AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MOKNINU DAILY NEWSPAPE* LETO XLVIII—VOL. XL mi CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MAY 21, 1945 Razne vesti od naiih borcev v službi Sirica Sama AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME ITO NE UMAKNE SVOJE ! kMADE IZ TRSTA IN E IZ DRUGEGA OZEMLJA VeWk v Sredozemlju pravi, da Titova akcija fPominja na Hitlerja, Mussolinija in Japonce. Uto noče držati svoje dane besede. K - j 'ITl» 19. maja. — Feldmaršal Alexander, vrhovni po-* zavezniške bojne sile v Sredozemlju, je danes izja-^ maršal Tito očividno rabiti silo za posest jugo- 1 nskih zahtev v severni Italiji in južni Avstriji. Taka ^ spominjala na Hitlerja, Mussolinija in Japonsko, | je izjavil Alexander. Radio iz Belgrada je nazna- I njal Titov odlok, da ima jugoslo- i, vanska armada prav tako pra-'i vico ostati v osvobojenem ozemlju, kot druge zavezniške arma- j de in da navzočnost njegovih čet i j na spornem teritorij u ne bo re-' j flektirala na odlok mirovne kon-! j ference, komu naj to ozemlje j končno pripade. i "Mi ne smemo zametati prin- \ cipov, za katere smo se borili," i je izjavil feldmaršal Alexander, 1 ki je dodal, da so se vsi njegovi t poskusi doseči miren sporazum z jugoslovanskim vodjem izjalo- j vili. ( Zadeva je bila zdaj izročena v c roke vladam Zed. držav in An- t glije, je rekel, ki naj o tem raz- i pravljajo direktno s Titom. ( Alexander je tudi rekel, da je t bila o vsem tem obveščena sovjetska ruska vlada, toda Rusija S uradno še ni izjavila svojega c stališča v tem sporu. t Alexandrov glavni stan izjav- £ lja, da je Tito pristal v juliju 1944 in letos v februarja na to, J da bo Alexander okupiral s svo- t jimi četami Julijsko Krajino, v kateri leži tudi pristanišče Trst. ^ Tito je pristal v to, da bo Jugo-1 * slavija zasedla Reko in teritorij ^ vzhodno od tam. To bi bila ne- ^ kako meja med Jugoslavijo in . Italijo leta 1939. Ko se je pa podal general j Morgan, načelnik zavezniškega ^ generalnega štaba 8. maja v Bel-grad, da se vse to dene na papir, , Tito ni hotel podpisati. Ta načrt . je govoril, da bi Tito vzel svoje j čete iz Trsta in vsega drugega ozemlja, kakor je v to pristal že ^ prej. V kar je Tito pristal je bilo samo to, da smejo zavezniki . uporabljati tržaško pristanišče ( ter železnice in ceste od tam do . Avstrije, kjer imajo svoje oku- ( pacijske armade, toda ozemlje j pa da mora ostati pod jugoslo- ( vansko oblastjo. Tito je tudi povedal generalu . Morganu, da bo zahteval na mirovni konferenci za Jugoslavijo ozemlje zapadno od reke Soče, ki se izliva v Jadransko morje -zapadno od Trsta. 1 -o--1 Listnica uredništva i M. K. — Trst se prvič v zgodovini imenuje leta 120 pred Kr. kot mala rimska postojanka z imenom Tergestum. Toda naj-brže je bila naselbina tam že prej. Pozdrav! GROBOVI L Rudolf Koželj zjutraj ob 4:20 je L? sVojem domu splošno :J r°iak Rudolf Koželj, St let> stanujoč na 687 E. Sj' Doma je bil iz Ajdov-odkoder je v Ameriko pred 44 leti. I^Pušča žalujočo sopro-ij 'e> rojena Švigel, zna-L delavka in tajnica <] ^ as št- 8 SDZ- DalJ'e I L Pet sinov: Rudolph, ^ William, Emil in Fl/C Štiri hčere: Addie ,)t] 2tlešar, Sonia ' poroč. i lu sie poroč. Lekan in , l^/C Thelma. £ društva Kras št. I ^er delničar Slovenske-J j > Holmes Ave. Polj :, j k'1 znan kot dober godil j je na mnogih po-!(ijl veselicah. Po pokli- ' ../. ij° v četrtek zjutraj L' 'z pogrebnega zavo-\n F. Svetek, 478 E. It' V cerkev Marije Vne-H i a Holmes Ave. ob 9:30 :;r't°ko:Pališče Kalvarijo. / , 0 Počiva v ameriški M '^stalim pa nase is-| 4 Lunder V \ popoldne je nagloma t nirtvoudom in čez i Jrla v Womans bol-ir, st 0 Poznana Agnes 55 let, stanujo-Nibble Ave. Pogreb ^i Želetov pogrebni jo"1 nJ*s Pogreba in drugo u} ^Hi jutri. ......' - naročila za .. v Clevelandu : S i t0 zmanjšala naro-■ \|&°Vsko municijo pri \ andskih tovarnah in Hjjetric Stamping Co., ! vicock Mf£- Co-'ter \v^°Hko delavcev bo yfjj Se ni znano. ,ii« ,Vesela vest in Mrs. Leonard AwShPrinesle vile rojeni- (fi.Vink0ta v McDonald Skiin dete se prav do" }kt '. sta Postala ^o Jn Mrs. Frank Jan-Af • 94. st. prvič stari f ičestitke! genski koledar za racioniranje j^VE — Plave znamke R-2 do Z-2 in A-l, ter C-l so J; H-2 do M-2 so veljavne d0 2. junija. .V sir. sirovo maslo itd. — Rdeče znamke Y-5' in Z-5 ter H^Z(iaj v veljavi: Y-5, Z-5, A-2 so veljavne do 2. junija. 11 — Znamka 35 je veljavna do 2. junija; znamka i CjfUsta' vsaka za 5 fL,ntov sladkorja. A^J p- Znamke 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve-A klicaj nova znamka za čevlje pride v veljavo 1. vVlx \ — Kuponi A-15, vsak za 4 galone, so veljavni do »n C-6 ter B-7 in C-7 dokler* jih imate kaj. TUDI V KANADI PRIMANJKUJE ZDAJ MESNIH IZDELKOV Windsor, Kanada. — Zadnjo soboto je prišlo več kot 25,000 Detroitčanov v Windsor, da kupijo tam mesne izdelke, ker meso v Kanadi ni v racioniranju. To delajo Detroitčani že več mesecev. To je povzročilo, da tudi v Windsorju primanjkuje mesa. Zato bodo določili gotovo ko-i ličino, ki jo bo dobila vsaka I oseba za eksport v Zed. države. --—o—-- Premogarji so spejeli novo plačilno lestvico ta trd premog Washington. —i John L. Lew- ; is, predsednik linijskih premo-?arjev, je pristal na to, da sprej- ne novo plačilno lestvico za ko- 1 palce trdega premoga in sicer : bodo dobili priboljška $1.37 < na dan. Lewis je ukazal vsem ?remogarjem, naj se vrnejo v ] x>ndedj ek zopet na delo. Stavka 1 ,000 nezakonskih otrok Copenhagen. — Vlada poro-:a, da je bilo v petih letih nem- ' ike okupacije rojenih na Dan-:kem nad 5,000 nezakonskih ot-•ok, a vsem tem so očetje nem- 1 iki vojaki. -o- Elektrarna ima zdaj love izvršne uradnike Dierktorji Cleveland Electric Illuminating Co. so izvolili svo- ' iim predsednikom Elmer L. : Lindseth, predsednikom izvršnega odbora pa Dean C. Ober. Mr. Lindseth, ki je bil prej . izvršni podpredsednik, je naslednjik pokojnega predsednika Eben G. Crawforda. Oba Mr. Lindseth in Mr. Ober sta graduiranca Case inženirske šole ter sta delala za Illuminating Co. še kot dijaka leta 1924 in sta od tedaj i ves čas v službi pri tej elektrarni. Povratek iz bolnišnice Mrs. Frances Hegler iz 765 E. 236. St., Euclid, se je po 25 dni v bolnišnici povrnila domov k svoji družini. Zdravje se ji polagoma obrača na bolje, vendar bo morala še ostati pod zdravniško oskrbo. Želimo ji, da bi kmalu popolnoma okrevala. Dospeli na pogreb Na pogreb John Skufca sta dospeli sestra Ivana Erlach in hči Josephine iz Millvale, Pa. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Pokojni je bil doma iz Valične vasi pri Zagradcu po domače La-vretov. Druga obletnica v torek ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 200. cesta maša za pokojno Mirni Sam-sa, prej Gorše^v spomin 2. obletnice njene smrti. Prva nemška vlada je žena delu pod oblastjo ameriške armade i Neustadt, Nemčija. — Ame. rjška okupacijska armada, ki ima v svojem področju tako-zvano zapadno marko v Nemčiji, je postavila za to zono prvo nemško Vlado. V vlado so postavili Amerikanci take Nemce, ki so bili poznani kot proti nacijem. i! Na čelo te nove vlade so postavili dr Hermana Heime- i richa, ki je bil svoje čase žu- , pan v Manheimu, in ki so ga-naciji odstavili kot nezanesljivega. Pri ustoličen j u so bili prisot-' ni trije ameriški generali 15.. I armade, ki ima okupacijo v rokah. Ta okupacijska zona obsega 5,000 štirjaških milj ozemlja': zapadno in južno od reke Rene. • Glavna mesta so: Saarbrucken,': Wurms, Ludwigshafen, Zwei-J brucken in Mainz. Vojaški gu-'< verner je pa generalni major l Gaffey of 15. armade. Ameri-': Ške vojaške oblasti zdaj iščejo j zanesljive Nemce zia druge pro-;1 vince, ki jih bodo Amerikanci 1 imeli zasedene. j: Amerikanci so dozdaj izbra- j li vladne uradnike iz katoliške • in socialno demokratske stran- 1 ke. Znanih komunistov niso vze-j: li v vlado. Vsega skupaj bodo! Amerikanci zasedli okrog-14,- ] 000 štirjaških milj nemške zem- , 1 je. 1 -o-- Fuehrer Kuhn bo zdaj ! deportiran v Nemčijo ; Washington. — Fritz Kuhn, J bivši vodja nemško-ameriškega bunda v Ameriki bo deportiran nazaj v Nemčijo kot nezaželjen' tujec. Tako je odločil justični oddelek vlade. Kuhn je bil rojen v Monako- , vem. Pred leti je prišel v jav- ( nost kot vodja nemškega bunda, : ki je paradiral po Ameriki in celo razvijal zastave s kljukastim križem, člani so se pozdravljali z nacijskim pozdravom. Leta 1939 je bil pa spoznan krivim poneverbe iz blagajne bunda ter obsojen v ječo od 2 do 5 let. Na 8. julija 1943 je bil interniran v Crystal City, Texas. Poslan bo na ladji z drugimi nemškimi državljani domov ter ; tam izročen ameriški vojaški ( oblasti, ki bo potem odločila, kaj , se zgodi ž njim. , —-o—-— Misli, da jo je eden od roparjev dobro izkupil V soboto ponoči sta dva neznanca napadla blizu njegovega doma Viktorja Markoviča ter mu vze|a $185. Markovič stanuje na' 5907 Bonna Ave. Polliciji je povedal, da se mu je v boju z roparji posrečilo odpreti žepni nož in da prav dobro ve, da je enega izmed pridaničev večkrat sunil. Restavracije in hoteli so za 2 dneva brez mesa Danes se bodo sestali s županom lastniki restavracij in hotelov, zahtevajoč od njega, naj odredi dva dneva v tednu brez mesa. Nekateri zahtevajo celo tri dni v tednu brez mesa in mnogi zahtevajo, da bi se serviralo jedila brez sirovega masla. Petnajsta obletnica V torek ob 8.: 15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Louis Urbančiča v spomin 15. obletnice njegove smrti. Odpor Japoncev pojenjuje na Okinawi Skoro pol milijona Japoncev je padlo Washington. — Dozdaj je padlo na Pacifiku za vsakega a m eriškega vo j £ka 14 J aponcev. Tako je izračunal urad za vojne informacije na podlagi številk do 9. maja. Zed. države imajo dozdaj izgub: 33,429 ubitih, 125,447 ranjenih in 4,17'5 pogrešanih. Japonci imajo pa istočasno 498,- 697 izgub. Ker so Amerikanci j ujeli od teh samo kakih 10,000 Japoncev, je padlo torej dozdaj Japoncev v bojih na Pacifiku nič manj kot 488,698. V tem pa niso vključeni tisoči Japoncev, ki so šli v morje s potopljenimi ladjami, ali ki so bili ubiti pri zračnih napadih. i Vlada je dovolila izde-I lovanje ledenic za civilno prebivalstvo Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil letos izdelati 530,000 ledenic za civilno prebivalstvo. S produkcijo električnih in plinskih ledenic bodo začeli 1. julija, toda izdelki bodo | dosegli publiko komaj v začetku | drugega leta. Tri leta nisto iz-gotovili nobene ledenice za civilno prebivalstvo. i Tovarnarji, ki želijo izdelovati te ledenice, morajo napraviti prošnjo za prioriteto takoj. Urad za kontrolo cen bo skušal obdržati cene ledenicam na oni, kot je bila v marcu 1942. K temu se bo dodalo samo dodatne stroške za plače in materialu. Ko so začele tovarne izdelovati vojni material, so imele na rokah 600,000 ledenic. Zdaj jih še komaj kakih 35,000. Urad za vojno produkcijo bo določil, koliko ledenic sme vsaka tovarna napraviti. To bo vse odvisno od velikosti tovarne in števila delovne sile, ki jo ima tovarna na razpolago. —;——o- Otročje truplo v vodi Na obrežu Edgewater parka so našli truplo kakih šest mesecev starega dečka. Policija pravi, da je moralo biti truplo v vodi dva do tri mesece. Pfc. Edward C. Schmuck, sin Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67. St. je prišel iz Pampa, Texas, na dopust, za dva tedna. V soboto 26. maja ob enajstih se bo poročil v cerkvi sv. Vida z Adeline Batich. V Cleveland sta dospela tudi Pfc. Max Traven in njegova soproga Caroline, ki je hči Mrs. Schmuck. Dospela sta iz Camp Gordon, Georgia, kjer je Max, bivši gl. pomožni tajnik SDZ, stacioniran in ki bo za tovariša pri poroki svojoga svaka. Mlademu paru želimo vse najboljše v novem stanu. h m Joe Grdina, sin Mr. in Mrs. Jože Grdina iz 6113 St. Clair Ave., ki služi na bojni ladji USS Waukesha kot Coxswain, piše, da je dospel v neko pristanišče in tam obiskal katoliško cerkev. Ko je odhajal iz cerkve, ga nekdo natiho pokliče: "Hej, Joe!" Ozre se in v svoje začudenje zagleda svojega prijatelja Tony Baznika iz Clevelanda. Nista imela dosti časa ?a razgovor. Tony Baznik je odšel kmalu dalje na Pacifik, Joe je pa s svojo ladjo tudi kmalu odrinil na morje. Oba naročata najlepše pozdrave svojim prijateljem \ Clevelandu. *> m Iz Italije je prišel domov za 30 dni na dopust Cpl. William Eisenhardt, sin poznane Anton Eisenhadtove družine iz 1743 E. 33. St. Lorain, O. Bil je nad dve leti onstran morja, doma sta ga pa željno pričakovali žehka in hčerka. Po dopustu bo odšel v Nebrasko v nadaljno službo. n» »s n Michael J. Stakich, sin Mr. in Mrs. Thomas Stakich iz 396 E. fifth 161. St. je bil ubit 9. ff^fjfc^ maja na Pacifiku na krovu pobiralca min. E Pri mornarici je bil od leta 1928. Zadnje pismo je pisal 30. aprila z otoka Iwo Jima. Poleg staršev zapušča ženo Vilmo, ter hčerki Eleanor ip Grace, 7 in 3 leta stari, ki žive v San Diego, Kalifornija. Zapušča tudi brate: Sgt. Peter na Pacifiku, mornar Daniel v Italiji in James ter tri sestre: Mrs. Marie Mo-1 čilnikar, Mrs. Eleanor Janasik in Ano. V torek ob 9:30 bo darovana za mir njegovi duši sv. maša v cerkvi sv. Jeronima, 15000 Lake Shore Blvd. Naj mirno počiva tam v daljini, preostalim naše sožalje. Pod Belo hišo je bilo zgrajeno skrivališče ' Washington. — Cenzura zdaj dovoli vedeti javnosti o skrivališču, ki so ga zgradili pod Belo hišo za predsednika Roosevelta in njegovo družino. Z delom so pričeli 2. januarja 1942 in ga izgotovili v treh mesecih. V sobi bi našlo lahko zavetje do 100 oseb, kjer1 s0 bili varni pred vsako bombo. To podzemsko zavetišče so napravili na odredbo armade in mornarice, ki je vedela, da bodo zračni napadi, če bodo izvršeni, namenjeni' v prvi vrsti predsedniku Zed. držav. -o-- Prijetno presenečenje V soboto nas je poklical po telefonu prijatelj Folsom Hey-ward, ki je pred nekaj leti kandidiral za kongresnika v 22. okraju proti Mrs. Bolton. Mrs. Heyward je že več let pri letalski sili in ima čin majorja. To-časno je stacioniran na Marian-skih otokih pri zračnih trdnjavah B-29. Dospel je v Cleveland na kratek dopust, da je obiskal svojo družino, pa je odšel nazaj na Pacifik. Rekel je, da še ni opustil misli na politiko in kadar pride nazaj bo zopet kandidat za kongresnika. Obljubili smo mu, da ga bomo zopet podpirali. -o-- Kupujte vojne bonde! iAmerikanci počasi napredujejo na Okinawi I proti trdnjavam. Guam, 21. maja. — čete 10. ameriške armade so včeraj odbile tri močne napade Japoncev na Okinawi ter zavzele močno pozicijo 900 jardov severno vzhodno od trdnjave Shuri. Poročila zatrjujejo, da se čuti, kako postaja japonski topovski ogenj vedno slabe j ši in vsa znamenja kažejo, da se že ruši organiziran odpor Japoncev na otoku. Admiral Nimitz poroča,, da se ameriške čete vedno bolj bližajo močno utrjenemu mestu Shuri, toda ne pove, če imajo ameriške čete mesto že popolnoma obkoljeno. Marini tudi ne kažejo, da bi okupirali razdejano glavno mesto Naha, dokler nimajo za sede-nih vseh višin, ki dominirajo mesto na vzhodni strani. Dasi kažejo japonske čete še vedno močan odpor, pa je že čutiti, da zbirajo Japonci zadnje sile za obrambo otoka, ki je tolike važnosti za Japonce, da celo v Tokiu priznajo, da je vojna odvisna od tega, kdo bo imel v posesti Okinawo. General Buclc-ner, poveljnik 10. ameriške armade na otoku je izjavil, da bo postal otok Okinawa baza, s katere se bo zadalo japonskemu imperiju smrten udarec. Admiral Nimitz poroča, da je padlo na otoku od 1. aprila pa do 17. maja 48,103 Japoncev, Ame-rikancev pa do 18. maja 4,332. --o- Ameriške izgube znašajo dozdaj 986,214 mož Washington. — Armada in mornarica poročata, da znašajo ameriške izgube v vojni od Pearl Harborja 986,214 mož. Do 7. maja je imela armada 878,939 izgub, mornarica pa 107,275. V zadnjem tednu so znašale ameriške izgube 13,560 mož. Te izgube so razdeljene sledeče: ubitih v armadi 178,854, ranjenih 544,249, pogrešanih 76,-684, zajetih 89,152. Mornarica: ubitih 41,986, ranjenih 50,421, pogrešanih 10,-382, zajetih 4,248. -o-- Ubita cd vlaka V soboto večer je vlak zadel avto, v katerem sta sedela Louis Nist in njegova žena, iz Wick-liffa, ki sta se vračala domov iz nakupovanja v mestu. Vlak je zadel njun avto na križišču NYC železnice na Lloyd Rd. Policija pravi, da je sunek ubil moža, žena je pa najbrže umrla .od pre-stanega strahu. Vlak je vlekel avto 500 čevljev daleč. ---—o- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. NA TISOČE NEMCEV JE ŽE NA POTU NA DELO Nemčija. — Skoro 7^0,000 Nemcev od poražene nemške armade, mornarice in zračne sile je na potu na odločeno delo. Toda ne gredo -domov ampak v Belgijo, Francijo in Ho-landsko, kjer bodo nanovo gradili, kar so porušili. To je prva večja skupina .nemških vojnih ujetnikov, ki še dolgo ne bo videla svojega j rojstnega kraja, vsaj dotlej ne, da bodo popravili, kar so v tej vojni razdejali. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME » SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HXndenon »62« CleveUxd J. Ohio. __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do do«ti, celo leto 17.50. Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.60. Za Cleveland, po pošti, pol let« $4.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $3.35. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $3.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.60 tor 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 far 6 months. U. S. and Canada, $3.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $3.35 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $3.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 6th, 190$, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187$. 83 No. 117 Mon., May 21, 1945 Težko je sodelovati z Sovjeti Nekaterim kar ne gre v glavo, da se v Ameriki kar ne morejo ogreti za "matko Rusijo," ali kot se zdaj uradno na-zivlje — Sovjetsko Unijo. Pri tem pa pozabljajo, kako prihaja iz Moskve vedno kaj, česar demokratsko usmerjeni ljudje ne morejo kar tako požreti, še manj pa pozabiti. Nekateri bi radi, da bi se kar izbrisalo iz spomina napad Sovje-tije na malo Finsko, kar je tedaj obsojal ves svet. Hočejo, da bi šli z zavezanimi očmi mimo kolaboracije Sovjetije z Rajhom in kako sta si delila Poljsko pred to vojno. Pa recimo, da bomo to prezrli in sprejeli njih izgovor, da je bilo tisto za Moskvo samo "diplomatska" poteza. Je pa Moskva napravila zadnje čase vse drugačne saltomorta-le, ki so vse kaj drugega kot pa dokazi o prijateljskem sodelovanju Sovjetije z nami, kar se venomer ponavlja in prinaša fia krožnik, kot nekaj skrajno potrebnega, če vemo, kaj je dobro za nas, kar bi se lahko koncem konca smatralo tudi za grožnjo. Oglejmo si torej nekoliko te "skoke," ki jih je delal Stalin, s katerimi si je pridobil med Amerikanci vse kaj drugega kot pa naklonjenost. Nekaj dni pred smrtjo predsednika Roosevelta nas je Stalin kar na vsem lepem obdolžil, da smo napravili tajne kupčije z Nemci, da bi prišli v Bferlin prej kot pa ruska armada. Predsednik Roosevelt je ogorčen zavrnil to obdolži-tev kot nekaj nečuvenega in absolutno brez vsake podlage. Če je Sovjetija s čim storila krivico Rooseveltu, j'o je s tisto nesramno obdolžitvijo, ker Roosevelt si je, kot vsi vemo, z iskrenim srcem prizadeval, da bi sodeloval z Moskvo. Ako nič drugega, dokazuje njegovo dobro voljo to, da je opeto-vano potoval na tisoče milj, da je lahko segel v roke Stalinu, ki se trmasto ni hotel ganiti z ruske zemlje. Da je bila Moskva sumljiva, je bil najbrže vzrok ta, ker so se Nemci v masah vdajali na zapadni fronti, dočim so se z vso silo upirali ruskim armadam. To pa ni bila krivda niti Amerikancev, niti Angležev, ki niso mogli bdganjati naci-jev od sebe, ko so se hiteli podajati. In da pokažejo Amerikanci, da res niso imeli nikakih kupčij z Nemci, so se usta-, vili ob reki Labi in tam potrpežljivo čakali na ruske armade več dni, dočim bi bili lahko z godbo na čelu marširali v Berlin. Zatem je Moskva zopet napravila nekaj, kar je prav neprijetno, dirnilo Amerikance in prav gotovo ni ublažilo napetosti med obema državama. Ameriški poslanik Laurence Steinhardt je bil namreč pripravljen, da se vrne na Češko obenem z ruskimi armadami. Predsednik Beneš je urgiral ameriške in angleške diplomate, naj čim prej pridejo k njim, da se vzpostavi diplomatske odnošaje. Pa je rekel Stalin — nak! Rekel je, da ni dovolj strehe na Čekem za ameriške in angleške diplomate! Pomislite kaj takega vzpričo dejstva, da je ostala Češka v tej vojni domala nepoškodovana v primeri z drugimi evropskimi deželami. Poslanik Steinhardt še vedno čaka, kdaj mu bo Moskva milostno dovolila, da sme iti zastopat Zed. države na Češko. Pa nismo še končali. Pri konferenci na Krimu so se veliki trije dogovorili, da bodo ameriške in angleške čete zasedle gotov del Avstrije obenem z Rusi tako, da bodo te tri velesile skupno upravljale Avstrijo. To je bilo zapečata-no v Jalti z moško besedo vseh treh: Roosevelta, Stalina in Churchilla. Pa kaj je storil Stalin? Nenadoma je organiziral na Dunaju avstrijsko vlado ter ji postavil na čelo socialista dr. Kari Rennerja, obenem je pa ruska armada zasedla dunajsko letališče. Angleške in ameriške čete, ki so nameravale z letali na Dunaj, nimajo kje pristati. Poleg tega je Stalin odločil, da ne sme na Dunaj niti ameriški, niti angleški poslanik, dokler Anglija in Amerika ne priznata to od Sovjetije postavljeno avstrijsko vlado. In vendar je bilo na Krimu določno dogovorjeno, da ne bo za Avstrijo postavljena nobena vlada, dokler se prej na tem ne sporazumejo vse tri: Rusija, Anglija in Amerika. Zdaj se pa zahteva od Anglije in Amerike, da priznata avstrijsko vlado, pri katere sestavi nista imeli nobene besede. O, sodelovanje pa že tako! Pa nismo še pri kraju z diplomatskimi skoki iz Krem-lja. Rusi so zaprli poljske voditelje osvobodilne fronte, ki so'bili povabljeni z garancijo svobodnega prehoda, da se posvetujejo glede sestave nove vlade, kakor je bilo tudi določeno na Krimu, da se sestavi iz vseh poljskih strank. Mesto prijateljskih dogovorov so pa Rusi pograbili poljske voditelje in jih vrgli v ječo. Da ne omenimo, kako je Moskva pognala vlado v Romuniji in nastavila svojo, čeprav je bilo prej dogovorjeno, da bodo imeli pri tem vsi trije od velikih treh posvetovalno besedo. Prišlo je tako daleč, da so ameriški generali potom radija ukazali ameriškim ladjam, ki so bile že v Črnem morju, vozeč potrebščine Rusiji, naj se.obrnejo proti domu. Predsednik Truman je potem to preprečil. Ampak slab okus je pa le ostal v ameriških ustih. In najnovejši dogodki glede Trsta in Julijske Krajine? Na Krimu so veliki trije sklenili in to je še letos v februarju posebej podpisal maršal Tito, da naj zavezniške čete zasedejo Trst z zaledjem in Koroško do mirovne konference. Zdaj se je to zgodilo po načrtu in dogovorih, pa se je Tito (ki ima za seboj Moskvo) premislil in zahteva, da ameriške in angleške čete takoj odidejo s tega ozemlja. Zopet dokaz, koliko se je zanesti na besedo iz Moskve. Vse to kaže, da Zed. države in Rusija ne bodo dolgo v prijateljskih odnošajih. Ako bo Moskva storila vse v svoji moči, da se razdor veča, potem se kar pripravimo na vojno z Rusijo v prihodnjih 10 ali 20 letih. Kaj bodo tedaj napravili ameriški sopotniki? Ali bodo držali z Sovjeti, kar delajo zdaj z vsemi štirimi, ali bodo držali z deželo, katere državljani so pod prisego? Smo prav radovedni. Zagati se najložje umaknejo s tem, da jo pravočasno potegnejo iz te dežele in se s prvo ladjo podajo v rdeči paradiž tam preko. Srečno pot, bratci! Cez tri gore, čez tri vode. . . Nikoli menda še ni stal častitljivi Monsignor. Vitus Hribar pred tako uganko kot dne 3. maja 1945. Pa zdaj moram takoj od drugega konca začeti. Nedaleč od cerkve sv. Marije živi vdovec. Kako mu je ime, lahko izveste v farovžu ali pa pri Jakatu. Tisti dan je vdovec zamišljeno bral uvodnik v Ameriški Domovini, ki ima napis: DVE DEMOKRACIJI. Bral je in bral, mislil in mislil. Ko je ves uvodnik zvesto prebral, je nehal brati, mislil je pa še. Da bi se raztresel, je vzel metlo in začel pometati! Vdovcu se namreč tudi taka naloga urajma. Pometal1 je in še vedno mislil na modre besede onega uvodnika. Kar naenkrat je obstal, pritisnil metlo tesno na svoje srce, malo pomislil in spoznal, da je dobil — navdihnjenje. * lit # Še bolj tesno je stisnil metlo na svoje navdihnjeno srce, vzel klobuk in šel. Stopil je v garažo, napregel karo in položil metlo na sedež poleg svoje desnice. Minilo je samo nekaj minut in je že bil v farovžu. "Monsignor, prišel sem samega sebe in svojo novo izvo-ljenko devat na oklice. Z eno besedo — ženil se bom." Pozabil sem povedati, da je vdovec držal pri teh besedah v desnici svojo nietlo. Zdaj razumete, zakaj je Monsignor Hribar stal pred vdovcem brez besede, brez sape, toda ne — brez strahu! Čež nekaj časa je vendar rekel: "To je vse lepo, ampak kje imaš nevesto?" "Ali ne vidite, Monsignor? Tukaj jo imam. Zapišite in dajte na oklice v nedeljo-— mene in mojo metlo." Monsignor je skoraj zavpil od grože in mislil klicati na pomoč. Vdovec ga je pa hitro potolažil in rekel: "Monsignor, zakaj bi jaz ne smel pred vsem svetom izjaviti, da je metla moja žena, če Stalin in Tito lahko izjavljata, da je njuna diktatura — demokracija. . . ?" Kako se je vse to končalo, si sami mislite! * * * Do tega dne še nisem videl kakega poročila, ki bi povedalo, kaj se je zdaj zgodilo z dr. Mačkom. Malo pred "dsvoboditvijo" Zagreba je bilo brati, da so bel-grajski listi proglasili Mačka za "fašista" in mu s tem napovedali "likvidacijo." To je vznemirilo celo Subašiča v San Fran-ciscu. Morda je Maček na podlagi teh obdolžitev začel zbirati svoje stvari in delati — testament. .Če jfe imel čas, da je pregledoval tvoje papirje, se je moral precej zamisliti, ko je našel med njimi TELEGRAM IZ AMERIKE, poslan od tu 13. marca 1941, in podpisan po — Adamiču. . . Adamičeva knjiga "TWO-WAY PASSAGE" poroča o do-tičnem telegramu. Adamič piše takole: "Iz Nogalesa sem 13. marca poslal cabelgram edinemu članu jugoslovanskega parlamenta, s katerim sem sploh še imel kake zveze. Ta je bil vodja hrvatske kmečke stranke, mož z DEMOKRATIČNIM MANDATOM od znatnega dela svojega naroda — podpredsednik Vlat-k0 Maček." Sledi besedilo kabelgrama, ki se deloma takole glasi: * # * "Ta poslanica odhaja k Vam z mojim podpisom na prigovarjanje številnih Ameirkancev jugoslovanskega pokolenja, ki jim ni vseeno, kako se bo Jugoslavija odločila v sedanji krizi. Mi z vso resnostjo upamo, da se boste Vi in drugi, ki imajo v rokah usodo Jugoslavije, zavedali tradicije domovine, ki je ta: DA SE NI NIKOLI BREZ BOJA PODALA TIRANSTVU IN NASILJU, NE GLEDE NA TO, KOLIKA PREMOČ JE BILA NA NASPROTNI STRANI . . . Mi se tudi zavedamo, da je junaški nastop Grčije neprimerno boljši kot sramotna in melanholična usoda Romunije in Bolgarije. V tej stvari predstavljamo ogromno večino Amerikancev jugoslovanskega rodu in potomstva . . . * * * Če je imel Vlatko Maček ta Adamičev kabelgram pred očmi tiste dni, preden je Tito prišel v Zagreb, se je pač moral globoko zamisliti. Tako čudno se ujema vsebina Adamičevega telegrama pred štirimi leti z današnjim položajem: tiranstvo . . . velika premoč . . . Grčija . . . Romunija . . . Bolgarija . . . tradicija. . . Toda če se je Vlatko Maček količkaj odločil, ali vsaj skušal odločiti, da se ravna po Adamičevem /telegramu — ZDAJ bi Adamiču to ne bilo všeč! ZDAJ imajo pri ljudeh brez načel vse one besede čisto drugačen pomen. Na primer — tiranstvo je zdaj: demokracija! Kak Mačkov "demokratičen mandat" je zdaj fašizem. In tako dalje. * ♦ * Sploh je zanimiv šport, ZDAJ čitati Adamičevo knjigo "TWO-WAY PASSAGE," ki je izšla pred tremi leti. če vzameš njeno vsebino količkaj zares — kakor smo jo takrat vzeli — dobiš vtis, da bi ji bilo danes treba temeljito spremeniti naslov. Treba bi ji bilo reči: ZATAJENA KNJIGA ali še bolje: PREKLICANA KNJIGA. Adamič sam jo je namreč med tem grobo zatajil, oziroma z dejanskim početjem stoprocentno preklical. In to je škoda. Zakaj knjiga je vsaj z idejnega stališča najboljša, kar jih je kdaj napisal Adamič. Polna je lepih misli o pravi demokraciji in o pravem amerikanstvu. In to je danes branje kakor nalašč. * * * Vzemimo nekaj vrst s strani 282. Sam pripoveduje Johnu: ". . . kakor hitro bova končala tale razgovor, se bom odpravil, da se pogovorim z materjo Rusijo in njenim dečkom Ivanom Ivanovičem. "Z obema hočem govoriti in hočem, da razumeta vso reč takoj od začetka, da ne bo pozneje nepotrebnih težav. Mati Rusija bo morala spoznati, da ni imela nikoli učinkovitega vpliva na Evropo. Tudi bo morala razumeti, da je bila Evropa zanjo doslej slaba -stvar. Slaba evropska politika je vplivala na Rusijo vsaj v zadnjem stoletju. Morda bolj dolgo. V zgodovini nisem posebno doma. Zato je čas, da mora biti Evropa dejana v red. ONA (Rusija) tega ne zmore. Imela bo polne roke doma. Tudi če izbije dušo iz Hitlerja, bo vsa opraskana in morda nekoliko pijana, nezmožna za pomoč Evropi. Vrhu tega, če ob- drži svojega Stalina, se bo Evropa branila priti pod njeno oblast. Tudi papež se -bo branil; in njega ne smemo pozabiti . . . Tudi z njim imam že dogovorjen sestanek . . . Stvar je ta, da samo mi Amerikanci lahko uredimo Evropo. Mogoče, na podlagi nekega sporazuma z Rusijo, bomo celo lahko kaj napravili glede Ukrajine in morda Armenije; imamo dosti "Ukrajincev" in "Armencev" v Ameriki, ki so vsi pokonci zaradi svojih starih krajev. . ." - * * * l^a strani 284: "Ena stvar je, ki jo mora (Rusija) razumeti, pa tudi njen deček Ivan, da moramo odpraviti imena kakor 'komunizem' in 'fašizem.' Taka imena zaznamujejo ljudi, preluknjajo narode in posameznike. Naj vrag vzame take označbe! One rode zadeve, ki niso drugega kot kup praznih besed. Iz takih označb se porode skupine in klike in frakcije, ki nimajo nobenega pofhena za reševanje človeških vprašanj, ki so pred nami. Take označbe rode strahovlado, ki vodi samo še do hujše strahovlade ,do moskovskih obravnav. DEMOKRACIJA PA NI KAKA OZNAČBA (LABEL), AMPAK NAČIN ŽIVLJENJA, ki se je porodila iz izkušenj in so jo mnogi ljudje vsesali vase, kakor da se je vanje vrasla. Demokracije ni iznašla peščica pretkanih ljudi, ki so se nekje na svetu stisnili skupaj in se zarotili, da jo bodo vsilili svetu . . . Vsi iz-najdeni socialni načrti so ponarejena roba in čas je, da se svet zave tega dejstva in preneha s prelivanjem krvi za njihovo od-,pravo . . . "O tem bom govoril z materjo Rusijo in njenim Ivanom. Demokracija ima pravico govoriti, zakaj nje ni iznašel nihče drug kot vsakdo. Nihče je ni nikomur vsilil. Začela se je sama od sebe in je zrasla do tega, kar je — nepopoln, zmotljiv, pa vendar najbolj zadovoljiv način življenja, kar ga pozna človeška izkušnja." * ♦ *" Na strani 287: "Mi Amerikanci imamo sorodnike v vseh (evropskih) državah ... in mi nočemo, da bi nepravi ljudje prišli na vrh po vojni . . . Hočemo, da bodo dostojni ljudje in zdravi načini življenja prišli do veljave. Mi hočemo nadzirati razorožitev Nemčije in Italije. Naše mnenje je, da je zelo važno vprašanje, kako se bo ravnalo z Nemčijo in Italijo, in zlasti KDO bo to v roke vzel. Vi Britanci bi bili nepravi ljuje za to reč. JOE STALIN BI BIL RAVNO TAKO NAPAČNA OSEBA." * * * Resnično, to je pisal Adamič pred tremi leti. In še veliko takega. Le čitajte spet, čudili se boste. Po njegovem TEDANJEM mnenju je bilo tako rekoč vse odvisn0 od Amerike, da se naredi v Evropi ifi drugod po svetu red in mir. Ali je Adamič (in njegov krog) danes tudi še na tem stališču? In če ni (toda saj vsi vemo, da ni . . .) kaj se je zgodilo z Ameriko takega v teh kratkih letih, da enkrat ni zanič njena demokracija, zanič njen "način življenja," zanič njeno amerikan-stvo? Kaj se je zgodilo v teh letih, da so naenkrat prišle do veljave tiste "označbe" (labels), ki jih je Adamič še leta 1941 tako zametaval in obsojal? ♦ * # Zdaj nekaj drugega. Vidim, da nam je z "visokega" mesta stavljeno veliko vprašanje. Pa ne samo nam, ampak mnogim milijonom krščanskih in nekr-ščanskih lujdi po vsem svetu — in med temi je tudi Jože Stalin. Zakaj v tej točki ve Stalin prav to kot mi. Vprašanje se glasi: "Od najbolj verodostojne strani se poroča, da je zdaj v Rusiji odprtih do 400 cerkva ... Pa nekje ni nobenega veselja, da se; odpirajo cerkve ... z vso goto-1 vostjo se poudarja, da je vse to { le oportunizem, le gola hinav-ščina, ker vihar bo prihrul, ko ne bo treba več oportunizma. Mogoče, saj nihče ne more trditi, kaj bo jutri prihrulo? AMPAK ODKOD VESTE ŽE DANES, DA BO JUTRI. PRIHRULO? * * * To je torej tisto silno vprašanje. škoda, da ni "$64 question," kako lahko bi bilo zaslužiti tiste groše . . . Odgovor je ta — pa to je samo ena točka odgovora: Ko je bil Hitler začasni gospodar Ukrajine, je začel Ukrajincem odpirati cerkve, ki so bile pred Hitlerjevim prihodom zaprte. To je zgodovinsko dejstvo. Ves svet je trdil, da je to zgolj Hitlerjev oportunizem. Toda verjetno je, da se je kdo vsaj na Nemškem razhudil nad to trditvijo in je stavil svetu vprašanje: Odkod veste, da Hitler ne misli resno.? Odgovor bi bil lahak: Poglejte na Hitlerjev "rekord," ozrite se okoli in poglejte, kaj je počel in počne s cerkvami in takimi rečmi drugod . . . častitljivi vprašalec, povejte, če je bil tak odgovor na mestu takrat ali ni bil? ? ? ? * * * Ko je Jože Stalin videl, kaj počne Hitler, namreč da odpira cerkve in je zraven še to videl, da so Ukrajinci začeli v množicah zahajati v odprte cerkve . . . in je tudi v pravi Rusiji, kjer ni bilo Hitlerja, stvar vzbudila čudno pozornost . . . Well, takrat se je Stalin popraskal za ušesi, malo pomislil, poklical patriarha in je dal ruski .cerkvi "svobodo" . . . Pika! Hitler in Stalin, Stalin in Hitler — v mnogočem sta rada drug drugega posnemala . . . Stalin še posnema, Hitler ne more več ... In zdaj je na Ruskem odprtih "do 400 cerkva!" Po nekaj letih "svobode" za Cerkev! Če v Sloveniji, ki je kapljica v primeri z Rusijo, po Hitlerjevem odhodu ne bo odprtih vsaj "do 400 cerkva," bomo vedeli, da je verska, svoboda v Sloveniji še vedno v verigah. Ampak to bomo res šele "jutri" povedali, če bo tako. Za Rusijo pa to lahko že danes povemo, zakaj "do 400 cerkva" v Rusiji odprtih je toliko kot nič. Q, pač! Dobro je za mazanje papirja in za ustvarjanje — propagande! Poglejte na Stalinov "rekord," ozrite se okoli in poglejte, kaj je počel in počne Stalin s cerkvami in takimi rečmi drugod! Pika. Na obisku v Madisonu V nedeljo 6. maja je bil res lep spomladanski dan, pa se od maše grede ustavi pri meni Mr. Louis Fink, kateri ima svoj krasni dom na 3930 E. 42. St. in pravi: Hočeš iti1 popoldne z nami, gremo v Madison in bomo pogledali tistega Leskovica, ki piše tako originalne dopise v Ameriško Domovino? — Malo pogledam mojo "basovko," kaj bo rekla in ko vidim, da se smeje, pravim: kaj rad, ampak če imate prostor tudi za mojo ženo, saj veš kako je, če ni človek sam svoj gospodar. Nato pa mi Louis pove, da gresta sama s soprogo in da naj bova v pol ure pripravljena, da odrinemo. Res nenavadno hitro se je moja boljša polovica odpravila in čez dpbre pol ure se že ustavi krasni skoro nov avto pred našo hišo in v njem se pa prijazno smehlja Mrs. Fink in naju vabi, da prisedeva. Vožnja je bila krasna in prijetna, pa zakaj bi pa ne bila v tako prijazni družbi. Z Mr. in Mrs. Fink bi rad šel še večkrat. A slana se pa jako pozna povsod, posebno pa na trti je škoda jako občutna. Obširni in lepo obdelani vinogradi so kar rjavi mesto da bi bili zeleni. Ko se pripeljemo do slavno znane Hubbard ceste, smo zavili po njej in vozili skoro do jezera. Malo prej ko bi bili zapeljali v jezero ima svoje postre- sem bil vzel že glavo m je J samo radi tega končno i»0J , I Da je potem žalostno k«"1 J našem piskru, se ima Z • tal samo svoji glavi, ki J0|)reji| neprevidno izgubila, ^r]iajti| ni mogla Po nobeni v^1 Jt hoda iz kleti, človek J je še vedno uporaben)s0 ,J rekli, zlasti za prenašanj J ali dil, kokoš brez ni za drugega kot za v .1 da1 Izgovarjal sem se.' ^ajf čudnega, če se mi P1"'1^ ko nevšečnega in ne''UvCufl| če se je še slavnemu kW blanu na Menišiji pr"11 flp| mu je zaklan in že naP^. j,,! žen pujsek ušel po I krota nemarna in P01 v. s|aJ s seboj na hrbtu P° "^d"! vasi, z vikom in krikon ^^. J prizadetih, tako od ska, kot od strani se je vsa naša vas .|erl s0 se ženske križale m češ, da se kaj takega ^ p«, skega še svoj živ da' ejs,l tilo po zvonom sv. ^ ^m so možaki zmajeva". in bili ene misli: sVij1^ vi mar prašič, je mora' ^v**, vitem repu samega ali pa vsaj njegoveg ka, in da so vaški o ^ol cirkus brez vstopn»n*j d niso imeli, revčki, ne L^j zneje, če ne omenim je Žl ga jmeli tisto noč, j Krušcov grad. str^ 1 Sam ne vem i'1 b g bojujem te dni sam ^M bi opisal tisto slaV'^ yl naši vasi, ali bi je ^prf! tega, da ne bi hotel- ^UJ ker se bojim, da » ^ ?! rekla: kaj pa ^jI ki niso ne tako »e zadnje, kaj p» fj ><>j res,, ali je bila dir*' ^jel katovi glavi, kjer se ^m milo zarjavelo k°le® 0Vil> "1 jenjali fedri pri ^ dujočih letih. Pa Pj pa kaj raj tam • • 'še0^| nekateri, saj vsem Ski ni ustregel, ko J^^ J kim, ko smo ravn° _ fim pod košatim dobri -I tisto opoldne P° ^ r^J. snel eno izmed seP^f naglici, predno snl. jj j« J stesal tisto stvar, ^. Ja 1 — ženska. Sto vzel samo eno Ji sveta bo,pr seJ VrSeftiJ tisti učenjak, * Kot M zgrizli med leva, ki sta ^ j da sta samo r™ Toda ker ne bo več n* S* p}.m ko tega in se jj, jj ga pomenili- , K ,,-| bom pa Pft po VI blan paradi*" j opaluženem P kovic, da ne ve. Jaz sem računal, da jih je kakih dva taužent. Po lepo ograjenem vrtu ,pa se je sprehajalo osem lepo rejenih "grofov," če je tudi kaj "grofic" med njimi, pa nisem vprašal. S svojim enakomernim kruljenjem so si delali kratek čas. še bo krvavic in tudi mesa brez pointov. Med tem ogledavanjem se je pa pripejal domov Mr. Leskovic. Ker smo se prvič videli skoro nismo drug drugemu verjeli kdo da smo. Prvo kar sem mu rekel, so bile te-le besede: Mr. Leskovic, lagati pa znate morebiti še bolj kot Jaka v svoji koloni. Vedno pišete kako ste zanič in za nobeno delo, sedaj pa vidimo, kako imate vse lepo in čisto. Tak gospodar mora res precej delat in zjutraj zgodaj vstajat, da ima vse v tako lepem redu. Oja, pravi, na farmah se mora zgodaj vstajati posebno poleti in pozno iti k počitku. Nato nas popelje še v njegovo poletno bivališče, kjer se kujejo poletni dopisi. Zopet nam je pokazal svoje kokoške, ki ?so vse tako lepo bele. Vprašam ga, če morda umiva kokoške kot mati btro-ke, ki so tako lepo čiste. Pa pravi, sinoči sem jih skopal v ban-nji. Kje pa imate banjo za kokoške, vprašam, on pa pravi na drugi strani. Na drugi strani ga zopet vprašam, kje je banja in zopet pravi na drugi strani. Nato pa sem si mislil, saj me lahko tako vodi do večera in bo banja vedn0 na drugi strani in tako sem opustil iskanje banje. Res je jako le$o vse sadje posebno češnje so že precej debele in če bi bilo bolj toplo vreme, bi kmalu zorele. Le trta je pozebla, kar je v škodo farmarjem in v žalost nam. Med ogledovanjem in razgovarjanjem je čas hitro potekel, poslovili smo se od prijaznih Leskovčevih. Ko sva si stisnila desnice, sem rekel: kdor se ponižuje bo povišan, vi pa se v svojih dopis res ponižate, a kdor vidi vas in vašo domačijo ter zna ceniti delo, mora priznati, da ste človek, ki poleg ogromnega dela še dopjsujete, vsega priznanja in časti vreden. Bog živi Vas in Vašo soprogo še mnogo let v zdravju in veselju, želim pa tudi, da bi se Vaš Eddie, kakor tudi sinovi drugih že skoro vrnili k svojim dragim živi in zdravi, da bi vam lajšal delo na farmi. Končno prav lepa hvala Mr. in Mrs. Fink za tako prijazno vožnjo in veselo družbo. Kadar bodo češnje zrele, bo že Mr. Leskovic poročal, za takrat se spet priporočam. Pozdravljeni, Jacob Resnik. Pravica do življenja ENGINE LATHE DOM NAJBOLJŠIH DELOVNIH POGOJEV V CLEVELANDU BORING MILLS SHAPERS ASSEMBLERS LABORERS 48 do 70 ur na teden 53 do 60 ur na teden Plača od ure in overtime Zglasite se Najvišja plača od ure 2 EMPLOYMENT URADA 880 East 72. Street severno od St. Clair Ave. 5401 Hamilton Ave, Klerk za pekarijo Sprejme se klerk za pekarijo za poln čas. Za okolico E. 220. St. in Lake Shore Blvd. Pokličite IV 0991 ali EV 4417. (119) 17000 St. Clair Ave. GLAVNA TOVARNA Odprto dnevno 8:30 zj. do 5. pop. V soboto do 12 opoldne . Zaprto ob nedeljah Shipping in Packing v Axle in Gear $ oddelkih THESE WOMEN By Gregory D'Alcssio—Publishers Syndicate ....try Dobra začetna plača in bonus Predznanje ni potrebno Zglasite se Lempco Products, Inc, Warehouse 10205 Harvard Ave. WHERE THE FUEL GOES — Statistika kaže, da se je lansko leto primerilo 40% vseh nezgod in telesnih poškodb na nerazsvetljenih stopnicah in na nerazsvetljenh dvoriščih. MALI OGLASI MALI OGLASI Električna napeljava Napeljujemo električno žico za silo in razsvetljavo. Licenzi-ran strokovnjak. Pokličite MU 1188. (126) Soba v najem V najem se oddajo 3 čiste sobe na 973 Addison Rd. zgo-rej. Pokličite IV 5871. (May21,23,25,28) Rodney Adams Heating: Service Instalirajo nove furneze na plm in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike » in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. Vas muči naduha? Pri nas si lahko nabavite najboljšo olajšavo za to mučno bolezen. Zdravilo je jamčeno ali pa dobite denar nazaj. Mastdei Drug Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredaii. Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. m E. t h ENdicott 42131 Na sliki vidimo ameriške vojulce, ki se peljejo na amfibijskem uničevalcu tankov jpreko Donave blizu mesta Berg v ■Nemčiji. Reko so preplavali brez vsake opozicije v pohodu na Hitlerjevo narodno moč Bavarske. 11 bailee Bevk ■p, . 4f IpPerjevem prihodu in t plitvi se je bilo življe-i?^ Popolnoma spreme-| Ma več tako sama, o-£.°d snega, brez žive du-Ir1 Tudi glad se je bil f'jj koče. Gašper je bil lelte noči in se je pred f ,tfnil težko obložen. Ni-T Mi Beta si ga nikoli |i, ''vprašati, kje je vse ^ Gašper pa je molčal | f' Niti blizu niti daleč Ugnali krika zaradi is | ^ bleda, izmučena .Jisoko postlani blazi-it dl° nasmihala. Bra- , . Vsake temne misli. Ce ^adla, jo je takoj Casih se je ozrla na Je zavit v cunje ležal 111 spal, samo spal. % mirno, da se ji je |k(1aj zazdelo, da je grahom v srcu je i l"1J> dokler ni opazila, : f)e' ^a se ne sme vzne- i I je le stežka premalo;1 je strašno občut-Malenkost jo je LSaki neznatnosti je I Oseben, grozeč po- . igttesli otroka od kr- i Ij6 da je imela Beta I/*2 v očeh, da tudi L } kil kako po nava- j 2 Gašperjem dol- i ■few °£»jiščem. ) Jnj Umirjena prisluh-jt^gla ujeti nobene tj* ^r je #ekaj iskal . i■r'i\ves čas ni dvignil I lih Je bilo nenavadno. ; 1« a prinesla zabel je- ] I^'-'0 je gledala tako ! nemim sočutjem, i ||(j£ ^ srca. Slednjič i |h;a Po licu. Tega ni- s gorila. Var ! 111 nič. Le smiliš j Ife t, L, al£o naglo odšla v i l?0a so jo posilile sol- 1 ljCe kazati. i L °bsedela na poste- < »i 0 gledala v vrata. ] Pov"1 si misli- Eno li, nekaj ji prikri-|6 Nekaj hfidega. Ali l^jem? Jezus, Ma- • lito'1111''0 ji je še bolj it,- ^ slišala, da sta |. i)] t) ' "eta poltiho spo- i^asta!" je sikal 1>.. ^°!iko pameti ni-|Vnega za nohtom." I, Nobene rekla. Že [•' %-la.>> r%°bSia takžt slabost> |^Uraj izpustila sko-i' jo *xc ('a ki se je'li j je postavila na Gašper je šel Po strani pogle- r 5l'ui 16 jezen v I'5-!;, u se je zaman iV^'1' se mogla pre- r nič ni, da si le |j ^ trenutka do tre- eilko in pekoče ji J^y^est. Ni mogla Sjf ^klicala s slabotT fc' ^eta! Slišiš, Be- t,. ■ aJalo, preden se Ko je sled- „fV pragu' se ji je : U1a na postelji. \ ^kliknila. "Kaj K ^ ,,• ni zgodilo," je fV^jujoče in sto-| ,mirno lezi!" . zgodilo!" je I LCnica. "Zakaj mi Ne , zajokala. Saj ' In tudi po aka, da ni mo- gla hraniti kake skrivnosti. Med hlipanjem je s pretrgani-mi besedami povedala, kaj je slišala. Marula se je brez moči zlek-nila na posteljo. Nekaj časa je bila kot odrevenela. Ni imela solz, tudi ustnice ji niso drhtele, bilo je, kakor da ji je za trenutek umrlo srce in nima več občutkov. Bile so je same misli, same predstave, ki so se lovile druga za drugo. Prišlo je tako naglov tako nepričakovano, prav to, na kar nikoli ni mislila. Polagoma, ko ji je postalo vse do konca jasno, se ji je zganilo srce. Videla je Jerneja, kako s krvavim razbiča-lim hrbtom hodi po svetu. Bi-o je blazno, a tedaj ni več u-cazoval razum, hotela mu je pomagati. Naglo se je dvignila, odgrni-a odejo in hotela s postelje. Beta je planila k nji, da bi jo ladržala. "Kam?" je vzkliknila. "Ma-*ula! Kam siliš?" "Pusti me!" jo je otročnica prosila s šklepetaj očimi če-justmi kakor v vročici. "V Polmin poj dem. H grof in j i, da : io preprosim," "Ali si ob pamet? Taka po 1 ;vetu? Saj se boš ugonobila!" "Ne maram. Daj, da grem!" Beta jo je držala z obema •okama, a Marula je bila ne-nivadno močna v svoji odloč-losti. "Gašper! Gašper, pomagaj!" Ko je Gašper stopil v izbo, e v trenutku spoznal položaj. L jezno kretnjo je odrinil ;estro, a Marulo je potisnil Dod odejo in jo zagrnil do )iade. Otročnica se ni več brali la, ker se je sramovala pred ijirn v sami srajci. Udri g so se ji solze. "Zakaj nočete, da mu poma-ram?" je potožila. "Nikoli več ;a ne bom videla." "Zdaj ne moreš na pot," je ekel Gašper. "Škodovala bi ne e sebi, ampak tudi otroku. Ce :e ne misliš nase, misli vsaj na >troka. Kadar vstaneš, pojdeš, Beta te spremi." "Takrat bo že prepozno." "Kaj bo prepozno! Tako neusmiljeni ne bodo, da bi ga izgnali, preden ga še enkrat vi-3iš." Marula mu ni verjela, a se je morala vdati. Tedaj je za,-s/ekal otrok. Vzela ga je k"sebi in dušila solze. Bet>a je skrušena sedela na klopi. "Pazi nanjo!" ji je rykel brat in jo ošinil z jeznim pogledom. "Ti jo boš imela na vesti, če se kaj zgocli." Odšel je iz izbe. 3G. Jernej je ostal sam v ječi. Bila je to poslednja noč pred odgonom čez mejo. Že četrti dan je ležal samo na treblihu in celil raztolčeni hrbet. Ko so ga bili z drugimi privedli na trg, se je dal brez odpora privezati na klop, sti-slfal je zobe in molčal. Ni hotel izdati niti z enim vzdihom, da ga boli. A uprl se jfe bil, da bi grofa prosil odpuščanja. K temu ga nihče ni mogel prisiliti. Zato pa so udarci padali toliko bolj brez usmiljenja. Sele potem, ko je bil sam, je tiho stokal od bolečine. Toda bolj ko rane na hrbtu ga je bolela duša. Vsi skupaj so bili poraženi, a njega so do konca po-gazili. Zaradi šuma, da je pri sebi skrival vojaškega ubežnika in ker je bil grofu vzel les, je izgubil zemljo in kočo. Imeli so ga za glavnega' vodjo, zato so ga za vedno izgnali iz dežele. Ločiti se mora od Maruie, s. katero je preživel le nekaj tednov; revica ne bo imela mti skorje kruha ne strehe nad glavo. SMili KOLEDAR 16 TO SB M 1 fliii MM DRUŠTVENIH illsNN prireditev MAJ: 26. Petnajsta obletnica in ples podružnice št. 42 SŽZ v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights. 26. Mladinski pevski zbor Škrjančki ples v SDD na Rech-er Ave. JUNIJ: 3. Koncert Mladinskega pev-' skega zbora fare sv. Lovrenca v SND na 80 cesti; po koncertu ples. 17. — Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ ima prvi letni piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. OKTOBER 29. — Društvo Loška dolina ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. NA OBISKU V MADISONU 'Nadaljevanje 7, 2 strani) žne protsore Mr. Strojin, ki nam je poznan še iz Newburgha. Prijazna Mr. in Mrs. Strojin sta nam postregla z mehko pijačo. Prosili smo za kaj tršega, pa sta nama povedala, da pri jezeru je samo mehka pijača, saj voda je vedno mehka. Seveda zadovoljiti smo se morali s tem, kar smo dobili. Najbolj pa sem se začudil, ko sem pri Strojinu zagledal garažo s takimi vrati kot pri nas pri hiši. šel sem pogledat na drugo stran, če so morda tam vrata za avtomobil, a ni jih bilo; gledam v zrak, če je morda kje vzpenjača in da morda odzgoraj spuščajo avto pod streho. Mrs. VSE KARKOLI se potrebuje od zobozdravnika, bodisi izvlečenje zob, puljenje zob in enako, iahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. Strojin se mi malo smeje' in odpre vrata in namesto avta sem zagledal lepe čist^ sobe za prenočišča. Res prijeten dom imata v garaži. Potem smo pa vprašali za Les-kovičev dom. Pa pravijo, kdor ve kje je, ga lahko najde, pa tudi vi ga boste prav lahko našli. Obrnite nazaj po isti cesti kot ste prišli sem in katera hiša na levi strani ceste je največja in najlepša, tista je Leskoviceva. Res gledamo vsi na levo stran in kmalu se pripeljemp do velike, lepo bele hiše in pred hišo pa že zagledamo napis — Leskovic. Na pravi poti smo, kar notri zapelji. Na dvorišču nas je sprejela prijazna gospa, katere ime sem pa pozabil, ker si ga nisem zapisal. Takoj je vedela, da bi gotovo radi videli tistega človeka, ki vedno sam o sebi piše, da kako je slab in za nobeno delo. Nato pa pride iz hiše Mrs. Leskovic in pravi: njega ni doma, pa mislim, da bo kmalu prišel. Med tem časom pa si malo oglejte našo farmo in nas vede od ko-košnjaka do kokošnjaka, pa povsod same kokoši velike in majhne. Na vprašanje, koliko je vseh kokošk, je rekla Mrs. Les- YtSB ČI66EK I I 7£ J fas? * (M WAR LOAN h Wh buybuvguvu' W%v/ / fOR WlCTORY ^\/®DN!TED STATES BONDS * STAMPS mm*,"""' "" "IJ* ' " ' '". q^^wfttfri.**'*'«. AN AERPLANB ENGINE barns w«i$jhrinYgftsolia* CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO C G-B FINA DELA ODPRTA THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. DELO DOBIJO DELO DOBIJO Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 EJ. 79. St. HE 2000. (x) Moške se sprejme za delo na Osborn Mfg. Co. Moške se sprejme za (117) (x) Elizabeta ni dobila očeta, doma. To ji je bilo prav za prav še ljubše, kakor če bi ga bila srečala pri prvem koraku. Ko je izpraševala, kje je, so ji dejali, da je v vojašnici. Čakala ga je doma dolgo, skoraj do pol enajstih, čeprav je bila od poti zelo trudna. Ker ga pa le ni bilo, je odšla k počitku. Vso noč so jo prebujali iz spanja in jo motili signali trobentačev. Njihovi, rogovi so se oglašali zdaj blizu, zdaj spet daleč. Glasovi rogov so bili zdaj glasni, zdaj spet pritajeni. To trobljenje se ji je zdelo kakor opomin . . . kakor oddaljena grožnja, ki je napovedovala bodoče težke dni in temne ure . . . Pred bitko . . . 'Elizabeta je spte videla očeta šele drugi dan, ne zjutraj, marveč komaj pred kosilom, ko se je vrnil iz vojašnice. Polkovnik Campbell je gledal hčerko nekaj časa tuje in nerazumljivo, kakor da je ne pozna. Njej sami se je zdelo, da stoji pred njim kakor tuje dekle, ki nima tu kaj iskati, in to so ji govorili tudi njegovi pogledi. Bil je bled, mršil je obrvi in na njem je bilo videti tako silovito razburjenje, kakršnega Elizabeta ni poznala od prej. (Dalje prihodnjič.) I na društva Helen Zupančič in Vero-1 niča Skufca. Zdravnika dr. Perko in dr. Skur. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. sednica Terezija Lekan, tajnica Jennie Milavec, 4445 E. 156 St.. zapisnikarica Mary Filipovich, blagajničarka Stefania Možic. Nadzornice: Veronica Skufca, Mary Skufca in Prances Zimmerman. Društveni zdravniki so: dr. Perko in dr. Škur. Seje se vrše vsak j tretji torek v mesecu ob 7:30 zvečer j v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.. SLOVENSKO ŽENŠKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Cecilija Škrbec, prva tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Tel. HEnderson 6933; druga tajnica Anna Žnidaršič, blagajničarka Louise Pikš, odbornice: Mary Skul in Geno-vefa Supan; nadzorni odbor: Jennie Brodnik, Mary Stanonik, Prances Baraga; rediteljica Prances Kasunic; zastopnici za skupna društva fare s\. Vida: Mary Tekavec in Mary Prlutov; za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik in Julia Brezovar: za JPO-SS Anna Erbežnik. Za preiskavo nov:h članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsaKo drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne. Članice se sprejema od 16. do 40. leta. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Predsednik Prank Baraga, 7702 Lock.year Ave.; podpredsednik Jernej Krašovec, tajnik Prank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HEnderson 9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar, Joseph Okorn in John Mlakar; zastopnik za deiniško konferenco SND Michael Te-lich. za klub SND John Žnidaršič. za JPO-SS in SANS Prank Baraga. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu SND soba št. 4 staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. DR. PRESV. SRCA JEZUSOVEGA Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše. 1082 E. 72nd St.; tajnik Prank A. Turek, 985 Addison Rd.: blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72nd Place; zapisnikar Matija OblaK. 1235 E. 60th St; nadzorniki: Anton Pozelnik. Louis Lavrič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uri popoldne v dvorani št. 3, staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6 do 8:30 zvečer. DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVAN-SKEGA. ŠT. 138. C. K. of OHIO Predsednik Joseph Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni ln bolniški tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave.; blagajnik in zapisnikar Prank A. Turek; nadzorniki: George Turek, Joseph Kostanjšek, Joseph Pajk; vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mcsecu ob 7:30 zvečer v sobi št. 6 nove šole sv. Vida. DRUŠTVO SV. NEŽE ŠT. 139 CKO Predsednica Mary Ivane, tajnica Eva M. Peterlin, 1165 E. 60th St.; bla-gajničarka in zapisnikarica Louise Piks. nadzorni odbor: Jennie M. Yelitz, Mary Peterlin in Mary Skulj, zdravniki: dr. Seliškar in dr. Perme. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik in blagajnik Charles Benevol. 821 Alhambra Rd.; podpredsednik Joseph Hočevar, tajnik John Urbas, 15312 Holmes Ave.; zapisnikar Joseph Hočevar. Nadzorniki: James Kastelic. Prank Videmsek in Jack Jane. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 8 uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik Prank Česnlk, 5709 Pros-ser Ave.; podpredsednik Joe Repar, tajnik in blagajnik Frank Brancel, 1246 E. 59. St. Tel. ENdicott 0789; zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in John Au-sec. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND, soba št. 4, staro poslopje. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ Predsednik John Gorišek, podpredsednik John Kodrič, tajnik Frank Ma-čerol. 1172 Norwood Rd.. blagajnik John Foituna, zapisnikar Joe Grdina; nadzorniki: Primož Kogoj, Pr. Zakraj-šek, Damijan Tomažin, zastopnik za : skupna društva sv. Vida Jože Grdina. : Seje so vsako četrto nedeljo popoldne 1 ob dveh v novi šoli sv .Vida. 1 ' ■ ______ PODRUŽNICA ŠT. 14 SMZ i Predsednik John Komlc. podpredsed- • nik John German, tajnik in blagajnik Geo. Turek, 16011 Waterloo Rd.; zapisnikar Peter Dragan; nadzorni odbor: Joseph Ferra, Charles Ribar in John Jelerkovlč. Seje se vrše vsako 11 drugo sredo v mesecu ob osmih zvečer f v Turkov! dvorani na 16011 Waterloo c Rd. 't M. Jacoby - R. Leigh DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ. Sprejema članice od 16 do 60. leta. Nudi najnovejše smrtnlnske certifikate e od $250 do $5,000; bolniška podpora je $5, $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva e pa do 16. leta. Za vsa pojasnila se obrnite na naše odbornice. ki so sledeče: !1 Predsednica Helena Mally. podpredsed-niča Marjanca Kuhar, tajnica Maria Hochevar. 21241 Miller Ave. Tel. lVan-e hoe 0728; blagajničarka Prances Ma-,. cerol. Zapisnikarica Julia Broezvar; nadzornice: Prances Novak, Mary Sku- - ly in Dorothy Sterniša. Rediteljica in j zastavonošinja Frances Kasur.ič; zastopnici za skupna društva fare sv. Vida Johana Krall in Marjanca Kuhar; za Norwood Community Council, Marjanca Kuhar in Mary Stupar. Zdravniki: M. F. Oman, Angeline De- e jak-O'Donnel, J. M. Seliškar, J. F. Seliškar, A. J. Perko, A .Skur, L. J. Perme in C. G. Opaskar. Seje se vrši- - jo vsak prvi pondeljek v mesecu v novi šoli sv. Vida soba št. 6. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Msgr. Vitus Hribar; društveni duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednik John Pez-dirtz; podpredsednik Anthony Rud-man; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St.. tel. KEnmore 7131; bolniški tajnik Michael Zlate, 845 E. 139 St., tel. POtomac 9902 ali MXJlberry 9160; blagajničarka Frances Leskovec; zapisnikarica Anna Grajzar. Nadzorni odbor: predsednica Mary Jerkich, Anna Skolar in August F. Svetek. Zastopnik za Zdrugo August F. Svetek. Zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave.: Ciril Rovansek, Mary Panchur, Anna Grajzar, Joseph Ferra, Mary Izanec, John Komick in Michael Zlate. Zdravniki: Dr. Perme, Dr. Skur, Dr. Stasny, Dr. Opaskar in Dr. Rotter. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11- ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $250 do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ST. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Anthony Bom-bach, predsednik Leopold Troha, podpredsednik in blagajnik Alphonse Sa-jovic, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave.. Tel. KEnmore 2863; za-' pisnikarica Mildred Skufca. nadzorniki: Frances Globokar, Mary Mršnik in Mary Strukel; zdravniki: dr. Skur, dr. Perme in dr. Rotter. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu ob osmih » zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob osmih zvečer. a DRUŠTVO SV. KRIŽA ŠT 214 KSKJ Predsednik August Kristančič. tajnik James Stepic, 3658 W. 58th St. Tel. Me 1412; blagajnik Frank Bizaj, za- • pisnikai^ca Josephine Ziganti; zdrav-7, nika dr. A. Marcus, 5202 Storer Ave., ' in dr. John J. Sanate, 6401 Denison b Ave. . Seje so vsako prvo nedeljo v ; mesecu v Slovenskem domu na 6813 * DenisOn Ave. ob dveh popoldne. I DR. SV. KRISTINE. ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach, predsednik Math Tekavec, podpredsednik Frank Hochevar, tajnica Theresa . Zdešar, 20601 Arbor Ave., blagajnik Anton Tekavec, zapisnikarica Prances . Kasten, rediteljica Mary Kolman, za-i stavonosilka Mary Kolman, nadzorni ! cdbor: Helen Kosten. Terezija Poto-^ kar in. George Meterc; zdravnika: dr. . Anton Skur in dr. M. F. Oman. Seje se , vrše drugo nedeljo v mesecu ob dveh . popoldne v šolski dvorani sv. Kristine . na 222. cesti v Euclid, Ohio. ! DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ Predsednica Julia Brezovar, 1173 E. 30th St.; podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167th St.; zapisnikarica Genovefa Zu-. pan, blagajničarl.a Josephine Oražem, . rediteljica Mary Pristov, nadzornice: Anna Erbežnik, Jennie Suvak ln Rose L. Eršte. Društveni zdravniki so vsi i slovenski zdravniki v Clevelandu in okolici. Redne seje se vrše vsako drugo > sredo v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. (Soba št. 1 v novem po-slopju)._ DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe, tajnik George Turek, 16011 Waterloo Rd, tel. KEnmore 9731, blagajnik Thomas Kraič, zapisnikar Matt Debevec. Nadzorni odbor Frank A. Turek, Frank Štefe ln Charles Koman. Društvo zboruje vsa- ' ko tretjo nedeljo v mesecu ob 9 url ' zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslop- ' je) na St. Clair Ave. J DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI. ŠT 14 SDZ Predsednik John Susnik. podpredsednik John Markic. tajnik in blagajnik Frank Brinovec, 5804 Bonna Ave.; zapisnikar Matt Penko, nadzorniki: John Brodnik, Frank Brancel in John Sušnlk, zdravniki—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne " sobi št. 3, staro poslopje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA. ŠT. 18 SDZ Predsednik Joseph Kalčič. podpredsednica Anna Hočevar, tajnik Frank Merhar. 1173 Norwood Rd.; zapisnikar, Anton Strniša, blagajnik Anton Vider-1 vol, nadzorniki: Ivan Zupan, Louis, Lavrič in Frank Modic; zastopnik za klub društev SND ln za konferenco1 Prank Modic; društveni zdravniki bo, vsi slovenski zdravniki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše vsako tretjo! soboto v mesecu ob 7:30 zvečer v novi čoli sv. Vida. _ DRUŠTVO KRALJICA MIRU ŠT. 24 SDZ PrpHcpHnloo Annop 7»nnM ROMAN "Draga . . ." "Ves ta čas, kar se nisva videla, sem si prizadevala, da bi čim manj mislila nate. Menila sem, da te bom morda pozabila, a nisem mogla. Vsak dan sem vse jasneje videla, da imam samo tebe rada. Ne morem se te odreči!" "Tudi jaz se nisem in nisem mogel sprijazniti z mislijo, da bi te kdaj moral in mogel izgubiti. Prepovedali so mi, da bi smel iti od tu v Chukoti. Zaradi tega nisem nič vedel, kdaj bo spet prišla tista srečna ura, da te bom videl. Nič nisem vedel, kako se boš odločila; ali zame ali za Geoffreya, toda ves ta čas sem vedel nekaj: da imam samo tebe, tebe edino rad." "To je najina usoda, da se i-mava rada," je zašepetalo dekle. Za trenutek jč premolknila, potem pa je glasno nadaljevala: "Toda kljub vsemu temu boš moral prositi za nekaj dopusta, da boš prišel v Chukoti in da boš govoril z mojim očetom . . . potem pa ... še z Geoffre-yem . . . Ali si pripravljen, da boš vztrajal ob meni?* Ali verjameš, da bova mogla premagati vse ovire in zapreke, čt bova držala skupaj?" "Verjamem, draga. Bodi prepričana, da nama bo vse uspelo in da bova zmagala vse težave, jaz te ne bom zapustil. Boril se bom proti vsakomur, ki bi si drznil poskušati, da bi te meni vzel, pa naj bo kdorkoli. Naju ne bo nobena sila ločila! Rada se imava, to je dovolj, in bojevala se bova za to najino ljubezen . . . Prav si rekla prej-le: to je najina usoda, da se imava rada." Nekaj časa sta oba molčala. Potem je spregovorila Elizabeta: "Za zdaj ne reciva nikomur nič o tem, kaj imava, kajne? Tudi Warrentonovi ne smejo izvedeti ničesar, čeprav so dobri ljudje in bi nama najbrž šli na roko. Najprej moraš poskušati, da prideš v Chukoti, da Pomagajte Ameriki, kupujte vojne honde in znamke. Gornja slika nam predstvalja skupino naših fantov, ki tvorijo jkve predstraže 7. ameriške armade, ko so dospeli v slavno nemško vseučiliško mesto Heidelberg. Videti je, da so bili fantje precej dobro razpoloženi. Imenik raznih društev DRUŠTVO DVOR MMCA. ŠT. 1317 -e REDA KATOLIŠKIH BORSTNARJEV Uradniki: Duhovni vodja Msgr. B. J. Ponikvar. župnik fare sv. Vida; nad-n borštnar Frank Perme Sr.. podboršt-v nar Anton Hlabše, bivši borštnar Joseph Krizman, finančni tajnik Charles l- Baznik, 1580 E. 133. St.; blagajnik Ed-a ward Baznik. tajnik-zapisnikar Frank Svegel, nadzorniki: Lawrence Zupan-e čič. Frank Skerl, Ivan Zupan; sprevo-li ditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič, delegati k Advisory Chapter John Ho-r cevar, Frank Žnidaršič, Ludwig Marolt, Charles Baznik. Bolniški nadzornik Prank Penne Sr., 1133 Norwood Rd., telefon HEnderson 8568. Skrbnik pri ; pogrebih Anton Hlabše, 1082 E 72 St Tel. ENdicott 4895 ' " )- Društvo zboruje vsak tretji petek v i- ™eiecu b0 7:30 zvei5« v novi šoli sv Vida. Asesment se tudi pobira vsako O prvo nedeljo v mesecu od 9 do U dc>-i- poldne v novi šoli. PODRUŽNICA ŠT. 10 SŽZ Predsednica Mary Urbas, podpred-sednica Mary Malovrh, tajnica Prances Susel, 15900 Holmes Ave. Tel FXD-b tomac 5386; blagajničarka Filomeria 0 Sedej. zapisnikarica Jennie Koželj nadzornice: Louise Čebular, Mary i- Zallar in Martha Batich. rediteljica Prances Salmich. Seje se vrše vsak drugI četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. 1 PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duhovni svetovalec Father Anthony - Bombach, predsednica Frances Rupert. . 19303 ShaWnee Ave.; podpredsednica Antonija Svetek, tajnica Frances Klein, 1 19407 Muskoka Ave., Tel. IVanhoe 4820' , blagajničarka Pavlina Sajovic. zapisnikarica Mary Japel, nadzorni odbor: ' Frances Globokar. Frances Grčman in i Frances Stupica. Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v SDD na Recher • Ave. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ - Duhovni vodja Rt. Rev. J J. Oman; ; predsednica Frances Lindič; podpredsednica Terezija Lekan; tajnica Mary - Hrovat. 3524 E. 82 St.; blagajničarka . Veronica Skufca, zapisnikarica Mary . Filipovič; nadzornice: Mary Škufca, Ana Jakič in Mary Janežič. Zastavo-nošinji Mary Janežič in Mrs Barle Seje se vrše vsak drugi torek v mese- ' ; cu ob 7:30 v SND na 80. cesti. J ' PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ 1 Predsednica Mary Marinko, podpred- < , sednica Margaret Tomazin, tajnica t Mary Otoničar, lilo E. 66th St. Tel. < HEnderson 6933; blagajničarka Dor- 1 othy Strniša, zapisnikarica Julia Bre- t zovar. nadzorni odbor: Anna Znidar- r šlč, Frances Brancel in Jennie Krai, s rediteljica Pauline Zigman, zastopnice * za skupna društva fare sv. Vida: Ce- 1 cilija Skrbeč, Jennie Strnad. Sele se a vrše vsak drugi pondeljek v mesecu v r novi šoli sv. Vida. PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. L. Bombach; p predsednica Frances Perme. podpred- IV sednica Helena Kolman. tajnica Anna 6 Godlar, 21670 Fuller Ave., tel. KEn- J more 0584, blagajničarka Barbara Ba- S ron. zapisnikarica Terezija Zdešar. (F Nadzornice: Helen Kolman, Caroline |n Peck in Frances Sokač. Rediteljica in & zastavonošinja Anna Mtkovlč. Seje se p vrše vsaki druiri nonripHpW „ mneom, ... V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE GA SOPROGA IN OČETA POROČNIK INDIJSKE BRIGADE Franka Mlakarja ki je preminul dne 21. maja 1938 Dragi soprog in oče, prišel apet je majnik, vsi ljudje se ga veselijo in težko čakajo, za nas je pa žalosten ker si nas zapustil, ni ga dneva ne noči, da nam ne bil bi pred očmi. Mi se le še spominjamo na Tvoje besede, ki si nas tako lepo učil. Spočij se v hladnem grobu in v miru počivaj. Žalujoči: SOPROGA in SINOVA. Cleveland, O. 21. maja 1945. se dobi z očetom ter Geoffre-ri- yem in še enkrat govoriš z obe-bi ma," la v hiši se je oglasil gong. Nje-a, govi zamolkli udarci so naznani njali, da je lunch pripravljen. a- Po lunehu je Perry odšel s te sirom Warrentonom v njegovo sobo. Tam se je čez nekaj časa m zbralo še več častnikov iz lohar-3a ske garnizije. Vsi ti, ki so pri-u- šli, so bili iz tajne poročevalske bi službe glavnega poveljstva, a- Poveljnik Sir Benjamin War-aj renton je častnikom naročal a, kakor vedno, naj bodo kar se e* da oprezni in naj pošljejo čez tli mejo v Suratovo deželo le naj-1a zvestejše Indijce, na katere se la morejo docela zanesti in kate-o rim lahko vse zaupajo. Meja je postala zelo nevarna in var- 1- nos„ tam kaj dvomljiva. Vse-e- povsod so se gibali Suratovi ljudje, ki jih je kar mrgolelo, a, Iz njihovega vedenja in živahni- nosti, s katero so izvrševali svoje naloge, je bilo razvidno za vsakega poznavalca razmer, da a, Surat-kan pripravlja napad na la angleške obmejne trdnjave. Sir n Benjamin je častnikom razla-jal, da bo Surat-kan po njego-a vem mišljenju najprej posku-šal napasti in osvojiti Loharo, potem pa bo obkolil trdnjavo ^ Chukoti. Perry Vickers pa je z drugimi častniki vred bil pre-pričan, da pripravljajo Indij- 2- ci najprej napad na Chukoti, i- ki ga bodo skušali za vsako ceno > naprej osvojiti, ker vedo, da je ti ta trdnjava ključ do vse pokra- jine, ki meji na Suratovo deže-i. lo. i! Med tem časom, ko so se n častniki razgovarjali v War-o rentonovi sobi, sta Elizabeta in i- Lady Warrentonova sedeli v le malem salonu ter se pogovarjali o vsem mogočem. Skrbno pa sta se izogibali, da bi katera le z besedo omenila Geoffreya alii Perrya Vickersa. Po vsem, kar r je videla in slutila, je Lady Ok-9 tavija zdaj že vedela za skriv-0 nost o Perryu in o Elizabeti. Toda ni se ji zdelo prav in po-2 trebno, da bi začenjala z Eli-zabeto pogovor o tem zdaj, ko a se je Elizabeta sama tako previdno izogibala tej stvari. Ecli-jj no, kar ji je v zvezi s to stvar-| jo rekla, so bila zagotovila, da Elizabeta lahko vselej in ob vsaki priliki računa na njeno pomoč in na pomoč njenega moža. Pogovarjali sta se tudi o nevarnosti, ki grozi Lohari in Chukoti ju od indijskih oddelkov. Toda obe sta bila Angležinji in preveč ponosni, da bi z naj manj o besedico pokazali, 1 da se bojita ena zaradi moža, ; druga pa zaradi očeta, ki sta ; poveljevala vsak eni trdnjavi. ] Bilo je kakor ponavadi v tre- ' nutkih, ko je neposredna nevarnost čisto blizu, toda nihče ' „ noče, da bi ji pogledal narav- i nost v oči, ker misli, da bo ta- 1 ko morda vse spet samo od se- ] be postalo bolje. r Ves ta dan je trajala silna c vročina, tako da si niso upali " poslati Elizabete nazaj v Chukoti. Šele pod večer, ko se je ® ozračje malo ohladilo, je Eli- i zabeta krenila na pot proti do- 0 mu. Pridružila se je s svojo š: kočijo oddelku konjenikov, ki r' jih je Sir Warrenton poslal c: polkovniku Campbellu, da bi z ^ njimi ojačil njegove precej šib- -ke čete. Ves čas pred odhodom ni več pi dobila prilike, da bi bila mogla • Ci govoriti s Perryem, ali se vsaj m posloviti od njega. " Njena kočija je okoli devetih p< zvečer dospela v Chukoti. za IS 17 pozimi ob sedmih, poleti ob osmih zve-''V čer, v šolski dvorani sv. Kristine, na B. E. 222 St.. Euclid, Ohio, il- it- PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ 0- Duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. V. es Hribar; predsednica Mary Lusln, 387 3- E. 163 St.; podpredsednica Ana Re-' lk bolj; tajnica Katarina Artelj, 16006 1- Parksrove Ave. Tel. KEnmore 3362-3- blagajničarka Ella Starin; zaplsnika-16, rica Mary Jane. Računske nadzornice: 3- Margaret Rožanc, Anna Stopar in It, Theresa Mlklavec; zastantfvoraošinja ik Gertrude Koželj. Seje se vrše vsak pr-1„ vi torek v mesecu v Slovenskem delav-ri skem domu na Waterloo Rd. PODRUŽNICA ŠT. 50 SŽZ v Predsednica Frances Seitz. podpred-v sednica Mary Palcic, talnica Olga Skodlar,. 1046 E. 67. St. HEnderson j. 3405, blagajničarka in zapisnikarica Mary Loushin. reporterica Betty Gar-_ troza. za dopisovanje ln za posečanje sej Christine Nestar, sentinelka Jennie Suhadolnik. nadzornice; Jo Seel-ye, Cecilia Znidarsich, Mary Andol->- sen; seje so vsak 2. pondeljek v mese-cu na 6117 St. Clair Ave. v uradu Zar-'b ie. J, —---—-------- ■y DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ Predsednik Anton Strniša Sr., pod- I k predsednik Joseph Gornik, tajnik Jo- 1 n seph J, Nemanich, 7505 Myron Ave.; < blagajnik Louis Kraje, za pregledova- : - nje novega članstva vsi slovenski ; zdravniki. ( y Društvo zboruje vsako prvo nedeljo s t. v mesecu v sobi št. 6 v nove šole sv ' a Vida ob. 1:30 popoldne. Mesečni ases- < i. ment se začne pobirati ob 1:00 pred s sejo in 25. v messcu v dvorani zve- ' - te rob 6:00. Od 26. pa do konca me-: seca na domu tajnika od članstva, ki 11 mu ni mogoče plačati poprej.' v dru- - štvo se sprejemajo novi člani in člani- 1" r ce od 16 do 60 leta ln de jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000 " - Bolniška podpora znaša $7. in $i4.oo z na teden. V društvo se sprelemalo h ; tudi otroci od rojstva do 16. leta. V C - slučaju bolezni se naj bolnik lavi pri k 1 tajniku, da dobi zdravniški list in karto z i in ravna nai se po pravilih Jednote ji '/ ----------- ' DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Predsednik Louis Simončlč, podpred-' sednik Anton Zidar, tajnik Anton Kor-dan. 9005 Union Ave.; zapisnikar Ja- Sl cob Resnik, blagajnik Josip v.' Kovach n nadzorniki: Louis Shuster, Pred Kre- 21 . čič in Ignac Godec, zdravniki: dr. An- J' : theny j. Perko, dr. Anthony Skur ln Jl dr. Michael Oman. Društvo zboruje z< ' vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni K' popoldne v SND na 80. cesti. Spreje- " ma članstvo do rojstva do 60 let staro- ni sti. Bolniški asesment 65 centov na ~ mesec in plačuje $7.00 bolniške podpo- D re na teden, če je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca. se -——————■ M DRUŠTVO SV. ANE ŠT._150 KSKJ A Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman rC. predsednica Theresa Lekan, tajnica t, Mary Pucell. 3535 E. 81 St., blagajni- ^ čarka Antonija Debelak, zapisnikarica " Josephine Mulh. Nadzornice: MiSS X,, Stephania Možic, Ana Tekavčič in ~ [Prances Adler; banderonošinja Anto-I nia Debelak; zastopnici za SND na 80. St. Theresa Lekan in Helen Zu-' pančič; za SND v Maple Heights The-! resa Glavič in Ana Fortuna; za skup- ■a-_' »»VurtV^jjjJI PIJTE TRINERJEVO GRENKO ^ fgggg»!P| Vprašajte zanj v amuou^L« doblte na kozarčke ali V S o» " TTj// stilne ga smejo prodaja« flFS i ' } na kozarčke ali steklenice- ji ||pŠ »WllW«OfMnA .j ^ ^ JH TRINERSj? Lahk0 «a naročite ^ >jflBpyAMtWCMtu>M0M tudi iz mesta. Pokličite 8 Ppp JACOB* mm vidma| OWN. HA**" , t^J^ 626E.124.St. o ohi° 4 jgpgpl---^ Cleveland & ^^ SKUPNA DRUŠTVA FA®L,SS Predsednik Lowrence Z«U Schaefer Ave.; podpre^ Erste, 6205 Whittier Ave- ^ seph Repar, 1101 E. «J^jl tajnica Rose Erste.. f Bosovic, zapisnikarica if)), fl nadozmiki: Joseph Ne g^e*! Krall in Marion Kuhar. ^J 10 vsako četrto sredo v p^-jl št. 6 nove šole sv. vida. M želijo sodelovati, naj w jji tri zastopnike in jih 1s kler bodo z veseljem sP™v]j«ilf stopnike in zastopnice ^ te si. da se redno udeležujem ^ roča.io o njhi delovanju sej ah.____^.—"fl PROGRESIVNE StOVEN ŽEK 3. EUCLID^ Predsednica Frances " predsednica Frances ow ^. clagajničarka Mary 3W- 57A head Ave., tel. KEn®®1; ^ nikarica Gusti Zupanc^t Louise perme, Mary ces Zaje. Seje so vsaKHrUJtt«c! nesecu v Slovenskem 01 mu na Recher PEVSKI ZBOR "jjtg Predsednik Frank ^ofcrf sednik Louis FUrlan. £ ^ Joe Vicic, 19000 ChicM^Jji <*> nikar Ciril Ozbich; j Furlan. C. Ozbich in/'mid^ stepniki za SANS: ^lub ^ Ozbich; zastopniki za J Rupert in K. Floss; skesa društvenega u°ni . - Predsednica J°haS predsednica Anna gt, 1", ces Ponikvar, 450 E-mac 2796. blagajn«*«*■ & ij zapisnikarica Mary , ca Mary Kraje. Na^ $ ine Mlakar, Jennie ^^ Korelec. Zastopnice r. Z» jo in Sans Johanna f Ann» \ društva fare sv. Vida. ^J Mary Kraje. Zdravn^, v* dr. Dejak-O'Donne'1 se' lovenski zdravniki- ^ ^ tretji torek v mesecu Clair Ave, »^Toli1 PEVSKO IN PODPOR J Predsednik Andrew tajn*. sednik Matt Zupan^ ^i, ter paulin, 9315 Eas °'kgr ^ Prank Stražar, zaP'» čič; nadzorniki: ortl^j, 1 Blatnik, Martin ka dr. Anthony J. S#1 pevovodja Ivan Z^ ob " četrto nedeljo v mese'' ^ poldne v SND na vaje so vsako sredoj^< j OLTAR. DRUŠTVO ^h Duhovni! vodja ^e % var, predsednica je,0r Anton Gregorač. četrto nedeljo v m e^ rila. julija in ^ edino za dobrode" ^ uspeh katoliške verc. ^ niči, pristopite v ^^ ter; imena v vaši žuP"« • 11 obenem tudij^^^ SLOVENSKI Jfiatfj NA BECB^ii, K Predsednik Andy ^ ^ nik Fiank Žagar. nCic, J(J blagajnik John .-L^V Frank Rupert, n®a ? ha. Frank Zigman. ^ , podarski odbor: pro=; žun, John HOtjf'J f1^ Matt Intihar, At£niliIW Kihler. Frank Frank Ftnde. Pr^VV; rektorija je vsakoJ^^cV ___——Zirfi-*' SLOVENSKI^V^, Predsednik A^ad, f 1 sednik Anton ^ Boleh. 22571 Frank Smaltz faPj^n K nja; nadzorniki:^ gejc^s Robich. Louis Zg°" u o" drugi torek . Slovenskem društv y ;ehr Ave. ft J GOSPODINJ^ I Predsednica fa^U ft-jredsednica L«^ fa. )hie Hočevar, bias^ VZpV :har Jr. Seje « * f^VI Plr rtK 7 uri v Is