Ji 42.
Poštnina pfatana v gotovini.
V Lfiitallarii, dne R, avgusta 1923.
otfeala vsako sredo.
Leto II

Glasilo »Samostojne
	1	S,2 l2 .
	mmm	
		
	m	m
fek	X	
		«
0	II	' ,$vts.
M	■	
•i; V .	i	
r! i		
	■	i
kmetijske stranke za Slovenijo
i*
sr*-- celoletne . . . . nololatao . . Četrtletno , ■ • PoMunczna Številka	Naročnina t ..«••«. ■* .*•>« Din 10"— . ........... « Dio 5*-*r	Kmet pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnaj si sam I	Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst : • . . • ... » .. večji inserati od 10 petit vrst naprej . . . i^ft : notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	k Din 1S0 k Din fr— k Din 3>—
l1 ® (	Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ,.Ekonoma".			
Kmetski praznik na Bledu.
... Zopet kličemo pristaše kmetske jnisli na Bled, zopet opominjamo borce za zmago Stare pravde, da poskrbe za veličasten potek kmetskega praznika.
Ker pomemben kakor še nikoli, je In mora biti letošnji kmetski praznik na Bledu.
Kmetski praznik na Bledu mora Izbrisati madež 18. marca, kmetski praznik na Bledu mora oprati sramoto, ki je prišla nad kmetsko ljudstvo, vsled zmage huj-skaštva ln sleparskih obljub.
Ne samo za zmago kmetske misli, ne samo za pridobitev kmetske vlade, temveč tudi za zmago prevdar-nosti, poštenosti in resnice bomo manifestirali na Bledu. Zato vsi na plan, ki ste bili dne 18. marca jez proti demagogiji, zato na Bled vsi, ki ste v splošni zaslepljenosti bili primer za-vednosti! Vaš praznik bo kmetski praznik na Bledu, zakaj zajedno s /kmetsko mislijo bo proslavljena tudi yaša zvestoba do njel
' Škodoželjno so se radovall vsi 'Jaši nasprotniki, ko se je doznalo, da Je število naših volilcev padlo. In s še večjo škodoželjnostjo so govorili, da je sedaj konec naše samostojne.
Tovariši! Vse te proroke, vse te škodoželjne nasprotnike bomo dne 8. septembra na blejskem prazniku postavili na laž.
In nikakor nam ne bo težko, da bomo to storili. Vsaj so se naši nasprotniki potrudili ln s svojim nedelom 'dokazali, da ste imeli prav edino vi, ki ste vztrajali v zvestobi do kmetske misli in da morajo sedaj vsi drugi povesiti pred vami oči, zakaj svojega glasovanja se morajo sramovati.
Tudi največji politični slepec mora spoznati, da je bil opeharjen, ko je glasoval za stranko, ki je obljubljala da prinese avtonomijo, dala pa Je samoradikalno vlado, najbolj centralistično, kar flh Je dosedaj imela y	Jugoslavija.
r Tudi najbolj nezaveden volilec mora spoznati sleparijo, katere žrtev
je bil, ko je veroval stranki, ki je dejala,
da bo davke znižala, v resnici pa
nam Je prinesla šestkrat večje.
In rdečica sramu mora obliti tudi vse tiste, ki so verovali, da bo uresničena obljuba
fante iz Maeedonije!
In ki morajo sedaj spoznati, da je ta zahteva z novim vojaškim zakonom, za nujnost katerega so glasovali vsi poslanci SLS, za dolgo vrsto let pokopana.
Kako pa more biti pri srcu šele vsem onim nesrečnim kmetskim posestnikom, ki so jih obiskale toča ali druge vremenske neprilike in ld vedo, da ne bodo deležni prav nobene podpore, ker je ves Jugoslovanski klub z edino izjemo posl Kranjca, glasoval proti Lazlčevem zakonskem načrtu o zavarovanju proti točil
Da, tovariši! Sramovati se morajo vsi, ki so glasovali za kandidate SLS., zakaj žrtev sleparije so postali ln pomagali so sami, da je blagoslov 18. marca takšen, da ga nas Bog obvaruj!
Sramovati pa se morajo tudi oni, ki so iz nepravilnega pojmovanja napredne misli, zatajili kmetsko misel in volili demokrate.
Verjeli so, da volijo najmočnejšo, vsedržavno stranko, spoznali pa so, da volijo propadajočo stranko, ki jo more rešiti le še vladna moč. Mislili so, da volijo kmetu prijazno stranko, toda volili so slepi sluge kapitala, kar je bilo ravno pred kratkim vnovič dokazano.
NI se pa treba sramovati vsem, ki ste verjeli SKS, zakaj v nobenem oziru niste pre varjeni, zakaj vsaka njena obljuba, izrečena pred volitvami, drži še danes. Zavrgli smo demagogijo, ko smo šli v boj, zato pa smo zbrali le cvet naroda, ie gardo borcev za zmago kmetske misli.
Samo najboljši med dobrimi so v naših vrstah in zato mora naše število rasti, zato mora priti zadoščenje za vse, ki so vztrajali v najtežjih časih.
In to zadoščenje tudi že prihaja. Klerikalne vrste se lomijo in niti gr-
Vsem krajevnim odborom in vsem pristašem!
Polovična vožnja na Bled je dovoljena I
Vse krajevne odbore opozarjamo, da nam takoj naroče izkaznice za polovično Vožnjo, da jih moremo vsem pravočasno razposlati.
Izkaznica velja 1 Din. Denar je poslati obenem z naročilom. -
Tovariši I Na Kmetski praznik na Bled pridejo letos v velikem številu tudi kmetje Hrvati, Srbi, Čehi in Poljaki I Zato na delo za sijajen potek Kmetskega praznika!
Iz Gorenjskega nam javljajo, da bo letošnji sprevod narodnih noš zlasti skrbno sestavljen. Dolenjci ne zaostanite za Gorenjci I Narodne noše jna plani	-
Plakate s sporedi razpošljemo v kratkem. Kdor je prejel lani premalo plakatov, naj to javil
Tajništvo SKS.
do izrabljanje katoliškega shoda tega ne bo preprečilo. Po vsej deželi raste spoznanje, po vseh vaseh napreduje kmetska misel in tisoči, zbrani na kmetskem prazniku na Bledu morajo to dokazati vsemu svetu.
Ti tisoči pa morajo storiti še eno!
Ko smo bili mi v vladi ,so naši poslanci na kmetskem prazniku sami od sebe povedali, kaj da so dosegli. Danes pa, ko imajo naši nasprotniki trikrat tako veliko moč, pa nočejo povedati, kaj da so dosegli. Mi pa jih bomo na to spomnili! In glasno, da se bo slišalo po vsej Sloveniji, bomo vprašali zmagovalce z dne 18. marca:
»Kaj ste dosegli?«
In za nami se bodo oglasili njihovi pristaši, toda oni bodo vseeno
molčali, ker odgovoriti ne morejo, ker bi morali priznati, da niso dosegli drugo ko	t
Markov protokol, dokument njihove sleparije!
Tovariši! Mi vstajamo, mi gremo naprej in zato na Bled, na novi kmetski praznik, da prepričamo o naši bližajoči se zmagi ves svet.
Prijetna dolžnost je bila druga leta udeležba na kmetskem prazniku, danes je nujna dolžnost!
Dne 8. septembra se zbira na Bledu garda kmetskih borcev, dne 8. septembra bomo spoznali tiste, ki še sedaj niso spregledali.
Na delo za proslavo kmetske misli, na delo za zmago poštenosti, na delo za veličastnost kmetskega praznika!
Prosimo vse tovariše oproščenja, če se zopet pečamo z vprašanjem naprednega bloka, ali kakor v zadnjem času raje pravijo mladini s koncentracijo naprednih sil. In prosimo oproščenja tembolj, ker vemo, da pezl našega kmetovalca vse polno drugih In neprimerno važnejših vprašanj ko pa je vedno znova z vsiljivostjo razvito vprašanje naprednega bloka. Toda kljub temu smatramo za svojo dolžnost da izpregovorimo še enkrat o tem vprašanju m to vsled tega, ker smo doživeli na svoj članek »Jutru« dva odgovora In ker nikakor nočemo ostati odgovora dolžni, zlasti ne onim, ki smatrajo sebe za gospode in ki zato nam kmetom tako radi dajejo lekcije.
Prvi odgovor je Izšel v »Jutru«, drugI v »Taboru«. Ker nazivlje »Tabor« našo zahtevo po kmetski vladi kot bedasto frazo, naše izvajanje pa kot neumnost, res ne smatramo za vredno, da bi se ozirali na ignorantsko psovanje »Tabora«.
Pač pa hočemo odgovoriti na »Jutrov« članek, ki je sicer poln perfid-nosti in nesramnosti, toda napisan vsaj v dostojni obliki. Pripomniti pa moramo takoj, da ni naša krivda, če bo naš odgovor bolj brezobziren ko navadno, toda to so izzvali gospodje sami.
Opetovano smo že naglasili, da smatramo skupen boj vseh, ki hočejo zmago napredne misli, za potreben. Toda obenem smo tudi opetovano povdarili, da nimamo za mladinsko napredno misel prav nobenega razumevanja. Dejali smo, da smo za napredno misel, ki pomeni pozitivno pridobitev, da pa se ne loremo ogrevati za samo negativen boj proti klerikalcem.
Konstatiramo z zadoščenjem, da so demokrati pač poizkušali nam na to odgovoriti, da pa jim je odgovor ostal v grlu, ker resnične napredne misli niti ne razumevajo. Nimamo pa niti prostora in niti volje, da bi učili demokrate, kako je danes izhodišče napredne misli na gospodarskem polju, v tem namreč, da se da vsakomur materielni eksistenčni minimum in da je zato kmetska misel, ki hoče doseči to za 80 odstotkov prebivalstva, najbolj napredna misel. Vsled tega se bomo ozirali le na ono napredno misel, kakor jo pojmujejo demokrati, ali bolje rečeno mladini, to je na napredno misel, ki je istovetna z bojem proti klerikalcem.
Olede te reducirane napredne misli smo dejali, da je po našem mnenju izvedljiv kakšen blok le v tem oziru, da marširamo sicer ločeno, da pa vsi udarjamo po klerikalcih skupno. Dasi je brez vsega jasno, da je ta naš predlog z lahkoto izvedljiv, moramo vendar konstatirati, da tega minimalnega programa demokrati nikdar izvajali niso. Dokazov za to ne ostanemo dolžni.
naprednih sil.
Ko je šlo za kancelparagraf, smo prodrli ž njim s pomočjo zemljorad-nikov in ne demokratov, ki so bili bolj pasivni od radikalov samih.
Kadarkoli smo prinesli skorajda senzacionalna razkritja o klerikalcih, vedno je bilo »Jutro« tisto, ki je molčalo ln sicer samo zato, ker se je balo, da bi ponatis lz »Kmetijskega lista« koristil nam. Kako vse drugače bi končal naš boj zaradi zapravljenega denarja za živinsko zavarovalnico, kako vse drugače tudi boj z Zadružno Zvezo, če bi ml doživeli v demokratskih listih vsaj polovico te podpore, kakor pa so jo doživeli klerikalci v demokratskih listih, kadar je šlo proti nam. Ali ste mar pozabili na boj zaradi Zveze Slovenije z morjem? Ali ste pozabili na vse one zavestne netočnosti o tov. Puclju? Kakor na ono zadnjo, da Je tov. Pucelj prejel od Pašiča nagrado, ker je ostal pri glasovanju o uradniškem zakonu v skupščini?
Pa pustimo časnikarsko polje in preidimo na vse bolj važno gospodarsko polje! Naj nam povedo gospodje mladini, ker ti so predstavi-telji demokratov, kdaj in pri kateri priliki smo šli mi skupno s klerikalnimi podjetji? Ali pa morejo mladini to tajiti za sebe? Da, če lažejol Ali naj bomo Jasnejši?
Dočim pa so klerikalnim zavodom prizanašali, pa so napredne napadali z naravnost besno jezo. Ne bomo spominjali tu pretiranih napadov na »Jadransko banko«, dasi bi se marsikak klerikalni zavod sesul že v prah, če bi udarjali nanj demokrati s tako težkimi kanoni, kakor streljajo na končno napredno »Jadransko banko«. Pač pa bomo opomnili na boj, ki ga moramo bojevati z mladini na gospodarskem polju. In tu bodi kon-statirano! Kakor smo se morali boriti proti mladinom za zadružna načela, tako se nam pač nikdar ni bilo treba boriti s klerikalci. Izkušnje, ki smo jih doživeli na gospodarskem polju z mladini, presegajo vse meje in samo ozir do napredne misli, ker nismo hoteli, da bi se smejali klerikalci, je bil vzrok, da nismo objavili vseh podrobnosti. Toda, kar se še ni zgodilo, to se more še vedno zgoditi!
Kamorkoli pogledamo, povsod se nam kaže ista slika. Kot edine predstavnike napredne misli kažejo sebe demokrati, v resnici pa šo oni njeni grobokopi. Pred očmi vedno le interese ozkega kroga, so zapodili polagoma vso inteligenco med pasivne gledalce ali pa k drugim strankam. In ko so prijadrali slednjič tako daleč, da izjavlja celo »Slovenski Narod«, njihovo nekdanje glasilo, da »k Žerjavu ne vodi nobena pot«, pa so pričeli govoriti o potrebi koncentracije naprednih sil. Gospodje, prepozno! — Vaša pot je končana!
Nobenega interesa pa nimamo, da bi Vam pomagali na noge, prav po-
sebno pa ne z ozirom na zadnje in-famne trditve, ki jih vsebuje zadnji dopis »Jutra«.
V	tem, v uredništvu sfabriciranem dopisu z dežele, se trdi, da nasprotujemo naprednemu bloku samo zaradi tega, ker se naši voditelji »ne čutijo dovolj močnim, da bi v skupni organizaciji uspevali in kaj veljali«. In dalje trdi »Jutro«, da samo »ljubosumnost raznih malih in velikih voditeljev in strah za lastno veljavo« zadržujeta združenje.
Gospodje! Ne gre pri nas za osebno veljavo, temveč pri nas gre za zmago stvari! Obžalujemo, če VI tega ne morete razumeti.
Smešno pa je, da bi se ml bali, da ne bi mogli biti kos Vašim političnim talentom! Gospodje! Samo blagovolite sklicati skupno sejo, pa se boste kmalu uverili, kdo da je v stvarni debati močnejši in kdo se mora bati za svojo osebno veljavo. Nimamo sicer v svoji sredi toliko ministrov in poklicnih politikov ko vi, tudi nimamo mogoče za seboj ljudi s tako zvenečimi naslovi, ko vi, ampak mi imamo zato izkušnje življenja, dasi tudi brez drugih lastnosti nismo.
Tedaj, ko ste vi vsi po vrsti sedeli doma in ko ste smatrali za heroično delo defetizem proti Avstriji in prenos kakega pisma, smo bili mi kot re-dovi in dobrovoljci zunaj na bojnih poljanah, kjer se je ustvarjalo novo življenje.
VI tega novega življenja ne razumete in ste zato storili tedaj, ko ste bili na vladi vse, da bi ga zatrli. Toda brezupno je bilo vaše početje, ker življenje gre preko reakclonarcev, kar ste bili vi, kljub svoji frazi o napredni misli in kljub svoji »državotvornosti«.
Kot pravi reakcionarjl Imenujete zato tudi naše stanovsko geslo, naš političen cilj kmetske vlade, kot puhlo frazo. Da, gospodje! Ce bi vi le enkrat videli trpljenje od blizu, potem bi spoznali, kako zelo ste se diskvalificirali, ko ste zapisali, da je kmetska misel puhla fraza. Diskvalificirali pa ste se s tem tudi kot pro-pagatorji naprednega bloka, ker, kako moremo iti z vami, če vam pa je naše najsvetejše le smešna fraza!
Naj bo to naš poslednji odgovor na koncentracijo naprednih sil, ki bi jo propagirali mladinski demokrati. Se se pa bomo oglasili in prav radi, ko bo šlo za koncentracijo vseh resničnih naprednjakov, ko bo šlo za končno ureditev države v naprednem duhu, da bo pozdravljal našo državo kot svojo ne le bankir, temveč tudi najpriprostejši delavec in kmet. Tak napredni blok pa bo mogoč le med ljudmi, ki bodo kmetski vladi priznavali vsaj Upravičenost, Če se ne bodo že sami borili za njo.
Še bodo spoznali gospodje pri »Jutru«, kakšno puhlost so povedali, ko so dejali, da je kmetska misel puhla fraza.
Mesto odgovora laž in jedanie.
V	zadnji številki smo vprašali klerikalne poslance, kaj da so dosegli. Mesto njih, ki so edino poklicani, da odgovore, je odgovoril »Slovenec« in sicer na način, kakršen se spodobi klerikalnemu glasilu, namreč z — lažmi in molkom.
Da najprej obračunamo z lažmi.
V	notici »Mojster v laganju je »Kmetijski list««, pravi »Slovenec«, da smo mi trdili, da je SLS glasovala za vojni zakon.	*
Laž! Naj prebere samo cenjeni bralec naš uvodnik in videl bo, da smo vedno trdili, da je Jugoslovanski klub, oziroma da so klerikalni poslanci (ker stranka kot taka sploh glasovati ne more) glasovali ta nal*
Državo reši edino le kmetska vlada, ker samo ona bo ubila korupcijo.
nosi vojaškega zakona. To pa je čisto nekaj drugega, kar trdi »Slovenec« in ta naša trditev je neizpodbitna.
Dalje pravi »Slovenec«, da smo pisali, da so poslanci SLS pomagali radikalom pri izglasovanju uradniškega zakona do kvoruma. Tudi to je laž! Vsak bralec se more prepričati iz našega lista, da smo dejali, da so klerikalci omogočili »m orali-č e n« kvorum, za kar je postal gosp. Vodopivec član Glavne kontrole. To je fakt, ki ga ne ovrže nihče.
Takole torej razume »Slovenec« pripravo za katoliški shod, da po-t v a r j a naša izvajanja in da na pokorjenih dejstvih gradi potem svoje aži! Naj mu teknejo!
Z lažjo se tu »Slovenec« še nekako pomaga, seveda le pred očmi svojih backov. Čisto smešen pa postaja »Slovenec«, ko skuša razložiti Markov protokol. Takega jeclanja pa nismo niti od »Slovenca« pričakovali. Vidi se, da prihaja »Slovenec« v leta.	1
»Slovenec« pravi namreč: »Zahteve opozicije, sprejete v Markov protokol, nikakor ne pomenijo defini-tivnega sporazuma glede avtonomije Hrvatske in Slovenije, marveč so se v protokolu samem izrecno označile kot minimalni predpogoj, ki ga imajo radikali izpolniti, da pokažejo svojo dobro voljo, nakar bi se ž njimi šele pričela definitivna pogajanja o popolni zakonodajni avtonomiji Hrvatske in Slovenije.«
Da bo »Slovenec« nam v svoji nerodnosti priznal prav vse, kar smo očitali, res nismo mislili.
1.	Po »Slovencu« je torej res, da so klerikalci v svojih minimalnih predpogojih izpustili i avtonomijo, i fante iz Mace« donije i zmanjšanje davkov.
2.	»Slovenec« priznava dalje, da so klerikalci pristali na to, da je avtonomija odvisna samo od dobre volje radikalov. Hvala lepa! Zaradi dobre volje radikalov pa res ni treba sklepati protokolov.
3.	Najbolj smešno pa je jeclanje o bodočih definitivnih pogajanjih, ki bi dali avtonomijo. Ali je tako pogajanje sploh mogoče? Vzemimo posestnika, ki prodaja hišo z vsem, kar le v njej. Ali jo bo posestnik prodal
spomladi tako, da se pogodi samo zaradi vrat, zaradi vsega drugega pa se bo pogodil šele v jeseni, če bo videl, da ima kupec sicer dobro voljo? Kje pa najdete posestnika, ki bi tako neumno prodajal hišo?
Sedaj pa pomislite še to, da so radikali dobili vse, kar so zahtevali in celo še nekaj več. Ne samo vrata, temveč vso hišo so pobasali, 'klerikalci, pa pravijo, da se bodo pogodili za kupnino hiše šele jeseni!
4. »Slovenec« priznava, da je zahtevala SLS pokrajinskega namestnika za sebe, toda ogorčeno odklanja, da bi bil to dr. Brejc. To ogorčenje je prazna hinavščina, ker ves svet ve, da dr. Brejc silno hlepi po tem mestu in da ga 1. 1920. kar ni bilo spraviti s predsedniškega mesta.
Kjer skuša »Slovenec« ugovarjati, povsodi nam pritrjuje. Se bolj pa pritrjuje tam, kjer molči, ker tu se niti ne upa odgovarjati.
Vpraša: ao zato »Slovenca« in ves Eseles še enkrat:
Kaj ste dosegli?
Kaj je z Vašimi obljubami?
Na to je treba točno odgovoriti, ne pa z izgovori!
In da vam bo še bolj neprijetno, Vas vprašamo še sledeče:
Zakaj ste glasovali proti Laziče-vemu zakonu o zavarovanju proti toči?
Zakaj ste ostali v skupščini pri glasovanju o uradniškem zakonu, ko je vendar »Slovenec« d*m preje ekso-dus napovedal?
Zakaj niste znali pri vojaškem zakonu doseči drugo, ko da gre duhovnik kot edina izjema k vojakom kot oficir?
Zakaj niste znali preprečiti novih davkov?
Zakaj niste prtprečili kuluka?
Odgovorite gospodje na vprašanja točno in jedrnato, ne pa z jecla-njem, lažmi in molkom!
Pa vemo, da ne boste vi tega storili, zato odgovarjamo mesto vas.
Zapisano je, da kdor z mečem okoli hodi, bo od meča pogubljen in kdor s sleparijo, ta od sleparije.
Vi ste sleparili volilce, radikali pa so osleparili Vas. Z radikali ste sedaj bot, nc pa z volilci, ker ti sprašujejo vedno eno in isto:
Kaj ste dosegli?
če prav govori SLS pri vsaki priliki, da je za agrarno reformo.
Tovariši! Ali boste verjeli besedam ali pa dejanjem?
Zapomnite si! Vsakdo leži, kakor si postelje.
Slovenski kmet si je dne 18. marca slabo postlal. Agrarna reforma dokazuje to najlepše!
Ali bo tudi ta izkušnja zaman? '/
Popolna polomila klerikalno - socialistične družbe in nienih zaveznikov.
Sedanje starci«* agrarne reforme v Sloveniji in v Prekmuriu.
V informacijo agrarnoreformnim interesentom naj služijo sledeče vrstice:
1.	Vlada je v Beogradu od gotove strani iz Slovenije poučena, da v Sloveniji sploh ni veleposestev, ki bi prišla vpoštev za razdelitev. Nasvetuje se, da se vsi okrožni agrarni uradi v Sloveniji radi tega razpustijo pod pretvezo »štedenja«. S tem bo agrarna reforma sama od sebe zaspala. V Prekmurju je okrožni agrarni urad že razpuščen in sicer ravno sredi njegovega nad vse plodonosnega delovanja; z letošnjim novembrom bi bila razmejitev in razdelitev že končana.
2.	Ker po mnenju merodajnih faktorjev v Sloveniji ni veleposestev, se mariborskemu in ljubljanskemu okrožnemu agrarnemu uradu ne prideli geometrov. Ker ostanejo vsled tega vse dosedanje razdelitve provizorne in povzročajo prepire med veleposestniki in interesenti, upajo izvestni ljudje, da se bodo interesenti tega stanja naveličali ter veleposestnikom zakupno zemljo vrnili, a sami hodili tlako delati na to zemljo za 20 kron dnevnine.
3.	Po novem finančnem zakonu o dvanajstinah imajo interesenti-zakupni-ki plačevati razun zakupnine tudi še vse davke in doklade od zakupne zemlje. S tem se hoče tudi oziovoljiti zakupnike-interesente, da bi se izrekli za neintere-siranost! Agrarna reforma bi postala potem brezpredmetna, veleposestniki bi pa po oderuških cenah (zakupninah) oddajal; svobodno svojo zemljo v zakup, kakor je bilo pred, med in takoj po svetovni vojni. Izmed 57 veleposestnikov, ki pridejo pri razdelitvi v poštev, bi bilo z ukinitvijo agrarne reforme poma-gano 49 Nemcem in Madžarom ter 8 cerkvenim, oziroma samostanskim vele-posestvom v Prekmurju in Štajerskem.
4.	Ministrstvo pravde je izdalo odtok, s katerim se skuša na velepose-Stvlh, ki so pod državnimi sekvestri, onemogočiti ali sploh zavlačevati izved-bo agrarne reforme!
5.	Veleposestniki ter razne stranke netijo med agrarnoreformnimi upravičenci neprenehoma prepire in razširjajo razne neosnovane govorice (obljube s strani radikalne in klerikalne stranke), da bo agrarna reforma pri nas prenehala. Posebno vneti so za ukinitev agrarne reforme zastopniki SLS in NRS, (radikalov), vsaj po govorih in interpelacijah v skupščini soditi! Tudi je bil prejšnji minister za agrarno reformo tajnik veleposestniškega udruženja, ki deluje
za ukinitev agrarne reforme sploh in je tudi sam veleposestnik!
Kaj sledi iz zgornjih stavkov? Vsi agrarno reformni interesenti, ki imate pravico do zemlje, se udinjajte radikalno - klerikalno - radičevsko-nem-škim strankam, da boste s tem ščitili vam sovražne elemente, protinarodne in deloma tudi protldržavne veleposestnike. Prepirajte se in tožarite medsebojno, kajti, kjer se dva bijeta, žanje tretji! Poslušajte razne hujskače in strankarske agitatorje, ki vam dajejo nasvete, da z vračanjem vlog, rekurzi itd. zavlačujete izvedbo agrarne reforme. Le tako naprej, potem se bo kmalu izpolnila želja stranke, ki potrebuje za svojo agitacijo denarja iz žepov veleposestnikov, ker ga ne dobijo več v zadostni meri od svojih protektorjev iz Beograda!
Tovariši, tako stoji torej stvar.
Takoj po prevratu, ko so se vsi oni, ki so gonili narod med svetovno vojno v smrt, tresli pred jezo naroda, tedaj so svečano obljubili, da sme biti lastnik zemlje samo oni, ki jo obdeluje, to je kmet.
In ustanovljeno je bilo ministrstvo za agrarno reformo, veleposestva so prišla pod državno nadzorstvo, zemlja se je dala v zakup in izgledalo je, da pride kmet do svoje pravice.
Toda narod je pozabljiv in kmetsko ljudstvo še posebno. Skoraj so bili pozabljeni grehi raznih političnih voditeljev in z lažmi ter sladkimi obljubami so si znali ti zopet pridobiti narodno zaupanje.
Tako se je zgodilo, da so pri volitvah dne 18. marca letošnjega leta zmagali stari sleparji slovenskega kmeta, z grehi čisto obloženi klerikalci
In posledica?
S klerikalno pomočjo smo dobili sa-moradikalsko vlado in minister za agrarno reformo je postal veleposestnik, ki je vrhu tega tajnik veleposestniške organizacije, ki se bori za odpravo agrarne reforme. Zvest svojim veleposestniškim načelom je pričel minister takoj pokopavati agrarno reformo in danes je skoraj že pokopana.
Pri tem pa mu je pomagal poslanec Š k u 1J, ki je nastopal za samostan in proti kmetskemu ljudstvu in pomagal mu je poslanec Klekl, ki je dejal, da je agrarna reforma rop.
In oba ta dva poslanca sta člana SLS, sta še vedno njena zaupnika, pa
Globoko pri Brežicah.
V nedeljo, dne 29. julija ob priliki volitev v obč. agr. odbor je uničil »SKS požar« vso koruptno, blamirano in izprijeno zalego, ki se je ta dan v divjem zakonu med klerikalci soc. demokrati in »partijo« obeh Kenetov« predstavila javno svetu, da zmelje v prah strašnega zmaja v podobi globoške SKS. Z vso silo ln, kar moramo priznati, z mojstrsko tajnostjo so zbrali skupaj svoje zlomljene ude in se čisto nepričakovano pojavili ob določeni uri na volišču. Mi smo bili docela nepripravljeni. 90 odstotkov naših volilcev se do dneva volitev niti ni zanje zanimalo. Šele ko so naši ljudje videli, da se zbira na volišču »brezmadežna« družba naših nasprotnikov, so prihiteli, kar je bilo bližnjih na volišče. Omeniti moramo zanimivo dejstvo, da je marsikateri trez-nejši klerikalec, ki je bil izvabljen na volišče in ko je tam videl prostituiranje svojih kolovodij z najbolj korumpira-nimi elementi, od gnusa debelo izpljunil in se odstranil iz te družbe domov, ne da bi volil. Priprosti ljudje so obsodili s tem početje svojih voditeljev, ki so v zadnjem času izgubili glavo, vsak čut razsodnosti in značajnosti. Ne bomo opisovali lunino spremembo na obrazih generalov čudne koalicije, ki se je pojavila, ko se je razglasil izid volitev, pri kateri je zmagala v obeh skupinah naša lista, ki je dobila 70 odstotk. vseh oddanih glasov. Kako porazno je to vplivalo na domišljave koalirane nasprotnike, ki so brez slovesa, kot politi kužeki, drug za drugim z grozno dolgim nosom izginili iz volišča, ni mogoče opisati. Sami vrhovni poveljniki: France Podvinski, glavni zaupnik klerikalcev za Posavje in bodoči avtonomni poslanec, Fr. Gregorevčič, veleposestnik, Urekov Hanza, zelo vnet kulukar in klerikalni dirkač in drugi so kandidirali misleč, da bo vse drlo za njimi — pa neusmiljeno so padli kot so dolgi in široki! Pri vsem tem pa je vrhovnega klerikalnega vojskovodjo s par adjutanti zadela še druga bridka nezgoda. Na Malem vrhu se je namreč ta dan dopoldne vršila blagoslovitev novih zvonov. In kot se spodobi, je bil g. Podvinski tam »za botra«. Po končanem opravilu pa se je vršila velika zabava z godbo, petjem, okusnimi jedili, pijačo itd.
Sicer s težkim srcem, pa zvest svoji poveljniški službi in visokim idealom se je poslovil g. Podvinski za par ur od teh dobrot in se podal na »polje bojno«, da se vrne kot zmagovalec-triumfator. Pa se je vrnil ob 11. uri zvečer strašno pobit in slabe volje v radovedno družbo. Ko ga je vprašal prijatelj iz Pišeč kako je izpadlo, je jezno zarentačil: »Hudič je vzel!« Kratek, pa tehten odgovor, da je njegovi ožji družbi za ta večer pokvaril dotlej tako izboren »dober tek«. Pri tem pa je bilo najusodnejše to, da je med tem, ko je on v potu svojega obraza, »z uma svitlim mečem« podil svojo četo na volišče v neprestani »ju-riš« proti »kmetijcem«, da mu je nehvaležna zavezniška družba izpraznila krožnike in zbasala v lastne želodce vse boljše stvari. Druga enaka nesreča je zadela Keneta ml. Skoro vsekdar, po sicer neuspešni občinski seji, kjer služi
g. Kene ml. s svojim odborniškim mestom (katerega si je prvič in zadnjič pridobil na listi SKS) z vso dušo kot revni postrežček klerikalom, so ga isti za plačilo vzeli medse in ga gostili čez noč do ranega jutra ali še delj. Tako je dobil sporočilo tudi sedaj, da bo po dobljeni »zmagi« smel ž njimi na Mali vrh na gostijo, kjer se bo obhajalo zmagoslavje. Pa ta smola!
Klerikalna koalicija je propadla in vsa dobrota obljubljene gostije je šla po vodi! Težko je človeku, ki mora služiti »dvema gazdoma«. Na videz radikalom, da se mu ne zmaje stolček, dejanski pa klerikalom, da bi morda vendarle dobil prostorčka na kakšni listi.
In g. Kene starejši! Kako tužno vlogo je igral ta dan. Nekoč upliven mož, dolgoleten župan, za katerim je bila večina občanov, nima danes po zaslugi svojega sina nobenega .upliva. Ta dan pa je ta usmiljenja vredni mož z vso vnemo agitiral za klerikale s takšnim uspehom, da so isti dobili celo manj glasov, kakor pa so imeli agitatorjev. H komurkoli je prišel — se mu je po-smehnil in mu obrnil hrbet. — Ta dan pa je dobil tudi fanatični Umek svoj dober nauk. da se namreč ne dela s tem »za ubogo revno ljudstvo«, če se ga skozi leta vleče za nos, pri tem pa živi na njegove stroške, hujska soseda na soseda, temveč da hoče ljudstvo pozitivnega dela, doslednosti, dejanj in rezultatov! Tudi klerikalci so uvideli, da se ne obrestujejo več njih nesramne laži in da tudi najgnusnejša obrekovanja ne vlečejo več, ampak ie odbijajo tudi poštene klerikalne treznejše može, ki se ne dajo voditi več kar na slepo kot živina v družbo in zvezo z najuma-zanejšimi elementi. Ljudstvo se danes samo vprašuje: Na kateri strani so možje, ki so že z neštetimi nesebičnimi deli in neustrašenem boju priborili njemu mnogo vsestranskih uspehov in na kateri strani so obljubkarji Ali ste gospodje iz koalicije res tako otročje naivni, da mislite, da bo ljudstvo svoja socijalna vprašanja zaupalo onim, ki bi mu rajši vzeli kot pa pomagali?
AI51 naj veruje onim, ki so z njih blagom verižili po Hrvaškem in ki se javno bahajo>, da so žrtvovali stotisoče, da bi ugrabili in odtrgali od ust par sto siromašnim ljudem v občini to, kar je zanje vprašanje obstoja? Ali naj veruje v pomoč onih, ki posedujejo velika posestva, pa iz lakomnosti po noči po tujih posestvih, siromašnih... (no, vi že veste kaj!) — In naj li končno verujejo vsem tem ljudem, ki vsi skupaj nimajo niti ene najmanjše zasluge za narod, če izvzamemo seveda njih »lemberško« budalost, ki jo prodajajo v zabavo svojim oblastim v obč. odboru? Ali vam naj ljudje še verujejo v nevarnost vere in metanja križev po naših ljudeh; ko vidijo, da imajo naši ljudje več križev na svojih objektih kot vsi kler. voditelji skupaj, ko vidijo nadalje, da se vi »bo-rilci za vero« vežete s popolnimi brezverci ki se niti pri mizi ne pokrižajo, ko moli družina, pa če so to tudi najožji sorodniki samega, velikega borca »Podvinskega«?! — Za danes dovolj — ob priliki bomo »na željo« jasnejši v vsem.
Pokrajinske vesti.
Ljubljana, 8. avgusta 1923.
(Kraljev dar.) Ko je bil v avdijencl pri kralju g. Džamonja iz Maribora, da naprosi kralja za sprejem protektorata nad mariborsko razstavo, mu je pri tem pripovedoval tudi o tragični usodi nad vse vestnega policijskega nadzornika Filipčiča, ki se je ustrelil, ker ni mogel več prenašati stradanja svoje rodbine. Usoda Filipčiča je kralja tako pretresla, da je takoj nakazal nesrečni vdovi Filipčiča iz svoje blagajne 20.000 kron.
(Tovariši na plan! Borci za zmago kmetske misli na delo!) Klerikalna polomija odpira ljudstvu oči. Vse spo^ znava, da že ni bilo v Sloveniji takih obljubarjev kakor so klerikalci, pa tudi še nikoli takih škodljivcev, kakor klerikalci ki so s samoradikalno vlado dali voiilcem nove davke, kuluk, nov vojaški zakon in rastočo korupcijo. Neod-pustljivo bi bilo, če ne bi izrabili tega položaja. Sovražnik kmetske misli je, kdor ne dela za prosvetljenje naroda.
(Tovariš Pucelj) to soboto ne sprejema v Ljubljani, temveč v Mariboru, v tajništvu SKS, hotel Halbwildl.
(Kaj ste dosegli?) To je ono vprašanje, id se ga boje tepeni klerikalni generali bolj ko hudič križa. Zato stavite pri vsaki priliki klerikalnim koritarjem to vprašanje in — enotna fronta kmet-
skega ljudstva in s tem njegova zmaga bo dosežena.
(t Vatroslav Jagič.) V nedeljo, dne 5. avgusta je umrl na Dunaju v starosti 85 let znameniti slavist dr. Vatroslav Jagič. — Jagič je bil rojen 1. 1838. v Varaždinu. Po končanih študijah na Dunaju je bil profesor v Zagrebu, dokler ni bil vsled avstrijskega absolutizma odpuščen iz službe. Jagič je nato odšel v Odeso kot univerzitetni profesor, nato je bil poklican v Berlin. Pe-trograd in po upokojitvi Miklošiča je postal njegov naslednik na Dunaju. Jagič je izdal celo vrsto razprav o slovenski književnosti in jezikoslovju in je veljal v teh strokah kot prvi strokovnjak na svetu. Njegove zasluge za razvoj in izpopolnitev slovanskih jezikov so neprecenljive. Večna slava njegovemu spominu! — Njegovo truplo prepeljejo v Varaždin, v njegov rojstni kraj!
(Kdor se namerava udeležiti dirke)
na kmetskem prazniku na Bledu, naj se javi tajništvu SKS v Ljubljani, kjer izve tudi vse podrobne pogoje.
(Čisto klerikalno.) »Slovenec« se je zgražal ker smo pozdravili kongres jugoslovenskega učiteljstva. Klerikalni občinski svetovalec Pire pa je tudi jav-
no pozdravil kongres in »Slovenec« se ni zgražal. — Ampak naj ne misli »Slovenec«, da se mi nad njegovo dvoreznostjo zgražamo. Je to nemogoče, ker predobro poznamo klerikalce.
(Za naše mladine.) V »Politiki«, ki simpatizira z demokrati, je dejal Jelič, da so demokrati 4 leta statirali radikalom. Naša trditev, ki smo jo izrekli v članku »Jutru«, je torej potrjena od demokratov samih.
(»Slovenec« je ogorčen), ker smo pozdravili kongres učiteljev, zlasti pa ga boli ker smo pozdravili tudi delo učiteljstva za napredno misel. Ker »Slovenec« oči vid no napredne misli na razume drugače, kakor naši mladini, mu svetujemo, da si prebere naš današnji članek o »koncentraciji naprednih sil«. Morda bo potem tudi »Slovenec« razumel, da je v današnji dobi sramota za vsakogar, ki je proti napredni misli.
(Za smeh in kratek čas.) V nedeljskem uvodniku »Jutranjih Novosti« či-tamo sledeče lepe stavke: »Živimo vi času, ko slavi kruti materializem svoje orgije.« — Radi verujemo, da vedo to novo pečeni radikali pri »Jutranjih Novostih« tako dobro ko skoro nihče drug. Zato tudi verujemo, da je iz izkušnje porojena nadaljna želja »Jutranjih Novosti«, ki se glasi: »Pojdite po začrtani poti, ruvajte plevel surovosti in pohlepa po zemskih dobrinah in uživanju iz mladih src...!« — Pa ne da je to napisal gospod Štefanovič ali celo komunistični radikal Koren?
(Sijajen shod SKS v Moravčah.) V nedeljo, dne 5. t. m. je priredil tovariš Pucelj v Moravčah shod za moravško dolino. Zborovanje se je vršilo v lepi dvorani Zadružnega doma, ki je bila nabito polna naših tovarišev. Na zborovanju je bilo tudi nekaj klerikalcev in sicer pod vodstvom filozofa in bivšega lemenatarja Berganta mL, ki je skušal motiti shod in smešiti govornika. Toda njegov poizkus se je žalostno ponesrečil in ubogi Bergant se je moral vsled prepričujočih besed tov. Puclja prepričati da ni bilo kmalu takega poloma, kakor so ga zagrešili klerikalci z Markovim protokolom. Pojasnila tovariša Puclja so bila za g. Berganta tako porazna, da se g. Bergant na koncu, dasi k temu izrecno pozvan, ni upal niti oglasiti h besedi. Moravški shod je bila sijajna zmaga SKS in razveseljiv dokaz, da naša misel zopet vstaja, da spoznava ljudstvo klerikalno sleparijo.
(Št. Vid nad Ljubljano.) V nedeljo, ; dne 5. t. m. smo praznovali tu lep in pomemben dogodek, petdesetletnico javnega delovanja Janka Zirovnika. Proslavo je priredilo pevsko društvo »Žirovnik«, ki je obenem praznovalo svojo 25 letnico. Kot prvi je napil in pozdravil jubilanta tov. Pipan, ki je tudi vodil vso prireditev. V imenu na-čelstva SKS je pozdravil slavljenca v vznešenih besedah tov. K o m a n. Za njim je povzel besedo g. ravnatelj Matej Hubad, ki je opisal zasluge jubilanta za slovensko pesem. V imenu učiteljstva je govoril nadzornik Rape, kot dolgoletni prijatelj Zirovnika pa okrajni zdravnik dr. Lapajne. Pisateljica Manica Komanova mu je poklonila svoje najnovejše delo »Narodne pravljice in legende« in s svojim iskrenim govorom je globoko ganila vse navzoče. Govorili so dalje še gosp. Skalar za pevski zbor Glasbene Da-tice, g. Prelovec za Zvezo pevskih društev, za Ljubljanski Zvon g. Drenov e c in za Slavca g. Dražil. Gi-njen se je zahvalil jubilant vsem in na-glašal, da mu je ljubezen do mladine in naroda velevala, da stori vse, kar je bilo v njegovi moči. Ko je odpel še Zirovnikov zbor par pesem in sicer z občudovanja vredno ubranostjo, je bil oficielni del proslave končan. — Slav-nost je dokazala, da ni bilo delo Zirovnika zaman, pokazala pa je tudi da je njegovo delo kmetsko ljudstvo zaslužilo, ker je počastilo svojega dobrotnika tako, kakor se spodobi.
(I. okrožni zlet) ljubljanskega okrožja II. v Št. Vidu nad Ljubljano bo dne 12. avgusta 1923 na Cirmanovem in Ja-grovem vrtu. Nastop obvezen za društva Sokol II„ Kamnik, Višnja gora, Komenda, Skaručna, Št. Vid. Skušnje od 12. ure naprej, javna telovadba ob 4. uri popoldne. Godba Zveze jugoslo-venskih železničarjev. Vse članstvo okrožja, dalje sosednja društva iz Gorenjske in Ljubljanske župe so najpri-srčneje vabljena k proslavi 15 letnice šentviškega Sokola.
(Kozje.) V nedeljo, dne 29. julija so hoteli prirediti naši zvezarji občni zbor in so dali pred cerkvijo razglasiti^ da imajo govornika, na katerega se lahko obrne vsak, ld ima kakšno prošnjo dO Jugoslovanskega kluba. Toda razglasitev pred cerkvijo ni pomagala in na shod sta prišla samo Mačkov ata in pa tajnik zvezarjev za kozjanski okraj, Miha Pustišek. Milo sta se ozirala kt pošiljala orlice naokoli pa vse klicanje je bilo zaman, nakar so se žalostni sklicatelji razšli Kakor vidite g. Beže-lak, Vaše farbarije ne vlečejo več to menda tudi nikdar e bodo več. Pmf

T
Kme&satei vseh dežfl ~*druiit*j*l.

-r --
Kflor veliko obeta, malo izpolni. Zato sodite po dejanjih ln ne -— po obljubah!
volitvami ste obljubljali vse mogoče, mesto izpolnjenih obljub pa so dobili sedaj oni, ki so Vam verjeii, nove davke in pa seveda slavni kuluk, da bodo tolkli po cestah kamenje, ker je streljal Jugoslovanski klub kozle. — 2e danes se oglašajo bivši pristaši SLS in pravijo: Enkrat ste nas nafarbali, pa nas ne boste več. Pri Eselesu bodo tako ostali sami oni z zvezano pametjo. Vsi drugi pa jo bodo in jo že zapuščajo. Bodočnost ima samo SKS in zato živela!
(Strnišče pri Ptuju.) Novo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo pri. redi v nedeljo, dne 12. avgusta veliko ustanovno veselico, ki se prične ob 14. uri s sprejemanjem zunanjih gostov. Spored veselice -e zelo bogat, posebno opozarjamo na čolov, licitacijo itd. Ker je čisti dobiček veselice namenjen za. nabavo gasilske obleke in orodja, vabimo vse prijatelje gasilstva, da se udeleže veselice v čim večjem številu. Železniška zveza je na vse strani zelo ogodna.
(Prekmurje.) Klerikalni agitator Švikaršič — obsojen. Predstavnik klerikalne politike v Prekmurju je tajnik SLS, upokojeni finančni preglednik Švikaršič. Svoje politično delo pa vrši ta mož na zelo nedopusten način. Kar namreč ne trobi slepo ž njim v klerikalni rog, vse to je deležno raznih Švikaršičevih ljubeznivosti. Tako je Švikaršič napadel tudi učitelja Cirila Hočevarja, pa čeprav je bil ta idealni narodni delavec. S posebno slastjo pa je skrbel Švikaršič za razne napade na učitelja Hočevarja po raznih klerikalnih listih. Ker g. Hočevar končno ni mož, ki bi utaknil žaljivke v žep, je Švikaršiča tožil, na kar ga je sodišče obsodilo. Švikaršiču pa to ni bilo prav in se je proti razsodbi pritožil. Toda to mu ni pomagalo in pred vzklicnim sodiščem v Mariboru sta bila obsojena Švikaršič in njegova žena, ki je pomagala možu opravljati svojega bližnjega. Čast SLS, ki ima takega tajnika!
(Nabiralce pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev) nujno pozivamo, da pole — tudi prazne — nepreklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta 1923.
(Poživljam osebo), ki je našla listnico s srednjo vsoto denarja, da isto takoj odda občinskemu uradu Šmihel-Stopiče, sicer jo izročim pristojni oblasti,*ker je njeno ime znano. — F. Golob, posestnik, Sreberniče 9, pošta Novomesto.
Kongres fugosio-vensklh utitellev.
Kongres jugoslovenskih učiteljev je završen in sicer v čast in ponos učiitelj-stvu ter v zadoščenje vseh pravili rodoljubov.
Armada 11.000 kulturnih delavcev se je na kongresu odločno in neoanah-Ijivo izrekla za narodno delo, arnnada 11.000 narodnih borcev je ponovno po-vdarila svojo zvestobo do države in do naroda.
To je velik moralni pomen učiteljskega kongresa, ki je upravičil vse nade, ki so jih stavili vanj njegovi prijatelji
Kongres pa pomeni veliko pridobitev tudi v strokovnem oziru. Velike smernice, ki jih je postavil kongres, bodo brez dvoma na novo utrdile naše šolstvo, ki se mora stalno in čvrsto razvijati, ker le za prosvitljene narode je prostora na solnčnih mestih zemlje.
Čast Vam, jugoslovenski učitelji, ki ste s svojim kongresom utrdili milijonsko žrtev, ki jo je položil jugoslovanski narod za svojo svobodo.
njanih katolikih. Zanimivo je, da so na zagrebškem kongresu dovoljene po odredbi škofa samo cerkvene zastave.
(Papeški nuncij) je protestiral pri beograjski vladi, ker da je bilo pod krinko agrarne reforme odvzeto samostanom nad 800 oralov zemlje. Beograjska vlada je izjavila, da bo stvar preiskala. Pri pogrebu agrarne reforme bo torej asistenca duhovščine zelo častna. Blagoslov 18. marca raste trajno.
(Protestna stavka železničarjev.) Vsled obupnih razmer, so uprizorili železničarji v petek 24 urno protestno stavko, ki je končala brez incidentov, žal da ne z onim uspehom, ki bi bil potreben. Naš železniški minister Veli-zar Jankovič se je ob priliki stavke blamiral do kosti, ker je dejal, da železničarji ne stavkajo zaradi praznih želodcev, temveč vsled solidarnosti z Madžari. (Na Madžarskem je namreč splošna stavka železničarjev, ki pa je sicer že končana.)
(Konferenca med Avstrijo in našo državo) zaradi ureditve obmejnega prometa bi se morala pričeti dne 3. t. m. Avstrijski delegati pa so izostali in zato je konferenca preložena. Nemčurji ob severni meji bodo seveda vseeno govorili, da je naša država kriva, če ni obmejni promet urejen tako, kakor bi bilo treba.
(Nemčija.) Iz ruhrskega vprašanja je nastalo nemško vprašanje. Strahovito padanje nemške valute je silno približalo nevarnost boljševiške revolucije. V Nemčiji vlada panika.
fDrotae vesti.
(Protektorata) nad ljubljanskim vele-sejmom in nad mariborsko obrtno-industrlj-sko razstavo je prevzel kralj Aleksander.
(Predsednik Sev. Am. Združenih držav Harding) je nenadoma umrl na pljučnici. Harding je bil Škot, rojen 1. 1865 v državi Ohio. Po poklicu je bil časnikar. Član senata je postal leta 1900. Za predsednika je bil izvoljen 2. novembra 1920, ravno na dan ko je obhajal svoj 55. rojstni dan.
(Na Bled) so prispeli ministri Pašič, Ninčič in Trifkovič, ki je predložil kralju v podpis uradniški zakon in zakon o zavarovanju proti toči. Njegovo veličanstvo kralj je oba zakona že podpisal.
(Konferenca katoliških škofov Jugoslavije) bo v Zagrebu od 18. do 20. avgusta. Sklical jo je zagrebški nadškof dr. Bauer.
(Zlato sv. mašo) je obhajal ljubljanski knezoškof dr. Jeglič 3. avgusta v svojem rojstnem kraju, v Begunjah na Gorenjskem.
(Poštna hranilnica v Beogradu) je vendarle pričela poslovati in sicer v bivšem hotelu Moskva, ki ga je poštna uprava kupila za 24 milijonov dinarjev.
(Prisilna delavnica za ženske) v Begunjah pri Lescah se zopet otvori.
(Za stavkujoče rudarje v Trbovljah) je naklonila ljubljanska občina 10.000 dinarjev.
(Ljubljanski mestni proračun) izkazuje 5 milijonov deficita. Klerikalno-komunistična večina gospodari tako krasno, da si bo kmalu pridobila patent na — prazne kase.
(Tristoletnica prihoda Nemcev v Vojvodino) se bo slavnostno praznovala v dneh od 24. do 27. avgusta v Beli Cerkvi.
(Preiskava proti atentatorju Ralču), ki je hotel ubiti Pašiča je končana. Rajič pravi, da je storil to samo iz osebnih ozirov, nikakor pa ne iz političnih. Beograjska »Republika« je prinesla o tem senzacionelna razkritja, ki so zlasti kompromitujoča za Pašiča.
(Vesti o italijanski zasedbi Triglava) so znatno pretlrang. Čudimo se »Orjuni«, da je zagrešila te vesti.
(Idrijski rudnik) so dobili od italijanske vlade Angleži v najem proti letni najemnini dveh milijonov lir.
(Volitve v avstrijski parlarcfcnt) bodo dne 21. oktobra.
(Prva žena v turškem parlamentu.) Zena zmagovalca v grško-turški vojni, Kemal paše je bila pri zadnjih volitvah v turški parlament izvoljena za poslanca.
Ciospodarsfvo.
(Cenjeni tov. urednik!) V »Novi dobi« od 19. julija št. 80, berem sledečo notico: Nove novčanice. Narodna banka bo izdala nove novčanice po 10, 100 in 1000 Din. Vsled denarne krize in vsled tega, ker ima mnogo kmetov doma spravljenih veliko bankovcev, ki ne pridejo v promet, se je odločil upravni odbor »Narodne banke«, dogovorno s fin. ministrom, da izda nove bankovce in potegne stare iz prometa. To pa to, — ker ima mnogo kmetov doma spravljenih veliko bankovcev!---
Obžalovanja vredno dejstvo je, da razna »kapitalistična gospoda« še vedno sanja o »kmetski bogatiji«. Ker vsakdo mora vedeti, da se dandanes kmet nahaja v zelo kritičnem položaju ali z drugimi besedami povedano, da živi le »za silo«. Ce pa je imel kaj denarja, ga je pa lahko spravil za živež, obleko, hrano in za davke. Kdor pa je kmet ali kdor našega kmeta malo bližje pozna, bo pa dejal: »Gospodje sodijo pač po sebi!« — Tako dopis, katerega bi bilo treba nekoliko izpopolniti. — Glavna krivda, da je gospoda prepričana o silnem bogastvu, ki da je pri kmetu, zadene Radiča, ki se je, kakor smo poročali, že opetovano javno bahal s kmetskim bogastvom. Zato ni čuda, če nalagajo v Beogradu kmetskemu ljudstvu nove davke, ko pa govori kmetski voditelj Radič o zlatu, ki je pri kmetu. Od srbskega, slovenskega in hrvatskega kmeta pa je razlikovati vojvodinske kmete, med katerimi so milijonarji nekaj čisto vsakdanjega. Res je pa tudi, da ti kmetje ne nalagajo denarja v hranilnice in da povzročajo s tem pomanjkanje denarja. Zato se sme govoriti sa-
mo o bogastvu vojvodinskih kmetov in te bi bilo treba obdačiti kakor vse dru-de bogatine. Ne pa, da so obdačili sedaj ravno najrevnejše najbolj! — Da pa ne bo nesporazumljenja, pa moramo poročati še to, da pridejo novi bankovci sicer v promet, da pa se s tem ne bo povečalo njih število, ker se bodo istočasno stari bankovci uničili.
(Glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo) je bila dne 29. julija. Najpreje se je rešilo vprašanje mezde hmeljskih obiravcev. Sklenilo se je, da se plača kot mezda povprečno 1 dinar od škafa pri hrani ali pa 1.50 dinarja za škaf brez hrane. — Brzojavna poročila se bodo pošiljala ko lani in sicer približno 40 poverjenikom in interesentom. O nenadnih izpremembah pa se bodo obveščali samo oni, ki povrnejo stroške. — Prodaja letošnjega hmelja. Letošnji pridelek bo znašal od 4000 od 4500 metrskih stotov, ker predstavlja pri današnjih cenah vrednost od 35 do 40 milijonov dinarjev. Ker je finančni minister izjavil, da bo dal za Izvoz sezonskih pridelkov, med katere brezpogojno spada tudi hmelj, na razpolago do 150.milijonov dinarjev kredita, bo storilo Hmeljarsko društvo vse potrebne korake, da bodo tudi slovenski hmeljarji deležni tega kredita. Navzoči šef kmetijskega oddelka tov. Sancin je izjavil, da bo pokrajinska uprava z vsem svojim uplivom podpirala hmeljarje, da dobe pri Narodni banki vsaj do 5 milijonov dinarjev kredita. Polovično vožnjo je hmeljskim obi-ravcem Južna železnica dovolila, dočim je državna železnica to ugodnost obljubila, ni je pa tudi izvršila. — Letošnja žetev se je zakasnila. Zanimanje za hmelj pa je veliko in so izgledi zelo ugodni. Vse pa je odvisno od tega, če bo dovelj denarja. Priporoča se zato vsem hmeljarjem, da dovolijo solidnim firmam kratek odlog plačil. — Počastitev dolgoletnega društvenega delovodje, g. nadučltelja Petrička. — Koncem skupščine je izročil načelnik Sancin nadučitelju Petričku, ki deluje pri Hmeljarskem društvu z vzorno vnemo že celih 40 let, red sv. Save in se v vznešenih besedah spominjal njegovih zaslug. V imenu občine je čestital slav-ljencu v prisrčnem in lepo zasnovanem govoru župan Vabič. V imenu hmeljarskega društva in hmeljarjev sta govorila gg. K u h e c in P i n o. — Ginjen, se je zahvalil vsem zaslužni kulturni in gospodarski delavec g. Petriček. Gosp. Petričku tudi naše čestitke in: Na mno-gaja leta!
(V Ljubljani) je bila ustanovljena te dni borza. Kakor nas veseli, da je naše gospodarstvo napredovalo že tako silno, da je postala borza potrebna, tako pa nas prav nič ne veseli, ko vidimo med člani načelstva borze tudi ljudi, ki so v javnosti znani bolj po spretnosti za lastno korist, ko pa za blagor javnosti. — Nujno pa bi bilo, da bi imelo tudi kmetsko ljudstvo na borzi svojega pravega prijatelja, ker bo imela ljubljanska borza za kmetske pridelke zelo veliko važnost. Upamo, da bo nova ljubljanska borza polagala večjo važnost na kupčijo kmetskih pridelkov, mesa irt lesa, ko pa na trgovino z valutami in devizami.
(Trgovce in obrtnike) opozarjamo, da se preskrbi s kurivom za zimsko dobo še 1. septembrom, ker se bo po 1. septembru za prevoz drv in premoga plačevalo po višjem tarifnem razredu, ko pa do 1. septembra.
(Južno železnico) namerava baje naša država podržaviti. Gospodu Jan-koviču, ki ima sedaj tako silne skrbi s svojo uniformo se temu ne čudimo. Čudili pa bi se finančnemu ministru, če bi pristal na blazno misel podržavljenja Južne železnice. Država ima že tako in tako zadosti izgube pri državnih železnicah in zato ni treba, da bi plačevala deficit Južne železnice*, ki nastane takoj, čim prevzame država Južno železnico.
(Za 150 milijonov novih bankovcev) bodo natiskali v naši državi. Zaradi tega pa se vrednost teh bankovcev ne bo poslabšala, ker bodo oddani v promet šele potem, ko bo prejela naša država od Avstrije 5 milijonov zlatih kron.
(Vrednost denarja.) Naš denar se
zopet boljša. Z ozirom na vztrajanje finančnega ministra na deflacijski politiki (da se ne tiska novih bankovcev) in z ozirom na dobro žetev, tudi drugače ne more biti. Poizkusi Trsta in Dunaja, da bi potlačili našo valuto, so se torej ponesrečili. — Ameriški dolar velja od 90.25 do 90.75, angleški funt 425 do 426, francoski frank od 5.37 do 5.42, laška litra od 3.98 do 3.99, češka krona od 2.72 do 2.73; 100 av-striskih kron 13 par, 100 madžarskih kron 45 par iin tisoč nemških mark 2 pari.
(Tržne cene v Mariboru.) Prvega avgusta izdano uradno poročilo o tržnih cenah v Mariboru ne zaznamuje posebnih izprememb. Cene mesa in mesnih izdelkov so ostale iste. Podražilo se je: sirovo maslo od 44.50 na 45—47, slanina od 38.75 na 39—40, loj od 15—
do 112.50 in zgodnji krompir za pol dinarja. — Pocenila pa so se: hruške 17 na 15—20, krma' od 75—100 na 87.50 za 8, sladkor za 1, namizno olje za 1 in ječmen od 3.50 na 3.25 dinarja. — Cena moke in mlevskih izdelkov je ostala ne-izpremenjena.
(Celjski trg.) 1. t. m. Govedina I. 25 do 27, II. 24—25, na trgu I. 23—25, II. 21—23. Teletina I. 24—25, II. 22.50. Svinjina I. 30, II. 25, mast domača 41, ameriška 35, šunka 55, prekajeno meso I. 45, II. 40. Piščanec 20—25. Mleko 3.50 do 4, surovo maslo 50, čajno 76. Jajce 1.50. Sadje: jabolka 6—7, hruške 8—10. Špecerijsko blago: kava Portoriko 64. Santos 44, Rio 42, kristalni sladkor 25, v kockah 27, riž I. 13.50, II. 7.50, namizno olje 32, bučno 40. Moka: »00« 7.10, »0« 7, »2« 6.60, »4« 6.20, koruzna 3.50, koruzni zdrob 4.70 (na drobno po 20 par več). Žito: pšenica 425, rž 390, ječmen 340, oves 375, turščica 340, fižol 650—750, grah 1500, leča 1700. Krma: seno sladko 80—100, polsladko 80, kislo 50—80, slama 50. Glavnata salata komad 0.50—0.75, ohrovt 1—2, koleraba 1.50, karfijol in šparglji kg 25, luščen 1—4, krompir 1.75.
(Svinjski sejem) v Mariboru. Na sejem z dne 3. t. m. je bilo prignanih 231 svinj. Cene so bile sledeče: Od 5 do 6 tednov stari prašički od 250 do 275, 7 do 9 tednov stari od 350 do 500, od 3 do 4 mesece stari od 600 do 800, od 5 do 7 mesecev stari od 1150 do 1325, od 8 do 10 mesecev stari od 1400 do 1450 in eno leto stari od 1750 do 2000 dinarjev. Kilogram žive teže je bil po 20 do 25 dinarjev, mrtve pa po 25 do 30 dinarjev.
(Zagrebški tedenski sejm) z dne
I.	avgusta. Na zagrebškem trgu odločuje ceno klavni živini vedno bolj bosanska živina. Zaradi nje prihaja tudi v Zagreb vedno več kupcev in postaja tako Zagreb središče vse trgovine z živino za vso Hrvatsko. — Goveje živine je bilo na semnju dosti. Zlasti so se odlikovali domači voli iz Posa-vine, ki so začudili mesarje. Cene so ostale nespremenjene. Najboljši voli so dosegli izjemno ceno od 17.50 do 20 dinarjev, prvovrstni domači po 13.50, drugovrstni po 12 do 13, tretjevrstni po 11 do 12 dinarjev za kilogram žive teže. Krave za klanje so bile od 13.50 do 15 dinarjev. Za bosansko živino so se zlasti zanimali Italijani in je bila do
II.	ure razprodana že vsa živina. Plačana je bila po 10 do 12 dinarjev za kilogram žive teže. — Telet je bilo razmeroma malo. Cene so poskočile na 17 do 19.50 (proti 17—18 prejšnega tedna) dinarjev za kilogram žive teže. — S v i n j je bilo zelo malo. Plačane so bile prvovrstne po 24, drugovrstne pa po 21 do 22 dinarjev za kilogram žive teže. — K r m e je bilo zelo veliko. Seno je bilo po 75 do 85, slama od 62 do 75, boljša od 76 do 100 in detelja od 115 do 125 dinarjev za 100 kg.
(Zagrebški žitni trg.) Zagreb dne 3. avgusta. (Cene v dinarjih za 100 kg, postavno vojvodinska postaja.) Pšenica (78/79 kg) od 345 do 350, žolta koruza od 280 do 290, ječmen za pivovarne od 290 do 300, ječmen za krmo od 200 do 270, oves od 295 do 300, pšenična moka št. 0 od 587.50 do 600, št. 2 od 552.50 do 575, št. 4 od 527.50 do 550, moka za krmo od 180 do 200, drobni otrobi od 140 do 150 in debeli od 170 do 180 dinarjev.
Raznoterosti.
(Dolgovi Češke.) Češkoslovaška dolguje Ameriki 92,000.000 dolarjev, Angleški 10 milijonov 445.654 funtov, Italiji 180,000.000 lir in Francoski 140,000.000 frankov. Revolucij-sko posojilo v Rusiji znaša pol milij. frankov. Po današnjem kurzu znaša ves češki zunanji dolg 6.120,000.000 čeških kron. V kritje te;ga dolga je določena v proračunu za leto 1923 vsota v znesku 4.400,440.371 čeških kron.
(Tudi v Avstriji se pije.) Lansko leto so spili v Avstriji 2,378.416 hektolitrov piva In 1,647.866 hektolitrov vina, to se pravi, da pride na vsakega drugega Avstrijca (in pri tem so šteti vsi otroci In vse ženske) povprečno več ko en hektoliter piva ali vina. Pri tem pa ni vračunjeno žganje, ki so ga izpili Avstrijci.
(Nevaren ples, ali to bo zakon.) V Ameriki se je razpasla neumnost, da tekmujejo med seboj ljudje, kdo da bo dalje časa plesal. Ker je v tem oziru že dosežen rekord, vsaj so se našli norci, ki so plesali kar po 4 dni in noči neprestano, se v dolgosti plesanja skoraj ne da več doseči kaj posebnega. Zato so pričeli z novim tekmovanjem, kdo da bo med plesom naredil največjo neumnost. V tem oziru je pač dosegel rekord par, ki se je med plesanjem poročil. Nevesta in ženin sta si plešoča priznala ljubezen, odplesala na tovornem avtomobilu k draguljarju, kupila plešoča prstane in neprestano vrteča se, si oskrbela vse potrebne listine in tudi pred mirovnim sodnikom ki ]e opravil poroko sta plesala.
(Nesreče in nezgode.) Požar. V Po-dovi pri Račjem je udarila med nevihto strela v poslopje posestnika Vincenca Špa-nlngerja. Pri tem se je vnela tudi hiša po-pogoreli do tal. Ploha je preprečila, da sta pogorela do tal. Ploha je preprečila, da se niso vnele še druge hiše. — Nesreča z g r a-nato V Plješcu se je Igral neki Franc Lukin z granato tako dolgo da je eksplodirala. Učinek eksplozije je bil strahovit. Lukina, njegovega brata in očeta, ki sta bila v bližini, je granata raztrgala na kosce. — Strela je udarila v cerkev na Braču. ko le bila polna otrok. 15 otrok je bilo omamljenih, ki so pa kasneje prišli k zavesti. — Samomor. V Kranju si je z britvijo prerezal vrat Peter Frelih iz Ooric
S
nad Železniki. — Krvava drama. V Osfieku je zaklal Peter Szabo ljubimca svoje žene Žarijo Subotiča. — Ustrelil se je na Sušaku bančni ravnatelj Dragotin Lončarič, sin podjetnika Josipa Lončariča in sicer zaradi prepira s stariši svoje neveste. — Utonila je v potočku Pak pri Šoštanju 2 in pol letna hčerka gostilničarja Skornšek. — Od sladoleda se je zastrupilo v Madridu na Španskem 300 oseb. 75 od njih se bori s smrtjo. — Železniška nesreča. Na postaji Kreiensen v Nemčiji je bila težka železniška, nesreča 60 oseb je bilo ranjenih, med njimi tudi koroški Slovenec, visokošolec Ferdinand Kuli terer.
iijiuiiiiiiiiiininiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiuiiuiiiiiiiii!
I Obrtnik, f
iiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiii Življenjsko vprašanje, li
Marčne volitve so pokazale, da igrajo vsled nezavednosti ljudstva plemenska vprašanja neprimerno večjo vlogo, ko stanovska. Posledica tega je, da so potisnjena daleč v ozadje vsa gospodarska vprašanja, vsled česar ravno najbolj trpe pridobitni sloji.
Stvar je kratkomalo ta, da se večno prepiramo le o avtonomiji, centralizmu, federalizmu, pacifizmu in sličnem, da pa se za najvažnejša gospodarska vprašanja niti ne menimo, Z drugimi besedami bi mogli reči, da smo podobni gasilcem, ki se prepirajo kako da bodo gasili, mesto da bi z gašenjem že pričeli in da med njihovim prepirom sploh ne pogori vsa hiša. Kadar je potreba nujna, je treba hitro zagrabiti za delo, ne pa se šele prepirati o tem, kako se bo delalo.
Je sicer razumljivo, da nekateri politiki nalašč pretiravajo važnost raznih državno pravnih vprašanj, ker na ta način lažje prikrijejo svoje namene. Če so namreč taki politiki dosegli, da se vse sprašuje le, kaj da je z avtonomijo, potem pozabljajo volilci spraševati svoje zastopnike, kaj^pa da je z njihovimi stanovskimi interesi. In vendar so ti za večino obrtnike/ stokrat važnejši, ko pa vprašanje raznih izmov. Za obrtnika je končno čisto vseeno ali plačuje visoke davke pod avtonomno upravo ali pod centralistično. Za obrtnika je le važno, da se vlada tako, da more obrtnik živeti, da se mu njegovo naporno delo tudi izplača. Samo v tem je rešitev za obrtnike.
Poglejmo pa sedaj, kako se pod sedanjo vlado skrbi za obrtnike in poglejmo tudi, kako skrbe sedanji po* slanci za obrtnika.
Niti ene ugodnosti, niti enega olajšanja nI doživel obrtniški stan od sedanje skupščine. Kako pa tudi, ko na obrtnika sploh nihče mislil ni, niti vlada in niti druge stranke, kakor je to SLS. z Markovim protokolom najjasneje pokazala. Toliko besed o skrbi za obrtnike je imela ta stranka pj ed volitvami, sedaj po volitvah, ko bi se imele te obljube izpolniti, pa je na obrtnika popolnoma pozabila.
V prejšnji skupščini so dosegli po« slanci SKS., da je bil vsaj mali obrt< nik oproščen davka na poslovni pro* met. 21 poslancev SLS pa ni znale niti tega preprečiti, da se ne bodo V bodoče dohodki razredne loterije vporabljali več za obrtnike.
Čisto gotovo je, da obrtnik ne more pričakovati Izboljšanja tega stanja, dokler bodo stanovska vprašanja potisnjena v ozadje. To pa bo tako dolgo, dokler obrtnik z močno obrtniško organizacijo ne dokaže, da je on vpoštevanja vreden faktor, da se ne more preko njega iti na dnevni red.
Življenjsko vprašanje za obrtnika je zato njegova organizacija. Kdor hoče sebi pomagati, ta bo skrbel za organizacijo, kdor pa bo zanemarjal stanovska vprašanja, ta bo zanemarjal tudi svojo organizacijo in s tem svoje lastno blagostanje.
Zato obrtniki! Najprej je skrb za stanovsko politiko in za obrtniške organizacije. Šele potem, kadar je obrtnik vsled svoje organizacije silen, pride nanj vrsta, da se udeleži tudi druge politike. Toda ne preje, ker drugače bo samo orodje v rokah drugih, kakor so to marčne volitve pokazale le prejasno.
Realna politika za obrtnika je samo stanovska politika — ker samo ta ga tira v obrtniško organizacijo in te so ključ k obrtnikovemu blagostanju.
Samo to drži, vse drugo je prevara obrtnika!
Politiine vesti.
(Notranja politika) stoji v znaku počitnic. Vse stranke se pripravljajo, da s kongresi in shodi utrde svoje stališče, dočim je Beograd pust in preganja vročino z odmorom. Večina ministrov je kak iz Beograda odsotna.
(Novi ministri.) Rekonstrukcija vlade je izvršena in Pašiču se je posrečilo, da je izravnal vsa nasprotja v radikalni stranki. Nade demokratov se torej niso uresničile. Za justičnega ministra je imenovan dosedanji minister za socialno politiko dr. Ninko Perič, za ministra za trgovino in obrt dr. Dragotin Kojič, za agrarno reformo dr. Milan Simono vič in za vere dr. Janjič. Ministrstvi za kmetijstvo in socialno politiko ostaneta ie nezasedeni. — Ker je Pa-96 odpotoval na Bled, ga bo zastopal Velizar Jankovič kot najstarejši minister.
(Odstavljeni dr. Korošec.) Na katoliškem shodu bodo govorile skoraj vse klerikalne korifeje, samo dr. Korošcu ni zaupana ta čast. Pač pa bo imel slavnostni govor dr. Brejc, nesrečni oče Markovega protokote. Kakor se vidi, se pripravlja SLS za novo polomijo.
(Polovično vožnjo) je dovolila vlada udeležencem katoliškega shoda v Ljubljani in evharističnega kongresa v Zagrebu. Prvo je dosegel prof. Sušnik, drugo pa dr. Šimrak. Menda ne bodo sedaj govorili naši klerikalci o prega-
(Obrtna zadruga na Vrhniki) naznanja, da bo protestni shod proti prevelikemu obdavčenju obrtnikov in trgovcev dne 15. avgusta ob treh popoldne v zadružni pisarni. Udeležite se shoda polnoštevilno. Nujno priporočamo vsem obrtnikom in obrt-* niškim organizacijam, da prirede sll-čne protestne shode v svojih krajih. Prizadeti davkoplačevalci,
Stranka brez tiska je ko vojska brez orožja. Zato nabirajte prispevke ?a tiskovni sklad!
Turški Pavliha.
Nasradin-hodža si služI večerjo.
Nekega dne ni imela žena Nasradina-hodže nič drugega v hiši nego samo malo moke, toliko da je lahko še za silo skuhala otrokom močnik. Pa začne psovati Nasra-dina-hodžo ln mu reče:
»Pojdi, lenoba lenuharska, pojdi pa se tudi ti malo okreni in muči, da prineseš kaj domov, kakor delajo to vsi možje!«
Nasradin-hodža je nemara nalašč ženo krivo razumel, ne zine niti besedice, vzame star koc in gre lačen na vrt. Zavije se v koc ln se začne po vrtu premetavati na desno In levo, navzdolž in povprek, ves božji dan skoraj do večera. Končno vzame koc, ga razpne in razreže in začne skakati
skozenj tja in nazaj. Ko se vrne zvečer ves utrujen domov, ga vpraša žena: »Kje si bil ves dan?« Nasradin-hodža ji pove vse, kaj je delal in konča:
»če se nisem danes dovolj mučil in zaslužil večerjo, je ne bom nikdar več.« A žena mu odvrne: »Pojdi, pojdi, reva moja! Težko nam in hiši s takim gospodarjem!«
Nasradin-hodža si zaželi videti prijatelje.
Nekega dne se pelje mimo hiše Nasra-dina-hodže voz, ki je bil namenjen v neko mesto. Ker se je Nasradin-hodža rad vozil, zakliče vozniku, naj ga malo počaka. Voznik pa ni hotel čakati, dokler se Nasradin-
hodža obleče in ta plane Iz hiše napol nag In skoči na voz. Ko so bili že blizu mesta, Jih nekdo prehiti in Javi meščanom, da prihaja Nasradin-hodža. Bliskoma se Je razširila ta novica po mestu in silno ljudi se je nabralo, da ga vidijo. Ko pa zagledajo Na-sradin-hodžo pol nagega, se zasmejejo in ga vprašajo:
»Kaj, vraga, te trka, hodža, da prihajaš nag?«
»Tako silno se mi Je zahotelo po vas, da sem se pozabil obleči,« Jim odvrne Nasradin-hodža.
i Junaštvo Nasradina-bodže,
Nekega dne se sprehaja Nasradin-hodža po pokopališču in se nameri na velikega psa. Zagrabi kamen, da bi prepodil
psa iz pokopališča, a ta skoči vanj, da ga ugrizne. Nasradin-hodža se ustraši, vrže kamen stran, se nekoliko umakne in reče psu: »Hajdi! Zgubi se, junače, zgubi se!« f' Nasradlna-hodžo boli zob.
Nekega dne je bolel Nasradina-hodžo zob. Na ulici sreča nekega človeka, ki je na ves glas jadikoval in ga vpraša: »Kaj ti je prijatelj?« »Kača me je pičila!« »Jaz sem pa mislil, da te zob boli,« mu odvrne Nasradin-hodža.
Nasradin-hodža s« Jezi na ženo. ' ™
Ko Je nesel nekoč Nasradin-hodža žito v mlin, mu je zavezala žena vrečo. Spotoma se mu vreča razveže in Jo Je moral do mlina desetkrat zavezati. Ko pride domov,
Izpsuje ženo, ker mu je vrečo slabo zavezala in Ji reče:
»Kako si zavezala vrečo, spotoma sem se moral desetkrat ustaviti, da Jo zvežem vnovič!«
Proda se
Mlin za sadje na kamne, stiskalnica za sadje, ročni mlin za žito, osraja z pokopališča, ki bi se lahko tudi drugače porabil. Povprašati vsaki dan od 1 do 4 ure popoldne. Vegova ulica štev. 12 II. nadstr.
m
ANKA D. D.,
SeSsnburgova ulica štev. 1
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-"
Izvršuje vse bančne posle najfoč-= neje in najkulantneje. :=
Br20javi: Trgovska	Telefoni: 199, 146, 458
EKSPOZITURE:
JConike
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski iilki)
Perutnino
kokoši, piščance, race kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako sredo in soboto I. Slamič, Glince štev. 213.
LAM
negoden ali goden
kupi ali zameni©
za platno v
II
Grosuplje.
onje
za klanje kupuje po najvišjih dnevnih cenah. Rudolf Pušnik, konjski mesar Ljubljana, Rimsko cesta 19.
Najboljši dalmatinski
portland cement
Iz splitske tovarne oddaja
EKONOM, ESSMSSE
v Ljubljani Kolodvorska ulica SL 7
United American lines inc.
Filijalka
Simon Kmetec, Ljubljana, h« m. g
Sprejema potnike ? južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste. Odhod iz Ljubljane vsaki teden.
X G. Draškovič, Zagreb,
„B" cesta pri državnem kolodvoru,
PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. Sušak: Jovo Gj. Ivoševič, Karolinška cesta 160. Split! AnteBuid, Dioklecijanova obala 13. Gruž: Ivo Lovrlčevič. Bitolj: Gjorgje J. Dimitrijev!« & Komp, Bulevard Kralja Aleksandra 187. Vel. Bežkerek: Dušan Lj. Mihajlovič, Trg Kralja Petra 4.
MT Potnike do Hamburga spremlja družbeni uradnik.

Trgovina z ieleznino
Breznik & Fritsch
se je z dnem 25. julija preselila v lastno hišo
(prejšni lokal A. Schuster).
*	LEKARNAR .	*
D£ GABR. PICCOLI
naznanja cenjenemu občinstvu, da se je
preselil s svojo lekarno
v novo predelane in najmoderneje urejene prostore v lastni hiši
na Dunajski cesti št. 6.
Ob tej priliki se cenj. občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 let v Ljubljani.
tudi v nadalje svojo naklonjenost > ♦
iiG + A*Z + E + L + Jt
je nova znamka. V dobrem letu pa se je zaradi svoje kakovosti tako vpeljala, da se dobiva povsod in jo vse gospodinje zahtevajo. •
Proda se
4 okna, močno omrežena, macesnov les, ter lepa okovana vrata pripravna za kako skla-ov .Kavarna Preše-ana.
Vfa:
dišče. Nas ren", Ljubi
(Lagerfasser)
v najboljšem stanju se proda.
Vsebina litrov: 2286,2237,2115, 1915, 1666,1321 in 1200. Poizve se pri Rudolf Oroszy, Ljubljana, Sodna ulica štev. 2.
[fi /s | j
i, kmetovalci!
zelo lepa semenska ajda
se dobi po najnižjih cenah pri
»Ekonomu",
osrednji sosp. zadrugi \ Ljubljani,
Kolodvorska ulica St. 7.
Najboljši materijal za pokrivanje streh. Prevzamem (ttdl črno-pokrlvaška dela, strehe iz lesnega cementa In strežne lepenke.
Skladišče t
Maks Ussar
Maribor Gregorčičeva uL St 17
■ iiiimmimi
i 1 i i i i i i I i I i ■ i i
^vjffi	.01	A.* A?,ffi-ffi) *i'^'},^,
Jadranska banha a Beograd
Dionička glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000.
Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Ercegnovl
Jelša Jesenice Korčula Kotor
Kranj Ljubljana Maribor Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenlk
Zagreb
— Amerikanski odio. —
mm^mmmm^	*
Naslov za brzojave: JADRANSKA«
Afilifrani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadal*. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
Veza za Južnu Ameriku: BANCO YUGOSLAVO DE CRILE, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
i
mmmmm
iiiiiiiiiiiiiii
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška slavnica Din 25,000.000 i Centrala: Ljubljana-Dunajska cesta 1 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Skupne rezerve: nad Din 20,000.000
. Brežic«. CalJ«, Gorica. Kranj, Maribor, Mat-• kov«. Novi Sad, Ptuj. Sarajavo. Split, Trst

11111 i i I i ITR i 8 i 1 g Isvr&iife vse bančno posle najkulantn^
Tel. it. 261, 413, 502, 503 in 504.
iimiiiiiimiiii