NO. 67 AM€R1CAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WŠPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, APRIL 6, 1954 ŠTEV. LIV —VOL. LIV PETLETNICA SEVERNOATLANTSKE OBRAMBNE ZVEZE Novi grobovi Predsednik Eisenhower je izjavil, da je organizacija — obzidje miru svobodnega sveta. - Zveza veže 14 narodov, katerim je en skupni smoter: obramba svoje neodvisnosti in svobode. WASHINGTON. — Predsed oiik Eisenhower je v nedeljo izjavil, da Severnoatlantska obrambna pogodba (NATO) “simbolizira skupnost in zvezo svobodnih ljudi v dobi nevarnosti”, državni tajnik Dulles pa je izrazil svoje zaupanje, da se bodo izjalovila prizadevanja Sov-jetije, da bi to organizacijo razdvojila in razbila. Oba državnika sta govorila ob petletnici te zveze. Dulles je dejal, da si Sovjeti-ja silno prizadeva, da bi razbila to zvezo, “pa ne zato, ker bi ■morda hotela zaščititi svobodo in blaginjo zapadne Evrope, pač pa zato, da bi jo spodkopala.” * ,‘Nameni Sovjetije so prozorni in po mojih mislih se bodo izjalovili”, je rekel državni tajnik. Predsednik Eisenhower, ki je bil prvi poveljnik skupnih čet, katere je ustvarila organizacija 'NATO, pa je dejal: Eisenhowerjeve izjave “Pred petimi leti na današnji dan je bila podpisana med narodi severnega Atlantika obrambna pogodba. Ta zveza, ki je bila ustanovljena za ohranitev miru in za obrambo' proti komunistični napadalnosti, je danes trdno in močno obzidje svobodnega sveta. “NATO simbolizira edinstvo in skupnost 14 (narodov, ki se sicer razlikujejo po svojem jeziku, ekonomiji, običajih in političnem sestavu, toda so trdno odločeni, braniti svojo neodvisnost.” Bidault in danski zun. minister H. C. Hansen sta izrabila to priliko za roganje nedavni sovjet' ski ponudbi, da bi se Sovjetija pridružila temu zapadnemu ob rambnemu sistemu. Bidault je rekel, da bi v tem slučaju zveza izgubila ves svoj smisel in učinkovitost. Grški premier Paipagos v Atenah je izjavil: “NATO je zdaj silna utrdba za zaščito miru.” -CK -- Msgr, Oldrih Zlamal je v nedeljo praznoval 75-lefnko rojstva Narodni češki duhovnik se je dolgo časa navduševal za severne slovanske “brate”. Svarila pred nevarnostjo Tudi vsi ostali voditelji svo- CLEVELAND. — Msgr. Old-rich Zlamal, znani češki domon-Ijub in župnik katoliške cerkve Naše Lurdske Gospe, ki je pra-zmoval preteklo nedeljo svoj 75. rojstni dan, je ob tej priliki izrazil upanje, da bo Češkoslovaška zopet svobodna in združena. Zatiranje narodov pod sovjetsko oblastjo za železno zaveso, bo največ pripomoglo k njihovi osvoboditvi, je rekel Msgr. Zlamal Dejal je tudi, da Rusiji še vedno vlada ona “ganga”, ki ji je vladala pod Stalinom. Toda, je rekel, v Češkoslovaški je močno protikomunistično podzemlje, ki povzroča Sovjetom resne skrbi. Dne 6. novembra bo Msgr. Zlamal praznoval petdesetletnico svojega mašniškega posveče- feodnega sveta so v nedeljo pro- Lja. Msigr. je doma z Moravske-slaviljali ustanovitev oz. podpis \ga> od koder je prišel s Severnoatlantske pogodbe, ki So jo označevali ob njeni petletnici kot obzidje svobode in in miru. Svoj trilbut so izražali 2 istočasnim svarilom pred nevarnostjo sovjetske agresije. Vrhovni povelnik NATO čet, Sen. Gruenther, je izjavil: “Mi vemo, da se vojaška moč KQvjetskega bloka neprestano Veča in krepi. Toda mi še ved-nimamo dovolj oborožene si-1®, da bi se mogli uspešno upreti splošnemu sovjetskemu napadu.” Volk hoče v ovčji hlev Francoski zunanji minister G. je prišel s svojo sestro, ki mu od tedaj več čas gospodinji. Msgr. Zlamal se je v vojni in povojni dobi še dolgo vnemal za ruske “brate” in je trajalo dokaj dolgo, preden so mu — kakor mnogim drugim dobromisle-čim Amerikancem — padle luskine z oči). Veterani so nasprofni posegu Zdr. držav v indokilajsko vojno če potrebno, naj čete Združenjih držav posežejo v boj samo ob strani in pod praporom Združenih narodov. CHICAGO. — Odbor Ameriških veteranov je v nedeljo izjavil, da nasprotuje odpremi a-meriškega vojaštva v Indokino, razen če bi se to zgodilioi pod zar stavo Združenih narodov. Odbor, kateremu načeljujef Bill Mauldin, znani karikaturist in veteran druge svetovne vojne, je ob zaključku dva dni trajajoče seje izjavil: “Če potrebno, naj ameriške čete v Indokini intervenirajo samo pod ipoveljstom in ob strani Združenih narodov. Akcija zgolj ameriških čet v podporo Franciji, bi bila nevarna in zaman.” Odbor je nato pozval državne-^ ga tajnika Dullesa, naj zavzame . anes toPi0 in med grme- iniciativo ter predloži zadevo Jem dežni prši. Ponoči deloma indokitajske vojne Združenim Cerkve na kolesih v Nemčiji Wuerzburg, Nemčija. — Katoliška škofija v Ghentu je ^ala zgraditi 18 mobilnih cerkva duhovnike v komunistični Vzhodni Nemčiji. Cerkve so v obliki avtomo-rj^kih “trailerjev” ali prikolic. vsaki je oltar in spovednica Na. 'deli spalnica za duhovnika in šo-Te “cerkve” so bile v ne- 1° posvečene. a Vremenski prerok pravi: oblači no in toplo. Anton Prijatel V pondeljek popoldne je preminul v Lorainu, Ohio, dobro poznani Anton Prijatel v starosti 81 let. Družina živi na 1022 E. 68. St. Bil je vdovec. Soproga Theresa mu je umrla leta, 1941. Tukaj zapušča 5 sinov, dr. Anthony, ki je zdravnik v Lorainu, John, Edward, Victor, Stanley, ki vodi lekarno na E. 68. in St. Clair, hčer Thereso, omož. Phipps, ki biva v Baltimore, Md. 6 vnukov, 2 sestri, Cecelia Škrbec in Ann Furlan in več sorodnikov. Rojen je bil v Sv. Gregorju. Tukaj je bival 56- let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 10 uri in nato v (družinsko grobnico na Calvarija pokopališče. Ray Krivoy V nedeljo se je z motornim kolesom ponesrečil Ray Krivoy, 799 E. 200. St., ki je v Euclid Glenville bolnišnici poškodbam podlegel. Bil je star 21 let. Zapušča mater in tri brate. Pogreb bo v sredo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na 17002 Lake-shore Blvd. ob 9:30 v cerkev sv. Pavla na Chard on Rd. in od tam na Calvary pokopališče. Popravek Mrs/ Mary Roitz je umrla v nedeljo zjutraj, ne v soboto, kakor je bilo pomotoma poročano. ------o-..... Telesni napad na francoska ministra Rop v slovenski gostilni Drhal je brcala, bila v obraz in lasala francoskega ministrskega predsednika Laniefa in obrambnega ministra Plevena. Izkaz trimesečnih bančnih računov CLEVELAND,—Ker je North American Bank delniška družba, je potrebno, da se sliši o njenem stanju in napredovanju štirikrat letno. Danes je na (drugem mestu priobčen bančni trimesečni račun, ki izkazuje vsoto $16,618,-433.75, dočim je izkazoval 1. pa-nuarja t. 1. — $16,211,017.71. Vidimo torej, da je banka napredovala v zadnjih treh mesecih tega leta za $407,416.04. Kako koristno in hvalevredno je za nas Slovence, iker se dnevno obratuje z nad 16 milijoni dolar- ^ove Izpade. jev! Računajte, koliko je od te- „ J J Odkar so komunisti pričeli 13. marca s svojimi množičnimi na- EUCLID, O. — Oborožen samo z železnimi živci, je neki ropar zgodaj včeraj zjutraj oropal Mrs. Mary Kovacich, lastnico gostilne, za $109, poprej pa je popil še štiri steklenice piva,, ne da bi jih plačal, Ropar je srkal pi vo dve uri v Ludwig’s Cafe, na 20160 Lindbergh Blvd., dokler se ni gostilna izpraznila gostov. Takrat je ukazal Mrs. Kovacich, naj mu izroči denar. Slednja je vsa prestrašena to storila, ne da bi ji ropar grozil z revolverjem. UMIKANJE VIEHMINCEV V INDOKINI Francozi se hrabro drže in sovražnik se je umaknil izpred utrdbe, toda vsak optimizem bi bil še prezgoden. Te nasilnosti šo se dogajale na najsvetejšem kraju Francije, ob grobu neznanega vojaka, kjer se je vršila komemoracija v Indokini padlih ju nakov. PARIZ. — Kričeča drhal je, povzročil pravi politični vihar. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice dajajoč duška svojemu sovraštvu do Skupne evropske armade, v nedeljo obrcala premierja La- Brcanje in lasanje ministrov Tolpa je zavalovila naprej pretrgala policijsko verigo ter niela in loklofutala ter zlasala j obkrožila uradno skupino. Pre obrambnega ministra Rene Pie- mier Laniel, ob katerem sta sta vena. la dva policista, je pričel stopati Množica je pretrgala policij- proti svojemu avtu, toda deski kordon, da je mogla dejan-jmonstranti so mu zajezili pot sko napasti dve visoki politični Ko se je obrnil nato nazaj pro- HANOI, Indoikina, — Oslable-ne po svojih težkih izgubah so se pričele vietmihske čete, ki jih vodijoi komunisti, v, nedeljo zvečer umikati izpred barikad okoli trdnjave Dien B'm Phu. — Francozi pravijo, cta je dvomljivo, da bi v teku 12 ut pričeli z novim močnim napadom. Toda francosko vrhovno poveljstvo poroča, da so se sovražniki umaknili samo 400 do 500 jardov nazaj in da je zdaj še prerano, da bi se moglo to imenovati splošen umik. Francozi dalje pravijo, da ni ta umik: noben dokaz, (da nameravajo Viethminci opustiti svoje napade v tem sektorju. Možno je, da se hoče sovražnik samo osebnosti tekom svečanih ceremonij in komemoracije junakov, ki so padli v obrambi francoske utrdbe Dien Bien Phu v Indokini. Da je bila mera sramotenja polna, je naneslo, da, se je vse to primerilo na nasvetejšem kraju narodne Francije — ob grobnici neznanega vojaka ob Slavoloku zmage (Are de Triumph). ti grobnici, ga je nekdo brcnil v nogo nad stopalom. Policija je premierja, naglo potisnila njegov avtomobil, katerega so hoteli demonstranti prevrniti. Končno se je šoferju posrečilo spraviti avtomobil skozi drhal. Druga skupina pa je kričala in zmerjala obrambnega ministra Plevena, ki so ga bili po ob- pregrupirati ter se pripraviti za . Okoli grobnice neznanega vo- Množica je metala tudi kamen- bratu ter mu zbili klobuk z gla ve in očala z oči. Fotograf nekega francoskega časopisa je izjavil, da so demon stranti dvakrat udarili Plevena s pestjo po obrazu. J. Marque-to, fotograf- tiskovne agencije Associated Press, pa je povedal, da je videl, kako je nek demonstrant zgrabil Plevena za lase, je, ki pa k sreči ni nikogar zadelo. Zdaj je bilo prvikrat v moderni dobi, da bi kdo. pod takimi okoliščinami telesno napadel kakega francoskega ministrskega predsednika ali člana njegovega kabineta. Sedem aretiranih Policija je aretirala sedem izmed isto demonstrantov. Večinoma vsi ti so poznani kot somišljeniki generala de Gaulla, toda možno je, da so bili med nji- I mi tudi komunisti, pravi poli-' cija. Že ko je policija dobila kontrolo nad demonstranti, so nekateri njih hoteli prevrniti avtomobil, v ikaterem se je premier odpeljal. -o-----_ Moskva bo zgradila "Otroški svet" narodom. ga koristi za vse na obrestih, na zaslužku in različni pomoči. Ako bi se vsa naša, javnost, trgovska moč in štednja oprijele .svojega domačega podjetja, bi se dvignila financa naše domače banke s podvojeno naglico. Še mnogi so med nami, ki tega ne vidijo, in vendar od domačih rojakov žive. Smatram, da sem upravičen, če malo pokritiziram one, ki mimo naše domače banke zahajaj© v tuje, dočim jim naša banka lahko postreže z vsem, kar dobe drugod. Toda o tem bom za blagor naroda go-’voril na drugem mestu. Anton Grdina, predsednik. -----------o----— Obilo piščet AINSWORTH, Neb. — Trgovina s perutnino in kokošjo pico Roggers Grain and Feed Co. je razglasila, da bo dala vsakomur, kdor bi prišel v soboto v njeno prodajalno, popolnoma zastonj 10 malih, pravkar izvaljenih piščet. Ko je razdala 43,500 piščet, jih ji je zmanjkalo in — “šenkovanja’ je bilo konec. padi na to utrjeno postojanko, so izgubili na mrtvih in ranjenih okoli 21,000 mož ali polovico svojih napadalnih sil. Pred tem so Francozi odbili močne sovražnikove napade ter izvedli tudi nekaj protinapadov. ---------------o------ Franc, igralci v Moskvi MOSKVA. — V soboto zvečer so prispeli semkaj na gostovanje francoski igralci gledališke družbe Com e die Francaise. To je prvo gostovanje francoskih i-gralcev v Moskvi izza revolucije leta 1917. To bo v Sovjetiji prva trgovina s premikajočimi se stopnicami. MOSKVA. — Tukaj so že pričeli z delom gradnje največje trgovine za otroke v Sovjetski jaka so se zbrali Laniel, Pleven :zvezi> 'ki bo znana pod imenom in še kakih tisoč oseb, da počas- |“0tr°ški svet.” To bo tudi prte spomin francoskih junakov, |Va trgovina v Sovjetski zvezi, ki so padli v Indokini. |k| bo imela premikajoče se stop- Vzklikanje maršalu Juinu lnice- Star veteran umrl AUSTIN, Tex. — Tukaj je u-mrl Thomas Evans Riddle, 107 let stari veteran ameriške Državljanske vojne. ------o----- Smrt odličnega letalca PARIZ. — Tukaj se je ubil z jet letalom Constantine Roxa-hov, najslavnjši francoski letalec. Demonstranti ,so se pomešali med častilce spomina mrtvih junakov, s čemer so preslepili nič slutečo policijo. Toda ko sta se pojavila ministra, so se pojavili tudi demonstranti, kričeč: “Dol s Skupno evropsko armado! — Živel Juin!” — Maršal Alphonse Pierre Juin je bil pretekli teden razrešen svoje vojaške komande, ker se ni odzval pozivu ministrov, da bi prišel na njihovo sejo ter pojasnil svoj nedavni govor proti tej Trgovina bo obsegala ves blok ozemlja v središču Moskve, — nasproti Savojskemu hotelu in nedaleč od poslopja notranjega ministrstva. V ta namen bo preurejeno poslopje, v katerem so bili doslej razni uradi. Trgovino upajo odpreti koncem letošnjega leta, ob času prihoda “Dedka Mraza” (ali našega Miklavža in sv. Deteta). V trgovini bodo naprodaj razne igrače in drugo blago, ki si zasnovani armadi, s čemer je ga poželi otroško srce. Za 3 bilijone din. neprodanih knjig v Sloveniji LJUBLJANA. — Tukajšnji ški stroji so obrabljeni. EINSTEIN JIH JE dopolnil 75 — Slavni fizik Albert Einstein je 14. marca dopolnil 75 let. Fotograf ga je posnel na njegovem domu v Princeton, N. J. radio je poročal o konferenci ti-skarniških, časnikarskih in založniških podjetij v Ljubljani. Pri tem je dal nekaj prav zanimivih podatkov: Že nad dve leti se dvigajo cene leposlovnih, znanstvenih in šolskih knjig. Radi cen so postale knjige vse bolj nedostop- Pri tem, ko moramo ugotoviti to neveselo dejstvo na eni strani, pa moramo na drugi reči, da bi mogli znižati cene tiskarskih izdelkov za okoli 70 odstotkov, če bi nekaj, razmeroma malo, investirali in si mogli nabaviti nove stroje. Za to je potrebnih okoli 150 milijonov ne, Podatki povedo, da največ- dinarjev v tlkiih valutah' če' ji del cen odpade sedaj na papir prav ]e to mala vsota, če j opri in 'tiskarniško delo. To dvoje znaša navadno 60 odstotkov vseh izdatkov za knjigo ali list in 60 odstotkov prodajne cene. Slovenski tisk je tako zelo zaostal, da je postal nedobičkano-sen. Ne zadovoljuje potreb niti po kakovosti, niti po količini svojih proizvodov. Vsi tiskarni- merjamo z ugodnostmi, ki bi jih dobili, vendar tiskarska podjetja ne morejo dobiti te vsote na razpolago. Založniška podjetja v Sloveniji imajo v svojih skladiščih za okoli 300 milijonov dinarjev knjig, dočim je takih knjig v, celi Jugoslaviji za okoli 3 bilijone dinarjev. Štirinajsta obletnica— V sredio ob 5:30 (bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Martina Strauss v spomin 14. obletnice njegove smrti. Petdesetletnica— Gdč. Manca Preša, 961 E. 67. St., se je pretekli teden srečala z Abrahamom. Vsi njeni prijatelji, znanci in rojaki, ki jim je bila pomoč v potrebi, ji čestitajo in ji želijo, da jo Bog še dolgo ohrani v zdravju in za-dovoljsvu. čestitkam in željam se pridružujemo tudi mi! Na bolniški postelji— Poznani Anton Miklaučič, — 11006 Revere Ave., je že dalj časa na bolniški postelji. Dobremu rojaku želimo skorajšnjega zdravja. Seja preložena— Podružnica Slov. moške zveze št. 6 ima svojo redno sejo v Inedeljo 11. aprila namesto v nedeljo 18. aprila, ker je ta dan Velika noč. Seja bo ob pol dveh v šoli sv. Vida. Seja—■ Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob 7:30 sejo v'navadnih prostorih. Molitev— Članice Oltarnega društva pri sv. Vidu so vabljene nocoj ob 6:30 v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St., k molitvi za umrlo Mary Roitz. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je snoči v svojem govoru rekel, da se bodo Sovjeti dolgo pomišljali, preden bodo začeli atomsko vojnp, “vse dokler bodo vedeli, da smo mi v položaji naglega m silnega povračila” z daleko superiorno močjo. LONDON. — Premier Churchill je včeraj povedal o tajni pogodbi, ki jo je sklenil leta 1943 s predsednikom Rooseveltom, katera pogodba daje Ameriki in Veliki Britaniji pravico medsebojnega veta druga druge glede uporabe atomskih bomb. Ta tajna pogodba pa ni več učinkovita. HANOI, Indokina. — Vietminci, ki jih vodijo komunisti, so včeraj sestrelili tisoče artilerijskih izstrelkov na letališče in trdnjavo Dien Bien Phu ter jo napadali s svojimi udarniškimi četami od zjutraj do poldne, ne da bi kaj opravili. SEOUL, Koreja — Korejski zunanji minister je danes naznanil, da bo Južna Koreja bojkotirala ženevsko mirovno konferenco, ako Združene države do 26. aprila ne pristanejo na podvojitev južnoko-rejskih oboroženih sil. WASHINGTON. — Državni tajnik Dulles je včeraj povedal kongresnemu odboru za zunanje zadeve, da Rdeča Kitajska podpira komunistično agresijo v Indokini skoraj do točke, ki dela oboroženo povračilo potrebno. CLEVELAND. — Stavkovni položaj pri Park Drop Forge Co., je snoči zašel v nove težave, ko je neka AFL unija izjavila, da ima pravice pogajanja za skupino novih delavcev, ki jih je družba najela v nadomestitev štrajkujočih CIO članov. PARIZ. — Generalna delavska konfederacija, ki jo vodijo komunisti, je proglasila za 28. aprila 24-urno stavko v podporo zahtev po višjih mezdah. Ameriška mumrna 1 moJdiSUn* 8117 St Clair Are. Hl'nderson 1-06S8 Clereland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays Qeaeral Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za 2>d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 8 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1878. Tues., April 6, 1954 No. 67 Beračev kar ne bo več! Vse kaže, da bo najprej prišlo do odprave beračev v socialistični Jugoslaviji, potem pa po njenem zgledu tudi drugod po svetu. Takole namreč beremo, da je v svojem predavanju govoril znan slovenski duhovnik, ki menda drži s sedanjo vlado, kali? V tisku ni razvideti, če je dobesedno tako govoril ali ne. Ali so podane samo njegove misli ali tudi vse besede, se ne da razvideti. Tu podamo njegove misli dobesedno tako, kot so izšle v tisku; “Bistvo evangeljskega nauka je dobrodelnost, gmotno podpiranje revnih. Koliko dobrega je rodil ta evangeljski nauk skozi stoletja! Toda ta evangeljska misel ni samo lajšala gorja, ampak je tudi spodbujala najplemenitejše ljudi, da so zamišljali boljšo ureditev družbe. Iz tega prizadevanja je zrasel socializem, ki je povzročil velik prevrat. Beračev ne srečujemo več veliko. Če se nam posreči socializem izvesti do kraja, potem ne bo reveža med nami, kakor ga ni bilo med prvimi kristjani. Toda kam naj potem usmerimo krščansko etiko, ki je imela doslej dobrodelnost za svoj najžlahtnejši sad? . . . Doba zasebne dobrodelnosti pri nas naglo odrnira. Okoliščine so se tako predrugačile, da je treba iste nravne zapovedi spolnjevati na nov način. Ali bo krščanska dobrodelnost usahnila v socializmu? Ne bo, samo spremenila se bo. Samo oblika se bo spremenila. Prej si sam, po lastni uvidevnosti/prostovoljno in neposredno pomagal revežu. Odslej mu boš pomagal posredno, po socialistični družbi, z davkom in delom.” V gornjih izvajanjih imamo živ zgled, kako se morajo “od vlade priznani” duhovniki loviti v besedah, da čuvajo evangelij in “današnjo stvarnost” v Titovini. Oboje pod enim klobukom. Ta gospod je napravil nekaj krepkih poklonov na obe strani. Nihče mu ne more očitati, da je kaj zatajil ali celo izdal. Sukal se je pa tako ob robovih obeh strani, da bi mu pod drobnogledom krščanska plat imela marsikaj ugovarjati. Toda pustimo ga, saj se zavedamo, v kako težkem položaju je bil, ko je imel svoje predavanje pred očmi in ušesi vladnega zastopnika. Nehote nam prihaja na misel nekaj drugega. Tisoči in tisoči ameriških Slovencev, ki dobivate obupne prošnje od tam za pakete in drugačno pomoč, prepišite si stavek, ki trdi, da “beračev ne srečujemo več veliko” v Sloveniji in sploh v Jlutgoslaviji. Prepišite si ga in ga pošljite prosilcem namesto paketa! Naj vam razlože iz svoje skušnje, kako se ujema gornja trditev s tisoči in tisoči pismenih prošenj, ki dežujejo preko Atlantika! Ni treba, da bi poslali prošnjike k onemu gospodu, češ naj ga primejo za besedo. Saj dobri mož ne ve, kaj se godi za njegovim hrbtom. Verjetno nima pojma o tem, koliko pošte z nujnimi prošnjami odhaja iz njegove “socialistične” domovine. Prizanesimo mu! Najbrž mu pa ni neznano, koliko paketov gre iz Amerike v Slovenijo. Pa morda misli, da prihajajo kar tako iz stare navade. da pa prosil za nje prav za prav nihče ni. Ne gre torej za to1, da hi koga za jezik prijemali. Recimo, da nas samo “teoretično” zanima vsa reč in bi radi vedeli, kako “ljudstvo” tam pojasnuje svoje številne — bolje bi bilo zapisati: neštevilne — prošnje, ko stoji zapisano, da “beračev- skoraj ne srečujemo več.” Toda če si hočemo prihraniti nekaj centov pri poštnini, nam niti ni treba pisati tja. Samo še enkrat vzemimo v roke pisma od tam, pa jih prebirajmo v luči izjave o beračih, ki jih skoraj ne srečujejo več — v Sloveniji. Preden smo kaj vprašali, nam je prišel odgovor, pa ne en sam. Stotine in tisoči odgovorov! Takole in podobno berete v pismih: Res ni beračev, ki bi sedeli na obcestnih kamnih in klicali mimoidočim za ubogajmo. Bi se jim ne izplačalo, zakaj dobro vedo, da je zdaj ves narod en sam berač. Kaj bo dal tak, ki sam nima? Govorimo seveda o tistih ljudeh pri nas, ki res zaslužijo ime — narod. Ne govorimo o tistih, ki so ob izropanju naroda obogateli in sedaj pri nas sestavljajo visoko aristokracijo. O , ti imajo, vsega imajo zadosti, pa na take bo kak rerač zastonj usmerjal svoje klice za pomoč, za miloščino ali za ubogajme. Ta visoka aristokracija in današnja “gornja plast” ne pozna drugega kot sarmo sebe. Zastonj boš molil roko predenj, saj v “socialistično zgrajeni družbi” beračev niti biti ne sme! Vidite, mili rojaki tam v Ameriki, naš narod-berač nima drugega izhoda kot da v celoti obrača svoje oči k vam tja čez lužo in prosi, prosi . . . zakaj doma še prositi ne sme več! Če nas še vi zapustite, potem se bo res dobesedno izpolnila beseda onega predavatelja: Če se nam posreči zgraditi socializem do kraja, potem ne bo več reveža med nami! Prav gotovo ga ne bo, kakor zdaj vse kaže. Saj bodo brez pomoči iz Amerike vsi reveži pomrli! V toliko ima predavatelj popolnoma prav. Nima pa prav predavatelj, ko pravi, da bo potem v Sloveniji tako kot je bilo med prvimi kristjani. Ljubi gospod, prvi kristjani niso plačevali davkov za odpravo revščine. Oni so “neposreno” pomagali revežem, zakaj to je bilo v duhu Kristusovega nauka. Ali so si znani vzklik; Glejte, davkov? Zavedali so se, da je država mašina, toliko hujša koncu. Novi most je 240 m dolg mašina, kolikor bolj jo obratujejo ljudje, ki nimajo srca, pa celo to trdijo o sebi, da niti nimajo — duše! Brezdušna mašina in brezdušni in brezsrčni mašinarji! Pa boš “pomagal revežu” s plačevanjem davkom! In to še v socialistični državi, ki pod tem imenom skriva samo svoj najbolj surov komunizem! Amerika pomaga naši rojstni domovini “posredno” in “neposredno.” Posredno ji pomaga Washington, ki pošilja tja milijone — državni mašini seveda. Pozna se pa za “odpravo revščine” prav toliko kot se pozna, ko ljudje tam — plačujejo davke. Neposredno pomagajo k odpravi revščine tisti Amerikanci, ki z osebno žrtvijo “po lastni uvidevnosti, prostovoljno in neposredno” pošiljajo pakete naravnost v roke siromakov. Prav po zgledu prvih kristjanov! Stara slovenska žena, ki ob svojih skrotanih prihrankih lastnoročno dan na dan izdeluje pakete s ponošeno obleko in živilskimi priboljški in jih teden za tednom odpravlja na pošto, stori za odpravo revščine v Sloveniji tisočkrat več kot celokupna “socialistično urejena družba” tam, pa tudi več kot bogati Washington, ki z milijini in milijardami podpira brezdušno in brezsrčno socialistično-komunistično državno mašino v Titovini. — P. B-ič. BESEDA IZ NARODA | l i I >*♦♦♦♦•» »**♦! >***»♦**« Misijon pri Sv. Vidu dobro obiskan Cleveland, O. V nedeljo magali, bo šlo vse lepo naprej. |Po koncertu je kot običajno za-jbaiva v spodnji divorani. Na svidenje! Pevski zbor Adrija je druga Ta zvečer je bila cerkev čisto pol- [skupina tu rojene mladine, na. in skoraj premajhna za veli- priredi svoj koncert 9. maja v ko. število vernikov. V ponede- American Yugoslav Center na ijek zjutraj ob 5:30 je prišlo v Recher Ave. ni treba bati kam z dobičkom. kako-se ljubijo med seboj — zaslužili s pridnim plačevanjem Ce borno vsak po svoji moči po-j bolj pešal in se bližal svojemu cerkev kakih 300 vernikov, druge maše ob 8:30 pa se je udeležilo- nad 500 ljudi. Šentviški farani dobro, razumejo čas obiskanja božjega, kar pomeni vsak sv. misijon. Temelji duhovne stavbe, ki mora biti zgrajena, med sv. misijonom, bodo trdni; upamo, da bodo stene močne in streha nepremočljiva, če bodo verniki vstrajali do konca in j email delo za rešitev duše tako resno kot so to. storili ob začetku. Vsi slovenski verniki ste prisrčno in nujno vabljeni, da se sv. misijona udeležite. Pridite morda tudi tisti,. ki ste se morda malo preveč zanemarili. Pridite s pravim namenom in dobro boste opravili. Vse misijonske pobožnosti poživlja mogočno ljudsko petjb. Misijonske pobožnosti so> vsak dan zjutraj ob 5:30 in 8:30 s sv. mašo, zvečer je glavni misijonski govor ob 7:30. Pridite. Farna pisarna. ------o------ ŠConcerl Mladinskega pevskega zbora Cleveland, O. — Prijatelj pevskih zborov me je vprašal, če M. P. Z. letos ne bo imel svojega rednega, pomladanskega koncerta. Rad posluša petje, naj-rajše pa mladino., ki s takim veseljem nastopi, da bi jih gledal kar naprej. Občinstvo bi se moralo, za, to našo mladino bolj zanimati, pa žal dvorana ni več tako polna kot je bila pred leti. Prijatelja sem hotel potolažiti in mu pojasniti, da že mnogo Slovencev, ki so podpirali pevske zbore, krije črna zemlja. Oporekal mi je rekoč, da je še toliko. Slovencev v Clevelandu, da lahko napolnijo več dvoran, pa bi ene ne. Več zanimanja je treba, pa bi šlo. Tudi jaz ,se strinjam z njim, pa vendar se ne more nič storiti, ker prisiliti se ne more nobenega. Mladinski pevski zbor se pridno pripravlja na koncert, katerega priredi v nedeljo, 11. aprila, ob 3:30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Wat eric o Road pod vodstvom Joseph Gregorja, kateri se zelo trudi, da bo ta koncert uspel. Spored je skrbno izbran. Zato ste vsi v imenu zbora vljudno vabljeni, da napolnite dvorano in s tem podprete zbor za nadaljevanje vaj. Morda bo kdo mislil, kam bodo z denarjem. Stroški so vedno višji, vsaka vaja stane 11 dolarjev ali še več, vstopnice so- po 1 dolar. Saj to bi še bilo, toda Ikto so kriti vsi stroški, ostane le 75c. -Tudi kar se kuhinje tiče, vam je znano, da je vse tako drago, da se res Torej 11. aprila na Waterloo Rd., 9. maja na Recher Ave.! Jerry Pike, 448 E. 156. St. Slovenska Koroika Kdor ni z njimi . . . G. inž. Lambert Muri je že nad dve leti strašen kamen spotik v koroškem kakor tudi v za-karavanškem slovenskem komunističnem tisku.. Do božiča, lani je bil v uredništvu celovškega NT. V tem času je g., inženirju njegov bratranec Pri-istovnik v Kortah, kier nima svojih otrok, izročil posestvo. Pri Pristovniku je bila doma mati g. inženirja Murija in tako spada g. inženir M. v naj ožje Pristovnikovo sorodstvo. — Dokler je za g. inženirjem neprestano letal uradnik jugoslovanskega konzulata ali političnega urada, za vez med FLRJ in Avstrijo v Celovcu g. dr.. Pavlin in mu prigovarjal, naj s vrne v Ljubljano ter mu obljubljal vsako; mesto, tako dolgo nismo brali nobenega napada v komunističnem tisku na g. inženirja. Ko pa je jasno povedal, da po svo jem gospodarskem gledanju in svojih gospodarskih skušnjah ne more sodelovati s komunističnim gospodarskim usmerjanjem, so se pričeli napadi nanj. Od tega časa je belogardist, izdajalec in vse drugo in danes bi po njihovem pisanju sodeč rajši videli na Pristovnikovemu posestvu kakega nacista kakor pa njega. Posebno strupeni so bili napadi nanj sedaj, ko je kandidiral na listi “Krščanske volilne skupnosti” pri občin, volitvah v Beli. Celovško gledališče v Ljubljani V drugi polovici prejšnjega meseca je celovško gledališče gostovalo v Ljubljani. Bilo je zelo prisrčno sprejeto. Na deskah ljubljanskega odra so Ce--lovčani podali znano Joh. Straussovo opereto “Flederma-us” (Netopir).. — Ljubljana bo verjetno meseca maja Celovcu vrnila to gostovanje. — Celovški igralci so bili zelo navdušeni nad slovensko gostoljubnost-. jo- Nov most čez Dravo Dne 23. marca je peljal prvi vlak čez novi železniški most, ki vež Tinje-Kamen. Ta most je bil prvič zgrajen leta 1863; leta 1891. je bil ojačen; konec zadnje vojske (1945) pa je bil ob tistih znanih dogodkih lazstneljen. Zadnjih devet let se je ves železniški promet o-pravljal preko lesenega zasilnega mosta, ki pa je tudi vedno in je najdaljši most, ki je bil po letu 1945. postavljen v Avstriji. Gradnja je trajala tri leta. Stroškov je bilo 10 milijonov šilingov. — Dokler pred par leti ni bil ukinjen t.i. obmejni 10 km zaporni pas, jie- Ibila, pred tem mostom kontrola vseh potnikov, ki so hoteli na južno stran Drave. Smrt med rojaki V taborišču za stare in onemogle v Riedu (Innkreis) je 19. marca t.i. umrla gospa Zofi Klinar, roj. Zojc, soproga g. inženirja Klinarja z Jesenic. Dočakala je lepo 'starost 76 let. Rojaki, ki so v Riedu, so se od rajnke poslovili med drugim tudi, z lepo osmrtnico v celovškem NT. G. inženirju in dr. doma-, čim izreka tudi AD sožalje, rajnka pa naj počiva v miru! —-G. Franc Podržaj iz špitalskega] taborišča pa nas prosi za objavo, da se je 11. marca t..l. smrtno ponesrečil v domovini pri sekanju drv njegov brat Ivan Podržaj, posestnik na Igu in na Starem dvoru pri Škofji Loki, star 36 let. Rajnki zapušča ženo in tri otroke. Ker je imel rajnki tudi v Ameriki vieliko prijateljev in znancev, radi u-istrezamo prošnji, obenem pa izrekamo njemu kakor tudi njegovim domačim v domovini iskreno sožalje, rajnki Ivan pa naj počiva v miru! Radio Celovec Zasedbene oblosti v Avstriji so izročile večino radiooddajnih postaj v upravo Avstrijcem, kar' je povzročilo v avstrijskem javnem življenju svoje vrste teža ve.. Radio je namreč danes sko-i raj najvažnejši posredovalec ne samo novic marveč tudi svetovno političnih nazorov, zato boj zanj. Avstrijski minister za pošto in dr. javne prometne naprave dr. Waldibrunner, ki je socialist, bi rad spravil sedaj vse avstrijske radiooddajne postaje pod socialistični klobuk. Tirolska zlasti in Predarlska, dve izraziti avstrijski deželi z vernim katoliškim prebivalstvom., sta začeli odločen boj za samostojnost deželnih oddajnih postaj. Nas pa seveda v tej zvezi zanima položaj celovškega radia, ki ima odnosno bi moral imjeti še prav posebno nalogo. Zato nas je zelo zanimalo, kaj bo povedal časnikarjem upravnik celovškega radia g. inž. Go-ritaschnig na svoji konferenci z: njimi. Pa smo bili zelo razočarani. 9. upravnik ni na tej konferenci niti z eno besedo omenil slovenskih oddaj v celovškem radiu. Kaj če ni tudi to \ zvezi z znano pogodbo med avstrijskimi socialisti in ljubljansko komunistično partijsko ge-neraliteto! Zastopnik britanske zasedbene oblasti v Celovcu Kakor vedo poročati avstrijski listi, je zastopnik britanske zasedbene oblasti za koroško odpoklicon na službeno mesto v Londonu. Na njegovo mesto pride dosedanji britanski Zastopnik za Štajersko, ki se zato-preseli v Celovec. Slučaj Perne Marija Perne je v zvezi z jugoslovansko radio objavo z dne- 20. pr. m., v kateri so bili navedeni vzroki za aretacijo njenega moža Alojzija Perneta na Jesenicah 14. marca t.i., objavila v celovškem NT pismo, v katerem trdi, da je laž, da. bi bil njen mož v visoki vojaški službi pri nemški vojaščini v Kranju.. Čie bi bil vojni zločinec, piše, bi ne tvegal sedaj že drugega potovanja v Jugoslavijo.. O Pernetovem slučaju je bilo govora tudi na zadnjem zasedanju koroškega dežel, zbora. Perne je bil namreč avstrijski državljan, katero si je pridobil, ko se je poročil kot begunec s koroško domačinko. Dežel, glavar Wedienig je na vprašanje pojasnil, da se je oglasil pri njem jugoslovanski konzul v Celovcu g. Bravničar in se opravičil ter zagotovil, da bo zadeva rešena. K sodobnim sm&ovnim problemom i Po več tednih razgovorov se j posebno vodikova bomba. Zdr. je Washington, odločil, da Indo- države so izvedle v marcu dve kina ne sme pod nobenim po- poskusni razstrelitvi teh bomb gojem pasti v roke komunistov, na Maršalskih otqkih v Tihem Državni tajnik John F. Dulles oceanu. Vesti 6 njihovi izred- je v posebnem govoru označil stališče Amerike v tem vprašanju. Po njegovih besedah “čutijo Združene države, da se je treba komunističnemu ogrožanju v tem delu sveta upreti z združenimi silami, pa četudi bi bilo to zvezano z resnim tveganjem”. Za slučaj, če bi komunistična Kitajska poslala v Indo-kino svoje čete, potem posledice tega ne bodo omejene samo na Indoikino, je pribil državni tajnik. Z drugimi besedami bi se' to reklo, da bo Amerika v tem slučaju udarila po komunistični Kitajski sami. Dulles se je v svojem, govoru izjavil odločno tudi proti sprejemu kitajskih komunistov V Združene narode, dokler se ti ne odrečejo sili kot sredstvu za dosego ciljev v mednarodni politiki. Sovjeti j a in komunistična Kitajska bi radi dobili pod svojo oblast vso Jugovzhodno Azijoi, Če bi jima to uspelo, bi imelo to zelo težke posledice za svobodni svet. Zadnja Indija ali kot jo po navadi imenujejo Indokina obsega poleg Francoske Indokine tudi Siam in Burmo. To je edini predel Azije, kjer pridelujejo več živeža, kot ga doma porabijo. Odvisna živila iz tega predela gredo na Japonsko, v Indijo in druge dežele Jugovzhodne Azije. Pa ne samo živež, ta dežela ima tudi velika naravna bogastva. Važen je tudi prometno - strategični položaj dežele. “Komunistična oblast nad deželami Jugovzhodne Azije bi predstavljala nevarnost za Filipine, Avstralijo in. Novo Zelandijo. V nevarnosti bi bilo vsG: področje, ki ga običajno imenujemo Zahodni Pacifik”, je dejal Dulles. Dullesov govor je dokaz, da se je Amerika odločila, da bo zastavila pot širjenju komunizma v Jugovzhodni Aziji, pa naj stane, kar hoče. Njegove besede so bile namenjene na eni strani ameriški javnosti, na drugi pa komun, mogotcem v Kremlju, Pekingu kot tudi onim državam svobodnega sveta, ki soi se “zaradi ljubega miru” pripravljene s komunisti pogovarjati in jim popuščati. le * * Francozi poročajo iz Indokine, da so kclmunisti v zadnji dobi veliko boljše opremljeni, oskrbovani in vodeni, kot je bilo to v preteklosti. Vse vodstvo je v'rokah komunističnih Kitajcev. Orožje v lndoki.no pa prihaja po veliki večini iz Češke preko Sibirije in Kitajske. * * * Poleg vojne v Indokini je vznemirjala pretekli teden svet v najkrajšem času. 20. marca pa je Jugoslovan, radio naznanil, da so Alojzija Perneta zaprli kot vojnega zločinca 'in. da: bo postavljen pred sodišče v Jugoslaviji, koder ga še vedno smatrajo za jugoslovanskega državljana. Tako si bistveno nasprotujeta izjava celovškega jugoslovanskega konzula in uradna jugoslovanska radio objava. Celovški NT je k temu zapisa! ni učinkovitosti — ena sama taka bomba bi lahko uničila ves New York ali London — niso vznemirile samo Japoncev, ampak tudi Angleže, Indijce in druge narode tako v svobodnem kakor tudi v komunističnem svetu. v Indijski ministrski predsednik Nehru je ponovno pozval Združene države in Sovjetsko zvezo, naj prenehata s poskusnimi razstrelitvami vodikovih bomb. — Podobni glasovi .so prišli z Japonske. V angleškem parlamentu se je začela o tem vprašanju včeraj velika debata. Poslanci delavske stranke pritiskajo na Churchilla, naj skliče o tem vprašanju konferenco velikih treh. * * * Spor med Judi in Arabci na Srednjem vzhodu postaja vse ostrejši. Ni izključlRn izbruh nove-yojne v tem predelu. Predsednik* Eisenhower je pozval a-rabske vlade kot tudi vlado Izraela, naj ohranijo mirno kri in naj skušajo najti pot k sporazumu. * * * V Egiptu se notranje homa-tije nadaljujejo'. Skupina oficirjev, ki je pognala iz dežele kralja Faruka, je še vedno v sporu z generalom Nagibom. Ta želi, da bi se Egipt vrnil čim prej v normalne razmere, zato je napovedal za poletje volitve v parlament. Oficirji pod vodstvom podpredsednika vlade polkovnika Nasser a so se tej nameri u-prli. Nagib se je rad ali nerad moral njihovemu pritisku udati. Začasno so zmagali Nagibov! nasprotniki, kakšen bo pa konec te borbe za oblast, pa trenutno še ni jasno. Angleži, ki bi radi uredili vprašanje Sueza, čakajo na razvoj te borbe. Zaenkrat še niso na jasnem, s kom naj bi se raz-govarjali. * * * Vesti iz Irana so v zadnjih tednih precej redke. Vse izgloda, da je general Zahedi še vedno trdno v sedlu in da se trudi rešiti državo iz gospodarske stiske z rešitvijo spora ° izkoriščanju petrolejskih polj. * * * Amerika je nekoliko omilila določbe o prepovedi trgovine s komunističnimi deželami. Vstra-ja pa še vedno na prepovedi iZ' voza vojaško pomembnega blaga. Pretekli teden se je o tem vprašanju razgovarjal v Londonu in Parizu v imenu Washing-tona H. Stassen, upravnik ameriške pomoči tujini. * * * Sovjeti so presenetili svet s predlogom, da so pripravljeni stopiti v Sevemo-atlantsko ob*' rambno skupnost, če sprejmejo zahodnjaki predlog o evropskem varnostnem paktu, ki ga je stavil v Berlinu Molotov. Amerika in Velika Britanija sta to sovjetsko zamisel odklonili. * * * Francozi in Italijani še vedno niso začeli v parlamentu razprave o Evropski obrambni skupnosti, ki so jo njihove vlade odobrile že pred dvemi leti. Francozi si zmišljajo vedno nove i2' govore. To zavlačevanje ne vz- sledečo značilnost: “Kakor koli buja nevoljo samo pri Nerocih stvar že stoji, leno pa drži. Nam ^ racb ve£ svobode in svojo vojsko, ampak tudi pri nas v Ameriki. Washington je odločen Zahodno Nemčijo oborožiti na ta ali na drug način. je znana vrsta oseb, ki je igrala za časa nemške zasedb Jugoslavije raznovrstne komisarje, a isti ljudje se danes vozijo v Jugoslavijo in jih tam svečano pozdravljajo in sprejemajo. Po vsej verjetnosti, piše NT, ta način postopanja z ljudmi, ki so prišli z dovoljenjem jugoslovanskega zastopstva v inozemstvu preko meje, ne more utrjevati prijateljskih odnosov med sosednimi državami.. Na takih odnošajih pa smo vsi zainteresirani.” Sovjeti so proglasili Vzhodu0 Nemčijo za suvereno in ji “vrui ii popolno svobodo1,” seveda sovjetska vojska ostala še nad^ ije v deželi “zaradi varnosti-Neki časnikar je novo svcb° vzhodnih Nemcev označil tak0 le: “Imajo popolno svobodo P0^ slušati svoje vodnike v K?era- Drugi je obsegal ideje o te- DIN 1000 za $2.20 bankovci Pošiljanje denarja v sta- ri kraj po dnevnem tečaju POŠILJANJE DENARJA v sta-ri kraj brzojavno po službe-nern tečaju PAKETI: zahtevajte naš veliki cenik potne karte: ■y’uljana-Montreal z ladjo od z ^00 dalje a.g„rek-Montreal z letalom od *351.50 dalje sa organizacija za potovanje asih dragih iz kraja je so-p tena in točna. ev°di> vize, potni listi, notarski posli in drugo TRANSMUNDIAL potniška pisarna 238 Coli, .ege St. Toronto, Ont. lelefon WA 3-4868 2089 st. Catherine W. Montreal Telefon FI 5306 Tohn St. go. Hamilton, Ont. telefon JA 8-2869 melju ekonomskega reda na svetu, o absolutni normi pravičnosti, in končno o ciljih krščansko; urejene države, ki naj bo ustvariti ekonomsko, politično in pravno dobro, kar naj samo pomaga človeku povzpeti se v red nadčasovnih dobrin. Vsekakor, kar precej snovi za dvajset minut in predavanje je bilo res zelo kondenzirano in nekoliko pretežko, razen za v pravu šolane poslušalce. ' Zadnji referat Rev. J. Kopača je obsegal naloge katoliških izobražencev na splošno, in pa še posebej aplicirano na slovenske izobražence na severnem delu ameriškega kontinenta. Del referata je slonel nagovorih in navodilhi papeža Pi-ja XII. inteligenci in izbor odlomkov je bil gotovo zelo posrečen. Večina poslušalcev, če nemara ne celo vsi, so slišali mnoge besede prvikrat, in skoro vsak se je čudil, kako odlično se dajo papeževe besede aplicirati na razne inteligenčne skupine, ker so bile tudi govorjene in namenjene raznim skupinam. V drugem delu pa je predavatelj nakazal, kako naj se tudi slovensko izobraženstvo zaveda svoje naloge, ki jo ima. Predavanje je tvorilo lep in logičen zaključek proslave in bi ga bilo zanimivo videti v tisku v celoti,, da bi postal dostopen tudi širšemu krogu slovenskih izobražencev. Udeležba je bila tako nekako zadovoljiva, okoli 20. Upoštevati je pač treba, da si tudi študent le s težavo utrga celo popoldne, ker pač študij vse z večjo težavo in neizprosnostjo pritiska nanj, kot pa kje na evropski univerzi. Debate so bile zelo / živahne. Zdelo bi se ipametno, če slovensko izobraženstvo od časa do časa vzame sv. pismo v rolke inl prebere bolj na začetku iz Matejevega evangelija: Vsi ste sol zemlje, če se pa sol spridi, s čim se bo solila? In pa, če pomisli, da je le ena pot do solidnega znanja, pot resnega in trdega študija. — V. B. .Caracas Genova stajo na poletih proti Zapadu. I na kanadskem severu skoraj ta-[pot 562 organiziranih romanj TPfn q TVrvn i mirviof clt* "n£lo/-y wrovn fO; /Jo X-J Vcilr/w* wrvXn 4-f-i vrtiAron inefa ta a co Q39 vrvm OTatriV Talna vojna na severu je nemogoča Ottawa. — Obisk severnih obrambnih postojank, ki jih vzdržujeta ameriška in kanadska vojska, je kanadskega obrambnega ministra prepričal, da je talna vojna na severu nemogoča. Oklopne sile in pehota, je dejal minister Claxton, ne bodo mogle nikdar nastopati v bojih na daljnem Severu. Na tiskovni konferenci, kjer je minister po povratku povedal svoje mnenje, je tudi izjavil, da utegne priti sovražni napad pez severni tečaj samo z letali. Kakor smo poročali zadnjič, je obrambni minister obiskal postojanko Tule v Grenlandiji. Na koncu razgovora z novinar-iji je dejal g. Claxton, da na svo-; jem obisku ni srečaal nikogar, ki bi trdil, da bi videl nad daljnim Severom kdaj kakor rusko letalo. . . —----o------ Finančni minister naše zvezne: vlade g. Abbott je pred kratkim naznanil, da je stala, lanska živinska bolezen v Kanadi zvezno vlado skoraj 70 milijonov dolarjev. — V parlamentu so izglasovali nekaj nad 6 milijonov dolarjev podpore za obnovo v deželah: Grčija, Pakistan, Palestina in Japonska. Največji delež bo dobila država Pakistan v A-ziji — za okrog pet milijonov dolarjev vrednosti pšenice. — Vlada je takisto odobrila $360,-000 za nabavo petih umetniških slik za Narodno galerijo v Otta-wi. Te slike bodo kupili v Evropi; stare so- po nekaj sto let. Kanadčani potujejo v Moskvo Toronto, Ont. — Manjša skupina kanadskih kulturnikov bo odpotovala ta teden v Rusijo. To potovanje je organiziralo Sovjetsko društvo za kulturne odnose z drugimi deželami. — Število Kanadčanov, ki so prejeli povabila za to potovanje, ni točno znamo, znano pa je, da se več povabljencev iz teh ali drugih razlogov ni moglo ali hotelo udeležiti tega potovanja. Iz tega mesta bodo odšli v okviru tega potovanja v Rusijo trije kulturniki, Frederick Varley, znani slikar kanadske “Sedmorice”, nek drugi slikar in nek glasbeni profesor. Ruske oblasti so vsem kanadskim kulturnikom vnaprej obljubile svobodo gibanja in svobodo izražanja. Drobne novice iz Ottawe Ottawa. — Hiša, iki je v svoji zgodnji mladosti v njej živel ^ni kraji njihova domovina. Do-; pokojni kanadski ministr. pred- slej se je šolalo v teh “šolah za Prišla bo pomlad Toronto, Ont. — Kljub hudemu snežnemu viharju in obilici snega, ki so ga bili deležni številni kraji v provinci Ontario, so vremenski preroki optimistični in trdijo, da je pomlad tukaj. Nagel prihod pomladi naj bi med drugim dokazovala vrnitev belih snežnih gosi z juga Združenih držav proti severu. Te gosi, ki se vsako leto na pomlad vračajo v Grenlandijo in drugam na daljni Sever, se običajno ustavljajo v velikem številu blizu kraja St. Joachim, Que. Tamkajšnji ornitološki observatorij je pretekli teden naštel blizu sto tisoč teh gosi in ljudje sklepajo, da bo prišla kmalu za gosmi tudi pomlad. Seveda, prej ali slej. -----—o------ šola za obstanek Toronto, Ont. — Kanadski letalci se učijo zadnji čas vseh mogočih stvari. Sedaj, ko je toliko govorjenja, da se utegnejo raznetiti v primeru nove svetovne vojne boji tudi v talko neobljudenih krajih kakor so severne divjine Kanade, morajo biti naši letalci pripravljeni na vse. Kako se je letalcu obnašati, če njegovo letalo sredi severnega miru umolkne in je sam prisiljen skočiti s padalom na sneženo divjino, kjer po več stotin milj okrog ni žive duše? To je predmet, ki ga poučujejo v teh pilotskih šolah. Tega pouka so deležni oboji, kanadski in ameriški pilot je. Predavatelji so po večini tisti častniki kanadske policijske konjenice, ki so več let službovali v tako oddaljenih krajih in pa Eskimi, ki so sever- ko domači, kakor se počutijo tamkajšnji beli medvedje S Koreje odhajajo Seoul, Koreja. — Preteklo soboto je odpotovalo iz pristanišča Inchon domov v Kanado več ko 1300 kanadskih vojakov, ki so prebili več ko leto dni v vojaški službi na Koreji. Poročilo sicer dodaja, da je te voj alke nadomestil nek drug oddelek kanadske vojske, ne pove pa njega številčno moč. -----o----- Podzemska železnica v obratu Toronto, Ont. — Preteklo sredo, 31. marca, so izročili podzemsko železnico v našem mestu v promet. Znamenitemu dogodku sta stala ob strani ontarijski predsednik g. Frost in torontski župan g. Lamport. Novi vozovi so bili v poznih popoldanskih urah natlačeni . potnikov. Mniogo teh potnikov se je peljalo prvi dan na podzemski železnici bolj iz radovednosti in slovesnega vzdušja, ki je vladalo ta dan po mestu, kakor pa iz potrebe. Mestna uprava pa. začenja misliti že na drugi krak podzemske železnice, ki naj bi tekel čez mesto v smeri od vzhoda proti zapadu. zraven tega pa še 932 romarskih skupin. Od začetka te božje poti 1. 1658 je poromalo k tej sv. Ani skoraj 27 milijonov romarjev. Svetih obhajil so v času obstoja te božje poti podelili 14,747,000. V tej cerkvi so brali 632,000 svetih maš in odkar se svet giblje na kolesih, so našteli 3,206,300 avtomobilov, s katerimi so se božjepotniki pripeljali semkaj. narejenimi potnimi dokumenti za čez mejo. Za te dokumente je treba seveda plačati visoko ceno in vsak, ki jih uporabi, ima prej ali slej opravka z FBI. Kljub temu, da je ameriška policija zadnje čase ugotovila precej takih primerov in polovila večje število takih nezakonitih novih Amerikancev, ki so prispeli iz Montreala, je v tem mestu prodaja nezakonitih pot' nih listov prav tako uspevajoča kakor pred tem. Vzporedno s tem se kajpada tudi vsak dan predejo niti mednarodnega vohunstva. Montreal — prisluško-vališče Sev. Amerike Montreal, P. Q. — Največje kanadsko mesto Montreal v provinci Quebec je postalo po. zadnji svetovni vojni važno diplomat-sfcoi središče in ga danes smatrajo za ključno prisluškovalno po- Čudežni uplinjač Toronto, Ont. — Lansko jesen je eden torontskih radio^komen-jtatorjev v čezcelinski kanadski radijski oddaji povedal poslušalcem, da je neki Charles Pogo iz Toronta patentiral leta 1936 uplinjač (carburetor), ki bi omogočal, da bi avtomobil prevozil dvesto milj razdalje z običajno hitrostjo samo z enim galopom pogonskega sredstva. Komentator pa je dodal, da so petrolejske družbe in tovarne za uplini ače nekako prisilile zgoraj imenovanega izumitelja, da bi spravil svoj izum v .splošno upo-stojanko na severno-ameriški ce- rak0'' Dna petrolejskih družb lini. Bližina mesta Montreala '^un 9^ Company se je ameriški meji in dvema pogla-i011^^ ^ naP0Vedi^prizadeto vitnima ameriškima mestoma,1™ -i6 zahtevala.natančno preis- New Yorku in Washingtcnu, D. C. je napravila iz tega “najbolj francoskega mesta zunaj Francije” gnezdo podtalnih agentov, kavo tega radijskega poročila. Pogue je prečital in odobril poročilo, ki ga je sestavila “The Sun Oil Company.” Dejal je, da uplinjač ni umišljen za mehanizem takih avtomobilov, kakršni modi... S tem Neprijeten sprejem Petersborough, Ont. — V mestu Halifax, N. S., kamor se pripelje večina novih naseljencev j ko sem ni tja, izrabljajoč kanad-v našo deželo, stoji blizu želez-!sko-ameriško mejo, ki je kakor na ozemlje Združenih držav. Nek starejši diplomat je pred kratkim povedal io Montrealu to-le: “Mesto je idealen prostor za spletke. Podtalne niti med Montrealom in New Yorkom te- niške postaje, s katere se novi naseljenci odpeljavajo na svoje nove domove, velik napis, ki je ponoči razsvetljen z elektriko1 in ki pravi: “Welcome To Canada.” Toda šest Portugalcev, ki sq pretekli teden prebili eno noč v mestni ječi v tem kraju, temu napisu ne bi verjeli. Nobeden teh Portugalcev ni znal besedice angleško. Prišli so v Kanado z otoka Sao Miguel na Azorih izvediti minogovec koristnih in skupaj z nad tristo drugimi Por- nenavadnih novic, kakor v New tugalci, ki jih je Kanada sprejela kot poljedelske pomočnike. Vzrok njihove aretacije je bila ki se bavijo z vsemi mogočimi nikdo ni nasprotoval posplošenju stvarmi — od zbiranja vojno lnj9f0vega .lzuma: katji da n-iei£ov važnih informacij in, diplomatskih tajnosti do omogočanja ponarejenih potnih listov za vstop if0 dandanašnji v je nekako priznal, da bi s po-splošenjem uporabe takega upli-njača ne prizadel samo petrolejske družbe in tovarn za uplinja-če, ampak vso obstoječo avtomobilsko industrijo na svetu. . . --------------o------ Indijanci naj bodo enakopravni Toronto, Ont.----Indijanci v provinci Ontario bodo postali v bližnji bodočnosti enakopravni belcem, je naznanil predsednik posebnega odbora za zadeve Indijancev v tej provinci. — Med prednostmi, ki jih ontarijski Indijanci doslej niso uživali, so tudi te-le: Indijanci bodo imeli pravico voliti pri provin-cijalnih volitvah, brez zadržka bodo lahko1 obiskovali zakonite pivnice in druge lokale, kjer točijo alkoholne pijače, provinci- kos sira.” S tem je hotel diplomat povedati, da meja za te agente ne pomeni prevelike ovire, če pomeni sploh kako ovirn Glavni diplomatska pomembnost mesta Montreal v Quebecu je obsežena v dejstvu, da je postal Montreal naj večja šepetaini-ca na severnoameriškem kontinentu, gnezdo špekulantov in vohunov. V Montrealu je mogoče Yorku ali Washington,u. Pred zadnjo vojno je bilo v Montrealu le nekaj inozemskih j j alna in zvezna vlada bosta In-nepOfUČenost pristojnih vselitve-j predstavništev. Danes pa ima to idijancem pomagali k boljši u-nih uradnikov v Torontu, ki nji- m,egto nad štirideset poslanstev, Iporabi in obdelovanju svojih hovega prihoda niso pravilno naznanili. Mestni župan je hotel popraviti mučen vtis teh šestih Portugalcev in jih je naslednje jutro povabil na svoje stanovanje, kjer so jim. servirali zajtrk in jim skušali dopovedati, naj se kanadske policije nič ne boje in da je bila vsa zadeva neljuba pomota. Kanadska letala za Nemčijo Ottawa. — “Luftwaffe” Za-padne Nemčije bo prejela za svoj skromen začetek okrog 700 letal na upor znamke “Sabre.” Ta letala so bila izdelana v Kanadi, nahajajo pa že v Evropi. Del teh letal je doslej uporab-Ijaki angleško, del pa kanadsko letalstvo. Ti nemški “jeti” so v Evropi danes še vedno edina letala v uporabi, ki se lahko merijo s sovjetskimi letali na upor znamke MIG-15. konzulatov in raznih misij iz inozemstva. Med temi se nahajata eden med naj večjimi ameriškimi generalnimi konzulati, kar jih Združene države imajo po svetu na eni in “časni konzulat” republike Monako na drugi strani. V Montrealu se nahaja tudi sedež organizacije Mednarodnega civilnega zrakoplovstva, kar ima tudi nekaj opraviti s pestrostjo diplomatskih spletk. Med glavnimi državami, ki v Montrealu vzdržuj e jči svoje misije so Nemčija, Francija, Italija, Norveška, Švedska, Švica, Španija in Holandija. V Montrealu prevladuje danes podobno ozračje, kakor sta ga imeli med zadnjo vojno dve mesti podobnih prilik — Lisboa na Portugalskem in Šanghaj na Kitajskem. Montreal je svetovljansko mesto. V njem se je nastanilo zadnje čase mnogo' beguncev, bodisi iz dežel, ki so rj •• i . . jih zasedli po vojni komunisti a pravijo, da svet IH pa [z Šanghaja samega. V to pobožen . . [mesto je prišlo zadnja leta na Ste. Anne de Beaupre, Que- .stotine iz raznih vetrov sveta v bec. — Tukajšnja božja pet je {dobri veri, da jim bo iz Mon-imela lansko leto nič manj ko jtreala pač mnogo laže priti v razsežnih parcel; stari in obne-hogli Indijanci bodo uživali iste podpore in skrbstvo kakor stari ljudje bele rase; dela nezmožni Indijanci v rezervatih bodo dobivali podporo. — V provinci Ontario so bili Indijanci doslej zapostavljeni, pravijo, bolj kakor v drugih provincah. V Brit-ski Kolumbiji na primer, so Indijanci že v tretjih zveznih volitvah zapored lahko volili, zadnjo pot so v prov. parlament province izvolili enega svojega poslanca. sednik MacKenzie King je po- obstanek’več ko dva tisoč letal- en milij on sedemsto tisoč božje i Združene države kakor iz stala last kanadske zvezne vlade in jo bodo preuredili v narodni zgodovinski park; nahaja se v naselju Woodside pri mestu Kitchener, Ont. — Letalska dru-žga “Trans-Canada Airlines” naznanja, da ho v bližnji bodočnosti vključila mesto Moose Jaw, Sašk., v svojo letalsko po- cev. Uče se vsega: kako jesti, kaj piti, kako si iskati hrano, kako narejati ogenj brez vžigalic, kako dajati znake z ogledalom, kako spati in tako dalje. Poslušalce teh predavanj vozijo z letali na različne kraje in jih tudi praktično vežbajo, tako da se bodo v primeru potrebe počutili potnikov z vseh krajev sveta, le- [časnih pribežališč, koder so prje tos pa jih pričakujejo več ko dva milijona. Čez štiri leta bo ta božja pot v Quebecu stara tristo let. Duhovniki v tem kraju, živeli, ’.roda ti begunci so se uračunali, kajti iz Montreala, izgleda, je mnogo teže priti v Združene države kako od bed pravijo, da doslej še nikdar niso [drugod. Te okoliščine izrablja-imeli toliko božjepotnikov ka- jo podtalni agentje, ki oskrbuje-kor lani. !jo tiste, ki bi za vsako ceno radi Lansko leto je obiskalo božjo prišli v Združene države,~s po- Drug veter piha Toronto, Ont. — Iz zanesljivega vira dojemamo, da visokošol-ci na “University of Toronto” ob priliki prihoda ameriškega senatorja McCarthy]a v Toronto v bližnji bedočnosti ne nameravajo prirejati kakih demonstracij, ampak mislijo senatorja lepo in ljubeznivo sprejeti. Ta sprejem obeta biti torej močno drugačen od “sežiganja” McCarthy]'a lansko jesen. . . MALI OGLASI Ženske dobijo delo Iščemo žensko Iščemo žensko, da bi bila tovarišica naši materi. Kličite HE 1-2867. (69) MALI OGLASI Stanovanje išče Družina z dvema na pol od-iraslima otrokoma išče štiri ali pet-sobno stanovanje v okolici St. Clair Ave. Kličite po 5:30 pop. EN 1-7559. (—68) Pohištvo naprodaj Proda se divan, kuhinjska peč na plin, stoli, postelja, mo-droc in vzmet, vse v dobrem stanju, posamezno ali vse- skupaj. Na 7540 Starr Ave. UT-1-7960. (69) Avto naprodaj 1948 Chrysler “Windsor” De Luxe, 4 vrata, radio, gorkota, prvovrstnem stanju. Kličite EX 1-5344. (67) Čistilnica naprodaj čistilnica (dry cleaner) popolnoma opremljena, dobroido-ča, se proda radi smrti. Kličite GL 1-0300. (67) Stanovanje in hrana Družina brez otrok vzame na stanovanje 'in hrano dva moška. Lepe sobe, mirna oko-ica, blizu busa. Vprašajte do 8 zv. na 17901 Dillewood Rd. (70) Naprodaj Hiša za 2 družini po 4 in 4 sob. Na E. 72 St., v dobrem stanju. Zmerna cena. Vpraša se v uredništvu. —(69) NAPRODAJ na South Lake Shore Blvd., v fari Holy Cross, zelo privlačen pet in pol sobni brick veneer bungalow. Ena spalnica, prsna kopel in umivalnica na 1. nadstropju, 2 spaMce, kopalnica na 2. nadstropju. Dvojna garaža in dovoz. Se lahko TAKOJ VSELITE. ZAMENJAVA MOŽNA. Za podrobnosti vprašajte : KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030 (70) Naprodaj Proda se “Grand” peč v zelo dobrem stanju. Bela pečica na desni strani. Kličite IV-1-6284. Stanovanje išče Mirna slovenska družina išče 5 neopremljenih sob v okolici sv. Vida. Ima dobra priporočila. Kličite UT 1-5450. — (69) Naprodaj 32 kosov jedilne posode—$1.49 in več Nabožni krožniki— posebna cena 89c, reg. $1.75. G & S China 6216 Superior Ave. (apr.6,8,9) Sobe se odda 3 neopremljene sobe se odda starejši dvojici na 6303 Schade Ave. He 1-2567. —(68) Hiša naprodaj E. 61 Sf. in St, Clair Ave., hiša za 2 družini. 4 sobe zdo-lej, 3 zgorej, plinski furnez, klet pod celo hišo. $7500. Oshen Realty SW 5-6256 (68) Stanovanje oddajo Štiri neopremljene sobe oddajo odraslim ljudem na 922 E. 70 St., zgoraj. (69) Angleško Slovenski Slovar (Ružene Škerlj) DRUGA IZDAJA je končno dospel. Dobi se pri August Hollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Cena s poštnino je $5.25 Tvrdka Kollander ima na zalogi tudi SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR (Dr. Kotnika) ter dr F. J. Kernovo BERILO Naročite se na te knjige, preden zaloga poide! P Emil Ludwig t NAPOLEON ZGODOVINSKI ROMAN DRUGA KNJIGA HUDOURNIK Zvečer težak, nepričakovan prizor pri njegovi postelji, Jo-sephina. vsa v solzah in z razr pletenimi lasmi. Prihodnji dan zapusti Niobida palačo; podpira jo cesar sam.. Odpravlja £3 v Malmaison, prej pa je še poslednjič dokazala vso svojo nespametno rafiniranost, ko je Menevala prosila, naj čim večkrat govori s cesarjem o njej.. Cesar gne sam v Trianon, ki je zdaj prazen, in opravi po-smrtnico, kakršne še ni daroval ljubimec po svoji umrli ali za večno ločeni ljubici: tri dni prebije brez dela, — kar pomeni nekaj takega, kakor če bi budi stični svetnik tri dni vršil Napoleonovo delo. Ne sprejmje nikogar, ne narekuje, ne bere in si ne dela zapiskov; tri dni miruje ogromno kolo, ki se je petnajst let vrtelo samo od sebe. Kmalu nato obišče ločeno ženo v Malmaisonu, nato piše: “Našel sem Te danes bolj šibko, njego bi smela biti, ljuba prijateljica. . . . Ne smeš se uda-jati turobni melanholiji, skušaj se pomiriti in skrbi za svoje zdravje, ki mi je tako pri srcu. Če si mi naklonjena in če me ljubiš, se moraš premagati in moraš biti spečna. O mojem zvestem iin nežnem prijateljstvu ne smeš dvomiti in slabo bi poznala čuvstva, ki jih gojim do Tebe, če bi verjela, da sem lahko srečen, ko si Ti nesrečna . . . bilo mi je zelo težko, ko sem se vrnil v Tuilerije; velika palača se mi je zdela pu ščobna, čutil stem se osamlje-nego. Zbogom, draga prijateljica, dobro spi: misli na to, da je taka moja volja.” Tako go vori moški pri 40-ih letih, po petnajstih letih intimne navade: naravno in hvaležno, le rahlim prizvokom volje, ki \ dno ukazuje. Nato se vrste neskončni računi: da ji bo dal nakazovati tri milijone na leto, da pa ji bo rubinski nakit plačeval posebej “gotovo me bo stal kakih 400 000 frankov, vendar ga bom dal prej oceniti; juvelirji me ne bodo sleparili ... V Malmaison ski omari boš našla še kakih 5—600,000 frankov, ki jih lahko porabiš, da si dokupiš srebrnine in perila. Naročil sem Ti zelo lep porcelanski pribor, ali prej bodo prišli k Tebi po navodila, da bo čim lepši. . . . Paš ki Te je danes videl, mi je po-vedol, da si jokala. . . . Obedoval bom čisto sam. . . . Ali si res izgubila vse veselje do življenja, odkar si v Malmaisonu. ... In vendar je ta kraj ves poln najinih čuvstev, ki se ne morejo in ne smejo nikoli izpne-meniti; vsaj v meni ne. Zelo rac, bi te zopet videl, toda vedeti moram, da si krepka, ne slabotna; nekoliko gem jaz tudi in to me silno boli. . . . Zbogom, Jo-sephina, dobro spi.” Globoka nežnost ga je zopet prevzela; zdi se, kakor da so poveljnikova strastna pisma iz Milana verolomnici v Pariz pre-nešena v mol, in melodija, ki j|e tedaj besnela po vsem orkestru njegovih čutov, se sedaj oglaša v cellu, ki samotno poje po hladnih tuilerijskih dvoranah. Kmalu nato prime na maskie-radi pri vrhovnem kancelarju soprogo prejšnjega avstrijskega poslanika na pariškem dvoru, knjeginjo Metternichovo, zelen domovino pod roko in jo odvede v stran. Vse ga pozna, kajti čeprav ni Napoleona brez maske nihče poznal do dna, ga maskiranega zmeraj takoj spoznajo: tragikomedija genija na svetu. Po dveh treh šalah jo vpraša, ali bi kako nadvojvodi- nja sprejela njegovo roko. “Tega ne vem, Sine.” “Ali bi jo vi, na mestu nad-vojvodinje?” “Jaz bi jo na vsak način odklonila!” pravi Dunaj čanka s smehom. »“Zlobni ste, pišite svojemu soprogu, kaj misli on o tej stvari.” “To morate reči knezu Sch-warzenbergu, Sire, on je zdaj poslanik.” S tem svojim sijajnim po-vratom k naravi revolucije, s to improvizacijo, kakršne so pri njem pogoste, prične Napoleon po ločitvi novo snubitev. Isti večer pooblasti Eugena, prihodnje jutro ponovi Eugene vprašanje poslaniku; med Habsburžani nihče ne razume naglice in preprostosti teh potez, cesarju so naravne. Car je molčal, Dunaj, ki je bil v štirih vojnah poražen, je treba naposled pomiriti: ali je še kaj bolj na dlani nego to? Zakaj se ločevati, če ne ukreneš takoj vsega, da bi dosegel nedosegljivo? Njegovo koprnenje po otroku1 bo kmalu smešno. Zopet se predrami koržiški rodbinski čut. On, ki skoraj nikoli ne sklicuje vojnega sveta, skliče pred ločitvijo in pred poroko rodbinski svet. Zdaj sede zopet kakor pred šestimi tedni za ovalno mizo, vsi visoki dostojanstveniki so navzoči, vsi so v zadregi, kakor poroča očividec. Cesar izjavi svojo željo po dediču, nato vprašanje: “Če bi smel ubogati samo svoje osebno čustvo, bi si izbral družico med mladimi gojenka- mi Častne Legije, med hčerkami francoskih junakov in Id dal Francozom za cesarico tisto, ki bi bila po svojih lastnostih in krepostih najbolj vredna prestola, Ali treba se je pokoriti nravom svojega časa, navadam drugih držav in konvencijam, ki jih zahteva politika. Suvereni so si želeli rodbinskih zvez z mojimi bližnjimi in danes miši im, da ni nobenega, ki mu bi smel sam z vsem zaupanjem ponuditi rodbinske zveze. Tri Hitite! Investirajte do 12-ega Denar, ki ga vložite na vašo zavarovano hranilno vlogo do 12. aprila, se bo obrestovalo od 1. aprila dalje. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000 — in se obrestujejo ... Ne odlašajte, temveč odprite ali vložite redno na vašo hranilno vlogo!! 21/2% tekoče obresti vlogah na hranilnih 21/2% ST.CLAIR Savings-Loan Co lets E. I85th ST. cm st. ciAin J,- 1 March 31, 1954 RESOURCES Cash and Due from Banks . United States Government Obligations Other Bonds and Securities . Loans and Discounts .... Bank Premises Owned .... Other Resources.................. I $ 1,910,489.26 7,409,8,83.63 1,068,414.52 6,179,888.88 8,000.00 41,757.46 $16,618,433.75 LIABILITIES Capital Stock......................................$ 300,000.00 Surplus................................................... 312,500.00 Undivided Profits........................................ 168,063.50 Reserve for Contingencies.................................. 51,369.16 Reserve for Taxes and Interest............................. 60,490.23 DEPOSITS. ...................................... . 14,998,691.45 United States Treasury Tax and Loan Account . . 111,594.55 Hypothecated Accounts (Sec. 710-180 G.C.) . . . 522,003.41 Other Liabilities.......................................... 93,721.45 $16,618,433.75 1 ! Securities carried at $792,218.75 are pledged to secure United States Treasury Tax and Loan Account as permitted by law. Member Federal Deposit Insurance Corporation Member Cleveland Clearing House Association Deposits Insured to $10,000.00 Anton Grdina Joseph H. Lackamp Edward W. Daniel August A. Urankar DIRECTORS Charles J. Lausche Raymond F. Breskvar Frank M. Jaksic Anthony 3. Perko Michael Telich Frank L. Grdina Frank Mramor IV 1-7808 HE 1*8178 | The North American Bank Co. 5 CLEVELAND, OHIO STATEMENT OF CONDITION k 'v' ! s vladarske rodovine prihajajo v poštev, avstrijske, ruska in Saška. Kaj menite vi?” Tako je že zopet prekletstvo legitimnosti v škodo mogočnemu diktatorju; to je skala, na kateri se mu bo razbila ladja. Zakaj ne Walewske, ki jo ljubi? In če naj bi bila Francozinja, zakaj ne tena izmed tistih junaških hčera, katerih očetom je daroval kraljestva? Ali je zato pretresel stavbo starega sveta, si zato z lastno roko posadil na glavo dve kroni, sprejemal rojene kralje, ki so morali dolgo čakati v njegovih prednjih sobah, ali je zato enega izmed njih prepodil in krčmarskega, otroka posadil na njegov pre- stol, — da se bo zdaj, ločen od svoje stare in drage prijateljice v hrepenenju po dediču prila-godeval “nravom stoletja”, ki jih je kršil mogočno kakor po-lubog? Ali o vsem tem ni v teh hladnih cesarskih prostorih niti govora: tu je vste okuženo, kajti vsi so zoper Francozinjo. Eugene in Talleyrand sta za Avstrijo, Murat svari pred njo, ker je Marija Antoinetta prinesla deželi nesrečo; nekateri so' za Rusijo, tretji za Saško. Cesar jih posluša, zaključi posvet im stori, kar je bil že prej sklenil; še istega dne pošljesla na Dunaj. En sam minister je imel v tem krogu jasno oko, ker je TRGOVINA S POHIŠTVOM KINK0PF BROS. PREPROGE — HIŠNE POTREBŠČINE TELEVISION APARATI — RADIO MAYTAG - HOOVER - WHIRLPOOL - IRONRITE itd. Lastnika: TONY in RUDY KINKOPF 820E. 200St. IV 1-1911 — IV M9I2 ODPRTO vsak večer do 9. ure nujno svetoval Rusijo. Vzrok si je upal povedati samo zasebno: “V dveh letih bomo gotovo i-rmeli vojno s tisto izmed monarhij, s katere rodovino cesar ne bo sklenil svaštva.. In taka vojna je brez nevarnosti samo z Avstrijo!” (Dalje prihodnjič.) — Nad tri četrtine farm v Kaliforniji, Oregonu in Washing-tonu ima na razpolago električni tok. ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile In pohištvo IVanboe 1-4221 18115 NEFF ROAD Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland I S 1 s i % g ! s aznanilo in jZah-Vala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naš ljubljeni oče in stari oče Urban Stražišar ki so prevideni s svetimi zakramenti za umirajoče zaspali v Gospodu dne 6. marca 1954 v častitljivi starosti 77 let. Naš dragi oče so bili rojeni dne 21. maja 1877 v vasi Mramorovo, župnija Nova vas pri Rakeku na Notranjskem. Pogreb se je vršil dne 10. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sv. mašo je daroval Rev. Louis B. Baznik ob asistenci Rev. Jos. Varga in Rev. Victor N. Tomca. Po pogrebni sv. maši p'a je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. ■m .1 Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti Rev. L. Bazniku, ker je očeta previdel s zakramentom sv. poslednjega olja ter zanj opravil pogrebno sv. mašo zadušnico in druge pogrebne molitve ter spremil truplo očeta iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in Sinovi, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Naj mu zato dobri Bog obilno poplača. Dalje se zahvalimo Rev. Jos. Vargi, za asistenco pri sv. maši in druge pogrebne molitve. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj. Enako se zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sv. maši ter molitve, ki jih je opravil za pokojnega očeta. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili ob očetovi krsti toliko lepih vencev ter jim tako izkazali zadnjo čast. Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše. Dalje naša zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba ter spremiti očeta na njih zadnji poti. Zahvala vsem, ki so prišli očeta kropit, ko so počivali na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njihove duše. Posebej pa še hvala onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa pogrebne sv. maše, ter spremili očeta na njihovi zadnji poti na pokopališče Kalvarija. Zahvala Materinskemu klubu župnije sv. Vida, ko so prišle članice v tako obilnem številu molit sv. rožni venec. Zahvala društvu Cleveland št. 126 SNPJ za vso pomoč in naklonjenost. Zahvala za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno ter za vso pomoč, ki so nam jo dali ob tej za nas tako grenki uri. Zahvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali. Končno zahvala vsem, ki. so nam kaj dobrega storili ob smrti našega očeta. Vsem naš iskreni: Bog plačaj. A Vi, dragi oče, počivajte v miru v zemlji ameriški in lahka naj Vam bo gruda te nove domovine. Duši Vaši pa večni mir, ki ga Vam iz srca želimo. Naj Vas dobri Bog poplača za vse Vaše skrbi in delo, ki ste ga storili za nas in naš blagor z večnim veseljem v družbi izvoljenih. To Vam želimo z iskreno željo, da se enkrat srečni vsi snidemo nad zvezdami. Dotlej pa: Z Bogom! Sladko spite, dragi oče, brez trpljenja, brez ovir, tam v nebesih pa uživajte za plačilo dušni mir. Vaši žalujoči otroci: ANTON STRAŽIŠAR, sin MARY por. STERK, HELEN por. SWEGEL, JOSEPHINE por. ŠKERL in PAULINE por. INTIHAR, hčere MILDRED STRAŽIŠAR, snaha JOHN STERK, FRANK SWEGEL in FRANK ŠKERL, zetje VNUKI in VNUKINJE Tukaj v Ameriki zapuščajo brata JOHNA in ANTONA ter več nečakov in sorodnikov Cleveland, Ohio, 6. aprila 1954.