Lea Fatur: Od bojne sekire do orala. 2. Poslanec vahi na veliko zborovanje. rostor mecl tujeevim iu glavurjevim vigvamom (koco) so zasedli psi in otroci. Psi so kazali na svoj nacin nejevoljo in začudenje, otroci so pa opazovali z za-vistjo Utalo in Utalisija, ki sta sc sukala okoli tujca — Bele kože. Kaj hoče ta raož? Kako in kod je prišel? Ustavil je bojni ples! Kaj, cc ne bo pustil mož na črnonožcc in ne bo uič veselja naTa Nohamo je res aaŠ prijatelj. Pavnejce in Ocipvance je reŠil črnt1 bolezni. Nohamo ljubi Tndijance, on je kakor naš brat. Nima Črnc suknje. pa je prijatelj Črne suknje" v smeri ob Veliki vodi.c Med gručami uiož hodi Čaro\iiik \ ači, prisluškujc. podpihuje: »Bela koža ni rdeča] Bivole nam bo pregnal iji začaral purraai>e. PosuŠili se nam bodo javori iu smreke. Saj ne taji Nohamo, da prihaja od Čruonožcev. Glavar Dolgolas je možak — ali njegova žena posluša rada vesti o črnili suknjah in sili dol k jezerom in rekam. In otroka! Je to prav? Uialisi, mali kojot (prerijski volk), se vtika v podjetja mož ¦— jn uiala sraka Uiala je že zdaj predrzna kakor maček. Pa jaz — Vači bom rešil Vranjeglavce uesreče.« Možje stresajo nejevoljno Iase: »Pusti, Vači, Utalo in Utalisija! DeČka čaka velika prihodnost. Jn čari. ki jih imata otroka Mandanke usite v obleki, so mocnejši od tvojih. Vači.f Pa si možje namignejo: -Zn bivolovo četrt in za purmaiiovo bedro mu je, ki mu gre od loTa!« 1 RastliDa Sepheredia argentea. 1 Ti Indijanci so zaničevali soplemenjakp, ki so se pokristjauili, obdelovai: zemljo in sc odpovedali svobodi. kcr so staiiovali v hišah. 8 Tako so Indijfiuci iiiiommili Barago. Plašno gieda zasužujeiia Nikura izza giavarjevega vigvaina. Grdi Ča-^^Hzovnik bi jo razmesaril, da jo zagleda, a Bela koža je v vigmamu in ne ^^^Hk> videl uhoge Nikure. ^^^Bj V vigvamu je Nohaiuo. Ogleduje steiie, se Čutli: \ranjeglavci si gradijo ^^^Koče skoraj tako kakor Mandanci. Stavba je okrogla iu prostorna. Močan ^^^Bp&dstav traraoT je opleten z vejami in nametan z ilovico. Sredi koče so ^^^fij& malo vdolbljcna. To je sveti kraj — ognjiŠČe. Zagriujala iz bivolove ^B)2e zapirajo viiod in delijo koČo v več prostorov. Na kolu za gospodar-^^^H&vim prostorom ol) oguju je obešeno v lepem redu njegovo orožje in ^^^Hjtalpi; vrh kola je črepinja bivolova. To mora iraeti vsak gospodar, da ^^^Ht jo povezne na glavo pri - bivolovera plesuc*. ^^^H Močau duh po kožah polni koco. \ohamo pogleda za zagrinjalo na ^^^^pvi in se začudi: >C.lej je indijaiiske gospoščine!« Tara je prava postelja! ^Bva moČna kola na nizkiii čokih kot glavnica ia konČnica sta prepJeteiia ^^^H jermeni in pokrita s kosmato biv6lovo kožo. Pravtako jim rabi bivolova ^^^Ko^a tudi za udejo. ^^^K »Frav prileglo se bo tako mehko postlano ležišče po dolgi, naporni ježi,« ^^^K pokima Nohamo tn pogleda za drugo zagrinjalo. Še bolj zadovoljno ^^^Etokima: ^^^B >Sem si uiislil... Dolgolas ui še prodal svojili kož, Pravl Tem lažje ^Hr pregovorim, da gre na daljno pot^ • ^^^V Tedaj dvigne Utalisi zagriujalo vrat in klikue: »Oče prihaja! Oskrbel ^^^Bem tvojega k-onja, Noharao!« ^^^m i-Ti si vrl dečko, Utalisi!« pogladi Nohamo dečkovo čelo, >bi šel rad ^Bja dol k Veliki reki?« ^^HL. >Rad!^ zatrdi deček in oČi se mu zableščijo. »Rad bi videl tista niesta ^^n hise, kjer moliie k Velikeinu duhu,« ^^^M »Tudi Utala Šla,« priteče sestrica iu objamc z drobnimi rokicami No-^^¦bainova kolena. Sraehljaje jo dvigne beli lovec v naročje. Utala gleda ^H^tzomo lepo lice tnjčevo, nadalmjeno z zdravo rdečico, gleda majline ^^^Kftie brke pod nosom Bele kože in se začudi: ¦ Lase imaš pod iiosom!^ ^^^ft, *O ti moj mucek!« se nasmehne Nohamo. Utala mu seže v lase in ^^Ktbiaje glavico: ^^^B >Majh,en skalplc ^^K Utalisi se ponese: »Si videl lase mojega očeta? Georg Cattin iz tistega ^^^Kjtesta, ki mu pravite London, je slikal očeta. Rekel je: »šest čevljev in ^^^^pst palcev naše mere!« Od vas belokožcev nima nihČe takih )as. Kdor bi ^^^Bbil mojega očcta, si bi lahko obšil vse Šive ua obleki z očetovim skalpoin!« ^^H »Zelo prijetna misel zate, Uialisi?« pogleda Nohamo dečka, ki se ^^^Bobalia: ^^^B »Tudi moji lasje bodo nekoč do tal. Mama mi jih maže z medvedjim ^^^Biozgoni. Pa ne bodi žalosten, Nohamo, če je tvoj skalp kratek; je pa lepo ^^^nStn in kodrav in podal bi se za pasom bojevnika.Dasi je raoj skalp kratek, se je potrudil že marsikateri Pavnejec _ ^Hn Ktimoni nož5. da ga dobi.« ^^^K, »Rumeni uoŽi so psi!« pljune Utalisi. ^Las nimajo. Mišji repek jim ^^^Ksi v zatilnik. Prevrtani nosovi, Sošonci in druge take reve, nam sosedna ^^^Hlemena, si pripletajo ženske lase, da bi nam bili podobni. Pa smo samo ^^Hii Vmnjeglavci!« ^^^^Li * Tndijanci verujejo, da jim prvvabi tak ples, ki posuema bivolove kretnje, ^^^^Bbilo bivolov. ;- ^^^^P s To sta dva indijanska plemeDa pod Skalnim gorovjem. Ponosno poutlari deček zadnje besede, tako ponosno, da se smehljaje ozre nanj njegov oče, ki je bil med tem pogovorom vstopil. Zadovoljno reče Nokamiju: iPravi \ranjeglavec bo to! Ponosen je na šege svojih očetov, na svoje pleine.« Dolgolas se vzravna in strese glavo. Lasje, črni in svctli kakor peruti vran, zavalovijo okoli njega, se razširijo okoli njegovih nog in pokrijejo tla. Nohamo se zavzame: ^Res je lepo vaše pleme! Ni mi žal poti, ki sem jo naredil, da vas vidim.< Dolgolas se ogleduje z indijansko otročjo samoljubnostjo in se Irvali: »Takega me gledajo v Catlinovem »lndiaii-M.u?eum«. Poglej! Obleka je iz bele mebke kože argaiik8 — žena mi je obši]a šive z rdeČo barvano bivolovo dlako in okrasila s skalpi sovražnikov, ki sem jih ubil. Mokasine7 mi je prešila, da je na njih vse pisano in svetlikajoče: našila je korald in školjk in iglic anierikanskega ježa. Tu glej: uavesila mi je korald za vrat in pokrila naročje s svetlimi obroči. Rdeče mi je pobarvala pas, mosnjo za medicino8, ki jo uosim za vratom, mi je pa izšila s čarodejnimi znaki.« Mohaino ogleduje glavarja in prizna: »Res si lep! Tmeniten je tvoj kalumet (pipa) in krasen tvoj tomahavk (bojna sekira). Ko bi imela pri nas ženska tako dolge lase, bi jo imeli za bajno bitje.« »Ženska?!< zategne Dolgolas. »Dolgi lasje so pravica mož, znak so moči. Zato vzamemo preinagancem skalp.* Dolgolas si pridvigne z levico lase in prime z desnico STojega gosta pod ramo. Tako gresta. Otroka jima sledita in obstaneta pred oČetovimi vrati. Psi potuhnjeno rence, otroci pa vpijejo: »Lepa Bela koža!« Nohamo pritrjuje spotoma Dolgolasu: *Res so dolgi lasje znak moci. Pri nas smo imeli glavarja iz plemena Ravbarjer, ki je imel brado dvakrat tako dolgo, kakor si ii. Pa je bil posebno niočan.« Dolgolas potegne po svojem, na debelo pobarvanem licu: >Kake Čudne so vaše navade! Mi si izpulimo vsako dlačico na licu, ker bi se stcer barvilo ne držalo kože. Radi imaino lejio gladko kožo — zato se bojimo one grrfe botezni, ki razje obraz. Indijancu je tcžko živeti s tako nakaženim obrazom. Marsikateri je skočil zaradi tega v ogenj ali v vodo. Tako se je nateknil slaven bojevnik iz plemeua Delavarov zaradi od koz izjedenega obraza na ošpičen ko!.8 Veliki duh naj nas ohrani take pogrde! Pa ti, Nohamo. znaš začarati to grdo bolezen in ne sme se lotiti onega, ki si ga vscipnil v roko. Nohamo, ti si naš prijatelj — kaj ne: prepoveš kozavi bolezni v našo vas?« Dobrotno-resno pristane Nohamo: »Preden zaide solnce, bom pogledal roko vsakega moža.< »Preden zaide solnce, bodo raoji možje že na drugi poti.« se ponosno nasmehne Dolgolas. Nohamo strese z glavo in se vsede po Dolgolasovem vabilu na plašc, ki je obšit s skrivnostnirai Črkami in razprostrt pred ognjišcem. Na pre- * Areailke so koze lia Skalnem gorovju. 7 Meaka indijanska obutev. s Medicina je Indijancem vse, kar se jim zdi, da je skrivnostno. Medicina za vratam je mošnjiček z všito rečjo, ki naj brani Indijanca nesrcče. Te medicine ne sme ne prodati ne zgubiti. 11 Bara^a. Popis Indijanov. str. 179. progi iz licja stoje tri podolgovate sklecle, poleg njih pa pipa iz rdeče gline in mehur. Dolgolas vzame iz mehurja knik-kneka10 in nabaše pipo, nato nastrže na tobak bobrovega žolča in potrosi z bivolovim posuŠenim blatom. Nato ukreše ogenj, potegite par dimov in da gostu pipo v usta. Nohamo potcgnc dvakrat, trikrat. Nato odreže Dolgolas košček pečenke, ga vrže v ogenj in poudari: »Hopečenečivapači11.« Noharao se prekriža in reče: ,;To je boljše, brat mojl« vzame svoj nož in se loti mesa in pogače. Uolgo-las dostojanstveno streže gostu in mu po končanem obedu spct poda pipo enako svečano ko prej. Nohamo odloži pipo in vpraša: »Kako, da še ni' prodal moj brat svoje zaloge kož? Saj prihaja po Kačji reki marsikateri vojažer" z različno robo ia kožarji prekupčevalci silijo vendar tudi k vam?« fl -— lljj^; Mrko pogleda Dolgolas gosta: sZaprl sem svojo vas lažnivim ustam, ki osleparijo Iudijanca, kupcije neveščega, za vse. za kar se je trudil vso zimo. Ne pusiim, da bi se vdajali moji možje goreči vodi13 in ne dovolim, da bi se oblačile ženske v angleški kaliko1*.! ; Mrko govori glavar. Še bolj se mu siemni obraz, ko priskače Utala in se vrti okoli njega: »Utala lepa!« Nohamo gleda dekletce, se čudi: v tenki beli oblekci, z razpuščenimi lasmi, je kakor metuljček in bela je v obraz, kakor da je ukraden nase-ljeniški ofrok. Polaskal bi se Utali, pa vidi. kako se otrok umika jezuo bleŠčečim se očetovim pogledom. Pa teče skozi vrata z grožnjo: »Ltala iokala.« : ¦ J ¦ - . - . i.n-jn 10 Indijanski fobaK iz Inbja' rdeffe Trbe in drugih rastlin. ---- - 11 Da bi ne škodilo! ¦/" " 12 Trgovski potnik. ¦ w " 13 žgiuije. ! liliifr.'.. Dolgofas mahse % roko: *Ženska! Zapovej ti tako! Ona pa po svojeU Previdno prezre gost glavarjevo zadcego m zavcsla nazaj. ?Ob Veliki vodi in ob Go*enjero iezem jc mnogo kožarjev. V Fondi-lakui6 je Peter Kote, ki živi že trideset solncev med vami in je vaš brai. V Gran Portage10 je veljko skladišče kož. Zakaj ne pokažes svojim možem iu otrokoui, kako živijo bratje Očipvanci, Otavanci in druga plemeno, ki jih je ustavila skrb za zemljo h\ lovišea onkraj te zemlje. Lotili so se orala in preslice in se uče modrosti belokožcev, Vem, *Ja vam ni za par tednov hoda, troškov za potovanje se pa — kakor nam Evropcem — vam pač ni treba bati.c Pre^irno se nasmchne Dolgolas: »Da! Pri vas ue morete nikamor brez cvenka. V021Š se — placaš. Kosiš v zidani hiši — plačaš. Povsod so ceste in mesta na gosto. Mi pa: Neizmerna je nasa cesta, od jutra do vecera. Tedne in tedne ne vidiš naselbine, postaviš si šotor, greš na !ov, žene za-kurijo. lvdor pride, je naš gost. Sovražnik ali prijaielj leže varen k mojemu ognju. Ne vprašamo za plačilo.* Nohamo se na?mehne: »Lepo je vse to. Pa Tendar potuje Indijanec cele mesece, da vidi železnega konja1", in veliki kanoe17, ki si išče sam poti po vodi.« >Ne govori mi o železnem konju in ne o vasera brodu. ki nima vesel...? mahne Dolgolas. *Že tako gori v Utalisi želja, da vse to vidi in ve, kako je pri vas. lji Veliki votli, tla posnemajo belo-kožce kakor ptica oponašavka tvoj glas? Prisel je do nas glas, da jih silijo, naj bi prodali svojo zemljo in se preselili tostran Misisipija. Vaša poglavarstva bi spraviJa najrajsi vsa naša plemena iz njih naselbiii.^ »Tn kdo je tega kriv?Ne pojdete!