c*	.	.	■
MmHidoni
StC«. 22S
K DublMml, tetelch 7. okldua lil*
leto II.
Vlada je zvišala uradniške plače
Belgrad, 7, oktobra. Včeraj popoldne od 5—7 je imela vlada pod predsedstvom dr. Stojadinoviča in ob navzočnosti šestih novih ministrov 6ejo, na kateri so sprejeli sklepe o zvišanju uradniških plač v V6eh panogah državne uprave. S tem korakom je vlada dr. Stojadinoviča v veliki meri popravila udarec, ki so ga državnemu uradništvu zadala znižanja plač v zadnjih letih.
Ministrski 6vet je sklenil naslednje:
1. da se od 1. novembra 1.1. povišajo osebne in rodbinske doklade državnih uslužbencev;
2. da se od 1. novembra 1.1. povišajo plače uradniških pripravnikov;
3. da se od 1. novembra t. 1. povišajo nagrade dnevničarjem v državni službi;
4. da se finančnemu ministru dovolijo letni krediti v znesku 240 milj. din za kritje izdatkov s povišanjem prejemkov drž. uslužbencev;
5. da sme Državna hipotekarna banka za hipotekarna posojila, dovoljena do 1, aprila 1931, znižati obrestno mero z dosedanjih 9.8 ali 7% na 6% na leto;
6. da se avtonomne minimalne carinske postavke za avtomobile vseh vrst znižajo na 15% od vrednosti;
7. da se izda uredba, s katero se uvede obvezna prodaja in poraba mešanice bencina in alkohola za pogon motorjev in zviša trošarina na plinsko olje, pa znižajo trošarinske dajatve na mešanico pri vseh javnih ustanovah in določi znižanje prodajne cene temu pogonskemu sredstvu;
8. da se znižajo carinske postavke pri uvozu iz tujine za bencin, plinska olja in olja za mažo;
9. da se izda uredba, kdaj in v kakšnih okoliščinah se sme prekiniti postopek glede monopolskih in trošarinskib prestopkov, in
10. da se izda uredba z zakonsko močjo o gospodarskem zboljšanju južnih krajev.
Zveza narodov dovoljuje
sankcije proti Japonski
Ženeva, 7. oktobra, o. Zbor zveze narodov je enoglasno sprejel poročilo odbora za Daljni vzhod, v katerem odbor priporoča Zvezi narodov, naj sklene, da njene članice lahko svobodno ukrenejo karkoli proti Japonski zaradi napada na Kitajsko. Ta sklep dejansko pomeni, da priporoča Zveza narodov vsem 6vojim članicam, naj sklenejo nastopiti proti Japonski s sankcijami. Na to odločitev Zveze narodov je nedvomno vplival Rooseveltov govor, ki pomeni preobrat v ameriški zunanji politiki, ker je Roosevelt v njem napovedal, da bo Amerika sodelovala z Evropo pri vsaki akciji, ki bo služila za preprečenje vojne in za nastop proti napadalcem. Zbor Zveze narodov je poročilo sprejel soglasno, v odboru samem pa so se glasovanja vzdržale Poljska, Švica in Kanada.
Resolucija, ki jo je glede nastopa evropskih in izvenevropskih držav proti Japonski sprejela Zveza narodov, ee glasi:
1. Zbor Zveze narodov je sprejel poročilo odbora za Daljni vzhod, ki se nanaša na japonski 'pad na Kitajsko.
2. Zbor ZN odobrava predloge, ki vsebuje drugi del tega poročila ter prosi svojega predsednika, naj, ukrene vse potrebno, da omogoči sestanek devetih velesil, ki so podpisale washing-tonski dogovor februarja 1922.
3. Zbor ZN zagotavlja Kitajski vso svojo mo-
ralno pomoč ter priporoča svojim članom, naj se vzdrže vsake akcije, ki bi oslabila kitajsko moč in naj vsaka država sama zase premisli, kako bi lahko uspešno pomagala pravični stvari Kitajcev.
4.	Zbor ZN sklene, da ne bo svojega zasedanja končal, marveč ga samo odložil. Predsednik
zasedanja naj zbor skliče na sejo, kadar bo to zahteval to odbor za Daljni vzhod.
Ti sklepi Zveze narodov so prišli docela nenavadno, saj so vsi pričakovali, da Zveza narodov potem, ko je odklonila valencijsko Španijo, tudi ne bo hotela uspešno na pomoč Kitajski. Prvotni načrt resolucije glede kitajsko-japonske vojne je bil zelo voden. Odločilo pa je stališče Amerike, ki ga je izrazil Roosevelt v svojem govoru in s tem dal ZN močno podporo. Iz besedila resolucije je jasno, da Zveza narodov dovoljuje svojim članicam, da nastopijo proti Japonski z vsemi sredstvi: od bojkota pa do vojaških korakov, kakor je to storila fc>roti Italiji ob abesinski vojni.
Pred obiskom dr. Stofadmoviča v Parizu
Francozi o naši novi vladi
Pariz, 7. oktobra, o. V zvezi z bližnjim potovanjem dr. Stojadinoviča v Pariz, pišejo francoski listi veliko o razmerju med Jugoslavijo in Francijo ter prinašajo tudi članke o preosnovi naše vlade.
»Republique« piše o rekonstrukciji vlade dr. Milana Stojadinoviča:
Včerajšnjo preosnovo vlade dr. Milana Stojadinoviča komentirajo v jugoslovanskih političnih krogih z velikim zanimanjem. Pripominjajo, da jo je narekovala potreba, da se vlada pripravi za nove naloge. Razlog za to predstavlja ustalitev trajnih smernic za zunanjo in notranjo politiko, smernic, ki so se pokazale koristne in ki jih ne gre popol-
Važen obisk iz Vatikana v Parizu
Sveta Stolica in Francija
Pariz, 7. oktobra, o. V Parizu se te dni mudi glavni tajnik rimske kongregacije za širjenje vere msgr. Constrantini. Uradno pravijo, da je prišel obiskah papeški paviljon na svetovni razstavi Iz sprejema pa, ki mu ga je priredila francoska vlada, je treba sklepati, da je msgr. Konstantini imel razgovore z vlado glede raznih vprašanj, ki zanimajo sv. Stolico in Francijo in ki se nanašajo na položaj katoliške Cerkve v Franciji ter v njenih kolonijah. Msgr. Constantini je izjavil poročevalcu Havasa: »V Pariz sem prišel kot misijonar in sem si najprej ogledal papeški paviljon na mednarodni razstavi, kjer je v celotnem pregledu razstavljeno delo katoliških misijonarjev.«
Msgr, Constantini je imel mašo v cerkvi presv. Srca, nato si je pa ogledal prostore katoliške akcije in obiskal s papeškim nuncijem msgr. Valerijem razstavo, zlasti papeški paviljon. Potem je bil na kosilu pri zunanjem ministru Delbosu. Tega kosila sta se udeležila tudi Tessan in Leger, glavni tajnik zunanjega ministra«
Katoliški veledostojanstvenik je dalje izjavil, da so nekatere stvari, ki se ne morejo improvizirati; med nje spada tudi ljubeznivost, ki je ena izmed najlepših francoskih vrlin.
Po kosilu pri g .Delbosu si je msgr. Constantini ogledal poslopja raznih misijon, redov v Parizu.
Sinoči je bil msgr. Constantini na večerji pri zastopnikih tujih misijonarjev v Parizu.
noma opustiti. Sedanja vlada je nadaljevanje vlade Jugoslovanske radikalne zajednice, ker se drugače ne more predstavljati, če upoštevamo enotnost in zvestobo stranke do njenega voditelja dr. Milana Stojadinoviča. Včerajšnja rekonstrukcija dokazuje tudi to, da uživata stranka in njen šef dr. Milan Stojadinovič zaupanje kraljevih namestnikov.
»Ere Nouvelle« prinaša izpod peresa svojega diplomatskega urednika Louissa Bressa članek, v katerem pravi med drugim: Belgrajski dogodek, ki smo ga pričakovali že pred nekaj tedni — rekonstrukcija vlade dr. Milana Stojadinoviča — je postal dejstvo. Po poročilih iz Belgrada si razlagajo to preosnovo kot utrditev položaja predsednika vlade, ki z ustavnega vidika slej ko prej uživa zaupanje namestništva in skupščine. V tej skupščini podpira slej ko prej znatna večina rekonstruirano vlado, ki ni sicer prav nič spremenila glavnih obrisov notranje in zunanje politike. Takšne 60 razmere pred odhodom dr. Stojadinoviča v Pariz, čigar obisk pričakujejo tu v najbližji bodočnosti. Datum obiska 60 dogovorili pri prihodu dr. Stojadinoviča v Prago na dan pogreba predsednika Masaryka in pri razgovorih, ki sta jih imela v Ženevi dr. Protič in g. Delbos. Okoliščina, da pride dr. Stojadinovič v Pariz takoj za obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofte, napoveduje, da se bodo razgovori, ki jih bo imel za svojega bivanja v Parizu, nanašali na razmere v srednji Evropi in na zbližanje med podonavskimi državami; to pojasnjuje veliko zanimanje za ta obisk in njegov veliki pomen.
Roka Kominterne tudi v Palestini
Damask, 7. okt. AA. (Havas.) Po poročilih iz zanesljivih perzijskih virov se zatrjuje, da ubijalec angleškega policijskega komisarja v Nazaretu, katerega umor je povzročil znane stroge ukrepe britanske vlade proti Arabcem, sploh ni Arabec, kakor se je doslej smatralo. Ubijalec je
Pariški kardinal španskim škofom
Pariz, 7. oktobra. AA. (Stefani). Pariški nadškof kardinal Verdier je v odgovor na pismo španskih cerkvenih vel edo6 tojans t veni kov poslal kardinalu Gomu, nadškofu v Toledu in primasu Španije pi6mo, v katerem odobrava energično stališče španskega episkopata na kori6t nacionalistov. Kardinal Verdier pravi v 6vojem pismu, da je s panska državljanska vojna v svojem bistvu borba med krščansko civilizacijo in boljševiškim brezboštvom.
Majhen preobrat na španskih
boiščth
Hendaye, 7. oktobra, o. Ker potrebuje nacionalistična vojska skoraj vse 6Voje sile za prodiranje proti Gijonu, katero ovirajo snežni viharji, so vladne čete na aragonski fronti in pri Sigigueozi začele z novim napadom in počasi ter skoraj neovirano napredujejo. V zadnjik dneh so zasedle čez 100 kvadratnih kilometrov ozemlja. Zaradi tega co v nacionalističnem glavnem etanu zelo vznemirjeni in bodo morali poelati ojačenja na ta del boji&ča in pa pred Madrid, kjer so rdeči tudi potisnili naciona-liste iz nekaterih predelov.
V	odseku pri Tamu, jugovzhodno od Ovieda, so nacionalistični oddelki obkolili kraj Lapoz na cesti med Riano Polo in Oviedom, V zahodnem deJu tega odseka so nacionalistične čete prodrle severno od sedla San Gusta in dospele do vrhov Las Renas.
Praznik španskega rodu >E1 dia de la razzac bodo praznovali v Španiji in v španskih državah Južne Amerike 12. oktobra, ko bo poteklo 445 let, kar je Krištof Kolumb stopil na ameriška tla,
Vesti o Mussolinijevi bolezni so neresnične, kar je Mussolini dokazal s teni, da se je včeraj pripeljal iz Koca dele Caminate 300 km daleč v Rim in vso pot sam šofiral. Ta nagli prihod v Rim pripisujejo dejstvu, da sta Anglija in Francija zahtevah od Italije v 24 urah odgovor, ali se bo udeležila sestanka treh velesil zaradi Španije.
Japonska vojska je danes zjutraj začela veliko ofenzivo proti Kitajcem pri Čapeju.
neki armenski komunist, ki je nedavno prišel iz Amerike in ki se je Arabcem prikazoval kot »armenski volk« ali »armenski lev« in ki je imel neposredne zveze z Moskvo. Umor, ki ga je izvršil v arabski obleki s petimi sodelavci, je bil storjen z namenom, da se skale odnošaji med Veliko Britanijo in arabskim prebivalstvom.
Jeruzalem, 7. okt. A A. (Reuter) Jeruzalemski veliki mufti je poslal brzojavko raznim arabskim vladam. V njej poroča o najnovejših ukrepih britanskih oblasti v Palestini in poziva arabske vlade, da intervenirajo pri britanski vladi, da se vrne pravičnost za palestinske Arabce.
Prepoved zasebnih telefonskih pogovorov s tujino so ustavili. Judovski list »Davar« so obla-stva za dva dni prepovedala, ker je kritikoval razne ukrepe britanskih oblasti.
Podpis trg. pogodbe med nami in Francijo
Belgrad, 7. oktobra, m. Iz Pariza poročajo, da so se naša pogajanja s francoskim zastopstvom za sklenitev nove trgovinske pogodbe uspešno končala. Obojestranski zastopniki so se načelno sporazumeli glede okrepitve gospodarskih zvez med Jugoslavijo in Francijo. Nova trgovinska po-
godba med Jugoslavijo in Francijo bo podpisana še ta mesec. To se bo zgodilo takoj, ko bodo rešena še nekatera vprašanja, ki pa so bolj tehnične narave. Do tega časa bodo pa ostale v veljavi obojestranske konvencije in se bo sedanji klirinški sistem podaljšal za krajšo dobo.
Cerkev proti ublfanfu iz usmiljenja
Vatikan, 6. oktobra, o. »Oseervatore Romano« prinaša uvodnik, v katerem obsoja nekrščansko stališče nekaterih zdravnikov, ki 6e zavzemajo za to, da bi države dovolile ubijanje neozdravljivo bolnih. To gibanje je zlagana človekoljubnost in zlagana znanost, proti kateri 6e morajo odločno postaviti vsi resnično človeško čuteči ljudje. List navaja izjavo ravnatelja vseučiliške klinike v Bariju dr. Ferranninia, ki pravi, da nima nihče, niti država. pravice 6 pomočjo znanosti ali kakorkoli
Srikrajiševati življenje kateremukoli človeškemu itju. Gibanje, da bi države odstranjevale neozdravljivo bolnih ifl starih ljudi uzakonile, je zločinsko.
Euwe premagal Alfehina
Haag, 7. oktobra. Prva partija v dvoboju za svetovno prvenstvo v šahu med sedanjim svetovnim prvakom dr. Euwejem in bivšim prvakom dr. Aljehinom, ki se je odigrala v torek v Haagu, se je končala z zmago dr. Euweja. — Igra je bila prekinjena, vendar jo je že v prvem nadaljevanju Euve odločil v svojo korist. Danes ee igra druga igra, in sicer v Amsterdamu. Vseh iger bo 30. Stanje po prvi igri je 1:0 za Euweja.
Pri začetku sej v irski zbornici je prišlo do zelo burnih prizorov, da je morala policija izgnati vse poslušalce iz dvorane z orožjem,
Vesti 7. oktobra
Sovjetska zastopstva v tujini so dobila naročila, naj izdajajo vizume za potovanja v Rusijo le v najnujnejših primerih.
Razstavo italijanske umetnosti bodo odprli v Berlinu konec tega meseca.
Predsednik belgijske vlade Van Zeeland bo
svoj dopust najbrže prebil v Italiji, kar je vzbudilo v evropskih krogih precej pozornosti.
Vojvoda in vojvodinja Windsorska sta obi-»skala Pred dvema dnevoma naš paviljon na pariški razstavi in se zanimala za trgovske odnošaje med Jugoslavijo in Anglijo.
Velikanske črne križe ob progi, koder se je vozil predsednik Roosevelt v Chicago, so postavili člani tajne ameriške teroristične družbe Ku-Klux-Kian. S tem so predsednika hoteli opozoriti, da je njihova bratovščina, proti kateri je ameriška javnost zadnje čase tako nerazpoložena, še živa in da bo še nastopala.
300 ton premoga se je vnelo na italijanski tovorni ladji »Siena«, ki je bila zasidrana v Bremenu. Po triurnem gašenju so požar ustavili in ladjo rešili.
O dopolnilnih vojnih kreditih se bo posvetovala egiptovska zbornica, ki jo je predsednik vlade sklical na izredno zasedanje.
Za podmezeljsko telefonsko omrežje in za nabavo kablov zanj, ie italijanska vlada dovolila 400 milijonov lir kredita.
Mednarodni odbor za poenotenje zasebnega prava v Rimu je izdelal več važnih načrtov, pred-vsem za enoten zakon o pogodbah.
Drugi del grških vojaških vaj se je začel v navzočnosti . kralja Jurija in predsednika vlade Metaxasa.
Ob obletnici smrti bivšega predsednika madžarske vlade generala Gombosa je imela včeraj madžarska vlada žalno 6ejo.
Osem milijonov ljudi se je udeležilo potovanj, ki jih je priredila letos narodno socialistična prosvetna organizacija »Kraft durch Freudec.
Spomenik poveljniku ameriških čet t svetovni
vojni generalu Pershingu so odkrili včeraj v Versaillesu pri Parizu. Odkritja so se udeležili predsednik republike Lebrun, maršal Petain in general Pershing sam.
Oton Habsburški je pred dvema dnevoma obiskal pariško razstavo, kjer ee je zelo dolgo ustavil v madžarskem paviljonu. Tam so ga sprejeli 6 prigrizkom, t; cigansko godbo in dobrim vinom, tako da je izjavil: »Od srca 6cm vesel, da je naša domovina tako veličastno zastopana na pariški razstavil«. Iz tega bi se dalo sklepati, da Oton zdaj reflektira bolj na madžarski kakor na avstrijski prestol.
Novi češkoslovaški poslanik v Moskvi Zdenek Fierlinger je dosjjel na 6voje službeno mesto ter prevzel jx>sle.
Veliko agitacijo za ustanovitev ljudske fronte
na Jajjonskem so začele nekatere delavske in na-meščenske organizacije, ki jim je policija zaradi tega zaprla vse -voditelje.
Velike vaje sovjetskega brodovja na Baltiškem morju so bile te dni. Vaje ie oviralo Viharno vreme, udeležila 6ta 6e jih vrhovni poveljnik sovjetske vojske Vorošilov ter admiral Viktorov.
Svetovni boksarski mojster Louis je podpisal pogodbo z neko družbo v Hollywoodu za glavno vlogo v filmu »Duh mladine«, v katerem bo nastopi! s samimi zamorskimi igralci.
Predsednika sovjetske republike Dagestana, mohanieda Dalgata ter vrhovnega sodnika v tej sovjetski zvezni državi. 60 odstavili, in bosta pri-šla_ pred 6odišče zaradi »buržujskega, nacionalističnega in separatističnega mišljenja«.
Svetovna zveza za prodajo sladkorja je imela v Londonu 6ejo, na kateri 60 sklenili, da bo treba zaloge sladkorja na svetu zmanjšati, če hočejo obdržati cene na sedanji višini.
Brat angleškega kralja vojvoda Gloucesterski in njegova žena sta obolela za gripo.
Finski zunanji minister Holsti bo 22. oktobra odpotoval v Berlin, da obnovi nekdanje dobro razmerje med Nemčijo in Poljsko, ki so ga sovjeti s svojimi obljubami make zrahljali.
Tri nemške šolske ladje bodo z gojenci trgovske in vojne mornarice odplule na šest mesečno študijsko potovanje jjo Sredozemskem, Rdečem in Indijskem morju.
General Goring bo baje še ta mesec prišel na Dunaj, da bi posredoval pri avstrijski vladi, naj se ne veže s CSR v kako novo podonavsko skupnost pod pokroviteljstvom Francije.
O Rooseveltovem mirovnem govoru piše evropsko časopisje, da pomeni grožnjo Japonski, in da bo Amerika ob kakem evropskem posredovanju v kitajsko-japonski vojni, sodelovala z evropskimi državami.
Proračun Zveze narodov za leto 1938 znaša 22 milijonov švicarskih zlatih frankov.
Mednarodni delovni urad pri Zvezi narodov ima 6vojo 81. sejo v Pragi. Predseduje ji češkoslovaški minister za socialno skrbstvo inž. Nečas.
Francoski finančni minister Bonnet je pretekli teden dvakrat grozil, da bo odstopil, če vlada ne sprejme njegovih načrtov za ozdravljenje francoskega gospodarstva.
Kneginja Olga je bila v Londonu pred dvema dnevoma operirana na slepiču. Operacija je uspela in je stanje kneginje dobro.
Seja angleške vlade bo dane6 v Londonu in pričakujejo, da bo angleška vlada danes zavzela stališče do vseh važnih dogodkov na svetu, predvsem do kitajsko-japonske vojne in do Španije. Predsednik vlade Chamberlain bo jutri na zborovanju svoje stranke imel velik politični govor.
Sporazum o tranzitnem prometu med Nemčijo in Vzhodno Prusijo, sta podpisali Nemčija in Poljska. Sporazum velja za promet čez Poljski hodnik v letu 1938.
Nemški državni tajnik v propagandnem ministrstvu Funk bo jutri odpotoval v Budimpešto. Njegovo potovanje bo baje zasebno.
Vprašanje regulacije Maribora
Černigoj«« načrt za ureditev bloka med I vitCIlV starim in projektiranim novim mostom
Maribor, 6. oktobra.
Maribor je imel v novejšem času to nesrečo, da so oblikovali njegovo zunanje lice ljudje, ki so imeli le malo pojma, o sodobnem urbanizmu. Orehov, ki 60 jih ti oblikovalci naredili, ne bo mogoče nikoli docela izbrisati, ker so preveč globoko zasekani. Šele pred nekaj leti je dobil Maribor moža, ki je pokazal nenavaden 6misel za smotreno in moderno rešitev perečih regulacijskih problemov. Inž. arh. Černigoj se je uveljavil s svojo ureditvijo promenade na Aleksandrovi cesti, s svojo zamislijo celotnega regulacijskega načrta za Maribor in okolico, z načrti za ureditev starega Maribora ter promenade vzdolž Drave od Melja do Mariborskega otoka, na zadnji seji mestnega gradbenega odbora pa je presenetil z načrtom o ureditvi bloka med starim dravskim mostom in novim projektiranim mostom, ki bo nekoč vezal Kopališko ulico s Tržaško cesto.
Ureditev tega bloka postaja pereča zaradi regulacije Glavnega trga, ki se bo pričela s prihodnjo pomladjo, zaradi zgradbe palače Vzajemne zavarovalnice na prostoru med Bergovo hišo in dravskim mostom in zaradi nameravane zgraditve obdravske promenadne ceste od Melja do dravske brvi, oziroma do Mariborskega otoka. Važna je ta ureditev tudi zaradi pogleda z glavnega dravskega mostu na mesto. Dočim je ta pogled proti zapadu na staro mesto harmoničen in lep. je proti vzhodnemu delu raztrgan in neestetičen, ker pada na ozadja velikih stanovanjskih zgradb in na stare tovarne usnja ob Dravi. Te tovarne se bodo sicer morale v bližnji bodočnosti umakniti ter narediti prostor novi obdravski promenadni cesti, pogled
na ozadja hiš, ki stoje vzdolž jugovzhodnega dela Glavnega trga in Židovske ulice, pa bi še 06tal.
Inž. arh. Černigoj je prišel 6edaj 6 posrečenim načrtom, ki je nadvse ugoden zlasti zaradi tega, ker bi se dal ta blok lepo urediti povsem z zasebnimi sredstvi, pa bi ureditev prinesla prizadetim zasebnikom še velike koristi. Po njegovem načrtu naj bi se zgradil vzdolž celega bloka sedanjih hiš med Glavnim trgom, Zidovsko ulico ter promenadno cesto ob Dravi nov blok, ki bi zakril ozadja sedanjih poslopij ter bi imel svojo fronto obrnjeno proti Dravi. Ta blok bi se postavil na dvoriščni 6trani nove projektirane palače Vzajemne zavarovalnice, Bergove hiše, Osetove hiše ter zgradb ob Zidovski ulici. Dovoz bi imela poslopja novega bloka skozi dovoze hiš ob Glavnem trgu in Zidovski ulici, dohod za stanovalce pa bi imel po posebni 4.5 m široki poti, izpeljani po pobočju, ki bi tvoril prehod od vznožja bloka na promenadno cesto ob Dravi. To pobočje bi bilo deloma porastlo s travo, deloma pa bi obstojalo v bližini dravskega stolpa iz opornega zidu. Z Glavnega trga bi vodilo na omenjeno pot stopnšiče z arkadami, izpeljano vštric glavnega dravskega mostu in ob novem projektiranem mostu v osi Kopališke ulice. Prehod s poti na promenadno obdravsko cesto pa bi tvorilo zopet širše stopnišče četrtkrožne tlorisne oblike.
Za Černigojev načrt 6e je gradbeni odbor takoj ipekel, pozdravili pa so ga tudi lastniki prizadetih zemljišč in hiš. 6aj jim ustvarja iz brez-vrednega prostora naenkrat krasna stavbišča, na katerih bi bilo mogoče zgraditi rentabilne stanovanjske objekte z najlepše ležečimi stanovanji Maribora.
Vode se naglo odtekajo
Ljubljana, 7. oktobra.
Stalni nalivi so včeraj okoli poldne nehali in je nastal daljši presledek tako, da so na nekaterih ^tavbah začeli z delom, ki je bilo drugače med nalivi popolnoma ustavljeno. Ponoči so se vrstili manjši nalivi. Davi oh 4.30 pa je ombrograi zaznamoval zadnji dež. Od začetka nalivov v torek pa do davi je padlo nad Ljubljano 103.4 mm dežja. Po nekaterih krajih so bili 5e hujši nalivi in je bilo tako, kakor da bi se oblak utrgal. Močno je lilo po Notranjskem, kjer je padlo celo do 130 mm dežja.
Barometer danes kaže 765 nun. Nastopilo je davi prav hladno vreme. Jutranja najnižja temperatura je bila +7° C. Po planinah je zapadel sneg. Pa tudi na višjih vrhovih okoli Ljubljane je sneg padel. Krim je dobil belo kapo, prav tako njegov sosed Mokre. Splošno je po gorah zapadel sneg do 800 m višine.
Ogromne vode pa se pri nas normalno in naglo odtekajo. Ni seda nobene večje nevarnosti za povodnji. Stanje Ljubljanice je danes nekako stacionirano. Opažati je, da prav počasi pada. Na Špici je Ljubljanica splošno narasla za 1.80 m. To stanje je ostalo davi. Na Fužinah je včeraj opoldne Ljubljanica dosegla stanje 2.30 m nad normalo. To stanje je bilo davi neizpremenjeno.
Prav naglo pa odteka Sava in se vodovje vali po njeni strugi v mogočnih valovih. Vodomer v Tacnu pri Česnjovi tovarni je dosegel včeraj opoldne 2.90 m. Davi pa je Sava že padla na 1.95 m nad normalo.
Poplavno ozemlje ob izlivu Ljubljanice kaže danes navadno sliko: Pod vodo so, kakor običajno, vsi travniki in njive. Na Barju niso vode napravile nikake škode. Po jarkih je voda naglo odtekla in sploh ni Ljubljanica nikjer prestopila bregom
Velika nevarnost pred povodnijo
Litija, 6. oktobra.
Po večdnevnem deževju je začela Sava hitro naraščati. Že včeraj je narasla precej nad normalo. Dane« pa je od ure do ure v kratkem času dosegla višino, da je v nižje ležečih krajih preplavila polja in travnike. Banovinska cesta iz Hotiča proti Litiji je že pod vodo, tako da je vsak prevoz nemogoč.
Težko preskušnjo bo moral prestati naš častitljivi most, a že težjo pa'novi nasip ob desnem bregu Save, ki varuje litijsko polje pred poplavo.
Ko to poročamo, Sava še vedno narašča z vso silo in je pričakovati v nočnih urah katastrofalnih posledic
Prihovi vodovod
Prihova, 7, oktobra.
V	razmeroma kratkem razdobju beleži naš kraj že tretji požar, ki je 6pet povzročil občutno škodo ■ter opozoril še v večji meri na nujno potrebo vodovoda, ki ga vas mora dobiti. Nedavno je namreč požigalčeva roka podtaknila ogenj v hiši sobnega slikarja Hribernika Antona. Pogorelo je tudi gospodarsko poslopje. Škoda je velika. Saj trpi g. Hribernik samo na uničenih slikarskih vzorcih 6000 dinarjev. Kdo je požigalec, še ni znano.
Najbolj klaverno pri vseh požarih pa je, da ima vas le nekaj izkopanih studencev, ki pa le za silo zadostujejo ter za primer večje potrebe vode nimajo, ker so izvirki slabi. Ljudje, ki bi sicer prav radi gasil, morajo 6 pogorelcem vred gledati, kako ogenj uničuje. V kakšnem večjem primeru bi bila slika še obupnejša, ker bi tudi gasilci ne mogli stopiti v akcijo. Vas pa šteje okrog 35 številk. Precej hiš je lesenih in s slamo kritih. Zato je vodovod Prihovi že iz tega razloga resnično potreben, da ne naglašamo nujnosti od strani ljudstva, ki silno trpi pri donašanju vode poleti in pozimi. Vas je raztresena po slemenu, ki je najvišje v gričevju med Slov. Bistrico in Slov. Konjicami. Višina, strmo pobočje in kamenita podlaga pa dajejo obeležje majhni količini vode. Zato danes ne rečen\o ničesar drugega kot to: že v prihodnjem banovinskem proračunu naj se poišče kredit, kateri bo Prihovi gradnjo vodovoda jamčil. Preskrba kraja z vodo je zanjo življenjski interes. Naj se tukaj v bližnji bodočnosti zgradi popolen vodovod, ki bo v polni meri zadoščal ter ga ne bo treba enkrat pozneje povečavati, kar bi naornviln samo nepotrebne stroške.
Resnica o Akademski
akciji
V	včerajšnjem »Slovenskem domu« je pri tisku pomotoma izostal podnaslov omenjenega članka, zato ga radi jasnosti navajamo danes in se glasi: »Odgovor na članek o Akademski akciji v brošuri <.Na# gogU^j ', Slovenski klub, 1937.«
Huda nesreča na kolesu
Ljubljana, 7. oktobra.
Ko se je 6inoči peljal tesarski pomočnik pri lesnem industrijskem podjetju »Arbor« na Tvrševi cesti s kolesom proti domu, je pri Preserjih pri Homcu zadel tako nesrečno v ojnico voza, ki je vozil brez luči in po levi strani ceste, da je obležal nezavesten na tleh. Tovariši, ki so se vozili za njim, so mu nudili prvo pomoč in ga spravili v eno izmed bližnjih hiš. Sunek mu je povročil težke notranje poškodbe in danes zjutraj ga je reševalni avtomobil prepeljal v ljubljansko bolnišnico. Stanje ponesrečenca je nevarno.
Celjske novice
Oh, te razmere... V znanem predelu celjskega mesta so razna poslopja, ki služijo 6vojim razmeram. So tam trgovine, gostilne, celo dva hotela in ena cela točilnica. Ta točilnica in še neka gostilna ie posebno znana našemu delavstvu in še drugim osebnostim, kar lahko vidi vsak, ki ga zanese	pot mimo, kajti	iz teh	lokalov	ne	prihaja
samo	duh po pijanosti	in znoju, duh po	tobaku, na
ulico in še dalje se razlega tudi vpitje, prepiri. Bog ne daj, da bi oporekali delavcu, če si ga privošči kakšen kozarček, saj je pridno delal v tej ali oni tovarni, saj tudi pije za 6voj denar. Nimamo tudi nikakega namena napadati lastnika te obrti, saj vemo, da so časi tudi za obrtnike trdi. Ali razmere,	ki se ponavljajo	dan na	dan, so	pa	vredne
nekaj	vrstic v svarilo	našemu	ljudstvu,	pa	tudi v
zagovor in obtožbo onih, ki ne vedo, ali ki nočejo vedeti, kdaj imajo »strupa« zadosti. Dogodil se je prejšen teden tale primer. Neka družba je popivala. Zraven so bile tudi ženske, ena celo, ki ima še precej dobro službo. Pa je prišla med ljudi, ki prav radi zahajajo v te lokale. Opijanili so jo tako, da ni mogla domov. Na Glaziji je obležala. Spremljevalec — zato jo je tudi opijanil — ji je vzel ves denar. Policija je seveda dobila v roke tega pokvarjenca in pri njem še našla ves denar. Marsikdo, ki čita te vrstice, je bil že gotovo priča še več takšnih prizorov, ko je pred vrati točilnice stala mati ali žena in prosila in klicala svojega 6ina in moža, naj gre domov iz zakajenih in za-duhlih prostorov, naj ne zapravi in požene po grlu zadnjega dinarja, da bodo imeli za sol... ko je nato pridušeno in surovo odgovarjal pijan moški, jo 6uval in naganjal domov in odhajal zopet nazaj v lokal.
Pomagajmo poplavljencem!
Letošnje leto je hudo zadelo našega kmetovalca. Ze jesenska 6etev je radi dolgotrajnega spomladanskega mraza obetala zelo slabo. Toda poznejši topfi dnevi so prinesli bujno rast in kmet je začel gledati z večjim upanjem na obilno žetev, vendar eo bili njegovi upi prazni. Prišli so burni poletni dnevi z dolgotrajnim deževjem, nalivi in točo. Ne samo, da je zastala rast, da je žito pre-občutno poleglo, v številnih krajih je vihra in toča uničila pridelke skoraj do zadnje bilke. Kar ie pustila kmetovalcu, so mu odnesle vode. Utrpelo je žitno polje, sadovnjaki in vinogradi.
Tudi jesenski pridelki, ki so 6kozi vse leto obetali lepo in obilno žetev, eo prevarili kmeto-valčev up zaradi neugodnega jesenskega vremena. Zato ni čuda. da trka pomanjkanje na vrata številnih malih posestnikov že sedaj v jeseni, ko bi moralo biti vsega obilo. Predstaviti si moremo, kaj bo šele 6redi ostre zime in končno, kaj bo na spomlad, ko 6e že zdaj čuti težko pomanjkanje, zlasti v krajih, kjer so toča in nalivi uničili prav ves pridelek.
Mestni človek ne čuti te nesreče tako kot kmet. ki ie navezan edinole na 6Voje polje, na poljski pridelek. Meščan čuti to nesrečo bolj posredno. Kadar polje in sadovnjak obilno obrodita, takrat čuti tudi meščan blagoaat letine, saj mu nudi krnet vsega po nizkih cenah. Odvisen pa je meščan, zlasti trgovec, tudi neposredno od kmetove kupne moči in mu pride prav, kadar je njegova kupna moč zadostna. Zato pa je tudi naša narodna in socialna dolžnost, da mu pomagamo tedaj, ko ga zadene nesreča.
Banska uprava je po posebni okrožnici pozvala občine in druge ustanove, naj priskočijo nesrečnim krajem na pomoč. Temu pozivu 6e je odzvala tudi ljubljanska mestna občina in pokrenila ustanovilev posebnega odbora za pomoč poj)lavliencem in j>o neurjih prizadetim krajem. Tudi ljubljanska okolica je morala mnogo pretrpeti po letošnjih neurjih, zlasti ubogi mali kmetje na Barju, katerim je voda uničila 6koraj vse pridelke. Zato naj nikdo, na čigar srce bo te dni potrkala mestna občina, ne zapre svojega srca, zlasti premožnejši sloji naj izdatno podpro njeno akcijo za pomoč nesrečnim poplavljencem, da omilijo njihovo bedo. Saj to zahteva že naša socialna dolžnost, pa tudi sočustvo za 2Q nesreči trpečega sočloveka.
Ranjen mitničar
Ljubljana, 7. oktobra.
Prav malo vemo, kako težka je služba ljubljanskih mitničarjev, ki se ob mejah ljubljanskega mesta bore z zvijačami in pretkanostjo številnih tihotapcev. V današnji noči je v svoji službi dobil hudo poškodbo initniški paznik Vuršek Mihael, ki je pri stranski mitnici na Viču pričakoval tibo-tajx:e. V resnici je zalotil tihotama, ki je hotel utihotapiti v mesto večje količine blaga ter začel klicati na pomoč tovariše. Tihotapec pa je mitničarja, ki ga je hotel z revolverjem v roki zaustaviti, udaril j>o roki in zbežal. Revolver se jo pri tem sprožil in krogla je šla mitničarju skozi stegno. Ranjenega paznika so prepeljali v bolnišnico, ker so ugotovili, da krogla kosti ni zadela.
Izza naših meja
Obsežna preiskava. Iz doslej neznanih razlogov so večji oddelki policije in milice pretekli mesec obkolili vasi od Črnič do Kanmj v Vipavski dolini. Na vse zgodaj so pričeli s hišnimi preiskavami kar v 40 hišah naenkrat. Našli niso ničesar, razen kakega zarjavelega bajoneta, še nekaj dni po preiskavi so oblasti strogo nadzorovale vse ceste, ki peljejo v te vasi. Kaj je bil povod tej akciji, ni znano. Ljudje so bili zaradi tega in so še silno razburjeni.
Župnik v Podmelcu je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo za dve leti. Povod za to odredbo je dala baje pridiga, v kateri je žigosal nemoralno obnašanje otrok v nekaterih ]X)čitni-ških kolonijah po Tolminskem.
Sodišče v Gorici je zelo strogo kaznovalo več tihotapcev, ki so tihotapili preko meje konje. Valentinčič Leonard in Felc Anton sta bila obsojena vsak na eno leto in pol zapora ter na 52.000 lir kazni. Bratina Leonard in Kos Josip vsak na eno leto zapora in 52.000 lir kazni; Lukančič Julij na 14.000 lir; Murovec Josip in Brence Josii> na po 7.200 lir; Daks Kobler, Močnik Matej, Mlinar Josip, Rupuik Ivan in Seljak Andrej in Julij Lukančič na 5.800 do 4.S00 lir kazni.
Praznik grozdja, ki so ga jiraznovali po naših krajih 5. oktobra, je bil v nekaterih krajih zelo svečan. Naši kmetje so morali kot člani fašistične organizacije sDopolavora« v sprevodu na vozeh skozi vasi. Vsaka vas, v kateri obstoja odsek organizacije Dopolavora«, je morala pripraviti po en voz, ki je predstavljal karkoli iz zgodovine fašizma, ali [ia iz kmečkega življenja. V Sežani na Krasu je šlo v sprevodu 25 voz, od tega 21 iz okoliških vasi: v Miljah 14 itd.
Za novega župnika v Sv. Ivanu pri Trstu jo bil imenovan Giordano Minatori, star 55 let, po rodu Tržačan. Do sedaj je služboval v Istri.
V Labinu, kjer je velik premogovni rudnik, ki so ga pričeli zlasti v času sankcij z velikansko intenzivnostjo izkoriščati, bodo zgradili več novih javnih poslojiij, med temi šolo, elektrarno, ter še druga javna dela. Občina je morala za to najeti jiosojilo, ki sega preko 200.000 lir. Kakor je znano, so v Labinju zgradili celo^ novo mestece, ki obsega zlasti stanovanjske hiše rudarjev in uradništva. V rudniku je zaposlenih okoli 6.000 ljudi.
V nevihti, ki je divjala pretekli teden, je udarila strela in ubila posestnika Antona Pre-mrova iz čepnega pri Košani. Strela je udarila tudi v hišo Baričeve družine v Dutovljah, ni pa prizadejala posestniku in njegovi ženi ničesar. Pač pa je povzročila požar, ki je uničil hišo in hlev ter s tem povzročil veliko škodo. Ker je bil hlev poln sena, so le s težavo omejili požar, ki je grozil, da se bo razširil tudi na druga poslopja.
Vesti iz Postojne. V Postojni so ustanovili sekcijo vojnih prostovoljcev in ob tej priliki razvili tudi novo zastavo, /a predsednika je bil izvoljen domači podesta Zanoni. V govorili, v katerih so poveličevali predvsem Mussolinija in fašizem, so izrekali svojo vdanost in pripravljenost za nove žrtve. Med ostalimi govorniki jo vredno omeniti to, da je govorila tudi neka Marija Battich (Batič), mati prostovoljca, ki je padel v lanskih bojih v Afriki. — Nekaj kilometrov od meje so pred dnevi našli dve ženski trupli. Ugotovili so, da sta to dve potujoči trgovki. Poleg tega so oblasti ugotovile, da ne gre tu za kak roparski umor, ker so našli pri obeh žrtvah razmetano še vse blago in ves denar.
V Trstu in tržaški pokrajini znaša število v fašistični organizaciji »Opera ballila« včlanjenih otrok: 51.166. Od teh je največ Malih Italijank« (17.558). Organizacija ima okoli 10 domov, 27 telovadnic in 20 športnih igrišč.
V avgustu so narasle vloge pri 8 slovenskih hranilnicah. Po jjodatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah 31. avgu&ta 1937 1.013,019.952 din. V primeri s 6tanjem 31. julija opažamo torej sorazmerno nizek padec za 3 milijone din. kar odgovarja približno znesku obresti, katere pripisujejo hranilnice vlagateljem za vsaki mesec, Vloge na knjižice 60 narasle pri 6 hranilnicah, vloge v tekočem računu pri 7, celotne vloge pa pri 8 hranilnicah. Tudi število vlagateljev je naraslo pri nekaterih hranilnicah, in sicer število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev na tekoči račun pri 7. skupno število vlagateljev pa pri 8 hranilnicah. Pri vseh slovenskih hranilnicah je bilo 31. avgusta 1937 136.282 vlagateljev. Te številke dokazujejo, da je gibanje vlog pri hranilnicah sorazmerno ugodno, in da se zaupanje vlagateljev v denarne zavode polagoma vrača.
Maršal Badoglio se je včeraj vrnil iz Budimpešte. kjer je bil gest madžarskega vojnega ministra, v Rim.
Veliko podporno akcijo za Kitajsko so začeli v Londonu. Vodi jo londonski župan, ki bo izdal j>oziv vsemu prebivalstvu, naj takoj uspešno pomaga kitajskemu ljudstvu. «
Počastimo spomin dr. I. Ev. Kreka!
Danes ob pol 6 zvečer prinese štafeta iz Selc z groba Krekove matere prst na Krekov grob. Nagovor ima na grobu predsednik Prosvetne zveze g. univ. prof. dr. Fr. Lukman, nakar zapoje moški zbor »Ljubljane« Mendelssohnovo: Beati mortui. Ob tej priliki položijo organizacije na grob vence in šopke. Mestna občina bo za to priliko svečano okrasila Krekov grob.
Veličastna akademija bo danes zvečer ob 8 v veliki dvorani hotela Union. Na programu je slavnostna fanfara, nato sledi Ferjančičeva. Himna delu, kantata, katero izvaj'a moški zbor Gl. dr. »Ljubljane« s spremljevanjem fanfar. Dr. Vinko Brumen bo v spominskem govoru podal lik dr. J. Ev. Kreka in njegove skrbi za ljudsko izobrazbo. Kot 4. točka sledi simboličen nastop fantov po pesmi dr. Kreka: Naša zastava, nato pa simbolična slika po pesmi Zarja, katero je zložil tudi dr. Krek. Kot zadnja točka pa je zborna recitacija dr. J. Ev. Krek, Slovenskemu katoliškemu narodu s spremljevanjem. bobnov in fanfar. Iz celotne akademije veje Krekov duh, ki bo brezdvoma užgal za lepe cilje vse navzoče.
Na akademijo vljudno vabimo vse prijatelje dr. Kreka, kakor tudi - vse članstvo ljubljanskih prosvet, dekliških krožkov in fantovskih odsekov. Z obilno udeležbo pokažimo, da v delih svojih živi še dr. Krek. Ker so cene zelo nizke, zato priporočamo, da si nabavite vstopnice že v predprodaji, pri blagajni kino Uniona.
Žalna služba božja ob 20-leinici smrti dr. Kreka bo v petek 8. oktobra ob pol 8 zjutraj v frančiškanski cerkvi. Udeležimo se tudi te v obilnem številu in molimo za dušni pokoj našega narodnega buditelja.
Vsa ljubljanska in okoliška prosvetna društva pozivamo, da takoj obvestijo svoje članstvo
o	proslavi 20 letnice dr. Krekove smrti ter se « svojim članstvom v čim večjem številu vseh prireditev udeležijo.
Članstvo krščanskih delavskih organizacij ima še jx>sebno mnogo razloga, da se ob tej 20 letnici zamisli ob dr. Kreku. Manifestirajmo z veliko udeležbo pri proslavi svojo zvestobo dr. Krekovim socialnim načelom!
Krekova akademija na Jesenicah
Jesenice, 7. oktobra,
Sinoči je Krekovo prosvetno društvo na Jesenicah priredilo akademijo v proslavo 20 letnica smrti velikega Slovenca dr. Janeza Ev. Kreka. Oder v Krekovem domu je bil ves v cvetju. Lepo je bila nad njim okrašena z girlandami Krekova slika, vsa v narodnih zastavah. Akademijo je začela godba, za tem pa so se že pojavili na odru krepki slovenski fantje v krojih. Eden izmed njih je deklamiral Krekovo »Slovenski domovini«. Godba je zaigrala nato himno: »Hej Slovenci!« Sledil je slavnostni govor, nakar je godba zaigrala »Slovenske cvetke«. Kot zadnji dve točki sta bili na dnevnem redu govor slovenskega fanta Lipovca, ki je v zgoščenih besedah orisal Krekovo delo in njegov velik pomen za slovenski narod, nato pa še govor slovenskega fanta Savinška, ki je prikazal pokojnega Janeza Ev. Kreka kot velikega Slovenca in Jugoslovana. — Pri pestrem sporedu smo pogrešali samo sodelovanja ženskih moči. Čeprav je bil delavnik, je občinstvo veliko dvorano Krekovega doma 6koro do kraja napolnilo.
Zopet drzen vlom pri belem dnevu
Maribor, 6. oktobra.
Svoječasno so razburjali Maribor drzni vlomi, izvršeni v opoldanskem odmoru med 12 in 14. Potem se je policiji posrečilo izslediti vlomilca, ki je izvršil tri take vlome. Danes pa se je zopet ponovil sličen primer. V Gosposki ulici je nejioznan storilec vdrl s ponarejenim ključem v trgovino Platzer. V trgovino jo prišel skozi vežna vrata. Spravil se je takoj nad blagajno ter jo je odprl s ponarejenim ključem. Pobral je iz nje samo velik denar, drobiž pa je. pustil pri miru. Odnesel je 1160 din ter izginil nato brez sledu. Vlom so opazili ob 14 ter so obvestili policijo, ki je uvedla preiskavo. Daktiloskop ni našel sicer nobenih sledov, ker je vlomilec dela! očividno v rokavicali, vendar je ugotovljeno, da so morale biti vlomilcu razmere dobro znane.
Vesti iz Belgrada
Belgrad, 7. oktobra, m. Po sinočnjem sestanku Ljube Davidoviča, Joče Jovanoviča in Miše Tri-funoviča, po katerem niso časnikarjem dali nika-kih pojasnil o tem, kaj so se menili, so njihovi zastopniki Božidar Vlajič, dr. Gavrilovič in Laza Markovič odpotovali v Zagreb, kjer se bodo znova pogajali z dr. Mačkom.
Belgrad, 7. oktobra, m. Včeraj je prevzel posle v svojem resoru novi poštni minister Vojko Čvrkič. Načelnike in višje uradnike poštnega ministrstva je novo imenovanemu ministru predstavil dosedanji poštni minister dr. Branko Kaludjercič. Bivšemu poštnemu ministru je višje uradništvo priredilo sinoči poslovilni večer, katerega se je udeležil tudi novi poštni minister Vojko Cvrkič.
Belgrad, 7. oktobra, m. Na dan obletnice smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I., 9. oktobra bodo po vseh tukajšnjih cerkvah in molilnicah žalne službe božje, »Zatem bodo pa narodni predstavniki odšli na Oplenec, počastit spomin na kralja Zcdinitelja.
Nad 103 milijone dolgov
Ljubljana, 7. oktobra.
V	ljubljansko zemljiško knjigo je bilo tudi septembra vpisanih prav lepo število milijonov posojil in hipotečnih kreditov. Lepi milijoni so bili vknjiženi, pa tudi manjša posojila, ki jih rabijo kmetje in mali ljudje, lastniki stanovanjskih hišic. Pri 76 realitetah, ležečih v mestu in okolici, je bilo septembra intabuliranih za 12,162.878 din posojil. Najvišje posojilo je znašalo 2.5 milj. din, ki ga je dal zagrebški Suzor mestni občini ljubljanski, o katerem posojilu smo že svoj čas poročali. To posojilo je bilo vknjiženo na zemljišče vi. št. k. o. Kapucinsko predmestje, ki je bilo kupljeno že 26. oktobra 1865 in ki je prvotno obsegalo ogromen kompleks, na katerem sedaj stoje ob Tyrševi in Aleksandrovi cesti ter tja do Puharjeve in Tomanove ulice največje palače ia stavbe. Mestna ob-
čina je ta kompleks parcelirala in posamezne parcele prodala interesentom. Kot lastnica poseduje še 2 parceli št. 195-12 in št. 197-1 k. o. Kapucinsko predmestje. Na ti 2 parceli je vknjižen omenjeni dolg. Poleg tega se je posojilo Suzorja vknjižilo še na zemljišče vi. št. 266 k. o. Poljansko pred* mestje, ki obstoja iz hiše št. 7 na Ambroževem trgu in hiše št. 47 na Poljanski cesti, kjer so prostori za mestni pogrebni zavod. Obe zemljišči sta bili doslej bremen prosti^ Poleg tega so bila na razne druge realitete vknjižena tudi 3 kreditna posojila po 1 milj. din. Denarni zavodi pa so dovolili prav mnogo kreditov v znesku od 100.000 do 500.000 din, kakor tudi mala posojila od 5000 din naprej.
Letos do 1. oktobra je bilo na 905 realitetah, ležečih v mestu in okolici, že vknjiženo za 103 milj* 604.082 din raznih posojil in hipotečnih kreditov,« .
Kulturni koledar
Novak Josip
7.	oktobra 1934 ie umri v Vižmarjih pri Ljubljani šolnik Novak Josip, — Rodil se je 1869 v Ljubljani. Tu je dovršil tudi učiteljišče, Služboval je po raznih krajih Slovenije in končno postal višji šolski nadzornik. Velike zasluge ima pri preureditvi nemških šol na Kočevskem v slovenske. Pisal je v »Učiteljskega tovariša«, »Slovenskega učitelja«, kateremu je bil nekaj časa tudi sourednik. Sestavil je slovensko vadnico za nemške ljudske šole. Sodeloval je tudi pri »Angelčku«, »Mladiki« in »Mentorju«. Napisal je tudi »Zgodovino brezovške fare in monografijo o Šmarni gori.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 7. oktobra: Dragonika.
Petek, 8. oktobra: Brigita.
1	Nočno službo imajo lekarne: mr. Leusfek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič.
KKHI
Hči Samuraja
Prvi volim nemško-laponskl fllm v roiilt znanega tvorca aipinlatičnui filmov dr. ARNOLDA.
P KANČKA.
SETSUKO HAKA	ISAMU	KOSUGI
TEI.
21 24
MATICA
Sila] ln nižine Pariza
v velefilmu genilalnega režiserja
Zlotlnec iz Eden bora
Barry Baur — lnkisinov
TEI.
22-21
UNION
Nalvečjl zgodovinski film
Marija Stuart
v glavnin viogan Katarina Hepburn ln rredrich riarch
Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga no določil žreb bo dobil modem damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda.
Klobuk le razstavllen v Unionu.
Danes predstava ob 16. un, obe večerni predstavi odpadeta vsled Krekove proslave.
-	xJ>Ajidj>ttxnx. o&. 16..19."!« 21.'5 jujO L
V	soboto, 9. oktobra: Ob 20.30 (mesto »Sredi dolenjskih goric«). Žalni koncert v spomin 6tnrli Vit kralja Aleksandra I. Zedinitelja: 1. Orgelski koncert (g. prof. Pavel Rančigaj) Premrl: Žalna fuga v c-molu. Premrl: Orave v g-molu. Hladnik: Varijacija na pesem »K Tebi srca povzdignimo«. Ravnik: Dolcissimo. Dolinar: Romanca. Kimovec: Largo v c-molu. 2. Recitacije (g. Jože Zupan) 3. Handel: Arija iz oratorija »Mesija« (poje ga. Franja Bernot-Gojobova 6 spremljevanjem Radijskega orkestra). 4. Koncert Radijskega orkestra: Beethoven: Siufonija št. 5. Zajc: Fantazija iz op. »Zrinjski«. Vidošič: Narodna uvertura.
Vse davčne zavezance opozarja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da pravočasno poravnajo zapadle davčne obroke. Več je razvidno iz razglasa davčne uprave za mesto, ki je nabit na deski mestnega poglavarstva.
Naši bratje za mejami 6e bore brez ozira na razlike svetovnega nazora, da ohranijo slovenstvu rodno grudo. Pomagajmo jim vsi brez izjeme. Dne
9.	in 10. oktobra doprinesi vsak 'svoj obolus v njihovo korist! Bran-i-bor, Ljubljana.
Vabilo na osmo 6ejo propagadnega odseka akcijskega odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora, ki bo v četrtek dne 7. oktobra 1937 ob 18 v mestni posvetovalnici.
Ker 6e bodo obravnavale važne stvari, vas vljudno prosim, da se 6eje gotovo udeležite.
Dr. Stele Franc. 1. r., načelnik.
Esperantsko društvo »Zelena zvezda« otvon danes, 7. t. m. ob 20 na Učiteljišču na Reslovi cesti tečaj esperanta za začetnike! Pridite vsi, ki se zanimate za mednarodni jezik!
Zveza za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tyrševa l-III. tel. 38-79, naproša vse turistične, trgovske, športne, narodno - obrambne, umetniške, verske in druge ustanove, da javijo takoj termine svojih bodočih prireditev zaradi vpisa v turistični koledar 1937-38. V kolikor bi točen termin še ne bil določen, se naproša samo za naslov prireditve. O vsaki prireditvi bi bilo podati povsem kratek opis.
Opera v mednarodnem jeziku esperanto v radiu. Danes četrtek 7. oktobra bodo oddajale češkoslovaške radiopo6taje Brno, Praga, Moravska Ostrava in Francoska Lyon P. T. T. (463) espc-rantski prevod opere »Poljub« od B. Smetana. Igral bo radioorkester postaje Brno, peli pa pevci opernega narodnega gledališča Brno. Oddaja bo od 21.30 do 22.35 jx> srednjeevropskem zimskem času torej po našem času od 22.30 do 23.35. Vse one, ki bi radi poslušali opero »Poljub« v espe-rantskem jeziku in nimajo radioaparata na razjro-lago, naj pridejo v Klub esperantistov, Cankarjevo nabr. 7-L, kjer bo radijski aparat na razjx>lago. Pred poslušanjem opere bodo razna predavanja. Vabljeni V6i.
Mubllansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Četrtek, 7. oktobra: Tarelkinova smrt Premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20 uri
Četrtek, 7.. okt.: »La Boheme*. Red četrtek.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 7. oktobra ob 20: »Revizor«. Red B
Gornja Radgona
Proslava smrti dr. Janeza Ev. Kreka. Katoliško prosvetno društvo v Gornji Radgoni proslavi v nedeljo 10. oktobra 20 letnico smrti velikega slovenskega Evangelista dr. Janeza Kreka. — Dopoldne ob pol 10 bo sv. maša v farni cerkvi. Popoldne ob 3 pa bo v posojilnični dvorani predavanje
o	dr. Janezu Ev. Kreku in njegovem velikem deiu za narod. Nato pa nam naši diletantje zaigrajo Hlapca Jerneja. Vabimo k obilni udeležbi.
Z odlokom g. notranjega ministra je vas Mele priključena občini Gor. Radgona in je tako tudi prav. Gospodarsko je kraj vezan na Gornjo Radgono. Vaščane je vest prav prijetno presenetila,
Razne paragrafove zgodbe I Od tu in tam
Ljubljana, 7. oktobra.
Deževno in hladno vreme je mnoge pobajko-vače prisililo, da so se zatekli tja v veliko sodno dvorano, kjer se razpletajo razne kazenske zadeve in tudi zanimive afere. Te dni je bila vedno polna pisanega občinstva. Prihajali so tja tudi povsem novi ljudje, ki so se v prvi vrsti zanimali, kakšen je sodni postopek pri obravnavah. Sledili so s prav napetimi ušesi, izbuljenimi očmi in odprtimi usti vsem fazam obravnav. Reporter pa je po strani izvedel za tajnost, da bodo ti »jx>-slušavci« kmalu kandidati za zatožno klop, a niso imeli še časti, da bi se predstavili sodnikom malega senata.
Sest let robije
Torkov senat je izrekel stroge sodbe, saj so pred njega prihajali obtoženci s težkimi in ogabnimi zločini. O ponočnjakih-ubijalcih Vida Bivica smo že poročali. Na vrsto pa so prišli še trije drugi obtoženci. Senat je v torek izrekel proti vsem 6 obtožencem skupno kazen 6 let in 1 mesec robije odnosno strogega zapora. Neka tajna razprava proli gozdnemu delavcu Dacarju, ki je doma tam iz okolice Bleda, je razgalila strahotne podrobnosti o ogabnosti pohotneža. Dacar je dne
2.	julija zvlekel s ceste v gozd za grmovje nedolžno, 10 letno deklico ter jo na grozen način oskrunil tako, da jo je celo hudo poškodoval. Nekaj dni nato je vlomil v lovsko kočo kraljice Marije na Mežaklji ter odnesel oskrbniku obleko, čevlje in druge stvari. Pred senatom je Dacar mirno in cinično priznal oba zločina. Nič ni olepšal. Bil je zaradi obeh zločinov oskrumbe in vloma obsojen na 2 leti in 4 mesece robije.
Pred senat sta nap>osled prišla tudi 2 vlomilska in tatinska tička. France Kostrevc iz Bučne
vasi pri Kočevju in njegov kompanjon Marinko Anton, ki je znan kriminalen tip, sta 2. julija vlomila v kletno stanovanje Kern Marije in ji pobraja 100 din gotovine. Marinko pa se je nato poslužil pri Cilki Jakšetovi ciganskega trika in je kot ribič s kaveljnom p>otegnil skozi omreženo okno torbico, v kateri je bilo 237 din gotovine.
Cigani so namreč specialisti v tem, da znajo s trnkom ali pa z dolgimi žicami pobirati skozi okna razne predmete po hišah. Tako je storil tudi Marinko. Bila sta obsojena: Marinko na 1 leto in 6 mesecev robije, Kostrevc pa na 6 mesecev strogega zapora.
Trgovskega potnika smola
Neka okoliška tvrdka za kis je angažirala mladega Ljubljančana kot potnika, toda le proti proviziji in brez dnevnic. Ljubljančan Vinko je dobil na razpolago od tvrdke tudi star avto. V okolici ni bilo kupčij. Odpeljal se je na Gorenjsko na Bled in drugam. Tu je inkasiral neke zneske, nakar je krenil proti Mariboru, kjer je tudi inkasiral manjše vsote. Nastanil pa se je v mariborskem dvoru. Tu je ostal dolžan za hrano in prenočišče 1759 din ter natakarici 300 din. Vinko je bil sedaj pred malim senatom obtožen zločina obrtoma izvrševane prevare. Vse je sodnikom priznal. Tvrka je bila z manipulacijami Vinkovimi oškodovana sicer za 1759 din, zahtevala pa je kot odškodnino nad 6000 din. Državni tožilec dr. Fel-laher je vztrajal pri obtožbi.
Branilec Vinkov pa je omenil: »Državni tožilec je s kanonom streljal na muho!« Poudarjal je, da gre za čisto priproste slučaje poneverbe v smislu § 318 k. z., ne pa za zločin prevare po § 337 k. z. Vinko je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih pravic za 2 leti.
O boju za desetinko sekunde
Hitrost, ki jo more doseči samo človek brez vsake motorizirane jromoči, nam najbolj dobro kažejo svetovni rekordi na kratkih progah. Toda vedno znova se izprašujemo, kje je končna meja človeškim močem, ki jo ne bo mogoče več premostiti. Mnenja o tej meji, ki jo ne bo mogoče prekoračiti, 60 različna, zlasti na polju tahke atletike. Borba za nove desetinke je pa na progi 100 m že 6koraj ponehala. V6i dosedanji poizkusi, potisniti znamko z 10.3 na 10.2 niso uspeli. Če so pa uspeli, je pri tem pomagal veter. Ali je človek na tej progi dosegel vse, kar je mogel doseči, in ali se bo nekoč še našel kdo, ki bo preletel lOOm v 10.2, je še vedno odprto vprašanje.
Pred petnajstimi leti gotovo nihče ne bi verjel, da bi v lahki atletiki človek lahko dosegel take rezultate, kot jih dosegajo atleti danes. Prav tako je tudi danes. Nemogoče je videti vnaprej, kakšna bo tablica svetovnih nekordov v letu 1950. Ko je leta 1924 znani angleški tekač in misijonar na olimpijskih igrah v Parizu pretekel 400 m v 47.6 sekundah, so mnogi resno izjavljali svoj dvom, češ da proga ni dolga celih 400 m. Danes, 13 let kasneje, je ta rekord 46.1 in nihče si ne upa trditi, da ta čas ne bi bil realen. Takšna bi bila torej nova prerokovanja za bodočnost.
V 90 letih
Posebno poglavje v lahki atletiki tvorijo rekordi na kratkih progah. Zanimivo je pri tem pogledati za 90 let nazaj. Prvi uradni rekord v teku 100 m je bil zabeležen leta 1847 s časom 11.5 Amerikanca Levvarda in je veljal 6koraj 40 let. Leta 1884 je Amerikanec Potier rabil čas 11.3 sekund. Leta 1900 je šel Amerikanec Carry na 10.8,
leta 1914 Šved Lindberg na 10.6, leta 1920 Amerikanec Paddock 10.4 in končno Williams (Kanada) 10.3. Tudi lista najboljših na progi 200 m je zelo slična: 1. 1845 Eastman (Anglija) 22.5; leta 1886 \Vood (Anglija) 21.6; 1. 1900 wessers (Amerika) 21.2; 1. 1926 Locke (Amerika) 20.6 in končno Jessie Owens, črnec 20.3.
Ob tem izprehodu s športno zgodovino za skoraj 100 let nazaj najprej preseneča dejstvo, da so bili beleženi svetovni rekordi že pred tolikim časom, ko vemo, da so začeli beležiti svetovne rekorde v današnjem smislu šele z ustanovitvijo angleškega prvenstva v 1.1886. Pripomniti pa moramo, da je že tedaj j>oznala Amerika in Anglija poklicne tekače, ki 60 drug drugega izzivali, toda več takih tekem je bilo na dolgih progah, ne pa na kratkih.
Prva dva svetovna rekorderja Seward in Eastman sta bila oba taka poklicna tekača. Seward je bil sploh dober tekač, kajti poročila govore o njem, da je zmogel preteči 120 qardov (109.7 m) v 11.5, toda z letečim startom. Rezultati nam povedo, da so bili torej tudi že pred 100 leti na svetu hitri tekači.
»
Iz zadnjih borb za desetinko sekunde navajamo nov svetovni rekord Madžara Szaba na dve angleški milji, ki ga je imel dosedaj Finec Hockert z 8:57.4. Szabo ga je v Budimpešti izboljšal na 8:56. Vmesni časi na 1500 m 4:07 in na 3000 metrov 8:22.
Zadnjo nedeljo pa je tekel ta odlični Madžar na progi 1500 m krasen čas 3:48.6. kar je osem desetink sekunde 6labše od Lovelookovega svetovnega rekorda. Szabov ča6 pa pomeni evropski rekord.
Potujoča protiplinska razstava
Da pouči civiluo prebivalstvo, kako naj se varuje pred nevarnostmi morebitnih bodočih vojn, je kraljevska banska uprava organizirala potujočo protipliusko razstavo ua železniških vozovih. Razstava je meseca septembra in v prvih dneh tega meseca potovala po železniških progah Dolenjske in Bele Krajine, zdaj bo pa obšla železniške postaje vzhodnega dela dravske banovine.
Vozni red, po katerem bo razstava potovala, je tale:
Pragersko: prihod 11. okt. ob 0.50 — odhod 12. okt. ob 5.31
Sv. Lovrenc na Drav. polju: prihod 12. okt. ob 5.52 — odhod 13 okt. ob 5.57.
Ptuj: prihod 13. okt. ob 6.19 — odhod 15. okt. ob 7.48.
Moškanjci: prihod 15. okt. ob 8.09 — odhod
16. okt. ob 8.16.
Ormož: prihod 16. oktobra ob 8.47 — odhod
17. okt. ob 9.16.
Središče: prihod 17. okt. ob 9.38 — odhod
18. okt. ob 9.48.
Dol. Lendava: prihod 18. okt. ob 14.30 — odhod 19. okt. ob 1503,
Ivanjkovci: prihod 20. okt. ob 7.46 — odhod
21. okt. ob 7.47
Ljutomer: prihod 21. okt. ob 8.14 — odhod
22. okt. ob 8.19.
Veržej: prihod 22. oktobra ob 8.31 — odhod
23. okt. ob 8.32.
Beltinci: prihod 23. okt. ob 8.45 — odhod
24. okt. ob 8.46.
Murska Sobota: prihod 24. okt. ob 8.56 — odhod 25. okt. ob 4.30.
Gor. Lendava - Mačkovci: prihod 25. okt. ob 5.04 — odhod 26. okt. ob 5.12
Hodoš, prihod 26. oktobra ob 5.53 — odhod 27. okt. ob 6.10.
Križevci pri Lj.: prihod 27. okt. ob 13.55 — odhod 28. okt. ob 13.55.
Slatina Radenci: prihod 28. okt. ob 14.18 — odhod 29. okt. ob 14.19.
Gornja Radgona: prihod 29. okt. ob 14.28.
Podallšan promet nedeljskih izletniških vlakov
Ljubljana, 7. oktobra.
Na željo potujočega občinstva bo piodaljšan prometnih nedeljskih izletniških vlakov in 6icer:
1. Na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice — Bistrica Boh. jez. odnosno Rateče — Planica vozi v nedeljo dne 10., 17. in 24. oktobra izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.10, prihaja na Jesenice ob 7.20, v Bistrico Boh. jezero ob 8.39, odnosno v Rateče — Planico ob 8.39. V obratni smeri vozi omenjene tri nedelje izletniški vlak, z odhodom iz Bistrice Boh. jezero ob 19.11, iz Rateč
— Planice ob 19.14, iz Jesenic ob 2.27, prihod v Ljubljano gl. kol ob 22.12. Zato pa izostane dne 10., 17. in 24. oktobra na progi Jesenice — Rateče
— Planica mešani vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 6.15 in prihaja v Rateče — Planico ob 8.17.
2. Na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto vozi samo že v nedeljo dne 10. oktobra izletniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 5.25 in prihaja v Novo mesto ob 7.48. Ta vlak ima v Trebnjem zvezo na št. Janž, odhod iz Trebnjega ob 7.25, prihod v št. Janž ob 8.14, V Kočevje, Siražo-Toplice in Karlovac izletniški vlak ne bo imel zveze, ampak samo redni potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.50. Ta vlak ima tudi zvezo za St. Janž. V obratni smeri vozi 6amo novi potniški vlak, z odhodom iz Novega mesta ob 18.15 in ima zvezo iz V6eh priključnih prog.
Zato pa izostane dne 10. oktobra na progi Trebnje na Dol — Novo mesto mešani vlak. ki odhaja iz Trebnjega ob 6.47 in prihaja v Novo mesto ob 7.25 ter v obratni smeri mešani vlak. ki odhaja iz Novega mesta ob 8.45 in prihaja v Trebnje ob 9.20.
Petletnica kluba mariborskih lekarnarjev
Maribor, 5 okt.
Že pred 15 leti so si mariborski lekarnarji osnovali svoj krožek, ki se je po desetih letih obstoja izpremenil v Klub lekarnarjev v Mariboru ter je zajel teritorij celotno bivše Mariborske oblasti. V klubu so včlanjeni vsi lekarnarji s tega področja. Klub jo imel sedaj svoj V. redni občni zbor, ki se je vršil v lovski sobi hotela Orel ter je potekel v znamenju petletnice s primerno slovesnostjo. Vodil ga je predsednik kluba mr. Ivan Vidmar, k je podal v svojem govoru zanimivo sliko petletnega dela. Klub ni zgolj formalna organizacija lekarnarjev temveč se prav vidno uveljavlja v javnem življenju s svojimi strokovnimi predavanji, s svojm socalnim delom, zlasti pa je važen pomen lekarnarske zadruge, ki se je osnovala v okviru kluba in ki vrši skupno nabavo vseh lekarnarskih predmetov za svoje člane. Klub je izdal tudi strokovno predavanje banov. referenta mr. Damaške o sodelovanju lekarnarjev v obrambi v slučaju plinske vojne, podpiral je bolne stanovske tovariše, zbiral je zdravila za deco v počitniških kolouijah, dosegel je zopetno uvedbo tedenskega turnusa v nočni službi mesto vsakodnevne menjave ter je izposloval v Belgradu, da morejo dajati lekarnarji zdravila državnim uradnikom in upokojencem s primernim popustom. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih so bili izvoljeni v novi odbor: Ivan Vidmar za predsednika , Orožen (Ptuj) za podpredsednika, Minarik za tajnika, Maver za blagajnika, za odbornike: Savost, Albaneže, Posavec (Ptuj); za namestnike:	Konig, Vavpot,
Rems, Trautvetter (Ormož); za preglednika: De-vido (Sv. Lenart v Slov. gor.) in Tonič (Marcu-berg).
Sporazum je bil včeraj sklenjen med vsemi deti združene opozicije. Časopisje namreč poroča, da je tudi voditel j staroradikalov Aca Sta-uojevič pristal na vse pripombe in protipredloge dr. Vladka Mačka, kakor jih je bil slednji stavil pred tednom, ko so se jiri njem v Zagrebu zglasili odposlanci belgrajskega dela združene opozicije dr. Gavrilovič, dr. Vlajič in dr. Laziča Mar-„.!K'VVt:rcra.i s.ta ,se namreč vrnila iz Knjuževea -:.,saI ! | .ul'ov,9 in Laziča Markovič ter sporočila Ljubi Davidoviču in Joči Jovanoviču, da je tudi Aca Stanojevič brez sprememb sprejel na znanje spremembe, ki jih jc želel dr. Maček. Po povratku iz Knjaževca so se takoj sestali bel-grajski sefi m se pomenili o dnevu, v katerem bodo vsi sefi združene opozicije sedli za mizo in slovesno podpisali sporazum. Veselo vest o sprejetem sjiorazumu so belgrajski odposlanci že včeraj zvečer odnesli v Zagreb. Listi tndi poročajo, da opozicija dola s pospešenim tempom.
Nenehno naraščanje Save prizadeva hrvat-skim nižinskim predelom, ki leže ob reki, velike skrbi. V Moslavini se je voda že razlila in spet poplavila zemljo daleč naokoli. Neprestano deževje v Sloveniji je imelo za posledico dvig Save. se večje množine pa vale v Savo pritoki, kakor Savinja in^Krka. T ako se je Sava pri Litiji dvignita za 2.55 m, pri Radečah, nekoliko dalje od izlivabavmje, pa še za meter več. Pri Zagrebu je voda tako narastla, da sc že približuje kritič-divvišini 5 metrov in pol. Čim Sava doseže tako višino, je več kot gotovo, da bo poplava prizadela vso Hrvatsko Posavino.
i	,Novo vas bodo Zagrebčani postavili v nekaj letih na grebenu pogorja Velebita v nadmorski višini 1000 m. Nova vas bi se imenovala -Vcleb-no« m bi bila namenjena zlasti slabotnim in okrevanja potrebnim. Kraj* v tej višini je bil izbran zaradi tega, ker vlada tamkaj svoje vrste jjodnebre. Morsko podnebje se meša s celinskim. Vas bo poleg tega obkrožena z vencem lepega gozda. Zagrebčani so že ustanovili posebno društvo, ki bo zbralo potrebni denar za to velikopotezno delo. V društvu so advokati, profesorji in drugi iruovitejši ljudje. Nova vas bo preskrbljena tudi z dobro pitno vodo.
Novi vozni red »Ekspres« jo izšel. Novi vozni red je stopil v veljavo dne 4. oktobra. Kakor običajno prinaša ločne podatke o odhodih in prihodih vlakov na 51 progah v naši državi, številnih za nas vaznih progah v bližnjem inozemstvu. Nadalje vsebuje vozni red vseh avtobusnih podjetij v Sloveniji, ki je sestavljen na podlagi podatkov kr. banske uprave v Ljubljani. Končno prinaša tudi vozni red paroplovnih družb na našem morju. Cena lični knjižici, kateri je priložena tudi karta prog, je 10 din. Dobi ee povsod.
Huda nesreča se je pripetila otrokom, ki so se v Pakracu igrali na vasi. Dečki so našli ste-klcmco od piva in vanjo nasuli nekaj živega apna. Potem so prilili še vode in steklenico dobro zaprli. Hoteli so od daleč gledati, kako eksplodira. Čakali so in čakali, poka pa le ni bilo čuti. Zato je 12-letni Dragutin Rehak stopil k steklenici, da bi videl, zakaj ne j»oči. Ta hip je pa plin raztrgal vrat steklenice, da je curek živega apna brizgnil fantiču v obraz in mu poškodoval oči.
Zaradi ene same piščalke so se potolkli pa-stirji iz zadruge šoban in iz zadruge Braščevič v Peči. Pašnika obeh zadrug sta mejila drug na drugega. Kar stopi med Brašičeve poglavar zadruge šoban in jih vpraša, kdo je njegovemu 6inu vzel piščalko. Ko se je eden od Braščevičev oglasil, je stari šoban pristopil k njemu in ga oklofutal. Kajpak so se Brasčeviči zaradi tega čutili osramočene in priskočili k svojemu bratu. Razvil se je pretep, dokler ni eden od Braščevičev stekel v hišo po puško in' ustrelil na starega Šobana. Šoban jc obležal na mestu mrtev.
nekaj Rusov in neko špedicijsko podjetje. Družba je imela večie količine opija in ga hotela ob prvi ugodni priliki pretihotapiti na Kitajsko. Načrt so si zamislili tako, da bi opij zaprli v pločevinaste škatlice, ki 60 običajne za pošidjanje sardin, in tako neopazno preslepili carinske oblasti. Toda špediter je bil še bolj prekanjen. Dejansko je poslal na Kitajsko določeno število škatlic, vendar 60 bile v njih 6ardine in ne opij. Dragoceni opij pa je pridržal zase ter ga polagoma košček za koščkom prodajal svojim tajnim odjemalcem. Policija je družbo zasledila šele te dni. ko je prijela nekega prodajalca opija. Aretirani je potem izdal vso družbo.
V	šibeniškem zaporu se je poročil 27 let stari Gjoko Kovačevič z Jurko Barčič. Fant je prišel v zapor, ker se je s 6ilo lotil dekleta, v katerega je
bil zaljubljen. Že tri mesece je sedel in čakal sodbe, dokler ga ni rešilo kazni dekle 6amo. Dekle je fanta sicer prvo ovadilo, pozneje se je pa premislilo in sklenilo, da bo fanta poročilo. Rečeno, storjeno. Ko je včeraj Gjoko mora! stopiti pred
6ta se Gjoka in Jurka še v ječi poročila,
Gostilničarko zvodnico so prijeli v Bjelovarju. Gizela Paljevič je v okolici nabirala mlada dekleta, da jih je v začetku uporabljala za hišne posle. Pozneje pa jih je speljala na drugo pot. Dekleta 60 si morala s telesom služiti denar in od svojega zaslužka svoji go6jjodinji še odrajtovati primeren delež. Ko je pa nekaj mladoletnih deklet zbolelo, se je za zadevo začela zanimati policija in gostilničarko prijela, čim dalje traja preiskava, tem več grehov te brezvestne zvodnice prihaja na dan.
V	Vojvodini sta dve vasi, ki imata 6voja naziva po imenih dveh srbskih politikov, ki sta igrala svoje čase velike yloge v radikalni stranki in delno pozneje v prosluli JNS. To sta vasi Uzunovičevo in Ninčičevo. Prva vas je dobila 6voje ime v času, ko je bil stari Nikola Uzunovič vsemogočen diktatorski predsednik in vodja JNS, druga pa še v času, ko je bil dr. Momčilo Ninčič zunanji minister. Te dni pa je večina kmetov začela akcijo, da bi se vasi preimenovali in z njiju zbrisal spomin na dva upokojena politika.
Mariborski mali harmonikarji potujejo po naši domovini in prirejajo povsod koncerte. Med drugim so priredili dva zelo uspela koncerta v Belgradu. V soboto bodo nastopili v Karlovcu.
Podružnici Slov. dom
v Ljubljani:
Miklošičeva cesta 5 Tyrševa cesta (Poštni dom)
Foto Warner
M. Jacoby - R. Leigh:	14
Poročnik indijske brigade
•Slovenski dom. MA	AP	jTSaffinJgl	?	ttfflffifi	S£	jT»*‘	"*	*■"	“
Bridke skušnje finskega delavca, ki je doživel
Raj v Sovjetiji
Finski list »Karjalainen« je pred nekaj meseci objavil zanimiv razgovor, ki ga je imel urednik tega lista z nekim Fincem, ki je pred nedavnim pribežal nazaj iz sovjetske Rusije, kamor je bil šel leta 1932 s 6vojo ženo in otroki, ker se mu je zazdelo, da bo zanj kot komunista tam lepše življenje. Ta Finec 6e piše Anti Vink. Uredniku omenjenega lista je med drugim povedal o svojih doživljajih in o sovjetskem raju tole:
»V nadi, da bom dobro zaslužil, sem kot brezposelni delavec prestopi! finsko mejo 5. avgusta leta 1932. Vzel 6em s 6eboj ženo Ano in 6voja dva otroka, triletno Hildo in dveletnega Silvestra. Tedaj nisem niti malo slutil, tudi nisem mogel slutiti, v kakšno bedo vodim svojo družino. Takoj v začetku smo se morali na žalost prepričati, da 6mo prišli v deželo, kjer vlada suženjstvo in siromaštvo. Ujeli so nas in odpeljali do Petrov6koje in Leningrada. Nazadnje smo bili primorani na prisilno delo na delavskem področju električne postaje Sivervi.	„	.
Morali smo stanovati v hladnih, vlažnih in raztrganih delavskih barakah. Bilo nas je
32 v enem stanovanju
Hrana je bila neznosna, pokvarjeno kislo zelje, kisle kumarice in točno pa tudi nad vse pičlo odmerjen košček kruha. Kave in masla 6ploh nismo videli. Sem pa tja smo včasih dobili kak zavojček tobaka. Smrt je strahotno opravljala 6voj krvniški posel med delavci, posebno pa še med otroki. Jeseni leta 1932 je umrlo 300 otrok, med katerimi je bila tudi moja triletna Hilda. Zboleli so povečini na želodcu. Kako tudi ne bi, ko smo pa jedli neprestano samo kislo zelje in kumarice. V tem kraju je delalo tedaj 4000 Fincev, vseh delavcev, ki so pripadali po večini ruski narodnosti, pa nas je bilo 16.000. Povsod je vladala velika beda. Dobival sem po sedem rubljev mezde. Če pomislite, da je pri »svobodnem prometu« stal kilogram surovega masla 30 rubljev, lahko ves*te, kaj smo jedli. Moj drugi otrok, ubogi Silvesterček, je umrl 1. julija 1933, moja žena pa še istega leta 6. avgusta. Pokopali so ju brez cerkvenega obreda.
Da bi si nabavili primerne obleke vsaj za silo, si nismo mogli niti misliti. Tudi jaz sem bil že tako rahlega zdravja, da 6em vsak čas pričakoval, da me bo doletela ista usoda, kakor ženo in otroka. Kadar strto bili Finci 6ami med seboj, smo vedno govorili o tem,
kako bi pobegnili nazaj domov
na Finsko. Ti poskusi bega 60 se tudi v resnici stalno ponavljali. Mnogo so jih pri tem polovili
in jih kratkomalo obsodili na smrt, ali pa — v najsrečnejšem primeru — poslali v Sibirijo. To se je zgodilo sto in sto mojim tovarišem v dveh letih mojega bivanja v Siverviju. Med delavci je vladalo povsod največje ogorčenje nad nečloveškim postopanjem, vladala pa je tudi strašna potrtost, kakršno občuti oni, ki je obsojen na smrt 500 oseb, ki 60 prišle preko finske meje, je zaprosilo konzula za dovoljenje, da se vrnejo nazaj domov, pa je bila vsaka, še tako ponižna prošnja zaman.
Komunistični miljenčki
Dobro se je godilo samo komunističnim strankinim voditeljem in njihovim miljenčkom. Pa 6e jim tudi še 6edaj najbrž nič slabše ne godi. Imajo vsega dovolj, obleke, dobre hrane prvovrstna stanovanja, svoje delavnice in kavarne, v katere je delavcem prepovedano zahajati. V Rusiji sploh ni nikake demokracije, pač pa samo samovlada po-edincev. med katerimi se najbolj odlikujejo oni, ki dosledno niso dostopni za to, kar v neznosnih razmerah zahtevajo, oziroma prosijo delavci. Kdor je večji nasilnež, bolj je trdno njegovo mesto, v tem večji meri so mu zagotovljena celo odlikovanja.
Vsak, kdor je kdaj okusil dobrote sedanje So-vjetije, ne more drugega reči, kakor da je tam pravi pekel. Tam moreš pričakovati le dvoje: glad in 6mrt. Ničesar drugega ni v sedanji Rusiji dovolj, razen lakote.
Tam imajo tudi dosti radio-aparatov. Toda nihče ne sme poslušati sporeda inozemskih radio-postaj. Kdor se v tem oziru 6pozabi. ga čaka v najboljšem primeru pregnanstvo.
S cerkva 60 odstranili križe. Veliko cerkev v Petrovskem 60 enostavno spremenili v kavarno in igralnico V skupnem stanovanju je vsakomur prepovedano, da bi molil, ali pa vsaj napravil križ. Boljševiki še prav posebno pazijo ravno na to. Duhovnikov m več. Na smrtni postelji zastonj iščejo nesrečni ljudje duhovnikove tolažbe.
Sedaj imam vsega tega pekla dovolj.
„$it sem te idealne države"
kakor pišejo o njej prijatelji komunističnih nebes. Strašna je resnica, kadar jo kdo ponaredi. Tako je tudi čisto napačno, da bi si sedanjo Rusijo predstavljali takšno, kakor nam jo slikajo sovjetski »evangelisti«. »Svobodo, bratstvo in enakost« 60 pretvorili v Rusiji, naši sosedni deželi, v »suženjstvo, mržnjo do V6ega in tiranijo poedinih mogotcev«. Ko sem bil premeščen za delavca Sovhoza v Rataj, ki leži nedaleč od Kontopohja, mi je govoril nek notranji gla6: »Vink, 6edaj je prilika, da bežiš nazaj na Finsko.« Izrabil sem ugodni trenutek in se 6kril v bližnji gozd, od koder sem
Krste s številnimi žrtvami, ki so «adle ob priliki zadnjega bombardiranja *angaja. - Svojci iščejo
med mrliči svoje domače.
I dvoranah, ki so bile razsvetljene s slabo lučjo, ki je prihajala iz malih svetiljk na stenah.
Nazadnje je prispel v kanove prostore.
Kan je sedel za pisalnikotn, pred njim pa sta stala častnika. Vickers je na pražu obstal in čakal, da
Zabaven prizor s pariške ulice.
se namenil bežati v domovino, ki 6em jo zapustil zaradi svoje nepremišljenosti in nerazsodnosti.
Ta moja
trn*eva pot nazaj v domovino
je bila pot pravih pustolovščin. S seboj sem vzel okoli dva kilograma kruha, to je bilo vse. V jasnih letnih nočeh sem se plazil kot divja zver skozi gozdove ure in ure dolgo, 6e vzpenjal včasih ob prepadih, plezal na drevesa, da bi 6e razgledal naokrog, če je vse varno in če bi morda le zagledal kje v bližini kakšno vas ali pa vsaj kak gozdni požar, kakršni 60 se tam večkrat dogajali. Moja pot na Finsko je trajala sedem dni. Moral sem prehoditi v tem času okoli 200 kilometrov. Nekoč me je prebudli velik medved. Prestrašila sva 6e oba: medved je pobegnil, čim sem dvignil glavo. Bogve, kaj si je mislil. Ves teden me ni bilo med ljudi Tri dni me je tresla huda mrzlica. Nekega dne sem od jutra do večera hodil in taval v krogu, tako da sem bi! zvečer ravno tam. kakor zjutraj. Prekoračil sem neko večjo reko. Neke noči sem bil prisiljen iti 6kozi dve vasi. Ves 6em trepetal, kdaj me bo kdo ustavil in me naznanil, ce bi se to zgodilo, bi se mi gotovo ne godilo dobro; no, pa saj danes najbrž ne bi bil več med živimi. Vsa moja hrana 60 bile tedaj, ko sem se potikal po prostranih neznanih gozdovih, jagode, ki sem jih po poti nabiral. Kruh, ki sem ga vzel s seboj, mi je tudi kmalu pošel.
Dne 22. julija sem srečno prišel na finsko mejo. Ko sem stopil na tla svoje domovine. 6em vzhičen vzkliknil, ves srečen in zadovoljen:
(Slava tebi, mola domovina!'
Solze so mi zalile oči in kapale na sveto domačo zemljo, ki sem jo nekoč zapustil s tolikšnim upanjem. da mi bo v tujini življenje lepše. Sedaj pa sem bil srečen, ko se mi je posrečilo pobegniti iz Rusije, ki je bila zame pekel. Bil sem vedno v« sestradan, izgubil sem tam svojo drago ženo in nedolžna otročička. Preživel sem dni. ki jih ne bom nikdar več pozabil, dokler bom živ.
Ko sem prišel nazaj domov, je bila moia prva pot v bolnišnico. Dodobra sem se pozdravil in sem 6e nato napotil v Suaervi. Vsakemu delavcu, ki si bo želel poiskati svojo 6rečo v sovjetski Rusiji, bom vedno svetoval, naj ostane raje doma na Finskem. Tu je V6aj delavec, četudi je nezaposlen, človek, kakor so drugi ljudje. Celo beraču je tu bolje, kot najboljšemu delavcu v sovjetski Rusiji. Tam dobivajo delavci hrano, ki ni dobra niti za prašiče. Ves čas svojega bivanja v Rusiji nisem niti enkrat jedel kave, masla nisem videl nikoli.
Nikdar več me ne bodo videli v Rusiji, kjer neizprosno nadaljujeta boj največje siromaštvo in umazana strankarska hudobija. Na tem svojem potovanju v Sovjetijo se mi je komunizem zastudil do temeljev. Pa ne samo meni! kto čutijo še nešteti drugi, ki 60 bili v istem peklu, odkoder je mogoča rešitev samo z begom ali pa odrešenje prinese smrt.
Če vedo trije, je že preveč
V	Varšavi sta živela dvojčka Aleksander in Kazimir, ki sta 6i bila neverjetno podobna;_ še starši so ju morali v mladosti na razne načine zaznamovati, da 60 ju lahko ločili. Delala 6ta v neki pisarni in zadovoljno živela. Lani pa se je Aleksander zavaroval za 50.000 zlotov za življenje, dočim se je Kazimir oženil in potrošil vse prihranke za novo opravo. Potem pa je nenadoma zbolel in umrl. Aleksander, ki je izrazil bratovi ženi sožalje, je pripomnil, kako je škoda, da še brat ni bil zavarovan. Tudi ženi 6e je škoda zdelo. Toda kmalu 6ta našla ugodno rešitev. Mrtvemu Kazimirju sta dala ime Aleksander, pravi Aleksander pa je f>06tal Kazimir z veemi njegovimi zakonskimi pravicami. Kot mož in žena sta šla za pogrebom, prijavila njegovo smrt pod novim imenom ter prejela 50.000 zlotov zavarovalnine.
Novi Kazimir pa je imel še enega brata Vladislava, ki je prevaro poznal ter zahteval tretjino zavarovalnine zase. Ker mu »zakonca« nista hotela spolniti zahteve, ju je nevoščljivec naznanil ter tako zenačil njuno nagrado 6 svojo. t. j. z ničlo, češ, če mi nočeta dati svojega deleža, vama bom pa jaz dal »svojega«, tako da ne bo nihče nič imel.
— Nato sodna razprava, kazen in 6premenitev napisa na nagrobnem spomeniku.
Radio
Podroben program ljubljanske tn Tgeb evropskih postaj dobite * najboljšem in najrenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo' deset dinarjev. —
Programi Radio Ljubljana
Četrtek. 7. oktobra: 12.00 Slavni glasovi (plošče)
— 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila —i 14.00 Vreme, borza — 18.00 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 00 Caa, vreme, poročila, spored, obvestila
— 19.30 Nacionalna ura: Savez sokola kraljevine Jugo slavije — 13.50 Deset minut zabave — 20.00 I. ura slovenske zborovske glasbe. Sodelujejo: pevski zbor »Sloge«, Radijski orkester in g. Srečko Koporc (uvodna beseda). Dirigent: Heri Svetel — 21.30 30 minut za ples (plošče) — 22.00 Cas. vreme, poročila, spored —
22.15 Flavta solo, izvaja g. Filip Bernard: Ilandel: Sonate št. IV., V., VI.; pri klavirju g. prof Lipovšek. —, Konec ob 23.
Drugi programi
Četrtek. 7. oktobra. Belgrad: 20.20 Simf. kone.
22.15 Prenos iz restavracije — Zagreb: 20.20 Belgrad 22.20 Plesna glasba — Dunaj: 19.25 Pester koncert — 21 Mozart — 21.50 Antična gl. — 22.20 Plesna gl. — Budimpešta: 20.10 Slušna slika — 21.10 Sonata — 22.15 Rad. ork. — Trst-Milan: 20 40 Pestra gl. — 21 Truba-dtir, prenos opere — Rim-Bari: 20.40 Pestra gl. — 21 Veseloigra ,Hlša; m tw
Najmodernejši avtomobil ali — vsaka prometna nesreča nemogoča.
Ves iz uma od strahu je zdrvel proti vratom, jih odprl, pretekel tistih nekaj korakov do Vickersove sobe in planil k Vickersu čisto brez sape.
Tudi Vickers to noč ni spal.. Sprehajal se je po sobi. Ni ga omamila skrivnostnost v tej indijski palači, slovesna gostija, godba in ples. Bil je docela trezen, toda mučile so ga druge skrbi.
Mislil je na diplomatsko nalogo sira Harcourta. Zgodilo SC bo tisto, česar se je bal. Do sporazuma ne bo prišlo, a to je pomenilo, da Anglija pretrga prijateljske odnošaje z obmejnimi plemeni. .
Ali angleška vlada sluti, kakšne posledice bi to lahko imelo za nadaljnji razvoj dogodkov v Indiji?
No, Vickers je bil častnik, kateremu je prva dolžnost, da se pokori in da izvršuje dane zapovedi. Kdo ve, morda ima vlada svoje razloge, da ravna tako? Morda je vse to bilo dobro premišljeno?
»Jaz sem samo voditelj te odprave in ni moja stvar, da presojam politična ozadja tega odposlanstva! Jaz sem vojak!« je končal Vickers svoje premišljanje.
Tedaj se je zdrznil, ker je zaslišal nagle korake na hudniku. Ustavil se je sredi sobe, tedaj pa so se odprla vrata. Pred njim je stal Pearson ves bled in izmučen, obupan in prestrašen.
»Za Boga, kaj se vam je pa zgodilo?«
Prvi hip Pearson sploh ni mogel do besede. Treba je bilo nekaj minut, da se je pomiril. Potem je pretrgano pripovedoval svojemu tovarišu, kaj se mu je primerilo.
Vickers se je obotavljal. Ali naj zbudi sira Harcourta in mu poroča o tem čudnem ponočnem dogodku?
Ne, to bi ne imelo smisla. Bolje bo, da uredi to stvar sam. To je bila ena izmed pogostih žalostnih iger, ki so se razvijale na dvorih indijskih knezov: plesalka, ki je vso svojo mladost prebila med zidovi svoje zlate kletke, pogosto začuti željo po drugem življenju, po prostosti in po ljubezni, skuša pobegniti ali pa se na prvi pogled zaljubi v tujca, ki po naključju zabrede v te palače, v katerih vladata sijaj in razkošje ter samopašna oblastnost človeka, ki gospodari nad življenjem in smrtjo svojih podložnikov,
To se je zgodilo tudi to noč. Mala Arjami se je zagledala v Pearsona,
Ali je iskala svobode aJi ljubezni? Kdo bi to vedel. Ni dolgo premišljala. Posrečilo se ji je, da se je splazila mimo vojakov, toda eden izmed vohunov, ki z budnim očesom spremljajo korake vseh ljudi v maharadževi palači, je šel za njo in ovadil Surat kanu, kaj se je zgodilo. Sodba je bila nagla in okrutna.
Toda zdaj je bilo treba prepričati kana, da Pearson ni prav nič kriv, ker bi sicer ta neljubi dogodek utegnil imeti neprijetne posledice.
Viokers se je zdaj naglo odločil.
Udaril je na gong, ki je visel nad počivalnikom.
Ko je služabnik prišel v sobo, mu je dejal, naj takoj sporoči svojemu gospodu, da želi kapitan Vickers govoriti z njim zelo važni zadevi.
Začel se je nato pripravljati za sprejem pri kanu, ker je slutil, da je Surat buden in da ga bo sprejel.
Čez nekaj minut se je sluga vrnil s poročilom, da Surat kan pričakuje svojega prijatelja Vickersa ,..
Vickers je v spremstvu dveh častnikov stopal po praznih
Vickers je pred vrati obstal
Bros