Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Uhaja v Ljubljani vsak torek, četrtek in soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 E. za Nemčijo za pol leta 7‘90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9'50 K za četrt leta 4-8Q K PnaantiM Movllka IB v. Reklamacije so poštnine proste Nefrankirana pisma se no spre jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Inseratl: Enostopna petit vrstica (Širina 88 mm) za enkrat 20 vin., večkrat po dogovoru. 122. štev. V Ljubljani, v četrtek, dne 11. novembra 1909. Leto XII. NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo 3Rdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila an list, reklamacije, inserate i. L d.: Upravnifltvo •Rdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Po volitvah na Goriškem. i. Volitve v deželni zbor so končane. Rezultat na italijanski strani 6 klerikalcev in 9 naeionalcev, na slovenski strani 9 klerikalcev, 3 agrarci, 1 narodnjak in 1 naprednjak. Menda ni v politični zgodovini slovenske dežele tako gorostasnega poraza kakor oni napredne stranke na Goriškem. Stranka, ki je navidezno spomladi leta 1908 zmagala z 9 poslanci, stranka, ki je po volitvah 1908 pisala: naprednjaki smo zmagali z lastno močjo in vrgli klerikalizem ob tla, da se nikdar več ne dvigne; stranka, ki je pred volitvami 1909 pisala: takega boja svet še ni videl, klerikalni zmaj bo uničen za vedno, kmečka stranka je le v fantaziji posameznih mladičev, — ta stranka si je priborila komaj enega poslanca, pravimo komaj, ker je tudi ta edini poslanec zmagal le, ker ni imel sposobnega protikandidata. Slovenska klerikalna stranka je po izidu volitev 1908 videla, kar je morala videti, da ima tri nasprotne stranke: napredno, agrarno in socialno demokracijo, in da so zdruiene te stranke 9 marca 1908 zmagale nad njo. Ako bi voditelji napredne stranke znali šteti do 3, bi seveda morali konšta-tirati isto ter trezno sklepati: .klerikalnega zmaja* je mogoče premagati le v tesni družbi, in šele kadar bo ta zmaj docela ubit, si lahko privošči napredna stranka svoje posebne politične «špase». Klerikalna stranka se je mirno pripravljala na težak, negotov boj ter se skrbno ogibala, žaliti so-cialno-demokratično stranko, ki je pri volitvah 1908 proti njej končno odločila. Glasilo napredne stranke si je pa zato prav pošteno .privoščilo* socialne demokrate. Slovesno je ponavljalo izjavo, da ne potrebuje nikake pomoči, ne agrarne, ne socialno-demokratične, ker je naprednjaštvo na Goriškem v polnem cvetju, in da se bliža nova zlata politična doba svobodomiselstva in gospodarskega napredka na Goriškem. Rezultat tega petelinjega petja na kupu gnoja je 1 poslanec izmed 14. Pri volitvah v kuriji veleposestnikov na slovenski strani se s težko silo zmagali 3 agrarci: Klančič, dr. Franko in deželnosodni svetnik Rutar. .Soča* si pred volitvami niti ni upala ziniti, da napredna stranka sploh kandidate postavlja, marveč je previdno prepustila igbero poslancev veleposestnikom samim, agrarna stranka pa si je postavila oilcielno imenovane 3 kandidate, ki so bili tudi na programu kmečke stranke izvoljeni, in kateri bi bili na programu napredne stranke sijajno propadli: nič ne de toraj, da je .Soča* brzojavila .Slovenskemu Narodu*, da so zmagali v kuriji veleposestnikov naprednjaki. O dati brez politične družbe, prav sam, je vendar žalostno 1 Na italijanski strani so liberalci z nezaslišano demoralizujočo agitacijo skoraj vrgli ob tla klerikalno stranko. Dočim je ista zmagala leta 1908 s 3000 glasovi večine pri prvi volitvi, ja letos zmagala s 1000 glasovi komaj pri ožji volitvi, v kmečkih občinah pa je le s kakimi 30 glasovi. Tudi na furlanski strani bi bila socialna demokracija odločna, ako bi bila nekoliko bolj pripravljena za boj. A ker lansko leto ni bilo najmanjšega upanja, da bi socialna demokracija odločila, so letos preveč zanemarjali pripravo na volilni boj« Pokazalo pa se je, da socialna demokra- cija pri bodočih volitvah ostane končno odločilna stranka. Torej rezultat: 15 italijanskih poslancev, 14 slovenskih, 15 klerikalnih, 10 liberalnih, 3 agrarni in 1 divjak-narodnjak, skupaj torej 14. Stojimo sedaj pred imenovanjem deželnega glavarja. Ako se vlada drži političnega principa, tedaj bi morala vzeti glavarja iz števila italijanov-klerikalcev in ostal bi torej glavar Gasser ali Bu-gatto. Ako pa se drži vlada najmočnejše stranke in se ozira obenem na narodnost, potem izvoli deželnega glavarja iz vrste 9 italijanskih liberalnih poslancev, torej ostane zopet glavar 80 letni dr. Paj?r. Ako vlada hoče, da bo deželni zbor sposoben za delo, ji ne ostane drugo nego da pomaga kovati zvezo 9 klerikalnih slovenskih poslancev z 9 italijanskimi liberalnimi. Slovenski klerikalni stranki gre za to, da obdrži pozicije in pridobi čas, da se v deželi utrdi, mora torej biti proti obstruizmu in razpustu deželnega zbora, italijanska liberalna stranka pa ostane le, čp ohrani vsaj svoje stare pozicije v deželnem zboru in odboru, t. j. 2 odbornika in deželnega glavarja in odločujočo politično pozicijo. Ker je pri zadnjih volitvah ta stranka silno narastla, ima nade, da pri še enkratnem razpustu docela pomede s klerikalno italijansko stranko ter spravi v deželni zbor 15 kompaktnih italijanskih liberalcev. Ako se torej tej stranki ne ugodi docela, je naravno, da bo skušala obstruirati s skrajnimi sredstvi in provocirati nove volitve. Slovenski klerikalni stranki gre le za to, da varuje pozicije, torej bi bila tudi eventualno pripravljena na malo izgubo, katera je neizogibna. I« kmečke kurije ima zagotovljeneg t samo 1 deželnega odbornika z lastnimi 9 glasovi, italijanski liberalci imajo zagotovljenega za mestno kurijo 1 deželnega odbornika, kurija veleposestnikov ima 3 agrarce proti 3 italijanskim liberalcem. V tej kuriji torej odloči žreb. Ako odloči žreb za italijanske liberalce, potem ostane prosto eno mesto odbornika iz cele zbornice za slovenske klerikalce. Sicer pa pride v deželni odbor dr. Franko kot zastopnik slovenskih agrarcev; potem si seveda italijanski liberalci poiščejo drugega odbornika iz cele zbornice. To bi bila mala žrtev za klerikalno slovensko stranko; no, profesor Berbuč poleg dr. Frankota v deželnem odboru ne bo napačen kupček 1 Kdor pozna dr. Gregorčiča, ve, da je skoraj izključeno kako sodelovanje z G ibrščekom in dr. Faiduttijem. Ja res, da utegne nadškof želeti klerikalno slovensko in italijansko zvezo, ki ima itak večino v deželnem zboru — 15 kompaztnih glasov na 14 cepljenih nasprotnikov. V tem slučaju dobe slovenski klerikalci gotovo enega odbornika v kmečki kuriji, laški klerikalci 1 iz cele zbornice in italijanski liberalci 1 iz skupine trgov in mest, v veleposestvu pa odloči žreb; sicer pa je tudi tu skoraj gotovo, da bi liberalci obstruirali proti žrebanju in bi zahtevali zase 2 poslanca, kar je mogoče le potom kompromisa. Agrarci so pač v takem položaju, da se ne morejo z nikomur pogajati, ampak se nanašati le na žreb. V tem slučaju bi se končno moralo italijanski klerikalni Btranki nasvetovati, da ne zahteva svojega zastopnika in ne provocira obstrukcije; torej bi so klerikalna pozicija morala taktično oslabiti na ljubo klerikalnemu principu. Ako se pa izzove obstrukcija, pa bržkone propade italijanska klerikalna stranka, torej tudi nadškof ne more žeelti novih homatij. Menda pusti, da se stvar razvije po naravni poli, torej če drugače ne, tudi zvezo Gregorčič-Pajer. Nadaljevala se bo torej v deželnem zboru igra zadnje dobe 1902—1907, takozvana doba ««ubib let*, Mi pa dodajamo za .Sočo in za goriške naprednjake*, kateri sami niso tirali od leta 1902 naprej v lastnih zavodih nič drugega nego dobo .suhih let*, tudi v narodnem in gospodarskem oziru na lastnih tleh. To je torej rezultat brezglavega obnašanja dr. Frankota in Gabrščeka, brezmiselnega ravnanja in psovanja .Soče* tekom poldrugega leta proti vsakemu in vsemu in sleparskega političnega boja napredne stranke od zadnjih volitev. Kar se pa tiče novega razmerja moči med strankami prihodnjič. Kultur da slika z Madžarskega. vi. Dr. Milan I/aoka, dosedaj odvetnik v Trnovem, je nastopil enoletno ječo. — B I je izvoljen leta 1907 s 1911 glasovi Slovakov proti 983 glasovom Nemcev, madžarskih železničarskih uradnikov duhovnikov, učiteljev, sodnikov in židov v ogrski državni zbor. — Madžarska zbornica je razveljavila to volitev, češ, da so Slovaki zmagali le vsled .teroriziranja* volilcev po dr. Ivanki. — Kljub izbornemu zagovoru rumunskega poslanca Manju — v zbornici in pred zbornično komisijo, je bila volitev razveljavljena. — Med preiskavanjem te komisije se je predsednik te komisije Arpad Sentyvany izrazil proti Ivanki samemu, da zasluži že radi tega, ker se drzne nastopati kot potomec starih ogrskih plemičev za slovaško stranko, da bi ga .ustrelili* (altrocha Farrer 1) — Drugi član komisije Helle-bront Geza se je izrazil proti Ivanki, ki je trdil, da ima zakon zase: .Zakon je zakon, a jaz se na zakon s . . . . m.» — Tretji član komisije Busa Barna, obenem referent, je pa izkušal dr. Ivauko pridobiti s tem, naj demontira nastop soposlanca Manju, na kar bo komisija delala, da se njegov mandat ne razveljavi. — Končna sodba zbornice je bila, da se mandat dr. Ivanke razveljavi ter on obsodi na 13 740 30 K stroškov postopanja, obenem pa se je odstopil akt državnemu pravdni*^, katero je izposlovalo obsodbo dr. Milana Iranke na eno leto težke ječa, 1000 K g'obe in 357 39 K troškov radi sledečega kaadidatskega govora: .Mili bratje slovaški]* Na Ogrskem prebiva 6 narodov, kateri se lahko prispodobijo družini, v kateri je 6 otrok, ki vri enako delajo, kadar pa sedejo za mizo, takrat napolnijo starši enemu detetu krožnik z vsem dobrim, ostali krožniki pa ostanejo prazni, in če zahtevajo otroci jedi, jih starši tepo po obrazu. — AU so to starši Pl Tako se g>di tudi v ogrski zbornici s slovaškim ljudstvom in slovaškimi poslanci. — Ne le da nič n; dosežemo, ampak kadar kaj zahtevamo, takrat nas opljuvajo in zasledujejo kakor gladni volki zajca. — S takim preganjanjem so umorili Vašega paslanca Jehlička, ki je vsled preganjanja obolel in se moral radi bolezni odpovedati mandatu. Bog je dal vsakemu človeku svojo posebno postavo in glas, tako tudi živali: zato pes laja, mačka mijavka, petelin poje, kokoš kokodaka i. t. d. Kaj bi vi rekli na to, če bi kdo hotel to premeniti ter zahteval, naj petelin laja, pes kokodaka, mačka kikirika? Naša država pa tako hoče. -- Trdi, da je slovaški jezik samo jezik hlapcev, zato se moramo učiti madžarščine; zato mučijo našo ubogo deco v šolah s madžarskim jezikom; tega ne dopustimo I Mi smo se rodili kot Slovaki, s tem jezikom nas je vprvič pozdravila naša mati, s tem jezikom spoštujemo Boga doma in v cerkvi, s tem dragim slovaškim jezikom nas spremljajo ostali do groba, in v tem jeziku molijo nad nailm grobom, — Zato se moramo za ta svoj jezik boriti, in če treba, žrtvovati zanj življenje in kri.» Ta govor dr. Milana Ivanke sta dva žandarja zapisala ter ga dala podpisati po nekaterih osebah, večinoma uradnikih, učiteljih in duhovnikih-madža-ronih (Penzinjski okraj, kjer je bil izvoljen dr. Milan Iranka, je Latnreč po večini slovašk', po manjšini nemški, Madžarjev ondi sploh ni). — Dr. Ivanka je pri kazenski razpravi ponudil 40 prič, katere saj bi potrdile, da je odlomek govora, kakor ga je predložila žandarmerija, netočen in da je treba reproducirati ves govor, iz katerega se vidi, da ni izustil najmanjše žalitve madžarskega naroda. — Sodišče je ponujane priče odklonilo in zaslišalo le onih 11 prič, katere je bila ponudila žandarmerija. — Po razsodbi se je akt odstopil odvetniški zbornici, katera se seveda z vso gotovostjo izreče, da je dr. Ivanka nevreden advokature, in tako zgubi po prestani enoletni ječi tudi svojo eksistenco. — Tako je namieč odvetniška zbornica že razsodila v zadevi Ljudevita Medvecky, kateri je bil obsojen tudi na eno leto ječe in je ; gubil po prestani kazni ivojo advokaturo. — Kako zlorablja odvetniška zbornica, ta cyet madžarske inteligence, svojo moč, kaže slučaj, ko se je hotela ustanoviti v Peršovu slovaška banka. — Ker ni bilo sposobnega človeka, da bi banko prevzel, nego kak slovaški odvetnik, se je požurila odvetniška zbornica ter storila sklep: Da je prevzetje vodstva slovaške banke disciplinarni prestopek, ker se protivi madžarskemu patriotizmu in odvetniški disciplini. Ilustrativen je slučaj slovaškega kaplana To-manke, — Ker ga madžarska justica ni mogla spraviti v ječo, se je pa doseglo, da so ga internirali v samostan, misleč, da bo tudi ondi pod ključem. — No, zgodilo se je, da so mu slovaški brodniki, ko so brodarili s svojim lesom po Wagi mimo samostana, kjer je bival Tomanka, poslali pozdrave, na kar jim je Tomanka pisal srčno pismo, želeč jim srečnrga brodarenja naprej do Komorna. — Državno pravdništvo je poslalo, ko se je o tem zvedelo, žandarmerijo v samostan, zadevo preiskovat, ter je žandarmerija očitala samostanu, da ne vrši svoje dolžnosti, ker se ja med drugim konštatiralo, da se sme Tomanka semintja izprehajati tudi po javni cesti. — Pač lepa slika iz c najbolj konštitu-cionalne države* najbolj vitežkega naroda v Evropi lil Zopet državnozborska volite? v Trsta. V nedeljo 14. t. m. bomo v Trstu zopet volili, in sicer v III. državnozborskem volilnem okraju, ki obsega staro mitnico (Barriera vecchia) in Kjadin. V tem okraju je bil pri splošnih državnozborskih volitvah (1907) izvoljen bivši socialni demokrat Pag-nini, ki je odložil mandat, ko je stopil iz stranke. Pagnini je ustanovil novo stranko, ki se tudi imenuje »socialistično* in ta je proglasila za svojega kandidata seveda P a g n i n i j a. Imenujejo se socialistične, pa jim tega nihče ne verjame, niti italijanski nacionalci ne, katerim se Pagninijevci laskajo. Ako bi bili ital. nacionalci prepričani, da ao Pagninijevci socialisti, jih seveda ne bi hvalili kakor jih. Imenujejo se stranka, pa se jim zato ves Trst smeje, ker vsi vedo, da niso nič druzega kakor številce ambicioznih nezadovoljnežev, ki v naši stranki niso dosegli, da bi se jim bile ambicije izpolnile in ki mislijo imponirati s svojimi praznimi bučami, katere niso zmožne drugega kot pregrevati že popolnoma obrabljene nacionalistične fraze, ki pri pa-metnih ljudeh nimajo več nobene privlačne sile, O Pagniniju se je vedelo, da bo kandidiral, pa zato ne vzbuja njegova cirkuška kandidatura nobenega zanimanja. Veliko več se zanimajo hudomušneži za avtokandidaturo zdravnika Melhijora Depangherja kljub temu, da je že več let sem pri vsaki volitvi •talni avtokandidat in kljub temu, da so se vsi vo-lilci že od vsega začetka prepričali, da bo revež moral mesto v državni zbor v novo norišnico na Verdali. Italijanski nacionalci bodo kandidirali svojega Jurija Pit tac a, ki je že bil državnozborski poslanec. Stvar je seveda nekoliko čudno. Pri splošnih državnozborskih volitvah je prišlo v Trstu do ožje volitve med socialno-demokratičnimi in ital. nacionalnimi kandidati v 3 volilnih okrajih. Pittaco je bil v ožji volitvi s sodrugom Scabarjem. Toda ital. nacionalci so izjavili, da se ožje volitve ne udeleže kljub temu, da je imel Pittaco zelo dobre šanse. Bili so izvoljeni vsi štirje socialistični poslanci in ital. nacionalci so takrat po svojem časopisju pri-povedali, da ne bodo gledali več proti Dunaju, mar- več kakor nekdaj, proti Rimu. Sedaj so pa obrnili svoja oči zopet proti Dunaju in Pittacu se je menda zafelo tožiti po državnem zboru. Niso pa povedali, da so se nasitili gledanja proti Rimu in ljudje si mislijo, da bi imel Pittaco, ako bi bil izvoljen, zelo kočljivo stališče, češ, da bi iooral z enim očesom gledati proti Rimu, z drugim pa proti Dunaju. Taka kameleonova poza bi se Pittacu res ne podala in zato je dolžnost tržaških sodrugov, da ohranijo Pittacu človeški pogled in mesto njega pošljejo na Dunaj našega Jakoba Nicolao, ki ni imel še nikdar namena, uganjati s svojimi očmi kameleonove telovadb?, zlasti še zato, ker bo imel svoje oči obrnjene vedno proti delavstvu. Mazinianci ne bodo kandidirali. To je bil menda edini pametni sklep, odkar so se porodili. Prepričali so se, da ni prijetno šopiriti se z mizerijo, zlasti ne sedaj, ko je v .Trstu toliko oseb, ki se vesele na uboštvu svojega bližnjega. Ako bodo hodili še nadalje po tej poti, se bodo še srečali s pametjo in takrat bomo imeli v Trstu eno nadlego manj. Kandidirali bodo tudi slovenski narodnjakarji. To seveda I Koga ? Ko to pišemo, ne poznamo še imena njihovega kandidata. Zakaj P Ker ne ve tr ga živ krst. Pri zadnjih deželnozbor. volitvah so kandidirali zato, da pokažejo in da izvedo, koliko jih je. Bilo jih je prav čedno število. Ce bi bili naši tisti glasovi, bi bili vredni še enkrat toliko, tedaj bi bili imeli tržaški Slovenci danes dva mestna slovenska deželna poslanca. Tako nimajo nič. Ampak pokazali so, koliko jih je. To je nespametno. Veliko več jih tudi ne bo, kakor zadnjič. Ampak treba je vendarle povedati tržaškim Slovencem, da dolžnost ene stranke menda ni samo ta, da venomer šteje svoje pristaše (menda ne bodo rekli, da štejejo Slovence P) ampak tudi ta, da uredi svoja nastope v korist svojih pristašev in v korist splošnosti. Ko je «Edinost* pri ožjih volitvah v deželni zbor tržaški pozivala svoje pristaše, naj glasujejo za sociaiitičaega kandidata, je pri tem povedala, da imajo tržaški Slovenci pričakovati od socialističnih poslancev vse najboljše. Takrat je »Edinost* govorila resnico. Ampak tedaj morajo tržaški Slovenci tudi sedaj delati nato, da pride v državni zbor socialističen poslanec, ki bo zastopal pravično tudi upravičene zahteve tržaških Slovencev in delavcev. Da se pa to zgodi, ni treba, da bi tržaški narodni Slovenci glasovali brez vsake potrebe za svojega števnega, marveč naj kar naravnost glasujejo za socialističnega kandidata. In mi upamo, da bo lepo število Slovencev, ki bo sledilo temu pametnemu pozivu, ki se je porodil v krogu razumnih narodnih Slovencev, mesto da bi sledili drugačnemu pozivu Rybafa & comp. Tržaški narodni Slovenci nimajo več nobene potrebe, da bi se šteli. Kdor je pameten slovenski narodojak, pojde pri teh volitvah s slovenskimi socialisti in bo glasoval za socialističnega kandidata. Iz oklica na drugem mestu je razvidno, da kandidira naša stranka učitelja Jakoba Nicolao. To je zelo nadarjen mož, sin delavske družine, ki je moral pač marsikaj prestati, da je dosegel svoj namen ter postal učitelj ljudske šole. § Za našo stranko so šanse izredno dobre in vse kaže, da bo ostal III. mestni državnozborski volilni okraj še nadalje v rokah socialno-demokra-tične stranke. Sodrugom priporočamo še enkrat, naj napno vse svoje sile, da se to zgodi. Iz stranke. o Na iugoilovaniki konferenci bosta po sklepu deželnega političnega odbora zastopala go* riško deželno organizacijo sodruga dr. Dermota in Pet e ja n. Kot član izvrševalnrga odbora se udeleži konference sodrug dr. Tuma. o Shod zaupnikov jugoslovanske loclaino-demokratične Krinke T frstn se vrši danes v četrtek zvečer o pol 9. v Delavskem domu II. nad. Dnevni red je nad vse važen in je tedaj želeti, da se ga udeleže vsi zaupniki. Dopisi. Nabreilna. (Liberalni antiklerikali,-z e m ) Razpisati bo treba ceno za vprašanje t V čem je pravzaprav politična ideja slovenskih liberalcev? Včasi je bilo misliti, da jo vsaj duševna svoboda in vsled tega protlklerikalizem njihovo načelo. Tako bi se bilo dalo soditi vsaj po pisavi njihovih časopisov, ki so hrustali «farje», da se je kar slišalo. Socialisti so pač že davno trdili, da je to larifari in da so liberalci podobni ljudem, ki glasno pri« povedujejo, da ni strahov, pa ne bi za nič na ivetu ponoči šli čez pokopališče. Dejali so, d« «o liberalci pravi tercijali, le da ne nosijo vidno škapu-lirja in vrvi sv. Frančiška, Naši nabrežiuski liberalci so pa morali to šc v dejanju dokazati in so dokazali. Naš občinski svet je popolnoma liberalen, večina našega prebival.tva pa socialno-demokratična. Torej vset-kozi protiklerikalna občina, če izvzamemo gospoda C ar go ta in njegovo gospodično. Dne 29. oktobra so pa imeli naši liberalni občinski očetja sejo, na kateri so storili nekaj, kar je res vredno zabeležiti. Ne da bi morda slavili španskega mučenika Ferrera! Take reči jim ne roje po glavi. Pač so pa soglasno sklenili, da se morajo vsi otroci, ki hodijo v ljudsko šole*, vsak dan udeleževati šolske maše; izvzeti so le tisti, ki pasejo krave. Kdur se ne podvrže temu sklepu, bo »kaznovan po zakonu*. Modri svebodomiselci so le pozabili povedati, po katerem zakonu in kje je sploh v Avstriji tak zakon. Posebno zanimivo je pa to, da se je seje udeležil tudi gospod Čargo, seveda na galerij', kjer se je hotel prepričati na lastne oči, če bi kdo glasoval proti predlogu. Pa to Š3 ni bilo dovolj. Ko je bil sprejet omenjeni predlog, se je oglasil gospod Čargo kar za besedo in je kar z galerije predlagal, da se morajo poganjati na vsakdanjo mašo tudi tisti dečki, ki hodijo v obrtno šolo. Ni nam znano, od kdaj smejo poslušalci na galeriji posegati v razprave in vlagati predloga. Ampak prav gotovo bi bili naši občinski svetovalci ubogali gospoda Cirgota tudi v tem, če se ne bi bili skoro vsi hitro spomnili, da so delodajalci in da nimajo vajencev za maša, ampak za delo. Ko so si izračunali, koliko škode na tem svetu bi imel:, če bi pa Gargotovi metodi skrbeli za srečo vajencev na omm svetu, so odklonili ta predlog. Prvi sklep je pa seveda obveljal. Postavili so s tem svoj bahati antiklerikalizem v pravo luč. Obenem so se pa korenito blamirali. Našim sodrugom naznanjamo, da ga ni zakona, ki bi prisilil otroke proti volji staršev, da bi hodili k cerkvenim ceremonijam. Tisti, ki nočejo, da bi se jih udeleževali njihovi otroci, naj to kar naznanja okrajnemu glavarstvu v Sežani in nič se j>m ne more zgoditi. Formulacije za taka naznanila lahko dobe pri deželui organizaciji v Gorici. S tem bodo dali najboljši odgovor liberalnim mamelukom. Garlca. (Še nekaj iz bolniške blagajne.) Ko je naš modri magistrat izdal tisti, našim čitateljem znani odlok, s katerim se je tako lepo blamiral, je prevzel bolniško blagajno v največji naglici in ne da bi bil navzoč odbor blagajne. Za to povsod med poštenjaki veljavno in tudi predpisane š'go se niso niti zmenili, ampak sedli so takoj v okupirano blagajno nekam tako kakor tat na ukradeno blago. Ii takoj prvo uro, kq so bili notri, so naročili novo elegantno pisalno mizo in prav tako elegantne stole, kajti staro pohištvo je bilo magutratovski gospodi seveda preveč prosto. Treba je bilo torej takoj potrošiti nad 200 kron za eleganco. To je bila pa prav tista gospoda, ki se je zgražala nad potrato, ko je predsednik bolniške blagajne kupil 12 slik za agitacijo proti alkoholizmu in jih dal obesiti v čakalnico. Ta čin predsednika so označevali na magistratu za najbolj nelegalnega in nanj so se najglasneje sklicevali, da bi upravičili svoj nastop proli blagajni. Ko je pa namestnštvo razveljavilo sklep, so gospodje prav tako zapustili blagaj'0, kakor so bili prišli vanjo. Delavski odbor je moral vse prevzeti sam, ker ja bilo gospodo tako sram, da m nobeden prišel k oddaji. Po prevzetju je delavski odbor takoj poklical postreščke in dal odpeljati omenjeno mizo in stole na magistrat, naj tam store z njimi, kar hočejo, kajti blagajna ima dosti svojega inventarja. Magistrat je moral hoč.š nočeš prevzeti blago in ga plačati trgovcu. Sa nekaj moramo povedati, kar postavlja v pravo luč narodnjaško časopisje, ki je z naj večjo slastjo zagovarjalo čin magistrata in blatilo delavsko upravo. Pred par meseci je blagajna dala napraviti nekoliko tiskovin v slovenskem jeziku. Ko so magistratov« opazili te stvari, so jih takoj dali spraviti, češ to pošljemo v Rusijo, ker v Gorici n« potrebujemo tega jezika; saj znajo tukaj vsi italijansko. Tiskovine so ležale torej v omari. «Zal» da je to trajalo samo 72 ur, sicer bi se bili gospodje še nekoliko bolj osmešili kakor io se. Itak se jim smeje ža vsa Gorca, le Gaberščkova «Soča* j h je hvalila. Po domače se pravi