Nova obleka za staro mesto
Člani izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center, ki so na eni ocf zadnjih sej spregovorili o delu koordinacijskega odbora za prenovo Stare Ljubljane, so podprli strokovne interdisciplinarne metode, ki jih je pri svojem defu imef omen/en/ odbor. Menili so tudi, da bi takšen način dela razvijali tudi v prihodnje ter da bi ga razširili tudi na druga območja Ljubljane - ne le v starem mestnem jedru. Na pobudo koordinacij-skega odbora so v zadnjem obdobju strokovnjaki z različnih področij naredili več raziskav, od posnetkov stan/a starih zgradb v starem mestnem jedru do so-cioloških študij, kt nam dajejo temeljit vpogled v pro-stor, njegovo izrabo in življenje v njem. To pa pomeni solidno osnovo za strokovno in družbeno verificirano delo pri nadaljnji revitalizaciji tega dragocenega po-dročja.
Koordinacijski odbor za prenovo Stare Ljubljane se je pri svojejn delu srečeval tudi z mnogimi težavami, saj gre za neke vrste pionirsko delo. Trenutno se še nihče ne uk-varja z ekonomskimi vidiki prenove, ni še izoblikovan model financiranja prenove. Vrsta problemov nastaja zara-di premoženjsko-pravnih za-dev, ker pristojnosti in odlo-čanje posameznih udeležen-cev v procesu prenove (od družbenopolitičnih in samou-pravnih interesnih skupnosti do posameznikov) niso še raz-čiščene. Tudi pravni ukrepi, ki naj bi zagotavljali uspešno prenovo, niso dovolj učinko-viti. Stara Ljubljana je bila v preteklih letih in je tudi še da-nes predmet najrazličnejših špekulacij in mahinacij z ob-jekti, s stanovanji in s poslov-nimi prostori, menijo člani koordinacijskega odbora za prenovo     Stare     Ljubljane.
Možno je, na primer, odpreti poslovni prostor brez popolne dokumentacije, v spomeni-ško varovanih objektih je moč javno graditi brez kakrš-negakoli soglasja, možno je poslovati mimo odloka o po-slovnem času in mimo odloka o namembnosti poslovnih prostorov - primeri za to so Makalonca, Štandeker, kioski itd.
Sodelovanje v prenovi je močno odvisno od dobre vo-lje udeležencev in razumeva-nja o potrebnosti prenove, ob-veznost, &a kdo mora sodelo-vati v prenovi, pa pravno ni opredeljena.
K uspešnejši prenovi bi po mnenju članov koordinacij-skega odbora lahko prispeval informacijski center v Stari Ljubljani, kjer bi z razstavlja-njem načrtov, svetovanjem in pojasnjevanjem popularizirali prenovo in usmerjali interese. Dosedanje delo pri prenovi je pritegnilo vrsto mladih arhi-tektov in drugih strokovnja-kov, jasno pa je, da je za to delo potrebna specializacija in seveda tudi kontinuiteta. Pri nadaljnji prenovi bi mora-li nameniti pozornost tudi tem organizacijskim vpraša-njem.
Izkušnje kažejo, da bi tudi na ravni mesta Ljubljane mo-rali imeti nekoga, ki bi uskla-jeval interese ter s svojimi po-budami vplival tudi na reše-vanje tako imenovanih »mest-nih« problemov prenove.
V praksi se je tudi pokazalo, da koordinacijski odbor, ki se je pričel intenzivno ukvarjati z vprašanji prenove, ni imel natančno opredeljenih pri-stojnosti. Gre pa za začetne pomanjkljivosti, zato bo novo izvoljeni izvršni svet, ki bo
imenoval na novo vse odbore in komisije, namenil posebno pozornost tudi tem vpraša-njem. Več razpravljalcev, ta-ko članov izvršnega sveta kot koordinacijskega odbora za prenovo stare Ljubljane, je predlagalo, da bi to pomemb-no nalogo moral opravljati v prihodnje družbeni svet.
Do takrat pa bo koordina-cijski odbor za prenovo Stare Ljubljane s svojim delom na-daljeval in se bo, kot je bilo slišati v razpravi, boril za vsak objekt in za vsak prostor po-sebej. Izvajanje prenove na-mreč zavirajo močno naspro-tujoči si interesi krajanov, sta-novalcev in različnih dejavno-sti, ki v ta predel prinašajo več življenja, včasih pa tudi hrupa.
A. V.