St. 176.
Trst, v petek 27. Junija 1913.
Te£a] XXXVIII,
IZHAJA VSAK DAN
tadl eb nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj.
P*aamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tfb&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po o nvč. (10 stot.) •«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. »Martaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po IO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« „Bdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu.
CPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„ V edinosti je moi
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 me>ece 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, uprava ne oiiir.. ■arooalDk u nedaljako lzdanj* „EDINOSTI'1 «t»n» : /Ci omlo l«to Kron 5 30, m* pol leta Kron 3 60.
Vsi dopini naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank©-
vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo Usta.
UREDNIŠTVO : ulica Giorgio Galattl 20 (Narodni doa) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LasMiik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, niica
Giorgio Galatti štev. 20. PoItno-hranllnRnl ra?un 5tev. 841-652. TELEFON It. 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Tajna seja skupščine.
BELGRAD 26. (Kor.) Pred prehodom na dnevni red |e ministrski predsednik PaŠič na današnji seji skupščine izjavil, da ima skupSčini nekaj sporočiti, vsled česar zahteva vlada tajno sejo. Radi tega je dal zbornični predsednik Nlkollč takoj izprazniti galerije, nakar je ob 10 30 dopoldne otvorit tajno se|o.
DUNAJ 26. (Izv.) Čeravno se |e snočl v dunajskih diploraatičnih krogih zatrjevalo, da bo Pašfć vsled dogodkov ob reki Zletovi preložil svoj ekspoze in da bo skupščina razpravljala danes le o običajnih zadevah rtjevaega reda, je skupščinski predsednik Nikoiić sejo, katero je javnost s tako nestrpnostjo pričakovala, na Pašićevo zahtevo proglasil za tajno, nakar Je PaSić utemeljeval svo| sklep, da naj se Srbija brezpogojno podvrže ruskemu razsodišču. Kaj Je bilo v tajni seji sklenjeno, še ni znano in Je ostalo tajno. Veliko pozornost Je vzbudilo dejstvo, da je trajala tajna seja samo dve uri In sicer od 10 30 do 12 50 opoldne. V belgra -sklh političnih krogih se zatrjuje, da Je smatrati hitri potek seje za ugodno znamenje in splošno prevladuje glede nadalj-nega razvoja konflikta optimistično naziranje. Ze sedaj je znano, da Je Rusija pozvala bolgarskega ministrskega predsednika dr. Daneva, naj pride v Petrograd in domneva s?, da pridejo balkanski ministrski predsedniki že tekom prihodnjega tedna v Petrograd.
Včerajšnje alarmujoče vesti o spopadih na Zletovski reki pa so tekom današnjega dne precej oslabile optimistično presojanje položaja in zanimivo je, da se je pesimizem polastil ravno ruskih krogov, kjer se ceio govori, da hcče Bolgarska prekiniti diplo-matične zveze s Srbijo.
Usti jako ostro kritizirajo včera}šnji incident. , Novo je Vremja" piše: „Upamo, da se bo bolgarska vlada sedaj vendar odločila k treznosti In naglemu ravnanju. Pašfć pojde v Petrograd in potrebno |e, da pride istega dne tudi Dane v, sicer bo zamujena priložnost pametne razreš t ve krize.
DUNAJ 26. (Izv.) Z ozlrom na dejstvo, da so poročila o tajnih sejah skupščine podvržena kazenskemu preganjanju, je belgraj-ska vlada opozorila na to vse zunanje žur-nallste in liste in nI bilo izdano o današnji seji skupščine nobeno poročilo.
Iz najzanesljivejšega vira pa vam lahko poročam, da pomeni današnja seja srbske skupščine historičen moment v balkanski zgodovini
Pašlć ni Imel na seji nobenega ekspoze j a v običajnem smislu, temveč je na obširno razložil situacijo, v kateri se nahaja danes Srbija In je podkrepil svoja Izvajanja z diplomatlčnlml dokumenti, Iz katerih je razvidno, da Srbiji ne preostaja drugega, kakor da akceptira rusko razsodišče. Paši ćeva Izvajanja in predloženi diplomatlčnl dokumentarni materijal so napravila na poslance jako globok vtis.
O Pašlćevem govoru se nt vršila nobena debata. Takoj po njegovih izvajanjih je bila
PODLISTEK.
K nastopu Trž. sokolske župe.
Javni nastopi morajo odgovarjati Sokolovemu namenu.
Navedenim načelom, brez katerih ni mogoče pravega Soko!a, mora odgovarjati vsako delo Sokolovo, tako tudi njegovi javni nastopi. V njih se mora zrcaliti Sokolovo delovanje, ki naj bo razumljivo tudi tistemu delu naroda, kateri ni še imel prilike dobro spoznati načina, kako Sokol dosega svoj vzneseni namen. Zato bi bilo napačno, ako bi hotelo Sokolstvo s svojim javnim nastopom zadostiti le želji nekaterih, ki Jim ugaja vratolomno gibanje preko orodja, ki draži živce gledalčeve, a ne bi pri nas doseglo prav ničesar drugega, nego da bi nam občinstvo priznavalo take telesne zmožnosti in spretnosti, kakor se to dogaja napram akrobatom v cirkusih, skakalcem, ekvili-bristom, fahalcem, žonglerjem in drugim, ki se nam kažejo poceni ali tudi za drag denar. Nam mora biti gotovo vse na tem, da narodu pokažemo svoje pravo lice —
seja zaključena in Pašlč bo Imel svoj ekspoze v jutršnji popoldanski javni seji skupščine.
Konferenca vladne stranke odgodena.
BELGRAD 26. (Kor.) Konferenca vladne stranke, ki je bila sklicana za včeraj, Je bila radi premajhne udeležbe poslancev odgodena na danes.
Prestolonaslednik Aleksander odpotoval v Skoplje.
BELGRAD 26. (Kor.) Prestolonaslednik Aleksander se Je danes ponoči vrnil v Skoplje.
Boj pri Zletovu.
BELGRAD 26. (Izv.) Višji oficirji srbskega generalnega štaba so danes odpotovali na lice mesta, da presodijo, kle leži krivda radi včerajšnjega spopada in kal je treba ukreniti, da se preprečijo nadaljnl slični dogodki.
BELGRAD 26. (Izv.) Podrobnosti o incidentu ob reki Zietovi, ki Jih |e dobila srbska vlada, kažejo, da so bila prvotna pore čila nekoliko pretirana. Boj |e bil sicer Jako krvav, vendar pa ni zavzel tolikih dimenzij, kakor so poročali listi. SpoDad so izzvali bolgarski četaši, ki so pri Zietovu prekoračili reko Zletovo in napadli Srbe.
BELGRAD 26. (Izv.) Vsi listi, ki to radi včerajšnjega dogodka pri Zletovu napadali bolgarsko vlado, so bili danes konfiscirani.
Konferenca v Petrogradn.
PARIZ 26. (Izv.) „Figaro" piše: Ker Je Bolgarska sedaj pripravljena udeležiti se konference balkanskih ministrskih predsednikov v Petrogradu, ne da bi vstrajala na svojih prvotnih zahtevah glede demobilizacije, le gotovo, da se bo konferenca vršila. Bolgarska je sedaj tudi pripravljena privoliti v gotove koncesije.
Bolgarska spomenica ruski vladi.
SOFIJA 26. (Izv.) Bolgarska vlada Je odposlala danes v Petrograd svo|o spomenico glede vprašan|a razsodišča. V noti se nahaja razven že znanih bolgarskih zahtev tudi točka, v kateri bolgarska vlada naznanja, da ostanejo bolgarske čete toliko časa, dokler ne bo rešen srbsko-bolgarski spor, v polnem številu v svojih pozicijah.
Grški odgovor na bolgarski demobili-začni predlog.
ATENE 26. (Kor.) „Agence d' Athenes« poroča, da izroči grška vlada tekom današnjega dne svo| odgovor na bolgarski demo-bilizačni predlog.
Londonska veleposlaniška reunija.
RIM 26. (Izv.) Italijanski politični krogi so ]ako nestrpni, ker na londonski velepo-slaniški reuniji ne pride do nebenega zaključka glede |užnih albanskih mej. „Mes-saggero" grozi, da bosta Italija in Avstrija zapustili konferenco, če ne pride tozadevno kmalu do sporazuma. V tem slučaju da bi postalo vprašan[e okupacije Albanije po Avstriji in Italiji zopet aktualno.
Drakonske obsodbe čeških vojakov.
PREMISL 26. (Izv.) Vojaško sodišče je danes 40 čeških dragoncev, ki so jeseni ob
svoje pravo sredstvo za namen — zato tudi ta akt našega zbliževanja z narodom ne sme biti iažnjlva potvara, temveč prava slika našega dela in prizadevanja — v tem je namen naših nastopov, tu moramo iskati svojemu delu potrebne smotre-nosti.
Sokolstvo nastopa samo zato, da vsemu zbranemu narodu pokaže način svoje telovadbe ter obenem uspehe, katere Je doseglo na svojih telesih. Sokolski |avni nastopi pa morajo pokazati tudi kolikor Je to največ mogoče v tako kratkem Času in v teh okoliščinah, kako Je osebno razmerje med njegovimi člani, kakšno je njihovo občevanje in kako Je razdel|eno vzgojno delo.
Kakor v telovadnici in pri vsem so-kolskem delu nimamo le gole, morda celo brezdušne telovadbe brez vsakih višjih na mer in smotrov, tako mora tudi v tem oziru javni nastop pokazati pravo sliko: skupnost, disciplina, enakost, bratstvo se morajo čutiti iz nastopanja sokolskih vrst ter dokazovati jasno visoke naše težnje. V vrstah stojimo vsi. člani brez razlike, enako smo oblečeni, enako Je naše delo. Stanovske razlike so izbrisane, in to ne samo na dan nastopa, temveč vedno — ko pridemo do nastopa, |e že davno pozabil tudi oni, ki >e mu ie
priliki odhoda dragoncev Iz Pardublc v Galicijo, demonstrirali proti rusko-avstrijski vojni, obsodilo skupno na 120 let. Dva rezervista sta bila obsojena na smrt, J9 pa na ječo od 7 do 4 let.
Češke deželnozborske volitve.
BRNO 26. (Kor.) Pri današnjih deželno-zborsklh volitvah v mestnih kurijah je bilo izvoljenih 35 poslancev. Potrebnih Je 5 ožjih volitev. V čeških mestnih kurijah, ki šteje 20 poslancev, Je bilo iz/oijenih: 13 napred-njakov (Stranskega skupina), 2 staročeha, 1 klerikalec in 1 pristaš novoustanovljene ljudske stranke. Naprednjak! so zgubili 3 mandate, staročehl 2, klerikalci pa enega pridobiti. Potrebna Je ožja volitev treh napred-njakov z narodnim socijalcem, avtonomistlč-nim socijalistom ia samostojnim kandidatom.
Tožba proti grofu Tiszi.
BUDIMPEŠTA 26. (Izv.) Ministri in sekcijski Šefi nekdanje ogrske koalicijske vlade imajo v nedeljo konferenco, kjer bodo razpravl|ali o očitanjih grcf3 Tisze proti nJim. Ministri namerava|o Tiszo tožiti radi razžaljenia časti in obrekovanja. Kakor znano, )e grof Tisza imenoval nekdanjo koalicijsko vlado — družbo tatov in upornikov.
Češka kriza.
DUNA) 26. (Izv.) Knez Thun in princ Lobkovic sta konferlrala danes z ministrskim predsednikom grofom Siurgkhom o položaju na Češkem. Zatrjuje se, da pade odločitev že na sobotni seji min strskega sveta. Češka se nahaja pred finančnim krahom in češki deželni odborniki odložijo svoje mandate. Čim se to zgodi, namerava vlada uvesti nekak komisarijat, to Je, ustanoviti posebno komisijo, kjer bodo državni uradniki In bivši deželni odborniki skupno opravljali deželne finance.
Boji v Maroku.
MADRID z6. (Kor.) Uradno se poreča iz Laracha, da so uporni Marokanci v španski interesni aferi na dveh krajih napadli špansko posadko in sicer pri Talzi in Elk-sarju. Španci so v boju zgubili le 6 mož. Sovražnik Je pustil na bojišču 27 ranjenih in mrtvih. Vsled vedno bolj razširjajočega se upora so Španci pomnožili svojo posadko na 80.000 mož.
Jotoslovonsbo vprašanje.
Govoril poBl. 8 p i n Č i ć v seji državnega zbora dne 16. junija.
Ker so še vedno posamezne stracke in poslanci v tej zbornici, ki mislijo, da se nam ne gode nikake krivice, moram povedati v tem oziru nekaj konkretnosti.
Vidim tamkaj gospoda Justičnega ministra, ia takoj mi prihajajo na misel razmere na Koroškem, kjer se ljudje niti pri sodiščih ne more|o braniti v svojem jeziku. Nikjer niso razmere slabše, kvečjemu v Turčiji. Odvetniki ne smejo pri sodiščih govoriti slovenski. (Medklici) Nisem hotel govoriti danes o tem, da ko sem zagledal justičnega ministra, sem naravnost vztrepetal. (Poslanec Jarc: MladoturŠki minister na| postaneJ) Naj bi postal kjerkoli, ne pa pri nas, kjer bivajo tudi Slovani in to v večini in niso
zdelo, prtden Je spoznal Sokolovo vzgojo, da smemo čutiti razliko med stanovi ali socijalnim! stališči. Zenačenje je že po sami telovadbi zelo naravno: Marsikdo, ki v družbi predstavlja več kakor kdo drug, v telovadnici ne dosega takih uspehov, kakor ti; razmerje, ki se med vama razvije, more biti vsled tega le ugodno in odgovarjajoče našim načelom enakosti.
Vse to se mora videti pri naših nastopih. Sokolska javna telovadba Je iz telovadnice na|avni prostor preneseno vsakdanje vzgojno delo Sokolovo.
Naš župni zlet.
Po opisanih načelih si prizadeva TSŽ. prirediti vsak svoj javni nastop. Priprava za nastope se torej ne razlikuje od vsakdanjega dela, kvečjemu morda to'iko, kolikor je to neobhodno potrebno tik pred prireditvijo v takem, večjem obsegu. Vselej hoče stopiti pred narod s tem, kar si je pridobila brez vseh dvomljivih umetnih sredstev, da pokaže to, kar Je v resnici. Obseg telovadbe pa si voli tako, da Ima priliko nastopiti vsak, tudi najmlajši začetnik, saj bi drugače nasprotovali svo|im načelom, po katerih naj se občinstvu pokaže, da ima Sokol za vsakogar primerno
Nemci edini narod v Avstriji, bi tak minister ne smel ostati. (Živahno cdobranje.) Ker so take stranke, ki še vedno ne verjamejo, kaka velika krivica se nam g.di, bi opozarjal na govore, ki so se govorili od I. 1860, posebno pa od I. 1873 , odkar so uvedene direktne volitve — kajti le tako so mogli priti iz nekaterih dežel tudi slovanski poslanci. Opozarjam na govore, ki so se govorili v tej zbornici, v odsekih, v delegacijah in v delnih parlamentih s^ anskih. Navedel bom le nekaj iz raznih delov nekdanjega skupnega hrvatskega kraljestva.
Glede na Bosno in Hercegovino opozarjam na pritožbe, da sloni razmerje teh dežel napram skupni monarhiji še vedno na provizoričnlh določbah zakona iz leta 1880., da sti te deželi predmet izžemanja Nemcem in Madjarom, da morate sami ncslti stroške strategičnih železnic in se zaradi drugih železnic prepirata Avstrija in Ogrska med se-bo|, da nimate nikake koristi od pošte in brzojava, da ste pri carinskem averzumu premočno prikrajšani, da imati od saditve tebaka premalo koristi; da se Je dala sicer tema dvema deželama nekaka ustava, da pa sklepi deželnega zbora niso odvisni od deželnega zbora samega in r|egovegi veličanstva, temveč od mnogih drugih čml-teljev, avstrijske in ogrske vlade, od avstrijskega in ogrskega parlamenta. (Posl. Tres (h Tudi od skupnega ministrstva!) Skupno ministrstvo je seveda tudi zraven. Deželni zbor je bil že opetovano zaključen, zadnjikrat zato, ker člani zbornice niso hoteli pristati na to, da bi se uvedel nemški jezik v neki upravni panogi. (Čujte f) Gre tu, gospoda moja, le za nemški .Drang ncch Osten", kajti za u?edbo nemškega jezika ne govori nikaka upravna potreba. Ta »Drang nach Osten* ovira vedno delovanje deželnega zbora. Drage pritožbe, ki se že dolgo časa sem oglašajo v teh deželah, se tičejo oviranja svobodnega gibanja, prevelikega števila orožnikov in stražnikov, velikanske množine vojaštva, zapiranja šol, kulturne in gospodarske bede, pomanjkanja dela In izjemnega stanja.
Naše nezadovoljstvo pa Ima svoj vzrok tudi v razmerah na Hrvatskem in v Slavoniji, kjer žive naši bratje, katerim Imamo veliko zahvaliti, katerih duša Je naša duša. Mi ne moremo gledati mirno, da se tamkal že desetletja sem večinoma vlada z absolutizmom v tej ali oni obliki, z brutalnostjo, z nasilnostmi in da se po njegovem veličanstvu zajamčene pravice in sankcionirani zakoni posebno tamkaj teptajo z negami. Ni ga skoraj važnejšega paragrafa ogrssc-hr-vatske nagedbe, ki bi ga ne bili prekršili v teh več nego 40 letih. Dokazal sera ti paragraf za paragrafom v neki interpelaciji, k! sem jo dne 30. aprila minolega leta podal v avstrijski delegaciji, in če je najnovejši ogrski ministrski predsednik v svojem nastopnem govoru — bilo je to dne 12. t. m. — povdarjal žalostne razmere na Hrvatskem in rekel, da vlada smatra za nu]no potrebno, da se ohrani unlonistlčna politika, če Je obljubljal, da vlada stremi po zopetni vzpostavitvi ustavnih razmer in da ugodi upravičenim hrvatskim željam, na| ne pozabi, da se je unlonistlčna politika na Hrvatskem
vadbo, da je v Sokolu prostora za vsakogar. Postopno od teh telovadcev začetnikov, od naraščaja In članic naj se vidi na telovadlšču pot telesne vzgoje do najvišjih usposobljenosti, ki jih je mogoče doseči v desetih in tudi več letih najraarljivejše vadbe. Naše javne telovadbe v župi naj se sodijo tudi s stališča dosežene splošne strokovne višine; tudi mi ne smemo zaostajati za mestom, ki ga je doseglo vse ostalo slovensko, oziroma slovansko Sokolstvo, tako glede same sokolske strokovne vzgo|e, kakor glede kakovosti skupnega nastopanja.
a) Nastop naraščaja.
Lahko razumevno Je, da moremo pričakovati dobrega razvoja naše stvari le takrat, kadar si ustvarimo naraščaj, ki bo stotero pomnožil naše vrste ter bo mogei vzdržati Sokolstvo pri pravem, smotrenem delu. V naraščaju vidimo svojo bodočnost In bodočnost našega naroda, zato posvečamo njegovi vzgoji v Sokclu postbno važnost. Napolnili smo svoje telovadnice z naraščajem, skrbeli za njegovo vzgojo z njemu primerno telovadbo, igrami, Izleti. Pri župnem zletu pa se pokaže ves ta naraščaj s skupnimi prostimi vajami. Ako ne bo telovadni prostor na Opčinah premajhen, postavimo dečke in deklice skupno na telova-
V nedeljo vsi na III. zlet Tržaške sokolske župe na Opčine!
n
upropastila zlasti zato, ker so ogrske vlade, in tako tudi. na|novejši ministrski predsednik, več nego 40 let nepretrgoma kršile zakone, nagodbo, da |e prišlo končno do spora med temi vladami in legalnimi zastopniki hrvaškega naroda !e zato, ker }e ogrska vlada z ogrskim parlamentom vred prekršila na|svete]šo pravico Hrvatov, Jezikovno pravo pri železnicah. Obl|ubam najnovejšega ministrskega predsednika ne morejo zastopniki Hrvatov zaupati prav nič, ker je ta ministrski predsednik glavna opora sistema, po katerem se na Hrvatskem že dolgo vlada, ker ne namerava, kakor se čule razveljaviti železniške pragmatike, in ker je že pri sestavljanju kabineta prekršil pozitivni zakon, ker ni imenoval ministra za Hrvatsko. Po § 44. hrvatsko-ogrske nagodbe, bi moral biti imenovan minister za Hrvatsko, ki ima kot član ministrskega sveta pravico glasovanja in tvori posredovalno vez med njegovim veličanstvom in deželno vlado Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Tore| že od sestavitve kabineta — zdi se mi, da od 11. ali 12. t. m. — nI take vezi med njegovim veličanstvom cesarjem in kraljem in hrvatskim narodom.	(Pride še).
Razkol v S. L S. na Goriškem.
V Gorici, 26. junija.
Ni še dolgo temu, ko je nagnal dr. Gregorčič „novostrujarske zdražbarje" v S. L. S. s političnimi otročaji in jih oŠvrkal v svojem listu, v „Gorici", da so se poskrili in umolknili. Molčali so, delali in rastli. Kmalu so bili Gregorčiču do ramena visoki, sedaj mu silijo že čez glavo. Pri letošnjih dežel-nozborskih volitvah hočejo pokazati, da so v S. L. S. faktor, ki ni tu le za delo, katerega sadove bi užival dr. Gregorčič in ž njim drugi starostrujarji, marveč da so fiktor, ki postavi v stranki svoje kandidate ter se hoče uveljaviti tudi v deželnem zboru. Ali tu so naleteli na trdo srce v stranki absolutnega vladanja navajenega dr. Gregorčiča.
Vršila so se posvetovanja, pogovarjali so se in premišljevali, dr. Gregorčič je na-svetoval slogo in hotel odpravi:! razkol v stranki, ki traja že šesto leto, kakor toži njegova „Gorica*, ali rezultat vsega dolgega posvetovanja je ta, da je dr. Gregorčič, oziroma: vodstvo S. L. S., razglasil imena kandidatov S. L. S. za letošnje deželnozbor-ske volitve.*)
Prav interesantna je bila „Gorica" od torka. Na dolgo je popisan ves spor med staro in novo strujo. Popisan je pod vtisom moči, katero so si pridobili novostrujarji v stranki, in pod vtisom strahu pred zborovanjem nove struje, napovedanim na dan 26. t. m. v Gorici. To se pozna popisu. Dr. Gregorčič je hotel seveda s proglasom kandidatov prihicetl novostrujarje, da ne postavijo svojih kandidatov pred njim. „Gorica* je v popisu boja med staro in novo strujo na nekaterih mestih sicer precej strupena, toda boji se jih pa le. Pred par leti je mogočni dr. Gregorčič vse drugače z vrha dol govoril ž n|lmi. In kaj bo, če postavijo svoje kandidate, če prične boj dr. Breclja proti dr. Gregorčiču, kakor meni „Gorica* ? Kdo zmaga, kdo podleže?
Dr. Gregorčič Ima v stranki S. L S. močne nasprotnike, ki ga hoče|o strmoglaviti, naj velja, kar hoče. Med nasprotniki dr. Gregorčiča se nahaja tudi goriški knezo-nadškef dr. Sedej. Obeta se interesanten razkolnl boj v S. L. S. na Goriškem. Ne gre samo za osebe, ne le za vodstvo stranke, gre za načela.
Novostrularji hočejo biti načelni politiki, oni vidijo v MahniČu svoj ideal in hočejo Goriško prepresti s takim političnim delom, kakršno se vrši sedaj v Istri pod egido škofa Mahnlča. 0.il so pokorni nadškof j, duhovniki v stranki morajo biti na prvem
*) Glej „Vesti iz Goriške."
„EDINOST * it. 176
dišče v gotovem redu in tvorbah. S tem hočemo poudariti tudi sležnost med telesno vzgojo obeh naraščajev, vendar pokazati tudi znatno razliko v primernosti, posameznosti, ki morajo odgovarjati tako telesnemu sestave;, kakor duševnemu značaju, Naraščaja nastopi okrog 450.
b) Telovadba župnih društev na orodju.
Ta del nastopa bi bil popoln takrat, kadar bi postavili na telovadišče k orodju vse, kar imamo v svojih telovadnicah: člane, članice, naraščaj. Za tem stremimo in v dobrih okoliščinah upamo, da to tudi kmalu dosežemo. Letos pa nastopijo pri tej točki le še vsi naši čiani. Pri teh dosegamo toliko, da lahko nastopamo z njimi od začetnikov do najboljših vrhunških telovadcev, cbenem na večini orodij, ki jih rabimo v telovadnici. (Plezala, lestve itd. moramo opustiti, ker je postavitev teh orodij na zletnl prostor predraga.)
Ta uredba naj torej pokaže, kako vzgojimo v dolgem času telovadce, počenši z najlažjimi vajami, ki jih lahko izvaja tudi netelovadeč prvi dan svojega sokolovanja. Po tej telovadbi na| se sodi tudi kakovost župnega in društvenega vadlteljstva.
(Pride še.)
mestu, ljudstvo pa globoko verno, bi rekli oni, v resnici pa sfinatizirano do skrajnosti.
Stara struja se v tem pogledu bistveno loči od novostrujarjev. V stari struji delujejo in odločujejo po večini starejši gospodje iz nekdanje narodnopolitične dobe pred razkolom leta 18C9. To so stari Goričani, ki so sedaj sicer pod streho S. L. S , ali se takole nič prav po domače ne počutijo pod Suster-šičevim krovom. To niso klerikalci zagrizene vrste in „Slovenec* Je imel prav, ko je pred par leti trdil, da šele nova struja z „Novim Časom" dela pravo politiko na Goriškem, v smislu Vseslovenske l|udske stranke.
Do odkritega bo|a med obema strujama je moralo priti. Boj |e tu, naj se torej izbojuje, da pridemo s S. L. S. na Goriškem na čisto. Novostrujarji čistijo s tem, da so izdali proti dr. Gregorčiču obsežno okrožnico, v kateri mu bere|o levite in naštevajo velike njegove politične grehe.
Tako je postavljen dr. Gregorčič pred sodbo v stranki S. L. S., katere voditelj |e on. Svita se in kaže, kako pridobiva vedno širša tla prepričanje, da je bila doba cd I. 1900. dalje v Gregorčičevi politiki najbolj nesrečna, najbolj škodljiva, najbolj pogubo-nosna za slovensko ljudstvo na Goriškem. Z ;eza s Pajerjem je držala dr. Gregorčiča pokoncu od leta 1900. dalje, Pajer je umrl, posledice zveze pa tresejo stolico pod mogočnim dr. Gregorčičem in ga hoče]o zvrniti ž nje. Bližnji dnevi pokažejo, če ima dr. Gregorčič še kaj politične bodočnosti pred seboj.	__i
lll.zlBt Trž. sokolske župe
v nedeljo, dne 29. t. m. j
Z ozirom na izkušnje lanskega in prejšnjega leta, ko je vsled velikega navala občinstva nastala pri blagajnah nemala gnječa in zmešnjava — istoteko pri telovadišcu — opozaijamo si. občinstvo in br. Sokole, da naj se naprej preskrbijo z vstopnicami — obenem, da je med časom, ko se že raz ide i sprevod, ki se ustavi v vasi, pa do začetka telovadbe vsaj pol ure presledka, v katerem ima vsakdo, ki si kuoi vstopnico za telovadišče, dovolj Časa, da si poišče svoj prostor, katerega ima na tribuni zagotovlje-; nega.	'
Na zletnem prostoru je zgrajeno telovadišče, imajoče na treh straneh vzvišene tribune s sedeži, oziroma stojišči. Južna čelna tribuna, Je razdeljena na dva dela (A. in B.), po širokostf, vsak del ima 7 vrst po 40 se-: dežev, za sedeži pa so stojišča za Članstvo,! oziroma narašča'. Nad to tribuno se nahajajo odri za kazatelja (pri prostih) oziroma vodnika telovadb?. Na zahodni strani sta zopet dve tribuni (C in D), vsaka s sedmimi vrstami po 50 sedežev in eno vrsto stojišč za članstvo oziroma naraščaj, na severni strani je visoka tribuna za stojišča (1150 stojišč) ter odar za godbo. Pod odrom je pripravljen prostor za zletno pisarno. Med temi tribunami, na katero vodijo posebej označena: stopnjišča, Je drugI ograjen prostor, na kate-' rem se bo telovadilo. Prostor med tribunami' in to ograjo okrog in ekrog Je širok 3 metre ter mora služiti za pristop k posameznim stopnjtščem na tribunah, ali za stojišča tik pri ograji. Tako obsegalo tribune in telova-dlšča prostora za 1169 sedežev in 2411 stojišč.	j
Vstopnice na tribune [bodo imele za vsak oddelek (A do E) posebno barvo. Z isto barvo in črko bo označena tudi vsaka tribuna, tako da se lažje izognemo pretečih zmešnjav pri navalu občinstva. Pri obeh vhodih na telovadišče so postavljeni posebni reditelji (rdeči trakovi na levem rokavu), ki bobo pokazali vsakemu vstopivšemu njegovo tribuno, oziroma stopnjišče nanjo, pri tem stopnilšču pa se nahajata zopet po dva reditelja, da bodeta odkazovala prostore, vrste, zaznamovane na vstopnicah.
Tribune so tako visoke, da se iz prvih' sedežev dobro vidi preko pred seboj stoječih na celo telovadišče.
Domače vesti.
Odborova seja polit društva „Edinost" se vrši jutri v soboto, 28. t. m. ob 3 pop. v Slovanski Čitalnici.
Vsi odborniki in njih namestniki ter gg, deželni poslanci, bivši in novo izvoljeni soj vljudno prošeni, da se seje gotovo in točno: vdeleže.	Tajnik.
Proslava zmage pri Sv. Jakobu. Za drubo sv. C. M. se Je nabralo med veselo družbo pri večerji, pripravljeni v proslavo si-i jajne narodne zmage v II. okollčanskem okraju, v gostilni društva „Jadran* pri Sv.! Jakobu na predlog g. Laha K 12. Denar se: nahaja pri g. Babtču. Pevsko društvo „Ilirija*, Je tudi topot poveličevalo to našo krasno zmago s svojim ubranim petjem, — Med tem so se pa razlegali klici: Živio naš dr. Rybar, živio Negode, živeli vsi naši prvo-? (boritelji in živela vsa naša narodna armada 1 Na delo v boljšo bodočnost slovenskega naroda 1 Ni se pozabilo tudi naših narodnih Ivanov godu, in se jim Je z marsičem postreglo v nagovorih.	|
Slovenskim civilnim inženerjem in civilnim geometrom na Primorskem, Kranjskem in ¥ Dalmaciji. — V očigled
prvih volitev v inženersko komoro sem si dovolil dne 22. t. m. pismeno povabiti vse one cenjene kolege s Primorske, Kranjske in Dalmacije, od katerih pričakujem, da se vpišejo v slovansko narodnostno sekcijo in-ženerske komore, na kolegijalni sestanek na 6. julija t. I. v zgornji restavracijski prostor „Narodnega doma* v Trstu. Ker pa nekatera moja pisma niso našla cenjenih naslovijo ncev, vabim vse interesente tem potom še enkrat z izrecno prošnjo, da se tega sestanka zanesliivo udeleže, ker ima ta sestanek nalogo, določiti smer našemu delu v komori. Opozarjam predvsem na to, da bo prva in glavna naloga bodoče komore, da si ustvari pravičen poslovnik. Iz tega vprašanja rezultira vse-polno detaljev, ki morajo biti dobro premišljeni, ako noSemo, da se zanesejo v to tehnično korporacijo spori, ki bi Ji utegnili uničiti ugled in vzeti oni resni in važni pomen, ki ga mora imeti, da izpolni naše stanovske želje. Stališče slovanske sekcije v komori ne bo neugodno, ako pošljemo vanjo dobro delegacijo. Vse okolnosti kažejo na to, da bomo lahko deci-zivno vplivali na uravnanje anarhističnih razmer v izvrševanju tehničnega dela v naših kronovinah; zato pa Je treba solidarnosti I V trdni nadi, da se vsi cenjeni kolegi zavedate važnosti in pomena te naše nove institucije in da ste pripravljeni vsi do zadnjega odločno nastopiti proti vsakomur, ki bi hotel poizkusiti z malenkostnimi naci-jonalnimi izzivanji proti našim stanovskim interesom, ter da se vsi odzovete mojemu povabilu, beležim z odličnim spoštovanjem
Ing. D. Gustlnčič.
Iz Rojana nam pišejo: So ljud|e pri nas v Rojanu, M bi menda radi utopili nas Slovence v žici vode, ko bi nas le mogli, in to vzlic temu, da ti zagrizene! žive izključno le od nas. Take vrste zagriženka |e tudi prodajalka ogl|a v ul. Ermacora Št. 17, v R=.uterjevi hiši. V ponedeljek popoldne nekako okrog 5 je pritekla iz mesta vsa za-sopljena hči te ogljarice in |e kričala na ves glas napram svoji materi, seveda v laškem jeziku: „Na Vojašničnem trgu so zažgali slovensko zastavo". Pa je začela potem ploskati samega veselja, a mati jej je pomagala s smehom. Taki so torej ljudje, ki žive od nas 1 Naš denar jim je pač dober, a drugače pa ne vedo, kako bi nas dovolj osramotili. Ro-janskim Slovencem prav toplo priporočamo, da se spominjajo tega ogljarlčinega veselja nad sežgano slovensko zastavo, kadar potrebujejo oglja I
Še nekaj o novi tramvajski progi. Prejeli smo : Minulo soboto sem se vozil od Sv. Ane v mesto. To {e bila moja prva vožnja na tej prog}. Skočil sem, — ker se je voz še pomikal, — v spodnji del k zavi-raču. Vrata so ostala odprta vso pot in je bilo pravo čudo, da ni kdo telebnil na tla, osobito, ko voz tupatam občutno skače. — Sprevodnik je bil že opremljen v novo uniformo, ki je ponarejena natančno po uniformah iz laškega kraljevstva. Vedel se je pa tako sirovo, da se je vse zgražalo. Dvakrat je med potjo porinil Iz voza lašKe gospode, češ, da je vse zasedeno, dasi bi po mojem mnenju bilo lahko stalo še najmanj 10 ljudi. Trikrat ie prišel zahtevat vozne listke In megočno je zapovedoval, da morajo vsi potniki neprestano držati (istke v roki M Vtis na potnike, ki so bili vsaj po dveh tretjinah laški, je bil najneugodnejši. Vse je obsojalo sirovost sprevodnika in obžalovalo mestne organe, da imajo primernejših ljudi za občevanje z ouimi, ki — plačujejo 1 Vozil sera se okoli 7. zvečer v vozu št. 7 — da ne bo morda okrivljen kdo po nedolžnem. Sploh morajo mestni sprevodniki iti vsaj 6 mesecev v šolo k sprevodnikom starega elekričnega tramvaja, drugače bo mestna občina drago plačevala to svoje podjetje. Jaz in še marsikdo drug ne pojde več na občinski tramvaj, dokler bodo tam paše-v&li sprevodniki — kakor je zgora| opisani.
Slabe razmere so se začele na tukajšnjem državnem kolodvoru, odkar je prišel na kolodvor novi skladiščni predstojnik, ki hoče uvesti vsakovrstne novotarije. Zlasti pa mu (e v želodcu slovenščina, ki je ne more trpeti na noben način. Sovraži Jo celo tako zelo, da Je pri njem takoj ogenj v streh?, kakor hitro zagleda tovorni Ust, napisan v slovenskem Jeziku. Slovenski trgovci po njegovem ne smejo napisati železniške postaje, kamor Je namenjeno blago, v slovenskem jeziku, čeprav se nahaja postaja na popd noma slovenskih tleh in ima tudi slovenski postajni napis. Prav tako pravi, da se ne sme napisati slovensko ime postaje na po-šiljatvah samih. Nekega dne je zavohal na nekih vrečah napisano ime postaje Buzet In to Je bilo dovolj, da je začel kričati, da to ni nikaka postala, da se mora pisati „Pin-guente", drugič zopet za postajo Sv. Križ-Cesta itd.
Vprašamo torej ravnateljstvo državne Železnice v Trstu, čemu neki izdaja uradne slovenske vozne rede s slovenskimi postajnimi imeni, če potem občinstvo ne sme uporabljati teh uradio določenih postajnih Imen ? Čemu so potem slovenski postajni napisi ? Menda samo zato, da brusi svoj Jezik nad njimi med nas privandrani železniški vele-german, ali pa morda vendarle v uporabo slovenskemu občinstvu na n|egovlh domačih tleh? Siavno ravnateljstvo nal pomni, da si nikakor ne bomo dali na tak način kratiti
V Trsta, dn* 27 junija 191».
svojih Jezikovnih pravic, najmanj pa po kakem nadutem germanskem hujskaču v že-lezničarski uniformi. Na naših domačih tleii se ne damo izzivati po nikomer, najmanj pa tedaj, kadar — plačujemo!
Sedeži in stojišča za Sokolski zlet na Opčlnah so za Trst In spodnjo okolico v razprodaji pri ge. BiČkovi, vratarici Narodnega doma. Naročajo se lahko tudi pri vsakem Sokolskem društvu. Vsled splošnega zanimanja za to prireditev In navadn > veliko udeležbo se si. občinstvo opozarja, da si pravočasno preskrbi prostor. Poleg vstopnice na veselični prostor |etreba Šedruge vstopnice na telovadišče.
istotako se dobijo vstopnice, sedeži in stojišča, pri vseh ostalih društvih Ttžaške župe.
Reklamanti! Volilna centrala ostane odprta le še malo dni, pridite torej nemudoma po svoje dokumente.
Šentjakobskim staršem! Za nedeljo se morajo vaši otroci, ki nastopijo na žup-nem zleiu na Opčlnah, držati sledečega reda: Pred 6 uro zjutraj zbirališče pri šoli družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jikobu. Točno ob 6 odhcd. Otroci mora|o biti oblečeni v kroju za naraščaj — poleg tega pa suknjič (deklice jopič) in svoje navadno pokrivalo. Vsak otrek naj prinese poleg 50 vinarjev za kosilo, tudi kos kruha ali kak drug prigrizek za opoldansko južlno. Steklenice ne smejo vlačiti s seboj! Čez dan in opoldne so otroci strogo podvrženi disciplini in oskrbi odbora, ki ga v to poveri .So kol pri Sy. Jakobu*. Zvečer, takoj po Javni telovadbi, se oddajo otroci staršem ki prevzamejo tudi odgovornost za nje. Siarši se pros.jo, da po možnosti sami pridejo vsaj popoldne na Opčine. Otroci, kojih staršev ne bo na Opčinah. odkorakajo pod nadzorstvom okrog 7 z Opčin in so okrog 9 zvečer pri Šoli Sv. Jakoba. Tja naj jih pridejo na vsak način starš: ali kak starejši brat čakat. — Otroci, ki nastopajo, so pri javci telovadbi vstopnine prosti; starši pa dob^' lahko vstopnice po otrocih, ki Jih kupijo pri šolskem slugi.
Posebni vlak v Divačo 6 julija t. 1.
Povodom jamske veselice, ki se bo vršila v Šsocijsnu 6. ju ija 1.1. bo vozil na ta da;i posebni vlak iz Trsta drž. žel. v Divačo iti sicer ob 9 48 dopoldna in pride v Divačo ob 1106 dopoldne.
Za ta posebni vlak se bodo Izdajali z t nedeljske vlake št. 222/322 veljavni znižan! povratni vozni listki na Rod k In Divačo port pod pogojem povratka v Trst izključno i vlakom štev. 321/221 (iz Divače ob 8 5 zvečer, prlhcd v Trst ob 9 41). Kdor se pelje z nedeljskim 13 prazniškim vlakom Iz Divače v Trst namreč s kakim drugim vlakom, mu izgubi kupl.eni returni vozni listek na po-vratek popolnoma svojo veljavo. Doplačilo na podiagi teh povratnih listkov za rabo drugih vlakov nI dopustno in se morajo v tem slučaju kupiti od povratne postaje novi listki.
Iz socijalizma v kamoraški bestijali• zem. Kdor je bil na shodih, sklicanih po socijalnodemokratski stranki v Bošketu pri Sv. Ivanu, je imel priliko slišati, kak) so razni govoralki fcljuvzli ogenj in žveplo proti kameri, da se Je fcar treslo in Je moral biti prepričan, da to sovraštvo, ki Je bilo vse-jano, ostane za vedno. Toda varal se Je, •cajti za volitev v prvem okollčanskem razredu, kl se je vršila prošli ponedeljek, so se nekateri svetoivanski socijalnodemokratski prvaki in zaupniki stranke kar čez neč prelevili iz socijalnih demekratov v najstrast-nejše agitatorje kamorašice stranke, kakor v zasmeh svoji lastni stranki.
Še danes se vse čudi in komentira to postopanje reševalcev človečanstva, celo Italijani sami so bili iznenađeni vsled te nenavadne Izpremerabe v njihovo korist, kajti včerajšnji najhuili sovražniki so postali kar čez noč najboljši prijatelji, samo da strejo v prah zvestobo in IJubezeu do lastne grude, naše poštene slovenske okoličane. Kar so ti sccijallstlčno-k^moraški divjaki počenjal', ni mogoče popisati.
Ctle noči prejšnjega tedna so žrli in pili s podivjano kamoraŠfco fakinažo, ki je bila radi volitev najeta. Posebno v ponedeljek, na dan volitev, s d kar pobesneli. Lovili so naše voiilce in jih gonili kakor živali v svoje agitacijske brloge, In gorje tistemu, ki jim ni hotel ltl na limanlce. Psovali so ga „porko de ščavo* in dejansko napadali. Kaj pa Je bilo š*le po noči I Metali so na naše ljudi kamenje in steklenice in celo z blatom so obmetavali voiilce, ko so se ti v družbi žensk vračali domov, a to vse zahrbtno.
Najbolj se je odlikoval zaupnik socijal-nodemekratske zidarske skupine Košuta. Ko je izvedel izid volitve se je vrnil k svoji kamoraški družbi z vzklikom : „šemo andati in tromba, ga vinto i ščavi". KolonJsko kamoro ie zastopal tamošnji socijalnodemokratski zaupnik Godina „Škof". In s takimi l|udmi naj se družijo naši slovenski zidarji in domačini ?
Proč od takih ljudi, ki se vežejo z naj-strupenejšimi sovragl našega domačega delavstva.
Nočemo tukaj predbacivati socijalnodemokratski stranki, da je ona tako komandirala, ali vendar le eno resnično, namreč to, da je kriva vgoja političnih in socijalnih
E
cd >
&
"S
N
S
H2 g
>2 jE
91
T >
X
cd
7 Tsslu, dne 27. junija 1918
„EDIKOST" *t 176
Strun HI
načel, da se za liter vina da|o zavesti v so vraštvo do svojih lastnih rojakov. Pripomniti je treba tudi, da so se nekateri „mani zavedni" socijalisti igražali nad takim posto panjem svojih sodrugov in izražali bojazen, da bo to Jako škodovalo stranki in aa e upanje na prihodnjo zmago v drugem okraju s tem uničeno.
Sedaj se nekateri že pere|o, toda vse to pranje Jim ne pomaga nič: zamorec pač ne pobeli, če ga še bolj pereš, in nesramnosti, ki so jih uganjali razni sodrugi pri ponedeljski volitvi, se ne dajo izbrisati. Fej, Internacionalni kamoraški podrepniki I
Na c. kr. moSkem učiteljišču v Gorici bo vpipIsovan|e za spreiem v prvi tečaj v č e t r r e k, dn e 3. J u 1 i J a t. I. od 8 do 12 dopoldne. S seboj je treba prinesti: a) krstni list, b) zadnje šolsko izpričevalo, c) izpričevalo uradnega zdravnika o telesni sposobnosti.
Podrobnosti o sprejemnem izpitu so razvidne iz naznanllnice v zavodu.
Pripominja se, da se meseca septembra ne bodo več sprejemati gojenci za prvi letnik, ako bo že po sprejemnih izpitih meseca Julija doseženo najvišje možno število gojencev (štirideset).
V naše pristanišče Je zopet priplula šolska ladja hrvatske navtlčne šole v Bakru „Vila Velebita", ki je nastopila sedaj svoje 42dnevno poučno potovanje po Jadranskem morju. Ker Je temu poučnemu potovanju glavni namen, da se dijaki navtične šole iz-vežbajo praktično v ravnanju z Jadri, se uporabljajo na tem potovanju edino le jadra ; par se uporablja le za prihod v pristanišča in za izhod.
Ladja je odplula iz Bakra v soboto popoldne in Je po treh dneh vožnje prispela minoli torek popoldne v tržaško luko. Ladji poveljuje kapitan Nikola Gerechtsham-mer in se nahaja na njej 40 dijakov navtične šole z dvema profesorjema.
„Vila Velebita" je, kakor smo že poročali tedaj, ko se Je mudila pred nekate rimi meseci v našem pristanišču, res krasne ladja, opremljena kar najprimerneje za svrho, kateri rabi kot šolska ladja. Poleg zelo prak tične uredbe v svoji notranjosti pa se odlikuje s tako lično vnanjostjo, da se mora v tem pogledu prav lahko meriti z marsikatero bogataško Jahto. Po vsem tem Je pač um-ijivo, da ga ni najti človeka na njej, ki ne bi s pravo ljubeznijo govoril o svoji „Vili Velebita".
Kolike vrednosti za dijaštvo so taka poučna potovanja, kakršna prireja navtična šola v Bakru, kaže gotovo dejttvo, da hrvatska vlada Izdaja vsako leto 30 000 K za to šolsko ladlc, a je določenih za to potovanje 6000 K posebnih izdatkov.
„Vila Velebita" odpluje iz tržaškega pristanišča danes, v petek, zjutraj in sicer v Split.
Ob tej priliki naj zopet opozorimo starše, ki bi želeli posvetiti svoje sinove pomorski službi, da je hrvatska navtična šola v Bikru m j primerne|ŠI zavod za to. Učni jezik Je hrvaščina, ki Slovencem ne dela prav nikake težave, in smo prepričani, da vodstvo zavoda sprejme slovenske gojence prav rado v svoj zavod. Za vsa pojasnila v tem pogledu se Je treba obrniti naravnost na ravnateljstvo kr. hrvatske navtične šole v Bakru na Hrvatskem.
Dne 29. t. m. se vrši zlet Tržaške Sokolske župe na Opčlnah. Ob tej priliki postavi Trž. Župa sroj lastni paviljon z jedili in pijačami. Obračamo se torej na naše trgovce in drugo narodno občinstvo s prošnjo, da daruje kolikor mogoče v ta namen. Darove, kakor raznovrstno pecivo, liker|i, vino, mrzla jedila ter (estvine so.oh, naj se izvolijo poslati gospe Zinki dr. Rybafevi, ul, Valdirivo 11, ali pa vratarici v Narodnem domu gospe Bičkovi. Na zdar !
Loterijski odbor efektne loterije v prid slovenskim upodabljajočim umetnikom vljudno prosi, da razprodajalci srečk omenjene loterije blagovolijo najkasneje do 1. julija 1.1, opoldne doposlati skuplček za prodane in pa dotlej vrniti neprodane srečke.
Tržaška mala kronika.
Trst, 26. Junija.
Samomora. Upokojena mestna učiteljica Ester Nina Cven, stanujoča na Aquedottu št. 14 se je zastrupila. Prepeljali so Jo v bolnišnico, kjer je pa niso mogli več rešiti. Uzrok samoumora ni znan.
Danes ob V*2 popoldne se Je v svojem stanovanju na Verdell zastrupil 46 letni I. Chnisis. Zdravnik, ki je priše! takoj na pomoč, mu ui mogel več izčistiti želodca. Chnisls Je kmalu nato umrl. Vzrok samomora je neznan.
Tatvine po tobakarnah se nadaljujejo. Z ozirom na notico, objavljeno pred-včerajnjim pod gornjim naslovom, nas prosi g. Feliks Nemenz (ne Nemez), naj konstatiramo, da ni bil aretiran on, pač pa upravitelj njegove Mijalke v ulici Madona del Mare, Sllvio Fernetich in težak istotam, Josip Sulcich.
Stvar Je bila taka-le: Ne da bi bila tvrdka Nemenz kaj vedela, so težaki tvrdke Chleza, mesto k parniku, vozili tabak v rečeno f lfjaiko, da so tam izvrševali izvestne kažnjive manipulacije. Tvrdka Nemenz ni mogla slutiti, da se dogajalo take nepravilnosti, ko je Fernetich že 20 let v oje služb<, vsikdar tako pošten, da Je užival popolno zaupanje.
Na kolodvoru aretiran. Po prihodu snočnjega dunajskega osebnega vlaka je policija aretirala na južnem kolodvoru nekega fantiča, ki se Je vedel precej sumljivo. Bil Je to 15 letni Josip Hajek, krznarski va-ienec rodom nekod iz Moravskega, ki |e končno priznal, da je ukradel svojemu moj stru Josipu Haberdi v Božlcah na Češkem 2000 K in pobegnil. Denarja so našli pri njimi še 1630 K.
Nesreča pri delu. Danes ob 7 zjutraj so našli delavci, ki so Šil v čistilnico olja pri Sv. Andreju, na cesti popolnoma ožgaco truplo nekega delavca. Obvestili so takoj rešilno postajo in na lice mesta došli zdravnik je konstatiral na truplu razbitje č:e-pinje in več poškodb na raznih delih telesa Sodna komisija Je dognala, da Je nesrečnež 38 etni težak Štefan Cessevich, stanujoč v ulici Sv. Mar. Magd. Zgornje Št. 32. Truplo so nato v svrho sodne obdukcije odpeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Sodna preiskava je dognala, da gre za smrtno nesrečo na delu. — Podrobnosti še niso znane.
Porotno sodišče«
Vlom v Barko vi jah.
Po dvodnevni razpravi Je včeraj ob 5 popoldne končalo zasedanje porotnega sodišča. Razprava se je vršila proti E^genu Ć e r n i g o j u, Ivanu Kljunu, Kristijanu G r e 11 o n u in Antonu Piščancu. Obtoženi so bili prvi tri|e, da so v noči od 16. na 17. januarja t. I. vlomili v prodajalno jestvinčarja g. Ivana Cergola v Barkovijah z namenom prebiti njegovo železno blagajno in polastiti se njegovega denarja, — Anton Piščanc pa je bil obtožen, da je pregovoril ostale obtožence da izvrše tatvino, da jim je preskrbel potrebno orodje (tihi sveder Itd.), da jih Je vodil do Cergoiove trgovine. Policija Je ujela obtožence, ker Je Izdal tatove Isti Anton PiŠčarcc, ki Je bil prijatelj redarja Antona Kodrlča.
Zaslišanih je bilo več prič ter je razprava, kakor rečeno trajala skoraj dva cela dneva.
Tekom razprave Je prišlo večkrat do prerekanja med branitelji ostalih obtožencev ia braniteljem Antona Piščanca. Končno so porotniki proglasili izrek, s katerimi so glede Antona Piščanca zanikali vsako krivdo z 12 ,ne", a potrdili krivdo glede vseh ostalih obtožence? z 11 »da" in 1 „ne«.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče izreklo sledečo razsodbo:
Anton Piščanc se oprošča popolnoma (branitelj dr. J. Mandič); Evgen Čer-
POHIŠTVO
SOUONO: ia : ELEGANTNO
WW PO ZMIRNIH CINAM
RAFAELE ITAUA
THtT - VIA MALCANTON - Ti
Mnenje g. dr.a H. Kremer-ja
voditelja splošne klinike n* Dinaja.
Goap. J. SERRA VALLO
Trst.
Čast ml je odgovoriti na Vaše vprašanje, da sem dosegel najboljše vspehe z vporabo Vašega železnatega Kina - vino Serra-rallo pri slabokrvnosti, anorezljl In pri posledicah malarije.
DUNAJ, dne 6. septembra 1911.
Dr, H. KREMER.

Andrej Rojit, trst
ULICA ACQUEDOTTO št. 20
priporoča cenj. občinstvu svojo higijenično
brivnico.
Damam se priporoča za pranje glave in lasna dela.
Pozor 1
Alojzij Boik
Trst ul. Belvedere 3, Tel. 342 R.Vin.
Trsoulno delIKotes,
kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. — Blago vedno sveže in prve vrste. — .Razpošilja se tudi po pošti in dostavlja na dom.
16 komadov krasnih predmetov K 3*95. — Prima pozlačena ura 36 ui idoča, novi pariški fason, 3-letna garancija. Prima pozlačena verižica, 1 moški in 1 ženski prstan amer. pozlačeno double, 2 pozlačena uhana s kamni, 2 gumba za zapestnice, novi mode ni fason. Double patent 1 broš in 1 pozlačena igla. Vsi predmeti se ne razlikujejo od 18 karatnega zlata ter stanejo K 3 95. Dobijo se po povzetju pri
G. Seidel -- Krakovo
Mio d ova 15 —E
Naročilu 2 garnitur, t. j. 20 predmetov se pridene krasna damska verižica iz double zlata. — Istočasno pošljem 14-karatni zlati prstan z dijamantom za gospode ali gospe za K 4 50, 3 komadi K. 12 50. Dovo jena menjava. Tudi denar se sprejme nazaj.
HELVETIA
Velika zaloga gramofonov Trst, — ulica Barriera vecchia 19.
Vedno v zalogi velika izber slovenskih in hrvatskih plošč od kron 2 50 naprej. Vedno nove plošče najboljše vrste.
Gramof jnl na obroke.
Poslano*)
Elegantna vitka postava je goreča želja dam in gospodov. Praining in šport, ki provzročujeta dosego in obrambo elegantne in vitke postave, pridobita znatno podporo v porabi naravne kisle vode HUNYADI JANOS, katero priporočajo zdravniki vseh dežel kakor prijetno in hitro učinkujoče sredstvo proti zapeki in nabiranju masti. Zabeležen ja vredno je, da je te dni petrograjska medicinska akademija javno zagovarjala to sredstvo pod naslovom : „O uplivu mineralne vode Hunyadi Janos na asimilacijo masti v hrani pri zdravem in bolnem Človeku". Avtor pride v tej razpravi do zaključka, da je mineralna voda HUNYADI JAMOS izborno sredstvo proti debelosti.
*) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva.
že mnogo let preizkušeno in od naj odličnejših zdravnikov priporočeno redilo za odrasle in otroka v slučajih motenja prebave šib-__kosti in pomanjkanja slasti. Idealno krepilo za prebolevnike, ki sč da pripraviti na različne načine. Povzročui e slast ter urejuje prebavo. :: DOBI SE POVSOD !
Anton Mahne, trgovec
Priporoča bL občinstvu
svojo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga
Trst, ulica delFIstria št 4
s podružnico na Greti v hiši gosp. Gombača in Frluge št. 175. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah Blago vedno sveže. Postrežba na dom. Prodaja na drobno in na debelo.
Dr. IVčnik
Dr. PETSCHNIOO
&rst, vb S. Cateriu fin. 1.
m aotranje (sploine) bofesal ia 2—3 In Specijalist n kažmm ta (spolne) bo ležal i 11 V.—1 ia 7—7^.
t-s: n a j b o I j s e i: n naj Finej se
čisliloza čevlje
Paroplovna družba D. Tripcovich & Ci., Trst
Ekspresna vožnja Trst - Benetke
in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj.
ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi:
ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne.
ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj.
NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki.
NOflMMrfl Ivlotnn linfnln Vsako nedeljo se izdajajo posebni vožnji listki 1USU1S1JMIII 1*11511111 VU41IJU za izlet Trst-Benetke in nazaj po znižanih
cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj.t ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek
opolnoči z Llovdovim parnikom.
= IZ TRSTA U JflKIN-RIM-NEflPELJ -
ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv.
Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne.
Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj.
Dražba al pridržuj* lipramtmb« t »rnUlu pr—<—f oprullnlto_
Velika zaloga vsakovrstnega sira. Priporočam trgovcem m gostilničarjem | V fUiliiffM	UlICD GlOttlO
parmezan l.a po K 2-30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji. J J \|J||||f| I IAl Onrnvl M in sir in vsakovrstne slanine.	Priporoča se vdani	»Ulrllllf 11*1» VOSOri SL ID.
fsem: gospodinjam
toplo priporočamo
KOLINSKO CIKORIJO
edino pristni, po kakoroati	slovenski izdelek.
Cirila in metoda I
Stran IV.
.EDINOST" St. 176.
V Trstu, dne 27 junija 1913.
nigo| se obso[a na 20 mesecev težke Ječe (branitelj dr. Pangrazi); Ivan Kljun aa 14 mesecev težke Ječe (branitelj dr. Rossi) ter Kristijan Gretton na 7 mesecev težke |eče (branitei| dr. Zen-naro).
•
* *
K tej razpravi na| pripomnimo, da od vseh Štirih obtožencev ni nobeden barkov-ljanski domačin. OproSčeoi PiSčanc se je priselil v Barkovlje in Je pri vsej te| stvari le igral ulogo policijskega zaupnika. Od ostalih treh Je Kljun Tržačan, ČernlgoJ lo Gretton pa od nekod iz Furlanije. Barkov-Ijanski domačini se kot poštenjaki ne gredo mazat s takimi hudobijami.;
DruStvene vesti.
Učiteljsko društvo za Trst in okolico. Danes, v petek, dne 27. tm. ob 5 30 pop. odborova seja v društveni sobi.
Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov. Danes, v petek, 27. t. m., ob 8 15 zvečer (ako važna se|a.
Podružnica C. M. D. pri Sv. Ivanu
Odborova seja v soboto 26. t. m. pri Živcu na Sovranišču ob 8ya zvečer. Pogovor: Ciril-Metodov praznik.
Telovadno društvo »Sokol* v Trstu.
V nedeljo, 29. t. m. se vrši III. zlet Tržaške sokolske, pri katerem ,naj naše društvo ne zaostaja za [drugimi tudi z ozirom na udeležbo v kroju. Vsak brat, ki ima kroj, naj se udeleži zleta v kroju. Kroj prinesite v telovadnico, kjer bo pripravljen prostor, da se vsakdo lahko pre-obleče.
Naše društvo odhaja na Opčioe v dveh skupinah. Zjutraj ob 7 15 z električno železnico — opoldne ob 2 z električno železnico.
Za vse brate, ki se udeležilo zleta v kroju, je obvezna udeležba izprevoda, prinesti je sebo| Člansko legitimacijo.
Danes zvečer ob osmih redovne v a | e. Pridite vsi, da čujete še ostala pojasnila glede zleta na Opčine.
_ „	Odbor.
Trž. kolesarsko društvo .Balkan"
priredi v nedeljo, dne 20. julija 1.1., in sicer ob vsakem vremenu veliko mednarodno kolesarsko dirko, pri kateri smejo dirkati le v Avstriji bivajoči kolesarji. Proga znaša 115 km. Natančnejši spored se objavi pravočasno.
DAROVI.
Za tržaški sokolski paviljon na Opčinah so darovali: gd. Schenk šest steklenic likerja ; gd. Vondraček 5 kg sladkorja, 6 zavitkov pražene kave, 5 kg zmlete kave; ga. Katerina Vatovec 4 salame, ga. Žagar galanterijske predmete, gd. J. Laksida torto In br. dr. Cok tintnik.
Nar. del. organizacija.
Podružnica NDO v Sv. Križu. Danes ob 8 zvečer društveni shod v prostorih g. Košute. Poroča dr. Josip Mandic. Tovariši, udeležite se shoda v čim večjem številu!
Posredovalnica dela NDO išče nujno 12 težakov, kise morajo še danes zglasiti v uradu posredovalnice, uL sv. Frančiška št. 2.
Podružnica NDO v Sv. Križu. Danes, v petek, ob 8. zvečer društveni shod v prostorih g. Košute. Poroča tov. dr. J o s i p Mandić. Tovariši I Udeležite se shoda v čim večjem števiiu!
Vesti iz GoriSke.
Deželnozborski kandidatje S. L. S. na Goriškem. .Gorica" Je priobčila proglas kandidatov S. L. S. za letošnje deželnozborske volitve, In sicer v splošni kuriji Josip Fon, državni poslanec, Anton Man-freda, podpiedstojnik v Idrskem pri Kobaridu In Fran Grgič, župan v Velikem-dolu na Krasu. V kmetskih občinah: za tolminski okraj:dr. Anton Gregorčič, državni posl.; Ivan T o r ka r, poštar v Pod-brdem ; za goriško okolico Ivan B e r b u č, deželni odbornik, dr. Peter Laharnar, dvorni svetnik na Dunaju; za Kras so postavili samo dr. Stepančiča. Glede drugih kandidatov na| odloči vodstvo. Izmed navedenih so bili že poslanci: Fon, Gregorčič, Manfreda, Berbuč in Stepančlč. Pomembno Je, da kandidira dr. Petei Laharnar v goriški okolici. Prvotno Je bil določen za Kras in Je po Krasu hodil okoli, seda| pa so ga postavili v goriško okolico, k|er ga nihče ne pozna. Voditelj S. L. S. hoče, da volilci volijo kar na njegovo komando, samo tako, kakor on ukažel
Porotne razprave. V Gorici se vrši drugo letošnje porotno zasedanje. Prva razprava Je odpadla, ker sta se stranki poravnali, šlo |e za tiskano pravdo med »Ca-mera di Lavoro" In socialnim demokratom Callinijem. Druga razprava se le vršila proti Josipu Sillču iz Št. Petra pri Gorici, ki Je obtožen umora svoje lastne matere. Mati Je imela gostilno, bila |e že stara in se Je večkrat opijanila. Sin Jo Je včaslk pretepal. Ob tožnica je trdila, da JeJ |e tudi v obraz pljuval. Slllč Je ves čas odločno trdil, da on ni kriv materine smrti, pač pa |o |e ono noč
našel ležečo in misleč, da Je zopet vinjena, |o pustil v miru; drugo lutro Je videl, da |e mrtva. Porotniki, sodni dvor, državni pravd-nik in branitelj so šli tudi na lice mesta ter si ogledali kraf, kjer je ležala starka, in |e obtoženec tam vse povedal, kako |o je našel. Porotniki so zanikali vprašan|e: ali Je kriv obtoženec, da |e v noči od 23. na 24. aprila letos prlzadjal svoji materi poškodbe z namenom, umoriti Jo, in Je vsled tega nastopila smrt? in na drugo vprašanje: ali Je kriv, da |e udaril v oni noči svo|o mater, ne z namenom, usmrtiti |o, ampak z drugim hudobnim namenom ter je vsled teganasto-Dila smrt? so odgovorili s 3 da in 9 ne. SUič Je bil na to oproščen obtožbe in pu-ščen na svobodo.
Pod vlak južne železnice pri Rubi-jah se Je vrgel neki zidarski trgovski potnik Jakob Weiss, is Požuna doma. Težko ranjenega se prepeljali v goriško bolnišnico.
Narodna čitalnica .Balkan" v Gorici mora radi nepričakovanih zadržkov preložiti svojo veselico ca dan 20. Julija t. I. Veselica se bo vršila na dvorišču narodne gostilne .pri Krancu" na Seoenskem trgu.
Pevsko izobraževalno društvo .Pre-Seren" v Št. Petru pri Gorici priredi v ne deljo, dne 29. junija ob 5.30 pop. na trgu |avno tombolo v prid CM družbi in .Šolskemu domu".
Dobitka: činkvina 100 K, tombola 200 K, srečka 40 v. — Po tomboli v prostorih .Kmet. društva" velika ljudska veselica s petjem, godbo, igro itd. Pri vsej prireditvi igra vojaška godba iz Gorice. Vstopnina k veselico 40 v, otroci 20 v.
V isti namen priredi domača podružnica CMD cvetlični dan. Ker Je namen, ki ga ima društvo pri tej prireditvi gotovo svet vsakemu zavednemu Slovencu, upa društvo, da .kdor za narod srca ima, se ta dan v Šempeter poda".
Vesti iz Istre.
PoŠta Matulje-Zamet. S 30. junijem t. I. se opusti pešpošta med Zametom in Kast?om, počenši s 1. Julijem t. I. se pa uvede dnevno enkratna enovprežna poštna vožnja med poštnima uradoma Zamet in Matulje po sledečem voznem redu: odhod iz Zameta ob 10'20 dop., prihod v Matulje ob 11*30; odhod iz Matul| cb 1215 pop., prihod v Zamet ob 1*05 pop.
Iz Hrušice pri Podgradu. V soboto, dne 21. t. m., smo imeli tu šolsko spoved. Preden je spoved pričela, Je maševal mons. Rogač. Ravno med darovanjem pa Je strašno zagrmelo, strela Je udarila v strelovod, s katerega pa je zdrknila v cerkev. Učinek Je bil za hip strašen, ker Je strela švigala po cerkvi, ki |e bila na mah vsa polna dima, in ker Je strela, kakor se Je moglo potem konštatirati, na treh krajih šla iz cerkve v zemljo. Bilo Je takrat v cerkvi poleg maŠu-jočega duhovnika, nadučitelja, 2 učiteljic in veroučitelja oholi 70 šolskih otrok. Ko Je strela udarila, vrg a je v cerkvi se nahajajoče otroke po tleh, nadučitelja, veroučitelja in učiteljice, ki so se nahajali v klopeh, pa vsakega v svoj kot.
Prvi hip se Je zdelo, kakor da je strela, ki je švignila med deklice, med njimi hudo gospodarila. Ko pa se |e polegel prvi strah, smo videli, da ni strela prizadejala nikake škode. Nihče ni bil ubit ali telesno poškodovan. Nastala pa Je med otroki velika panika. Zbežali so vsi iz cerkve v šolo, kjer |ih je soproga g. nadučitelja Marčelja mirila in tolažila. Pozneje se je nabralo v cerkvi mnogo ljudi, ki so mogli na tleh razločno opazovati sledove strele.
FOtO^rflfd Antona Jer kiča naslov : Trat, ul
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na Javni dražbi, ki se bo vršila jutr v soboto 28. tm. od 9—11 predp.
Chtffonlers z ogledalom in brez tega, umivalniki za 2 osebi, nočno omarico, divan, postelje vzmeti In volneni posteljnikJ, slike, šivalni, stroj .Adria" lesene stolice, srajce In drugo rabljeno žensko perilo.
E9 Mali oglasi BI
Cnolrio Cnho nova, najmodernejša, izredno opalila OUUa trpežna, ee proda radi od-potovanja. Kisorta 7, I. n.	1399
Miša 1# Qo70ni z gospodarskim poslopjem moa J OC^aill -velikim dvoriščem, pripravna za kmetovalca, se pid ugodnimi pogoji proda radi odpotovanja. Več se iz ;e pri lastnici Mariji Mahni Č, Sežana 176.	1398
Mizarska delavnica
motor, stroji in Žaaa Stavba 42 metrov dolga, 12 oziroaaa 13 metrov široka ter vrt, ob morja, blizu ŽelezniSke postaje. Kupilo se je za 35*000 kron, proda ae pa iadi družinskih razmer za SS'COO kron. Pripravno tudi za lesDO trgovino. Tri-četrt ure od Trsta. Pojasnila v kavarni Lonjra. (1399
Išče
.p ne daleč od TrBta, v bližini morske ko-wtJ pelji, soba z dvema posteljama iu s
hrano. Ponudbe ped „Snaga 898" Edinosti.
na ina. oddelek 1477
l/aiaiTPO kovače, mehanike s plačo, iSče to V dj 1911 UP varra za rouleauz. Inženir Lodovico
Fischer, Trst— Bojan, ulica dei Moreri 72.
(1384
UlOO	nova a 5 prostori, 400 klaftrov zem-
niod ljiJča, 2 vodnjaka, 5 minut od žel posti V rdela, proda te za 18.000 na račun 10.000 kron. Naslov pri Edinosti pod St 1301.	1301
ulica 7.
vvasiv«	T • —---J--
delle Poste 10; Gorica, Gosposka
4444
Inlfilinonfon in u^en> priden in poSten dr-UlICHl) t/111611 žavni uradnik v pokoju, popolnoma vešč Brbsko-hrvaškega jezika v govoru in pisavi, tudi cirilice, išče službo kot dopianifc, knjigovodja ali aliČno v Trstu ali zun*j Trsta. Govori in p še tudi lašri, nemški in angleški. Ne zahteva velike plače. V Trstu prevzame tudi poldnevno službo, ali službo na ure. Ima d( bra spričevala in reference. Prijazne ponudbe pod „U radnik v pokoju štev. 1422". Naslov pove Inseratni oddelek Ediao-nosti pod iBto številko.	1422
PflnnrnnS se, pod novim vodstvom, na novo I rl|IUrUUa urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn"
v Gorici. Cene zmerne.	1252
Antflfl Tlirlf edina BloTerjsba žg^njarna in
MI1IUII I uril, zaloga likerjev, v kateri se dobe vsakovrstni likerji, Be nabaja v bližini ^Narodnega doma" v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal ul Ceci.ia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovca Razpošilja tudi na deželo.
AP|P£PP Trst, Via Barriera v. 33. vrata • nlC.UC.ny 13. Damska krojačnica. Izdeluj« vsakovrstne obleke po angleškem in francoskenc kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze z* gledališče itd. Cene zmerne.
Urarna in zlatarna ;.Trsf.Hc
najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1*—. Caio Squadrani.	909
Brivska dvorana.
Rojstna in okolice, se priporoča brivska dvorana t ulici Montoraino 7. Za dobro postrežbo jamči Štefan Vukomanovid, brivec.
Prinnrnram cenjenemu Občinstvu svoj0 novo rrl|iuruballl prodajalno prekajenega mesa, prvovrstnega Dreherjevega piva na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina. Trat, ulica tranitk štev. 24, vogal ulice Csvana (nasproti muzeja Revoltella).
Lastnik: JOSIP TOMAŽIC.
Incan Ctnlfo mizarski mojster, Trst, ulica JUol|J OlUlIa Belvedere št. 10. — Izvršuj« vsakovrstna mizarska dela.	S97
Bojan, ulica Rojaa št 7, (poleg „Kod-sumnega društva") priporoča svojo mesnico.
Riccardo Baldassi,
Anton Novak, brivec vi.™-'
vedere št. 57, se toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIM i	2660
Inein Manami Trst> ulica CoDti 5tev- 38>
JUOI p mduarui Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne.
Odprta je
nova mesnica
v Bojanu* ul. Apiari 5
(za cerkvijo) Prodaja se goveja, telečje maso po K 1*60, 180, brez kosti 2 40 in koštrunovo meso ter perutnine. — Vampe pn 35—4J stot. klgr. Cene nizke.
Kroiačnica Vek.Terzo
Trst, ulica Fonderia štev. 4, I. n.
Priporoča se C. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah io najnovejšem kroju Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev.
SVOJI K SVOJIMI
Lekarna Brelih u Sežani
Ribje olje I. vrste I steklenica K 1-20. 3 itekl. po pošti vse franko 4 50 K.
Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. —
V ulici Garradori št. 4
(vogal ul. Nicold Machiavelli)
se je otvorila te dui nova, velika
trgovina drobnarij
v kateri se prodajajo vsakovrstne biŽute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj
Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske.
Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO
„£i Gacciatori"
TRST, — ulica Chiozza Stev. 5.
Toči se domače prvovrstno vino, črno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik.
Ealaia ta- Ia laozaa. vi« iplrlta Ifkarjav H razprodaji sa drebao In debela
JAKOB PERHAUC
Trat, Via dali« Acqne it. 5, Trat
(Nasproti Oafft Centrale)
V«Dk labor francoskega Kampaafea, peaaflh Bih Italijanskih In avstro - ogrskih vi*. Bordaana Sargnndar, renskih vin, Mesella in Ohlaatl. Boa, konjak, rasna Žganja tor posebni pristal tropiaovao, alivovec in brinjsvee. Isdelki L vrsto, dolli la dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj livTil. Rum.
franko.
asa
Kttja m po povzetju. Ceniki na zahtevo In
Razprodaja ad pol litra aapraj.
Lovre Bulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve.
Trst, via deli' lstria *t. 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba).
Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo iu opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.


G. de VECCHI Ti
naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17.
Zaloga sena, krme in otrobov.
Seno I.. slama, ogerako seno, beneški otrobi, otrobi St. 84.
dZt
Cb
Morske kopelji
80 otvorjene VJIIJ allU in razširjene.
V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motorna ladja „Mirau odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo V8aj 10 oseb.
Vozne cene bo sledeče:
Tja in nazaj........K 1*—»
„ „ „ s kopeljo vred . . . „ 1*30. » n » » » » za otroke „ 1*—f
Tja ali nazaj ......... —'HO.
„ „ „ za otroke . . . . « —'30.
Abonentski listki so razmerno cenejši.
Žganjanna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scala Belvedere št. I
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.
Restavracij a
„BDNVECCHIATI"
Trst, ulica Carlo Ghega št. 17.
Dobra domača kuhinja. Prvovrstna vina in Puntigamovo pivo. Sprejemajo se abonenti na
kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči ?a vse udobnosti in dobro postrežbo
J. VAUPOTIČ.
ZDRAVNIK
Med. Dr. Karol Perničič
ordinira od 11—12 Trat« ulica Sonorno 3/11. (nasproti Dreherjeve pivovarne).
Salon gospe
Pranje glave. Česanje, barvanje las, Izdelovanje In veliko skladišče lasuljarskih del, kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se p. n. gospem
A. 3EBEK,
asuljar, Trst, ulica G. C«rducci Stev. 9.
Pekarna in slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica VojaSki trg (Piazza della
Caserma) 4. Kruh večkrat na dan mvei, različne moka, vsa vriti bukotov ter prodaja raznih vin in likerjev v ■teklenioah.