jih zadene kaka nesreča."
"Ali Vaše Veliean.-tvo tudi v prihodnje pričakuje pomoči od strani Anglije?"
"Velika Britanija je bila vedno zagovornica Društva narodov. Zaupam ji. kakor tudi Franciji ter drugim članicam Društva narodov katere so bodo postavile na stran pravice."
"Kaj pa Vaše Veličanstvo v Evropi namerava?,r
"Vsemu svetu bom razglas1!, kaj se je dogajalo med vojsko, katero smo imeli z Italijo. Po vprašal bom ves svet, ali je to pravica, če se v teku 25 tc trev razdene etiopska civilizacija, ki je stara 25 stoletij, in sicer razdene s pomočjo barbarstva, katero je vredno časov, pr?den je nastopila krščanska kui'lira."
" Ali bo Vaše Veličanstvo posebej govorilo o d uši ji vi h plinih, kateri so se uporabljali?"
"Razume se, da bom govoril o tem strašnem vojnem sredstvu. V tej vojski so se dogajale stvari, kakršne se niso dogajale še v nobeni dosedanji vojski. V tej vojski plini niso širili le s topovskimi izstrelki in z letalskimi bombami, sm-pak s posebnimi priprava ni."
"Ali morda želite povedati, da takih metod niso uporabljali niti med svetovno vojsko?" ,
"V tej vojteki so uporabljali stisnjei| plin kot tekočino. Spustili so smrtonosen dež, ki ni zadušil le vojakov, ampr.k tudi ženske »otroke in starčke v o-zadju. Niti samim vojaškim bolnišnicam ni bilo prizaneše-no."
"Ali je vaš dohod v Evropo zvezan s kakimi posebnimi pogoji?"
"Netočne in tendencijozne govorice je vedno težko zavračati."
"Ali Vaše Veličanstvo misli, da bo v Evropi imelo vso svobodo delovanja?"
"Celo največji zločinci imajo pravico braniti se pred sodiščem. Tem bolj naravno je, če žrtev "napada, katerega je obsodilo 52 držav, ima pravico, če nič drugega ne, vsaj razložiti vse okoliščine, v katerih se je napad zgodil.*'
"Kako misli Vaše Veličanstvo, da se I)o stvar dalje razvijala?"
"Ženeva bo našla rešitev tega vprašanja. Politika Abesi-nije se v ničemer ni spremenila. Kot država, ki je članica Društva narodov, računamo na ženevsko ustanovo. Mnogo je malih držav, ki so v tej stvari prav toliko interes i rane kakor smo interesirani mi."
razvaline vidite n a sliki, se je v zrakn vnelo. Pi lot in radio operator sta se s spustila na zemljo in se rdšila« Goreče letalo j e padlo na mestno letališče v
IŠČEM SESTRO —
AJfAL^JO STRUMBEL iz vasi Hudejga pri Trebnjem na Dolenjskem. Pred leti se je nahajala v Cleveland, Ohio. — Vizrok pozvedovanja je važna zadeva. Ako je komu izmed rojakov znan njen naslov, naj mi ga blagovoli sporočiti, če pa sama čita, naj se oglasi svojemu bratu:
LADISLAV DIM ;Box 1595, Kirkland Lake, Ont., Canada.	(3x)
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET
<4
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
in
etemi
AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40
Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni.
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova druStva in dron narodne ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.
F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80
BONTON. 280 strani. Cena .................... 1.50
Knjiga o lepem vedenju, govorjenjn in oblačenju v zasebnem življenju.
BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How to beeome a citizen of the United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena .................. .50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena	.35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20
V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem Čudu, Kakršnih je le malo na svetu.
DENAR. Spisal dr. Kari Engllš.
236 strani. Cena .........................80
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svo_<0 delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientačnl spis T o denarju.
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1"« -trani. Cena Zanimiv potopis s slikami fi«tlli krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.
1.50
.90 .60
.25
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
308 strani. Cena ..........................
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih In egiptovskih virih. S slikami.
VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami, 256. strani. Cena ----i.......................
SANJSKA KNJIGA. S slikami, 100 strani. Cena
OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV/ KREKA —
94 strani. Cena ..........................
Napisano v spomin možu, ki je prvi med nami uspeSno propagiral veliko idejo Juko-slovanstva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez.
Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver
197 strani. Cena .........................80
V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasin najlepših krajev.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 «tr... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu in prodaji notrebno.
PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ......
Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obnašati v družbi.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče sezuaniti z glavnimi črtami sodobno filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 433 strani - Cena ........
JiO .60
.75
65
.70
v knjigi no opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
1.50
.70
RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami.
RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena .........75
S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti od pol odstotka do dvanaj-
„ ,,, i stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o me-S slikami. Cena ..........................1.50H< rI in te21
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli- j SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. KallnŠek. *
kami. 296 strani. Cena ....................1.20 OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani,
Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in ; lepo trdo vezana. Cena ..................6.—
veliki koristi ki jo nudi ženam in dekletom STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... .50
v vseh vprašanjih gospodinjstva.	Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI	1 raziskal "črni kontinent".
51 strani. Cena ...........................6011
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln,
s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee.
GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......L— I
Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki.
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena____- .50
Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu.
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc
Levstik. 220 strani. Cena .................90
Levstik. 220 strani. Csna broš. . ..90 ve«. 1.10
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del.....80....II. Del
Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani...
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50
KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračuuanje okroglega, rezanega in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str.
tjena......
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezlkoslo\ca.
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice neko« tako važne angleške politične sttanke.
MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ........................
' Razprava o blaznosti in posledici pijančevanja.
MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Javo Čer-
.50
.25
SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.) 243 strani, i	Cena......lj>0
V	tej knjgl o^tija naš znani potopisec žuonik Lavtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—" SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. J>0
jSLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Druga polovica knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in nemškeea jezika. (SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar-] skih navodil.
iSPOL, LJUBEZEN, MATERINSTVO. Cena ... j Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let.
^SPOLNA NFVARNOST. Cena ................
! Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc ij nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni.
iSuČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .«0 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovni-
I niča in slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25
i-	Vezano......1.50
.HO UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
."30 352 strani. Cena ........................1.50
i VOŠčlLNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50
Zbirka voščilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
.50 VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... J50
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
100 strani. Cena ........."................? JS0
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena ..........................,
V	prvi knjigi so pesmi in basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan \ Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemlka, » elasbenika in časnikarja.	*
.80
.30
.30
melj. S slikami. 190 strani. Cena ..........1.25 VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str.
Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o lzsieanih moderne
.60
Cena........JiO
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... Knjiga je Izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož, ki sa s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva
NASVETI ZA MS® IN DOM 410 stra* toal.- ^^^ KNJIŽNICA, 78 strani. Cena..
znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................1-—
Knjiga za mlekarje In ljubitelje mlekarstva sploh.
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja In gospodinje in je torej vest svet-^alec v vsakem domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove Sege in navade.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... Kujfga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in žbnitnih pisem.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel lTlere. 60
strani. Trda vez. Cena .............I....
To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzopcu ameriSkih učnih knjig. S slikami. Primerno sa otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. '
.35
.40
.40
.15
.75
Zanimivosti Iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike za po roški h kozakov.
ZDRAVILNA ŽELIŠČA. 62 strani. Cena ......
V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH,
SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----1M
Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi je 67 prašnih slik,	'
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
Higijena doma in v šoli. Opis . bolezni pri mladini.
ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
V Just Bačar. Cena......................UB5
bosta v, delovanje in nega človeškega tele

a—
rr
OX2S W2HOB3*
New York, Wednesday, July 1, 1936
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3.
Srčna etiska ■
39
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
<3ragi bratranec," pravi
STRAHOVITO NEURJE
"Zelo dobro si vse opazoval, Gerta prikro.
'4 Ravno taiko kot moja se« trična, kateri so mladi Bergerje-vi tako všeč."
"Na vsak način mnogo bolj kot ti. Priznati moram, da som bila presenečena.'*
"Xo, otroci, pustite to! Nisem razpoložena, na bi to poslušala.' '
Juha je bila prinesena.
"Človek mora jesti, pa če se mu tudi ne ljubi."
"Seveda ni bilo lepo od župnika" pravi baronica.
"Meni se je pošteno zameril. Nikdar več ne bom šel k njegovim pridigam v cerkev, to ti povem Leonora! Toda poslušaj dalje, stvar še ni končana. Mlade Bergerjeve smo spremili domov. Mudilo se mi je. da bi ubogi ženi še rekel nekaj besed. Samo dobro je. da ni bila z nami v kapelici. Nismo dolgo sedeli, ko je bil naznanjen gospod župnik. Taka predrznost -— in z lepimi, tolažljivimi besedami prične govoriti in tolaižiti. To bi morala videti Katarino. Vstala je in ga gledala od nog do glave. Nato pa pravi:' "Hvala, gospod župnik, za vaš trud," ali nekaj takega potem pa mu i .	~ ..
je pokazala vrata, rekoč, da v njeni hiši ni prostor za različna' rT Pri Potniku Cebavcu mišljenja in ga prosila, da zapusti hišo in je tudi pozneje več ne UllCU^°	kozo1
nadleguje. Kaj mu je bilo,storiti, kot iti! Ni se ji niti upal ca' n 0k™~J*™ T odgovoriti, tako ga je bilo sram. Nam vsem je kar zaprlo	384etni Jozc Mekinda
.sapo. Katarina je bila junaško dekle. Pa imela je popol- *rance ^nularsic oba iz nama prav — za njen pogum sem jo moral poljubiti!"	| Cerknico- Ivo so vl,la pl«ha
"Neverjetno, Joachim," pravi baronica, "mogoče pa se s io*°> sta vodrila Pod je vendarle prenaglila."
"Nikakor ne, milostljiva teta*," vpade Helmut, "drugače sploh ni mogla storiti Nata lčno je ve-dela, kaj je rekla — z najbolj natančno doslednostjo. Pred Katarino se odkrijem."
Kraft molči celo kosilo. Vedno ima pred seboj Katai-ino v njeni črni žalni obleki in s ti ko žalostnimi potezami na njenem obrazu, da ga boli v srce. Kaj bi dal, ako bi sedaj imel Puson-iaka' kl T>a Mekindi ni pravico, da bi jo mogel pritisr iti k -sebi in jo tolažiti s prijaz-1pomagati, dočim si je Dimi besedami. Sedaj čuti, kako draga mu je bila; Gertin1 Znidaršič kmalu opomogel. Po-čar nima nikake moči nad njim; preveč ga Je streznila njenalkoJ*ni Mekinda je bil oženjen in hladnost in brezsrčnost.
LJUBLJANA, 20. junija. —
Včeraj je bil vroč in soparen dan in že dopoldne so začeli nebo na severu in jugu zastirati težki črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Res je okrog 15. prihrumela nad mesto silovita nevihta, med katero se je vsula kakor lešnik debela toča in večkrat je tudi zagrmelo in treščilo. Toča je sicer padala več minut, vendar v mestu in okolici ni povzročila 'velike škode, pač pa poročajo o žalostnih posledicah nevihte z Notranjskega in Gorenjskega.
Nad Rakekom in okolico je okrog 14. zdivjala strašna nevihta, med katero je ponekod padala kakor jajce debela toča, ki je uničila vse nasade in kulture na polju. Od toče so bili zlasti prizadeti kraji Ve vse vas, ki leži proti meji, THnec, Mar-tinjak, deloma pa tudi Cerknica in Rakek. Nevihta je zahtevala tudi dve človeški žrtvi.
na
cem, kamor je treščilo. Mekin-do je ubila strela na mestu, dočim je bil ŽnidaršiČ samo o-mamljen. Oja so prepeljali takoj v Cerknico, kamor so pozvali z Rakeka zdravnika dr.
Ko bi le mogel naipraviti, da se ne bi bilo zgodilo, kar se je dogodi o zadnje tedne! Gerta se mu sedaj dozdeva kot lepo umetno delo, ki ga gledamo in občudujemo, toda brez želje ga im?ti za svojo last.
Mirno in brez vsake zadrege vzdrži njene poglede, in mir-:to in hladno doni njegov glats, s katerim ji odgovarja. Te premembe Gerta ni prezrla; pogreša žarenje njegovih oči, kadar je govorila ž njim. Kaj je bilo to? #A1L je šla le predaleč in ji sedaj kaže užaljenost -ponos — ali pa' je bil temu š<> globlji vzrok?
"Kakšne pa so pravzaprav Bergerjeve razmere?" vpraša zvečer baronica. "Kaj se bo sedaj zgodilo?"
"O, vse najboljše," odgcvori baron. "Viktor je res mnogo veljal, toda Berger je mogel zdržati, da mu ni bilo treba zadolžiti posestva, kot se ji bal. Nisem verjel, da se mu bo to posrečilo. Starejši bo prevzel posestvo, kadar bo mogel; Viktor bo ostal pri vojak h; mogoče bo sedaj kaj pametnejši in lie lxi več živel talko ahkomišljeno. Za obe dekleti se bodo ženini že našli. Lota je dobro naredila, je tudi zelo lepo dekle in je zelo podobna Katarini in je pridna; gospodinjstvo pri svoji teti v Dražde nah ima popolnoma v svojih lokali."
"Kako pa izgleda?" voraša Gerta. "O, sai si no ved al. kot Kati — mislila sem, da bo precej kmečka; gospodična Sorau .mi je o njej nekaj take«a rekla."'
"Kar pravi Liza Sorau, še ni vedno vse res," godrnja baron. "Le naj se briga sama za sebe."
"Tega mnenja nimam o rajmlajši Bergerjevi, draga sest-lična," pravi Helmut, "ravno nasprotno, na me<ne je napravila ut i- popolne dame v vsem sv< jetm obnašanju, kolikor morem oklepati iz kratkega poznanstva."
"Pa si precej navdušen — na tvojem mestu bi jaz pri Loti Bergerjevi enkrat poskusila svojo srečo," pravi Gerta.
"Za kaj takega je sedanj čas malo primeren, sestrična," odvrne remo Helmut, " najbrž« popolnoma pozabiš--"
"Zakaj se morata vedno prepirati," godrnja baron, "ti lu<U vedno preveč z h« daš, Geita, vedno mora« govoriti. Pu-eti vendar Bergerjeve pri miri, prav nič «se mi ne ljubi vedno poslušati vse to. Današnji can me je tako potlačil."
Gerta nejevoljno zategne ustnice.
"Greni, mama! Prav i ič me ne veseli, da bi me kdo brez konca zavračal."
In ne da bi počakala na odgovor, v resnici vstane in gre iz sobe na verando.
Baron začuden gleda za njo; na jeziku je imel glede Ger-tinega obnašanja ostro pripombo, toda jo zadrži z ozirom na Krafta in na svarilni pogled svoje žene. . In tako se zadovolji s tem, da tmrmra pred se nekaj besed, kot "trma" in ostali del večerje poteče ob ir olčanju. Kmalu odide tudi baronica v svojo soboj^ker ji, kot je rekla, ni bilo dobro in je bila nervozna.
Gospodje »so veseli, ko so enkrat sami in morejo kaditi svoje cigare. Baron Winkler skuša priti na druge misli in zato prosi Krafta, ki je tudi to tel oditi, da še ostane in igra skat. Baron je dobro igra! in ga je veselilo, da je v obeh mladih gospodih našel vredne tovariše. Marsikateri zimski večer je z Bergerjem in še s nekim prijateljem igral pozno v noč; pri tem se ni nikdar utrudil in je imel navado reči, da mu je žal za ljudi, ki v tej igli ne najdejo nikakega veselja.
Še nekaj dni in Helmuto v dopust je potekel. Pred svojim odhodotn pa je moral Gei to imenovati svojo nevesto in da se bo to tudi tako zgodilo, j«! bil popolnoma prepričan. Saj je imel sredstvo, neovrgljivc sredstvo v svogih rokah, ki jo vsake neumne l ubezm do oskrbnika — pa če bi HHHBH|tucii - nekaj besed govoriti z baronico.
oče dveh otrok in je njegova tragična smrt vzbudila splošno sočutje z bridko prizadeto ženo.
Kmlau nato je bil zdravnik dr. Pušenjak znova pozvan na pomoč. Moral je v vas Mar-tinjak, kjer je postala žrtev strele posestniea Marija Urši-čeva, mati petih otrok. Delala je na polju in hiteli so, da spravijo seno pred bližajočo se nevihto pod streho. A kmalu je nastal naliv, med katerim je strela oplazila Uršičevo. Ne-srečnioa je bila še nekaj časa pri zaves'ti, še predno je pa prišel zdravnik, je izdihnila. Zapustila je, kot rešeno, pet otrok, od katerih je najmlajši star 2, najstarejši pa šele 10 let.
Včeraj popoldne je zdivjala na dokolico Kranja huda nevihta, med katero je padala' tudi debela toča, ki je napravila veliko škodo v Cerkljah, Brniku, Vodicah, Bašči, Zalogub itd. Med neurjem je v Zalogu treščilo v hišico nekega posestnika, ki je pogorela do tal. Nevihta nad našim krajem je bila strašna. Že pred tremi dnevi se je strgal nad Stisko vasjo oblak, voda je odnesla vso prst z njiv ii} do danes je tekla skozi Cerklje kalna, podobna beli kavi. Danes, po dnevnih neznosne vročine je pa prihrumela nad Cerklje in okolico strahovita nevihta, med katero je
padala kot oreli debela toča. Nevihta je divjala skoraj pol ure, in zapustila strašno razdejanje. Vrtovi in njive so uničene, solata je kar izginila, vse sadno drevje je okleščeno in prazno, česar ni vzelo deževje in njemu sledeča kratica suša, je pobila danes toča. Ljudje so obupani. Otroci so v šoli obupano jokali. Ljudje pravijo, da so doživeli že malo takih vremenskih -katastrof, kakršna je bila ta.
Včeraj popoldne je prihrumela nad vas pod Krimom silna nevihta. Od jugozapada so se pripodili že kmalu po 12. črni oblaki. Okrog 14.30 so jele na Igu in drugod padati debele deževne kaplje in sledil je grom na grom, blisk na blisk. V zraku je strahotno završalo, vihar je pripogibal drevesa in lomil veje, nakar se je vsula gosta ploha. Toča, debela kot orehi jo padala Četrt ure in mahoma pobelila pokošene travnike ter pota. Toča je napravila na Barju, v Zeliinljc^i in pa Pod-peči, v Bevkali in na Logu precej škode in ponekod poginoma zbila po tleh žito, zlasti pšenico in rž, dočim so ječmen večinoma že poželi. Tudi strela je hudo gospodarila in zažgala nekemu ^posestniku blizu Jezera hlev, v Krimu satmem pa je razklala ve"* debelih dreves. Neurje je trajalo do poznega popoldneva in je deževalo tudi še zvečer, zaradi česar se je zrak, zlasti ponoči občutno shladil.
pridite v
JUGOSLAVIJO
7 dni do vaše domovine, če potujete na ekspresnih parnikih
bremen EUROPA
P.! "/A vlak v Bremerhaven zajaniCi udobno pofovanje do LJubljane
Alt potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG - NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga
pojasnilu vprašajte lokalnegra. agenta ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH frERMAN LLOYD
57 BROADWAY, NEW YORK
Naši v Ameriki
ODPUSTI!
Nadaljevanje s 3. sirani.

PiSIte nam za cene voznih 11-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
stov, reservacijo kabin ln pojasnila za potovanja.
življenje na A zdaj je vse
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKAATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Pred sodiščem v Virginiji, Minn, je bila J. Baltich iz Elyja obtožena napada z revolverjem na Johna Sterka. Obtoženka je bila izpuščena do obravnave proti kavciji $1,000.
k
Že od meseca marca i. 1935 se rojak Joe Logan iz Oglesby, 111., ni prebudil. Te dni pa je pokazal po izjavi zdravnikov prve znake prebuditve. Ko se je to v Oglesbvu zvedelo, se je napotilo tisoč ljudi, da slišijo na lastna ušesa to veselo vest. Najbolj radostna pa je bila seveda njegova mati, ki je pustila vse in hitela v bolnišnico. Fant, ki je star 30 let, in je prej delal v cementni tovarni in je tehtal 180 funtov, tehta sedaj samo še 70 funtov.
V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po vesti, ki bodo zanimale ' ?ubi tel je leposlovuc.
bežen, vse svoje njeno zvestobo.
porušeno. Ugasnila je večna luč njemu, ugasnila njej-. . .
Strop, ki je nepremično strmela vanj, se je zagugal: Zazdelo se ji je: "Zdaj zdaj se zru-ši name." Zgrozila se je, zamižala, da ne bi videla strahote. V glavi ji je šumelo, da je komaj slišala zopetno moževo vprašanje:
"In ti, Marija, nisi II nič mislila name?"
"Sem, Ivan. Celo v grehu sem brž mislila vedno le nate."
"Tem večji je tvoj greh, Marija."
"Vem. Zato umrjem zanj."
"ITmrješ. A smrt ne izbriše! Nezvestobe Smrt ne izbriše, Marija. Smrt ne izbriše ničesar iz srca, česar ne izbriše iz spomina.
"Ne izbriše iz njegovega spomina nezvestobe, vem. Toda ublažila bi morda smrt ta spomin, ako bi zdaj, pred obličjem smrti, na pragu večnosti zaprosila z vsem skesanim in bridkosti polnim srcem, z vso trpečo in ponižano dušo: "Odpusti!"
Nagnila je glavo nekoliko v stran, omotičena, da je komaj vedela, kaj dela, kaj se z njo godi.
Res ga je zagledala. A glej, ves je zavit v sivo. nemirno se gibljajočo meglo. In ta migeta-joča megla, je li v resnici v sobi, ob postelji, ali daleč gori pod visokim nebom? Prodre li njen glas do njega? A vsekakor poskusi, zaprosi, da se vsaj malo reši težeče more.
Tedaj je vztrepetala, da se je vsa postelj pod njo stresla. Zakaj skozi okno so priplavali poltihi glasovi dveh malih zvonov, in v istem hipu je izginil oblak, z njim se v nič razblihnil reani karajoči možev obraz. Kakor bi bridko jokala, se glasita zvonova sem od cerkve. Kakor bi iz krste vzdihoval in je-čal njen mrtvi otrok, njene zablode, njenega greha sad. Jokajoč je odšel v večnost in še v večnosti obupava nad nesrečno materjo in nad vsem gorjem, ki je prišlo v srca zaradi njega.
Silno se je prestrašila. Naglo je spet zatisnila oči, polne vročili molitev, ne izgovorjenih prošnja, neizplakanih solz. Drhteče roke je stegala od sebe, kakor bi se kanila s silo braniti napadov smrti. A zafman je bila njena vpija proti silni in neusmiljeni: roke so ji padle brez moči, kakor posekane nazaj na prsi. Iz izsušenih ust se1 ji je izvil dolg, tožeč glas, bo-j lesti in obupa poln. V tem hi-' pu ji je bilo do smrtne bolesti I jasno, da ne bo mogla nikoli izgovoriti besede, od katere je pričakovala toliko olajšave in odrešenje. In če bi jo še mogla izgovoriti, čuti, da bi bila izgovorjena brez pomena, v bežni veter vržena; nikoli ne bo našla poti do srca, ki mn je bila namenjena, tista kratka, velika, »sveta, blagoslovljena in blagoslov rodeča besedica: -— "Odpusti!"
Polagoma je zavladala v sobici nema, negibna tišina, neslišno prehajajoča v mir večnosti.
Na parnikih, ki bo debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vvJstvom izkušenega spremljevalca.
ZA KRATEK ČAS iN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

SS VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do vdaj imnte plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja i«. leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. PoSljite naročnino naravnost nim ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravi, čenl obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
I
S
9
DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........30
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... M POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigei, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA .......................... .60
SANJSKA KNJIGA ..........................90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi Salolgro "Vse naše").
. 189 strani. Cena ....................... iSO
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA !.....LM
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE, lil Strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:
I
knjigarna "glas naroda"
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg, A. Saftlč Walsenbnrg, M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cic/yo
ln IlUnois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank AuguBtiQ North Chicago, Joe Zelene
KANSAS:
Girard, Agnes Močnik
Kansas City, Frank Žagar MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec Steyer, J. Černe (Za PennsylvaiJa,
i	W. Vb. in Marylaui)
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank GonSe Ely, Jos. J. Peshel	x
Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Loiils Vessel Hibbing, John PovSe Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Uiti« Falls,
Cleveland. Anton Bobek. Chas. Karl-linger, Jacob Resnik. John Slapnik
OHIO:
Barberton, Frank Treba
Girard, Anton Nagode
Lorain, Louis Balant, John KuTi^e
Toungsto^tn, Anton KIkelj
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA :
Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezove« Coverdale in okolica, M. RupnV; Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank BaUoeh Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer ^ West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING:
Rock Springs, Louis Taucbar Diamondvilie, Joe Rolich
1.	julija: Washington v Havre Normandle v Havr*
2.	julija:
Berengarla ? Cberoourg
3.	julija:
lie de France v Havre Conte d i Savola ▼ Genoa
7.	julija:
Europa v Bremen
8. juUja: Queen Mary v Cherbourg
11.	julija: Saturnia v Trst Champlaln v Havre
s
15.	julija: Manhattan v Havre Norm&ndie v Havre
16.	julija:
Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen
18.	julija:
Rex v Genoa
?3. julija:
Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg
25. julija:
Vulcania v Trst
29. julija:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
1. avgusta:
Champlain v Havre Bremen v Bremen
5. avgusta:
Aquitania v Cherbourg Nurmandie v Havre	'
8.	nvgiisla -Europa v Bremen Rex v iJenoa
12.	avgusta : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg
13.	avgusta:
lie de France v Havre '
15. avgusta :	^ t
Paris v Havre
19.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Nurmandie v Havre
X). avgusta: Vulcania v Trat
.'1. avgusta: Bremen v Bremen
.12. Champlain v Havre Conte di Savooia v Genoa
-6. avgusta:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
-8. avgusta:	f
lie de France v Havre ' ' Europa v Bremen
Vsak zastopnik Izda potrdilo za sw to, katero Je prejet Zae^poike tople
WPRAVA "GLAft MABQOA*
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročili za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori« — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.