Ljubljana, 19. decembra 1961 • Leto IX., štev. Sl »♦♦♦♦•♦♦♦♦♦*?*>> * * « . .^*!*! fillillliillls ^I»J»| ♦ , *... *♦»&♦£& . _ '!*!‘M*! * # * . ♦ •♦X*X**' X%*X*XvX*X*X*X*X X*X4X*X*X*X*X*X*XVAS*rafX*XrS£5*s^;Sžli^ \V»V*V*V***V.V*V*V ?♦-♦!♦?♦:♦:♦:♦:♦!♦%%?»■♦%%%% ^§»JŽ|S»š§s£&ši ♦X*X>X«X*X*X*X*X»X*X*X*X?X*Xl^lfelgk^jžg iZ^^.v/AvIvtV lvX*X*X*X*X*X*X*X*Xv“^^^^^^^^^™^^ *v.v»v*vav*v bVAVAVA%VA%^ >VAV/A%%VAVAVeV#V^ VViVAV/AVfV •X*X#X*X*X*XC*Xv*%%%v*v*%v«%%%%%%%%%*X#X*X*X*X*X*X4X*X*X*Xv*vv*%%%%vv*%%%%v’*%vX*X*X*XVoVAvA%VA>VA»V«>%>VW ■ od nedelje... DF.CEMBEI so teden j:::: Ponedeljek L 11 ’ ::::: «•«**** jjjjj 9Z.DL sto+t*iiju mi Torek 12 lsR m. WA * !:jj T,/lOa*L -*> -. iiil . Sred* 13 $1 Mt, ter /na-H-T/ietM-OfMUij v | Četrtek j 14 7cvHaCvupkco 40‘t' OZ* lil Petek j; 15 ci>svj0*' :: sobot* S 16 ji; Albin i n za. Mb 49611 : \fnZiisftt' tUt vAcMa* I kaJl’ * 'fŽO' :: :: MRAZ IN SNEG Do petka te mrzlo vrane, vendar bodo 6ea dan tem]>erature nekoliko vlije. Od vzhoda Je pričakovati rahle snežne padavine. .do nedelje ; Danes na petnajsti strani druga nagradna uganka - prva nagrada 100.000 dinarjev Bralci! Prihodnja dvojna števi številka z izredno pestro vsebino - Cena ho 50 dinarjev ZA »PEROV« POKAL Tudi letošnje tradicionalno tekmovanje strelcev v patruljnem teku s streljanjem za pokal padlega borca ln strelca Franja Pera je v Ljubljani lepo uspelo. Navzlic mrazu je nastopilo več kot 200 tekmovalcev. Dvaindvajseti december slavimo vsako leto kot dan Jugoslovanske ljudske armade. Letos teče dvajsetletnica nastanka. Bilo je to na tromeji med Bosno, Crno goro in Srbijo, v precej neuglednem kraju Rudu, kjer so 22. decembra 1941. leta iz sestradanih, izmučenih, slabo oblečenih, komaj da oboroženih borcev ustanovili prvo regularno vojaško enoto partizanske vojske, Prvo proletersko brigado. Ob tej enoti, ki je potem v treh letih in pol bojev tako uspešno kljubovala vsem sovražnim ofenzivam, zadajala protiudarce, napadala in osvobajala ozemlja, je zrasla naša armada. Proleterska brigada je bila tedaj ne le borbena enota, marveč politična sila, nosilec ideje bratstva in enotnosti naših narodov, nosilec ideje socializma. Besedi »svetle tradicije« pogosto uporabljamo, toda v tem primeru skorajda ne moremo drugih. Jugoslovanska ljudska armada, ki je zrasla iz Proleterske brigade, je v popolnosti ostala zvesta tem svetlim tradicijam. LUTHULI SPET V DEŽELI RA^ITMA Albert Luthuli, ki je prejel v t\ »45 A fv 2IA Oslu iz rok predstavnikov norveškega parlamenta Nobelovo nagrado za mir, se je vrnil v Južno Afriko. V deželi, ki ji vlada kabinet ultrarasista Hendrika Vervvoerda, je starega bojevnika proti rasizmu, ki ga je vlada pustila v Oslo očitno le iz strahu pred mednarodnim škandalom, pozdravilo na tisoče in tisoče demonstrantov. VESELJE CD TAKGANJIŠKI NEODVISNOSTI " £££ je na afriški celini še ena neodvisna država več: Tanganjika, dežela z devetimi milijoni prebivalcev. Ti so razglasitev samostojnosti, do katere je prišlo po zaslugi množične stranke TANU in njenega vodje, predsednika vlade Juliusa Njerereja, praznovali sila slovesno. Prizor je. s stadiona v prestolnici Dar Es Salaarru, kjer je britanski odposlanec, soprog kraljice Elizabete prino Philip izročil Nje-rereju listino s priznanjem neodvisnosti. TEDEN TISKA V 2f RA KI III Jr organizirala IMVHllJU občinska organizacija Socialistične zveze. V tem okviru so v soboto v avli Okrajnega ljudskega odbora organizirali tudi razstavo tiska In novinarske fotografije (zgoraj). Teden tiska naj bi državljanom pokazal, kako je mogoče s po-•nočjo tiskane besede vplivati na oblikovanje komunalnih, samoupravnih in drugih problemov, kako Je mogoče obveščati javnost o reševanju teh vprašanj ln jo Idejno usmerjati. Razstava Je urejena kronološko; poteka od začetkov tiskane besede na Gorenjskem pa do današnjih dni. Podobne prireditve pripravljajo tudi v Idriji ln Novi Gorici. ZMAGA NAD AV- 5TDI 11*1 Košarkarji ljubši I ^i/UI ljanske 01ymple, letošnji prvaki Jugoslavije, so se že uvrstili v II. kolo tekmovanja za pokal evropskih košarkarskih šampionov. Tudi v povratni tekmi v Ljubi lani so bili namreč precej boljši kot avstrijski prvak EKE z Dunaja. Tekma prav zaradi tega tudi ni privabila na Gospodarsko razstavišče večjega števila gledalcev. Ceta Ing. Kristančiča pa bo v nadaljevanju tekmovanja seveda naletela tudi na trše nasprotnike. Naslednji bo nemški prvak Heidelberg. SVEŽ VETER Svež veter, ki je po dvaindvajsetem kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze zavel v mednarodnem delavskem gibanju in čigar izhodišče morda ni toliko sam novi program sovjetske partije, pač pa po vsem videzu bolj živahna in ostra kritika stalinizma, njegovih preteklih ter sedanjih posledic pa ostankov, do katerega je na tem srečanju prišlo — učinki tega svežega vetra so se doslej morda najbolj jasno pokazali na pravkar minulem petem kongresu Svetovne sindikalne federacije. To zborovanje 958 delegatov, gostov in opazovalcev, ki so zastopali 143 milijonov sindikalistov z vseh petih celin, je v isti dvorani, kjer je pred nekaj več kakor mesecem dni potekal XXII. kongres, razvilo nujne posledice, do katerih je moralo priti v vrstah Federacije. Do tega srečanja je bila SSF izrazito vzhodnjaška, v zunanjepolitičnem pogledu togo blokovska, v idejnem pa docela shematično usmerjena zveza. Predlog za prihodnji program dela SSF ter oba uvodna referata, ki sta jih podala predstavnik francoske Generalne konfederacije dela, generalni sekretar SSF Louis Saillant ter sekretar SSF Ibrahim Zaharija sta bila usmerjena podobno. 2e pred začetkom kongresa Je Izvršni odbor SSF razpravljal o bodočem programu in že tu se je pokazalo, da bo prišlo na kongresu do sila živahne in ostre razprave. Predsednik SSF Agostino Novella, ki Je hkrati tudi član direkcije Komunistične partije Italije, je v smislu razgibanih diskusij znotraj italijanske Partije in prokomunistične sindikalne konfederacije predlagal kar osemindvajset amandmajev na program. Kitajec Liu Šeng Cang, ki je predsednik kitajskih sindikatov in hkrati tudi podpredsednik SSF, pa je terjal, naj se Saillant v svojem referatu ne sklicuje na XXII. kongres KP SZ, ampak celo na znano resolucijo 81 partij, ki vsebuje vrsto togo blokovskih stališč. SSF naj bi po njegovem to resolucijo sprejela za svojo Idejno osnovo. Spor se je razširil na govorniško tribuno kongresa. Italijani so zahtevali vrsto reči, ki Je bilo o njih do nedavnega v SSF skoraj greh razpravljati; analizo družbenega in gospo- darskega razvoja v sodobnem kapitalizmu, analizo potreb delavskega razreda v času, ko moderni kapitalizem teži k »razrednemu sodelovanju«, potrebo po večji neodvisnosti posameznih sindikalnih organizacij od njihove centrale in od komunističnih političnih organizacij v lastnih državah, akcijsko povezavo s tako imenovanimi avtonomnimi sindikati (ki niso povezani v nobeno od obeh velikih sindikalnih zvez in med katerimi so tudi jugoslovanski), pa tudi s sindikati iz pro-zahodno in socialnodemokratsko usmerjene Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov... Razumljivo Je, da so se znašli predstavniki sovjetskih sindikatov nekje »v sredi«. Njihov predstavnik Viktor Grišin se Je zavzemal predvsem za enotnost v boju za mir in razredne interese, ki ga vodi svetovni delavski razred, hkrati pa Je dejal, da je treba upoštevati tudi amandmaje in predloge, ki so jih postavile različne delegacije — poleg italijanske poljska, japonska in še nekatere. Ta smer je naposled prevladala. Zaključki kongresa, revidirani tekst programa in osebni sestav novega vodstva Svetovne sindikalne federacije kažejo, da Je prišlo do kompromisa med novimi, skoraj revolucionarnimi zahtevami Italijanov, deloma Poljakov in še nekaterih, medtem ko so kitajsko-albanske teze ostale precej v ozadju. Toda besedilo teh dokumentov je precej neopredeljeno, tako da se bodo po besedah enega izmed moskovskih dopisnikov nanj lahko sklicevali »Kitajci, Francozi, Italijani, Rusi in še marsikdo«. V tem trenutku ta pomanjkljivost po vsem videzu niti ni najbolj važna. Važnejše je tole: v vrstah te velike organizacije delavskega gibanja je prišlo do živahnega razmišljanja o vpra šanjih, ki so bila doslej skorajda tabu. Ali Je treba dati svetovnemu delavskemu gibanju prej enotno organizacijo ali prej povezavo v akciji, ne oziraje se na toge organizacijske ln temeljne ideološke razlike? Ali je treba ocenjevati svetovni položaj s stališča blokovskih predpisov ali na temelju vsakdanje konkretne analize? Ali je svetovno delavsko gibanje nekakšen podaljšek »svetovnega socialističnega sistema«, tabora ali pa je to element socialističnih družbenih teženj, ki prihajajo na površje po vsem svetu? In ali je naposled svobodna razprava v njegovih vrstah, združena z iskreno izmenjavo mnenj, znamenje šibkosti, propadanja, ali znamenje moči in dozorelosti za to, da razčlenimo uspehe in pomanjkljivosti enako neprizanesljivo in se tako dokopljemo do realnih napotkov za nadaljnja dejanja? Dušan Dolinar ••• . Še en klin v razpoko ■ ANCHORAGE — Art Johnson, član parlamenta Aljaske, je z letalom peljal v bolnišnico neko bolnico; letajo se je zrušilo in oba sta se ubila: trije Johnsonovi bratje so se ubili v letalskih nesrečah. ■ PHILADELPHIA — Neki dobričina, napravljen v božička, je v nedeljo po cestah in domovih zbiral želje otrok za božič: aretacija in kazen, ker je ob nedeljah prepovedano opravljati plačana dela ... ■ NEW YORK — Policija se je odločila, da bo do kraja vodila »vojno« proti »teddy boyem«, ki so že prava nadloga. Plan predvideva tri leta: milijon kredita. ■ PARIZ — »Telefonirajte na 0001, če hočete najeti stanovanje v Passyju,« pravi francoska popevka, vtisnjena na deset tisoč ploščah: cvetličarka, ki ima telefonsko številko 0001, jo je dala zapleniti, ko se je naveličala telefonskih povpraševanj... D SAIGON — V sajgonsko pristanišče je vplula ameriška letalonosilka »Core«: 40 helikopterjev in 400 tehnikov kot božično darilo Diemu. H BUENOS AIRES — Končala se je dvaintrideset dni trajajoča stavka 200.000 železničarjev: plače se bodo povečale za 20 •/*, 30 "/• železničarjev pa so odslovili ,.. B WASHINGTON — Kennedy je dal v promet novo vojaško odlikovanje: medalja za vojake, ki so se posebno odlikovali v hladni vojni (ne na severnem ne na južnem tečaju). V Organizaciji Združenih narodov se spet razvnema razprava o sprejemu LR Kitajske. Američani, ki so doslej vsa leta vodili odpor proti sprejemu, so se letos znašli pred možnostjo, da jih absolutna večina preglasuje. Zato skušajo izbojevati diplomatsko definicijo, da gre za »zeio važno« vprašanje; za sprejem odločitev O takih vprašanjih pa je potrebna dvotretjinska večina. Zgoraj: sovjetski delegat Valerijaa Zorin (ob mizi levo) se v odmoru med razpravo posvetuje z voditelji delegacij iz držav vzhodnega bloka. Ali je britanski obrambni minister zares zagrozil ameriškemu, da bo Britanija izstopila Iz NATO? IT« pari tkem (ostanku ministrskega (veta NATO Ja prišlo do hudega spora: gra za to, da so skušali Američan Rusk, Britanec Home in zahodni Nemec Schroeder (!) pripraviti svojega francoskega kolega Couve de Murvllla in preko njega predsednika de Gauila do tega, da bi privolila v »kupne priprave na pogajanja med Vzhodom in Zahodom o Berlinu. Francozi »o ostali trmasti kot le kaj. Rusk Je bil baje »obupan«, Home prav tako. Te dni pa Je prišlo v vrstah NATO do novega eksplozivnega razcepa. Londonski Sunday Times, — last konservativnega, imperialno usmerjenega tiskovnega barona Beaverbrooka, ki se rad postavi s senzacijami, Je »poročil, da bi se utegnila Velika Britanija umakniti iz NATO. To seveda v primeru, če ne bi dobila »pravičnega deležu« pri naročilih za ponovno oboro- žitev Zahodne Nemčije. Po pisanju tega lista je britanski obrambni minister Ha-rold Watkjnson poslal ameriškemu vojnemu ministru Macnamarl o tem odkrito opozorilo. WatkiMon Je bil menda ves divji, ker »o zahodni Nemci naročili pri Američanih za 840 milijonov dolarjev orožja. Ustrašil se je, da bi utegnili zdaj preklicati prelšnje obljube, da bodo naroč']i več orožja v BritanijJ. Ta naročila naj bi bila protiutež za britanske izdatke za čete, ki so v zahodni Nemčiji. Le-tl znašajo 70 milijonov funtov (196 milijonov dolarjev) na leto. Nič ni lahkega med zavezniki Na pariškem letališču Orly so sprejeli nenavaden tovor: v veliki skrinji iz mahagonija leži krsta z balzamiranim truplom ubitega diktatorja Dominikanske republike, »očeta domovine« Raffaela Trujllla. Pokopali ga bodo na pariškem pokopališču Pčre-Lachaise. Medtem ko se v domovini še vedno razvija ostra politična kriza, spremljana s splošno stavko ln pogajanji med predsednikom republike Balaguerom ter vojaško junto, je sin Rafael Ramfis Trujillo (32) shranil v severnoameriških in evropskih bankah te 200 milijonov dolarjev ... Položaj, ki Je nastal po zadnjih demonstracijah britanskih bojevnikov proti Jedrskemu o-rožju, je več kakor zanimiv. Pr»d nekai dnevi so pristaši gibanja, ki ga vodi »odbor stotih« — v niem so vključena znana imena britanskega kulturnega in javne-va življenja — odšli demonstrirat pred oporišča Severnoatlantskega pakta na britanskih tleh. Osebje oporišč se je pripravilo, a ponekod Je le prišlo do tega, da so manjše skupinice demonstrantov vdrle na letališče ln ne-kle celo na raketno iztrelišče ter klicale svoje zahteve ln ovirale delavnost osebja. Sledila sta dva ukrepa. Prvega «e je lotilo notranje ministrstvo. Policjia je vd»’a v prostore »odbora stotih« in jih temeljito preiskala, češ da qre za skupino ljudi, ki .se ukvarja s »protidržavno dejavnostjo«. Najbolj aktivne člane odbora so tudi aretirali, jih kmalu nato spet Izpustili, a le pogojno, Ljudje, ki sledijo zamislim Bertranda Russella o kampanji državljanske neposlušnosti, so takoj po Izpustitvi Izjavili, da se svojemu delu ne nameravajo odreči ln da ne bodo opustili nameravanih demonstracij s sedpniem in podobnimi ukrepi. Namen teh potez je naslednji: demonstranti naj bi vdrli na raketna iztrellšča, letališča, od koder vzletavajo na patruljne polete letala z Jedrskimi bombami, udeležence ali vsaj najvidnejše med njimi kaznovala s kratkimi zapornimi ali nizkimi denarnimi kaznimi — »ker so ovirali promet«. Sedaj je zadeva bistveno drugačna. Bertrand Russell in njegovi somišljeniki se utegnejo v primeru, da se svojim načrtom ne bodo odrekli — in glede tega so že zagotovili, da se ne bodo — znajti za zapahi kot »državni sovražniki«. Za samega Russella to ne bi bilo nič novega. 2e med prvo svetovno vojno Je bil zaradi svojega načelnega in nepopustljivega nasprotovanja britanski udeležbi v bojih zaprt dve leti. Toda zdaj gre za vse kaj več. Gre za kvalifikacijo odpora proti jedrskemu oboroževanju, ki postaja tako pravno upravičeno in zaščiteno — kar je v nekoliko paradoksni obliki zares prvi primer v človeški zgodovini, ko je priznana splošno pogubna politika — pogubna tudi to mnenju tistih, ki jo izvajajo — zaščitena, kakor da gre za nedotakljivi element splošnega blagra! Toda britanski smisel za nenavadne zaplete se je izkazal tudi tokrat. Neka zasebna avtobusna družba je objavila, da demonstrantov ne bo prevažala na kraje, kjer so napovedana protestna zborovanja. Državne železnice pa so med minulimi demonstracijami dodelile njihovim udeležencem nekaj posebnih vagonov, železniški predstavnik je tudi stoično izjavil, »da ne vidi razloga, čemu ne bi železnice nadaljevale tega tudi v prihodnje ...« Zgoraj so CombejevI vojaki v oklepnih avtomobilih belgijske in francoske Izdelave. Cete OZN se že dneve in dneve pripravljajo na »odločilni napad«, za katerega poznavalci trdijo, da bi zlahka pospravili žandarmerijo katanškega secesionista. Diplomatska nesoglasja v OZN In pa skrbno vojaško vodstvo belih najemnikov, ki poveljujejo čombejevcem, onemogočajo uspeh. »Obramba«; proti demonstrantom razpenjajo okrog letalskega oporišča NATO v \Vethersfieldu bodečo žico ... Boji, ki se razvijajo okrog EJjsabethviUa, niso podobni frontalnim bitkam iz prve ln druge avetovn« vojne. Zaradi več razlogov. Najprej seveda zato, ker -fronte- pravzaprav ni. Odpor, ki ga nudijo napadom sil OZN enoie katanške žandarme-rije pod vodstvom belih najemnikov, poteka največkrat v obliki naglih spopadov, ki jih začenjajo maloštevilne gibljive enote. Na kraj se pripeljejo s šestimi, osmimi tovornjaki, se hitro razvijejo, udarijo z metalci, strojnicami, bazukami, potem pa se naglo umaknejo. Pri tem uporabljajo tudi avtomobile z oznakami Rdečega križa. Ta organizacija je imela v Elisabethvillu prej samo 10 vozil, zdaj pa so jih opazovalci sil OZN našteli vsaj 50. Toda to je samo en čš-nitelj. Vojskovanje je razbito tudi zaradi tega, ker se morajo sile OZN sp>opadati z zelo različnimi sovražniki. Poglavitni med njimi: LASTNA NEUČINKOVITOST: V Elisabethvillu in okolici je sedaj 4500 vojakov OZN, v vsem Kongu 15.000. Da bi temeljito opravili svojo nalogo, bi Jih bilo treba za tolikšno ozemlje nemara tudi 50.000. Generalni sekretar OZN U Tant si prizadeva, da bi oporišča za jedrske podmornice z raketami tipa Polaris in podobno ter s sedenjem na življenjsko pomembnih poteh znotraj oporišč ovirali normalni vojaški program, ki se v njih razvija. Sedaj se je osebje oporišč lotilo svojevrstnih obrambnih ukrepov. Povsod okrog ozemlja, ki je namenjeno vojaškim potrebam, so razpeli bodečo žico in okrepili straže. V najbolj »izpostavljeni« točki tega sistema Wethersfieldu — najbolj izpostavljeni zato, ker Je od vseh oporišč najbliže središču antinukleamega gibanja Londonu — so postavili kar tri pasove bodeče žice in močne stražarske posadke. Ob vhodu se sveti velik napis: »Ozemlje pod varstvom Zakona o državnih tajnostih. Vstop prepovedan! Kazen: dve leti zapora!« Opozorilo se nanaša na dejstvo ,da je po logiki britanskih zakonov prodiranje na vojaška letališča enako prodiranju v vojaške skrivnosti. Notranji minister R. A. B. But-ler je v govoru, ki ga Je imel pred Spodnjo zbornico, napovedal, da bo morala zdaj vlada poseči po ostrejših ukrepih. In res so s posebnim zakonskim aktom postavili dejavnost »odbora stotih« izven zakona, češ da neposredno nasprotuje temeljem, na katerih počiva varnost Združenega kraljestva. To Je zanimiv preobrat. Vse do nedavnih demonstracij s sedenjem na osrednjem londonskem trgu Trafalgar Squa-re Je vlada menila, da so prodi-jedrska dejanja pravzaprav samo moralni protest proti nekemu nezaželenemu razvoju, ki pa z državnimi zadevami nima nobenega neposrednega opravka. Tudi po minulih demonstracijah se je zadovoljevala s tem, da je Zakaj vojska modrih čelad v Katangi ne more naglo in učinkovito obvladati svojih nasprotnikov - Rdeči križ, inteligentna obramba najemnikov, notranja nesoglasja v četah OZN - Moiz čombe bo »pognal v zrak« Union Minišre! okrepil modre čelade vsaj še z 10.000 ljudmi. Težave so pri tem največ finančnega značaja. ZDA so doslej plačevale 48 odstotkov stroškov za »operacijo Kongo«, kar gotovo povzroča hude politične probleme. Ti so povezani tudi s sovjetskim zavmilom, češ da se ZSSR ne bo udeležila akcije ne z ljudmi ne z materialom in ne z denarjem. Iz glavnega poveljstva čet OZN iz New Yorka prihajajo še vedno nejasna navodila, čeprav so se razmere po U Tantovem prihodu precej spremenile. Tudi poveljniški sestav modrih čelad je pisan, enote so različno oborožene, različno trenirane, vajene različnega ravnanja... TAKTIKA NASPROTNIKA: Vse poveljstvo na strani čombejevcev so prevzeli bel! najemniki. Med njimi prevladujejo Francozi, preoblečeni častniki, ki so si nabrali izkušnje v Indokini in Alžiriji. Ti so sestavili tudi odličen načrt za obrambo pred modrimi čeladami, ki Je padel v njihove roke. Le-ta sloni na osnov- nih načelih gverilskega vojskovanja; predvideva tudi take obupne ukrepe kakor so umiki v vnaprej določene predele, razstrelitev katan-ških rudniških in industrijskih naprav, kratke in uničujoče nočne napade, mobilizacijo primitivnega dela domačega prebivalstva v »sveto vojno«, kjer bi uporabljali tudi tradicionalna kopja, zastrupljene puščice ter podobno. RAZNOVRSTNOST NASPROTNIKOV. Spopad med modrimi čeladami in čom-bejevd predvsem ni boj vojske proti vojski. Na CombejevI strani obstajajo različni oddelki, ki so deloma v sestavu njegove žan-darmerije, deloma so to skupine najemnikov, potem skupine domačih privatnih vojska pod vodstvom najemnikov, pa skupine, ki so jih zbrali okrog sebe agentje družbe Union Miničrede Haut Katanga ... (Prispevala 50 odstotkov kongoških in 60 odstotkov katanških državnih dohodkov, sestava akcij pa: 54 odstotkov anonimni akcionarji — povečini Britanci, Belgijci, Francozi in Američani — 17 odstotkov kongoška država, 14,5 odstotkov britanska družba Tanganyika Consolidated Ltd., 14,5 odstotka belgijska Compagnie Generale). V njenih obratih je delalo 20.000 delavcev, ki so povečini tako ali drugače interesno povezani z družbo. V zadnjih dneh kaže, da je položaj Moizu Combeju popolnoma zdrsnil iz rok. Prej so ga imenovali »lutka Union Miniere«, zdaj pa je izjavil, da mu ta noče več plačevati vojakov ampak jih je postavila pod neposredno poveljstvo najemnikov. »ISCemo ljudi s puškami In jeepl, ki bi bili pripravljeni opravljati delo v hribih!« Minutemem ali mdnutnlki — tako m imenuje tajna organizacija desničarjev v ZDA. Ustanovil jo je nekdanji lekarnar Robert Boli var de Pugh iz Norboma v dTŽavi Missouri. Cernu? »Tretja svetovna vojna se je že začela!« 6e glasi temeljno geslo pripadnikov te združbe. Zato si ustanavljajo tajno vojsko. Z oglasi, kakršen je zgornji, Shirajo v svoje vrste zaskrbljene in prepotentne duše. Pri-učujejo se gverilskemu vojskovanju: pešačijo po poljih, planinah in puščah, učijo »e ravnati z avtomatskim orožjem, improvizirajo napade na osamljene farme, jedo pečene kojote, surove gosenice in pito iz kaktusa. Njihova organizacija je podobna strogo tajni vojski. Listine imajo ■hranjene na skrivnih prostorih, natipkane pa so na papirju, ki Je impregniran s kemikalijami, ki se ob dotiku s svežim zrakom vžgo. Od lanskega junija, ko se je zbralo na ustanovnem sestanku deset ljudi, se Je organizacija s podpisovanjem pristopnic krepko razširila. (Ob tem dejanju je treba priseči, da se bo novi član vojskoval proti komunizmu do zadnjega diha, plačati pa mora pristopnino enega dolaTja In mesečno članarino sedemdesetih cen- tov.) Njihovi voditelji trdijo, da jih je dandanes že kakih 25.000; uradni podatki, ki jih zbira pravosodno ministrstvo prezidentovega brata Roberta »Bobbyja« Kennedyja, trdijo sicer, da jih je komaj kakih tisoč. Toda dejstvo je, da so imeli Minute-mani manevre v okolici San Antonia, Omahe, Philadelphije, Colum-busa, Kansas Cityja, Newarka, San Diega — »kratka od tihomorske do atlantske obale. Zagotavljajo, da jih bo leta 1963 že milijon. John VVelch, ustanovitelj ln vodja Prikrivanje imen svojega članstva utemeljujejo s tem, da hočejo »rdečim« pi-eprečiti, da bi si lahko sestavili prioritetne sezname svojih sovražnikov, kar bi se lahko v primeru »rdečega udara« spremenilo v »pravo tragedijo za Ameriko«. Vendar pa ti minutniki niso edina organizacija te vrste. Njihova osrednja politična sila je nedvomno John Birch Society, Družba Johna Bircha. Imenuje se po mladem baptističnem misionarju ameriškega rodu, kil je v letih 1943 do 1945 služil Cang-kajšku kot obveščevalec. Tedaj ga je dohitela krogla iz revolverja nekega pripadnika Mao Ce Tungove armade. Ustanovitelj Družbe Johna Bircha je neki John VVelch (62), nekdanji gojenec mornariške akademije v Annapolisu in študent pravne fakultete na Harvardu. Ta mož se Je pozneje uveljavil kot tovarnar bonbonov, sedaj pa zaslaja Američanom življenje s svojim histeričnim iskanjem komunističnih agentov na vseh mogočih vidnih položajih. Dejavnost njegove Družbe se zvesto zgleduje po metodah »lova na čarovnice«, ki ga Je pred desetimi leti vodil pro- slull senator Joe McCarth.v. Glavni stan bircherjev je v Belmantu, Mas-sachussetts, ki je skoraj predmestje Bostona. Znani voditelji bircherjev so tudi nekdanji pomočnik generala MacArthurja polkovnik Lawrence E. Bunker; prejšnji predsednik Nacionalnega združenja industrijcev Cola G. Parker; bivši vodja Eisenhotver-jevega Posebnega odbora za medvladne odnose Clarence Manion; generalni major Edwin E. VValker (ki je moral zaradi desničarske propagande med svojimi vojaki pred kratkim zaprositi za upokojitev — bil je poveljnik ene izmed ameriških divizij v Zahodni Nemčiji), pa nekdanji pomočnik zunanjega ministra Spruil-le Braden, nekaj republikanskih poslancev in tako dalje. Podobne organizacije klijejo zdaj v Ameriki kakor gobe po dežju. Oni dan je vodilni uslužbenec ene izmed telefonskih družb v Alabami pripravil svoje podrejene do tega, da so se pričeli ukvarjati z vajami za rokovanje z revolverji, brzostrelkami in bazukami... Vse to za sedaj ne predstavlja resne politične nevarnosti. — Toda vprašanje Je, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi prišlo do kake neprijetne krize. Francosko-alžirska OAS je kaj otipljiv vzgled... v/ »Otrok« Combe in »njegu.e« bombe MARIANNE: »SKRIJ SE DOBRO,» JOHN BULL, DA NE BOVA SPET MIDVA KRIVA!« Dtomhur, Politik*, Beogrsd 2 rxj —— december PHPi"WWW :::. &U&< y* '• ’>M‘4 m - '••-'V iV''iy. TRI LETA IH POL ROJEV I. PROLETERSKE BRIGADE DVA MONOLOGA ZA ZGODOVINO JE 22. DECEMBER 1941. LETA DAN, KO JE BILA V KUDU, MESTU 08 LIMU, SKRITEM SREDI GORA, NA TROMEJI MED SRBIJO, BOSNO IN ČRNO GORO USTANOVLJENA PRVA PROLETERSKA BRIGADA. USTANOVITEV BRIGADE OZNAČUJE ZGODOVINA KOT ROJSTVO JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE. TRI IN POL LETA NJENIH BOJEV PA DELI NA OBDOBJA, PO OFENZIVAH, PROTIOFENZIVAH, UMIKIH, POHODIH, NAPADIH, ZMAGAH. — ZA NEKAJ STO JUGOSLOVANOV JE 22. DECEMBER 1941. LETA DAN, KO SO POSTAL! »PROLE-TEKi«. DAH JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE JE NEKJE NJIHOV DRUGI ROJSTNI DAN. TRI IN POL LETA BOJEV PA CELIJO V SVOJEM SPOMINU NA URE, DNEVE, POLNE DOŽIVLJAJEV, HUDIH, NAPORNIH, VESELIH, ZMAGOSLAVNIH, OTOŽNIH, POLNIH LAKOTE, ODPOVEDOVANJA, MRAZA, IZMUČENOSTI, LEPIH IN VELIKIH. PRVA TANKISTKA »Dragico Svrako iz Mladinskega fočan-skega bataljona I. proleterske brigade sem prvič srečal v predmestju Foče, pri pokopališču. Nabirala je cvetje in krasila grobove Gubcev in Milošev, znanih in neznanih, grobove tovarišev, ki so umrli za posledicami igmanskega pohoda, še danes pomnim, kako se mi je tedaj zazdelo, da veter buči vse pogrebne koračnice sveta. Skupaj svc. se vračala v fočansko partizansko bolnišnico, kjer je bila Dragica bolničarka. Pogovarjala sva se o soncu in luni, o najini mladosti, o tem, kako bi pravzaprav morali živeti. Dragica mi je tudi pripovedovala o operacijah v bolnišnici, ko so s primitivnim orodjem in brez narkotičnih sredstev rezali borcem zmrznjena stopala. Ni zdržala. Prosila je poveljnika, naj jo takoj pošlje v boj. ,In če padeš?’ jo je vprašal. ,Lahko mi želite srečno smrt...’ mu je odgovorila. Dragica mi je ostala v spominu s kote nad Popovim mostom na Sutjeski. Druga četa Mladinskega bataljona je dobila nalogo, da obrani koto. Nemci so napadali, partizani so se branili, položaj se je iz ure v uro spreminjal. Potem pa so se partizani le morali umakniti. Padel je tudi mitraljezec, pri katerem je bila Dragica za pomočnika. Tako so na koti ostali samo Dragica, mrtvi mitraljezec in orožje. Dragica je vztrajala. Počakala je, da so se Nemci povsem približali. Potem je pritisnila na petelina. Pokosila je vso nemško kolono. Po kapitulaciji Italije so potem Dragico določili v skupino tovarišev, ki se je odšle, v Egipt urit za tankiste. Učili so se poleg Nila in tako je ob tej aorti britanskega imperija z jeklenimi gosenicami rezala saharski pesek tudi ženska, borka I. proleterske brigade. Spet sva se srečala v bližini Sežane, ko so naše enote prodirale proti Trstu. Videl sem jo, kako je ob svojem tanku govorila ujetim Nemcem: ,Vidite, pa le mi zmagujemo... Zmagujemo zato, ker ustvarjamo novo, naše.’ Bivša mladinka in naša prva tan-kistka je že dolgo tega spremenila svoj priimek. Danes je mati dveh otrok.« ZEKINAC »Se vedno dobro pomnim bosonoga otroška leta v mojem rojstnem mestu. Stanovali smo v predmestni četrti, v delavski koloniji. Najboljši tovariš, Zekinac, droban pa vendar žilav deček, za katerega pa kljub temu nisem nikdar verjel, da bo doživel dvajset let. Nikoli se ni mogel najesti do sitega. Pa vendar sem v dvobojih z njim pogosto izgubljal, pa najsi je šlo za duele ob žogi iz cunj, za rokoborbo ali pa katerokoli drugo otroško igro. Odšel sem iz mesta, on pa je ostal. Leto 1941 naju je spet združilo. Skupaj sva odšla v partizane. Pa naju je vojna spet ločila. Poslednjič sem ga videl v fočanski partizanski bolnišnici. Na igmanskem pohodu je dobil hude ozebline. Bil sem pri operaciji, ko so mu s kovaškimi kleščami, brez narkoze rezali prste in stopala. Zekinac je mirno opazoval, kdo bi vedel katero točko na stropu in niti enkrat ni zastokal. Sploh ust ni odprl. Dr. Djuro Mešterovič, ki ga je operiral, je jokal namesto njega. Vsi smo imeli solzne oči... Se celo sedaj ne morem verjeti, da lahko človek kaj takega zdrži. Trgali so mu kose mesa, drobili kosti, on pa je samo gledal tisto svojo točko. Ko je bilo operacije konec, je Zekinac samo iztisnil vsem znani verz: ,Vse kar je gnilega, naj pade v grob temni...’ Potem ga nikdar več nisem videl. Padel je. Materi svojega mladostnega tovariša sem moral povedati, kako junaško je izgubil življenje ta borec III. kragujevskega bataljona I. proleterske brigade.« »PROLETEROV« NE ZEBE »V koloni smo se spuščali proti Sutjeski. Bila je noč, deževna in mrzla. Vsi sestradani in Izmučeni smo še huje občutili mraz. Toda prepovedano je bilo prižigati ognje. Tresli smo se, preklinjali in hodili. Potem pa je _____________________________________________ mm prišel ukaz: ,Stoj!’ Vlažen mraz je postal že neznosen. Pa smo se ogledali po okolici: bili smo na majhni jasi, povsod naokoli gost gozd in vzpetine. Sovražnik nas ne more opaziti. Prižgali smo majhen ogenj. Komaj da smo se vsi stisnili v njegovo bližino. V tem pa je prišla mimo nas, nekoliko niže, skrita za drevjem in v temi, druga kolona. Samo slišali smo njihov korak. Potuhnili smo se ob ognju. Potem pa nam je nenadoma nekdo zaklical: ,Tovariši, zakaj prižigate ogenj? Pogasite!’ Jle zanovetaj, tovariš,’ mu je nekdo odgovoril. ,Stopi raje bliže pa se še ti pogrej. Saj tudi tebe zebe...’ ČProleterov ne zebe,’ je odsekal oni iz teme. Ne vem, toda zdi se mi, da smo se ob tem kratkem stavku, ki nam ga je rekel neznanec, vsi sramovali. Na hitro smo pogasili ogenj in potem v temi čakali, da spet krenemo. Naslednji dam smo zvedeli, da je bil človek iz teme Tito, ki je z Rankovičem nekam hitel.« SAMO TRI GRANATE »Napadli smo progo Sarajevo—Mostar. Uspešno, celo zelo uspešno, toda potem se je nenadoma vse ustavilo pri postaji Rošta-lica, v kateri so se utaborili sovražniki. Imeli so mitraljeze, minomete, orožja in streliva na pretek, pa še skriti so bili za debelimi zidovi. Na naskok ni bilo niti misliti. Pa so od nekod privlekli top, ki ga je Proleterska brigada pred dnevi zaplenila Italijanom. Toda kaj, ko so ostale samo tri granate. Nihče si ni upal tvegati. Pa se je nekdo spomnil, da je bil Koča Popovič, komandant, topničar v španski državljanski vojni. Ni šlo drugače, on je moral pomeriti in ustreliti. Pa kar skozi cev, saj ni bilo nobenih merilnih naprav. Gleda Koča skozi cev, jo dviga, premika. Potem ustreli. Po verigi opazovalcev, ki je segala skoraj do postaje, odgovorijo: ,.Petnajst metrov čez poslopje...’ Koča spet gleda skozi cev in meri. Tokrht vsi vidimo, kam je padla granata: kakih deset metrov pred poslopje. Ostala je samo še ena granata. Mogoče Koča niti ni meril tako dolgo, toda vsem se je zdelo, da minevajo ure. Zdi se mi, da niti prav nisem videl, kam je padla granata, ko smo že jurišali. Postaja je bila zavita v oblak prahu. Mitraljezi za zidovi so obmolknili. Na juriš smo zasedli utrdbo, razorožili sovražnika, zaplenili kup orožja in streliva in pot naprej je bila odprta.« Zgodovina: jasno, jedrnato, povezano z želez- no logiko sosledice dogodkov, z vzroki in posledicami, z datumi, kraji, številkami: Vrhovni štab je sklenil, da iz srbskih in črnogorskih partizanskih odredov formira I. proletersko brigado. »Proleter«: odmaknjeno, nepovezano, izgub- ljajoč se v vijugah spominov, razburjeno in prizadeto, iskreno, nihajoč med navdušenjem in otožnostjo, z zanosom, z imeni: »Bil je moj najlepši in najsvetlejši trenutek, ko nam je Tito na planini Zlatar nad Novo Varošjo povedal, da bomo postali borci I. proleterske brigade. Misli so nam potovale: proleterska brigada — španska internacionalna brigada — rdečearmejske brigade ...« Zgodovina: Partizanski odredi so se zbrali v Rudu. Ob formiranju brigade je postrojenim borcem govoril Tito o pomenu te prve redne vojaške enote partizanske vojske, o težkih časih, ki čakajo borce, o ideji bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, ki jo mora brigada, ki bo pod neposrednim poveljstvom Vrhovnega štaba, ponesti s seboj. Deset ur po ustanovitvi se je del brigade že odpravil v prvo akcijo. Napadel je Italijane v šoli v Gaočičih. »Proleter«: Nismo čutili ne utrujenosti ne lakote. Hiteli smo. Objemanja ob srečanju s črnogorskimi partizani ni bilo konca. Bilo je mrzlo, vlažno dopoldne, ko smo se postrojili na trgu. Tito nam je dolgo govoril. Naloge, ki so stale pred brigado, so samo dvignile naš ponos, da smo postali ,proleteri‘. Pred Titovim govorom je Kraljevski odred zapel internacionalo. Odlično so jo zapeli. Peli so tudi popoldne na prireditvi. Zvečer so odšli proti Gaočičem. Vrnili so se zjutraj. S seboj so vodili 120 ujetih Italijanov, toda izgubili so dva najboljša pevca. Očeta in sina.« 2e dan po ustanovitvi je I. proleterska brigada zapustila Rudo. Po vrsti uspešnih akcij pa se je morala zaradi II. nemške ofenzive, zaradi izdaje četnikov in vedno večjega pritiska Italijanov in ustašev umakniti iz vzhodne Bosne. Po pohodu čez Sarajevsko polje se je glavnina brigade umaknila na Igman. Zaradi izredno ostre zime je na 19-ur-nem maršu med 26. in 27. januarjem 157 borcev dobilo hude ozebline. »Bil je pošasten mraz. Nekaj konj nam je kar popadalo in crknilo. Kolikor smo mogli, smo si naložili njihove tovore. Sli smo čez tri proge, toda nismo si upali napasti sovražnikovih postojank, ker nismo vedeli, ali bodo puške streljale. Prehod čez neki potok v Sarajevskem polju se je izredno zavlekel. Da bi se vsaj nekoliko ogreli, smo tekli v krogu. Pravili so mi, da je neka ustaška komisija po sledeh, ki so ostale za nami, sklepala, da je šlo tod osem ali celo deset tisoč partizanov. Bilo pa nas je komaj tisoč. Nikdar ne bom pozabil vzpona na Igman. Pot je bila strma in poledenela. Konjem smo zavili kopita v odeje, toda kljub temu so nenehno padali. Ponekod so jih morali vleči iz ledenih potokov. Vso noč se mi je zdelo, da vidim ogenj, hiše z odprtimi okni, posteljo. Sele opoldne smo prišli na vrh. V koči je bilo prostora le za sto borcev. Menjavali smo se, toda več ko 150 tovarišev je dobilo hude ozebline.« Ozeble partizane so prepeljali in prenesli v partizansko bolnišnico v osvobojeni Foči. Skoraj vsem so morali amputirati prste na nogah. Ni bilo pravega kirurškega orodja in narkotičnih sredstev. Vsi ozebli partizani so ostali invalidi. Odslej so sestavljali posebno četo I. proleterske brigade. »Borci so prihajali na operacijsko mizo povsem zavestni. Da bi vsaj malo pozabili na bolečine, so pogosto prepevali. Nam, ki smo operirali, je bilo pošastno pri srcu, ko smo samo pomislili, kakšne so njihove muke. Ko je Tito slišal za te operacije, je prišel obiskat borce. Bili so navdušeni, skorajda so pozabili na bolečine in šele tedaj sem spoznal, kaj pravzaprav lahko pomenijo besede .morala se je dvignila*. Da bi spodbudil borca, ki je bil ravno na operacijski mizi, je ostal pri operaciji. Prepričan sem, da je bil to eden najhujših trenutkov v njegovem življenju, ko je moral tako gledati, kako trpijo njegovi borci. Oči so se mu zameglile... S četo invalidov .Igman- Zahvaljujemo se prvoborcem Prve proleterske brigade Draginji Cučič-Kačl, podpolkovniku Miloradu Nediču-MaEku, dr. Miki Pavloviču, polkovniku Teodosiju Parezanoviču in polkovniku Romanu Salamonu, ki so posredovali gradivo za to stra"- UREDNIŠTVO cev*, kot smo jim pravili, smo se potem pogosto srečavali. Spoštovali smo jih in celo občudovali zaradi muk, ki so jih prestali, vedno znova pa je na nas izredno spodbudno delovala njihova nenehna dobra volja.« Junij 1942. leta. I. proleterska brigada, ki že ni več edina proletarska brigada, odhaja po nenehnih bojih in hudih izgubah v tretji sovražni ofenzivi na pohod proti Bosanski krajini. To je protiudarec, odgovor na ofenzivo. Ena največjih diverzij: uničeno 100 kilometrov proge Sarajevo—Mostar, 16 objektov, most, 40 lokomotiv. Tako je pretrgana sovražnikova zveza z Jadranom. »Naloga je bila jasna: uničiti je treba progo. Pa smo imeli s seboj ljudi, ki dotlej celo proge še niso videli. Kako rušiti? Neki železničar je svetoval, naj jo kar prevrnemo, šlo je težko, toda ko smo jo enkrat prevrnili, se je kar sama obračala naprej.« Na tem pohodu so enote I. proleterske brigade in drugi partizanski oddelki osvobodili Konjic, Pro-zor. Livno, Duvno, Gornji in Donji Vakuf, uničile na širokem ozemlju sovražne postajanke, zaplenili veliko orožja in nekaj kompozicij s hrano in sadjem. »Ves zadnji čas smo hudo stradali. Na progi pa polne kompozicije sadja. Ranjence so kar prinesli k vlaku, Moša Pijade pa je hodil od enega do drugega in spraševal: ,Hočeš marelice? Breskve? Pomaranče?* Vsak ranjenec je dobil kar polno gajbico. Tudi ljudje iz ckoliških vasi so dobili, kar so hoteli.« Bosanska krajina je izredno toplo sprejela partizanske oddelke. »Najbolj mi je ostala v spominu vas Bravsko; dvakrat so jo požgali do tal, tako da so vaščani živeli v kleteh. Toda vedno, kadar smo prišli, so nas sprejeli od srca in nam ponujali še tisto malo hrane, kar jim je ostalo. Skupaj smo prirejali prireditve.« Jeseni so Nemci pričeli prodirati proti svobodni Bosanski krajini. Hoteli so letino. Prva proleterska brigada jih je zadrževala na svojem odseku, za njenimi hrbti pa je komaj ustanovljena Sanjička mladinska delovna brigada žela. Žrtve so bile hude, toda letina je bila rešena. »Koliko je bilo pesmi, veselosti, objemanja ih plesov, ko se je I. proleterska brigada srečala pri Ključu s Prvo delovno brigado. Popoldne je bila prireditev, kozaračkega kola pa kar ni bilo konec. Kako so delali ti mladinci. Kar po 18 ur da dan. Vsi smo bili navdušeni, ko smo pomislili, koliko ljudi smo rešili lakote.« I. proleterska brigada se je borila v vseh sovražnih ofenzivah. Tudi v IV. ofenzivi je bila v udarni skupini, ki se je prebijala proti črni gori. Prodrla je globoko v sovražno zaledje In tako pomagala rešiti ranjence pri Neretvi. Ni bilo predaha. Za boji z Nemci so prišli takoj boji s četniki. Prva proleterska brigada je v enem svojih najpomembnejših bojev prebredla Drino pri Ustikolini, razbila četniško postojanko, potem še italijanski polk, ga pregnala iz Cajniča in zaplenila veliko orožja, streliva in opreme. »Drina je bila zelo visoka, nikjer pa nobenega čolna, na oni strani pa četniška postojanka. Ni šlo drugače: 25 borcev je s puškomitraljezi poleglo na improvizirane splave in se prebilo na drugo stran reke. Pod nenehnim ognjem so potem na to stran potegnili brod. Le kako so ga zadeli! Naravnost v sredo ga je granata. Bil je april in naokoli so še ležale krpe snega. Toda mraza sploh nismo čutili. Do pasu ali pa celo do vratu smo stali v ledeni Drini in sredi žvižgajočih strelov vlačili brod na obalo. Popravili smo ga, potem pa na drugo stran!« Veliki pohodi in hudi boji se potem kar vrstijo drug za drugim skoraj ves maj. Stokilometrski pohod iz Bijelega polja in boji z ustaši pri Celebiču, z Nemci in ustaši pri Trovrhu in Zlatnomboru! Vrstijo se tudi zmage... in izgube. Junija proboj na Sutjeski; hudi boji na Borovnem, hude izgube, toda nemške postojanke so razbite. Spet nov obroč in spet nov proboj na Bilnovcu in pot Vrhovnemu štabu je bila odprta. »Komandant brigade .Spanac' nas je zhral in nam razložil situacijo: ,Ce se v pol ure ne prebijemo, bodo Nemci poklali i brigado i Vrhovni štab,* nam je rekel. V tem boju na Balinovcu ni bilo zaledja ali prateža. Ob zori smo bili vsi v strelcih. Nemce smo presenetili. Ko smo napadli so pri njih ravno delili zajtrk. Pol ure so pokale bombe in peli mitraljezi, potem pa je bUa pot čez Balinovec odprta.« Pa šesta nemška ofenziva, boji, preboji obročev, I. proleterska brigada zasede Zvomik. Neposredno po kapitulaciji Italije odhaja brigada z drugimi partizanskimi enotami iz osrednje Bosne na veliki pohod k Dalmaciji. Travnik, Kupr»š Duvno, Livno vse do Splita. Večina bataljonov brigade se Je sicer morala ustaviti kakih 10 kilometrov pred Splitom. Nemci so namreč že hiteli proti Dalmaciji. »Več dni so trajali boji, preden smo ustavili Nemce. Bilo nam je hudo, da ne moremo do Splita. Nekateri še nikdar niso videli morja. Toda kako so nas domačini sprejeli. V vasi Še-stanovci je neki star Dalmatinec odkopal sodček prošeka, ki ga je zakopal pred dvajsetimi leti, češ ,naj počaka na kak velik dogodek'. ,No vidite, ta dogodek je prišel,* nam je govoril, ,toda vsakemu dam samo en kozarec. Res ste junaki, toda prošeka ne poznate*.« Nekateri »proleteri« pa so vkorakali tudi v osvobojeno mesto. »Kako sem bila razburjena. To je bilo prvo veliko mesto, ki smo ga osvobodili. Pa še mesto ob morju! Po vseh teh letih gora in gozdov! Kako so nas sprejeli! Ko so Splitčani zvedeli, da smo .proleteri*, nas kar niso pustili naprej. Vlekli so nas v slaščičarne, vabili na dom. Mesto so nenehno bombardirala nemška letala, ulice pa so bile polne, ko da bi bil semanji dan. Ko da bi leteli ptiči in ne letala. Ko je odhajal transport ranjencev za Bari, so bili skoraj vsi na pomolu.« Sedma sovražna ofenziva, na področju Daruvara, je bila ena najhujših, kar jih je bila Proleterska brigada. Od 25. maja 1944 pa vse do takrat, dokler junija enote niso prešle v Sandžak, so noč in dan trajali boji. Mlinište, Ivan sedlo, planina Zec... Dolga je vrsta imen krajev, kjer se je brigada bra» nila in napadala. S Kupreškega polja je Vrhovni štab z ranjenci odletel na zavezniških letalih na Vis. »Bili smo veseli, da je Vrhovni štab izven nevar. nosti, toda bilo nam je kar nekam hudo. Od ustanovitve brigade je bilo to prvič, da smo se tako ločili. Zdelo sc nam je, da kar mora biti tako, da smo mi in Vrhovni štab eno ... Toda bojev a tem ni bilo konec, Nemci so kar naprej nadaljevali z ofenzivo na našo brigado oziroma n3 Pro. letersko divizijo.« Manevri sever—jug, večji in manjši boji in divizija se je s Proletersko brigado končno izvlekla iz obroča. Prične se pohod v Srbijo. Dolg in poln žrtev. Povsod četniki in potem še Bolgari pri Pali-sa'du. »Proleteri« so jih z vojno zvijačo zvabili iz rovov. »Bolgari so opazili, da so v pasti, pričeli so se umikati. Mi za njimi. Skupaj smo skočili v rove. Tri dni so trajali boji. Iz rovov v rov, prsi ob prsih. Nikakor se niso hoteli vdati. Nekatere smo celo za pete vlekli iz jarkov. Zmaga bi bila popolna, če jim ne bi prišli na pomoč Nemci.« V boju s četniki na Jelovi gori je prvič sodelovala cela I proleterska divizija. Fronta, ki potiska Nemce in četnike proti severu, je sedaj tako široka, da se I. proleterska brigada kar nekam izgubi. »Prva proleterska brigada je osvobodila Valjevo ...« Napad na Beograd: Prvi proleterski korpus in rdeča armada. Prva proleterska brigada Je v prvih vrstah. »Prebijali smo se z Banjičkega visa proti Avto-komandi. Počasi, bojevali smo se za vsako hišo. Kragujevski bataljon I. proleterske brigade pa jo je udaril od Save kar do središča mesta. PrišU so do Generalštaba in šele tu ugotovili, da so drugi partizani ostali še pri Avtokomandi. V temi so naleteli na Nedičevce. .Kakšna vojska?* sprašujejo le-ti. Partizani pa: .Mi smo*. Nedičevci so se sicer umaknili brez boja, toda že čez nekaj minut je zapokalo z vseh strani. Bataljon se je razdelil v dve skupini, ena se je takoj prebila nazaj k Avtokomandi, druga se je še nekaj časa bojevala iz hiš, toda potem se je tudi ona morala umakniti.« Beograd Je osvobojen. Partizanske enote prodirajo naprej. Srem, I. proleterska divizija osvobaja Sid, ima hude izgube pri Gornjem Pletenovcu, koraka v Zagreb in nato spet naprej. »Prišli smo do Trsta ... Gledal sem kolone nem-ških ujetnikov. Nemčija je že kapitulirala, kolon pa še ni bilo konca. Zdi se mi, da sem bil tako vesel, da sploh nisem bil vesel... Kje je bilo Rudo ...« Prva proleterska brigada je bila prva enota Jugoslovanske ljudske armade in hkrati edina, ki se ja bila v vseh sovražnih ofenzivah, ki se je udeležila vseh velikih napadov in partizanskih ofenziv ter osvoboditev največjih Jugoslovanskih mest... »Borili smo se ... Ko se sedaj vsega tega spominjam, skoraj ne morem verjeti, da smo vse to prestali. Spominjam se vsega, na tisoče malenkosti, vsak datum, vsak kraj budi v meni nešteto spomine, toda ko jih skušam ujeti, mi bežijo. Nočejo besed, hočejo ostati v meni; Šele ko se nas zbere več skupaj, nas ,proleterov‘, ko beseda da besedo, tedaj spet vse oživi, prava poplava spominov, ki je nikdar noče biti konca. Ko pa me spet kak tujec vpraša nenadoma: Kaj? Kako? Kdaj? vse nekam uide. Lovim, spomini pa bežijo. Kdor hoče nazumeti mu .borili smo se* vse pojasni.« Nenehni boji I. proleterske brigade so pomenili nenehne žrtve. Le tretjina prvoborcev je preživela, kdo pa bi vedel za vse, ki so prišli kasneje in padli... »Koliko noči in noči preživim s tem svojimi tovariši, ki so padli. Spominjam se vseh. Včasih mi kateri uide iz spomina, pa se mi spet vrne. Kako jih imam vse rada. Kako rada ... toda tega ne bi mogla nikdar povedati z besedami.« Prva proleterska brigada je bila izredno borbena enota, toda svoje poslanstvo v narodnoosvobodilni vojni Je opravila, zlasti v prvem in drugem letu vstaje predvsem kot izredna in zavedna politična sila, ki ie na vseh osvobojenih krajih postavljala temelje ljudske oblasti. »?.e v Rudu nam je Tito rekel, da moramo biti predvsem politični delavci. Ce nam Je to uspeval« se moramo zahvaliti predvsem nenehni skrbi Vrhovnega štaba. Pomagali so nam, nas izobraževali, učili in svetovali, nas vodili...« Vso slavo I. proleterske brigade In njeno legen-damost gre pripisati predvsem izrednim borcem, ki so jo sestavljali, ki so s svojimi Junaštvi, požrtvovalnostjo, trpljenjem in vero v svoje cilje bili živi primeri legendarnih junakov vstaje. »Ce že ne vsi, pa vsa) mnogi in mnogi med nami se morajo zahvaliti za vse, kar so dosegli v živ-ljenju, predvsem I. proleterski brigadi...« * 4 Berač * orkestrom lutk. Takih je na sejmu več. Zanje to ni dan veselja. Kovanci se zelo počasi stekajo v krožnik ... Kroženje blaga sta olajšali dve pomembni cesti. Ena se je vlekla s Koroškega proti Gorici in skozi njo naprej v Tržič. Druga je merila Vipavsko dolino. Od Gorice si šel, pravzaprav so šli tisti, ki so hodili in se niso peljali, proti Gradišču naprej v Italijo. Univerzitetni profesor dr. Milko Kos pa živahno slika, kako so s Koroškega, Tolminskega in iz goratih predelov sploh izvažali na jug železo, baker, jeklo. Benetke so svoje potrošnike na Goriškem in drugje oskrbovale s finejšim blagom. To je bila n. pr. svila, začimbe, dišave, olje, boljše tkanine in tudi med drugim sladka vina. Gorica je žito in živino prodajala Benetkam, Koroški pa vino. Središče take živahne kupčije so bile najprej Benetke, zatem Akvileja in še pozneje Je prišla na vrsto tudi Gorica kot tržno središče. Domačo kupčijo so pospeševali tudi sejmi ob letnih cerkvenih praznikih. Sejmi so bili pod zaščito deželnega kneza. V znak »tržne pravice« so obesili na visok drog pribito leseno roko. Vrli knez je seveda že poskrbel, da mu ni ušel primeren prispevek od iztržka. »Sejem Je še do prve svetovne vojne imel slovensko obeležje,« je poudaril zgodovinar profesor Rado Bednarik v Gorici! »Sedaj poteka v okviru turizma in italijanske folklore.« NI ŠLO BREZ SLOVENCEV S TOSTRAN MEJE Včasih so bili štanti od Travnika proti Gosposki ulici do Kornja. Travnik je zelo staro ime. Izvira od tega, ker je bil do šestnajstega stoletja tu še res travnik. Mesto je segalo ie do konca Raštela, kjer so bila mestna vrata. Po nemško so ga včasih nazivali »Am Anger«. Mestni magistrat je pozneje vpeljal ime »Piazza Grande«. Sedaj velja za »Piazzo della Vittoria«. Je pa le res, da je že od nekdaj v živem jeziku Italijanov znan le pod imenom »II Traunik«. Prvi krepek udarec je sejem dobil z otvoritvijo železnice. Zaprta meja v povojnih letih se mu je zelo poznala. Tudi takrat se je pokazalo, kaj pomeni Gorici njeno zaledje. Poskušali so celo z brezplačnim prevažanjem Furlanov na sejem. Ni šlo! Po sklenitvi Videmskega sporazuma se je »kolesje tega ogromnega stroja spet pognalo v poln tek in Andrejev sejem — kar je isto kot velika množična manifestacija,« kot je nekdo zapisal, je spet potekal bučno, v hrupu in veselju. Naših je bilo na sejmu s te strani meje že leta 1955 okrog tisoč, naslednje leto s propustnicami 4000, leta 1957 kar 12.000, na glavni sejemski dan pa okrog 6000. Eno leto zatem: v treh dneh 20.000 Jugoslovanov! Tudi letos jih je bilo mnogo. BOBNAR JE UDARIL NA BOBEN IN SEJEM St JE ZAČEL Ni več bobnarja, ki bi s tolkalom udaril po bobnu in naznanil začetek Andrejevega sejma. Srednjega veka je že precej časa konec in se najbrž ne bo povrnil nikoli več. Bobnarja ni, je pa drugega ropotanja in rogoviljenja toliko več. Zapisali bomo o njem to in ono. Ne toliko zaradi sejma, kakor živi in diha sam po sebi, temveč zato, ker je v marsičem zanimiv Imajo ga na jugozahodnem robu Slovencev. Sejma v takem hrupu in obsegu pri nas drugje nikjer nimamo več. To je bil in je še, kot smo rekli, delček življenja in preteklosti goriških Slovencev v precej velikem zemljepisnem obsegu: dolina gornjega Posočja tja do Trente, Gore, Vipavska dolina še naprej od Ajdovščine, Kras do Komna — iz. vseh teh krajev, kotov in vasi so ljudje v začetku decembra hiteli na Andrejev sejem. Ta sejem sega zelo daleč v goriško zgodovino. V neki listini ga najdem zapisanega že leta 1307. To je takrat, ko je naseljeni in obzidani grič z gradom na levem bregu Soče dobil mestne pravice. Lurnsko-bistriški grofje so si sicer že leta 1210 pridobili pravico do vsakotedenskega sejma. Naj bo že kakorkoli, v začetku štirinajstega stoletja, ko je smel grof Ivan prirejati letne sejme, je Andrejev že živel. KJE ZA VRAGA BOMO TRGOVALI, KO PA NI NE TRAFIK NE TRGOVIN Morda so se ljudje v zgodnjem srednjem veku nervozno spraševali: »Kdaj pa bodo odprli trgovine, saj nimaš kje niti prodajati niti kupovati.« Pa ni prišlo do trgovin. V regalije srednjega veka so prišteli nekaj drugega. Namreč sejme. Najprej je pravico do njih podeljeval kralj. Pozneje, zlasti takrat, ko so se začela razvijati mesta, pa zemljiški gospodje, deželni knezi. To je bilo nekako od trinajstega stoletja skozi ves poznejši srednji vek do novejšega obdobja. Zgodovinar Simon Rutar Je označil Goriško kot nalašč ustvarjeno za kupčijo v preteklosti. Prizor s Travnika. K pestrejši sliki sejma precej prispevajo tudi vrtiljaki, ki se v duhu časa vedno bolj modernizirajo. Oblikujejo jih v sputnike, leteče krožnike in še v marsikaj. Hrupna reklama in kričeča dekoracija naprav priteguje radovedneže, ki si lahko mimogrede otrebijo svoje denarnice, če je pač kaj v njih. NI VEČ PREŽAGANE ŽENSKE IN TUDI NE DEKLICE BREZ NOG IN GLAVE NA ANDREJEVEM SEJMU V STARI GORICI. TUDI NI ČRNEGA ZAMORCA, KI ŽRE OGENJ, IN KOSMATEGA VRAGA ZA DESET SOLDOV, PRAV TAKO NE »ENE STRAŠNO DEBELE ŽENSKE« - PRINCESE ANETE. KOT MAJSKI HROŠČI V POMLADNEM VEČERU SO PRI* BRENČALI MODERNI REAKTIVCI IN LETEČI KROŽNIKI IN SE ZAVRTELI NAD GLAVAMI PISANE MNOŽICE. V SKRIVNOSTNEM ŠOTORU SE JE NAVŽIL0 SLAVE OBČUDOVANJA, ZAČUDENJA IN STRAHU DEKLE Z DVEMA GLAVAMA. ASTRONAVTI SO MIRNO PLAVALI V BREZTEŽNEM STANJU PO PRAZNEM PROSTORU. CAPE CANAVERAL V GORICI! TUDI LETOS SE JE GORICA TRESLA OD HRUŠČA IN TRUŠČA. »MANDORLATI, MANDORLATI,« SO VPILI PRODAJALCI VSEVPREK. IZ ZVOČNIKA BLIZU »PLAČA« JE GROZEČE RJOVEL NADUŠLJIV LEV. NEDALEČ OD NJEGA SE IE MIRNO IN BREZSKRBNO SMEHLJAL SAM JURIJ rAGARIN V VESOLJSKI KABINI, ŽAL LE KOT IGRAČA V MINIATURI. KOMEDIJANTI IN KRAMARJI IZ VSE ITALIJE, LJUDJE PA OD BLIZU IN OD DALEČ. TUDI VIPAVCEV, BRICEV, HRIBOVCEV TOLMINCEV IN KRAŠEVCEV NEMALO. ANDREJEV SEJEM JE ZANIMIVO DOŽIVETJE. TO JE BIL ŽE OD NEKDAJ. »ANDREJEV SEJEM JE BIL VSAKO LETO VELIK DOGODEK ZA VSO GORŠKO DEŽELO.« JE DEJAL NAŠ ZGODOVINAR, UNIV. PROF. DR. MILKO KOS. V knjigi »Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska« iz 1.1892, ki se je z njo trudil in potil zgodovinar Rutar, beremo, da so v VI. stoletju nastali pridno obiskovani sejmi tudi pri Mostu na Soči, imenovani »štmavrji«. Rutar omenja tudi sejem česna in čebule, tako imenovani Mohorjev sejem v Akvileji. Pripominja tudi tole: »Imeniten je sejem sv. Andreja v Gorici, ki traja celih štirinajst dni.« Ob takih trgih in sejmih so ljudje iz hribov nosili in vozili živino, poljske pridelke pa tudi sadje, sočivje in druge stvari, n. pr. zelje, drva. Iz Gorice pa so se vračali proti goram natovorjeni s turščico, vinom, soljo, obleko in še kdo ve s čim. CESAR BI SE BIL V VIPAVI SKORAJ SPEKEL Nekdo meni, da je bil sejem živahen najbrž že takrat, ko bi se bil cesar Leopold v Vipavi kmalu spekel, ali pa vsaj pozneje, ko je počastil Gorico papež Pij VI. Cesar Leopold je bil leta 1660 res v Vipavi in Je v njegovi bližini nekaj zagorelo, tako, da Je bilo že skoraj nevarno za njegovo zdravje. Prišel je bil v Gorico vohljat, kako je z utrdbami proti Benečanom. Na gradu je Leopold čepel cel teden dni in menda so tam strašno žrli in pili. Tudi papež Pij VI. je bil res v Gorici. To pa le mimogrede. Za en dan, ker je bil mož na poti na Dunaj. Pri tolerančnem cesarju Jožefu je imel pomembne opravke zaradi predrznega cesarjevega brskanja po manirah v takratni cerkvi. Bilo je to leta 1780. S cesarjevim vice-kanclerjem Kobencljem, ki je papeža v Gorici sprejel, pa bi se bil skoraj skregal, ker se je ta branil omogočiti papežu dostop do domačinov. Bal se je, da bi to škodilo Jožefovim reformam. »Hočem videti svoje goriške ovčice«, se je drl papež. »Pripravljen sem sprejeti celo ženske!« In jih je res sprejel. Gorico je obiskalo precej imenitnih ljudi ali pa so o njih ljudje vsaj mislili, da so imenitni. L. 1412 je potoval skozi Gorico v Čedad cesar Sigismund; 1.1765 je bil v Gorici cesar Jožef drugi. Cesarska visokost je bila potem v mestu ob Soči še dvakrat. Enkrat je prebil noč pri sedanjih »Treh kronah«. Pregnani francoski kralj Karel X. s svojo rodbino počiva na Kosta- njevici v Gorici. Tudi črni duce in mali Viktor Tretji sta prišla pogledat »mesto penzionistov«. Vse to nima posebne ali pa nobene zveze s sejmi in trgi. Je pa res, da je na svetu marsikaj sejmu podobno, tudi če se dogaja okrog stojnice ali v platnenem šotoru prefriganega komedijanta. VLAK JE SOPIHAL, ŽEPAR PA JE PREKR0JEVAL JOPIČE Andrejev sejem je imel še do leta 1945 pretežno trgovski značaj. Veselični del se je pridružil sejmu že davno tega. Ta je znan z izrazom »komedije«. Vrtiljaki, cirkusi, komedijanti, ki so prikazovali svoje, največkrat poceni spektakle z naj več jim hrupom in vpitjem. Vsebina teh predstavic so bili dostikrat le triki, včasih tudi zelo uspeli Videl si tam vse, kar si le hotel! Sedal je pomen sejma v glavnem le v zabavi, čeprav trgovci in kramarji še vedno ves center Gorice zasedejo s svojimi šotori in stolnicami. Sedaj trala praktično sedem dni. Od prve nedelle v decembru naprej. Ponede-liek za to nedeljo je glavni dan. Nabere se neverjetno veliko ljudi od vsepovsod. Kramarji in knmediianti na iz vse Ttaliie. K sejmu soada zadnja leta razstava vin, poljedelskih strojev itd. »Tz Domberga je peljal popolnoma natrpan vlak,« pripovedujejo Stibiljeve tete. »Spominjamo se, da Je neki žepar trem izrezal žepe iz jopiča z denarnicami vred, pa še čutili niso.« — »Vse Je drlo v Gorico, kar je le hoditi moglo.« se snominla Edi Žonta iz Predmeje. »Mi iz Predmeie in sosedje okrog nje smo nosili iz Gorice cela bremena čebule v dolgih verigah. BiH smo pravi Čebularji!« »Je res primerno, da posvetimo temu zanimivemu dneoriku skromen spomin,« menijo tovariši dr. Juvančič dr. Lavo Čermelj in seveda tudi naš Bevk. »Ne toliko zaradi komedij in kramarjev, pač pa, ker Je bilo Andreievo sestavni delček živi leni« v zgodovini goriških Slovencev.« — »Ne smemo pozabiti « je delal tovari* Marinčič v Gorici, »da Je bila Gorica včasih tudi mesto, ki je živelo od slovenskega zaledla. Da Je to mesto, ki ga od treh strani obdajajo Slovenci.« »ČE Sl FEJST FANT, Ml KUPI MANDORLAT!« »V Gorici sta bila pravzaprav dva sejma,« pripoveduje goriški profesor dr. Rado Bedma-rik. »Andrejev, kjer so ljudje prodali poljske pridelke in si kaj kupili, n. pr. blago, poljsko orodje. Spomladi je bil Jelerjev sejem za semenski krompir in drugo.« Andrejev sejem pa bi ne bil to, kar Je, če bi ne bilo na svetu sladkarij. To je tudi sejem sladkarij. Med temi je najbolj znan mandorlat, mandeljevo pecivo z medom. Bilo ga je vedno na kupe. Mandorlat je moral prinesti svojim domov vsak obiskovalec sejma. Kmet družini in otrokom, fant svojemu dekletu. Dopoldne je na sejmu potekala kupčija. Po vsem tem so šli gledat »komedije«. Ce sta prišla fant in punca skupaj v Gorico, sta šla skupaj gledat tudi »komedije«. Zvečer pa v oštarijo jest »krodigin«. To so maihne klobase, kuhane na vinu — goriška specialiteta. Zgodba je potemtakem imela zadnle poglavje v oštariji. Tudi drugod se ob raznih priložnostih večkrat zgodi tako! Prihajali so tudi Brici in Tolminci. Da, Bri-eu Anton Mužnik se lih snominla pred kakimi dve sto leti v knjigi »GHma GnHtiense«. Med drugim nravi, da so to bili ljudje, ki niso sušili kruha v dimu, ampak pekli nodnenelnike. Kajpak ni zanimivi pisec pozabil tudi na Tolmince. Ti da niso marali mesa in so živeli ob mleku in siru. Bil so pravi vegetarijanci. »Leta 1713 so prišli na sejem Tolminci, pokriti s klobuki tako širokih krajcev, da je bila marela čisto odveč,« piše Remec v Puntu. »Oblečeni so bili v dolge ohlapne suknle iz domačega blaga. Kraševci so imeli na glavah temne knčme, obšite z vidrovino z rdečim čopom. Nosili so sive jopiče in kratke hlače. Tudi Tolminci so bili v kratkih hlačah « V časih Mužnikovih spominov so v Gorici govorili furlansko, slovensko in nemško. Na sejmu pa se Je v prejšnjih časih govorilo le slovensko. Tako da so se trgovci v čevljarskem Raštelu Jezili, češ vse odjemalce bomo izgubili. Zato so se hitro naučili malo slovenščine, da so lahko vabili mimoidoče: »Strina, pejte ga noter I« Tako so plavali po prostoru »astronavti«. Žal pa so ljudje gledali le trik, izveden s pomočjo optične tehnike. »Pa so le beduini v palestinski puščavi skoraj ponoreli, ko so gledali vse to«, je dejal padrone spektakla. »Mi seveda s tem zaslužimo veliko denarja!« »Zanimivo je, kako se je ta sejem razvil in se kot tradicija in kot veselični prostor obdržal,« je dejal univ. prof. dr. Milko Kos. Sam pa ga je v Gorici kot otrok doživljal in težko čakal. »Bilo je veliko veselja za vse,« je rekel. ČAROVNIJE BREZ ČAROVNIJ 2e v nedeljo zvečer pred glavnim dnevom sejma je bil letos na Travniku, v Ljudskem vrtu in na Telovadnem trgu velik živžav. V ponedeljek se je po trgih in ulicah valilo popoldne morje ljudi. Stojnice in naprave komedijantov na vsem prostornem Travniku. Tja dol naprej čez Ljudski vrt in vsa mogoča ropotija ter vrtiljaki so tudi na Telovadnem trgu. Nad vhodi »barraconov« se blestijo napisi: »Olanda World Wonders-Betty & Jolly«. Deklica z dvema glavama kot odkritje prof. Nedier-ja z univerze v Uppsali. Spoznal sem jo osebno. To pa ni dekle z dvema glavama, temveč čisto normalna ženska, Constantino Rita iz Chia-vassa. V štoru z napisom »Gravitš Zero« plavajo prosto po prostoru vrli astronavti. Ljudje pa strme, prepričani, da je to res čudo. Akrobat na motorju Ettore Marco uspešno kriči in vabi v stolp smrti: »Ici les Ninos, ici les Ninos,« pridite in videli boste, česar še niste videli!« — (Vožnjo po navpični okrogli steni namreč). »Tu v Italiji dobiš vse. Vse ti ponujajo, le denarja ne ponuja nihče,« meni domačin. Menjava je bila letos: petdeset dinarjev za sto lir. Obupno! Trik je uspešno dosežen s pomočjo optične tehnike. Pri »astronavtih« je nekaj podobnega. Ljudje se pa zabavajo. Naj se zabavajo, naj živi tradicija! Da bi ostala tudi zdrava in dobra... Albin Humar Ky:< m 18: I 1 i M ■ Sorodniki, ki živijo že več kot dvajset let v tujini, se nameravajo vrniti v domovino. Zdaj jih zanima, če bodo morali plačati carino za predmete, ki jih bodo prinesli s seboj. Prosim za odgovor. Rezka Zupančič, Novo mesto Za predmete gospodinjstva, za oblačila, za kmetijsko orodje in za prevozna sredstva, ki jih uvozijo v državo jugoslovanski in tuji državljani pri stalni naselitvi v naši državi, ni treba plačati carine pod pogojem, da te predmete uvozijo v pol leta po doselitvi in da k prošnji o oprostitvi carine priložijo carinarnici naslednje dokumente: Potrdilo našega diplomatsko-konzulamega predstavnika, da je Imel stalno bivališče v državi, iz katere se seli. Iz potrdila mora biti razvidna tudi stalna zaposlitev. Potrdilo pristojnega organa za notranje zadeve, da mu je odobreno stalno bivanje v naši državi. Spisek predmetov, ki jih je uvozil v državo. Ta spisek mora oseba, ki se je stalno nastanila pri nas, predložiti carinarnici v dveh izvodih, in sicer najkasneje osem dni po povratku iz tujine. TEDENSKI TRIBUN fZ naSo zabavno muziko smo že toliko napredovali, pri vsem tem priilo že do prave specializacije. Vsak dan se pojavljajo novi izrazi, ki jih, žal, ne znamo točno opredeliti. Zato prosim, da mi na kratko poveste, kakšna je razlika med plesno glasbo, zabavno glasbo, jazzom in šlagerji. Boris Grubar, Ljubljana Prav na kratko: plesna glasba je ritmično — melodično — harmonična osnova za ples, v kateri prihaja do izraza ritem, ki vsklajuje gibanje. Plesno glasbo — gledano skozi preprosta očala, je ustvaril razvoj človeškega družabnega življenja. Ta glasba nosi v sebi razpoloženje In temperament časa, v katerem je nastala. Prvi plesi so bili povezani s človeškim bojem za obstoj, z običaji in duhovno kulturo, s stoletji pa se je razvil ritem in živahnost. V okvir zabavne muzike spadajo dela, ki izražajo vedro razpoloženje zato, da bi zabavala poslušalca. Vse do 19. stoletja ni bila znana delitev na resno in zabavno glasbo. Celo pri svetovno znanih skladateljih kot so Bach, Haydn, Mozart, Beethoven in drugi, srečamo v njihovih kompozicijah fragmente in stavke vedrega in zabavnega značaja, ki pogosto niso daleč od humorja. Kasneje je prišlo do komponiranja skladb popularnega značaja, včasih vedrih, iskrenih, intimnih, včasih pa ie na meji banalnosti. Te relativno dvomljive umetniške vrednosti so ostale še danes najpogostnejša karakteristika zabavne muzike. Jazz ima svojo posebno razvojno pot. Ta muzika je nastala v Severni Ameriki na prehodu is 19. v 20. stoletje. Jazz se je rodil v ZDA in je rezultat srečanja živ- •-.-.•S bralci sprašujejo Ijenja in muzikalnega melosa afriških črncev, ki so se naselili v Severni Ameriki. Črnci so v jazz vložili svojo prirojeno muzikalnost, domotožje za daljno domovino, filozofijo sužnjev, svojo slikovito poezijo, ritme in melodije poganskih sil. Beli prebivalci Severne Amerike so k temu doprinesli formalno zaokroženo melodiko, instrumentalno barvo in karakteristične lastnosti verskih pesmi, maršev in plesov. Vse te vrednosti so se pomešale in se stopile v eno samo povsem novo glasbo, bogato z melodiko in ritmom. Jazz pa ima svoje karakteristike tudi v izvajanju, neposrednosti in sugestivnem podoživljanju, ki ni daleč od ekstaze. Te karakteristike pa je moč zaslediti tudi v plesni glasbi kot tudi v zabavni glasbi našega časa. Slager sodi v zabavno glasbo. To je popularna, zanimiva pesem, ki mora nositi v sebi zelo privlačno melodijo, ritem, tekst ali način izvajanja. Zahvaljujoč tem karakteristikam, ne glede na umetniško vrednost, šlagerji hitro osvajajo velik del poslušalcev. Igrajo ga, pojejo in žvižgajo vsepovsod, zato da bi čimprej padel v pozabo in dal mesto novemu šlagerju. TEDENSKI TRIBUN ■ V loti smo se učili, da je na zemlji dve petini kopnega in tri petine vodnih površin. Mene pa zanima koliko je vode na svetuf Majda Peršln, Trbovlje T Vse vode na našem planetu in ozračju ocenjujejo strokovnjaki na 1500 milijonov kubičnih kilometrov. Od te količine je v oceanih bi morjih 1370 milijonov kubičnih kilometrov, v notranjosti zemlje sto milijonov kubičnih kilometrov, v ’-3kah, jezerih, lužah, močvirjih in ledenikih 24 milijonov kubikov in v atmosferi 13 tisoč kubičnih kilometrov. Pc zaslugi sonca vsako leto izpari bodisi z morja, oceanov, jezer bodisi z rek, močvirij, ledenikov itd. okrog 520 tisoč kubičnih kilometrov vode, od katere pade v obliki padavin vsako leto spet nazaj 411.600 kubičnih kilometrov na površine oceanov in morij ter 108.400 kubičnih kilometrov na kopensko površino. Od tiste vode, ki pade na kopno, odteče v oceane in morja samo tretjina, kar znese približno 36.600 kubičnih kilometrov vode. Vsa voda v rečnih strugah se v celoti zamenja tridesetkrat na leto ali vsakih dvanajst dni. V splošnem krogotoku vode na zemlji so najmanj dinamične podzemne vode, za katere bi bilo treba 8 tisoč let, da bi vse prodrle do morja. Da pa bi vsa voda oceanov in morij napravila krogotok morje—kopno—atmosfera—kopno—morje Je potrebno dva tisoč let. Skratka vode Je več kot preveč. Samo porazdeljena ni najbolje. TEDENSKI TRIBUN 4 ES3 ‘ •-. ...... ' - izposojena Pokrajina na nekdanji meji med Etiopijo In Eritrejo. KHARTOUM - Kdaj se bo začela deževna doba, kdaj bo konec vročine, pekla na zemlji? 0 tem ugibajo milijoni in milijoni, to je sedaj osrednja tema vseh pogovorov od Mogadiša do Omdurmana in čadskega jezera. Od Modrega do Belega Nila, od šestega do drugega nilskega katarakta se ozirajo felahi v nebo in s prstom kažejo na prve oblačke. V A d is Abebi mi je neki trgovec s kožami pri vseh svetnikih zatrjeval, da se bo začela čez en teden, v Gondarju mi je neki ruski emigrant s trepetajočim glasom zaupal, da se začne uradno »uže čerez tri dnja«, khartoumski slaščičarji pa so napovedali, da bodo prvi temni oblaki zakrili nebo šele čez tri tedne. Kdo ima sedaj prav, na koga naj se zanesem! Ameriški pisatelj Louis Bromfield je v svoji znani knjigi »Deževje prihaja« točno povedal, kdaj doseže Dekansko planoto, kdaj se pojavi v višini New Delhija. V Afriki pa... Korita rek so marsikje popolnoma suha in ponekod vozijo sredi njih kakor pri nas po cestah. Še malo prej tako impozantni Takazze, v katerem je baje toliko krokodilov, se je komaj premikal naprej-kam so se sedaj rešili krokodili? Beli Nil se je pri Khartoumu zaradi pomanjkanja vode razdelil v dva rokava, le Modji Nil, simbol Sudana, je še ohranil svoje dostojanstvo. Savana (visokotravna stepa), ki zraste v deževni dobi tudi do dva metra in še več, je izginila kakor bi se izpolnilo stoletno prekletstvo; zaman sem iskal travo slonov, zaman sem skušal najti sence v bližini akacij; sonce je uničilo skoraj vsako sled življenja, peščeni viharji so bili vse češči, zračni vrtinci vse močnejši. Ne le človek, tudi žival trpi zaradi pomanjkanja vode Žival se navadno boji človeka, toda zdaj ko so požari v stepi vse češči, neredko bežita skupaj. Morda se niti ne zavedata, da imata sicer različno življenjsko pot, a enako usodo. Vsaj v takih trenutkih. Ljudje so nevrotični, živali nemirne. Kdaj se bo začela deževna doba? Kmalu, mi zatrjujejo vsi vprek, kakor da bi bili dogovorjeni. Kmalu? Morda, toda v nižini bo padlo le nekaj kapelj, v Khartoumu pa se bo popoldanska temperatura znižala od 44 na 40 stopinj. Pa vendar, kako poetično prikazujejo to kratko zatišje pred novo vročino. Dan pred tem, ko sem zapuščal Eritrejo, Je bilo v Asmari kar 36 stopinj v senci, v Omdurmanu pa osem več. Ali bom prenesel sončne žarke, ki kot iz kakšne Martinove peči lijejo na ožgano zemljo, sem se spraševal. Ali bom spet prisiljen popiti pet do šest litrov tekočine na dan in vsako uro menjati nove dolarje za razne odišavljene orientalske pijače. Tudi težkega sroa sem se odpravil, saj je Asmara po mojem mnenju eno najlepših evropskih mest v Afriki. Leži 2350 metrov nad morjem in ima zato večno pomlad. Posebno lepo Je zvečer, ko se prižgo luči, oži ve ulice in piazze. Tedaj se ti zdi, ko da bi se Evropa preselila v Afriko in bi Etiopija skočila za petdeset let naprej. Kako elegantna je glavna ulica, ki Jo Italijani še vedno imenujejo Corso Italiano, čeprav stoji na vseh tablah zapisano, da je Avenue Haile Selassie. Res mi Je imponlra-la, za trenutek se ml je celo zdelo, da so del rimske Cinecitta preselili v Afriko. Polna življenja je in vendar me je včasih tako spominjala na Meran v tihih septembrskih dneh. Obrobljena je s palmami, posejana s krasnimi vilami, v središču mesta se bohotijo v kolonialnem stilu zgrajeni palazzini, nad vsemi pa dominira mogočna zgradba apostolskega vikariata za Eritrejo. Vatikan očitno ni štedll z denarjem v Afriki, novo zgrajenih cerkva Je samo v Eritreji na ducate. Ce le mogoče, so Jih postavili na kakšnem vzvišenem mestu. Vendar campanile romanske cerkve v Asmari ni niti za centimeter višji od minareta bližnje džamije in čebulaste kupole etiopske cerkve. »Ostanite pri nas, Imamo že dovolj prostora za vas,« me ja nagovarjal naš zdravnik, dr. Cvitanovič. »Ne morem, imam že karto, Pa že odjavil sem se že,« sem se opravičeval. »Ja* sem pravzaprav vaj konzul v Asma-rt, ali vam niso dali mojega naslova, v Adi* Abebi, na ambasadi?« »Se črhnili niso o tem,« sem pristavil. »Skoda, da ne ostanete čez »•daljo prt nse, lahko bi obiskali našo farmo bombaža T Tsassneju,« je končal. In ree ml Je bilo pozneje žal, saj se okrog tega naselja klati čreda 32 slonov-vsaj tako so m< zatrjevali, videl jih pa nisem. Z Indijskimi dolgoušcd se sicer ne morejo meriti, sloni »o pa le. Ce zmanjka vsega, baje tudi človek at več varen pred njimi. Toda mislim, da Jim Je š« vedno več do vegetarijanske hrane. Tudi meni — včasih. Asmara Je čudovito meato, posebno takrat, ko ae zvezde približajo zemlji tn se prebude is podzavesti tihe, skrite želje. Prvič v Afriki •em pomislil na Evropo in njene prednosti; v Adis Abebi rod že mar ni bilo za razne filmske lepotice, tu pa sem »i ogledal vse slike. V Afrikl-ln Adls Abeba Je to-te psihologija Hollywooda sploh ne zanima, lepote ln ln nagote Je na vsakem koraku, dosti več pa ameriška Meka tako ne nudi. To pa Je bil tudi zadnji počitek pred »konfrontacijo« z vročo puščavo. Tu sem se *• slovo že nadihal svežega zraka, kakor planinec, preden se spusti s Storžiča v za-meglene gozdove nad Kranjem, tu sem zadnjič v Afriki pil čisto voda In kakžen problem Je bila odslej naprej prav vodal Voda, voda-to je sedaj vprašanje. Vsi jo nosijo domov, od sedemletnih otrok do sedemdesetletnih ženk, žena pol sključenih. Se celo stare faraon-*ke amfore, vse črne ln razjedene, pridejo prav. Dekletom Jih privežejo kar čez križ, tako so se šibila pod njimi kakor partizani, kadar so vlekli kak top v hrib. Po vodo pa hodijo tudi otroci, njim J* to morda že v zabavo, vsaj tako bi sklepal po njihovem čebljanju. Vsa operacija ima več delov. Najprej napolnijo sodčke z vodo, nato oprtajo z njimi osličke, en sodček na vsako •tran trebuha, zatem pa sedejo na štirinožce še sami-in hajdl domov z bingljajočimi nogami na hrbtu. Videl sem ta prizor neštetokrat, posebno pa mi je ostal v spominu tisti, ki sem ga doživel na etiopsko-sudanski mej:. Mirno, kakor da bj se vračali z božje poti, so se trije oslički približali carinski postaji. Sli so tako spoštljivo in s tako drobnimi koraki pa še po robu ceste, da na carini res niso mogli podvomiti, kaj nosijo v mehovih. Zlata ali pregrešnega hašiša prav gotovo ne bo tam, so ugotovili cariniki-kar skozi okno. Videl pa sem tudi do pasu upognjena dekleta, kako so s težavo nesla suho dračje navzgor po strm'h stezah. Vsak korak je terjal toliko kapelj grenkega znoja, toliko in toliko udarcev srca, tudi žile na nogah in vratu so se napenjale. Bral sem jim iz oči usodo njihovega življenja, tragedijo, ki se prenaša iz rodu v rod, iz generacije v generacijo. Te Afrike pa tisti, ki pišejo naročene u-vodnike in se tako hitro navdušijo, kadar zagrmi glas kakšnega črnskega voditelja, najbrž ne poznajo. Pa bi bilo dobro, ko bi znali razločevati med ljuljko in plevelom. Ne le voda, tudi ogenj je problem. V vroči Afriki ni vedno lahko priti do ognja. V puščavi nimaš s čim kuriti, pesek na žalost ns gori, drevja pa ni, še grmovje je redko. Brez ognja pa tudi voda nima prave veljave. Ali ni predsednik letošnjega zasedanja afriške sekcije Unesco, prosvetni minister Gane, to tako preprosto pčvedal: Kaj nam koristi! če imamo meso, pa nimamo ognja, kaj hočemo z ognjem, če nimamo mesa. Vročina narašča, čim bolj se spuščamo v nižino. V Tesseneju, na etiopsko-sudanski meji, je bilo v senci kar 45 stopinj. Nekateri silno radi pretiravajo s temperaturami in so takoj pripravljeni zapisati kar 50 stopinj-se-veda ne vedo, kako in kje se temperatura meri! Zvečer, ob šestih, se je sonce skrilo za gosto zaveso prahu, tako da se mi je zdelo, da bo vsak trenutek nastopil mrk. »Kaj pa je to?« sem začudeno vprašal prvega Italijana, na katerega sem naletel v tem zapuščenem kraju. »Ves dan je močno velo pa je ostalo še nekaj prahu v zraku,« mi je pojasnil. »Kje želite spati?« me je vprašal lastnik edinega evropskega hotela, ko sem izpolnjeval formular. »Zunaj,« sem po kratkem premisleku odgovoril - saj v tem infernu menda ns bo hijen. Zunaj... toda še tam j« bilo vso noč zelo toplo, zjutraj pa se je temperatura tako naglo dvignila, da so vsi, razen mene, vstali že ob šestih, čeprav je bila nedelja. »Napravili bomo Izjemo in vas pust li čez mejo,« so mi pojasnili prijazn: cariniki. »Danes je nedelja pa ne delamo.« Kaj bi, saj čas v Afriki še ne igra nobene vloge. Ce bi jim serviral tisto ameriško »time is money«, bi me še debelo pogledali, češ ta nas bo hotel sedaj še učiti. Rahlo pokvarjen paradiž utegne popolnoma pozabiti na vas. Lahko se zgodi celo to, da se odpravi sredi obroka plesat z gostom, ki je bil tako prijazen, da ji je platal steklenico odličnega tahitskega piva Hinano. Ko se obiskovalec »vseli* in se privadi tahitskemu stanovanju in postrežbi — kar ni lahko — se znajde pred novim vprašanjem. Ker ga je civilizacija pokvarila, mu je dolgočasno spati ves dan pod palmo. Kako naj zapravlja čas? No, podnevi se lahko nekaj časa zabava tako, da si najame motorni čoln s prozornim dnom in opazuje tropske ribe — seveda le, če se tisti dan kapitanu ljubi delati. Za nekaj frankov lahko fotografira Emila Taija, sina slovitega slikarja Paula Gauguina, strahotnega debeluha pri šestdesetih letih, ki bo plačilo pri priči pognal za pijačo. Obiskuje lahko papeetske trgovine, ki jih povečini vodijo podjetni Kitajci, kupuje dišave iz Francije, rezljane kipce z otočja Mar-quesas ter krajevni izdelek — ribiške mreže iz sizala, ki pa jih ne zna kdo ve kako uporabiti. Ponoči se lahko turist odpravi gledat ples domačinov. Le-ta bo dosti bolj odkritosrčen in vabljiv kakor havajska hula, a priredili ga bodo verjetno le tedaj, kadar se bo v pristanišču ustavila kaka ladja, ki je polna turistov. Tahitijci so nekoč plesali skoraj vsako noč samo zato, ker jim je bilo to všeč. Nato pa so odkrili, da bi bili obiskovalci za ogled njihovega plesa pripravljeni celo plačati. Zato jim zastonjski ples ni nič več všeč in zaplešejo samo tedaj, kadar je hotel ali turistična agencija pripravljena plačati njihovo ceno. Ali pa se lahko obiskovalec odpravi v enega treh plesišč, kjer je ples, čeprav ne čisto domačinski, prav tako čutno razvnet. Ce bo sam, se bo spogledovalo z njim nekaj tahitskih deklic, ki očitno čakajo tako postavnega fanta, kakor je on. Naposled začuti, da se pričenjajo sanje uresničevati, da bo zdaj zdaj odkril sladek, krhek džungelski cvet. Urezal se bo. Te polinezijske rožice se samo po svojem zadovoljnem smehljaju razlikujejo od podobnih rožic drugih narodnosti in ras, ki se zbirajo okrog plesišč in zabavišč po vsem svetu. Resnica o tahitskih deklicah, vahine, je skoraj prežalostna, da bi o njej poročali. Tista čudovita naga lepotica s poštne razglednice je bila poklicni model. Večina Tahitčank ima velika stopala, debele členke in prav nič privlačne postave. Razen tega lahko opazite, da se txidi poklični modeli le redko smehljajo. To zato, ker imajo vahine, zaradi nekakšnih pomanjkljivosti pri prehrani, ki jo narava sicer nudi v izobilju, običajno precej slabe zobe. Polinezijci so natanko tako, kot govorijo in pišejo, še zmerom najbolj prijateljsko razpoloženi, nedolžni tn »nemoralni* ljudje na svetu. Od 80.000 prebivalcev, kolikor jih živi na otokih pod francosko upravo, jih je zakonsko poročenih komaj kakih 7.000. Na Tahitiju je prav tako spoštovanja vredno, če imaš ljubimca ali ljubico, kakor če si poročen. Pa tudi zveza je običajno prav tako dolga, kakor če je potrjena na papirju. Toda vahine iz Papeeteja je spoznala civilizacijo in je začela svoje prijateljstvo visoko ceniti. »Nekoč je znašala cena za dobro ljubico ogrlico ali obleko,* je otožno dejal neki otoški Francoz. »Se pred kratkim si ji moral dati skuter. Zdaj je treba žrtvovati dvocilindrski Citročn. Mislim, da bo čez neka) časa že Renault*. Ce se turist na Tahitiju naveliča vahine, če ga dolgočasi čoln s steklenim dnom, če je ves bolan od plesišč in zabavišč, lahko stori še nekaj: lahko sede na motorni čoln, ki pelje vsak dan proti zahodu na drug otok, ki se boči nizko nad obzorjem kakih osemnajst kilometrov od tod. To je Moorea, bujno lep, ljubek in nepokvarjen tihomorski ra). Kar predstavljajte si: stojite na palubi, se z eno nogo opirate na prečko ladijske ograje ter opazujete ljubke gole deklice, ki plavajo proti Vam “• (PO LIFU) »Govorite arabsko?« me je vprašal carinik na sudanski strani, takoj nato pa naročil zame veliko čašo limonade. Ali je postala arabščina res že svetovni jezik, sem se nehote vprašal. Na žandarmerijski postaji v Akabi so ml pred leti povedali, da se je ne bom naučil niti v desetih letih. Morda so res imeli prav ... V dobri url sem bil že v Kasali. Nikjer nobene vode, nobenega znaka življenj*, že gazele nisem videl, le vsake tri kilometre sem naletel n« okostje kakšne kamele, meso pa so mrhovinarji že zdavnaj izkljuval L V pužčavi Je meja med življenjem ln smrtjo silno tenka. Vmes ni nič in tudi biti ne more. Smrt v puščavi Je hitra in za vse enaka. M. O. Marsikateri vročekrvni civiliziranec sanjari o Tahitiju. Sleherni čisto natanko ve, kako bo prišel tja; stoji na palubi, se z eno nogo opira na prečko ladijske ograje ter opazuje ljubke gole deklice, ki plavajo z otoškega paradiža proti ladji s cveticami med belemi zobmi, črni lasje jim plivkajo po modri laguni, oči jim vabijo... Toda preden se napotite na Tahiti, dobro premislite. Zgodba o modri laguni je v nekaterih ozirih popolnoma resnična. Tahiti je nedvomno eden najlepših krajev na svetu. V fosforescirajočih mesečevih žarkih se lahko še celo prozaična konzervna škatla leskeče kakor leteča riba. Palme se začenjajo tik ob vodi. Nekaj korakov dalje je obilje opražite na maslu in potem namočite v mleku iz kokosovih orehov, ki ležijo povsod naokrog. Ob plimi si lahko v laguni z ostvami ulovite še preveč rib za dobro večerjo. Hladno ni nikoli in prav lahko shajate s pa-reu obleko, to je polinezijski sa-rong, ki nadomešča vso garderobo. Smola je le v tem, da je lepota Tahitija le površinska. Spustite se Ne domačinka, ki brez sramu razkazuje svojo nagoto, kot so jo znale brez sramu mame ln stare mame na Tahitiju, pač pa deklica, ki ji je poziranje pred fotografi donosen poklic. Sen je trajal dve stoletji. Preizkusila ga je le peščica obiskovalcev. Lani pa je žvižgajoče rjovenje reakcijskih motorjev naznanilo, da je vzpostavljena redna letalska zveza x Los Angelesom. V nekaj urah lahko odpotuješ kamorkoli — in poglavitni čar sna, to namreč, ra prebudil. Pri luči Je pokukal z enim očesom, nato Je nejevoljen obrnil glavo v Ko.. Dremal Je dalje. Lukec Je stopil k njemu ln ga podrezal: -Klepec zdaj pa gremo.« S .orec se Je predramil a se mu ni ljubilo 7 svojega kota. AH Je slutil, da mora po svetu, v dogodiščlne, o katerih se mu še san ilo ni? Zaplesal Je, a Lukec ga Je pograbil in ga postavil na mizo. -Potepin!« se Je zadrl ptič, -Bedak!« -Na še en grozdič,« je dejal Lukec In ga Pobožal. -Pozoblji ga, naglo!« Klepec sl ni dal dvakrat reči. z eno nogo Je sopli na pe-elj in trgal Jagodo za Jagodo. Tunik Je bil pripravljen; Lukec Je bil Iz njega odstranil dve paličici, da bi imel ptič dovolj prostora. Škorec Je radovedno opazoval kletko. Vtaknil Je kljun skozi vratca ln se ozrl na Lukta. Kaj pa Je to? Deček ga Je *grabll ln porinil v tlčnlk. Ptič Je obrnil glavo in pogledal z enim očesom Zaslutil Je, da nekaj ni v redu. »Potep, potep!« Je vpil ln se zaman zaganjal v žieo. »Bedak, bedak!« Mati Je s kovčkom ln culo stala sredi Izbe. Se enkrat, poslednjič se Je ozrla po stenah. Tudi I.ukee Je stal In gledal. Do tistega hipi *** .mu ko^•» navadna, c«»1o jerda. *>dai pa h| Jo najrajši v*ol % soboj. kot "korca, f** bi moKnl, Trije Iz »Afere«, kl Jih na odru ni videti: režiser FRANCE JAMNIK, avtor PRIMOŽ KOZAK ter inscenator JANEZ LENASSI Ljubljana je edinstveno mesto v Evropi — v centru Ima namreč prav toliko gledališč kot kinematografov. In pri številu gledališč smo upoštevali samo tiste dvorane, ki služijo le poklicnim igravcem. Dve redni amaterski sta še po vrhu. Kje dobe vsa ta gledališča občinstvo? Kar se tiče Sentjakobčanov — njim si s tem vprašanjem ni treba beliti glave: v zadnjih desetih letih so število predstav in število obiskovavcev podvojili: v sezoni 1950-51 so imeli 107 predstav in 30.656 obiskovavcev, v sezoni 1960-61 pa 209 predstav in 62.907 obiskovavcev. Narasel je torej tudi povprečni obisk na posamezno predstavo - od 286,5 v letu 1950-51 do 301 v sezoni 1960-61. (Domača dvorana ima pa 138 sedežev, a druge v okolici, kjer pogosto gostujejo, so še manjše.) Medtem ko se poklicna gledališča stalno pritožujejo zaradi finančnih težav in premajhnih dotacij, zaradi nerazumevanja .Prizor iz Benetevičeve komedije »Hvarčauau« družbenih forumov, medtem ko nekateri postavljajo celo provokativno vprašanje: -Ali je družbi gledališče potrebno?« itd., Pa beremo v uvodniku jubilejnega zbornika Šentjakobskega gledališča: »... nizike cene vstopnic, te pa so možne, ker nam je ObLO Ljubljana-Center zelo naklonjen in nas izdatno podpira ...« NEKAJ ZGODOVINE Sicer pa je ob jubileju vselej treba najprej povedati nekaj zgodovine: Sentjakob--ko gledališče je bilo torej ustanovljeno leta 1921 v Florjanski ulici št. 27 in je sprva deliilo dvorano z otroškim vrtcem, se nato po nekaj letih osamosvojilo in v teh prostorih med stalnimi političnimi spori s Centralnim odborom Gospodarskega društva odigralo 11 več ali manj uspelih sezon. Leta 1932 so se preselili v sedanjo dvorano, kjer so delovali vse do okupacije 1941. V tem času je imelo gledališče pomembno kulturno vlogo: ne le, da si je pridobilo stalen krog občinstva, ki rt;kakor ni majhen in da je v tem tudi izoblikovalo svoj lasten umetniški obraz, bilo je tudi pomembna šola za mlade gledališke umetnike: iz njegovih vrst so izši: ljudje kot Janez, Cesar, Stane Sever, Metka Bučarjeva. Ančka Levarjeva. Frane Milčinski. Pavle Jeršin, Modest Sancin, Vera Murko, Tugomer Tory Mirko Mahnič itd. Osrednji osebnosti sta bila pred vojno poleg drugih zlasti Milan Skrbinšek in Miran Petrovčič; poslednji vodi gledališče še danes. KRVAVA KRONIKA Kronika Šentjakobskega gledališča med okupacijo je krvava kot malokatera: gledališča ni bilo, bili pa so Sentjakobčani. Seintjakobčan je bil med prvimi obsojenci na smrt — ujeti partizan Rado Kogoj, ustreljen 22. XII, 1941 v Iški pri Tomišlju; prvi talec, ustreljen v Ljubljani je bil tajnik Šentjakobskega gledphšča Ernest Eyp-per, ustreljen 1. maja 1942. Petnajst dni kasneje Šentjakobski igravec Stane Starc na Sem pet rs kem mostu ni hotel po fašistično pozdraviti kolone črnosrajčnikov. Neki oficir ga je na licu mesta ustreil... 23. septembra je pri odkritju ilegalne tiskarne na Jernejevi cesti po hudem boju podel igralec in grafik Lojze Ajdišek s 36 streli v telesu. Februarja 1943 je bil ustreljen na Vrhniki še brat Staneta Starca Lado Starc, ki je bil eden najmlajših članov gledališča. Ferdo Hanžič, dolgoletni tajnik in sijajen iglavec, je padel kot talec za Natlačenovo hišo 13. oktobra 1943, dan kasneje pa dramaturg Vinko Košak v Gramozni jami. V partizanih so padli trije Sentjakobčani: Josip Daneu, Bogo Jere in Janez Kardelj. Po osvoboditvi ni bilo ne dvorane, ne garderobe — z eno besedo ničesar. Vsa garderoba je že leta 1941 odpotovala v partizane. oder pa je okupator uničil, ker ni- .. šentjakobskega gledališča hče ni hotel pristopiti k Dopolavoru. Zdaj je bil s pomočjo finančne podpore ljudske oblasti in s prostovoljnim delom v kratkem obnovljen in že v sezon; 1945-46 so bile tu dve premieri ter ena ponovitev. UMETNIŠKI OBRAZ Zdaj teče že petnajsta sezona po osvoboditvi, neprekinjeno delo v ugodnih pogojih je ansambel zel0 okrepilo ln pripomoglo k trdnemu formiranju nekega prav posebnega šentjakobskega obraza. Igrav-ski izraz teh amaterjev je preprost: ni nobene afektacije, igranje je predvsem naravno, že kar elementarno in č« v vseh podrobnostih ni dokraja dognano, je to — zdi se — le zato, da ne pozabimo, da sedimo v amaterskem gledališču in da gledamo igravce, ki so se naučili vlog po običajnem utrudljivem delovnem dnevu. In še nekaj imenitno oblikuje šentjakobski lik tega amaterstva: tenkočutno prisluškovanje publiki, dober občutek zia njene najdrobnejše reakcije in namige. Takšen način — ki je že skoraj prav® metoda — je mnogim igravcem tega gledališča prešel že v kri in meso. Režije pogosto niso do kraja fiksirane, igravec se korigira od reprize do reprize, dokler ne ujame tistega. kar je občinstvu najbolj všeč. Takšno dosledno stremljenje ugajati občinstvu za vsako ceno se pa predvsem kaže v Izbiri repertoarja. Poglejmo letošnji repertoar! Matej Bor, Noč v Globokem (Raztrganci); Josip Tavčar, Visoška kronika; Finžgar. Veriga; Danilo Gorinšek, Silni bič; Fadil Hadžič. Hotel za norce; Pero Budak, Po trnju in kamenju; Nušič, Narodni poslanec; Gruczynski, Veliki Boby; Ljuba Prenner. Veliki mož, Benetevlčeva renesančna komedija »Hvarčanka« Je Ponovitev iz prejšnje sezone. Poleg tega uprizarja Šentjakobsko gledališče tudi Pi-šlovo domačo opereto »Mornarjeva nevesta«. ZAKAJ V »NEMILOSTI«? Prevladujejo torej lahke, neproblemske komedije ln ljudske igre. Vsakomur Je lahko jasno, zakaj takšen repertoar ne bo nikoli pritegnil 'kritika. Ni zanimiv, ni problemski. Krstnih predstav skorai ni. tud! tveganja, tistega tako mikavnega umetniškega tveganja. Je pa popularen. Se pravi samo popularen. Občinstvo bo še naprej hodilo z največjim veseljem v to gledališče, bo še naprej sodoživljalo vesele in žalostne zgodbe, se smejalo in zabavalo. Dvorana bo polna. A novega ln zanimivega tak repertoar slovenskemu intelektualcu seveda ne more nuditi. Naša osrednja gledališča hočejo nedvomno več kot samo ugajati občinstvu, ne glede na to. da je tudi njihovo občinstvo drugačno. V osrednjih pioklicnih gledališčih iščejo (ali naj bi Iskali ali hočejo iskati) vedno novo umetniško resnico, v Šentjakobskem gledališču se drže stare, preizkušene. In spet moramo citirati jubilejni! uvodnik: »Res ie, da smo zaradi našega repertoarja v nemilosti pri nekaterih kulturnih krogih, kar pa nas ne moti, zakaj so nam merilo in vodilo le želje naših obiskovalcev ...« In dalje: «... smo le posredovavci za dojemanje umetniških dobrin, ki Jih nudijo [»klicna gledališča.« Tako. In odkod in zakaj potemtakem »spor« in »nemilost« in prezir na eni pa užaljenost na drugi strani? Med dvema občinstvoma, dvema repertoarjema. dvema pogledoma na družbeno vlogo gledališke umetnosti zija prepad. Preden ga bo kdo skušal premostiti, ga bo moral priznati... Za zdaj pa obe pogleda drug poleg drugega prav lepo izpopolnjujeta. BORIS GRABNAR V Šentjakobskem gledališču so začeli svojo unetniško pot pomembni gledališki umetniki; v sezoni 1934/35 so v neki komediji nastopili skupaj M. Bučarjeva, E. Petrovčičeva, Ančka Levarjeva, Ferdo Hanžič (padel kot talec) in Stane Sever kiti IS. TVECL.UBKB IH1 TT RANJE NA LEDU OMA Ul Na pobudo jadralnega kluba »Zvezda« iz Ljubl|ane je bila te dni dograjena prva jadrnica za jadranje na ledu v Jugoslaviji. Prvi tečajniki se že uče jadranja po ledu. Velike ledene površine zamrznjenih rek in jezer severnega dela ZDA in Kanade so domovina jadranja na ledu. Sprva to v teh delih ni bil šport, temveč prometno sredstvo. Danes je tam, v Sovjetski zvezi in skandinavskih deželah šport, ki tako kot jadranje na vodah privlačuje čedalje večje število ljubiteljev. Iz severnih predelov so prenesli to panogo tudi v srednjo Evropo in zdaj so klubi za jadranje po ledu tudi v Avstriji in Švici. In od nedelje dalje je prvi tudi pri Na koga bi se naslonili v krajih, kjer mislite, da so dani pogoji za novi šport? »Moram reči, da je to pravzaprav najtežji problem. V Cerknici, Bohinju in na Bledu ni brodarskih društev. Upamo, da nam bo uspelo z našo jadrnico, ki ne bo edina, vsaj gorenjski kot zbuditi iz brodarskega »mrtvila« in je v tej smeri naša akcija res plod či- stega brodarskega idealizma. Obenem pa je naša želja razširiti in uveljaviti novi šport, vzbuditi zanimanje zanj tudi v brodarskih društvih po drugih krajih. Računamo, da nam bo v delno pomoč lahko tudi Turistična zveza oziroma društva v omenjenih krajih, saj je na dlani, da bi bilo jadranje na ledu za že znani turistični točki Bled in Bohinj nova privlačnost, za Cerknico pa prido- bitev, ki bi nedvomno koristila razvoju turizma tam.« Tiho in iznenada so nas jadralci »Zvezde« torej postavili pred nov športni objekt, ki so ga zgradili. — Prvo jadrnico za jadranje na ledu v Jugoslaviji. Letošnji 16. december, ko je bila jadrnica izdelana in razstavljena je morda dan, ko se je pri nas rodila nova športna panoga — jadranje po ledu ... M. 2. nas... Sezona jadralnega kluba je od pozne pomladi do zgodnje jeseni in tako so si pri »Zvezdi« belili glavo, kako omogočiti jadralcem tudi zimsko dejavnost. In tedaj se je jeseni 1959 rodila ideja, da bi zgradili objekt za jadranje po ledu. Vendar ta čas ni bilo gmotnih sredstev in so to zimo prebili bolj ob raziskavi možnosti takega jadranja v Sloveniji. Ko so zvedeli, da je površina Cerkniškega jezera nekako 6-krat večja kot površina Bohinjskega Jezera, so se odločili zatrdno, da jadrnico morajo zgraditi na-kljub neštetim težavam. Po končani jesenski sezoni 1960 so BRALCI IN POSLUŠALCI NAPOVEDUJEJO 1, 0, 2 stev. Odločili smo se namreč, da jadrnico razstavimo na občinski razstavi Ljudske tehnike, ki smo jo odprli v nedeljo. Naš namen je bil, da z jadranjem po ledu izpolnimo jadralcem tudi zimsko sezono. S tem dosežemo kontinuiteto pri delu, saj je prav zimski čas doslej najbolj hromil delo našega kluba, ker ni bilo moč vzdrževati prave aktivnosti članov. V ta namen smo že tudi to jesen pripravili tečaj, v katerem ne poučujemo samo jadranja na vodi, temveč tudi teoretične osnove jadranja na ledu.« Kje mislite, da so v Sloveniji Do konca letošnjega tekmovanja bralcev tn poslušalcev naših športnih redakcij je preostalo le še er.o samo kolo. V nedeljskem, predzadnjem pa boj za prvo mesto še vedno ni bil dokor.Cno odločen. Dolenjski Ust je sicer spet za eno točko prehitel Celjski tednik, toda kdo ve, kaj vse bo še navrglo zadnje dejanje, v katerem bo — kakor tudi tokrat — treba pravilno napovedati izide Italijanskega nogometnega prvenstva. V r.edeljo je bil najuspešnejši zastopnik Večera Borut Filipančič, ki je zadel devetkrat In tako po- dnevnlk In RTV Ljubljana S, Slovenski Jadran S ter TT 4 točke. V splošnem zaporedju ima Dolenjski list sedaj eno točko naskoka pred Celjani. Podrobno: Dolenjski Ust 300, Celjski tednik 299, Večer 291, Glas 286, RTV Ljubljana 269, TT 204, Ljubljanski dnevnik 269, Delo 252 Polet 250 in Slovenski Jadran 239 zadetkov. Napovedi za naslednje in letos zadnje kolo: 1. Celjski tednik — Bdi Goršič (22), glasbeni pedagog Iz Celja, waterpolist Neptuna, v nogometu pristaš Z NK Celja. 2. Delo — Janez Petkovšek (27). Taka je prva jugoslovanska jadrnica za led x gradnjo začeli, vendar so naleteli na ovire, tako da jih je pri delu prehitela pomlad in so morali zaključna dela preložiti na letošnjo jesen. Načrtov, po katerih bi tako jadrnico zgradili, so imeli več, vendar so se sledrfjič odločili za kanadski model, ki ima krmilno smučko spredaj in je nekoliko preprostejši. Nima še vdelanega krmilnega kolesa (volana), kot ima to nekaj zahtevnejši nemški model. Gonilna sila pri izdelavi prvega tovrstnega športnega objekta v Jugoslaviji je predsed- , nik odbora Ljudske tehnike občine Šiška - Šentvid Roger Gogala, ki je obenem tudi predsednik jadralnega kluba »Zvezda«. Želeli smo, da nam pove nekaj o zaključnih delih Ln o namenu te gradnje. »Letošnjo jesen smo sklenili, da končamo dela na jadrnici, navzlic temu, da tudi sedaj nimamo na voljo zadostnih sred- dane možnosti za to športno panogo? »Naj začnem pri Cerkniškem jezeru. To je za naš namen najugodnejše zaradi izredno velike površine in pa, ker v okolici ni visokih hribov in bo zato na površini stalno vetrovno. Drugo po vrsti je Bohinjsko jezero, ki bi zelo ustrezalo zaradi svoje dolžine in vzdolžnega vetra, ki pa leži preveč v kotlini. Zadnje bi po svoji obliki in legi prišlo v poštev Blejsko jezero, ki ima na moč kotlasto lego. Po tem vrstnem redu sem jih naštel, ker prihajajo za jadranje po ledu v poštev predvsem čimvečje ledene površine. Na velikih kanadskih jezerih dosežejo tekmovalci hitrost do 120 km na uro. Pri nas s tem seveda ne računamo, pa tudi nobene potrebe za zdaj ni za tem. To naj bo sprva res le šport, ki ga moramo razširiti, tekmovanja pridejo pozneje.« najboljšemu - plaketo branka ziherla KAR TRIJE ENAKI Zadnji dogodki so prinesli točke TT predvsem trem slovenskim športnikom: košarkarju Damevu kot najboljšemu v tekmi za pokal evropskih šampionov, judoistu Jakhelu, ki Je priboril Ljubljani odločilno točko na državnem ekipnem prvenstvu in namiznoteniškemu igralcu Teranu, ki je obranil prvenstvo Slovenije. VRSTNI RED: L-3. DANEU (Qlympia) - košarka, JAK-HEL (Ljubljana) — judo in TERAN (Triglav) — namizni tenis po 17, 4. G. KORDEZ (Triglav) — smučanje 9, 5.—C. DEČMAN (Ljubljana) - dviganje uteži in CADE2EVA (Triglav) - namizni tenis po 7, 7.-8. KAPELJ (Oiympia) - košarka in MAČEK (Ljubljana) - judo po 3, 9.-13. HAUPTMAN (Kovinar) - Judo, KRISTAN (Jesenice) - hokej na ledu, LOKAR (OIympia) -košarka, MACAROL (Ljubljana) - Judo in TlSLER (Jesenice) — hokej na ledu po 2 točki. stal nagrajenec našega lista. Vrstni red je bil tak: Večer 9, Delo in Dolenjski list 8, Glas in Polet 7, Celjski tednik. Ljubljanski frtudent iz Ljubljane, se ogreva za Hajduika. 3. Dolenjski list - Božo Vesel (28), uslužbenec iz Novega mesta, 1. Atlanta : Internationale 0002222012 2. Florentina * Venezla 1111111111 3. Mantova : Juventus 1010000010 4. Milan : Lanerossi 1111101111 5. Padova : Lecco 1102111111 6. Palermo : Bologna 0020210211 7. Roma : UdJnese llllllllll 8. Spal : Calania 1101002110 9. Torino : Sampdoria 1111110111 10. Como : Pro Patria 0011101011 11. Napol! : Alessandrip lllllllllo 12. Novara : Mešalna 2111111111 13. Prato : Parma 1101101012 14. Genoa : Cosenza llllllllll 15. Verona : Luccbese lllllllllo nogometaš Elana in kegljač Pionirja. vnet za Dinamo. 4. Glas — Janez Rogelj (34), predsednik Partizana Voglje, navijač kranjskega Triglava. 5. Ljubljanski dnevnik — Franc Erklavec (40), uslužbenec iz Ljubljane, se ogreva za C. zvezdo. 6. Polet — Blaž Celebič (51), kapetan JLA iz Ljubljane, prista? Partizana. 7. RTV Ljubljana — Darko Kersnik (44), uslužbenec iz Ljubljane, vnet za orodno telovadbo. 8. Slovenski Jadran — Dragovan Justin (32), uslužbenec iz Kopra, ogret za smučanje in odbojko, v nogometu »nevtralec««. 9. TT — Marjeta Prosenc (28), zgodovinarka iz Ljubljane, v nogometu brez izbranca. 10. Večer — Vlado Gotlib (23), zo-botehnik iz Maribora, strelec, navija za Maribor in C. zvezdo. Azijska turneja, ki je navrgla našim nogometašem »edem zmag, je v glavnem minila v precejšnji tajinstvenosti. Ker moštva ni spremljal noben novinar, so bila poročila s tekem zelo skopa. Marsikaj se je tako razkrilo šele po povratku igralcev. Med drugim tudi to, da je bil »enfant terrible«« našega nogometa Sekula-rac enkrat več nediscipliniran, a ga je vodstvo spet jemalo v zaščito. Na tekmi z Indonezijo v Džakarti Je bil Sekularac - be priznal že po slabi uri zasliševanja v Pariških centralnih zaporih. Italijanska policija je v Milanu potrebovala osemnajst ur. da je zlomila 22-letnega Rimljana Enrica Prisca. Posebni policijski oddelek in brat žrtve so dva dni iskali po gozdu v bližini Amsterdama, dokler niso našli trupla žrtve. Tako je sedaj vsaj v glavnih črtah pojasnjeno skrivnostno izginotje milanskega indiustrijca Bruna Colomba, ki je več tednov razburjalo Italijane in Nizozemce ter bilo celo vzrok precej ostrih očitkov in sumničenja Italijanov v dobro voljo in učinkovitost nizozemske policije. Družina Colombo ima v lombardskem mestu Parabiagu precejšnjo tovarno čevljev, Italo Colombo je vodil tovarno, nje- —j V »Uradnem predpisu za gospodinje« priporoča dortmundska kriminalistična policija za zaščito proti žeparjem: »Ročno torbico je najbolje nositi pod pazduho ali od komolca navzgor stisnjeno k telesu, in sicer tako, da ročaj visi izpod roke navzven.« Ernest Marples, 53-letni britanski prometni minister, je vljudno odklonil privatno vabilo premiera Harolda Macmillana, češ da »ni navdušen za zasebne zadeve«. • Vojaška komisija kraljevine Nizozemske Je sklenila skrajšati vojaški korak od 83 na 75 cm, češ da bo to »učinkovalo bolj elegantno«. Hvaležni kupec Je takole pisal neki nemški tovarni srajc: »Od 19. septembra 1960 nosim srajco dan za dnem, pa je še vedno kot nova To je res veliko vredno!« • Napis na peščini v Miamiju (ZDA): »Iz zdravstvenih razlogov je prepovedano umivanje z milom.« Na poročni gostiji v Tielenu (severna Nemčija) so imeli požar. Nevesta se je tako daleč sklonila čez mizo z gorečimi svečami, da se Ji Je vnel pajčolan. Sama je sicer ušla z nekaj osmojenimi kodri, zato pa so plameni preskočili na težke zavese in — lesena hiša je pogore-ra do tal. Carl Rowan, temnopolti podsekretar v kabinetu predsednika Ken- nedyja, je v restavraciji naročil skodelico kave. Natakar mu Je ni dal češ da drugopoltim ne streže. Prizanesljivo je Rowan rekel: »Nič ne de’ veste, črn sem namreč že precej časa!« v..,. vhod°ni v Crawford (Tennessee) Je ob cesti svarilo: »Avtomo-7 J]« spogledujte se s smrtjo! Pri nas nimamo niti zdravnika niti pokopališča, le naš zavarovalni zastopnik Hunter, Church Street 12 vas je noč in dan pripravljen sprejeti!« • Libanonska policija Je prejela navodilo, naj v prihodnje ne pobira več globe od kršilcev prometnih predpisov, temveč naj jih pelle k na1-bližjemu frizerju, ki jih bo ostrigel na balin med dvema tečajema Tnnv V* r0kl se je moral ameriški filmski igralec snema v Argentini, braniti pred obcestnimi napadalci, ki so ga hoteli olajšati za listnico. • bl ** *fet Pridobil ženo, ki ga Je zapustila, Je Claude Eycheune zlezel na atar balkon na pročelju hiše njenih staršev ^ (Francija). Hotel je zapeti, prav takrat pa se Je balkon podrl. Sprava Je bila v bolnišnici. • španska vlada Je prepovedala »medlo luč« v nočnih lokalih. Ro vsakem kabaretnem nastopu Je treba takoj poskrbeti za normalno razsvetljavo. Pravdo proti sovjetskemu ministrskemu predsedniku Hrušče- vu zaradi okužbe živil z radioaktivnimi snovmi Je sprožil Italijan Nino Sale iz Genove. Obravnava naj bi bila 28. februarja »v odsotnosti obtoženca«. Živalski psiholog na kanadski univerzi Manitoba je priporočil rejo prašičev kot domačih živali. Sam je postregel z dobrim zgledom: vsako Jutro pelje svojega ljubljenca na sprehod po mestnih ulicah. Čin majorja je ameriško letalstvo podelilo Generalu Pearsso-nu iz Colorada. Seveda ne gre za degradacijo, zakaj Pearssonu Je ime General. rekli so... rekli s rekli so Napis v hollywoodskl brivnici; »Nikakor ni nujno, da M mnenja in izjave personala, zlasti kadar gre za politiko, 'šport in film, bila Istovetna z mnenji lastnika podjetja.« Vzgojni nasvet v nemški reviji "Žena In dom«: »Otroka boste najlaie naučili, da ceni denar, če si ga boste od njega sposojali.« Carl Roesch, zahodnonemški poslanec: »Zaradi mehanizacije kmetijskih del so postali naši kmetje tako živčni, da še v cerkvi ne zadremljejo več.« Willlam Faulkner: »Vprašate me, kaj menim o slavi? Zaradi slave se mora človek pogosto družiti z ljudmi, ki bi se jim sicer kaj rad izognil.« Londončan: »Človek potrebuje danes vet časa, da bi se prebil čez trg Piccadillv, kot je svoj čas, pred dvajsetimi stoletji potreboval cesar Klaudij, da je obhodil cel London.« Ameriška radijska komentatorka Joan Erford: »Skrbno gojim disciplino molka. O tem bi vam lahko pripovedovala ure in ure.« m Večne sumljivi S SKOK 60 METROV GLOBOKO Za sloviti most Golden Gate pri San Franciscu v ZDA pravijo, da je »most samomorilcev«, saj se je doslej vrglo v globino že 216 ljudi. Pretekli teden pa se je ob 4,30 zjutraj neki mladenič sprehajal po tistem delu mosta, Id je namenjen železniškemu prometu. Dva policista, ki sta ga opazovala, sta kaj hitro ugotovila, da hoče po vsej verjetnosti narediti samomor. Pohitela sta za njim. Toda mladenič je bil hitrejši in, predvsem, bliže ograji. Pognal se je v globino. Mladenič, za katerega so potem ugotovili, da je 20-letni Francis Patrick Ken-nedy (nobene zveze z ameriškim ministrskim predsednikom), bo verje'no lahko šele čez leta presodil, ali je imel srečo ali smolo. Za sedaj velja le. da je postal drugi primer, kateremu kljub skoku z mostu samomor ni uspel. Čeprav je skočil na mestu, kjer je most 60 metrov nad 7^1! jo, bo ostal živ. Mesto, kamor je padel, je bilo namreč zaradi nedavnega deževja precej zmehčano, tako da si je mladenič samo poškodoval hrbtenico, zvil nogi in zlomil obe roki. Nekdanji plesalec in sedanji slikar Hans Spiegel je "original« italijanskega turističnega središča Capri. Marsikateri stalni obiskovalec tega "zemeljskega paradiža« si sploh ne more zamisliti počitnic brez srečanja z njim, prav malo pa jih tudi zapusti Capri brez značilnih lutk, ki jih izdeluje sedemdesetletni starček. Starček1 jma v usnje vezan album, v katerem na prvi strani piše: "Podpisani filmski in gledališki umetniki vsega sveta prisegamo pri svoji časti, da je Julius Hans Spiegel, rojen v Berlinu 5. junija 1891. leta, resnično gluhonem in da ni nikakršen vohun. Zato prosimo vse poveljnike armad, kj bi lahko v prihodnosti okupirale Capri, da ne nadlegujejo Spiegla in naj več ne delajo takih otožnih napak, kot so jih v zadnji svetovni vojni Nemci. Italijani, Američani in Angleži...« Na naslednjih straneh albuma pa se vrstijo podpisi deset in deset najbolj znanih filmskih in gledaliških igralcev in režiserjev. Album in tekst si je omislil Spiegel "za vsak primer«. Nikakor ne bi namreč rad doživljal tisto, kar je moral med svetovno vojno. Spiegel, ki se je rodil gluhonem, je bil sin bogatega berlinskega trgovca. Kljub svoji bolezni pa je lahko čutil glasbo in je Itako posipi Izreden mimik m plesalec, pravi "čudežni otrok« svojega časa. V Miin-chenu in Parizu je še študiral slikarstvo, potem se je odpravil v Indijo in Indonezijo. da bi tam proučeval plese in ljudsko ornamentiko. V letih pred prvo svetovno vojno in po njej je bil v Evropi izredno znan in slavljen, toda potem ga je potepuška žilica 1924. leta zapeljala na Capri. Prišel je le za teden dni. ostal na vse do današnjih dni. Od tistega leta naprej pa ga vsi poznajo kot "gluhonemega s Caprija«. Nadloge so se pričele z drugo svetovno voino. Leta 1940 ga je v njegovem tesnem stanovanju obiskal nek' fašistični funkcionar. da b: si ogledal njegove slike. Pa je ooazi' uokvirjena pisma Thomasa Manna, ki si je s shkarjem redno dopisoval. To je zadostovalo, da se je slikar znašel v fašističnem središču v Neaplju. "Tj sploh nisi gluhonem ... Samo pretvarjaš se jn vohuniš za Anglo-Američane. Priznaj!« so se pričela zasliševanja. Spiegel pa je količkaj razločno izgovarjal samo dve besedi: "perfektno« in "prijatelji moji«. Pa je izbral napačno. Na vsa vprašanja je odgovarjal s "perfektno« in to ga je stalo koncentracijskega taborišča pri Cosenzi. V taborišču pa je srečal še enega gluhonemega. Le-ta mu je z znaki povedal, da je v taborišču, ker je antifašist. Pa sta postala prijatelja. Ure in ure sta se "pogovarjala«. Potem pa je "antifašist« priznal Spieglu: "Sploh nisem gluhonem« mu je razlagal z rokami. "Samo pretvarjam se. Slišim in govorim, toda izbral sem si tak način boja proti diktaturi. Prisege! sem. da bom spregovoril šele, ko bo Italija spet svobodna. Priznaj, da je tudi s teboj tako« "Toda jaz sem resnično gluhonem,« ga je potem vse popoldne prepričeval Spiegel. Naslednji dan "antifaš;sta« že ni bilo več v taborišču. Bil je to pravzaprav fašistični provokator. Tudi Spiegel je prišel spet kmalu na svobodo. Pri Mussoliniju je osebno posredoval slavni švedski pisatelj Alex Munthe in to je zaleglo. Pa ne za dolgo. Spiegel se je vrnil na Capri, čez nekaj mesecev pa so že vdrli v njegovo stanovanje Nemci Spet se je pričelo: "Prlzmaj, da nisi gluhonem in da vohuniš za Američane ...« Delali so vse mogoče eksperimente. Streljali so za njegovim hrbtom, ga spuščali v 11 pnznu In gov brat Bruno, ki je bil precej nemirne krvi in se je kaj težko držal doma, pa je prevzel poslovne stike z odjemalci po Italiji in v tujini. Tudi oktobra se je Bruno Colombo odpravil na to svoje na pol poslovno, na pol izletniško popotovanje. Sedemindvajsetletni Italijan naj bi v Beneluxu obiskal nekaj poslovnih partnerjev, hkrati pa naj bi tudi malo "požvižgal« po svetu. Odpeljal se je s svojim avtomobilom, precej dobro založen z denarjem — imel je več ko dva milijona lir v raznih tujih valutah. Potovanje je bilo precej dolgo, toda sredi novembra je končno javil, da se vrača. Pa ga ni bilo od nikoder. Doma so postajali zaskrbljeni, Zadevo so prijavili policija, za njo je zvedel tudi tisk in iz dneva v dan so se ponavljala vprašanja: Kje je Bruno Colombo? Kaj je z Brunom? Nizozemska policija n; mogla dati nobenih pojasnil, v Italiji so bili vedno bolj razburjeni, v Amsterdam, kjer so Bruna poslednjič videli, je odpotoval brat, da bi na svojo roko poizvedoval. Sedaj je bilo že očitno, da je Bruno žrtev kakega zločina, toda preden so odkrili prve sledi, je minilo več tednov. Potem pa se je zadeva hitro razpletla. Neka ženska ,se je spomnila, da je videla Bruna pogosto v družbi s tremi Italijani in dvema Nizozemkama. Našli so tudi Brunov avtomobil, v katerem je bila luknja od strela. Identificirali so Italijane. Sguazzardija so aretirali v Parizu, Prisca v Milanu, ju zasliševali, spustili in spet ponovno aretirali. Priznanja so sedaj razsvetlila zločin: oba Italijana sta se odpeljala z Brunom iz Amsterdama proti Italiji. Pri Rotterdamu ga je Prisco ustrelil, truplo sta potem odpeljala nazaj v Amsterdam in ga tam zakopala v bližnjem gozdu. Motiv zločina: milijon in pol lir, ki jih je Bruno še vedno imel v žepu. Vsaj za sedaj to drži, zakaj policija zaradi zapletenosti primera — preiskavo vodijo policije treh držav — noče dati za sedaj nobenih natančnih podatkov. to se pripeti samo... Ilulf ifubira SLIKAR N0CE VEČ PLAČEVATI SVOJIH RAČUNOV Vetkio ekscentrični nadrealistični allkar Salvador Dali, za katerega Je rvet še aedaj v dvomih, ah ae norčuje iz drugih ljudi ali pa je sam nor, je spet poskrbel za novo, zanj značilno senzacijo. Kar na lepem «e je odločil, da ne bo več plačeval svojih računov. Sedaj je v Parizu jn se pripravlja na odhod v Združene države Amerike. Direktor hotela, v katerem prebiva, ga je opozoril, da bi bilo verjetno dobro, če bi pravočasno kupil karto za parnik. Dali je takoj sprejel direktorjevo ponudbo, da bi mu karto oskrbel kar hotel, toda odločno je odklonil, da bi jo plačal. "Genialni umetniki morajo potovati zastonj« je povedal presenečenemu direktorju. "To je njihova pravica In dolžnost. Po Karlu V. pa je Španija da'a svetu samo še eno veliko ime: Salvadorja Dalija. Zato se tud; ne morem osramotiti. Ne morem potovati kot katerikoli nebodigatreba ln plačevati svoje vozovnice. Zakaj b! iz svojega žepa plačeval Američanom, ki me hočejo videti, občudovati In ploskati. Rezervirajte mi najboljšo kabino na najboljšem parniku, ki odhaja v Ameriko. Ce je ne dajo zastonj, pa jo bom plačal s tem« Je zaključil In pokazal na svoj cilinder. Ko se Je Izkazalo, da potovalni agencij! še na misel ne pride, da bi komu dajala zastonj svoje najboljše kabine, pa čeprav se piše Salvador Dali. je slikar samo mimo skomignil z rameni in se odpravil lz hotela. Odšel je naravnost do nekega premierskega kinematografa na Elizejskih poljanah, se usedel na konec precej zasedene vrste, vtaknil v cilinder dva bankovca za tisoč starih frankov in retkeč sosedu' "Dajte naprej, proelm.« Cilinder Je šel tz roke v roke ln ko »e Je spet vmll k slikarju, je bilo v njem poleg dveh tisočakov, k! jih Je »vložil« Dali. še nekai deset bankovcev v skupni vrednosti 22 eno frankov. Slikar je vtaknil denar v žep, cilinder posadil na glavo ln se odpravil iz kinematografa. Naslednji dan je spet ponovil to svojevrstno nabiranje milo- ščine. Ker «e Je zadeva že razvedela, je moral »eveda dati izjavo tudi novinarjem. Bre* zadrege je pojasnil, da je povsem zadovoljen z zaslužkom in da misl; obiskovati še druge kinematografe in gledališča, dokler ne nabere dovolj denarja, da bo plačal hotel in parnik. Sicer Dali prodaja svoje slike za S do 15 milijonov frankov. Tekmi pa Hans Spiegel zatemnjeno sobo, kjer je besnel priklenjen pes, ;n še na sto drugih načinov preverjali, ali res ne sliši. Spiegel je prišel na prostost šele po zavezniški invaziji. Pa spet ne za dolgo. Taikrat so bili na vrsti Američani. Ker je bil Spiegel kljub vsemu Nemec, so ga kar na lepem odpeljali v Neapelj, v hišo atne-riške protiobveščevalne službe: nemški vohun. In spet poizkusi, ali je res gluhonem. Sele ko so se utrudili, so ga Američani spustili. Toda že čez nekaj dni je tudi angleški Inteligence Service menil, da je njegova dolžnost, da »preveri zadevo«. Preverjanja so se oprijeli z vso angleško natančnostjo. Pripeljali so celo nekaj strokovnjakov lz Anglije, ki naj bl preverili, ali Je Spiegel resnično bolan ali pa se samo pretvarja. No, seveda tudi tako ni bilo nobenih rezultatov, saj je Spiegel resnično gluhonem in tudi Angleži so ga morali spustiti. ...V ANGLIJI: 80-letnt M. Guddlck je zamudil svoj izletniški avtobus in se odločil da pojde peš domov v London. V največjem nalivu je potreboval za 40 km dolgo pot 11 ur in je čil in zdrav prišel domov. [sj0VK5*J0ST!i— BREZ 4KBBI FANTA! NI SE NAM TE TREBA BATI! PAZITI TODA V BESNICI Sl 31« NE PREGTRA- ■-----, 9lL! J----- VESTA.3AZ SEM BABIN AfiEl ZA NJEN ROMO FESTIVAL BOJ.JE. Bil SEM! SE NE SOM MQ»(L ZADOSTI m|Z0-J3 UJAMEM Z LASOM! TRlPRAVJINI SNjJf MOJA PVSKA VSTA- YPAST ZA MEDVEDE JOAOV1TI VJaZITUEU v\ KABSI&0D1 !_V imam ' .kje is smrt1/;,. --------y—— rir~y~s.— DOBER DAN ! STE MORDA VIDEU DVJ T MAČKO« j— PRIPRAVITE PUiKE I VSAK 'M LAHKO SREČAMO &IV30 ^majSko i s------------ /ASE NI-'(TO NE! ALI iA! / SliSitE* ... ^ ... A. KONJI ... Nmd* 41 as more meriti z ^ MENOJ . KAJ SELE TAKSNO DEKLE’ aoSTA ALI BI DODALI K DVOBOJU Sc aoo dolarjev. Da bi bil BOLJ ZANIMIV) J NISEM »LEPARKA1 PRIPRAVLJENA SEM CE BORITI Z NAJBOLJŠIM MED VAMI1 J~-------- Slepari-Jnixo«abi tl JA!!/t morau , vzapreti! pToSS Ll SA LI(N< I io-3i Xes> Auts S~LINL!» (0-30 n. PROGRAMI L L 1»H ob U.M, I. PROGRAM: E L UH ob ll.U (pono-vttav) LESSON M Normani An JOU rotnf *o unpeek your ruok-aack? Dick: T vo already unpacfced tL Nt Wha* have you Aon« wlth tho thtngn? D: I’ve put io« of them in the tent, and som« in my cupboard lndoors. Why? Is thera aomethlng you want? N: Y«o. Did you fin d my cameraT D: No, I don’t thlnk It waa ln my rucksack. You had lt wb«n w« vrere ln the bus, dldn’t you? N: I vety sunny week, haven’t youT Are you going to s pen d another hollday there eoonT Mt I hop« ra go there sgSb eeme d*y, bo« I Soat know whea r* bo Mi Did beT Wbere did y«m gol Bi W« made a tour oi sereral eoontrtes In afford to go abroeul agaln thls year. though. M: Have you ever been to the Channel IslandsT Ifs very much Mke a trlp abroad to go there, because they lle quite close to France. The sea ls wann, there’« plenty of tun, and lt won’t cost very much lf you want to go. B: Good Heavens. Mary. You sound Mke a trave! agent! Have you changed vour Job slnce you carae back from ScotlandT M: Of course not. But I was readlng a brochure about Jerary yesterday. B: ril ask George tomorrotr lf I see h im. He haan’t made up hls mlnd yet, elther, so perhaps tre can go there together. W1H you Join us lf tre go to the Channel Islands, Mary? IV h at a tronderful ldea! Let m« knotr trhat George thtnks. ril eertalnly try to oome too, lf the time is sultable. I have an even better ldea. Why no* ask your frlend Ann to Joln us? I stfll haven’t met her. you knotr. What do you thlnk of that? M: No, Bill; lt’s a very bad ldea. I really don’t knotr why you are so Interested ln her. B: Perhaps because you are «lwayt talkin g about her. And lf she comes, she’11 be good eompany for George, troo’t she? M: But you don’t knotr that George trill be able to come, do you? Besldes, I’m sure Ann h as made planj for her hollday already. M: B: RUŠČINA ZA ZAČETNIKE pustolovščine čista kida n. PROGRAM: 1. JANTARJA 19« OB 10,SO L PROGRAM: 4. JANUARJA 19« OB 11,15 (PONOVITEV) R LEKCIJA M6*cho k bam, Mapfts Ahtčhobhb? Bbi Rt cnfrrt? HeT, h«t, eiuS Ht cnHM. 3axogHTe, no-xKHB&AH. Jl^sme h He roBopiiTb. Ytpom i BM3Baaa ck6pyio n6Momb. A6ktop ocMOTpea e*, nponiicaa yic6AM h aekapcTBa h Beada, 4cah TtMnepa-T^pa Ht nOHH3HTCB, OTBeSTH t8 B 6oAbHHUy. Ho sto c Hett? 4en oh! 6oAbH&? Bpas noA03peBaeT, sto sto THiKesas 4>6pMa rpiiHna, a MČHteT CHTb, Aa»KH0 H3BeCTHTb B fiOAbHHUe? BoAbHbix m6ikho HasemiTb no seTBepritt h no BOCKpecdHHSM, ho s noJiysHaa np6nyck h 6fny y HeS KavKAuft a« h k. MOTIT« SE SenoRITA KOTEL SEM VZBU- ' DITi ZANIMANJE IA / festival! / E s TUDI midva EVA NAJEDLA' TOhA MOJ VR1JATKLJ VAM LAHKO POVE, DA JE , ZELO DIVJA' j Kaj n«W pomeni tehle ‘W ■./ +$ čmm Pmm '- A • - ^ Vft •.:»* &%*$$& - • •;>^ ifo INDIJANCI ki teko divje plešejo, Imajo v krstnih Ustih zapisana precej neindijanska imena: Otto, Franz, Wl!helm, njihove squaws pa Hil-da, Greta in magari Eva. »Živeti po Indijansko« je namreč postalo moderno med mlajšimi Nemci- ETHEL ROJO je Argentinka, ki je hotela narediti filmsko kariero v Španiji. Posnela je sicer tri filme, toda cenzura ni bila najbolj zadovoljna z njenim »načinom« igre, tako da se je sedaj odpravila na pevsko turnejo okoU sveta POD ŠOTORI je ameriški fllmsld producent Darryl Zanurk za dva meseca nastanil nekaj tisoč statistov, ki jih je potreboval za svojo super-produkcijo o zavezniški invaziji v Normandijo »Najdaljši dan stoletja« V* - - V* . r : 5, , ' ■ ^' * S &<■ . ' fc: Ki' 'W; 4’ DOKUMENT 0 JUŽNOAFRIŠKI Usii. ln o pošastnih razmerah segregacije je tudi ta fotografija, ki jo je posnel črni fotoreporter Peter Magubane. Gre za »zdravniški pregled« v nekem rudniku, ko črne rudarje pregledujejo kot živali, pa n« zato, ker bi koga skrbelo njihovo idravje, ampak le, da ne bi opadla njihova produktivnost EKVIUBRIST je seveda Iz ZDA. Hrana je na drugem konca vrvi in kura pač mora tvegati 30.000 STEKLENIC je doslej zbral Seti mio Bassu. 500 jih je še poslikal z notranje strani z motivi lz dežel tn časov, kjer so jih Izdelali i-K:r:f*Svy 'i 1 ■A' v. ;;i k-?i-r ■ li« riri; 14} r-'Ž i • ' '■&* l&K' ) -i A K, . w .. . , v »• J . ;!7 - »iTJ AMERIŠKI »IZUMITELJ« John Hlcks bi skoraj plačal z življenjem, ker je preveč zaupal v svoj Izum. Hlcks je namreč skonstruiral visokofrekvenčni vibrator, Id naj bi preganjal morske pse. Svoj izum je hotel praktično demonstrirati in je na gumijastem čolnu z vibratorjem zlezel v akvarij z morskim psom. Komaj so ga rešili. Ko so v akvarij spustiU čoln, se je morski pes prestrašeno umaknil, toda ko je pričel delati vibrator, je planil nad čoln in izumitelja PLASTIČNA BOMBA članov francoske teroristične organizacije OAS ni prizanesla tudi uredništvu največjega francoskega dnevnika »France Soir«. Takšna je bila redakcijska soba po eksploziji. Huje je poškodovana ena uslužbenka, laže pa več članov uredništva 15 MILIJONOV KUBIČNIH METROV pUna zgori vsak dan v tem 150 metrov visokem ognjenem gejzlru, ki že od 11. novembra brizga lz saharskega peska. Plamenico celo podnevi vidijo GO kilometrov daleč, po zalogah plina pod zemljo — med 100 in 200 iniUjard kubičnih metrov — pa so izračunali, da bo plamenica, če je ne bodo mogli pogasiti, lahko svetila še dolgo v prihodnje stoletje. Ko so domači strokovnjaki vsi po vrsti obupano odkimali z glavo, ni ostalo Francozom drugega, kot da so poklicali na pomoč slovitega »letečega gasilca«, Američana Reda Aigerja (levo), ki je najboljši strokovnjak na svetu za požare na petrolejskih vrelcih. Že več kot 500-krat je zmagal, toda kaže, da bo to njegova zelo težka preizkušnja. Za en dan mu plačujejo milijon frankov. Bo zmagal tudi tokrat? Vsekakor svojega poraza ne bo nikdar preživel. Za sedaj na posebno urejenem buldozeru opazuje plamenico, v kratkem pa jo bo naskočil mm UL m VEM VŽM, ■ 6VUUOTO /sezš, •PORVURR DR, TRM LE VIDIM A/EURJ (ZLRl/;... PIRVRJO/.. C'SEL e... M GOVO&H UR(3 TULE POS.RURJ, PR *R _ •ZRčOPRpŠ. Bo, R/RLRVRjL, SVOTO L7UBHO DRuE/MUTO VGEO //V 77 J/R SOS LRHtčO POLOVIL UOT MlEl/ ISO IR JA/R Tl AIR O IDE. PREULETO, TOREJ HRM JE SPET UsELd VIDEL TRPET TOVORN/ RVTO, M JE VtD/G? ODP MORJE. HOUBO JIH JE* % l / MED TEM,, .JR!...PET.. SEDEM.. SEDEM JE. DEJMO, TRNTJE, BGE, 3R.2! TTSTT, U/ HRM <7Sr NHVGTRJ, ZOLN, JE TD77V zE GOTOVO OBVESTIL "POUCRJE / VIDIMi URM I* C -POVEM JE DOBRO. JSESENH STR DR J M/ UUUHLO.‘TOLE BI RRO VIDEL. Miki tAUVzfc