n
N a j t e č j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ... $6.00
I" Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: C0RTLANDT 2876.
Entered ai Second Claas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3. 1879
TELEFON: CORTLANDT 287C.
NO. 128. — ŠTEV. 128.
KEW YORK SATURDAY, MAY 31, 1324 SOBOTA, 31. MAJA, 1924.
VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL
POSLANISTVO BO OBJAVILO PROTEST harry hoffman kriv
umora po ii. redu
Japonsko poslaništvo se peča z dešifriranjem protesta ter še ni določen čas, ko bo formalni protest predložen državnemu tajniku. — V Tokio so slabe volje- — Baron Koneko je napil predsedniku Združenih držav. -Ameriško časopisje je simpatiziralo z Japonsko.
Washington, D. C'., :»0. maja. Formalni protest japonski* vlade proii japonski izključit veni klavzuli v novi priseljeniški postavi, je precej dolg dokument, in poslaništvo je zaposleno s tem..da ga dešifrira.
l iadniki japonskega poslaništva niso hoteli razpravljati o vsebini poslanice, ki vsebuje protest in japonski poslanik Hanihara ni še ničesar odredil glede predložitve protesta v roke ameriškega državnga tajnika Hughsa. Čeprav je danes praznik, je tajnik Hughes pripravljen sprejeti poslanico, če bi japonski poslanik želel tako.
Državni tajnik je obiskal danes predsednika Cool-idge-a, s katerim je imel daljše posvetovanje. Ničesar avtoritativnega pa se ne bo izvedelo iz vladnih krogov, dokler ne bo vlada pripravila svojega odgovora na japonski protest.	_
Tokio. J a) M 111S K i i, lil) maja. — Moreča atmosfera, kater«« je povzročil sprejem japonske izključit vene klavzule v novi j riseljcniški postavi, je visela danes zvečer težko nad prvim važnim zborovanjem Ainerikaneev in Japoncev, odkar je bila priseljniška predloga podpisana ter je postala postava. To se je zgodilo manj kot dva in sedem ur potem, ko je dospela v Tokio vest. da je predsednik podpisal priseljeniško predlogo.
Velik trenutek je-napočil. ko se je tekom poslovilnega večera Ameriško-japonske družbe, vprizorjenega na čast dosedanjemu ameriškemu poslaniku Woodu, dvignil baron Kiineko, predsednik družbe ter predlagal napitnico na čast predsedniku Združenih držs^v.
V nadaljnem je baron Kaneko pohvalno omenil delovanje dosedanjega ameriškega poslanika na Japonskem ter obenem tudi čestital pretežni včini ameriškga časopisja na stališču, katero je zavzelo vspričo najnovejše ameriške zakonodaje.
V dva in petdesetih letih, ki so minula, odkar sem bil šolski deček v Bostonu, sem neprestano zasledoval ameriško časopisje," je rekel. "Nikdar pa nisem še videl kaj takega kot je bila neomejena simpatija, katro je izkazalo ameriško časopisje v tej krizi za Japonsko.
"Neumno bi bilo trditi, da niso to težki časi/* j«' rekel poslanik Woods. "V takih trenutkih za dre tre ko so ti. se resnično preiskusi ljudi ter razkrije njih prikrite lastnosti. V tem trenutku ne poznam ničesar dr mre ga kot neomejeno hvalo za stališče japonskega naroda. Hladnost in dostojanstvo, ki se razodeva v obnašanju Japoncev, sta vredna tradicij vašega velikega in plemenitega naroda."
OTROK, KI JE POGOLTNIL \ ANGLEŠKI FAŠISTI ZO SE IN-
PREDSEDNIK COOLIDGE IN NJEGOVA ŽENA
ŽREBELJ, JE UMRL.
I*r«*il tremi tetini pe pogoltnil triletni Sol Kolin precej dolg /rebel j. Revčki« so od v t*] 1 i \ Bellevue bolnišnico. ^Zdravniki v. ga takoj ojM-rirali ter je operacijo srce n i> prestal. Včeraj s., mu je pa nenadoma obrnilo na slahšu in je umrl.
Ko zdravniki raztelesili njegovo truplo. >o dognali. da mu je žreb«-1 j ranil pljuča.'
KORPORIRALI.
London, Anglija. maja. — Angleški fašisti, ki ^o pred par meseci združili po uzoreu italijanskih fašistov. ><> včeraj in-korporirali pod imenom "British Fascist i. Limited".
V njihovem progTaniu je rečeno. da bodo oživeli zdravo in inteligentno domoljubje. vztrajali pri ustavi ter preprečevali širjenje komunizma in boljševizma.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM; OZEMLJU. Danea so naš« cene sledeče: JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — $13.40 2000 Din. = $26.60 5000 Din. = $66.00
Pri nakazilih, ki cns&ijo manj kot m tiso« dinarjev ratoniM poaefeej U eentoT za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Toštnl čekovni saved".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
200 lir .......... $ 9.90	300 lir..........$14.55
500 lir .......... $23.75 1000 lir..........$46.50
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir računamo posebej po 15 centov sa poštnino in droge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte In izplačuje Jadranska Banka t Trata, Opatiji In Zadrn.
Za poSiljafre, ki piwctJo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOO
LIR dovoljujemo j»o mogočnosti Se poseben dopust. Vrednoet Dinarjem In Liram sedaj nI stalna, menja se večkrat In nepričakovano; is tega razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaprej, računamo po eeni tistega dne. ko nam pride poslani denar w roke.
POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.—
Ofrde Uplačil v »mer, dolarjih glejte poseben oglaa t tenTlžgtn.
Denar nam je poslfttl najbolje po DomesUe Postal Honey Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK 8AKSER STATE BANK 83 CortUndt Street,	New York, H. T.
Tri. Cortland t 4687.
Harry Hoffman je bil spoznan krivim umora po drugem redu. Obsojen je bil na ječo od dvajsetih let do smrti. — Ko je čul pravorek, je priče1, zmerjati okrajnega, pravdnika.
Harry L. Ifoffana. ki je bil - po-J znan krivim umora po drugem rodu v zadevi smrti Mrs. Maud Bauer iz Port Richmond;*, bodo odvedli v ponedeljek v Sing-Sing jetnišnieo. jZnman je upal. da ho oproščen na temelju laži i»t pomanjkanja direktnih dokazo\ \ proti njemu.
Porota, ki je konec no izrekla svoj pravorek. m? je posvetovala celih deset ur. prodno se je dogovorila in ves ta čas je bila večina porotnikov za obsodbo, čeprav niso porotniki soglašali glede umora ali uboja.
Dva porotuika sta se baje ves čas zavzemala za pravorek. ki bi pos'i.1 obtoženega na električni stol mesto v Sing Sing za dvajset let.
Porota je ob šestih zjutraj objavila. da se je dogovorila glede pravoreka, a sodnik Tiernan, okr. pravdnik Faeh. zagovornik obt<>-ženega Norton in drugi so dospeli v sodišče šele oh sedmih. Jetnika je pri vedel v sodno dvorano pomožni šerif Peter Finn. Bil je bled. kjer je prečul noč v nestrpnem pričakovanju.
Ko je Leo Forties, načelnik po. rote, proglasil pravorek. je Hoffman. ki je dotedaj stal. težko o-mahnil nazaj v svoj stol. Sklonil je glavo, skril liee med obe roki in njegovo telo se je krčevito streslo. Raz njega je nenadna padla maska hladnosti.* pod katero je skrival svoja čustva tekom obravnave.
Dokler je bilo le š«- količkaj upanja, .-so ga podpirali žive i. a konečnega obračuna ni sprejel kot mučetiik.
Par minut zatem, ko je bil obsojen ter podal sodnijskemu uradniku podrobnosti glede svoje ose-1 be. je pokazal asvojo pravo naravo. Pomožni šerirf Firm ga je
DELAVSKA VLADA JE ZDPET ZMAGALA
Angleški delavski kabinet je bil v veliki nevarnosti, da bo strmoglavljen, a ko je zapretil MacDonald s splošnimi volitvami, se je opozicija premislila. -— Ministrski predsednik je rekel, da more edinole socijalizem rešiti problem nezaposlenosti. — Dramatični prizori ob Asquithovem prihodu-
Slika nam predstavlja predsednika C'oolidge-a in njegovo ženo. ki .sta predkratkim udeležila poroke Miss Mary Wallaee. hčere poljedelskega tajnika, z dr. ("harlesom Bruggin;;nom, tajnikom svičarskegal poslaništva v Parizu. Ci^imon^ja .se je za vršil a v Xcw Vinku.
DETEKTIVI IŠČEJO NAJNOVEJŠI RAZVOJI V MORILCA FRANKS-Aj FRANCOSKI POLITIKI
Pojavili so se dvomi, da bi bil le- Hcrriot je odločno odklon 1 vlo-
Poroča John Balderston.
karnar morilec milijonarjevega sina. — Mož, ki umira v Louisville bolnici, najbrž nc bo pojasnil zločina.
Chicago, 11!.. :',:». maja. — (»Masti. ki so vprizorile velik I..v na morilce Roberta Franksa. mlaile-j ga sina čikaškega milijonarja. >o izjavile včeraj zvečer. <la je le m,v
lo upanja. da hi pojasnil celo priklenil na svojo roko. da ga od- skrivnost rharl,.s n
vede iz dvorane, ko se je Hoffman kot blisk obrnil proti okrajnemu pravdniku Focliu ter vzkliknil s trupenim bleskom v svojih očeh;	j Informacije, ki mi prišle danes
— Sedaj .si lahko vi in vaše laž-j i/ Louisville. izjavljajo, da lleath njive priče razdelite nagrado. .laz umira in da ne ho najhrž nikdar sem nedolžen in vi veste, da sem. mogel podati nobenega ugotovi-
Na obrazu okrajnega pravdnika h', ki bi pojasnil celo za se ni izpremenila niti ena poteza. tektivski načelnik Hughes
lekarnar, katerega strupljenega v sobi la v Louisville. K v.
eat h. eikaški
n;išli llrkega 1 j ■ »t »—
re-
Nieesar ni odgovoril, kajti zanj kol. da bi rad zaslišal Ileal ha ra-	pi idohiti za to, da bi ustva- SVOje obljube
London, Anglija. :>0- maja. — Tekom vreraj.šiie^a popoldneva je visela delavska vlada na robu prepada. Rešena je bila le s kombinacijo zmožnih govorniških naporov ministrskega predsednika MaeDonalda ter obotavljanja liberalcev, da se izpostavijo rizikom splošnih volitev, če bi podpirali predlog konservativcev, da se skrči plačo delavskega ministra. Toni Shaw-a. Tak predlog je glede svoje pomembnosti sličen zaupnici in MacDonald je izjavil, da ga bo tudi smatral za takega.
Ko pa je prišlo do glasovanja, je dobila vlada večino osem in štiridesetih glasov, kajti glasovanje je bilo ^»00 proti 252. Večino je bilo mogoče dobiti potom solidnega glasovanja članov delavske stranke ter podpore večine liberalcev:
Prejšni ministrski predsednik Asquith, voditelj liberalcev, se je dvignil malo pred osmo uro zvečer, da izreče svojo obsodbo nad vlado. Njegova stranka pa se preje preko dneva ni mogla odločiti, če naj vrže delavsko stranko iz vlade ali ne. Sklep glede tega je bil preložen na čas, ko bo izrekel MacDonald svojo obrambo napram ob-dolžbam konservativcev, da je prelomil svoje obljube glede nezaposlenosti.
MacDonald se je takoj oglasil ter imel govor, ki j«* predstavljal sijajno mešanico pretenj in koncesij, prošenj za pravičnost ter izzivalnosti. Ko je končal, malo po šesti uri, so se umaknili liberalci, da razmišljajo o svojem pra voreku. Medtem pa so poslanci manjšega pomena nadaljevali z debato pred praznimi klopmi.
Prejšni ministrski predsednik Lloyd George in Sir John Simon sta bila za to, da se bacne delavsko stranko iz vlade, a Asquith je odločno izjavil da čas za to ni še dozorel. Trdil je, da bi bilo stališče liberalcev dosti močnejše, če bi bil usodepolni udarec preložen na čas, ko se bo tudi splošna javnost zavedala, da ni delavska stranka izpolnila svojih obljub.
Tega liaziranja so se oprijeli številni liberalci, ki se bojo. da bi izgubili svoje sedeže, če bi MacDonald odstopil in ce bi kralj privolil v nove splošne volitve- Kavkus stranke je vsled tega odločil, čeprav ne soglasno, da sme ostati delavska, stranka še nekaj časa na krmilu. Pariz, l-Yaneija. M0. maja- — Ko je prišel Asquith v zbornico, da objavi ta sklep Edward Hcrriot. prihodnji fran- večine liberalne stranke, je bil brez- dvoma deležen dra-
eosk. ministrski pmKedmk. je matičnega prizora. Hani drugih strank niso vedeli, kaj
price! 1,-stro napadati sedanjega bo prišlo.
Par minut »jo čakal, nato pa je napravil delavski stranki kompliment z izjavo, da bi njegova stranka glasovala proti vladi, če bi stalo vprašanje nezaposlenosti na isti točki kot pred enim tednom.
Iz vrst konservativcev so se tedaj oglasili kliei: — Patient oxen, — katerega izraza se je poslužil Lloyd fieorge v nekem svojih zadnjih govorov.
Asquith pa je takoj pojasnil, da pomenja sklep libe-Iralcev le preložitev, ne pa pomiloščenje in da visi nad tilnikom MaeDonalda še vedno sekira. Libralci so glasovali tako le v namenu, da nudijo delavski vladi čas, da izpolni
go političnega sluge Poincarc-ja. — Izjavil je, da ne bo formuliral 3vcje politike po navodilih ministrskega predsednika.
mini*>tr^kega predsednika Poinea-rej;; r;nli jrovora. katerima je imel ~-!"<|ti.ji v I»ar-le-l );«•, v katen-ia je objavil njegovo ilosedanjo zn-iianju pf;litik<». IIerr;ot je tudi i»ži«;i.sa'J uazadnjake. ki so vodili neizjtrosjjo kampanjo izza ko-nca v«rlitev proti novi liberalni ve-
V svojih izjavah ji' posvaril vo Dr- f'diicareja. da ne l><> trpe" \e<r;t varu^tva in da tra ne
njego-bo mo-
je bila cela zadeva končana.	di njegovih neobičajnih dejanj.
*--—--I ne pa vsl»»d prepričanja, da je
FRANCOSKI KOMUNISTI PRO- Heath v direktnem >tiku z odve-
.!-t
> ojo 9nozem>ko in domačo k»i | r<»ti >v«iii lastni volji.
TI NOVI VLADI.
Pariz, Francija. 28. ma^a. — V listu "llunianiJe" so izdali komunisti dolgo izjavo, v kateri pravijo. da se bodo istotako odločno borili proti novi vladi kot so proti vsem njenim prednicam.
1 denjem.
Danes je ' ko žensko.
a ret rra h
ki se j(
p<dieija ne-nahajala v
: družbi dveh svojih sestra, k-, j.-ravno hotela odpotovati. Ta are-
I"
, tacija je bila izvršena na tenedju , »»vadbe nekega avtomombiiista. ' ki je izjavil, da je ponudil prostw
KOLIKO STANE PROHIBICIJA. V°fj" "
--Ženska je i>ila pridržana, po-
Washington, I). ('.. 23. maja. ^ni ko je policija preiskala nj--Vodstvo obrežne straže je danes 'no stanovanje ter našla v njeni naročilo 73 patrolnih motornih' številne izrezke iz časnikov, i k i čolnov, s katerimi bodo zasledo-' joče se Franksove afere. Obenem
tanovanju tu-rjav
Ko ho dozorel čas 111 ko se bo zdelo liberalcem, da je treba nastopiti, bodo stavili isti predlog ter strmoglavili Napram nekemu ameriškemu delavsko vlado.
Slikarskemu poročevalcu se jej Govor MaeDonalda je bil značilen radi svoje odkritosrčnosti. V odgovor na trpke pripombe, da so delavski državniki obljubljali reforme, da pa jih niso izvedli, je ministrski predsednik presenetil in razorožil svoje kritike z izjavo:
"Glede nasili obljub in njih izpolnitve, zakaj bi nc priznal, da smo bili nekoliko nedolžni v tej zadevi? Stvari, ki so se nam zdele zelo enostavne, so postale komplicirane in težavne, ko smo postali člani kabineta, odgovornega zanje."
izraz:!:
,\i mojroče je koli ugotovilo ^ IJe politike, kaji
dati kakršuo-iiioje finanč-»ako mojo
be
>edo v tem oziru bodo ali napae-i:o razumeli ali pa napačno ra
zunanje jm
litikc
je n K
je našla policija v
vali tihotapce. V kratkem bo naročenih nadaljnih 2."i čolnov. Vsu di j»etdeset palron. zavitih v to stana ogromne svote denarja.. papir, tihotapstva pa kljub temu ne in mogoče preprečiti.
ZIDARJI BODO ZASLUŽILI POLDEUpi DOLAR KA URO.
ChicafO, 111.. 30. maja. — Po prvem juniju ImxIo zaslužili zidarji po £1.50 na uro. To bo najmanjša plača. Tozadevno pogodbo je sklenila zidarska unija z Associated Builders. Dosed a j sn zaslužili po $1.25.
Xe mercu trp-ti one nedi-rektnosti. katere imenujej*o gotovi ljudje diplomacijo. (Je bi bila v Nemčiji ustanovljena nacijona-listična vlada, bom dokazal, da ni mogoče ustrahovati francoski liberalne vlade. Prepričan -sem.
Policija si Še vedno prizadeva . fIa bmjj(> dosegli pravično uravna-najti sivi avtomobil, v katerem je vo ^^e .številnih vprašanj, ki so bil baje odveden deček, ko se j")0stala dosedaj nerešeno in da bo. v rtiča l iz šole proti domu in na. mo deležni kordijalnega sodelo-daljni avtomobil v katerem ^. va.ija evropskih <ležel. predvsem prevedli morilci truplo dečka na Au-lije pri uravnavi reparacij-mesto. kjer so ga pozneje našlr. j	pru}„.],„., na temelju
po-
ročila izvedencev.
Policija izjavlja, da je zašle-! dila tudi optični zavod, v kate- — Moj cilj je doseči pravično rem so bila kupljena očala. hntt.; uravnavo, nc da bi se s tem odra so našli na truplu umorjenega j pravilo dolgove in obveznosti, — deeka.	^je rekel. 4
PRAZNOVANJE AMERIŠKEGA PRAZNIKA V BELGIJI.
Bruselj, IVgija. :J0. maja. — V tukajšni katedrali se je Či-tala maša zadušnica v spomin onim ameriškim junakom, ki so padli, v svetovni vojni. Slovesnosti sta se udeležila ameriški ]>oslanik in konzul ter veliko število Amerl-kaneev. ki se nahajajo v Belgiji.
Kralj Albert je brzojavil predsedniku Coolklge-u, da se Belgija s spoštovanjem spominja vseh Amerikaneev, ki so žrtvovali svoje živijenje za zmago pravične .stvari.
MILIJONAR SE JE SMRTNO PONESREČIL.
V bližini Patcrsona. Conn., s« je včeraj z avtomobilom smrtno ponesrečil milijonar J-oe Wolfe Thorue. Zaušča deset lest starega sina, ki bo podedoval vse njegovo premoženje.
ft t 4
2 MISIJONARJA
USMRČENA.
Peking, Kitajska, 28. maja. — Sera je dospelo poročilo, da »ta bila v bližini Kveilina usmrčena dva misijonarja. Poročilo ni po-jeno.



L
- X-
-m
GLAS NARODA
>9
FRANK SA
mm* PuMUM M
FlMIiMng
ftA IwtirttiMl
Ltill BENUMB,
flai
c* tf Corttantft
MM Corporation aM »•rough of M»nh«tt»n.
•f
Now York Crty
N. V.
I L A t NARODA« (V*lM 1 UM Nipll)
IWT Day ExMpt >und»y> «n< W»lH>ya.
HJI
Za Now York u Ma NR , Za 9ot lata ....»«. Za Inozamatvo aa aR Za pol laka ....-»-.....i
»uboertptlon Yoarly M-Oi
Aavortloomont on Agroomorrt.
"Riaa Naraaa" Ixhaja mM dan Ixvxomil nadalj la aram I(m podpisa la aabcnoatl bo na prlobfiujojo. Donar aa} m M Koaay Oriar. Pri aprememM kraja paroCnlkoT, yroataao. «i catfl projinjo karaUMa naananl, 4» hi trejo najdMo aaaloralkm.
VRLA« NARODA" Borough of Ranhatttan, Tolophonoi Cortland« WKT9
& V.
OBSODBA HOFFMANA
Pravorek porot«'. ki je iij/i-la v rokah usodo Ilarry »t rmana, obtoženega, da je na brutalen liarin umoril !Mr>. Maud Jiaiu*r na samotni cesti na Stat en Islandn, po-1 <MH ko ju j<* zvabil v svoj avtomobil, bo siiftrttfaia večina javnosti pravičnim, v kolikor pridejo vpoštev določbe poplave.
Popolnoiua nemogoče ji* bilo dobiti priče glede dejanskega izvršena zločina. Identifikacija Hoffmana ter njegov stik z zločinom sta temeljila izključno le na okoli-ščnih dokazili. Ti okoliščni dokazi so bili izvanredno močni in tehtni. Okoliščni dokaz je pogosto močnejši kot direktni, kajti dejstva kot taka nikdar ne lažejo, dočini priče lahko lažejo ter pogosto to tndi store.
Okoliščne dokaze pa se lahko pogosto napačno razlaga. Posledica tega je. da tudi ljudje, ki sicer ne nasprotujejo smrtni kazni iz principa, desetkrat prev-darijo, ]>redn«> izrečejo smrtno obsodbo nad človekom, kojega zločin nudi le najmanjši vzrok za dvom.
Posledica tega splošnega prepričanja je bila, da je moralo sodišče poklicati oof> kandidatov za poroto, predno se mu je posrečilo sestaviti poroto dvanajstih mož. Vsi ostali so bili oproščeni porotniške službe, ker niso bili pripravljeni poslati na električni stol človeka, spoznanega krvim le na temelju okoliščnih dokazov Celo porota, ki je bila konečno sestavljena, ni bila mogoče popolnoma prosta teh predsodkov.
To je popolnoma prav. Nobena država si ne more privoščili uničenja človeškega življenja, če obstaja le najmanjši dvom glede krivde dotičnega.
Boljše je mot it i se glede krivde ter postopati previdno l<ot pa brezobzirno obsojati ter pozneje-obžalovati svoje dejanje.
Pravorek porotnikov pa je zanimiv še v nekem drugem oziru.
Kaže nam namreč, da je smrtna kazen ovira, ki onemogoča številne obsodbe radi ubojev in umorov. Smrtna kazen kot taka ne bo skrčila števila umorov, a težka zaporna kazen služi kot veliko strašilo za vse potencijel-ne morilce in ubijalce.
D
opisi,



EVj
UNS
:n6P
t.
Tj^DEN najvažnejših pridel-kov, ki jih potrebuje slovenska gospodinja za kuhinjo, je mleko. Bordenovo Evapo-rirano Mleko da najboljše uspehe. Bogato je, smetano ima ter napravlja najbolj okusna jedila. Lahko ga uporabljate sleherni dan za kuho in peko. Poskušajte ga v kavi.
"^fce hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim EvafcoriranTm Mlekom, nam pošljite ta oglas a «v o/i v imenom In naslovom.	No. j
THE BOTRDEN COMPANY
BORDEN BLOC.	NEW YORK
/. mestom Detroitoni kot takim, 'loC—iu navesti nekaj najbolj zaui-mivili podatkow
Poglejmo nekoliko nazaj v leto 11 ><)<>. Tega leta je bilo 205,876 prebivalcev, leta 19X0. pa je bilo 165.765. leta 3920. 99:3,739 in leta i:>24. pa 3,250.000 prebivalec v. L« p dokaz, kajneda.
»■pišem okolico te^a v resnici ro-iiuntknejra mesta Ako vzamemo v nedeljo in'ro avto in se peljemo vdiodiio od Detroit:* po g-iud-ko plastrani cesti skozi krasni ta-k»'4vaiii Cross Point ali dom de troitskih milijonarjev za jezerom, pridemo v dobrih 45 minutah v
svetovno znano malo mesto Mcunt IV-troit je danes vodilno mesto'Clemens. Tam vidimo polno naj-v industriji na svetu. Vrednost1 lepših hotelov in sesalk za vleči ;>;-odukeije v normalnem času zn.,-! ^udodi In«« vodo iz zemlja, ki s p-^--a' 4,6'36AKJ0 na dan. .ali ]400 nidi-1 tem rabi za zdravljenje r<*vm.ntiz-jonov dolarjev letno. V industriji j ma. Tu vidimo ljudi iz vs«?h delov mi ve<trraajtftg-a denarja je 540 mili- sveta, govoi-ečili razne jezike. Ku j; :iov. Dnevna plača za delo zna-, si ogledamo mesto in se napijemo pa $1.527,000.	čudodelne vode. hajdi naprej po
Detroit je danes četrto mesto v gladki cesti nekoliko bolj proti s»-Z'lruž»*iuh državah. Pred 16. leti je bilo šestnajsto.
Detroit ima največje avtomobil-J strijilnem mestu Flint. Mich. Tu-'i" tovarne na svetu; čez 65c/c av- kaj se nahajajo velikanske napra-.oi.ioLihv v Združenih državah se ve, kjer se izdelujejo dobro znani /deluje vtem mestu. Ima največ- liuiek avtomobili. Jstotani se na-j' body tovai'no na svetu;-največ- hrtjajo d« dosii manjše naprave. :«• tractor tovarne na svetu; naj-, kjer s.* izdelujejo mali Chevrolet v.-."•ja poslopja za semena na sve-1 a vi --»mobili. Nahaja s" še več dru-
eih manjših tovarn. ki [>:i nis<: to-lilv»a pomena. pa Še tam zaposlujejo preko 130,000 ljudi. Mesto
veru sK.>zi lepe t ravnil.e. Po. t ure smo v srednje velikem indu-
največji* tovarno računskih •:r« jev na svetu; največje tovarne na »vetu za valjanje oziroma vle nje med i in bakra - največjo to-* arno za izdelovanje meilieiu na -.vetu t nonproprietary medicine) : sajv^čjo tovarno jia svetu >::: izttc-|n avtomobilskih obročev - si
•:i!ii;, na >< i>i je precij lično in je d« >topne s jv.uiličiio žele/nieo iz vseh \e!ik;!i mest. Drugih poseb-h zanini'vosti nima. Odpravimo /or.M't naprej po takozvani cesti lli«rhw;iv mimo .-ee malih
Forest City, Pa. J 1-zn-je katere sr. s<> nalezli v rovu.
Prav nudo se čit.i novic nase Kruta tisioda nam je doloula. da naselbine čeravno se kaj novega ' si moramo p >d zemljo služiti svoj pt peti vs-ik dan. N'cusmiljena, vs:d:dai!;*i kruh. Podimo pa nre-snu t se je menda za stalno nase- \idili pri delu. Odlo'eno nam je, lil t v naš' iiavdbiui. Xi se še po- Ja bojno morali delati do smrti, susd gr-b J. sina Piškurja, ko je;/ ii" ne glejmo, kako bomo zaslu-smrt potrkala na vrata družine /.ni "den dolar več. Kaj nam po doima Tomažtea ter jim vzela 6-iiaagn. ko potem bolezen pobere i**}n"/a sin"!;a. Pa to še ni bilo vs<- in naziidnie pa ši; družina o-ib-sii Dne 22 maja je umrl .John' stane brez r.r-eta. Pjrabiiiui vse
Klanje, star 41 let, doma iz Ra-k-iue na Notranjskem. Zapustil je /.eno in pet uedorastliU otrok, v starem kraju pa stariše. Pokopan je bil v nedel jo popoldne na s!•»v pokopališče sv. Jožefa Dru-š'vo »v. Jožefa štev. 12 KSKJ. in društvo Zvcztla št. 372 SNPJ., kali rili član je bil, sta korpoca-j	Detroit, Mich. t;vi;<- udeležila po'4re! a. Ko je po-J Ker rad prebiram različne časo-lioj ti še le/al na mrtvaškem odru,' piv.', p.^scbno pa ljubim dopise Lz le d;te 21. maja zvon naznanil različnih mest in držav, sem se na-
pripomečke i>i i delu z "Jack ham-•om". p-.'akajmo pri streljanju v I f si um da se dim shladi. Ti slučaj: ir. pur slučajev lansko leto so nam jasno pokazali, da se moramo varovati radi nas samih in n?.Sih rtirC-ičev.	Poročevalec
sunt rojaka J okna Kamina lz Vandlinara. Star je bil 47 let, dn-, nm i/ C atefa ped Paplnzom. Tu kaj zapušča ženo, šest otrok od 1.
in tri brate, v starem k"aju p:» sestro. Spadal je k dru-*Uu sv. Jožtfa št. 12 KSKJ., sa-mostoinrmii društvu .sv. Lovrenca in društvu Sloven«? --t. 45 SNPJ. Pogreb f c je vršil dne 26. maja ua sluv, pokopališče sv. Jožefa, kate-* rltgu hc omenjena, društva pol-iiV^Uvilno .ud^iiUi, z>* kar jim gre vso priznanje. Dne 27. m^ja je v 'rclni^niri v Carbondale. Pa., umrla roproga rojaka Louis Sku-bi.-a. ki ima farmo v Coopers-t"W5iu. N. y. Na mrtvaškem odru b-i.a pri hčeri Mrs. Ig. Novak.
v	^
Zulist no pa je m obenem značilno,	ti trijdzgaraj imenu-
menil nekoliko opasati življenje m znamenitosti iz tega v resnici zanimivega mesta. Le redkokdaj na-b-tim na kakšne novice in <j>oro3jla iz teua ^mosta, pravega opisa pa <ioHedaj;.še nisem našel Zmerom je vse bol|^iakrartko in bolj površno opjsamo, akoravno je danes mesto Dotrcjit^ouo, ua katero so oči fz vseh Zdčužeuih držav obrnjene.
V zafinjem letu so se rojaki začeli seliti v*»m iz vseli delov Ame-rrive. Prepričan sem. da ne bo nikoli dol^go, ko ho Dctrr«it postal velika :4ovenska naselbina.
Mesto Detroit stoji ob obrežju Iti milj dolge reke med St. Olair in Erie jezeroma, ravno nasproti kanadtjkega mesta Wuidsorja, ki je tudi precej veliko industrijal-no mesto.
in wto bo-J Da be pa bomo
•vanje
največjo tovarno na svetu za izde-' Dixie • vanje csi, najbolj moderno ti-j mest in	ier se piipeljemo ])o
»karno časopisov na svetu; naj- l1- uri mesto Pontieh. Tudi to večjo tiskarno za muzikalije naj i.:"-to je jueeej industrijaluo iu iv-.-tu; največje tovarne na sv-tu ima več tc-varn. ki večina vse spa-za izdelovanje sviučuih barvil, uajo k Oeneral Motor iNn-pora-l.White Lead and Color Works) ; t.on. Tu se večina izdelujejo Oak-uajvečjo directory tiskarno na' iaiid avtom.'1 ili in (i. M. C. tovor-- vetu; največje poslopje za trgo\-i ni avtomobili.. Najbolj se pa po--kc* tiskovine na svetil; največjo j-t avl ja t-j mesto z ua hribčku sto-•esitralo za izdelovanje peči m .^ečo »lori^niee in njenimi vrtovi. :tedilnikov na svetu: največje1 Le itd i bog, da se nahaja tam tudi •Jirahio poslopje na svetu (exelu-Jiar naš;h rojakov. Ker se bojimo. :ve recreation building).	j d.i ! i še iuls ue pobrali notri, jc
Detroit je prvo veliko mesto v j 'a je popihamo naprej iu zavijemo Ameriki, ki ima in posluje cestno proti zahodu. Peljemo se mimo
železnico .s ">74 miljami proge.
Detroit ima za svoje prebivalce najbolj Hn ljudski park na svetu. < bdan o<l Detroit reke in St. Clair j. z"ia. Velikost parka .ozirma Islanda ali lle!le Isle je 704 akrov
šlevilnib. malih jezer. Tukaj se m. ra priznati, da smo prišli v naravni, krasoto, kakršnih se na -vetu le malo dobi. Vidimo na sto iu stotisoče ljudi in tisoče avto-mcbduv. l\i >>o prišli iz velikega
n
Iz New Yorka je pobegnil neki zločinec na Daljni Zapad.
Pa se je kmalu prepričal, da ni pobegnil posebno dalee. kajti ž^ po preteku enega tedna so ga. privedli nazaj.
Bogati Nemci go je eno samo željo: da bi kdo čimprej mogoče
revnim Nemceiu pomagal. ★
V izjavi ameriške neodvisnosti je rečeno, da so vsi ljudje enaki iu svobodni.
To pa ne pomeni dosti.
Treba bo poskrbeti, da b<«lo vsi ljudje tudi živeli kot euaki in svo-j bodni.
Prosil je kruha, pa s<> mu dali kameiu — pravi .sveto pismo.
Svetopisemski dogodki se ponavljajo.
Ponovili so se tudi v slučaju ameriških vojakov, ki so prosili! za bonus.
Vlado so prosili za bonus, pa
jim je dala inšurenc polico. ★
Francoski ministrski predsednik Poineare je končno umolknil.
Ali mu je od jeze jezik odre-vcnel ali pa nima ničesar povedati?
Huijnalatitutska
Ustanovljena L 1898
KatoL 3(rbtuita
i
I nk or po rt rana 1. l&iM
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Qtavnl etfbornlkJi >1—Dflnlk: HtnOOLF PERPAN, »U K. ill St.. Clmtetf, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 1H Pearl At*.. Vajnik: J08GFH I I8HLKR, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Bo* »«1. Ely. Mino.
»elxplač»nlh smrtnim: JOHN MOVltM, tU m IMk It«. OmluU. MUL
Dr. ros. T.
Vrftfernl zdravniki QRAHVE, HI AaterlMA lUU Buk ■lstk At*., Plttaborsk.
M. ■
Nateral *4k*ri Alf TOW BBAlNTK. Room M« BaksvaU Bid«., m.
Streets, Plttaburfh. Pa. MOHOR MLADIC. 12S4 W. II Btreel; CUtafo, EPL FRANK IK&ARECj UX1 W«skin*to» ■ treat. Du*«f, M
Peratnl sdker.
kSONAJtD BLABODNTK, Bob lit, Wty, MlBK.	« - " ^T Tj
3RBGOR J. rORENTA, »10 Stevenson Bid«.. Pinlliv, tVuSL »RANK BO RICH. 1117 SL ClsJr At«., CleTeUad, Q.
Združevalni adfeeri	T f
TALBNTTN PTKC. Til London Rd.. N. B., CleTeUJMfl, B.
PAULINE ERMENC, I8S Park Str.. Milwaukee. Wla. JOSIP BTERLIE. 404 F. Mesa Avenue, Pueblo, Colau ANTON CJCLARC. (II Market Street, Waakecaa. OL
" 1	Jednottno mradne «iaaUs: "Olaa iririaf-	■ m wm
▼aa ftrmrt tlkaJoSe a« uradnih aadev kakor tadl denarna poBl^atn
aaj se pošiljajo na Klavnera tajnika. Vse rrttotbe naj se po tli Jaa vrM-sednika porotne«* odbora. ProSnJe aa sprejem novtk ti*nor la feolalttfS »»riCevala naj se pošilja na vrhovn^s* »dravnika.
Jugoslovanska K?.tollSka Jrdnnt* se priporn«* #aem JnoosloTanoiB aa otilleu pristop. Kdor želi po«tati	t« organizacije, naj se s^lasl tajnik«
bUinjera druStva J. S. K. J, Za ustanovitev novih drufttev se pa nbralft« na »L tajnika. Novo drufitTO -e labko vatanori s • Slani ali Slanicami.
Razne vesti.
v vrednosti IG milijonov dolarjev, l-msta v prosto naravo. Naj vam Detroit ima največje peščene *e povem, da se nahaja v treh o-irzervarje za čiščenje pitne vode.' hiaiili -j65 manjših in večjih jezer, !;i obs-jgajo ]T akrov.	J t.:: toliko, kol:ko ima leto dni.
Detvoiit.ska pošta odda čez 1 mi- '1 likaj se tudi prav dol-ro poživimo lijiin 2.")0 tisoč komadov pošte v daljše t pot. da lie zamudimo ietu mimoidočim ladjam.	j preveč drairoeene^a časa. Obišče
Detroit ima največjo mornarico mo ]>ar mest, kot Dearborn in v sbidki vodi na svetu, ki je pre- Vaindat. F'ovsod ni drugega kakor vozila čez It' milijonov ljudi brez >ama velika indu^rija. presto izeube enesa samega življenja, j lehor.s i 1) je najbolj pozuato po Torej sem tukaj na v rdel neko- '»'ji livarski industriji. To je ma-!iko sigurnih in dobro izbranih po- lo mesto in zaklada vse žejne De-■latkov. ker vem, da bodo zarii- m.itčane s kanadskim pivom ka-inali marsikoga po eeli TJniji. Naj k. r ludi s takratkini žegnoni. Od-
navedem uatančnb število^se- da I jene ie le 10 milj od Detroita.
i
daj zaj>oslenJh ljudi v Fordovih Tudi mi drugi stisnemo V9ak cne-napravah in za ljudi, kateri bodo' pr.-dno dokončamo svojo voiž-zaposleni takoj, ko bodo izdelana | Ji jo.	se pa moramo peljati
nova velikanska poslopja, ki jih skozi vse mesto in grozni promet, gradijo zraven sedanjih. Imam na- »umi vzame celo uro, da pridemo tunčne podatke iz "'Ford News"; z^»pet domov na severni del medta. Highland Park 65,000, River'	človek nekoliko utrudi, z
ttouge 45 000. Lincoln 10,000. to-1 lahkoto pa reče, da je iinrd lepo rej skupaj 320.000 ljudi. Kakor nedeljo.	A. M. Meyers.
hitro se do grade nova poslopja, pa'	-
*rr•»,in namen zaposliti samo v Ri-J
ver Rouge 150,000 ijudi. Lepo šte-	Vlom v Mednem,
vilo kajne? Samo to ne- verjamem
da bi to bilo pi-ej kot do spomladi.
V Mednem pri St. Vidu je ne-
Do spomlad; pa m:slim, da bc šlo znan zlikovee vlomil v trgovino in Vi*- v eel eni Detroitu bolj počasi] gostilno Janka Cirmana. Vrata je z deloni, snj tako se je pokazalo o^pi-l s ponarejenim ključem ter zadnje ease. Delo se nekako bolj odnesel sedem parov novih čev-težko dobi in to je pa gotovo »ko- (I jev večjo količino sira. ^adkor-■ro po vsej Ameriki enako.	I ja, salam iii nekaj denarja. fZn \-1o
i še nelčoliko m bolj površno )mUcem ni nobenega aiedu.
h^l^Vw ...-V-	j.....	... #	.... .
Bližajo s«' volitve. Vnela se bo strahovih! bitka me<l dvema strankama.
Med stranko, ki je pri koritu in stranko, ki hoče do korita priti.
Za narod je vseeno, koga voli.
Na roti ne pride vpoštev.
Narod ima le eno edino nalogo: polniti korito.
*
Iz Rima poročajo, da sla se v soboto v poslanski zbornici dva poslanca stepla.
To ni nič nenavadnega.
Izza časa, ko je nasto-pil Mussolini vlado, se laski fa.šistfi ue poslužujejo več besed za vceplja nje svojega prepričanja, pač pa batin in ricinus olja.
-A
Ženski moder« bo prišel zopet v modo. To ui posebno razveseljivo dejstvo in je tudi kočljivo obenem, ako človek promastra dan današnje moderne ženske.
Nehote se mora namreč vprašati; Bog ve. kaj bodo sprav ire vanj ?
★
Iz Indije poročajo, da je eksptv dieija. ki je sklenila dospeti na najvišjo točko na svetu, na Moum Everest, dosegla svoj čili.
Trikrat so poskušali in Trikrat se jim je izjalovilo. Ekspedieija je stala na stotisoče dolarjev.
Na najvišjo goro Indije so se povspeli Angleži. '
Nikdar se jim pa ne bo posrečilo prodreti v srce indijskega naroda ter dobiti v njem varen
in prijeten kotiček.
*
Včeraj se je ameriški narod spominjal vseh svojih mrtvih, posebno pa vojakov, ki so dali živ-iljenje za ameriško domovino.
Govor je sledil govoru, čast in slavo se je merilo z največjo \ ve vnic o.
Če bi ameriki narod izkazoval Je stotinko tiste pozornosti pohabljencem in invalidom svetovne vojne, kot jo izkazuje mrtvim, bi bili pohabljenci in invalidi lahko zadovoljni.
★
Kaja cigaret je pri ženskah splošno v veljavi.
Kmalu bodo začele kaditi tudi fajfe in cigare. Pozneje bo brez-dvomia tudi čhkajije uveljavljeno.
Ali ne bo nekaj krasnega, ko bo rekla punca svojemu fantu. Daj mi en čik!
*
Neki učenjak skuša dokazati, da se je priselilo indijansko pleme v Ameriko.
Ce se posreči učenjaku dokazati to trditev, ne bo potemtakem v Ameriki spi ob nobeotega sto-
procentnega Amerikanca.
*
Nadaije je neki časopis razkril, da amerižki kongres ne zastopa ameriškega merott*: l aafa itfc je prišlo dosti
Fizično in moralno .gladovanje ruskega učtteljtva.
Na zborovanju učitelj>tva le-ningrajske (bivše petrograjske; gubernije je govoril Zinovjev o predmetu "Proletarski učitelj iu revolucija". Ugotovil je. da je splošno gmotno -stanje učitelj-stva v SSSR nezadov<tljivn. v nekaterih krajih celo nemogoče. zieni in moralni «rlad ^ta običajni pojav, ki se izboljšuje le z velikimi težavami. Naš cilj mora hiti princip Leninov, da mora sovjetski ljudski učitelj biti na boljšem kot nni v meščanskih državah. Edina ovira sodelovairo I učiteljstva s sovjetsko vlado so gospodarski vzroki, ki bodo pn v bližnji bodočnosti odpravljeni. Glavna naloga pa mora biti um čenje nepismenosti. Leta	j<i
bilo 70 odstotkov ruskega prebivalstva nepismenih. Od lS!)s do
se je pismenost povišala nio za i) o<lstotkov. Pri takem tempu bi potrebovala 100 do -J00 let za odpravo analfahrt izma. Sklenili snu). <]fi «r;i fidpravimo \- 10 letih: seveda mora šola prr tem služiti razrednim, t. j. našim interesom, kakor je služila prej«* mešča nskim.
Naseljevanje Židov na Krimu.
tako. da bodo sinovi l/.raela kmalu neomejni izkoriščevalci prekrasnega krimskega polotoka.
('krajinski sovjet ljudskih ko-i
niksarjev jt» odobril nai"rt za naseljevanje židov na Krimu. Kolonizacija se bo vršila sistematično.
Ne krajšajte življenja!
Neki slavni ameriški zdravnik pravi v nekem svojem elanku: ''Največja nevarnost pri jedi je slaba navada, da se je preveč. V gotovih ozirih je opravičljivo, čc se krši to pravilo na Zahvalni dan, Bnžič ali Novo leto, ali kak drugi praznik, v osta.lem času pa maramo jesti zmerno, kajti baš tako nevarno je naložiti vašim prebavnim organom preveč dela. kot1 je nevarno naložiti prevef- dela vašemu konju. Ko preoblužite ž.i-vitiče. ste lahko kaznovani: pr<1-obložitev vašega želoflea pa ni dosledno kaznovana, toda kazen bo brez dvoma nastopila. Slabo zdravje in krajše življenje sta v tem >1 ueaju neizbežna"*. (V sle grešili zoper t<* zapovedi, vzemite Trinerjevo Grenko Vino. ki vam bo pomagalo odstraniti po>le<lier preobilne ji^li. To zdravilo i/.eisti črevesje, ne da bi ga oslabilo, pomaga prebavi, ter spravi ves m-stem znova v dobro stanje. Kot tonika za nervozni sistem je Trinerjevo Grenko Vino jako dragoceno. posebno v slučajih nervoz-i nosti. slabokrvnosti in izgube energije. < e ga niina vaš lekarnar ali prodajalec, pišite na Joseph Triner < 'ompany, Chicago. 111.	" (Adv.)
Spomladna potovanja v domovino.
Znano je, da sedanja priseljeniška postava dovoljuje povratek tekom šestih mesecev izven kvote tudi onim, ki niso ameriški državljani.
Naši rojaki imajo sedaj najlepšo priliko obiskati svoj rojstni kraj in se zopet zadovoljni in okrepčani na duhu in telesu, vrniti.
Kadar se odločite potovati v domovino je najbolje, da se obrnete za navodila na nas, ker imamo v tem oziru dolgoletno skušnjo in smo radi tega v stanu, Vas dobro poslužiti.
Denarna izplačila in dfuge bančne posle izvršujemo najugodneje.
Frank Sakser State Bank
82 Gortlandt St.,	New Tork, N. T.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
v*T.AS NARODA 31. MAJA 1924
Dramatična osveta Marije del Pilar.
Piše P. F. Healy.
V Mexico City se je ravnokar znala v t eni pešcu Llorco, ki je završil izvanreden morilni proces, bil čedne postave in lepega ob.a-v katerem je prišla na dan povest 'za. Skočila je iz avtomobila ter vroče strasti in neutešljivc osve-J odkorakala proti njemu. Padli so teželjnosti otroka. Obtoženska je trije streli in padel je tudi Lor.*a. bita ndacLi deklica, kateri se je na mestu mrtev. Deklici, j" sko-
čila nazaj v svoj avtomobil ter se odpeljala.
Prostovoljno se je Izročila policiji in ko so jo zaslišali policijski uradMiki. je izjavila hladno in brezskrbno:
' Ali je res mrtev? Zal bi
nu
poznuio na obrazu, da se pretaka v njenih žilah nekoliko indijanske krvi. Niti malo ni zanikala, da je pred enim letom in pol, ko je bila stara štirinajst let, ustrelila Fran-cisca Tejada Llorea. člana mehi-škega narodnega kongresa ter politika velikega upliva in solves«. bi!o \}l ga 1)e pogodi!a Zaslužil Norca je bil ubil njenega oče- je Mni j
ta. Jesus Z. Mereno. ki je bil tudi _.. , .	...
.... .	. Njeno dejanje je povzročil«' ve-
clan mehiškega kongresa ter od- ... .	....
......	likansko senzacijo in <kor<. vsi so
ličen odvetnik m časnikar. Oba	......	.
simpatizirah znjo. Mehiška oruzoa
je opravičila njeno dajanje, ter rekla, "da je bil to čin otroške ljubezni, katerega smatra postava
Dosti pritiska se je izvedlo, da bi se doseglo njeno oproščen je iz poboljše-valnice, a deklica je nasprotovala vsem tozadevnim naporom ter izjavljala, dm hoče čakati mirno na reden proces, in tla je naravno srečna, ko biva v ječi, ker je to del osvete. izvršene nad morilcem <četa.
Največja knjiga na svetu.
urad mehiškega departmenta za
notranje zadeve. Moreno je vpri-
zoril preje več ostrih napadov v ....	,
. ..	. * i a , , i>o krivici za zločin
svojem listu u% brata Lloree, Adal- ,	.	,, 1
berto Tjada Llorea. ki je bil v onem času governer Vera Cmz. Srečanje je bilo povsem slučajno, a takoj se je unel med obema oster prepir. V svoji strasti je potegnil Llorea revolver, ustrelil ter zadal Morenu smrtnonosno rano. Ranjenega Moreno so odvedli v bolnico.
K njegovi smrtni postelji sta prišli žena in hčerka, Marija del' Poteklo je leto in pol, prodno se Pitar Moreno. Mati je jokala, ko ^ P™čel proces proti njej. Proces je zagledala svojega umirajočega .le bil tako dramatičen kot so sli-moža. Temnopolta deklica pa se je ^ procesi v Združenih državah, zvijala od žalosti. Na smrt ranje- Sodnjiska dvorana je bila seveda ni mož je padel v nezavest in kina- polna radovednežev, predvsem lu nato ga je proglasil zdravnik žensk, katerim je predsedujoči sod-m rt vim.	inik rekel, da bi bilo boljše, če bi
Slišati je bilo krik in Marija ostale doma ter se brigalo za o-del Pilar je odhitela od postelje troke ku,io. Sodnik je sedel n; na balkon, raz katerega se je ho-^nem koncu dvorane in devet po tela vreči, tri nadstropja globoko, j cinikov je sedelo v polokrogu z;, na cestni tlak. Uslužbenci bolnice »J'™- 1'red "jim Pa sedela pa« so jo zadržali.	jstolu Marija del Pilar in za njo
Truplo umorjenega so položili Par mehiških vojakov z nabitimi na katafalk v poslopju poslanske puškami. Marija se ni premakni-zbornice, kot se vedno zgod'U v,la~ kot thl J° eel» postopanje niti slučaju, da umre kak elam kon- mal° ne briga. Po govorih držav-gresa. Mati in hči sta neprestano nega pravdnika in z'hkrovornika stražili, noč in dan. Ko je prišel je dal sodnik zadnja navodila po-čas za. pogreb, je stala deklica su-jrotnikom. Niti malo ni bilo dvoma Ki ill oči pri odprti krsti očeta ter ° ".)ih pravoreku. Soglasno so iz-prisegla na glas:	javili, da deklica ni kriva zločina
- Mirno spavaj. oče. osvetila"1 odvo,lli so iz dvortme, Pro~ bom tvojo sHirt!	|fto* oh ž^ahnem odobravanju
DCkliea je bila kot izklesana iz	naA zo< 1 K
Uremenca. Spadala je v vrsto ljo-di. ki se oprijemajo krčevito st -rodavno lojalnosti do svojih mrtvih. Morilec Llorea je bil prost. Preveč mogočen politik je bil, da bi ga utaknili v ječo. Zaman sta hodili mati in hči od sodnika do sodnika tier pi<osčIi za pravično kazen, kot jo predpisuje postava : zel) za zob, življenje za življenje. Srd deklice j«' postajal vedno večji. Z veseljem bi prevzela ulogo rablja, da izvrši nad morilcem očeta smrtno obsodbo. Mati in hči pa sta dobila vsepovsod le izbeglji-ve odgovore. Postalo je jasno, da ne bodo morilca nikdar kazenski zasledovati ter ga primerno kaznovali.
Moreno je dal par mesecev pred svojo smrtjo hčerki revolver, ki je bil sicer majhen, a zanesljiv. Tako orožje imajo vedno na razpolago žeffske, če žive v osamljeni hiši na deželi. Dolgo časa se Maria del Pilar ni brigala za ta dar očeta. Seda'j pa, ko je postal njen oče žrtev morilca, se je pričela zanimati za to orožje. Vsaki dan je šla na osamljen prostor, postavila tarčo ter se vadila v streljanju. Ljudem, ki so jo videli, je pojasnila, da je sama z materjo v samotni hiši, da sta obe nervozni iu izčrpani in da je revolver edino vaTstvo proti razbojnikom, ki se neprestano klatijo po deželi.
Nekega popoldne, približno štiri mesece po smrt L očeta, je zapustila domačo hišo, ne da bi povedala, kaj je njen namen se odpeljala proti hiši Francisea Tejada Llorea, ki se nahaja na nekem odličnem bulevardu v Mexico Citv. Tam je ustavila svoj avtomobil ter čakala na gospodarja hiše, dokler bi se ne vrnil domov. Čakal* je cele tri ure v bližini vhoda ▼ palačo. Neki pešec je prišel po cesti navzdol. Takoj je »po-
HUGENOTSKI BEGUNCI
M
To je znana slika slikarja George Bought ona ter nam predstavlja prihod Ilugenotov v stoletnico tega zgodovinskega dne so obhajali <lne 14. maja potomci Hugenotov v
Ameriko. Tri-Pennsv Ivani ji
Vsako nedeljo prirejajo FanžarJ izlete v okolici. — Izlet organizira žena. — Avtomobil se jt vdomačil v srednjih slojih. — Izleti pariških umetnikov.
Na Švedskem so nedavno izgo-tovili v neki knjrgovežniei največjo knjigo na svetu. Knjiga sestoja iz praznih belih listov, je •10 cm debela. 2 m dolga in 1 m široka ter telita celili 517 kg. — Knjigo je naročilo neko trgovske, podjetje z zdravili zato, da bodo vanjo vpisovali svoje zahvale pa cijenti. ki so se uspešno zdravili ■/. njegovimi m ed i k a m e nt i.
SPOMIN* NA SVETOVNO VOJNO
initM vww c*. hw i
Ob Merritt kempi v New Jersej bodo na dan Neodvisnosti odkrili spomenik, kojega del nam predstavlja gornja slika. Spo meuik je izklesal Robert Ait-ken. Mimo mesta, kjer bo stal spomenik, je korakalo šestotisoč ameriških vojakov na poti proti Franciji*
Avenue tie 1'Opera. v nedeljo zjutraj. Vse prazno . . . Kakor da bi se pogreznil v zemljo ves avtomobilski kaus. kakor da bi izumi la vse kolesarsko vrvenje. Le tu-pa,tam vidiš kakega revnega Pa-rižana. skromno Parižanko, ki nimata sredstev dovolj, da bi se preselila v vrtinec življenja, ki vlada na Avenue de Versailles. Človek bi skoraj mislil na Voronovo transplantacijo.
In vendar je razlaga čisto enostavna: Parižan. beži na deželo. V to svrho se posluži avtomobila, ker mu je samo na ta način možno čimprej dospeti iz zaduhlega mesta. Berlinčan se v to svrho posluži mestne železnice in čez pol ure je že na svežem zraku. Nc Tako Parižan. Polurna vožnja bi ga šele privedla v .območje smrdljivega tovarniškega ozračja. Oi» hoče dalje, v prost-o naravo, kjer se hoče vsaj en dan v tednu od-počiti od tedenskih naporov.
Organizacija nedeljskega izleta je seveda v rokah žene. Kljub splošnemu nasprotnemu mnenju je Parižanka zelo skrbna in dobra gospodinja, in njen organiza-torični talent moramo naravnost občudovati. Njeno osnovno načelo je varčnost. V soboto pripravi jed za nedeljo, mrzlo pečenko ir» salat- . h čemur še doda nenadomestljivi "Camenbert" ali *Brie . Vse to spravi v avto v pletenem košu. Kosilo in večerjo použijejo izletniki zunaj. Parižanu je po poldanska kava neznatna. Tudi a gostilno ne zahaja, v sled česTir bi morale vse naše male gost iln ict; propasti. Radi tega jih tudi ni v c'.oliei Pariza. Se eelo pijanci za idejo na svojem nedeljskem i::!e-tu v gostilno komaj za pičlo i ro ves ostali čas pa se gibljejo v j ro-sti naravi. Delavske in uradniške družine se utabore v gozdu Gar clies. ki je edini kraj. kamor po hite ob nedeljah sloji, ki si n<-m ore jo omisliti avtomobila. Mož se zlekne iii siju opoldansko spa nje. žena pa se igra in prepeva z otroci. Večje izletniške družbe so Parižanom nepoznane. Francoz se sploh ne navdušuje za vezanost. On je skozinskoz individualist. Sest dni ga silijo življenske okoliščine k skupnemu življenju: v nedeljo hoče biti sam. Raznih kegljaškili. šahovskih. pivskih klubov v Parizu sploh ni. Gar-eheski gozd je poln ljudi in vendar imajo vsa občutek, da so sami. To je čuden pojav, na katerega naletiš v Parizu tudi drugod. Tako napruner v nabito polni pod zemeljski železnici. Kljub telesnemu dotikanju obstoja med prv jedinci globok prepad.
Soproga francoskega prosvetnega ministra, madame Colete dt-Jouvenel. je nedavno naptisala v "Figaro" članeik v obrambo avtomobilov. Dokazala je. da je postal avto ljubljenec, ne samo boljših krogov, mavec, da se je udomačil tudi že v delavskih dru.
žinah. Spravila j-c na ta način parfum v sklad s sumljivim avtomobilom.	t
Posebno poglavje bi se dalo napisati o izletih pariških umetnikov. Teh je vendar toliko, da tvo rijo svoj posebni sloj : .V>,0(K) brc,: žen in otrok, pravi zadnji Bottin. Pri tem pa imamo pod umetniki v mislih samo slikarje. Ogvomnr. večina slikarjev je zaposlenih Hied tednom v raznih tovarnah, kjer vrše službo dekoralerjev. pleskarjev itd. Najmanj jih živi od slikanja slik. Vsi ti umetniki zapuste ob nedeljah Pariz, ki ga sovražijo, ker jim ne dovoljuje, la bi s<> posvet:li svojemu umetniškemu delu, kakor bi sami želeli.
Iz življenja Napoleona.
Slavni francoski vojskovodja je bil v marsikateri stvari precej sen mojster, Je govori so mu de lali velike preglavice. — De bata glede carskega grba.
1 7
r
Iz ljubezenskega romana lorda Byrona.
Najgloblja ljubezen pesnika lorda Byrona so bili njegovi ljuba vni odnošaji z italijansko gro fico Terczino Guicoli. Njen moZ je bil znan ravenski aristokrat. Z Byronom je imel nenavadne ol>-zire radi njegovega pesniškega genija. Dopuščal je. da je žena ljubimkovala z Anirležem. tola enkrat ji je vendarle napravil škandal. Prišel je k ljubimcema v sobo skozi vrata, katera M a pozabila zakleniti. To ga je napotilo
Ustno sppročilo Napoleonovih sodobnikov govori o njegovih go vorih kot o nekaki dovršenost govorniškega daru. Iz steivograf škili zapiskov, ki jih je našel ge neral Robillot v cesarjevi zapu ščini. pa izhaja, da se ni veliki co sar izražal vedno v lepo stfiiizi rani prozi Cicerona in da je tudi on govoril tako. kakor govore drugi smrtniki, lire namreč za za znamovanja nekega prisednika državnem svetu, k je natančni reproduciral Napoleonove bese • le, kakor hi jih slednji zaupal kakemu fonografu. General Ro billot je predal te dragocene za piske Alfredu Marquisetu, ki jih je objavil v neizpremenjeni obli ki. lire za zapisnike sej državnt ga sveta iz leta 1S04 in 180.1, ki so se vršile vsak torek in petek pod predsedstvom cesarja samega. Po veljnik straže, pobočnik ali služ bujoči komnrnik so se vstopili za cesarjev sedež in sej h j«> pričel; Napoleon je liakratko % označi prerlinet seje o katerem se bo vr
w šil razgovor. Za njim se oglasil k tožbi za ločitev zakona. Papež |	u- •	-i
1 porocevalec. ki je razvil svoje mi je ločitev dovolil m grofica je o- sli in spr(>žU debat|>> kate].; Jt
stavila svojega moza. Po Byrono-1 lahko udeležii YSak -,au držav vi smrti pa se je ločenka poročila z francoskim aristokratom niar-kijem de Bovssijein katerega je javno imenovala "najbolj glup" ga Francoza svojega časa \ Bo>-sy pa je to tudi res zaslužil. Pravijo namreč. da je predstavit kralju Litju svojo ženo takole: 'i Veličanstvo, to je moja žena. markiza de Boissy, bivša ljubic;; slavnega Byrona. Ž njim je večkrat spala v isti postelji!"
POTOVANJE V
JUGOSLAVIJO
11. junija —
bo odpotovalo spet večj" število Slovencev v stari s parnikom
PARIS
francoske proge.
S tein parnikom odpotuje tudi Mr. FRANK SAKSER s gospo in sinom na obisk v Jugoslavijo.
Kdor je potoval s tem parnikom je bil tudi zadovoljen.
("e ste namenjeni v kratkem odpotovati, potem pošljite takoj aro, da se Vam prostor na t eni narniku zagotovi, posebno za drugi razred je skrajni čas.
EDINA SLOVENSKA BANKA V NEW YORKl
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Tskaz potnikom s7.kazuje. «hi <«• !«■ iia-?5e banke p«»siužuje več roju kov kot pa vseh ostalih nsentov sknixij. Ce prav jih je v Združenih ilržarah na tisoče.	;
nega sveta. Govorniki so govoril na s vejem mestu in sede. Prepo vedauo j«' !>ib, govor čitati. Ve čas debate je vladala največja t'amilijarnost.
Karakteristično slik«, nam po daja zapisnik sejo, na kateri <st razpravljali o emblemih cesarske ga grba. Debata je bila zelo koč ljiva. ker je bilo navzočih več od ličnih osebnosti, ki so se vdeleži II revolueijonarnega gibanja. Ne ki član je predlagal, da bi nosil cesarski grl) leva. orla ali slona Zbor pa s«' je izjavil za petelina poleg katerega naj bi se even tuelno nahajal ščit Minerve, ka ka cvetlica, hrast ali pa žitni klas Cesar pa je menil: ''Petelin izh ja iz kurnika: je preslaboten!* Nekdo je sprožil misel, naj bi bi le na grbu čebele kot simbol dru zine. ki imajo svojega šefa. Pri šlo je do glasovanja. Cesar jr vztrajal na svojim stališču: "Pe telin je preslabotna žival", je jh>-novno izjavil s privzdignjen in« glasom, "da bi mogel simbolizirati francosko cesarstvo. Izbirati 1 moramo med levom, orlom ali slonom. Najboljše bo. ako-izberemo leva. ležečega na francoskem zemljevidu, ki iztega sprednjo nogo preko Rena'*.
Nato so razpravljali o cesarjevem ornatu. Predlagane so bile vse mogoče kombinacije dragocenih oblačil, katerim pa se je Napoleon z vsemi štirimi protivil z
(besedami: "Vendar nočete, da bi
»
izgledal kot nekaka opica v vaških cirkusih?'' Seje so bile na-! vadno zelo dolge. Nekatere so tra-jjale cel dan in so bMe razte-guje-: ue pozno v noč
Sredozemske pomorske baze.
Debata v angleškem parlamentu o singaporskem pristanišču, pomorske ve/.be angleškega brodovja pri Minorki. interpelacija nekega angleškega poslanca na MaeDonalda o namerah italijanske vlade u-stvariti na Koiv.iki in Sardiniji nekaj novih pomorskih baz. pri-ajo o velikem zanimanju vseh pomorskih držav za ustrdo sredozemske poti.
Italija je uvidtla. <ia nima na Sredozemskem morju zadostnega oporišča za svojo sredozemsko politiko in skuša nadoknaditi pomanjkljivosti Magdalene na Sardiniji, ki je vslcd moderne artile-ije m razvoja aeronautike izju»stavljena velikim nevarnostim, z u&tvaritvijo nekaterih no\ih oporišč.
Magdalena je imela v zapadnem bazenu Sredozemskih morja liko važnost. Njen pomen je prvi spoznal poveljnik angleškega brodovja lloracij NcImui leta 1804. S svojim bnulovjcm je tedaj zapiral pot francoskemu br<Mlovju. zbranemu v Tculonu. bodisi na rzhod. bodisi proti Gibraltarja. To >e je zgcntiLo v času. ko se je ve-iki Napoieon bavil z drznim načrtom uničenja angleškega imperi- ' ia. Njegov dalekosežui načrt je predvideval koncentracijo vsega brodovja. rv | bi nato /. ogrožanjem angleških kolonij prisililo angle-ko brodovje k zapustitvi kanala Mamdi ter tako n-t varilo prosti prehod francoskim četam, zbranim na bulonjskem ozemiju. N»d-sonova naloga je bila zelo težka, ker so izgubili Angleži pred dva j setimi leti Mimu-ko in niso imeli v /.apadm-m delu Sredozemskega morja razen Ciibraitarja nobene pomorske opore. Angležem nasproti pa je stala francosko španska zvc.a. ki je razjtolagala z mogočnimi oporišči, kaikor (Jenov*. Tonhmom. Korziko. Baleari in Kartagom. Angleška številčna premoč je bila paralizirana s superiornostjo nasprotnikovih pomorskih baz.
Spričo tega dejstva je bil Nelson prisiljen poiskati boljša oporišča. Ker je bila Malta zelo daleč, da ne govorimo o Gibraltarju, ki je na_skrajni točki zapadnegji baz. na. je moral iskati boljše mesto v tamošnji bližini sami. Tudi bi dol ili Francozi v slučaju, da bi Angleži od plul* v (i i bralcu-, pro.-, t o pot na vzhod. Xe^onov [»ogled je obstal na dobro zaščitenih vodah med severnimi točkami Sardinije in južnimi Korzike. "Sardinija je napisal veliki admiral. — je najvažnejša pozicija sredozemskega bazena. Magdalena je pa najvažnejše oporišče na Sardiniji. T » pristanišče je oddaljeno komaj 24 ur <;d Toulona in ne krije san o Napoljn. Sicilije. Malte. Egipta in dežel turškega sultana, marveč blokira istočasno toidonsko htko. ker se lahko z Magdalene s prostim očesom zasleduje vsako gibanje francoskega brodovja proti jugu in se more uspešno zasledovati, ako krene proti vzhodu".
In to se je tudi uresničilo noseča januarja 1S(!.">. ko je francosko brodovje pod poveljstvom Villenvea krenilo proti jugu. Angleško brodovje mu je takoj prestrifjo pot in ga prisililo k povratku.
Strategična vrednost Magdah ne je postala s tem d«*gma pomorskih strategov in po italijanskem ujedinjeuju je smatrala Italija Magdaleno za najboljšo oporo svoje pomorske ekspanzije. Iz Magdalene so Italijani takoj napravili vojno luko, jo utrdili iu zgradili lam vojni arzcual. Na okopih so postavili dalekostrclne baterije, ki so pazilo čuvale nad vsakim izhodom.
Istočasno z utrjevanjem Magdalene so Francozi z vsemi silami delali na razvoju liizerte. Napravili so tamkaj kanal, ki Je zvezal bi-zertsko jezero z morjem, s čemur je postalo to jezero važna pomorska baza. Gabrijel llanotaux nam podaja o Ilizerti sledečo kard^ teristiko: " Sredozemsko morje je razdeljeno na .dva strogo ločena dela: prvi predstavlja glavo ogromnega leva. drugi njegovo truplo. Prvi namaga s svojimi valovi .Španijo. Maroko. Francijo. Italijo iu Alzir. drugi pa vse ostale obrežne dežele. Ta dva dela se spajata med Sicilijo in afriško < balo. Prehod iz. enega dela v drugega nadzira Otok Malta, toda v rokah Pizei te je levov vrat. In res zanimivo je. da je narava bas na tem najnevarnejšem mestu ustvarila jezero, ki obsega ITi.OOO hektarjev sveta, od katerih je 1 .TCW) hektarjev globokih dovolj, da lahko pristanejo največje ladje. Najlepši kraj sveta je torej obenem najvažnejši. Bizerta je važna tako v defenzivnem, kakor tudi v ofenzivnem ožim. Ako spojimo njen delokrog z delokrogom Mers-el-Kebira. Alžira. Aiaccia in glavnih francoskih Ink. moramo spoznati, da ima Francija v svojih rokah zelo važen ključ za sredozemski prehod. *
IUzerta in Malta pa Ma tako blizu Italije, da se ne smemo čuditi. ako jih slednja zavidljivo gleda. Ako hoče torej Italija imeti vlogo pomorske sile, nora gledati, da si ustvari kako drugo važno pomorsko bazo. Magdalena, kakor rečeno, ne more kljubovati moderni tehniki. Kadi tega študirajo v livornskem vojnem institutu že več let o utrditvi Italije. Odločili m> s,. globoki zaliv Terranova, na severovzhodni točki Sardinije, ki se opira na otok Sant Autroco.
Zato so izvedeli Angleži in s,, takoj vznemirili, kar je povsem razumljivo. Sredozemsko morje je za Anglijo življenskega pomena, od prostega prehoda sko/.i Sueški prekop je odvisna usoda njenih najbogatejših kolonij. Francozi se zaenkrat zato ne brigajo, ker njim gre v glavnem za to. da imajo svobodno pot v Marseilles — afriška obal. da zamorejo ukrcati svoje kolonijalne čete. Italija ima torej v vprašanju sredozemske politike po>la z dvema velesilama, pri katerih bo neletela na nekoliko drugačen odpor, kakor v svoji jadranski p ditiki. Paš 1i angleški interesi na Sredozemskem morju sco tudi važen razlog za zavlačevanje pogajanj med Anglijo in Italijo za -Tubaland.
POVRATEK Z EKSPEDICIJE
WHH IIT >I«|T.
>!W CO. UW T3M
Znana angleška raziskovalka lady Dorothy Mills se je vrnila za-eno s svojim možem s študijskega potovanja po Haitskem o-točju. Študirala je tamošnje politične in družbne razmere. Z možem primerjata moderrti slamnik s čudnim pokrivalom. ki je v rabi pri haitskih domačinih.
- J. .
CT.AS NAHODA. 31. MAJA 1924

ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
bfi
SREDIŠČA AMERIŠKIH INDUSTRIJ
Dostikrat se dogaja, da se pri-j Indianapolis, Ind., in St aeljcnec, novo pričedi v Ameriko ali pa seleč se iz enega mesta v drugo, napoti ravno v tak kraj, kjer mu izurjenost ali izkušnja
Louis,
Mo.
Industrija konserv (canning and preserving) cvete v mnogih držav, zlasti pa v California, New York, v kaki posebni stroki pravo malo'Maryland, New Jersey, Pennsvlva-pomaga. Eicktricar se morda poda nia, Illinois, Indiana, Washington,
k sorodniku, ki je farmar na za-padu ; kmalu je razočaran nad to deželo, ki mu baje nudi malo prili-
Maine in Oregon.
Industrija masla, £ira in konden-siranega mleka v velikem obsegu
ke za zaslužek v njegovi stroki, je ponajveč osredotočena v drža-Dober poljedelec se nastani ravno jvaJi Wisconsin in New York, ali v New Yorku ali Chicago, ker mu velika podjetja za to industrijo se je težko tekmovati z veliko salo- natfjajo tudi v državah Minne-(ro neizur jenih delavcev. Sploh ve- *ota, Michigan, Ohio, Illinois. Iowa liko neuspehov izvira iz okolščine. *n California.
ila ni človek tam. kjer je njegovo j Ribarstvo se goji ob severnih delo najbolj potrebno in kjer bijObalih, v državah Maine, Masa-imel priliko vporabljati svoje zna- eliusetts in New York na vzhodu nje. Priseljenec gre večinoma tja.|in v državah Washington, Oregon kjer mu je kak prijatelj in sorod-,'" California na zapadu. nik; da-Ii je ravno tam pravo me-j Večina ameriških ladjedelnic sto za njega, je drugo vprašanje, se nahajajo v državah New Jersey, Dostikrat se hoče preseliti tja. kjer Pennsylvania, California. Wash-bi bile zanj boljše prilike za delo.jington in New York, in vpraša prijatelje za nasvet; ta (Ilavna središča za lesno indu-nasvet utegne biti dober ali pa strijo so daleč narazen; na seve-ne. Zato malo poznavanje amen- ™ nahajajo v državah Wash-skill industrijalnih razmer in zla- ington, Oregon in Wisconsin in na *ti nekaj pojma o iudustrijalni ge- iu6« v državah Louisiana. Missi-ografiji Zdniženh držav je jakoWpi- Arkansas, Alabama in No.
na mestu.
V naslednjem podajcmo kratek opis, kje so glavna središča nekaterih poglavitnih ameriških in-' dustrij.
Premog se izkopava v več kot polovici zveznih držav. Trdi premog ali antracit, ki se rabi na vzhodu za kurjavo, se izkopava v Pennsylvania blizu Scranton in Wilkesbarre. Pa. Mehki ali bitu-m in ozn i premog se nahaja zlasti v sledečih državah: Pennsylvania. West V irginia. Illinois. Ohio. Kentucky, Indiana, Alabama, f'olora-do. Virginia, Wyoming and Iowa. Kudniki bakra se nahajajo v
rfnogih državah, zlasti pa v: Mou-ana. Arizona, Michigan. I'tah, California, Tennessee, Colorado. Idaho, New Mexico, Wyoming in Xe
Carolina
Najevč .papirja in lesne kaše
(pulp) se izdeluje v državah New I York. Maii.e, Massachusetts. Wisconsin, Michigan. Pennsylvania. Ohio in Xew Hampshire. | Veliko središče industrije bombaža (cotton) je New Bedford. Mass. V izdelovanju Ijombaževin sledijo potem postopno po važnosti: Fall River, Mass.. Pawtucket K. I.. Lowell, Mass., Philadelphia, Pa.. Lawrence. Mass., Passaic, X. J., Utica, N. Y., Baltimore, Md., in Gastonia, N. C.
Podjetja ki izdelujejo pletenine,
SEDEMNAJSTLETNA ŠAMPJONKA
varnostmi;- olepševalni pomen se je temu šele pozneje pridružil. O uhanu, ki ga mošfy nosi samo v enem ušesu (včasih po dya skupaj), pa sploli ni mogoče govoriti kot o okrasku. V resuiei pa hoče preprosti človek s tem ohraniti le zdrave oči. -— Pokličimo si 'pri tem v spomin, kako se uhan vtika v uho. Z žareeo iglo se napravi luknjica, takoj nato se vanjo vtakne uhan, ki je običajno iz medi in vsebuje torej znatno količino bakra. Z bakerno rjo. ki pri tem nastaja in izločinami še ne zaceljene rane so daril vsi predpogoji za bakterije, ki prodrejo v rano 111 tako komplicirajo slučaj. IzpuŠeali okrog takih luknjic niso nič nenavadnega; lahko pa pri tem o-,tečejo tudi tkzv, limfatične žleze in dajo povod za bolezni kot n. p. j tuberkuloza. Tako postane tisto j naivno postopanje, ki je morda začetkoma sililo na smeh, smrtno nevarno.
J Veliko teh in podobnih vraž, ti-ičočih se zdravstva, je med našim ljudstvom še krepko ukoreninje-(nih. II ask a nikomur ne prinašajo; škoda pa, ki jo rad njih plačuje I naš narod s svojim najdražjim de-jnarjem: s krvjo, je brez dvoma j večja, kot jo slutimo. S tem pa se
Te dni je odpotovala s parnikoni "Berengaria" v Evropo 17-letna zavedajmo, da je ena izmed važnih Helen Wills iz Californije, ki je ameriška prvakinja v igranju nalog zdravstvene prosvete: trebiti tenisa. Udeležila se bo Olimpijskih iger ter bo skušala odvzeti [vraže — in utirati po znanstveni svetovno prvenstvo Francozinji Suzani Lenglen. Na krovu se poslavlja od nje Julian S. Kevric. predsednik American Lawn Tennis Association.
Mož je vrgel svojo ženo v Donavo ter začel nato živeti s svojo služkinjo. — Sprva je tajil, potem je pa priznal. — Porota ga je obsodila na 27 let ječe.
m
mmjz&va
comuaMi.«Y*TON( viKw co- »«w romu
Vraže in medicina.
se nahajajo zlasti v Philadelphia.
■Inogih državah "zlast i pa v : Mou- 1>a< New York Ci1v" Reading, Pa., •Tana. Arizona, Michigan, I'tah. Ca- Milwaukee, Wis., Uticar N. Y.. Amsterdam, N. Y. in Lowell, Mass. I Industrijalna središča za volne-V;i)i;|	no blago so Lawrence. Mass.. Phi-
;»,.- .	, ,	, ladelphia. Pa.. Providence. K. T. in
Štiri petine vse zelezne rude v „ . ,
Združenih di'žavah prihajajo iz pokrajine okolo Lake Superior, spa-, dajoče k državam Minnesote, Wisconsin in Michigan.
Železo in jeklo se največ izdeluje v
Kakor je smrt in. kar je onsiran i>ri sličuih prilikah kot omenjena nje, najbolj misterijozen. na'bolj justifikaeija—včasih -o se celo n-zastrt izmed vseh pojavov, kar se mori vršili v la namen — sprav-jili je kdaj dotaknilo iskanje člo- ljali na robec ali kaj sličnega. po-veškega duha. tako bo tudi raz- lagali na rane in bolečine. Napo-umljivo, da je bil — in je še — sled se je uveljavila celo metoda, te misterijaznosti v dobri lnrri de-'slabokrvnim vbrizgavali živalsko ležna medicina kot ona veda. ki kri. kar je smrlnoiievarno.—Ena-se smatra za poklicano, posegali v ko zdravilne so ponekod še dan-
"* ' * ' ju danes smatrane človeškie kosti, zobje pa se kot amuleti nosijo proti glavobolu in zobobolu. j S (ične medicine so blato. seč. mleko, slina. Prvi dve sicer pnje-
razvoj posameznega življenja ga regulirati ter tako posredno u činkovati na smrt samo. In res težko je najti še kakšno vejo dru žabnega in kulturnega udej-tve
vanja. ki je spremljana po lako mala na ugledu, docim se številnih vražah kot zdravilstvo, pomočjo katere je že Kristus sve Iz zgodovinskih poročil lahko topisemskemu slepcu vrnil vid, š« posnamemo, da so bili pri si; rib danes marsikje zvesto uporablja-narodih zdravniški in svečeniški Tako na primer je vsa mogo-posli vdruženi pogosto v enih ro- 'vnetja na koži 'treba pokriti
lina.
Passaic, N. J.
Svilenine se zlasti izdelujejo v državah Pennsvlvania. New Jer-
odntisno tretje središče industrije. Najvažnejša podjetja za izdelo-
ko-
državah Pennsylvania, Ohio,1	»«	t,
, ..	. •	Citv in Auentown. Pa.
Indiana. Illinois 111 New York.
Pittsburgh. Pa., in Cleveland. O..
sta svetovnoznani središči železar- •	,, ,
^^	; vanje moških oblačil (vstevsi
šulie) se nahajajo v Xew York Tovarne za električne stroje se n,y Chicago. 111.. Baltimore, Md.. zlasti nahajajo v mestih: Chicago, pbil;,d«'lphia. Pa.. in Rochester. U!.. Cleveland. O., New York City. x y ženska oblačila se izdelujc-Philadelphia. Pa. Lynn, Mass. in; jo /laM; v N>w York City phi!.,_ Newark. N. J.
sev. New York in Connecticut. Pa- jj^ Razvoj je ločil ta dva oprav- prežvečenim kruhom, glede zlate-tersr.n v državi New Jersey jfe ka _ ustvaril je poklicne letnike nice P;l velja med ljudstvom za Invito "svilno mesto". New York ju ranoeelce. ki pa so bili sprva {priporočljivo sredstvo, da naj si
sta drugo k{|- re<}ki_ ;n tako so razni vraži bolniki, ki trpe 11a tej bolezni, med
in čarovniki z uspehom mogli sabo pljujejo v obraz. Ce se pri te vzdrževati tradicije svojih pred- toviranju, ki je os^;^!. i- v*u>oii nikov iz temnih dni. Z razmahom barbarskih časr- , tušu ali cinobru
medicini med najširše plasti.
Kako bi se dalo nrediti ribarenfe v kamčatskih vodah. — Ataman Semjonov se je pojavO v Tokio. — Njemu ni naklonjen ni ti en japonski minister.
Posledica zakonskih zmotJProfesorjevo prerokovanje.
Naši zemlji baje preti velikanska katastrofa. — Ves severni del Azije in Evrope bo uničen. — Prizanešeno bo južnim delom. Morje se znižuje.
je Detroit, Mich. Za njim slecVijo'mesto Trov, X. Y po važnosti Cleveland, O., India-,"Collar Town"
delphia. Pa., in Chicago. TT1.
iti
ki ga zovejo
Središče avtomobilske industrije Za industrijo ovratnikov slovi (start Jslh vraz
civilizacije sicer sinejo 1i vraži, primer njih vraže pa se krepko drže med zdravi' preprostim ljudstvom in ne bodo l>r zlahko izumrle.
Ena najbolj razširjenih in naj-so amuleti. to so nekaki obeski, ki jh j e treba nositi okrog vratu, da se obvaruješ
na]>olis. Ind., in Chicago, 111.
Klobuki se izd
, . . . . „ pred boleznijo in drugimi nezgo ".delujejo največ v , . r. „ .. v . , T-
Kjer se izdeluje največ polje- Danbury. Conn.. Philadelphia. Pa..-J1"™1' 7" 1lS°" l0t P''" Tvr' S<
lakih priprav, je Racine. Wis.. \n New York City.	\	V!
slina, ima potem posebno i: 1 oč. Yečkrat pa se je te v prij)etilo. da je slina jetičhiiiu povzročila kožno tuberkulozo. Tudi sifilida se more na ta način prenesti.
: Znoj se ne pojavlja v znatnih „ množinah, zato pa je tem bolj i-skana in priporočana medicina. Vraža, da je proti srčnim boleči-
mi Važne lončarije se nahajajo v
so
.... nam
navadi amuleti, ki .	..
,	. drgnjeno umazano nogavico. ali
obliki hroscev rezali iz .... ,	, .
. .	tla je boleče mesto treba, drgniti s
ali oblikovali iz gline m ,	v	, , , .. .
. . kosom nonosene obleke, je brez porcelana (pozneje so jili lili iz ,
V .... .	. . dvoma s tem
jih kamena
treba nositi .krog vratu za-
delskih
drugi po vrsti je Molinc
tretji Springfield. 111.	Trenton. N. J. in Camden. N. J.
V industriji brona, bakra in me- Smodke in cigarete se izdeluje-
di predjači Waterbury. Conn., j0 jJasti v Xew York City, Rich-
ill za njim prihaja Detroit. Micli.. mond. Va.. Tampa, Fla.. in Phila-
New York City in Chicago.	delphia. Pa.
Steklo se izdeluje n?.}več v Kar ste tiee poljedelstva, ima- -
Philadelphl i. Pa.. Camden, N. J., mo jako mnogo tujerodnih farmer-'-- ,	..... ... ..
Pittsburgh. Pa., Newark, X. J-, jev. Prva po vrsti glede števila	« -ojimi 'relikvijam,
Millville. X. T. in Vuieland. N. J. jerodnili farmerjev je država Min-^	1 P°Znaj° ^
j.- • • A t -	1 - -	.	se razna druga starejša verstva
Rafinerije petroleja se nahajajo nesota. potem pridejo po vrsti Wis-
zlasti v držav: Xew Jersey, potem'consin, Michigan, North Dakota.
pa tudi v državah Texas, Cnlifor- California. Iowa, Texas, New
uia. Pennsylvania. Oklahoma in Lo York. Nebraska. Illinois, South
Dakota, Washington,
stekla) in ki so nam ohrnnjer" v grobovih. Da. pri nekaterih nekulturnih narodih je bil amulet celo edino "oblačilo". To vražo j je sprejelo in sankci joniralo kr-
Bolj izrazito medicinsko svrho
uisiana.	Dakota, Washington, Kansas.
Usnje se večinoni • izgotavlja v Montana. Pennsylvania. Ohio. Co-Philadelphia. Pa , Milwaukee, lorado, Oregon. Masachusetts. Mis-Wis , Chicago, P.I., Newark, X. J., souri. Connecticut. New Jersey. Peabody, Mass.. -n Camden. X. J. Indiana. Idaho. Oklahoma, itd.
Najbolj važno mesto z;> čevljar- Zadnje ljudsko štetje je naštelo •ko industrijo je Brockton, Mass. čez 580.000 tujerodnih farmerjev. Za njim sledijo: Lynn, Mass., St. Izmed navedenih dežel njihovega Louis, Mo.. Ilav-t-hili. Mass., New izvira stoji Nemčija daleč naprej York City, Boston, Mass., m Man- ra prvem mestu, potem sledijo po-chester. X. H.	i topno Švedsko, Norveško, Kana-
Ctamijevi škornji in galoše se iz- <1a, Rusija. Avstrija, Angleško, izdelujejo zlasti v državah Massa- Dansko, Italija. Poljsko, Irsko, ehusetts in Connecticut.	I ^insko, Švica. Mehika, Škotsko in
Središči industrije kavčuka — Ogrsko, (rubber) pa sta Akroii. O., in Naši farmer j i so bržkone veči-Trenton, N. J,	noma navedeni ood "Avstrijo'*.
Velike klavnice in skladišča me; Žalibog 111 nikake statistike o na-so so zlasti v Chicago, III., Kaii- rodnosti tujerodnih farmCrjev. da City, Kana., Omaha icw York City, Sjoux City
£
v zvezt.
Kakor vsa druga nesnaga, so pri
preprostih ljudeh v čislih tudi uši.
Pred tednem sem čili to-lc v tem 1
pogledu zanimivo zgodbo: Žena,
katere mož je alkoholik, dobi od
nekod nasvet, naj mu da v žganju
sedem uši z lastne glave, da ga bo
s tem odvrnila od pijančevanja.
(!na uboga —. mož pije naprej, kot relikvije pa imajo nekateri a-jCpz ]eto dni aU kaj m<)ž umre
mulct i. ki naravnost simbolizirajo Zdaj pa pride z ()-hkomt da ga bolezen, zoper katero pomagajo in jp mafi s tem zastrupila. _ V tem do katere imajo neke skrivnostne primenl so sicer zabrisane prvo-odnošaje, k, se zovejo "signature" ,)itne pQteze te nenavadne medici-Tako pomaga prot, zlatenici kalcr- ne karakterističen pa je zato. ker šenkol, rumen predmet. Signalu- jasno povopi kako po temnih, vra.
re pridejo do izraza še na dru- žarskih potih nag preprosti človek, nacn: če hočeš n. pr. pospešiti in to bag zastTan zdravstva, ki je rast svoj,h las, jih je treba striči paC. cden najvitalnejših pogojev ta-pn rastočem mesecu.	ko za obstanek posameznika kakor
Yclik ugled kot zdravilno s-ed- za obstanek naroda, stvo je od davnih časov sem uži- Pri tem naj ne pozabim uhanov.
iH
vala kri — živalska, še bolj pa ki jih moderna žena kljub vsej svo-človeška. Kot posebno učinkovita ji emancipaciji ni mogla odložiti je slovela kri umor.f™neev. Pri ju-tja. kamor spadajo s stavbami na stifikaciji nekega roparja l 1861 kolerf in viteškiir/i okF.e^i vred. v Hanau-u ob irainu je planilo to- namreč v muzej, in ki jili po deželi
Semjonov se je zopet prikazal v Tok i ju. Peča ve namreč z načrtom organizirati četo "edino pra vili ruskih ljudi", se izkrcati na Kamča<fkiy jo bMLcati za neod vis,10 republiko ter nato dovoli t Japoneefm prti v o ribarenjc Kamčatskih vodah. \
Pravijo, da je najmanj en mini ster japonskega kabineta naklonjen atamanovem naklepu. Riba-renje se začne aprila meseca.
Kljub temu pa je sovjetska Rusija tako nepopustljiva napram Japonski ravno v tem časi:. da ni nobene nade. da bi Japonci letos mogli računati na lov v bližini Kamčatke, kjer je 11101-je polno najboljših rib. Sicer so tekom zadnjih let, ko je Rusija trpela poti notranjimi neredi. Japonci meni nič tebi nič so lovili v sovjetskih vodah brez vprašanja in brez dovoljenja. Toda možnost takih svoboščin se od dneva do dneva manjša.
Rusija se vedno bolj uveljavlja kot sila s katero treba računati. Ribolovna podjetja morajo imeti na obali postaje za konser-viranje. natovarjenje itd. Ako pa bi hoteli vse to urediti na Kamčatskih tleh. bi to pomenilo inva zijo. za katero bi Japonska nika kor ne hotela biti odgovorna. Ako pa bi posebna in neodvisna via da. ki bi de facto obstojada na tleh Kamčatke. podelila Japonsjkw pravo ribolova, bi to bila Čisto druga stvar. Sicer se zdi. .da je ta misel otročja, ampak nevrjetna pa ni, posebno pa ne tem na daljnem vzhodu, ki je poln takih drznih mož kakor je atamau Semjonov.
Japonci bi mogli upati na do volitev ribolovnega prava od strani sovjetov le v slučaju, ako bi bili pripravljeni priznati sovjetsko republiko. Tega pa Japonci ne kanijo storiti, kajti s priznanjem Rusije bi se Japonci morali umakniti iz severnega dela Sahalina, ki so ga zasedli kot nekakšno rekompenzacijo za ma-sa-ker japonskih državljanov v Nl-kolajevsku. Priznanje Rusije pa bi poleig navedenega za seboj potegnilo tudi novo orijentacijo glede Mandžurije in pa vzhodno kitajske železne ceste. Ta je še vedno v rokah Belih. Japonska se torej brani priznati Rusijo. keT bj v slučaj n priznanja izgubila svoj vpliv na usodo daljnega
liko žensk z robci prestrezat kri. tudi moški nosijo prav pogostem, da se jih jih policijn komaj u- Prvotni pomen uhancev se je seve- vzhodai. To pa bi m reklo izgu-branila. — Kri se je prav pripo- da zabrisal; sprva nikakor nisoabiti prestiž, kar je v ctigrioinaittr-
Ce je moški oženjen in spozna žensko, katero je vzljubil nad svojo ženo. potem nastanejo zanj čudne situacije. To le se je. primerilo v takem slučaju na Dunaju ;
Karel Ostermeier je imel žen«.. Žena je vzela služkinjo, na ka tero je Qstermeier postal pozoren. Med služkinjo in gospodarjem s; se kmalu razvili intfcimi odno-saji. ki so pripravili moža take ob pamet, da je začeti misliti s;, mo nato, kako bi se osamosvojil in postal zopet prost in samski Koval je različne načrte. Xaj prej se je začel doma prepirat in izzivati konflikte, na podlag katerih se je hotel otresti svoji žene sodnim potom. Toda žena j' bila dobra duša. Ydano je prenft šala vse muke. katere ji je nala gal mož. Menila je. da ga bo ž« enkrat minila huda kri. Dobro dušno je spregledala soprogi marsikateri očitek. Mož je besne" kar naprej. Postajal je od dne d< dne bolj divji, jemal je služkinj« celo v svojo zakonsko posteljo "m podil žuno v kabinet za 'posla Žena je prenesla tudi to. Imela je Ostermeierja tako rada. da n hotela vložili tožbe za ločitev, me neč. da se že vse kako užene in da bo konec dober.
Ostermeier si je nato izmisli drugo taktiko. Začel se je žen dobrikati in služkinjo navidez /.n nemarjatr. Končno .je napravi hudoben načrt, predlagal je žen popolno spravo ter jo povabil seboj v gostilno, kjer naj bi si srečen konec prepirov zapečatil ? pojedin/, in vinom.
Žena jo verjela tem besedan in je šla. Nič hudega sluteč pila in plesala, nato pa se je po dala z možem na šetnjo. Oster meier jo je zavil na obrežje do Donave, prij-el je ženo pod paz luho ter je ž njo hodil gor in dol Glumil ji je strašno ljubezen. Ob jemajoč jo kakor pred leti ko st se bila šele spoznala, ji je pris« gel večno zvestobo. V svojem sr ctt pa je nosil drugačne naklepe Ko sta prišla z ženo .slednjič ti do struge Donave, je dejal, d ga boli glava, najbrže po vinu Izprosil si je minuto odloga, da nomoči robec v vodi in ga po lož 11a razgreto čelo. Žena ga je spre mila tik do vode. a tu se je Ovtei meier zlaga"!, da nima robca in je prosil ženo, naj mu posodi nje nega. Žena je segla v torbico in mu pomolila robec. Ostermeier je izrabil ta trenutek, potegnil žem> najprej k sebi. zavrtel se je ž nje in jo zagnal v besneče valove. Za njeno kričanje se ni zmenil. Zločin se je posrečil imenitno. Donava je odnesla svojo žrtev s seboj, Ostermeier pa se je vrnil domov. povedal je služkinji, da je žena odpotovala ter se podal žnjo na zabavo. Celo noč sta popivala v nekem baru. od tam pa sta šla nazaj domov, kjer sta divjala kakor da je ves svet v primeru 2 njnno strastjostjo ničla.
Tako sft nekaj časa živela kot mož in žena. Okolici pa se je za čelo zdeti to razmerje sumljivo in ljudje so začeli spraševati p«» Ostermeierci. Služkinja jim je odgovarjala, da je odšla na potovanje ter pristavila, da ji je U, povedal gospodar. Govorice so prišle na uho tudi policiji, ki se je začela zanimati za stvar in je naposled pozvala Ostermeierja na zaslišanje.
Mož je bil v škripcih. Sprva je lagal, potem tajil, pozneje je za čel jecljati in končno je poma-lem priznaval. Beseda za bes«-do je prišla na dan resnica. Državno pravdništvo je vložilo proti Ostermeierju tožbo in te dni se je vršila proti njemu obravnava.
Sodna dvorana je bila polna. Ostermeier se je pred porotniki izgovarjal na rse načine. Trdil je. da je njegovo postopanje zakri vila žena in da je sam sodeloval le toliko, kolikor ga je premaga 1» strast do alužkmje. Porota pa
Časopisje vsega sveta se zadnje dni peča s pro rokovanjem ne-ega ruskega profesorja, ki trdi, i bo leto« zadela našo zemljo strašna katastrofa katere žrtev iodo postala pokrajine severne Evrope m severne ter srednja \zije toda nekako do Himalaje, dočim !>o Afriki. Avstraliji in užni Ameriki vse to najbrže po pol noma prizanešeno.
Svoje trditve opira profesor na iejstvo, da bo nastanek novih kontinentov krog južnega tečaja, ki >e. danes nahajajo pod vodo. imel za posledico poplavo evrop kih. sibirskih in kanadskih rav nin in nižin. Bilo bi to torej ne-iako zopet no ustajenje velikeg;* južnega kontinenta Gonduane. ki ie nekoč obkrožal zemljo od Xo-ve Zelandije do Chile in kateremu so pripadale tudi Avstralija. Indija, vsi otoki Indijskega oeca-1a. Afrika in Južna Amerika. Evrope in Azije takrat v gotovih tobah ni bilo. vsaj v takem obsegu kot danes ne. Vrnili bi ^c. tedaj v dobo temnih milijonletij preteklosti, ko je od naših slovenskih zemelj štrlelo iz vode naj->rže samo štajersko Pohorje. Med lrugami argumenti o neizogibni pogibelji Evrope in Azije čujemo (udi dejstvo o dviganju Skandinavije, ki se v sto letih dvigne povprečno za 1 m iznad morsk«? lad inc.
Kakor vsako prorokovanje. je našlo tudi to ljudi, ki o njem no dvomjio in se že pripravljajo na <4sodni dan'\ to pa ue morda s pokoro za svoje grehe, ampak /. zapravljanjem vsega kar imajo. Take vernike je našla tudi znana prerokba o llallevevem kometu. Komet je prišel, omedel s svojim repom našo zemljo, pa vsega tega še čutili nižino. Prav tako i>o tudi s prerokbo ruskega profesorja* Njegove trditve slone na starih geologičnih nazorih, ki s<« danes že več ali manj premagani. Samo izpreminjanjc zemeljske površine tekom davnih milijonletij v takem obsegu in v takih oblikah. kakor so trdili geolog, French. Arldt in drugi, je danes zelo problematično in imamo danes že raizlage. ki se temeljito razlikujejo od starih.
Tudi dejstvo, da se Skandinavija dviga. je po najnovejših mnenjih napačno, ampak je pojav čisto obraten — da namreč morje pada vsakih sto let za pri-bližo 1 meter. To padanje morja na tečajih pa ni posledica premikanja zemeljskih plasti, ampak posledica približevanja lune naši zemlji, ki se vsakih sto let približa za gotovo število km in j'-tako njena privlačnost vode in zraka vedno večja. Ker je njen pritisk privlačnosti najmočnejši na ekvatorju in veže tam vedno več votle, se mora morje s tečajev milimeter za milimetrom 11-mikati in 11a ta način se dvigajo tečajne zemlje vedno bolj iz vode. Prorokovanje ruskega profesorja sloni torej na danes že ovt-ženili teorijah, zato jjremo vsak večer lahko mimo spat, ne da bi se nam bilo treba bati. da bo že letos konec Evrope in Azije. Gotovo je. da bodo nekoč kozmičue katastro-fe pokončale vsa živa bitja na naši zemlji, toda to se bo zgodilo tako daleč v bodočnosti, da bodo lahko še milijoni generacij naših potomcev radi tega mirno živeli in naravno umrli.
Iz Rnsije.
Ljudski komisar i jat dela SSSR je določil minimalne delavske plače, in sicer za prvi pas 6 zl. Hbbljev, za drugi 4.80 zJ. rublje v in za tretji pas 4.20 zl. rublje v na teden. — V poloviei	je bil
dan v promet meden drobiž po 5, 3 in 2 kopejki.
Izvrievalni odbor III. interna-eijonale je sklenil odložitev plenarnega zasedanja odbora na 5. junij m doiočii, da «e vrši V.
GLAS NARODA. 31. MAJA 19?4
□I Pod krivo jelko. Sp,sa'Peter
(Povest iz časov rokovnjacev na Kranjskem.)
LUNA PARK — SREDIŠČE ZABAVE.
(Nadaljevanje.)
4'Škoda, da sla odšla iz Cerkelj kaplana Zamik in Dolene. To sta bila neustrašena in spretna gospodu. Novih dveh še ne poznam. Tudi župnik je nov. V Cerkljah torej za enkrat ni nič," pravi beneficirat.
"Kaj pa ahovški gospod Kuhar.'*7 popraša komendski kaplan.
"Ta je že 6"» let star in upokojen," odvrne be-ijeficijat.
"Pa bi se ti zavzel, gospod Matevž!" izpodbu-ja kaplan.
".Jaz sem pa rokovnjačcm na zobeh. Pri mojem krčmarju Lebarju so stalni gostje in on sam
Umevno je, da ima največje mesto na svetu tudi največje igrišče in zabavališče. Tega so se za-"Sam sem z Vami, g. Kajetan, na življenje j veda li ljudje, ki skrbe za zabavo in smrt!" govori še župnik Dolicelj za odhajajo- prebivalstva ter so zgradili večji čim kaplanom.	J Luna Park na Conev lslandu, do
Ta pa se obrne probi kapljaniji, kjer odloži katerega pe mogoče dospeti s sub-puško, ogrne suknjo in odkoraka v beueficijatovo wavem iz Bronxa in drugih okra-
hišo na večerjo.
Ob skromni večerji se pomenkujejo Glavarjev beneficijat Miha Avguštin, zdravnik dr. Zupan in kaplan Kajetan Huber. Pogovor se je sukal krog dogodkov tistega' dne. —
jev.
S tem. da so razširili park za deset akrov. je postal največje zabavališče na svetu.
lltvarili so štiri nove vožnje. Po večerji pa potegne beneficijat iz mazniee1 vključno senzacijonalni "Mile tarok-karte in poprašuje ob igri svojo sestro: ,Sky Chaser , ki je bil dosedaj 44Jerica, ali so bile take-le vrste karte, ki ti jih izza otvoritve še vsako noč pre
genera In i
je polagala tista mavsariea Burkah?"
"0 ne. bile so manjše in manj jih je bilo. Na ni nič boljši. Zagotovim vama seveda svojo pomoč. j0,em kupčkov jih naložila, nazadnje pa so bili lP j manager parka Mrs. Arthur Jar Menim pa. da si li. Kajetan, kakor nalašč za to, da ^ 5tirje kupčki. Na mojem kupčku je bila ir. vrhuivLs- "Mile Sk>' Chaser" opisnje-bi dvignil pr\ i za.-tavo zoper te plašarje. Ti si bil kvarla> ki jc predstavljala veselje, na tvojem ža-,jo kot ™jvi5jo. najbolj mirno, vojak, celo dragonce. si mlad.čvrst.zmožen,navdušen lost na „OHp<)(1;i doktarju kvarti je bil bolnik, na | "ajdaljšo in najboij zanimivo voz-za vso dobro, iu farani s0 se te že oklenili, dasi sijkvarti „ospo(|a k;)p^na pa —"	lljo na svetu-
prišel šele pred nekaj meseci semkaj. Tvoj župniki	kaj je ,)iIo Jerica?" brž vpraša g. Ka-
je sicer odločen iu zastaven mož, a ni priljubljen pri; j0|an
faranih. vaš beneficijat Avguštin je bolj za bolnike, "Nc upam povedati **
oba pa sta pripravljena, da te podpirata čez drn in ,.L(l pove^ Jcrica ne boj se Jaz sem bn vo_ strn. Vaš zdravnik Zupan je srčna kroparska kri in jak in gledam tmli STnrti mrzlo v obraz." re,:.e kap_ župan Vampek je mož brez strahu. Zalo pa vze-,I;m jn vgt	-Contra!"
mi ti najprvo vajeti v roke. Možje pojdejo za tabo, kamor boš hotel." navdušuje domači gospod.
Premalo seii\ še poznan po okolici." se po-mišlja komendski kaplan.
"Tem bolje za te, prijatelj! Saj ti pojdemo vsi na roko.*' zavrne beneficijat.
4'Jaz že." pristavi vodiški. "Takaj v nedeljo sklicem ljudi in jim razložim, kako bi uničili to gad jo zalego," se razvname vodiški.
"Treba bo napraviti spomenico na cesarja, da se mu z živo besedo popiše ta deželna nadloga." pristavi Huber.
"Tisto bom napravil jaz," odvrne hitro gospod Nace.	,
44Dobro, g. Nace: Ti si mojster v >logu," pritrdi domači gospod.
"Ako ti danes teden na prižnici udariš po ro-kovnjačih. bom tudi jaz," priden«- kaplan Huber.
"Tu je moja roka." odvrne Valcnčič in mu pomoli desnico.
"In tu je moja," se razvname komendski kaplan. "Naslik.l bom tako živo žalostno stanje fa-ranov in rokoinavhc tako opisal, da se morejo kmetje predramiti. Iti če se. gremo nanje. Ti pa, gospod Matevž! Skrbi /a to. da nam sporočiš o pravem času, kdaj se plašarji /.bero pri Odemsu.
. 'Ne boj se. Kajetan! Ode niso v pastir jc moj učenec in mi vse zaupa. Ta mi že pove, kdaj bo ugoden čas za napad."
Čase so zažvenketale, gospodje duhovniki so postajali veseli in Kajetan Huber je zapel svojo pesem :
Otok bleski, kinč nebeški...
Na večeri odpelje g. beneficijat svoja dva gosta proti domu. Že od daleč se je čul ropot njegovega vozička, da so Lebarjevi gosti prihajali na prag in Mali Groga' se je zaničljivo smejal, gledajoč za kaplanom z dvocevko:
"Tisti-le mladič nam puško kaže. Mu jo bomo pa vzeli."
II.
Kajetan!" pristavi straliomat
"Uganili ste, postrežniea.
"Eh. to so prazne kvante, Jerica!" dodene beneficijat. ''Kaj se spuščaš s tako babnico v pogovor, kakor je liurkaša."
Tisti hip se začuje plat zvona. Vsi skočijo po koncu, postrežniea zavpije: "Jezus. Marija! ro-kovnjači!" Gospodje pa zbeže skozi vrata in teko po klancu proti cerkvi.
Tam pred kaplanijo je bila že zbrana gruča ljudi, ki so se jezili nad stražo. "Jurjevec, kako velikega cirkusa kot ga ima to da so vam ušli?" se krega postaren možiček v kožuhu, leto. Nastopajo konjarji, akro
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Naznanjamo žalostno vest vsem prijateljem in znancem, tla je dne 24. maja umrl naš ljubljeni mož. t če. brat in svak
JOHN KAMIN v starosti 47 let. Pokopan j»i bii dne 20. maja na slov. pokopališče s v. Jožeta.
Tem potom se zahvaljujem0 vs-:m, ki so nam pomagali ob času Vdezni iu smrti, posebno druži-■vim Tovcrnik., Babic. 1 . Čebnlar n l'avee. Za darovane vence dru-žlu-im Ig. Kamin, K. Kamin. Fr. pcvee. L. Cobular. Ani. P.ahič, N. Oessler farrnom iz Čateža, D. Ji: H. Co, društvu sv. Lovrenca ter diiiUu Slovenec. Zahvaljujemo se vsem ki so nam d-ili na ra^pi--iago svoje avtomobile; ker jih je pa preveč, ne moremo vsakega poseb-j imenovati. Zahvaljujemo se pevskemu društvu Naprej za li rasno petje v cerkvi in na pokopališču. g. župniku F. M. Jevniiai /a lepe c rUveiie rbrede ter društvu >v. Jožela. društvu sv. Lovrenca in društvu Slovenec /m krasno spremstvo pri pogrebu. Končno ^e zahvaljujemo vsem. ki s'i ga le-dili kropit in ga spremili otrokom na razpolago otroško k večnemu počitku.
igri see.	j p;	dravi mož oziroma oče.
Nadaljna velika pridobitev za {l!.(t in ,vak% p^ivaj v mirtl -m
otroke je takozvani "Funhouse", li:.M;j0nje nad zvezdami'
napolnjen.
Načrte je napravil
Znani "Drop the Dip" se preselili z Bowery v novi del Luna Parka ter se sedaj imenuje "New Bowery". Poleg so senčnata drevesa in trate za družinske piknike. Tukaj lahko preživi vsa družina par veselih uric, dočim jc
i - Is"
nahaja
Rada bi izvedela, kje
moj brat A X DR tU PRCDIČ.I doma z Rakeka. V Anit»rik;> i" prišel leta l!»f>7. Zadnje njego\o sporočilo sem dobila nI njega nekako pred osmimi meseci in sicer se v staro domovino. (V-n jene rojake Si nun Vuvril-e prosiim. ako kateri kaj ve. kje i se nahaja, naj mi blagovoli sporočiti; ako pa sam čila la oglas. ■ja pr. sTn». naj se javi svoji se-.stri. ker jaz se zdaj nahajam Tli \ Ameriki. M'»j naslov je; Mi>s Pi-pea Prudič. P. O. p.ox 227. II; mer City. P,- ff-l ">—2 3}
Samo vdrgnite
1*0 trpite vsled huOctra napa-da nevivlpijo, l ;ml> ipa. W> le.in v sJUrpih in miSitvih. itnfe-fino r,r"T!n<" rwlobitc, če sc inoC-ro vdrpnvte s
Refi*. I*. S. Pat. Off. Čutili boFte. k:iki> pf i-irl t<">_ plota s svojo pomirjnjiičo udob-w nostjo po boleCih delih.
Pain Expc'ler bo pomngnl « van kot j«? pomajrul breaaštevll- , nim tisočem mnnp Iet:i. tmojte ga vedno steklenico pri rokah 35 in 70c. steklenica v lekarnah
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 So. 4th St.. Brooklyn, N. V.
itiiM
Mb
Kako se potuje v stari kra| in nazaj v Ameriko.
KL>OH Je namenjen potovati T stari kraj. Je potrebno, d« Je natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih slrareh.
Pojasnila, ki vam jih samoremo dati vsled naše dolpoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vetrno le prvovrstne pais nike, ki imajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno Je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln bo pripuSčeni brez vsake neprilike v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej piše za pojasnila. Nadaljnl priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuš-čenl sem zoret jki 1. juliju 1924. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslo-,-ini ,se«laj potovati. Ako želi keuo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam plSe za pojasnila.
Frank Sakser State Bank
S2 Cortlandt St., New York
limn uitoHtv* JUrinakti banka.
AOVKRTlll IN "O I AS NARODA«
v katerem je sedcminsedemde.set zanimivosti.
Otroci so v tem prostoru zavarovani pred dežjeun in nevilito. Zabave več kot preveč.
Luna Park ni imel že nikdar
straži. Plašarji se utegnejo vrniti.'
se pozno v noč in premišljeval naklepe proti rokov-ujačem. dokler «ra ni zaspanec položil na posteljo.
Zunaj jc bilo mirno, dokler ni petelin zapel. Ie pota»jna govorica ponočne straže je šumela ob pihanju vetra.
Mrzel veter je pihal od kopa-stejza Krvavca, ko potrka thto nedeljo večer kapb.n Huber" na vežna vrata /upnišča. Na njegov glas odrine postrežnic zapah in župnik Franc Dolicelj ga sprejme priča kovano. Z živahno kretnjo in mo TAOI jv.p§isvšB zaslnvi vprašanje:
"No, gofepod Kajetan, kaj ste danes ukrenili lia Brniku T "
''Odločno smo sklenili, got-pod župnik, da na povemo vojsko rokovnjačem, pa n«- samo napove mo, amptik tudi izpeljemo."
44 Vi ste mož za to. *z. Kajetan! Jaz vam stojim li a strani v vseh zadevah. Najprvo pa vam povem, kako sem jaz sinoči plašarje ukanil. Saj ste najbržc žc kaj culi."
"Beneficijatova Jeifca mi jc opoldne nekaj pravila, pa je le rekla, da niste hoteli iti prevideval neke žemske na Mlako.
"To je bilo tako: Jaz sem bil že v postelji, ko nekdo vrže peska na šipo moje sobe. Brž skočim k oknu in je odprem. Pod oknom pa me neznan člo vtk milo prosi, naj greni hitro devat sv. olje njegovo mater na Mlako. Meni se jc takoj sumljivo zdelo, da bi bila kakšna žensk;* nenadoma zbolela in zahtevam, naj mi pripelje dve verodostojni pri čri. Ha je res bolna. Ali neznanec ni izpolni moje za hleve. Grdo je zaklel in izginil v noči. Danes do poldne pa s o res napotim na Mlako in se zgl&Kim pri Crbanoveevih. Ali ITrhauovka je bila povsem zdrava in ni vedela ničesar o bolezni. Nazaj grede pa poizvem, da je bil ncznanec skoro gotovo Ilostni kov Janez in da me jc čakalo na Gmajmici pet rokov njačev, ees da bi me ubili.
"Grozno! Celo sv. zakramentov se posluzijo v svoje hudobne, in kako hudobne namene I Zdaj pa res ni vae časa za odlašanje. Sveto vojsko moramo1 napovedati tem hudodelcem. O es ti tam vam, g. žup-asik. da ate jim *«?Čuo kašo izpihali ter so postavim. Treba bo k večerji."
bati, konji, poniji, psi, medvedje itd.
V zvcirinjaku so vse mogoče zverine.
Obiščite Luna Park. največje
ŽRTEV KAPITALIZMA.
Mencal s Klanca.
"Pa ga drži. če ga moreš." odgovarja Jurjevec s Klanca, visok in čokat mož s puško na rami. "Mi smo prišli baš tam dol od graš-me, ko Buč zapazi, da se nekaj ziblje tam za cerkvenim zidom. Brž stopimo za cerkev, ko se zunaj smukneta dva roko- zabavališče na svetu, mavha iu preden smo mi pritekli, že ni bilo nikogar več. Zbežali so."
Gadja zalega, mene so čakali."' se oglasi
gospod Kajetan in stopi v kaplanijo. Prižge luč in Tempotom naznanjam tužno se spomni Burkaše in njeno kv.irte.	| ^ <]a ^ preselfl v ver.nost
Smrt — contra!" zakipe t^variš-una, ki sta1 prijatelj John Rrovan. ga. spremljala in se zasmeje zaničljivo.	j Bil je darovan v micliiganskem
"Pazi. Kajetan, da te ne iztaknejo!" ga po-va- rudniku na altar premogovnih ba i beneficijat.	^	| ronov.
"Stražo bo trebif. pomnožiti. Škoda, da nisem' V Aancriki zapušča dva brata, ul doma. Dvema bi bil že prahu natrosil v hrbet, enega pa v starem kraju.
Sicer pa lahko noč, prijatelja! Načrt bo treba še do-1 Rodil se jc v lepi gorenjski
>ro preudariti. Naročita Jurjevcu, naj bodo še na vasi.
Žalujoči ostali:	j
Kristina Kamin. žena. Janez, Jožef, Friderik, Vincenc in Rudolf, sinovi. Kristina, hči. Franc, Jožef in Matija, bratje. Rezali ja Kamin, s.-stra v starem kraju. Frančiška Kamin. Ana Kamin in Margareta Kamin, svikinje. V Van«11 inc in Forest I'ity. Pa.. due 27. nuna 1924.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA,
EDIN! SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ŠPECIJALIST MOŠKIH 3GLEZN1. MoJe stroka j« zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz nam že zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih 'in ker znam alov^nsko, zato vas morem popolnoma razumeti In »poznati vaše briezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 tet aem pridobit posebno skušnjo pri ozdravljenju moških boleznt. Zato a* morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite Čimprej«.
Jaz ozdmvitn zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v orlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju, ledicah, Jetrah, želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradne ure: V ponedeljek, sredo in petek od 9. dopoldne do 6. popoldne; v torek, fetrtek ln eohota od 8. dopoldne do g. zveCer; t nedeljah ln praznikih od 10. dopoldne do 2. popoldne.
Usoda mu je dala življenje, sre
Tovariša sta odšla, gospod Kajetan pa je čul•mii P*1 naklonila.
Pred osemnajstimi leti je do-, spel v Ameriko.
Naj bo mir njegovi duši"!
Ignac.
(Dalje prihodnjič.)
GOMA VABI RIBE.
nek
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sršeni naznanjam žalostno vest, da je ueni-la smrt pretrgala nit življenja mojemu w> proiru oziroma oč *tu "ueira <.tii.Ua MARKU UNETIČ.
Dne 10. maja je šel vesel na d< -
Nadaljue d«tkaze. da ribe slišijo, je doprinesel
i nemški znanstvenik. Pital je slepe ribe v sprem- jf, Alž |U.M.f.,a nikdar :IC prazmiJ., stvu godhe. I o sestlh dneh so prišle ribe vedno na 0b pol ognili zjutraj se ie utrgala povra.no. kadar je učenjak zapiskal na piščalko. Ko nlast kamenja nad njun in -a z:, -so se ribe enkrat naučile tega trika, ga niso več po-'„nla. da -o ga po večurnem delu zabile in prišle so vedno na površino tekom. posku-' k.^maj ven dobili, a n>
/.i vetr-i
sov. ki so trajali trideset dni.
i "
NEVESTE V VENCI.
Pi.-kopuli 'smo ^a dne 32. maja po liatoPških obredih iz hiše žalosti 'na kiit(4iškem" pokopališču n:
IJiisin^u. Pa. Kan jki je bil rojen
dne l!4. aprila 1 H.s<) v vasi Vinji
v-i. -	..	,	vrh. pt^šta Sv. Križ pri Kt>stauje-
Nekje na Nemškem pazijo strogo na to, da ne ^ » Aluerjki je	n ,,t. I;il
nos,jo neveste, ki so imele zc otroke, vencev na Jt. -,aU dru-lva ,v Rr,ka -frv
glavi, ko gredo k poroki. Neki tak par je prišel v. jxKJ. v Uniontownu. Pa.
majhno mesto, da nakupi vse potrebno. Ko je bilo] Srčna hvala vsem čiar.om in
izbrano vse, kar se potrebuje pri kmečki poroki, je člani-am omenjenega društva, ki
vprašal prodajalec, če sme poiiuditji* tudi venec.(ste si udeležili pogreba pMnošte-
zadnjjt«
lanom in
;r,a',u'	lc	iwiiuui^i] rutiL venec, ste si uueic/.iii x>ogreoa p'
Ženin, ki se je precej kislo držaj, je odgovoril: — J vdno iu ranjkemu izkazali ''Zakaj neki! Naši venci letajo že par let po	Srčnn hvala tudi čla
KAKO 9TA&A JE REKLAMA?
hiši neokrog.**	e!anicfi.-» SNPJ . katere član ni
bik ki >te g;: obiskali ob mrtva -Uejii odru in *fa spremili k zadnjemu povitku z zuMavo. Hvala družinam John Stritar in Frank
.	. Jarc v Browufirldi.. Pa., ki ste ce
( e jc kdo mnenja, da je oglaševanje ali rekla-'le £.uli pri ujem
ma modei-na iznajdba, se bo čudil, ko bo izvedel,)	drugi soprog m oče. v miru
da fee je faraon Tifankamen že pred tri tisoč leti počivaj in lahka naj ti bo amen
razumel na reklamo, kar je "azvidinv^ziilerogtifov.j "ska zemlja. Vidimo se nad zvez-
katereso našli v njegovi grobnici.
Tutankamen pripada eni njaijstaiiejsih kultur, a če bi poznali še starejše, bi našli, da je med njinn tudi cvetelo oglaševanje. Nagou za reklamo ter potreba reklame je tako stai^i kot zgrdovina sveta. — Napravimo si ime. — so rekli gradilca stolpa v Babilonu. Sokrat in Diogesn sta se posluževala reklame, da širita svoje nauke. Aleksander Veliki sa je mocai izmisliti Omen, da je napolnil svojo ar- v mado 6 samozavestjo.
dami'
Žalujoči ostali: Terezija Unetič, -oprogi. Terezijo, hčerka, s** je rodila dni po njegovi
smrti. * Marija omožena Ribic, sestra. Janez Ribič, svak. Vsi v Brownfieldu, Pa
j * starem	kraju zapušča mater,
j dva brata	FVtnea in "Martina tlf
Moderna reklatna je le praktično prilagodenjrl	sestro JJršt,-prastarega običaja k novim razmeram.
Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni.
Nova velika arabska sanjska knjiga. —
Vsebuje 300 strani.......................... 1.50
Nova velika sanjska knjiga...................... .90
Sanjska knjiga, srednja...........................35
Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski
narod .......................................70
Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže
najvišja starost ............................. .50
Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75
Spretna kuharica. Kova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila.
Trdo vezana................................ 1.45
Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane
ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50
Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —
1. in 2. zvezek ..............................1.—
Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka,
od 1914 — 1918. ............................. 1.25
Robinson, povest .................................65
Sin medvedjega lovca. Potopisni roman.............80
Rinaldo Rinaldini................................50
Sveta Genovefa..................................50
Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25
Čarovnica starega gradu...........................25
Hitri raeunar ali Praktični računar................75
Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v
besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—
Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v
Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.—
Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih
pesmi ......................................90
Pesmarica G-lazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih i^esmi .. 2.50
(K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)
Knjige Vam pošljemo poštnine prosto.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street	New York, N. Y.




t
GLAS NARODA 31. MAJA 1921
O ŽENSKI, KI JE BILA ...
Soman. — Spisal O. Sojka.
Poslovenil J. T.
14	(Nadaljevanje.)
George Darkom h ji- rekel nekoč: Oe se kako podjetje začne s težavo in se tc/.a\e uepre^taaio naraščajo, je boljše, da se podjetje čimprej opusti.
Toda gospodje komisarji nis<j vedeli za ta Darkoskev izrek.
Z zavihanimi ovratniki, rdee* in preniraženi prišli *-kozi dve vasi.
Dr. Etell je pomagal svojim tovarišem kolikor je vedel iu znal. Njim je bila pot velikanska težava, dočiin jo je on smatral za precej napoi en izlet.
Edinole Etell je imel nahrbtnik, docim niso imeli drugi nobene prtljage in so nosili samo palice.
ALI STE KDAJ PREISKUSILI
Severa's Esko
PLAZILO ZOPER SRBEČICO?
C« na 60 era tov
V LEKARNAH VSEPOVSOD.
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Faraonov prstan.
Spisal H. J. Magog.
Vodja iztegne roko iu pokaže ugasla, ga obda čuden občutek, ka-
vliod v "Tobnico.	i kor da mu sledi bela senca, ki ga
i
—Od vsega početka sem že tu. podi ven... Nezgode so se pričele, ko smo do-j Brez misli plane k izhodu
in
ROYAL MAIL.
H Ii|wl th4i r*<	foafWad—>r— Mi
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON
"Ohio" "Or dun a" "Ore«" "Orbita" TI parnlki so nov! In moderni v vsakem oziru. najbolj priljubljen* letnikom In glasovlto radi komodnostl ta — KOMFOKTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana se asr-vira vsem potnikom na belo pokrltlli mlsah. Drutine, ient ln otroci Imajo POSEBNO PAZIJIVOST.
Za podrobnosti s« obrnite na nafte zastopnike v vašem mestu aH na ROYAL MAIL. STEAM PACKET CO SI Broadway.	New Vnrtr
a
Kretanje parnikov - Shipping News
Ktell jili je hotel s šalami razvedriti .toda njegove žaljivke ni-izpeli do velikega hodnika in od rova ki pade na tla. Ko vstane, so dosegle svojega cilja. Njegovi spremljevalci ga sploh niso posiu-(taln d0 rova. ki vodi v faraonovo jame teči, ne meneč se za udarce, šali. Nezadovoljno . mrmrali ter si otresali sneg s trepalnic, brk |grobnico. Piki kač. bolezni, padci ki jih dobiva, zadevajoč se ob stein Ubcs.	i po spolzkih tleh, vse vprek: delav-ne in kamenje, da ga obliva kri.
Brez d \ ouia bi bili na ta način dospeli do vile Brst, če bi ne bil ci so cepajj kakor muhe... neka- Kelest preganjajočega duha ga ti-trclji spremljevalec, mali ni nežni gospod Rat nenadoma izginil. terj (:e\0 brez vsakega, vidnega ra v blaznost.
Izginil je v nonualnem pomenu besede kot pač more in sme iz- f vzroka Zjutraj smo jih našli m rt-' Le s težavo se mu posreči, da ginitii clo\ek v dvajsetem stoletju.	ve leže^.e pesiiUi par metrov se zdaj v teku, zdaj po vseh štirih
Padci je v snežno luknjo.	'pred vhodom. Ljudi se je začela'priplazi do vhoda v grobnico, kjer
Tedaj se je začelo reševalno delo. Doktor Etell ga Je po par mi- po|a55atj jrroza. in drug za dvu-se onesveščen zgrudi... nut Trajajočih naporih s pomočjo ostalih spravil na gozdno cesto. <rim otjbajali...	i Ko se zave, se je že zdanilo.
Tedaj se je pa izkazalo, da mali K nt ne more nadaljevati pot o- ° _ si^jšt odvrne breebrižno 'Blodno se ozira okrog sebe, iz vonja. Pri padcu si je izvil desno nogo. Vsaka stopinja mu je povzro-	' t.«-ipt<>lo«r	'stisnjenega grla pa mu uhajajo
Davis skomigne z rameni. — In to. Kar se zdaj godi.' Saj vidite, gospod Bernard, vragolije so počele znova; delavstvo je dc-
čala silne bolečine.
Doktor Etell ki je bil vodja ekspedueijc, kljub temu. da je imel najmanj službenih let. je odločil:
-- Moj dragi Rat. tukaj v snegu ne morete ležati. Mi se pa zahiran vas ne moremo odreči težavni nalogi. Dolžnost je dolžnost. Eden gospodov naj ostane pri \as ter naj vas na ta ali oni načbt spravi do bližnjega človeškega bivališča. Tam vam bodo dobro po-1jajo pretnje, da se bo uprlo. Vi-stregii in poklicali zdravika, če ne bo drugače. Drugi gospod bo pa'dite!Prav imajo, da zahtevajo, naj mene spremil.	'grobnico zapro.
Položaj je bil tak. da ga ni bilo mogoče razrešiti. Gospod Mayr | So(li bile njegove
Zasledo-
pret rganc besede: ! — Senca... dvojnik., val me je
/
i Naenkrat pa se mu oko zastr-
ciinirano... od vseh strani vsta-
mi... Deset korakov od njega leži 'na tleh truplo brez življenja — bil je Davis, vodja delavcev, mrtev. | Ivo s:e mu Bernard plazeč se pri-beseile od-: bližnje, se izvije iz mrtvečeve o-
bleke kača. velika egiptovska ka-|ča, ki se oddaljuje proti vhodu j v grobnico.
njenega tenkega trupa
je skrbel za poškodovanca, dočim sta se Oberlan in Etell odpravila ; krite Skrivna* nekam zahrbtna; naprej. Oba sta bila velika in močna ter sta s precejšno lahkoto pre- misel raU odseva iz oči. naša 1 a napore. V vasi. ki je bila tik pred vilo Brsta, sta zavila v go-I — Vsemu je kriv prstan! vzdi-j stiinf, da se nekoliko očedita in osna žita. Iioteč napraviti boljši vils hne in se obrne vstran. Faraonov) O k roj !i» člane druge komisije, o kateri sta domnevala, da je že prejšnje-1 prstan z zeleno skarabejo in zna-jP« je <>vi* bleseščeč zlat prstan: ga dne dospela na svoj cilj.	menjem. ki je vrezano vanj. zna-jprstan z zeleno skarabejo in s lii-
menjem boga Seta. Uničenje in 'eroglifskim napisom* znamenjem smrt sta zapisana na tem prstanu. ')0Sa Seta...
Kdorkoli se ga dotakne, pogine ' prstan ga ubije, kajti na njem (visi tisočletna kletev... Tako vsjij
(Prevel —šn.)
Tip sebične ženske.
Pred haaškini sodnim dvorom jič o
ag: že leto dni vsa I Skrit je namreč v neki razpoki v. nuarju lanskega leta so našli v i.i najvišji zastopnik oborožene .steni ^obnice. V vzhodnem kotu,; parku Val k en ward napol mrtve-
»pela na svoj cilj V krčmi se je pa pripetilo nekaj jiovsem nepričakovanega, tjospoda sta si otresla h neg z obleke, si dodobra zmencala rok ter naročila vsak časo piva.
Ko sta se okrepčala in hotela nadaljevati pot, ju je čakala a« likanska zapreka.
....	. .. , , ... . .. .	. ..-i i „-- t ; pripovedujejo domačini... morda
Oberlan je bit v »tek inoz, gostili ernih las in kratkih brcic. Li- 11	' J
/	.	.	........	i -- i	bi nas radi odvrnili, da ne bi	]>ro-
cl so mu žarela m \-e njegovo oonasanjr je btloi zvanredno zivalni *.
I	u	.	,	j , .	* * ...	dirali dalie v grobnico. Tu-:li	pra-
Hiteilovr poteze so bile ostrei.se. Imet je sicer oci, jako viso»ko	J	1
lo. orlovski nos. Že na prvi pogled se je zdel vsakemur jako i.ittVi-fviJ«- <la vaniJe Prstan fawonnvjje pričela žc tretjič razprava pro-
genten	dvojnik... Sicer pa ga ni težko: ti neki Desmct. o kateri govor.-
Njuna zunajost pa nikakor ni ugajala gotom v pivnici.	dobiti in ni treba llhi v ^rkofag:|žc leto dni vsa Ilolandska. V ja-
Posebno enemu gostu ne. To je bil žandar Peter Bastler
sile v tisti okolici.	"	*	|so mi dejali.	'ga nekega lastnika kinematogra-
Pozimi ponavadi m bilo nobenega izletnika v dotiene kraje. Ako | Oči se mu zopet temno zasveti ! fa, imenom Deslet. V bolnišnici je bil pa slučajno kdo tja namenjen, je bil njegov prihod že vna-^o. In tišje nadaljuje: "	j je obdolžil zločina ljubimca svoje
prej naznanjen.	i — Nekateri so poizkusili in so zc,,c Keresemakena
Žc ko sta gospotla vstopila, ju je Peter Bastler jako src po :n ga našli. A prstan sc je vedno vr-Mimljivo pogledal. Ko sta se pa odpravljala, je stopil k njima rekoč :jnil na svoje mesto... Tisti, ki so
—	Kdo sta	'ga hoteli ugrabiti, pa so ležali mrt-
—	Kdo? — je začudil Etell.	1 vi na pesku, kakor sem vam pra-
—	No. kdo ' V4 vendar. Vi in vaš tovariš.	vil.
-- Ali ne veste, kdo smo midva?	| _ Kak« veste, da je še vedno
—	Ne, ne vem. pa bi rad izvedel.	tam? vpraša dvomeče mladi uče-
—	Midva sva kriminalna policista.	lijak - M« jako veseli. — je odvrnil Bastler ter si je bil svest bo- _ np vcrjalne^ pojdite po-
galcea plena. - Me jako veseli, da sta kriminalna policista, toda\„U.diiU odgovori Davis, ki mu v izkaznico prosim.	očeli zopet zagori oni čudni ogenj.
—	Izkaznico — je ponovil Etell brezbrižno, pa mu je takoj Samo požnriti se boste morali, kaj-Zfuanjkalo besede.	ti jutri borlo „rob zyprli.
Kje so bile izkaznice m kje so bili drugi akti? V njegovem na- _ Stvar zanima... ,,e radi
NAZNANILO IN VABILO.
<l.cv. SAM. BOL. P. DRUŠTVO ZA GREATER NEW YORK priredi svoj
==PRVI LETOŠNJI IZLET--— v nedeljo dne 1. junija
v rojakom dobro znanem Smitlu+-
w.iod Parku v Olendale, L. 1 Myrtle Avenue kara ostane ravno preti parkom. Zabava se prične že zjutraj in bc trajila d<> večera, zato bo pri-b\a za vsakega, <1 i se ta dan v prosti naravi i»)ves-*li. Veseličui »dint je vse potrebno pivsl.rbel, ia bi..I" imel: izletniki dovolj v.su-kovstn.h zabav Tudi z:i suha grla n piazne želodce je dobro pre-skrblj nt. Pravih kranjskih l:!o-!).-:« bc spet dovolj na razpolago. Vstopnina je prosta. Rojaki in rojakinje Iz Create«' Xew Ynrka, pr elite vsi s sv; j mi o'r'e: č.ni preje mo«;; če. da b(>ste ni—11 ve" vž tka. 7. a dobre pt-•»tre/Ji-" »n nepristransko zabuvo no skrbel odbor
N i veselo svidenje v nedeljo v >in• i h womi I'a' Uu'.
Ji že Pogačnik, tajnik. f*JS-'-!l—5)
I. junija: Cleveland. Cherbourg in Hamburg.
- 4. junija:
Berenffaiia, Cherbourg; Rochambeau. Ham.
>. junija:
Belsenland, Cherbourg, Mongolia,— Cherbourg.
7. junija: Majestic, Cherbourg; La Barole, Havre; Orbita. Cherbourg. Hamburg Geo. Washington, Cherbourg, Bremen
1«. Junija:
Resolute. Cherbourg In Hamburg Pittsburgh, Cherbourg; Liuetxow, Bremen.
11.	junija:
Paris. Havre; Xauretanla. Cher bourg.
12.	junija: Columbus, Bremen.
14.	junija:
Leviathan, Cherbourg; Olymple, -Cherbourg.
1«. junija:
America. Bremen.
17. junija:
Dulllo, Genoa.
1*. Junija:
France, Havre: bourg.
1». junija:
Lapland. Cherbourg; Stuttgart. Bra man.
SI. Junija:
Chicago, Havre: Homeric, Cherbourg Saxonla, Cherbourg; Orca, Cherbourg Hamburg.
M. Junija:
Pres. Wilson, Trst; Pres. Harding Bremen; Canoplc. Cherbourg; Bremen Bremen.
15.	JunIJa:
Berengarla, Cherbourg; Taonnlna G«nos.
M. junija:
Zeeland. Cherbourg.
28. JunIJa:	,
Majestic. Cberbowrg; IjtfaysUe, Ha* re; Conte Rosso v Genoa.
1. julija: York. Bremen: C>«1< ii>1m>. Conya.
Aqultanla, Cher
2. julija:
I'aris, Havre: Mauretania, I'otirK: Republic, Clierl»t»urK'
Clier
3.	julija:
Tyrrhenia, Cherbourg; Minnekahda. Cherbourg.
4.	julija:
Geo. W ashington, Cherbourg.
5.	julija:	__
Leviathan. Cherbourg: Olympic, ClierlH'urg: Kocliambeau. Havre: Mum chen. Bremen; Belgcnland, Cherbourg.
8.	julija:
Ilesolute, Cherbourg. Hamburg: Orca. Cherb»»ui"g. Hamburg; Derflinger. Bremen: Oiulio Cesare, Genoa.
9.	julija:
France. Havre; Aqultania, Cher-
10. Julija:
Columbus. Bremen: Cleveland, Hamburg; Mongolia. Cherbourg.
12. Julija:
Berengaria, Cherbourg; Homeric, CherlH>urg; Rotterdam. liolotigne, America, Cherbourg; Martha Washington. Trst.
14.	julija:
America. Genoa.	^
15.	julija:
Pittsburgh. Cherbourg; Luetzow, Bremen.
17. julija:
Westphalia. Hamburg.
19.	julija:
Ma jest ie. Cherbourg; I .a S:ivr>ie, Havre; l.aplaud. Cherbourg: Mount Clay. Hamburg; Stuttgait. Bremen; IHiilio, Ut'uoa*
22.	Julija:
i:<-tiance. Hamburg; Svldlltz. Bremen.
23.	Julija: l'uris, llavrc.
26. julija:
I.eviatiian. Cherbourg; Veemlam. Boulogne; Albert Ballin, Hamburg; Urea, Clierbourg.
29. julija:
• "nnojiie. Cherbourg; ISrnutn, I'-re-tnen.
20.	julija:
Mauretania, Clirrbuiug; France. Havre.
31. julija:
»•■land. < "lierbourg.
hrbtniku.
Ivjc j" p* njegov nahrbtnik ?
D«, nahrbtnik. Mahoma -o je spomnil, da ga je položil kraj sebe, ko je vlekel Rata iz luknje.
Morda je celo nahrbtnik v luknjo zdrsnil in od onega Časa si a
prstana, marveč radi faraona, odvrne zamišljeno mladi mož.
Potem umolkne. Njegov spremljevalec ga skrivoma pogleduje. Ko n b.poln i jo nočne sence Doli-
poetekli najmanj dve uri. Sedaj j.- vsa sled že zakrita z debelim sne- uq kraljeV stopa egiptolog po po goni in nahrbtnika ne bo mogoče prej najti kot ko bo -neg skopuel. t- w vodi v grobnico> Seboj ima l)o takrat se bo tudi njegova vsebina izpridila.	'revolver in veliko električno sve-
—	Hodite vendar pametni — se je oglasil Etellov spremljava- tiljko. Po dolgem ozkem hodniku. !ec Oberlan. — Vse svoje akte in vse svoje izkaznice sva pustila v ki so pogreza v zemljo. dospe do snegu. No. sicer pa to ni posebna škoda. Namenjena sva v vrlo Ba>t prve votline. vsekane v živo skalil tam lahko dokončava svoje tlelo.	,0 Vročina je neznosna; zrak. ki
—	Hm — se je odkašljal žandar. — Torej v vilo Brst .sta name- jc po|n mrtvaškega vojna, je težak lijena ? jn neužiten. Onemogel in ves ino-
—	Da. v vilo Brst. In povem tudi. da se nama jako mudi. Na- ker qJ potu sede Bernard na tla. mesto, da bi naju kdo spremljal in kazal v# tem viharju pravo pot, živci so mu napeti in prete. da uaina pa še polena rnečete ]>od noge.	odpovedo, on pa sedi in strmi in
—	Tcrej v vilo Brst sta namenjena? — je znova vprašal žan- posluša... dar ter pomežiknil gostilničarju in hlapcu.	| Z naporom se zopet vzravna. Po
V hipu sta stala oba ob njegovi strani.
vodoravnem hodniku, o katerem
—	Zaenkrat, gospod profesor Wolfram — je izjavil Bastler, po- mu j/? govoril Davis, hiti naprej, udarjajoč vsako besedo — se bo v vili tudi brez vas opravilo.	.Zrak je še slabši kakor poprej.
Kremar iu hlapec sta se uaglas zakrohotala.	jKo dospe do rova. se spazi ob str-
—	fia boijo voljo, ali res nihče ne pozna lastnika vile Brst? — mih stenah: pred njim je faraono-Ali sem morda jaz profesor Wolfram? — je vzkliknil doktor Etell. va grobnica. Ozre se naokrog, mr-
Pripomniti je treba, da je vasčaue presneto malo brigalo, kak- mrajoč Davisove besede: »e« je lastnik in kakšen ni. Poleg tega pa tudi niso hoteli imeti oprav-j — Kot na vzhodni strani „ kov s sodnijo. Wolfram a so le redkokdaj videli v vasi. in navsezad- razpoka... nje sta si bila Wolfram in doktor Etell res nekoliko podobna, že | Ko jo zagleda, t&opij z hičjo vsaj po postavi.	-	,proti njej. Za hip se mu zazdi.
Doktor Etell se je repenčil. ponujal je dokaze ter odločno za-(kakor da mu hoče blesk prstana htevai, naj se telefonira v glavno mesto po pojasnila.	^vzeti vid. V naslednjem trenutku
To ni vse skupaj nič pomagalo.	pa ga obda črna tmina, in iz ust
Njegovi dokazi so bili daleč proč zamedeni pod suegom, docim'se mu izvije krik groze in stra-v vasi ni nihče vedel, kaj je pravzaprav telefon.	<	ihu...
i	| V hipu, ko je električna svetil-
(Dalje prihodnjič.)	ka, ki je bila premalo napolnjena
t
Igleda. rta
ga je žena pregovorila, naj odvede moža v park pod pretvezo, da sc tam sestane njegova žena z m* kim ljubimcem. Ko sla prišla v park. je oddal Kerst makien' 'na svoj žrtev več revolverskih strelov in ga pustil na mestu napol mrtvega. Kersemakeji in l)esm"t sta bila sveda takoj aretirana. 1o-da zagovarjala sta se tako spretno. da iri bilo mogoče dokazati, da da v kaki medsebojni zvezi. Ženi so samo dokazali, da je skušala nekoč umoriti svojega moža k, zastrupi je njem. Na drugi strani so ji spet dokazali, da ji kupila revolver in se v svoji spaLnici vez-bala v streljanju. Žena se zagovarja. da «ra je hotela umoriti, ker se ni hotel ločiti. Revolver je baje kupila iz strahu pred mišmi. Psihiater je izjavil, tla je Desmet žena sebične narave, ki se ne str a ši ničesar v dosego svojega cilja.
Mačka.
—	Naša mačka je včeraj poginila, — je rekla kuharica mlekarju.
—	Oh, kako žalo-stn-o — de so-čustvenao mlekar. — Kaj pa ji je bilo?
—	Vedenieo je dobila, ker je. spila celo skledo vašega mleka.
Pozor čitatel ji.
Opoiorfta trgovci li t hiftnftt, pri katorlk kupi Joto ali naročate li iU i ajik postnibo ndofoIJU, da odbijejo t lista "Glaa Varoda". S
Ji
PROM COVtRED PIF.R to COVEPED PIER- _
Potujte "FRENCH LINE" potom.
EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO	BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB
DADIC	ROCHAMBEAU ............4. junija; 5. juUja
I /\l\10 . ..IX. junija, 2. julija, 23. julija J X gAVOtE ..............7. ju.r.ja; 19. julija
171? A NfF	LAFAYETTE...............28. junija. 16. avgusta
JTKANCE. . 18. junija; 9. julija; 30. julija SL'FFKEX..................28. junija, 12. avg.
Na naših poselmili vlakih so tolmači, ki govore angleško in sK»vensko in ki IkhIo iH.tovali z vami vso |» »t. Evropski a^etnje French Line IkhI« pomagali vaši družini in sorodnikom, preskrlteli jim botlo-i»otne Ii>te in vizeje O r uredili vse prevozne zadeve brezplaeno.
1'rostori dmjre^a in tretjega razretla so jako udobni, opremljeni z vsemi ino«leriiimi p<itrebšeinami, umivalniki. tekoT-a vo<la v vsakem prostoru, počivališča, kadihii«a. brivtii.it in iH.kriti pn.inenadni kr«»v. Brez dvoma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pn dobite ludi svoja priljubljena jedila zaeno s l»ijaeu, ki ste je vajeni. Godba. ples. radio in druge vrste zabave.
Za nadaljne informacije vprašajte svojega Ickalnega zastopnika ali
FRENCH LINE
19 STATE ST.
NEW YORK
fllM^oiARRIMAN LINEP**Ui§
w - ^ Joint	tvii/i ^__
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v v«e dele
JUGOSLAVIJE
Odplutj;i \-saK teden z našimi razkošnimi parnikl RESOLUTE	RELIANCE
ALBERT BALLIN DEUTSCHLAND Paaniki s 1, 2 in 3 razredom ln znani
"Mount Clay".	"Cleveland",
"Hansa". "ThurinQia" "Westphalia" s kabinami in 3. razredom. CLEVELAND—3. junija opoldne
UspeSna, uljudna služba. Izborni kuhinja, prijetni in privlačni prostori.
United American Lines
35 - 39 Broadway New York, N. V.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NE ■N YORK A do TRSTA (prtko Osnov«) Naj bolj ia in najkrajša pot po Srak z »m-tkem moija s raiimi veličastnimi paraiki,
DUILIO ____ 17. Junija: ---- 19. Julija
COLOMBO	1. Julija; 7. avgusta
GIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.; 19 sept.
•Največji ln najhitrejši parnlk na olje za
Sredozemsko morje. Udobne kablo« tretlesa razreda s t. « 1» • posteljami za drutine in ftenake. Pri okusnih obedih Je vino brezplačno. E& podrobnosti vprašajte našega s*ents > T vašem mestu ali pa naravnost prt
wmmi geseule in
Italia-America Shipping Corporation 1 Stat« Street General. Agenti New York Kaši zastopniki t JucoslavlJl: Jadranska. Sanka. Belgrad ln njene yodruSnloa.'
FANT,
ne manj kot 10 let star, dobi <lo-ber d »iu in	potrebuje, pri
dobro stoječa družini brez otrok' •ia farmi, kjer se razume slover.-*ški jezik. — Ernest Haevig, Hel-vetia, W. Va.	(31-5—2-6)
M05k.II Zaščitita mm Prsti nalutaja
gssaHEfc*
N shavite si nsjboljio saiflto PREPREwBA ca MOsICE Velika lubaSGc. Kit (4'sl $1 V« Uksiurji «(i S»u-Y-Kit Dept: B se Beekmaa St.. N«» York PiMte sa ofcro*nifo._
■Sin* alr»ktno spomladn« adplutJS
Otn iitTEB« voioja l isness Presidente Wilson — 24. Juni.; 8. avg. Martha Washington —12. Juli.: 6. sept.
v Dubrovnik ali Trat. Salssafaa ▼ »Otraniaa* šmarna. Nobanlh tI-seler. Vpraiaite pri bliinjem a«enta ali »rt PHELPS BROS. A CO, 2 West St™ N. Y.
CUNARD
V JUGOSLAVIJO
v najkrajšem času vsako sredo s tremi eksuresniini parniki BERENGARIA	AQUITAN1A
MAURETANIA
(preko Cherbourga)
ČE nameravate dobiti svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, sc takoj briprajte za initovanje. Naš urad v Jugoslaviji Jim bo I-omagal in svetoval. Vsi potniki tretjega razreda potujejo v privatnih kabinah. Nenad-kriljivH čistoba hrane. Za podrobnosti se ol»rnite na 1«- I* kalne acente ali | na
CUNARD LINE
25 Broadway
New York
VEČ KOT 40
NOVIH SLOV. PLOŠČ ZA VAS GRAMOFON.
PESMI, MOŠKI ZBORI, MARŠE
POLKE, VALCERJE itd. PiSIte takoj po novi brezplačni cenik na VICTOR NAVINSHEK 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
'OLA8 NAJLODA" VEČJI SLOVI HKT&XB. OBUTAl
iiada izvedela za mojo mater ALICE GOLOB ICH in brala ANDf GOLOBICH. Pred enim lete m vta se nahajala v Detroit, Mich, 1215 Howard St. Pro** m, da se oglasita pismeno ali o£cb-uo. Če pa kdo drugi bere ta oglas in niji piše, kje se ualiaji-; t:i. mu bom zelo hvaležna, ker' je- njuna.-^keerka. jaairoma sestra j hudo bolna. Moj naslov je: Miss Mary Golobic h, 4908 Hatfield Street, Pitt«bupgh, Pa. '
i"
^	I s
Brezplačno onim, ki trpe ysled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poskuinja metode, katero more vsak rabiti brez neprillke In izgube Časa
Imaaio način, kako kontrolirati naduho S Mimo, da poskusite aa ml račun. Nič aa de, ako je to Ca dolfa bolezen. aH pa s» Ja pojavila »e-le pred krat k itn .ako Je senena mrzlica ali pa kronična naduha. naroČiti morate brezplačno poskuinjo na-flega načina. Na to aa aa sleda, V kaki kltmi ftvite, na gleda aa na vašo starost au opravilo, ako vsa muči naduha ali mnrilca. nafl način vaou bo takoj pomagal.
Poaebno želimo poslati onim. ki se nahajajo navidez v obupnem stanju, kjar niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravlls-opljn. dimi. "patentirano kajenje" Itd., tfeUmo pokazati vsakomur, da ja ta novi način doloCen, da vstavi vsako tetko dihanja, vse hroparvje In vse stra*ne napade takoj.
Ta braaplačna ponuiba Ja prertaina, da M jo sanemarilL PUlte atdsj ter Je takoj prlčnlta. Na poSUlta denarja. PoAUlta kupon danes. Niti podtalna ns tflsftsts.
BREZPLAČNI PUHKW«NI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO.,Room 201B Sls.. SsXCsK N. T.