. " -
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvxemsi nedelj in praznikov.
(t -
Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v o4meriki.
Zvezine finance.
Zmanjšanje dolgov.
V	MINOLEM MESECU SO SE ZVEZI NI DOLGOVI ZNIŽALI
ZA SVOTO $4,746,794.
V	zvezinem zakladu je $874.479.839
gotovine.
DOHODKI IN IZDATKI.
Washington, 3. dec. Glasom vladi-lega Snaeneira izkaza za minoli mesec mašali s zvezini dolgovi zadnji dan v novembru $874,479,839, oziroma za $4,746,794 manj nego koncem oktobra. Gotovine je v zvezinem zakladu: zlata rezerva $150.000.000, tru^tni fondi ^1.2l?4,451,SG9, drugi fondi $151.119.(»4S, v nacijonalnih bankah ima vlada naloženih 236 milijonov 548.321 dolarjev; v zakladu za Filipinsko otočje je ^3.939.199. Gotovina se je v minolem mesecu povečala za $13.323.994.
Vladini d« Vulki so znašali v novembru $45.5; 12,325, izdatki pa 42 Bilijonov 362.208 dolarjev.
LA MANO NERA.
Napad z bombo na bogatega Italijana * Pittsbur^u.
Pitt^lmrv, Pa.. 2. dec. Pri vhodu v hi-.. premožnejša Italijana Giuserppe Bata-iia. 41 rhatham Š:.. >«» na.-li z dinamit-un najwdnjeno svinčeno cev. h kterej je bila pritrjena uži-galna nit. ki je	K sreči
o prav.-rasa • a-jj»azili in preprečili
razstrelijo, ki era bi bila brezdvoirn.i *
os««lci m >lna.
B«»mbo . pri :;e<li na li^e me>ta brezdvomno ."-lani zloglasne onraniza-«mj>' I .a Mano Nera. Battaglia je je-den najbogatejših Italijanov v tukajšnjem mestu. Tekom zadnjih d v Ii ae-eoCT j«* dobi val rednn grozilna pisma, - k erimi s.. loj »o v i od nje<ra zahtevali. da jim plača $10.000. Taeih pisem je dobil d..sedaj 10, in sicer iz New Yorka. BufTala in Pittsburjra. V ni jedil em teh pi-mov pa ni bil ozna-č«»!i prostor in <*-as. kedaj mora imenovano svoto odracuniti.
-o-
Zaslužena kazen.
Chicago. 111.. 3. dee. Tukajšnje «o»liš.'e je « haodil.' babieo Lucy Hasre-now, ktera je s pomočjo kriminelne operacije provzročila smrt Ane Ho-Tr»\ičeve. v dvajsetletno ječo. iz ktere se več ne vrne. ker je stara že 60 let. Imen vana babica je bila že preje enkrat ob-ojena radi istega zločina. Poslovala je 36 let in je na tisoče žensk spravila v predzsrodnji jrrob. Med temi je bila tudi Lola Maddisnn, sestra morilke Bradleveve, kiero sedaj lijo v Washington!!, ker je ustrelila senatorja Browna.
Krvna osveta.
YVhitesburcr. Ky., 3. dec. Med sovražnima si rodbinama Miller in Jones prišl-i je do boja, v kterem je bil John Miller ustreljen ir, dva J.^ni sa smrtno ranjena.
Rojakom na znanje.
Ker potuje sedaj radi bližajočih se božičnih praznikov in deloma tudi radi krize v staro domovino toliko ljudi, kakor še nikdar popreje, so vsi v Evropo obhajajoči paraiki vedno prenapolnjeni. To je dalo parobrodnim družbam tudi povoda, da so cene nekoliko povišale, vendar pa stalne cene se niso določene. Vsled tega nam tudi ni mogoče rojakom, kteri so se namenili potovati domov, naznaniti natančnih cen prevoznih listkom. Da obvarujemo potnike eventualnih ne-prilik na potovanju, osli orna zamudo, jih tem potom poživljamo, da nam o svojem potovanju ▼ staro domovino saj Mritftjst dni pred prihodom v Hew York nasnanijo in nam istodobno dopofijejo tudi aro sa parobrodni kajti Is na ta način nam Je mogoče jamčiti, da bodo pravočasno odpotovali in J* bodo potovali tako, kakor šele.
Originalni motnji listki se dobs pri: HAnrnim oo,
Bi, JTsir York, W. T.
Predsednikova poslanica zbornici in senatu.
PREDSEDNIK SVETUJE LJUDEM, NAJ NE DRŽE DENARJA DOMA, TEMVEČ NAJ GA IZRO-ČE PROMETU.
Protitrustni zakoni se morajo spremeniti tako, da bode centralizacija poslov nemogoča.
PODROBNOSTI.
Washington, 4. dec. Kakor vsako leto, ko se snide kongres k zimskemu zasedanju, tako je tudi letos predsednik Roosevelt priposlal ljudskemu zastopstvu svojo letno poslanieo, ktere vsebina je sledeča:
Denarja ni treba držati doma in ga -krivati, kajti ljudstvo je zdravo in trgovinski položaj je boljši, kakor kt^rekoli druge dežele. Radi tega je potreba, čLi se denar izroči dobrim »ankam. ker tako se preprečijo finančne panike.
Prometne vrednosti je treba bolj -az-iriti in radi tesra naj skrbi kon-vrre-. za to. da -e -'zda posebni nujnostmi denar.
Via-hi mora tudi v nadalje nastopiti proti vspešn-ej nepoštenosti, ka-<<-r dosedaj in -icer ne oziraje se na levarnost, da morajo pri tem trpeti tudi nedolžni.
Protitrustne zakone je treba v to-iko -preaieniti. <la bode vsaka po-vva centralizacija prepovedana. Ta -ak' n mora odgovarjati modernemu razvoju.
K«-rp« »racije, ktere go je meddržav-i.. tryroviiio. morajo biti pri zvezi in-korporirane in lieenzovane.
Dohodninski in drugi davki se mo-rajo pripisati zvezinem« davčnemu si--feri:U.
Varno-tna carina naj =e pred letom !!»<)«> ne spremeni.
Mornarico, cziroma število vojnih adij je treba povečati in kon<rres naj fetos me>to jedne. kar štiri oklopniee naroči.
Plaeo častnikom in vojakom zvezine vojske je treba povečati.
Železnice je treba nadzorovati po zvezinej vladi, da se tako pomanjšajo vedno naraščuji*če nesreče.
Vlada naj se pooblasti, da bode moarla posredovati med delavstvom in delodajalstvom.
Vlada naj uvede osemurno dnevno delo za vse svoje uslužbence.
ŽALOSTEN POLOŽAJ V VASI NAOMI.
Vsled razstrelbe v istoimenskem premogov em rovu, je ostalo le še 18 vaščanov pri življenju.
«Monongahela City, Pa., 3. dec. Rezilno moštvo, ktero še vedno dela v premogovem rovu Naomi, naznanja, da je več nego polovica rova zasutega in da na nekterih krajih leže celi kupi človeškega, mesa. Tako grozne so posledice razstrelbe plinov, ktera se je pripetila v imenovanem rovu. Vasica Naomi ne pride sedaj vec v poštev, a ko se jo ceni po številu onih, kteri služijo svojim rodbinam vsakdanji kruh. Skoraj ni jedne hiše v vasi ni, da bi sedaj v njej ne vladala žalost za zgubljenim možem ali sinom, kajti v vsej vasi ja le še 18 moških. Vež rego polovica teh minolo nedeljo ni hotelo iti na delo, ker so hoteli praznovati, dočim so bili ostali pijani, tako, da jih nadzorniki niso pustili v rove. Slednji so sedaj nepopisno veseli in vsi so storili obljubo, da bodo odslej naprej vst^po nedeljo pijani.
-o———
Rodbinska žaloigra.
Elmhurstt, 111., 3. doc. MaŠinist John Hbfcman je ustrelil svojo ženo v prisotnosti ivojih šestero otrok, nakar je tudi sobe smrtno ranil. Vzrok žaloigri je bila ljubosumnost. Prod dvema meseci ga je žena zapodila iz hiše, ker je gprdo z njo postopal. Kje-na starejfia h«, ktera jo stara 14 let, je zaman skušala mater obraniti pred napadom.
i1
Japonski poslanik
Aoki odpozvan.
JAPONSKA VLADA JE SVOJEGA POSLANIKA V WASHING-TONU NEPRIČAKOVANO ODPOZVALA.
Aoki je že izročil predsedniku Roose-veltu svoje odpozvan j e.
VZROKI ODPOZVANJA NEZNANI
Washington, 4. dee. Tukajšnji japonski poslanik Aoki je včeraj obiskal predsednika Roosevelta in državnega tajnika Roota, kterima je vročil pismo svoje vlade, ktera ga je nepričakovano odpozvala.
Ivakor se zatrjuje,je japonska vlada pozvala Aokija domov, da jej osob-no poroča o vseh podrobnostih in o pravem položaju v Zjed. državah, v kolikor pride v poštev vprašanje o naseljevanju Japoncev in odposlanju vojnega ladjevja na Pacifik.
O teh vprašanjih je nabiral po japonskih konzularnih agentih podatke po vsej republiki in zamore toraj o vsem tem boljše poročati, kakor kedo drugi. Japonska vlada je pa v osta-eru tudi zvedela, da bode sedanji kon-ures ukrenil stroge zakone proti na--el ieva n ju Japoncev. Značilno pri v-em tem pa je. da je japonska vlada odpozvala svojega poslanika baš isti dan. ko je prvi del našegra vojnega brodovja odplul proti Pacifiku. Aoki odpotuje v 14 dneh preko San Fran-eisca ali pa preko Viktorije domov.
MRS BRADLEYEVA OPROŠČENA.
Porotniki morilke senatorja Browna so jednoglasno spoznali ob-toženko za nedolžno.
Washington, 4. dec. Po osemnajst-urnem posvetovanju so včeraj porotniki. kteri so sodili morilko senatorja Br- wna. Mrs. Bradleyevo iz Utah, -■[►oznali za nedolžno. Takoj nato so jej o tem sporočili in navzoča množica je to z zadovoljstvom vzela na znanje.
Kmalo za tem se je Bradleyeva odpeljala iz sodišča v avtomobilu in nan- ži^a jo je na ulici veselo pozdravljala. V par dnevih odpotuje v Gold-field. Nev., k svojej sestri.
IZ SKRAJNEGA SEVERA.
Poročilo severne ekspedicije Leffing-wella in Mekkelsena.
Victoria, B. C., 3. dec. Semkaj je došlo poročilo Eraesta Leffingwella, kteri vodi ekspedicijo proti skrajnem se nepoznanem severu. Pismo je datirano na Flaxmans Islandu Ine 26-avgusta. Ekspedicija je v minolem letu potovala po severnem ledu. ue da bi našla kako novo deželo. Pač so pa drzni potniki našli mnogo znamenj, iz kterih je razvidno, da kaka dežela ne more biti daleč. Radi tega se bode ekspedicija prihodnje leto podala naprej od Demarcations Points v nadi, da najde kako nepoznano deželo. Leffingwell se bode bavil 2 leti z merjenjem cbjpžja in geologie-nimi deli. Končno se poda na ca-nadska tla, da se pridruži kakim lovcem na kite in se z njimi vrne domov.
Torpedolovke odplule na Pacifik.
Norfolk, Va., 2- de©. Včeraj po-poludne je brodovje torpedolovk, ktero pluje na Pacifik, kot prednja straža oklopnic, odplulo na 15,000 milj dolgo pot okrog vse Amerike v San Francisco. Brodovje obstoji iz Šestih torpedolovk in raKileev. Najpre-je se l&dije ustavijo t San Juan de Puerto Rico.
fatre »lina.
V Springfieidu, Mass., so naXH vdovo Kathryn Login in nieno 17Mno hčer mrtvi v iiJiiwh stanovanja. Obe sta ss zaMUi vsled pKna, ki Jo naSin nrQxsisl v
Gospodarsko nazadovanje Odstavitve delavcev.
V DULUTHU, MINN., SO STAVBENIKI ODSLOVILI TISOČ PETSTO DELAVCEV.
Znižanje delavske plače pri E. & G. Brooke Iron Co. v Pennsyl-vaniji.
NA JT7GU.
Duluth, Minn., 4. dec. Tukajšnji stavbeniki so včeraj odslovili 1500 delavcev, s kterimi so se prepirali, ker so delavci zahtevali, da morajo stavbeniki delati samo z unijskimi delavci. Unija stavbenih delavcev je zapretila, da bode poslala .vse svoje člane na štrajk, toda delodajalci so bili hitrejši in so vse odslovili.
Birdsboro, Pav 4. dec. E. & G. Brooke Iron Co. je včeraj naznanila vsem delavcem, kteri delajo v njenih plavžih, da jim bode pomanjšala plačo za deset odstotkov in sicer za ves mesec december.	I
Bristol, Tenm, 4. dec. Tukajapje Iron Rolling Mills so danes odslovile 200 delavcev. V Stonegi, Va., so zaprli 150 peči za izdelovanje oglja, tako, da je tam zgubilo 500 delavcev zaslužek. Morton Coal Co. je odslovila 60 odstotkov svojih delavcev.
Birmingham, Ala.. 4. dec. Oskrbnik konkurzne mase Southern Steel Co., ktera je že pred par tedni napovedala konkurz, je sklenil, da se odslovi vse delavce imenovanega velikega podjetja. To velja za vse rudnike, tovarne in plavže imenovane družbe.
DRAGO POTOVANJE.
Mehikanski trgovec je najel poseben vlak, da hiti k svojej bol-nej ženi.
V New York je dospel bogat mehikanski trgovec Angel Diaz Rubin, ki potuje v Evropo, kj?r je njegova žena zbolela. V Mexico Ciu^dad je najel posebni vlak za pot do New Yorka. za kar je plačal razun običajne pristojbine še $1461 posebej. Na parni ku Kroruprinz Wilhelm si je najel najlepšo kajito na promenadnem krovu. Rubin potuje v San Sebastian. na Španskem kjer se mudi njegova žena.
POTNIŠKI PARNIK V NEVARNOSTI.
Canadski p ar ni k je na potu iz Ant-werpena zavozil na pečine pri Novi Scotiji.
Halifax, N. S., 3. dec. V izrednem snežnem viharju, kteri je divjal rano zjutraj ob tukajšnjem obrežju, je par-nik Mount Temple od Canadian pacific Railway Co., ki je plul iz Ant-werpen v St. John's, N. B., zavozil na pečine pri Iron B<«undu. Na par-niku je bilo 600 potnikov, kteri vsi so se srečno izkrcali. Parnik naj-brže ne bode mogoče rešiti.
Vihar je bil tak, da ni bilo videti iz jednega konea parnika do druzega. Častniki so opazili, da parnik^ ni več na svojej poti Še le, ko je zavozil na pečine.
Med potniki je zavladala velika panika in vsi so zahtevali, da se jih takoj izkrca, dasiravno jim neposredna nevarnost ni pretila. Potnike so takoj nato izkrcali na Iron Bound Island, ki je zelo majhen in pokrit s snegom, tako da morajo trpeti zelo vsled mraza.
Spretna tatica.
V PittsbuTgu, Pa., so prijeli 26 let staro Marijo Aschmanovo, ktera je sumljiva velike tatvine. V njenem kovčeku so našli za $2000 obleke in klobukov. JoTtnica je služila pri rodbini A. Leo WeflL
Brezplaeia s?
da k aaj t ■ ■ ijil, aajboifH asjdiiektaej -H frači sa Slsvencs. PlHts na Aastva* jstmst II—. Wkftakall MMiat.
Vesti iz Rusije. j Iz Avstro-Ogrske. Komjakov pri carju.' Protesti Poljakov.
CAR JE SPREJEL PREDSEDNIKA TRETJE DUME V POSEBNO AVDIJENCO.
Pri tem je govoril prostodušno o dogodkih v dumi; "Rodičev je blazen."
DELO V ODSEKIH JE NAJBOLJŠE.
Petrograd, 3. dec. Predsednik tretje dume, Nikolaj A. Komjakov, je bil včeraj je dno uro pri carju v avdijenci" Tem povodom je car govoril s Kom-jakovom prostodušno o vseh dogodkih pri burnih sejah dume. Dejal je, da je natančno čital vse zapisnike o vseh sejah sedanje dume in je pazno poslušal Komjakovo pripovedovanje o posameznih dogodkih v Tavričeskem dvorcu.
Predsednik dume je s carjem govoril odkrito in po domače, kakor je to običaj vseh ruskih plemičev iz dežele in ravno tako se je obnašal tudi car. Oktobristi so Komjakovu še posebej naročili, da carju naznani, da oni niso nič slabega mislili, ko so glasovali, da se mu odvzame predikat avtokrat. V to so bili namreč prisiljeni, ker inače bi morali ime svoje stranke, kakor tudi program preinačiti. Car se je s tem zadovoljil in dejal, da se morajo vse stranke podvreči ustanovnim zakonom in omejiti poslovanje dume na postavno delovanje. S skrajno nezadovoljnostjo se je pa car izrazil o ne-taktnej propagandi monarhistov in je kritikoval nektere članke v njihovem glasilu "Znamja", kteri kujejo avtokratstvo v nebesa. Ustavnega
"V,
demokrata Rodičeva, kteri je napadal dinastijo Romanov, je imenoval car 11 blaznega'
To je bilo vprvič, da se je car izrazil o kakej stvari v humoristiČnem smislu. Povprašal je tudi o poslovanju raznih odsekov in dejal, da je t-poslovanje še najuspešnejši Oktobristi se sedaj ne bodo pridružili opoziciji, ker je can^njihovega vodjo tako lepo sprejel.
Odgovor dume na carjev prestoliji govor je car sprejel zelo hladno na znanje in je zapisal na rob: "Občutkom bi rad verjel, toda pred vsem pričakujem produktivnega dela**.
Petrograd, 3. dec. Pomočnikom generalnega guberaatorja za Finsko je imenovan general Zane in Finci smatrajo to imenovanje slabim znakom, kajti pričakovati je, da se sedaj na Finskem uvede zopet vladanje, kakor-šno je bilo za časa gubernatorja Bobri kova. General Zane je bil pre^e ravnatelj Bobrikove pisarne v Hels-ingforsu.
Tukaj so danes zaprli uglednega socialističnega pisatelja Bogdanova.
Novo Cerkask, 3. dec. Tristo kmetov se je včeraj uprlo hejtmanu koza-kov, kteri je prišel s svojimi jezdeci po davke. Kmetje so pričeli na koza-ke streljati. Hejtman in več kozakov je bilo pri tem ranjenih.
Linčanje v Alah ami.
V Oppu, Ala., so linčali nekega zamorca, kteri je priznal, da je napadel belo ženo nekega farmerja.
Denarje v staro domovino
nMJiiii:
sa $ 10.30............ M kron,
sa $ 10.40 ............ 100 kron,
sa f 40.00 ............ 900 km,
sa $ 101.70 ............ 000 krom,
■a $ MSM............ 1000 krat.
ca 01010.00............B000 kna
Poitariaa ]• vikata pri tafc srotah.
(splačajo km vimarSa sAttka.
iIVTsT" raJLjs^arTi iTail
MINISTERSKI PREDSEDNIK NI ZADOVOLJEN S PROTESTI PROTI BARBARSTVU
PRUSKE.
i
Avstrija se boji umeševati v nemške notranje zadeve.
SPREMEMBA PRI MINISTER-STVU. -o-
Dunaj, 4. dec. V poslanskej zbornici državnega zbora je včeraj mini-sterski predsednik Beek govoril o zadnjih protinemskih demonstracijah v avstrijski Poljski in o interpelaciji, ktero so vložili poslanci radi barbarskega postopanja pruske vlade napram Poljakom v šestih deželah, ki tvorijo nemško Poljake
Beck je povdarjal, da so interpe-lantje, kteri so v petek vložili v parlamentu interpelacijo proci nemškemu divjaštvn, nasccpi1! ~>epiavo pot. ko.iti glasom ljuJskei: j prava fe ne sme ni jedna vlada vtikati v domače zadeve kake druge vlade, ker to je miru skrajno nevarno. Radi tega se mora vlada tudi v tem slučaju ravnati po tem principu, kteri seveda če-stokrat ni v soglasju s čuti posameznikov.
Xemski poslanci so predsedniku ploskali, dočim je večina, ktero tvorijo Slovani, protestirala proti takemu govoru ministerskega predsednika. —
Nemški poslanci so vložili interpelacijo radi dogodkov v Lvovu in so vlado vprašali, čemu je dopustila, da so se demonstracije na Poljskem vršile tekorekoč pred oemi oblasti.
V se p oljska konferenca.
Lvov, avstr. Poljska. 4. dec. V soboto se snidejo v tukajšnjej nadško-fijskej palači zastopniki vsega poljskega naroda iz Avstrije, nem. Poljske in ruske Poljske, da se posvetujejo, kaj jim je ukreniii^proti nemške" mu barbarstvu, tako. da bodo Nemci to na gospodarskem polju najbolj občutili. Istodobno se bode vršil vse-poljski ljudski shod, h kteremu pridejo pokrajinski zastopniki naroda iz vseh krajev razdeljene Poljske. Tem povodom je pričakovati še impozant-nejših demonstracij, kakor so bile zadnje.
Dunaj. 4. dec. Domobranski minister Latseher Lauendorf je odstopil in Fran Josip mu je dal tem povodom predikat baronstva. Njegovim naslednikom je imenovan general Georsi.
Taftov triumf
v Petrogradu.
V GLAVNEM MESTU RUSIJE SO AMERIŠKEGA VOJNEGA TAJNIKA NAJ SIJAJNE J ŠE SPREJELI.
j On trdi, da obe največji deželi nista sklenili kakih tajnosti.
DANES V AVDIJENCI V CARSKO JEM SELU.
RUSIJA ZAHTEVA OD ANGLIJE $400,000,000.
Anglija mora izplačati leta 1722 vložene ruske ttepozite.
London, 2. dec. Petrogradska Bir-ževija Vjedomosti naznanja, da bode ruska vlada te dni pozvala angleško banko, da jej povrne svoto, ktero SO Rusi vložili v imenovano banko leta 1722 in ktera znaša sedaj zajedno z obrestmi $400,000,000. Rusija ima v rokah pobotnico angleške banke, ktera se v pobotnici zavezuje, da vrne denar, kadarkoli se zahteva.
Denar je imenovanega leta naložil nek hejtman, oziroma lokalni guber-nator neke gubernije v Ukrajini, severno od Kijeva. Ime mn je bilo Po-lubotko in je bil v službi od leta 1722 do 1724.
Profesor Rubec je nedavno povabil k sebi 40 potomce^ imenovanega hejtmana, kteri so ga pooblastili, da zahteva on od angleške banke imenovano ogromno svoto.
Moskiti na CnbL
Washington, 27. nov. Pri letofinjih strelnih vajah ameriškega vojaštva, ktere so se vršile pri Guantanamo, Cubs, so morali vojaki mnogo prostati radi neštevilnih tarantel, muh in moekitov. Na spanje ni bilo misliti, kajti vas posteljo so polne pajkov in draga golšam. Vojaki so sedaj doMH mreSe, ktero JSh ponoK ga-
Petrograd, 4. dec. Ameriški vojni tajnik je d< spel s svojim spremstvom včeraj iz Moskve v Petrograd. Na kolodvoru ga je pozdravila deputaci-ja častnikov, vojni minister, voja: ki gubernator Pet rog rada i:i grof K nic, kteri je carjev pobočnik. Kazun te deputacije so prišli pozdravit Tat"-ta vsi višji vojaški iti civilni uradniki. Taft se je nastanil v hotelu de 1'Europe. Tak j po svojem prihodu je Taft v spremstvu atašejev ameriškega poslaništva obiskal ministra inostranih del Izvoljskega, vojnega ministra generala Ridigerja iu vse velike kneze, kte"H se mode sedaj v Petrogradu, med temi tudi Nikolaja Nikolajevima in Aleksandra Mihaj-loviea.
Kjerkoli se je pojavila kočija, v kterej se je vozil Taft, tam se je zbrala velika množica ljudi, kteri so Tafta burno pozdravljali.
Taft je prisostvi val tudi jednej seji dume v Tavričeskem dvorcu. Poseben carjev pobočnik ga je povedel v carjevo ložo. Pri seji je bil navzoe ministerski predsednik Stolvpin, kakor tudi drugi ministri. Ko se je Taft mudil v krasnej dvorani, so ravno govorili oktobristi Zubmskij, Poljak Tvmša in nek armenski socijal-ni demokrat. Vesr, da se mudi ameriški vojni tajnik v dvorani, se je ta-kaj razširila in vse je hitelo, da ga pozdravi.
Danes je Taft odpotoval v Carsko-je selo, kjer ga sprejme car v avdi-jenc-o. Danes priredi tudi minister Izvoljskij banket njemu v poČast, nakar se vrši sijajen sprejem diplomatov in častnikov.
Od tu odpotuje Tafi v Boulogne-sur-Mer na Francoskem, kjer se ukr-ca in odpluje v New York. Njegova žena potuje na Dunaj in se vrne domov šele par tednov kasneje.
;v> Sfs 7.
KRETANJE PARNTKOV.
Dospeli so:
Kronprinzessin Cecilie 3. dec. iz Bremena s 1411 potniki. Vaderland 3. dee. iz Antwerpena s
1629 potniki. Fumessia 3. dec. iz Glasgowa s 473 potniki.
Dospeti imajo:
Campania iz Genove.
Patagonia iz Hamburga.
Fried rich der Grosse iz Bremen*.
Teutonic iz Liverpool«-
Slavonia iz Reke.
Graf Waldersee iz Hamburga.
Koeln iz Bremena.
Laura iz Trsta.
Lusitania iz Liverpoola.
Celtic iz Liverpoola.
Amerika iz Hamburga.
Philadelphia iz Southamptona.
La Touraine iz Havre.
Ida iz Trsta.
Koreja iz Libave.
Cretic iz Genove.
Rvnilam iz Rotrerdama.
Astoria iz Glasgowa.
Odpluli ss:
Neekar 4. dee. v Genovo. Adriatic 4. dee. v Liverpool. Smolensk 4. dee. v Libavo.
OdplnH bods:
Cedrie 5. dee. v Liverpool La Provenee 5. doe. v Havre. Grosser Kurfuerst 5. dee. v Brana Camumia 7. dee. v LiverpooL St. Louis, 7. dee. v Southssoptosk Fried rich der Grosse 7. dee. v Oaxwa Fumessia 7. dee. ▼ Glasgow. Bluecherr 7. doe. v Hmilwag. La Qaseogne 7. dee. ▼ Havre. Hudson 7. dee. t Ham. Giulia 7. dee. v Trst.
VXLEPON PISARNE: 1279 BECTOX. Xmtsrsd as Ssooad-Clsoa Matter, September 21, 1903, at the Post Offtea at New York, N. Y., under the Act of Concrea of March 3, 1S7S. TELEFON PISARNE: 1279 KBOTOk NO. 279. — ŠTEV. 279.	NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 4, 1907. — V SREDO, 4. GRUDNA, 1907.	VOLUME XV. _ T.T.TM I g jy
The first Slovenic Daily in
the "United States. Issued evei-y day^ except Sunday and Holidays.
GLAS NARODA" Prem°ganeva
(Slovenk Dail>.)
Owned ami published by the 5LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation i.
FRANK SAKSER, president.
VICTOR VALTAVKC, Secretarv.
LOUIS BENED1K, Treasurer.
Place of bu^inešs of the corporation and aldresaes of above officers: lift* Greenwich street. Borough of Manhattan, New York Oity, N Y.
Sa leto velja list za Ameriko . . . $3.00
,, pol leta.........1.50
,, leto za mesto New York . . . 4.00 ,, pol leta za mesto New York . 2.0U
M Evropo za vse leto.....4.50
.. » po* leta.....2.50
,, ,, „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
«OUAS NARODA" ^
("Voice of the People") l9saed every ilay, except Sundays and Holidays.
Snbacription yearly $3.00.
'Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne ■stisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom iu pošiljatvatn naredite naslov:
"Glas Naroda" 109 Greenwich Street. New York City.
Telefon 127y Rector.
Boljši časi.
Iz polovice Zjedinjenih držav, od Kansas City, Mo., ;>a vse do atlantskega obrežja, prihajajo poročila, da je pričela obrt. po zadnjem udarcu finančne krize, z "p^t okrevati in da panike ni nikjer več opaziti. V tovarnah in pri druzih velikih podjetjih -e zi>j»et dela. velika trgovska ■podjetja so zojvet pričela razpošiljat i svoja običajna naročila, železnice so ponovno najele" na tisoče odslovijrnih delavcev, z gradnjo velikih sravb s > zopet pričeli, ustanavljajo se nove korporacije, banke, ktere so bile zaprte, so zopet pričele s poslovanjem, ažijo na gotovi denar je že odpravljena ;n sploh — položaj se je tako hitro poboljšal, da je temu radi pre-vladujočesra pesimizma le težavno verjeti. Ko čitamo v>a ta poročila, bi konča»r skoraj prišli do prepričanja, da je jedva pričeta kriza že v resnici končana in da se vsi	zopet \ ra-
cajo v normalni tok.
Vse to je pa v velikem protislovju z lo«rik . dosedanjimi skušnjami in vsemi pravili nacijonalne ekonomije-Tako veliki udarci na iro^podarskem polju, kakor je bil ravnokar minoli. >e dolgo čutijo. Pri vseh prejšnjih krizah, ktere so bile -lične >e<lanjej. alt ] >a še več j . trajalo je p«> več let, predno so zjrinoli nep s redni ia po-s red ni učinki :*'h udarcev. Radi tega je u;>rav neverjetno, da ^e je pri nas položaj tako čudovito hitro poboljšal. \ se to se je zirodilo sedaj v par tednih, dasiravno jp preje trajalo po ravno tolik . let.
Ako bi bilo temu tako, potem bi bil to pravi čudež, in ker nam je to nerazumljivo. se nam dozdeva tudi ne-1 verojetno. In vendar, ali ne živimo | v deželi na.ihitrejšcjra go-podarskega razvoja ? V deželi, kjer se čestokrat zgodi ono. kar -e najmanj pričakujef V deželi, kjer je vse m *roče ? Čemu naj bi torej končno ne verjeli tudi takim čudežem, kteri se zamorejo pri nas spremeniti v dejstvo, preje, nego v ktere i koli dragi deželi.
Pošta v starem veku.
Že Heiodot in K>enof. m nana pripoveduje; a o jedil* i»erzijski konjski posti. Ta |>ošta je nosila seboj različna lij-te od jedne^ra mesta do dru-zejra. V vsakem mestu so izmen j sli konje in jezdece. 1'ošta je bila državna. Perzijanci so dobili to institucijo oil Babiloncev. Rimski cesar Avgust je uredil državno poito, ki se je imenovala "earsus publicus*'. — Rimska pošta je bila urejena po perzijskem vzorcu. Za časa I*tolomeja so imeli tudi v Egiptu pošto. Tudi takrat so že imeli institucijo priporočenih pisem.
Kje je JOSIP ZALART Doma je iz Unca na Notranjskem. Svoječaaino je bival v Coaemaugh, Pa., ter od tu odšel brez da bi jaz vedel kam. R* jake procim, kteremu je imenovani rojak znan, naj mi blagovoli naznaniti njega naslov, kajti poročati mu imam važne stvari. Joseph Govekar, Box 140, Conemaugfc, Pa. (2-4—12)
Razglednice!
ZA BOŽIČ in KOVO LETO. 10 komadov 30e, posamezen komad 5c-Velika razglednica SINGER BUILDING, največje poslopje na sveto, 8e
HUMORISTIČNE in razne droge vrste, 12 komadov 30e.
Pri naročltvi je denar prfloiitJI FRANK SAKSEB CO, 109 G^aviefa St., Hew York, H. T.
Najhujša obtožba proti našim oblastim, ktere morajo nadzorovati rudnike, je <rot< vo ta, ako kedo trdi, da je simrt, kakoršnja je doletela pre-mo*rarje v rovu pri Monongralieli v Pennsvlvaniji, naravna osoda vseh premogarjev. Dan za dnevom prihajajo iz premosrovih okrajev poročila o nesrečah in drugih nezgodah, ktere zahtevajo vedno mnogo človeških življenj. Take dogodke javnost hitro pozabi in celo oni, kteri žive v nepo-srednjej bližini rudnika, v kterem se je pripetila nesreča, se za njo kmalo ne zmenijo. Le za velike katastiofe, koje zahtevajo veliko število žrtev, se javnost nekaj časa zanima, toda končn > se tudi te pozabi, ker se kmalo za njimi pripele ravno take nesreče. To velja zelo za one kraje, kjer je še videti grozne sledove zadnje nesreče in kjer je še slišati odmeve obupnih smrtnih klico v. Vendar pa temu ni zameriti, kajti človek utrdi v vsakdanjem boju za obstanek.
Najbrže se nikdar ne bode zvedelo, kedo je zakrivil nesrečo v premogo-vem rovu Naomi pri Monongaheli. Zadeva se bode sicer uradoma pte-iskala. toda kaj d nize ga, nego uradno potrditev nesreče ni pričakovati od uradne preiskave. Koliko je pričakovati od vladinih preiskav, nam najbolj dokazuje lansko poročilo državnega rudniškega urada za državo Pennsylvanijo. To poročilo trdi, da večino nesreč in velikih katastrof zakrivijo premogarji sami. Recimo, da se je sedanja nesreča pripetila vsled teira, kei je nek premog ar rabil odprto svetilko. Ako je temu tako, je jK»tem ta nesrečnik zakrivil nesrečo. Toda vsl"d krivde tega nesrečnika, kteri je svojo lahkomišeljnost plačal itak z življenjem, se potem odvrača vsa krivda od vodstva one družbe, ktera je lastnica rova. kar je skrajna nepravičnost. Ni jeden ptemogar ne more rabiti odprte svetiike, ako je nadzorstvo v rovu dovolj popolno. Da ie nadzorstvo p« polno, pa mora skriti vodstvo družbe, kakor tudi vla-dina oblast. Vse pisanje o osodi pie-mog&rjev je nesmisel, dokler oblasti ne skrbe za varnost nesrečnikov, kakor je predpisano po državnih in zvezi nili zakonih.
Bančne reforme.
Huda finančna kriza poslednjih dni dala je p vod predsedniku Zjediuje-ili držav, dn se skličejo odlični ban-Uarji v posvetovanje in pre ustroj b ■ »ančnih postav. Zal. da se v tej veliki deželi ž.e preje ni mislilo in ukrenilo kaj odločnega; v tem Qziru smo i«ri tem vprašanju kakor pri zvone-: j i ]>•• toči. Oni nnrod, delavni na-■ d je bil za milijone < škod o v an pri l••.]" priliki, ko so posamezni matadorji dobro želi. Komaj prestala finančnn kriza bi bila kmalo uzrok obče trgov--ke in obrtne krize. Milijone ljudi je občutilo to krizo, toda hvala B gu, V-a le ni postala, kakor je spočetka kazalo.
V tej deželi je dandanes res že v-a k a šleva bankar; denarje sprejemati in obresti obljubovati (seveda e dati) zamore vsak cerlatan. Banki1 se lahko ustanovljajo z milijoni • iolaj-ji na papirju napisanimi in s temi iprosteniTj narodu pesek v oči meč-ljejo. Denarje spremlja v shrambo, domu pošilja v^ak.lo brez razlike kdo je, kje biva, ali ima kako poroštvo, vse to je brez kontrole. Ako narod i. /i, da ta aii oni bankar ni njegovih denarjev po-Lal v star* domovino, ali -o romali, kar se nekje čestokrat zgo-H. po C—10 mesecev, ni nihče za to •dgovoren. Kolikokrat pošljejo Iji'.d-je svoje trdo zaslužene novce domu, Ia plačajo zapale obresti, davek itd., denar ne d spe o pravem času. škoda je velika, a nihče jo ne poplača, ker ni kontrole. V državi New York se pač zahteva varščine $15,000 v ta namen, ali tako varščino je lahko dobiti: nikakor pa nimamo postavnih ■1 l.K-b. strogih določb, kako se ima postopati, ne pa d puščali, da orzo i*i sigurno pošiljanje traja po G—10 mesecev.
Razne banke in banka rji jemljo novce na obresti, obečajo veliko, ali zelo malo dajo; večkrat se pripeti, da se ne le obresti, ampak tudi glavnica zerubi. Vse take zasebne banke ali bank ar ji so brez vsake kontrole, in kadar tak lopov ubeži, se Zi?pet čujp kaj o reformi, ali po toči zvoni.
Nikakor ni prav, da smejo razne Iružbe izdajati delnice za lOkrat, tudi 50krat večjo vrednost, nego Je istinita, pladnje jo nekaj časa di viden-de. to pesek v oči mečljejo, da ve« papir prodajo, potem sledi — polom. Sleparsko je, da prodajajo delniee za rudniške dražbe, ne da bi imeli le palee zemljišča; sleparstvo je, ako ee izdajajo delniee za kako zemljiško dnJžbo, ko družba nima niti Štir-jaškega palca sveta ali zemljišča.
Kako zamoremo imenovati paro-brodarsko dražbo, Id prodaja delniee
družba ne prevaža nič, a delnice so šle kviško na papirju. Taka podjetja
ali manipulacije bi ee morale omejiti s strogimi postavami in na nje bi imel paziti držaivni pravdnik in zve-zina pošta se ne bi smela uporabljati za take skrajno dvomljive vrednosti na papirju.
V tem o žiru pa. ne pomaga nič, ako kaka 'posamezna država kaj ukrene; zvezine postave, stroge postave potrebujemo, da se ne 'bode ubogi narod slepa ril na papirne vrednosti in široko ust ne obljuibe. Takoj je potreba kaj ukreniti in ne bode se nam vodno treba bati kriz; ne po toči zvoniti, ampak vsa sleparska podjetja pod kontrolo, strogo kontrolo! Bojimo se le, da bodo merodajni krogi rekli: kriza je pri kraju, pa pustimo kakor je, staro je pozabljeno, novo pa še ni pred nami, bodpmo pa po toči zvonili!
Našim rojakom pa posebno priporočamo : Pazite, komu izročite rase denarje, iz rok so kmalo, ali kedaj jih nazaj dobite, je drugo vprašanje !
Iz ječe morilca cesarice Elizabete.
Ženeva, Švica.
Ako se iz lepe uliee Rue du Rhone pri velikem obrežju ob ženevskem jezeru ozremo navzgor po ulici, zagledamo na malem holmcu krasno cerkev St. Pierre (sv. Petra), ktera je bila zidana ob času cesarja Konrada leta 1034. Nedaleč od te cerkve pa ugle-<lamo veliko, obširno poslopje, ktero obdaja visok zid, debelo železno i mrežje na oknih pa nam takoj spri-čuje, da je tu jetnišnica. Pred nami stoji mala hiša s treimi vhodi, a trdna vrata nam zapirajo nadaljno l»ot. Na ukaz smo šli skozi jedna vrara in potem par stopnjic navzgor in nahajali smo se pred pravimi vrati kantonske ječe. Ječa z jetniki se nahaja prav blizo najbolj živahnega dela mesta, blizo jezera in zelenili gričev; toda nijeden žarek soluca ne obsije notranje pr< store jetnišnice. V sredini najbolj živahnega dela mesta se nahaja poslopje, v kterem vlada večna tišina in je ločeno od vsega sveta. — tam notri pokori največji zločinec na svetu najtadj zaničevano zločinstvo; tu je namreč ječa, v kte-rej je za vedno spravljen Lmccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete. Ne poželenje, da bi videl tega 1< pova, pač pa moderno vprašanje me je napotilo. da sem prosil za vstop v to ječo in isteira tudi dobil.
V	poslednjem času so namreč v Švici odpravili smrtno kazen in to vprašanje me je gnalo, ako so ječe in odredbe v deželah, kjer ni smrtne kazni, tako urejene, da se jih boje morilci,	na nje grozno vplivajo, kakor pretečo usmrtenje. Na mojo preiskavo moram takoj reči, da ječa v Ženevi nikakor tako hudo ne vpliva na navadnega, surovega cpstnega morilca, kakor bojazen pred usmrte-
ljem. V tej ječi se nahaja le še jeden morilec izvan Lmeckenija, kteri je (obsojen v dosmrtno ječo, in nek drugi, ktf^ri je le vsled izvan rednih okoliščin obsojen v 121etno ječo.
To hišo strahu imenujejo "La Na-t ion ale7 r. Vhod v notranje prostore zabranjujejo centimeter debele železne palice zvite v omrežje. Ko sem pozvonil, prist i pila je neka ženska z več ključi, odprla vrata, a takoj po vstopa te zopet previdno zaprla. — Vodja jetnišnice me je sprejel zelo prijazno in ljubeznjivo; toda v notranje prostore le še nisem smel iti. Vstop je vsakomu prepovedan, dovoljenje v to je dobiti le v izvanrednih lučajih pri policijskem vodji v Že-nevi. Kmalo sem bil zopet na ulici in hitel proti uradu policijskega vodja. Oez eno uro sem bil zopet v jotnišnici in imel dovoljenje za top.
Jetnišničar, rojen švicarski Fran-c z, kteri ni znal ni jedne besede nemški, me je vodil po poslopju, z izjemo v posamezne delavske prostore;
te je vstop strogo prepovedan. V jetnišnici v Ženevi je uprav tako, kakor v newyorski državi Auburn; zločinci so zaprti v posameznih celicah, a dekleta po dve ali tri skupaj; govoriti med seboj pa nikakor ne smejo.
V	tej jetnišnici se sedaj naliaja 45 zločincev in 11 paznikov. Jetniki delajo v čevljarskem ali mizarskem poslu, ali pa izdelujejo višnjeve krog-ljice za pranje. Celice so tri korake široke in osem dolge. Na levej strani se nahaja v vsakej celici železna postelj, na desno miza, na dragem k< ncu pa polica za knjige.
Kaznjenec z imenom Schramm, Nemec, njegovi stariši žive v Ameriki, •ima na polici eelo zbirko dragocenih raznovrstnih slovnic; nad mizo pa visi kacih 20 slik od aorodjiikov — j ©dna od aagfcre v Senitovanaki obleki z ženinom, tttriii in drage sorodnike. Yd ti izgledajo kot
mnogokrat kaznovan, sedaj pa* piše svoj životoipis.
V druge j celici je zaprt: jetnik, kteri bode nešteta leta tam obetal radi navadnega cestnega ropa.
Sedaj pa nekoliko besedi o zaslepljenem morilcu, za kterega osodo se še vedno spominja večina Avstrijcev. Ta Jopoiv je obsojen v dosmrtno ječo in se tam nahaja že devet let. Jetnišničar mi je rekel, da je nemogoče ga videti, še manj pa z njim govoriti. V to je potreba še pesebno dovoljenje, a to ne dobi nihče, ker je proti-postavno. Tu se nahaja poseben razred zločincev, ktere imenujejo ''R-e-dusion perpetuelleTi ne smejo nikogar videti, razven v šoli, nihče ne sme z njimi govoriti, izvan pazniki, in v to je obsojen Luccheni. Občevanje z njim bi bilo v smislu postave olajšanje kazni za njega, in ta smisel .postave bi bilo hud prestopek za paznike, ako bi v to dovolili.
Ker i pa paznikom ni prepovedano kaj o kaznjencih povedati, zato mi je lahko nekaj omeniti, kar sem cul iz ust jetnišnicarja. Pisarenje o temne j ječi, verigah in zapiranje v podzemske celice ni bilo resnično. Poleg "Reclasion perpetuelle ** ni ni-kake izjeme s postopanjem kaznjencev in to od prvega dne nastopa kazni do poslednjega. Ni tako kakor pri nas: početek zelo strog, a po malem olajšave; Luccheni je prišel prvi dan v svetlo celico, dobil redno jedila kakor drugi: hlebec kruha za dva dni; dobil je, kakor vsak drugi kaznjenec, sleherni dan osminko rudečega vina, navadno jedilno orodje; trikrat na dan je smel iti na sprehod; celica je bila prvi dan taka kakor je sedajšnja. Luccheni dela v knjigoveznici; preje je govoril le italijanski, sedaj govori tudi francoski in se celo nemški uči. Vprašal sem jetnišničarja, ako mu je kedaj žal za storjeno zločinstvo t "Nikdar!" je bil odgovor; on tako malo občuti svoj zločin kakor pred devetimi let i.
Glede Lucchenija je mnogo ljudi krivega mišljenja. Mož nikakor ni one vrste lopov, kterega bi zamogli :?matrati zl< činskega junaka"; on je ponosen, domišljav lopov, on bi pričel hudo razsajati, ako bi kak tujec k njemu prišel in ga zamogel nagovoriti ; ako bi mu bilo mogoče, bi provzročil še več umorov. Tako mi je zatrjeval spremljevalec.
"Mogoče je slaboumen?" sem vprašal.
"Nikakor ne", je zaklical jetnišničar; *' popolnoma normalen je, toda zloben bahaški zločinec, prav slab človek je in nič 'druzega."
"Ali se je kdaj poskušal sam usmrtiti?"
"Ne'', mi je odvrnil. "Vsi hodniki in stopnjice so obdane z omrežjem."
Nadalje sem vprašal, ako ne bi zamogel Lucchenija videti, ne da bi kršili postavo. Rekel mi je ,da je sedaj nem. goče, ker se nahaja "v šoli". Komaj je to spregovoril, oglasil se je zvon.
"Šola je končana", mi je zašepe-tal vodja, " pojdiva v bližnji oddelek."
Sledil sem vodji, ali dozdevalo se mi je, da ima bojazen. V tem tre-notku so se odprla težka železna vrata. toda predno sva skv.zi nje stopila, je jetnišničar obstal, kakor bi hotel .vrata zapreti, toda pustil jih je odprta in me z roko nazaj zadrževal. Dva kaznjenca sta prišla po hodniku iz šole mimo nas; prvi je bil majhne postave in širokih p leč, drugi pa vi trk. Moj vodja mi je z reko pokazal, ne da bi besedico spregovoril, proti vratom, skozi ktera sta kaz-njenea z^rinola. Ko sta zginola, sem vprašal:
"V kterem oddelku je zaprt Luccheni ?71
"V tem", mi je z roko pokazal, a ne več govoril; pokazal je na vrata, skozi ktera sta zgine la kaznjenca.
Ves dogodek mi je bil sedaj jasen. Jetnišničar je spolnil svojo dolžnost; le okoliščina je hotela, da smo onega srečali, kterega sem želel videti. Nisesm več dvomil, mali, širok oplečast i kaznjenec je bil morilec v obče priljubljene cesarice Elizabete, ki je namreč provzročil najsra-mt-anejši zločin, da je umoril neob-oroženo, nikomur nič zalega storečo cesarico — bil je največji lopov tega stoletja — Luccheni!
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri
potrebujete dobre ziirmke obleke, priporočam vam staro obče znano trgovino
STAR &TOR na iter. 760—770 Wert Washington Street, TndfaaiapoH«, Ind. Vprašajte se za Josip« SeUan, ker s menoj lahko govorite v domačem jeziku in zagotovim vas, da bodem vaaeega popolnoma zadovoliL Jas govorim slovensko, hrvatsko, nemSko, madjarsko, meeedonsko in anglefko.
Kad j a je se mnogoštevilnega obimka, ae priporočam
spoštovanjem
SsM^L ŠMSSSMS ss as "CBto Sm> jjfe" Mi|n|g fci Mil M OB fcllSft
JZ PRETEKLOSTI GROFICE TAB-NOVSKE.
Neki Aleksandrovskij v Odesi pri-občuje zanimive podrobnosti iz življenja grofice Tarnovski, ki jo je ne-dasno dunajsko sodišče izročilo italijanskim sodnim oblastim zaradi naročenega umora.
Rojena je bila v Kijevu ter se je kot deklica imenovala Mura. Bila je hči grofa O. Rourka ter je bila, kakor sploh hčere plemičev, vzgojena v samostanu. Ko je prišla iz zavoda, padla je v roke nekemu odličnemu pohetnfžu, ki je napravil iz mlade deklice kmalo popolno Mešalino.
Kmalo se je seznanila z bogatim in lepim grofom Tarnovskim ter se tudi poročila z njim. Tannovskij je bil enako lahkoživ in nebrzdan v svoji moržili, kakor njegova mlada žena. Prirejala sta v Petrogradu in v Parizu divje orgije, ko pa sta se vrnila v Kijev, začela je strastna žena loviti možke. Najprej je zapeljala 17-letnega »brata svojega moža. Mladenič se je v zdvojenosti ustrelil. Potem je menjavala ljubimce hitreje kakor rokavice. Videti jo je bilo v vseh restavrantih in zabaviščih, tudi sumljive vrste. Njeno razmerje z nekim Borševskim je izzvalo javen škandal. Borševskij je pri nekem popivanju začel pred družbo dražiti Tarnovskega, da je le po imenu mož Mure, ki je pravzaprav njegova, Bor-ševskega žena. Tamovskij je Bor-ševskega nato ustrelil ter bil oproščen. Pri obravnavi so prišli na dan vsi škandali. Mura je zapustila svojega moža ter imela vsak čas drugega ljubimca. Mnogo teh je upropastila, druge je pognala v smrt.
Jin vendar zunanjost te ženske ni ravno zapeljiva. Poteze njenega obraza niso pravilne. Oči so brez izraza, okolo usten se ji igra pohoten posmešek. Vse na njej izraža vrhunec pohotnosti. in to je bilo, kar je s peklensko silo vplivalo na možke.
Slovensko katoliško
podp. društvo
JD
svete Barbare

zaZ]ed!nj?ne države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorportrano dne 3J. januarja 1<X> 2 -v državi Pemisvlvanijl.
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, rarest City, Pa* Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,
L tajnik: IVAN TEUBAN, Box t)07, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 601 h St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Foreat City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Citp, ■ KAROL ŽALAH, I. nadaornik, P. O. Boa 647, Forest City, Fa. FRAN ENAFELJC, II. nadzornik, 900 Braddoek Avenua. fin! dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill St., Dozerne, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNT ODBOIt: PAVEL ORREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, WV« JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box 05, Willock, Pa. IVAN TQKNIC, IL porotnik, P, O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. Box	m*
rest City, Pa.
Droitvemo glasilo je "GLAS NARODA".
V STARO DOMOVINO SO SE PODALI:
Ivan Laurie iz Sr. Mary's, Pa., v Travnik; Štefan Dolenc iz St. Mary's, Pa., v Postojno; B. J. Klarman in E. J. Burastein iz New Vorka v Hamburg: Štefan Paljan iz Aldridge. Mont., v Celje; Peter Prosenc iz Aro-na. Pa., v Litijo; Mat. Potočnik iz Druocker, Wis., v G rnji grad; Jos. Zupan iz Hostetter. Pa., v Litijo; Fr. .Težek iz Whitney, Pa., v Podgorieo; Anton Jančar iz Whitney, Pa., v Za-lo^-; Domjan Markovič iz Johnstown, Pa., v Celje; Anton Čop iz Austin, Pa., v Drago; Fran Mahanja iz Austin, Pa., v Postojno; Štefan Blažev-čevič iz St. Louis. Mo., v Reko; J> s. Slo<ra in Fran Greben iz Conemanirh, Pa., v Novi grad ; Mat. Sedmak. Mat. Zeleznik, Fran Železnik, Jakob Zni-daršič. Anton Lenarčič in Imbro Ren-jrel iz Con riianirh. Pa., v Novi grad; Anton Možina iz Davis, W. Va., v Ljubljano; Ivan Štefančič iz Kansas City, Kansas, v Špeharje; Jurij Via-sič iz Kansas City, Kansas, v Draga-tuš; Ivan Gugic iz Chicago, 111., v Reko; Josip Muhič iz Cross Fork, Pa., na Travo; Ivan Modič, Jos. An-zelc, Jernej Ivorošec in Ivan Zvone iz Canon City, Colo., na Bloke; Fran Mamor iz Canon City, Colo., v Lašče; Jernej Peletie iz Canon City, C lo., v Suhadol; Janez Jančar iz Canon City, Colo., v Leskovec; Nikola He-renjak iz Streltou, Pa., v Metliko; Fran Vidie, Isnac Dn.rjeva in Alojzij 1'ri.šner iz Indianapolis, Ind., v Reko; Anton Bradač iz Canon City, Colo., v Čatež; Josip Petrie iz Pueblo, Colo., v Ljubljano; Josip Konte iz Canon City, Colo., v Selo; Josip Škrabec iz Canon City, Colo., v Ribnico; Fran Anzelc iz Canon City, Colo., na Bloke; Mat. Cink in Miha Končar iz De Kalb, 111., v Dubico; Josip Primožič iz Can> n City, Colo., na Bloke; Ivan Intihar iz Riehwood, W. Va., na Lašče; Anton Dragolič iz Riehwood, W. Va., v Cirknieo; Anton Novak iz Riehwood, W. Va., v Ljubljano; Fran Zmajilovič iz Rich-wood, W. Va., v Karlovec; Fran Ti a-tar iz Johnst wn, Pa., v Mokronog; Mat. Tadej iz Alaske v Slobanje; Dem- Harnjak iz Hibbing, Minn., v Braslevieo; Anton Likar in Ivan Pura lt iz Cumberland, "Wyo., v Škofjo Loko; Ivan Nemanič iz Ely, Minn., v Novo mesto; Mat. Tomaži n iz Ely, Minn., v Stari trg; Janez Vesel iz Ely, Minn., v Ribnico; Anton Hoenig-man iz Ely, Minn., -v Ribnico; Mi jo Pečar, Mato Kovaeič, J« sip Košar, Pavo Krležar, Anton Stoj kovic in Drago tin Tuskan na Hrvatsko.
Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Comp. v New Torku, 109 Greenwich St.
Kje je moj brat ANTON PAJKI Pred kakimi 5. leti je Sel od ta v StaffBnon, Minn., odkar r^i ni več znano o njem. Slišal sem enkrat, da je utnrl v Roslj*ra, Wash., in drugič pa, da de živi v Murne-šoti Prosim cenjene rojake, ie jt komu kaj vnemo o njem, da wa teecavvii nasbaaitL Mike Pajk P. O. Bex 63, Jmj Lind, Ark
^in NOVO LETO o pošiljajo Slovenci kaj radi
ZA BOZIC
clarilfci svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar"; to pa naj« t>oIj^9 najceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,
6104 ST. CLAIR AVE., N. E„ CLEVELAND, OHIO.
109 GREENWICH ST., ^ NEW YORK. N.VY.
Zdravju
uajpriniernejA'i pijača je
L E i S Y PIVO
ktero je varjfno iz naiboljSega .irportiranepa če?I<p tncli. !	»tj;
naj o;kdo ne zamudi poskus:!: ga v svojo imine kenst, kakor tudi v kerist svoje družine, svojih prijateljev *n drugih.
Leisy pivo je najbolj priijubljer.c terse dobi v vsel hc1j§ih gostilnah. Vse podrcibitosti zvene pri (jeo. Irs^nikar-ju 6102 Si. ulair Axe. N.Vl kteri Vam d»agevolia vse poiasm.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ
CLEVELAND, O.
Gompagnie Generale Tiansatiantip,
(Francoska parobrodna družba.)
^ii .i r-i-V.i -	' V-ii^i -- ii- I -.«i -» J 4
!	^ Velika zaloga vina in žganja.
i	^a obilao naročilo >e priporoča
1 5308 St. Clair Ave., N. E„	Cleveland, Ohio.* ;
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUANL
Poštni parnild so:]
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 „	M
«La Lorraipe" „ „ „ ..................12,000 ,, 25,000 „	„
"La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „
«'U Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE^STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki •dplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne iz pristanišča št, 42 Norih Rirer, ob Morton St., N. X.
•ZJL PROVENCE 5. dm. 1M7 La Qmoo^ae	0. jaa. IMC
•LA. TOURAXNE 12. deo. 1B9? *LA LOB&AXKB	1A. jaa. 1ML
•LA LOBfiAINE 19. dea 1M7 La Bretagne	23. jam. IMS.
La Brataea* 38. da. 1M7 •LA. TOUBAIKE	SO. jaa. IMS.
•LA PEOVENOE 2. jan. 1908 *LA. SAVOIE	6. fehr. 1008.
POBEBKA FLOVITBA: La GtaeogM 7. deo. ob 3. on popoL
6mdo sa XL in HL eascad. Parnika m zvezdo zaznamovani imajo po dva dijaka.
iVl« W# Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St.. Chicago, Ilfr
■H^^J^V^Jj^1'!!^!.-.■*. : -t?«!:' '-T'Tv
r--
Jugoslovanska l^gt^ Katoi. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, ^MINNESOTA.
URADNIKU:
Predsednik: Fran Med oš, 9478 fiwing Avenue, So. Chicago, III.
Podpredsednik: Jakob Zabakovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-
Qlavni tajnik: Jurij L Brožifi, Box 424, Ely, Winn
Pomožni tajnik: Maks KrrS*n'k, L. Box 383, Roek Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govi«, Box 11*5, Ely, \fin-n
NADZORNIKI:
Ivan Germ, predsednik nadaornega odbora, Box 57, Rrsddoek, Pa-
Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, Si 9*>rain, Ohio.
Ivan Primožii, ITI, nadzornik, Bcx 641, Eveleth,
POROTNI ODBOR:
Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 116, 7th Sttreet, Calumet, Mich.
Ivan Keržižnik, EL porotnik, Box 138, Burdine, Pa.
Janez N. Gosar, m. porotnik, 719 High Street, W. Ho bo ken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martia J. I vec, 711 North Chicago Street, ffeliet, HL
Krajevna dmitva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememhe n-dov in druge listine na glavnega tajnika: George L. Brozich, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in »obenem drugem.
Denarno pošiljat v« naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: Vohn Gouze, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake po-filjstve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali poeamesni-fcov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 116 7tb St., Calumet. Mich. Pridsjani morajo biti natančni podatki rsa-fce pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
PRIST O PILI:
Iv društva sv. Alojzija s:, o/ v g?oda rojen 1SS3 cert. 7610 I. razred, red, Anton Slat 1SSS cert. 7612 I. ra K društvu sv. Alojzija št. 13 v harle 1S63 cert- 7613 I. razred. Dr K društvu sv. Petra št. 50 v Bro har 1SS3 cert. 7614 II. razred. Dru K društvu Sokol št. 38 v Pueb cert. 7615. Ob rad Sapic 1SS1 cert. 76 50 udov.
K društvu sv. Petra in Pavla št. zij Mehla 18S6 cert. 7617 I. razred.
K društvu sv. Alihaela Arh. št. Oenari 1SS1 cert. 7618 I. razred. Dr
K društvu sv. Jožefa št. 53 v Hodnik 1867 cert. 7619, Fran Kolar eerr. 7621. Vsi v I. razredu. Druš
NAZNANILO UM
Ivan Sireel. eert. 6709, in Vale štva >v. Barare št. 33 v Trestle, Pa. smrti: ubit v premojrokopu. Druiri je tifus. Zavarovana sta bila za ^1000.
Exi»ortu, Pa.. 20. n< v.: Ignac Na-Peter Boj t 18S2 cert. 7611 II. razored. Društvo šteje 47 udov.
Baggalevu, Pa., 20. nov.: Ivan Ci-iLŠtvo šteje 2S udov. ►klynu, X. Y., 20. nov.: Matija Mo--tvo šteje 32 udov. !u, Coli., 20. nov.: Ivan Pežep 1SS9 16. Oba v L razredu. Društvo šteje
">I v Murrayu, Utah, 20. nov.: Aloj-
Društvo šteje 58 udov. v Claridqre, Pa., 20. nov.: Evgen .rštvo Šteje 106 udov. Little Fa 11?!, x. V.. 20. nov.: Fran l^.t eert. 7620. Ignac Muse 1SS5 v o šteje 44 udov.
P-T.TH ČLANOV.
min (I-»dee. eert. 5D71>; na člana dru-Prvr'je umrl dne 22. oktora ; vzr- k umrl dne 25. oktobra: vzrok smrti:
Društvo šteje 353 udov. IURIJ L. BROŽlC, glavni tajnik.
Drobno s ti.
KRANJSKE NOVICE.
K zavratnemu umoru v Vižmarjih se še poja-nuje : 3SIetna Marijana Rozmanova, delavka v tovarni na Slapu pri Tržiču, je imela svojega šestletnega nezakonskega sina Frančiška na reji pri Ani Novakovi, kte-rega je običajno obiskovala vsaka dva meseca. Novakovi je plačevala za vzgojo 12 K na mesec. Tudi 9. novembra *.ra je prišla obiskat in prinesla denar. Ko je popoldne odšla iz Vižmarjev, je krenila ob železnicni progi proti Ljubljani, češ, da gre obiskat gredoč še n 'co prijateljico v bolnišnico. Kakih 300 korakov daleč jo je spremil tudi sinček, kteremu je nekaj dala. da je povžil med sladkorjem, potem pa se je vrnil domov. Že proti 4. uri popoldne mu je začelo prihajati >Iabo. po polnoči pa ga je začelo tako zavijati po trebuhu in je začel tudi bruhati, da je ob polu 1. že v hudih bolečinah umrl. Ker je bila stvar zaradi teh okoliščin zelo sumljiva, sta jo začela takoj drugi dan šišenski oro/ni<ki stražmešter Karol Koppitz in titulami postaje-vodja Fran Spreitzer zasledovati. Rozmanovo sta sledila do Tržiča, koder sta jo anetovala. Pri nji sta dobila v škatulji spravljen strup zoper podgane, od k t ere ga je zverinska mati dala v sladkorju zavžiti svojemu sinčku. Rozmanova umor taji, a je izključen vsak som, da bi ne bila izvršila ostudnega zločina. Aretovan-ka je imela ljubimca, ki ni bil oče zastrupljenega otroka in je bilo naj-brže to povod, da se ga je mati izne-bila, vsled česar bi ji bila olajšana pot do možitve. Osumljenka se je baje večkrat nejevoljno izražala, zakaj da ni kake hude bolezni, ki bi naj vsaj njenemu sinu vzela življenje. Zagovarjati se bode morala pred ljubljansko poroto zaradi hudodelstva za vratnega umora lastnega sina.
Umrl je v blszniei v Pragi nekda-i»ji režiser in igralec slovenskega gledališka, v vseh ljubljanskih krogih priljubljeni in spoštovani Rad Ine-tnan. Ta nadarjeni in simpatični u-
rnetnik je ostal ljubljanskemu občin- 1 -tvu v najboljšem spominu. Dosegel je starost 48 let. Svojo umetniška karijero je začel na malih čeških gledališčih. V Ljubljano je prišel kot Borštnikov naslednik.
Prijetni gostje. Dne 14. novembra >ta prišla v neko gostilno v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani 291etni zidar Franc Almsteiner in zidar Iv. Sehranz. kjer sta pričela razbijati. Ko jih je gostilričarka opozorila na mir. je eden pograbil za stol, hotec gostilničarko udariti. Ker je pa ta zbežala na dvorišče, sta "ljuba nemška" gosta pričela razbijati okna in tako provzročila 20 K škode. Ko sta hotela pozneje kazati svojo moč še v neki drugi gostilni, so poklicali poli-cijskega stražnika, ki je oba aretoval'
Umrl je pri svojem sinu župnika Janezu Kunaverju na Golem Franc Kuna ver. meščan in bivši posestnik ljubljanski, v 82. letu svoje starosti.
PRIMORSKE NOVICE.
Poneveril je v Rihenbergu pri Gorici 301etni uslužbenec pri Erdmann Levetzouu Josip Felder 4890 K in pobegnil s svojo ženo.
Drzen roparski napad se je dogodil v Trstu v ulici sv. Jakoba nedavno okoli 7. ure zvečer. 421etnega Jurija Trevisana je obstopilo pet lopovov. Prijeli so ga, držali in mu vzeli iz žepa 12 K. Enega so dobili.
Pomuožitev avstrijskega vojnega brodovja. V ladjedelnici v Trstu hitro izdelujejo tri nove bojne ladije, v Pulju spuste kmalu v morje novo križarko, v Reki pa je v delu 10 tor-pedovk. Nadalje je vojna moianarica naročila pri "Kruppu v Kielu tri podmorske Čolne.
V Gorico dobijo del dragonskega polka št. 5 in dve kompaniji pionirskega bataljona št. 11 iz Przemysla. V Tržič in Ronke pride po en lovski bataljon.
Prijeta goljufa. Dva laška sleparja sta v Trstu odprla pisarno pod imenom "Officio commerciale internacionalen ter iskala inkasantov^ s kavcijo. Neki Ivan Jare so jima je dal speljati in položil kaveijo 600 K. Ko je videl, da ima opraviti s goljufi,
■
Je zahteval denar nazaj, a je z veliko	Is
težavo dobil 170 K, na kar je stvar	d;
naznanil policiji, ki je zaprla slepar-	si
ja- Tudi dva druga * * inkasanta * * sta	bi
se opekla.	g:
Sumljiva smrt. V Trstu so našli	»
mrtvega 421etnega igralca na harmo-	gi
nike Karola Viteza. Ker se je reklo,	k
da je Vitez hitro umrl in ga je našel	di
zdravnik vsega črnega v obrazu, se	j«
sodi, da ni umrl naravne smrti.	si
Zblaznel je v Trstu delavec Jernej	g
Majcen.	s<
Sirov sin. V Rihenbergu na Gori-	oi
škem so zaprli Ignacija Ščuhovta,	bi
ker je vrgel velik kamen skozi okno	j<
v kuhinjo, kjer sta se nahajala nje-	r«
gov oče in mati. Že .mnogokrat jima	b
je grozil, da jima kaj hudega naredi, d
j<
ŠTAJERSKE NOVICE.	v
Zabodel je v Gradcu na cesti po-možni delavec Lešnik, doma iz Lju-	^ tomera, ključavničarskega pomočnika Bezenška, na kterega je bil ljubo-	a samen radi neke delavke Balažič.	^ Lešnik je zbežal.	n V Ptuju se je razletelo pri stavbe-	v nem mojstru Celottiju 10 kg karboli-	v neja. Iz hiše se je vzdignil črn, smrd-	n ljiv dim. Požarna hramba je bila hi-	P tro na licu mesta in zabranila večjo	P nesrečo.	r Umrl je na Dunaju 56 let stari Ar-	^ nold Damian, bivši veleposestnik v	1 Št. Juriju na Pesnici.	1
k
HRVATSKE NOVICE.	n
Tožba proti nadvojvodinjam. Bivši r najemnik morskega kopališča Cerk- n ven i ca toži nadvojvodinje Marijo A- ° malijo, Klementino, Klotildo, Eliza- e beto Henrieto in nadvojvoda Josipa s Avgusta za odškodnino 828,086 kron. V tožbi izvaja dr. Ebers: Ko je nad- y vojvoda Jožef kupil Cerkvenico, je s bilo kopališče popolnoma zanemarje- ° no in zapuščeno. Leta 1901 je dal T nadvojvoda kopališče v najem dr. E- J bersu. Pogodba določa, da dr. Ebers v plača najemnine 22,000 K. Prva tri " leta se more. najemnina porabljati za 11 investicije. Ako bode nadvojvoda ho- ° tel kopališče prodati, ima dr. Ebers r prednost, da kupi kopališče v treh * mesecih, sicer se mu po štirih mese- * cih najemščina odpove. Dr. Ebers je J takoj začel kopališče urejevati ter je * v ta namen založil 200,000 K. Kopa- C lišče je prišlo na glas ter se je v se- 1 zoni 1902-03 dosegel dobiček 60,000 1 kron. Leta 1903 sta prišla k dr. Eber- Z su dva nadvojvodova zastopnika ter 1 mu naznanila, da mora Cerkvenico zapustiti, ker je nadvojvoda prodal kopališče nadvojvodinji Klotildi. Dr. . Ebers se je temu najodločneje zoper- 1 stavil, a končno je le moral Cerkvenico zapustiti. Pozneje je opetovano terjal od nadvojvoda, a po njegovi smrti od nadvojvodinje Klotilde odškodnino. a končno je vložil tožbo za : odškodnino S2S.OOO K. Ker bo pravda pismena, trajala bo gotovo fte ! mnogo let.
Starinsko hrvatske pismo. V fran- ] . <"iškanskem samostanu v Šibeniku je . I našel pater Miloševič molitev k ma- J , rcri božji iz konca 14. stoletja. Po-_ temtakem bi bila molitev jedna naj- . . starejših hrvatskih književnih spo- , menikov.
BALKANSKE NOVICE.
i Zaradi vohunstva so prijeli v Bo- i . -anskem Brodu dezerterja vojne mor- : . naric- Fr. Skoffa, ki je vlomil v vo- : l jaško pisarno, da bi dobil mobiliza-i eijske akte o bosanskih železnicah, i Pri tatvini ga je čuvaj prijel.
Dva Avstrijca aretirana v Carigra-i du. V Carigradu je prišla policija I baje na sled zaroti proti cultanu, radi T <"esar sluti povsod zarotnike. Tako je _ aretirala nekega Cepiča in Treka, ki • sta prišla iz Trsta, da bi prirejala i kinematografične predstave. Na po-3 sredovanje avstrijskega konzulata so c oba zopet izpustili. Sedaj terjata ve-. liko odškodnino.
Nemirovič - Dančenko v Belgradu. Znameniti ruski pisatelj in časnikar _ Nemirovič-Daneenko. ki je znan zla-! sti po svojih poročilih z rusko-japon-i skega bojišča, je nedavno dospel v
Bel grad kot odposlanec redakcije I 1 "Ruskega SlovaJz Belgrada od-3 potuje Nemiiovič v Macedonijo, da i na licu mesta - prouči tamkajšnje raz-mere.
RAZNOTEROSTI.
» Urednik Karol Cankar obsojen. Iz - Sarajeva poročajo, da je radi ved >, Člankov, ki bosanski vladi niso bili o po volji, obsojen urednik "Hrvatske-ga Dnevnika'*, naš rojak Karol Ca_i-a kar, v 20dnevni zapor.
Premoženje cesarjeve ljubice. Sedaj so pri sodišču v Londona razdelili a skoraj tri milijone mark med člane rodbine T rehnvn ey-Beehe ve t. Bil je t- to preostanek nekdaj ogromnega pre-3 moženja grofice Beauregard, ki je bila kot dekle Howard ljubica princa Na-a poleona La pozne—>ega eeč&rja. Leta h- -1854 se je poročila s Trelnwneyem. L- Mož prejšnje cesarjeve ljubice je bil ■ že sam bogat. Grofica je imela pst mi-e lijonov, ki jih ji je podaril oisir m3 Z. odškodnino, ker ma je wm tete drfišv-t, nega prevrata'mnogo dr^ST^s'Tmrri*-- " ••' f ; .• • - - d
la. Nekteri zgodovinarji oelo trdijo, da bi Napoleon ne bil dobil nikoli cesarske krone, ako bi mu grofica ne bila pomagala z denarjem. Naslov grofice ji je seveda tudi podelil cesar za to hvaležnost, vrhutega prekrasni gradič Beauregard in — čvrstega dečka, ki je prišel L 1842 na svet ter je dobil ime Martin Konstantin. Letos je ta umrl kot grof de Bechevet. Cesar ni otroka nikoli priznal za svojega, tudi mati sama ni nikjer ne z besedo ne v pismu izrekla, da bi bil otrok Napoleonov. Pred par leti se je baje dognalo, da je bil oče otroku major angleške garde, ki mu je bila izročena v varstvo mlada cesarjeva ljubica. Čudno je le, da cesar dečku ni dovolil naslova po materi, temuč mu je dal grofovstvo z naslovom Beche- j vet. Oženjen je bil z bogato mad j ar- \ sko aristokratko ter zapušča dve : hčeri.
Kitajci in zvezde repatice. Kitajci so zelo lahkoverni in strahopetni ljudje, ki posebno trepečejo pred vsako nebesno prikaznijo, ki se jim ne zdi i vsakdanja. Posebno se prestrašijo vselej zvezde repatice, ki jim je ozna-novalka vsega zla in vseh nesreč. Re-patico si predstavljajo za zmaja, ki prinaša sušo in druge nesreče. Zavarovati se skušajo proti njemu s lem, da razobesijo na strehah svojih hiš in na čolnih razne svete slikarije. Tudi na dvoru so vselej razburjeni, kadar se pokaže narod. Ker se cesar naziva solnčnega sina, pošilja mu narod prošnje, naj komet prime in kaznuje, ker kot sin solnca mora imeti to oblast. »-Ako se potem za časa repatice zgodi kakšnakoli nesreča, pripisuje se vladarju v greh.
Adamova kazen. P. Rossegger pripoveduje: <fZ nekim katehetom sva se razgovarjala o tem, kako umevajo otroci sv. pismo po svoje. Katehet je vprašal v šoli nekega dečka: "Kako je Adam grešil v paradižu?" Odgo- 1 vor: " S tem, da je jedel jabolko, ki ga je Bog prepovedal. ** — Vprašanje: "Kdo je Adama zapeljal k temu grehu T * * Odgovor: "Eva." — Popravek: "Eva pravzaprav ne, pač ne, temuč kača." — "In kako je Bog kaznoval Adama T*' Odgovor: "Bog je Adama kaznoval s tem, da — dalje ni deček znal. Tedaj pa vzdigne roko , osemletna deklica. Katehet: "No, pa nam ti povej, kakšno kazen je izrekel pravični Bog nad neposlušnim Adamom?" — "Evo je moral vzeti za ženo." je bil odgovor.
V pojasnilo kako
si pomagati.
Na mnogoštevilna vjrraffanja. k t—« • I nam zadnji čas dohajajo is razni} krajev Zjed. držav glede sedanje denarne krize, odgovarjamo de posebej tem potom, ker je stvar zele važnes* pomena in se naši rojaki gotov* za nimajo zanjo.
"Mestna hranilnica ljubljanska" in "Kranjska hranilnica", kakor ta-di drugi denarni zavodi v Ljubljani so ustanovljeni na dobri podlagi b se ni bati nikake zgube.
Kdor želi poslati denar v hranilni ce, sorodnikom ali prijateljem v Ev
-	ropo in ne more dobiti denarja iz ban-
-	ke, da bi kupil Postal Money Order.
-	naj zahteva na banki za isto svoto, . ktero misli odposlati NEW YORK
BANK DRAFT TO THE ORDER
-	OF FRANK SAKSER CO.
l Omenjeni draft naj se pošlje nam i in natančni naslov prejemnika, regi-
> str ova no po pošti.
I Nadalje izvršili bodemo mi pošilja-i tev vestno in točno kakor po navadi
Za denarne pošiljatve za staro do-5 movino sprejemamo tudi navadne če-_ ke; pripomniti pa moramo, da mora biti vsak tak ček pravilno podpisan ali indorsiran na drugej strani in da r dospe denar, nakazan po navadnih čekih 4 do 8 dni kasneje na določeno mesto. Plačati je tudi malo kolekcijo, ki se računa po razdalji od New , Torka. "
^ Vsi isti pa, kteri bi radi takoj od-t potovali v staro domovino in ne morejo gotovega denarja na banki dobiti, naj zahtevajo na banki tudi NEW YORK BANK DRAFT in ists» ga prineso seboj v New York. Na račun omenjenega drafta dobili bod* z pri nas vozne listke, potrebni dffnsj * za na pot in kar bode preostslo, dobe i na banki v Ljubljani ali pa na T-d-ij«
-	pošti v avstrijski veljavi
Ha Hew York Bank-draftih je natiskano im« one nowyorike
-	ktera teta pokriti eanaSeni znesek po-i torn Clearing House. Teb draftov mi e zamišljati z navadnim! čeki.
e Ravnajte ss po teh nasvetih, bar h tako ss lahko izognete raznih ne a prilik.
r	FBAHK SJLKSER CO.
u MTT TTftWI? dolarjev so 2e Slo-
»ilUJUrifci ™g„
wlcfi 5t, New To«, i Meden ne more tožiti o sgfibi, £«o ftsj se vsak L« Homec ma njega obrne.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mieike, Medical Director.
Ako je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za vsacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da zamore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa. da zamore preskrt>eti vsakdanji kruh za-se in evoio družino, ker brez tega ni živi jen ja za njega.
Skrb za Vaše zdravje je Vaša največja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše Sj zdravje polagoma hirt. ter slednič popolnoma zapadete t>olezni, s tem ne zakrivite samo Vasi lastm osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini. Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščen ja.
Val oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolniko1* z. jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, samo, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele boljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Citajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za \ as storiti to, kar je za druge storil.
^^^^^^^^	Cenjeni Collins M. I. !	Director ju Collins N. Y. M. I. !
M	Vaše pismo sem prejel, ter Vaf Pr,av leP° Pozdravim in
K	jm	, r	„ ,	.	se zahvalim za ozdravljenje moje
K _	_ H	^ am Pošilam svojo sliko, katero boiezniT ker vem> da ni doktorja.
Cm^^t	priobčite v časopise ter se Vam kateri bi mo^el človeka tako
vub^^ Jp ^^ far	zahvaljujem za Vaša zdravila, hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko
katera so mi pomagala, kakor sem zdravila prejel ter jih pričel
IMPtt^^r	Vam je znano, da sem v 8 dne- toKčno P° YaStn? PTedPisu lra,blti'
^n	,	...	31" nisem se polovico porabil, pa
^fjM^^^Jl = Vlh popolnv°ma ozdravil.	sem bU popolnoma zdrav> kakor
Se vam še enkrat zahvaljujem poprej. ^^^B^ffl^L L^L	vsakemu Vas priporočam Vaš Vas še enkrat zahvaljujem in
^hvaležni	vsakemu Vas priporočam \"aš
812—6. St. Racine, Wis.	Box? ^Broadhed' Colo.	I
Martin Krivic
ZATORAJ ROJAKI I ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, za katera se tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmačov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zainorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34tli Street,	NEW YORK-
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. j
Rojakom Slovencem v Claridge, Pa.,
naznanjamo, da je za tamošnji okraj	j
nas zastopnik	|
Mr. JOHN BATICH,	j
P. O. Box 487, Claridge, Pa.,	[
ter ga rojakom toplo priporočamo,	i
Frank Sakser Company.	j
Išče se	i
DOBRO IZVEŽBANO DEKLE ZA	I SALOON.
Plača primerna, delo lahko. Na-	I
taučneje poizvedeti je pri:	|
John Jakše,	1
P. O. Box 326, West Mineral, Kansas,	j
(30-11—5-12)	I
NAZNANILO.	~ [ {
Članom društva sv. Al* 'jzija št. 31 ' J. S. K. Jednote za Braddock, Pa_, in okolico se naznanja, da bode dne 8. decembra točno oh 1. uri popoldan v navadni dvorani glavno zborovanje. Pri tej seji se bode volil nov odb r ter razpravljalo o važnih, društvu koristnih stvareh. Vsakega člana dolžnost je, da se gotovo udeleži.
Objednem se naznanja vsem članom, kteri stanujejo več kot 30 milj od Braddocka, da se takoj javijo dru-števnemu tajniku, da se jim zamore ■efr poslati potne liste. Kdor tega ne stori, ni več opravičen do društvene knkor tudi ne Jednotine podpore. (2-4—12)	ODBOR.
Knjige družbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O KNJIG.
V zalogi pa imamo par sto iztisov teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnine ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz C lev elan da, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandn, O., 6104 St. Clair Ave., N. B. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, *•* iroma ki ss se preselili, naj nam naznanijo cvej novi in stari naslov, da knjige gotovo dobs.
o
Nadalje smo ^obili tudi
PRATIKE
za leto 1908
nera)«*«. m AstAH its 19 savfeov.
ftmrvtatald kteri jih vzamejo sto t— ids*. Jfk Jobs ra $6.
Dobs ss pri
PRANK BAKBTHt CO., 109 Oresnwick OUesi, New Tork. 6104 St Clair Ave., Okvabai O.
■-■-_-■	----- -.-■-■------ -1 -u-i.-jin
Pozor Rojaki!
Nofoimajdeno garantirano mašilo sa plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v S dneh popolnoma ozdravim za 75c., da le to resnica se jamči fSOO. Pri na-ročoi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakov Warncic,
j&Žm&Mi 69 GLBVQLANDt OH1 O
m
- h-	'	V'"':. avVaf ^
.. ■ : . ... • • .
Telefon
Frank Petkovsek ]
720 Market Street	Waukegan, UL j
priporoča rojakom svoj
c^SALOON,^!
v ktei^m vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter	^
ima na razpolago fine smodke.	i
V svoji PRODAJALMCI ima vedno jveže groce-	4
rije po nizkih cenah.	J
Pošilja denarje v staro domovino zelo liitro in ceno; v	4 zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v Xev Vurkc.
Mt\ ..i, I	-ift-i^r i^fitt	^r i-J-i^ili-j dts"!
^mm^^ MARKO K OF ALT,"
jHjP^^^ \	STEELTON, PA.
" ' ?	Priporoča se Slovencem in Hrvatom v
" \	Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih
^ .. -J-^.; s . |	pogodb, pooblastil ali poliiomoči \'olI-
» , f	macht) in drugih v notarski posel s^adajočih
^ V	stvari, kiere točno in po ceni izvršujem.
^HKv1: jte J&jBfe^/	Diilje prodajem parobroene listke za v stari
^rr-^^p^sp^	kraj ta boljše parnike in parobrodne l prodre ter pošiljam denarje v staro domovino 1
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
rmm. ■■	—infminri <*
' Rojakom t:
sx&znanjam, du j." za tumošiiji okraj moj '
p edini pooblaščeni zastopniK za vse posle«
JAKOB ZABUEOVEG,	j
•	4824 Blackberry Alley	Pittsburg, Pa. 1
Uradne ure: vsak dan od ^7. do -JS. ure, tei ol» sobotah do 1
•	8. ure zvečer.	<2 r ii i »jim —i gk bopto panporocam.
.	Frank Snkser. «
BMffffl' BS1 I	6
MOJAMS, 1TAMČSAJTS SB * A "GLAS KAJfcSiPA", NAJTBČJI OI mJCHMIJftl DKIDUKI
Pozor! Slovenci Pozor! s^SALON^
Smoderni m kogljl^fism
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ir druge raznovrstne pijače ter unijsk% smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenoCiSče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoma
Martin Potokar
S^i Avjf	IIL
Slovencem in Hrvatom pri-jjJ poročam svoj	||
| SALOON
^ ▼ obilen poset. Točim veojjo s ■g sveže , pivo, dobra |
^ vir««* in v^'lnlsluey ter M
j—^ . g
S imam v zalogi zelo fine smodke.
f^ojakom pošiljam člen a f- M ^ je v staro domovino i
hitro in poceni. ^ Pobiram naročnino za "Glas |
2	Naroda". V zveii sem z gg. :! Frank. Sakser Co. v New Yorku. 'M
g Z velespošto\-anjem
j	Ivan Govže,
3	Ely* Minn. 1

Ap -v — - v

/
Rodbina Polantških.
■.'mu, poljski spisal H. 8ienki#wics. poslovenil Podravski.
DRUGA KNJIGA.
(Nadaljevanje.)
Ne muči svojih otrok z vedo, prosim t* ! Prosim tudi Marieo — obljubita mi oba. Ne srovorim, samo da bi govoril, kakor časih govori Bukacki. ker govorim iz srca. To je največja preobrazba, ki jo čaka velika prihodnost, največja po nastopu Kristusovem v zgodovini. Pripetilo se mi je Se pred nekoliko dnevi v Perugiji nekaj čudnega, toda to ti povem dru-pič. sedaj pa poljubljam oba."
Marica ^ra .ie poslušala in zrla pri tem kakor oni Snopczvn^ki na konice svojih čevljev. Polane-ki s-e je nasmejal in rekel:
"Ali ste že čuli kaj podobnega! Do poroke je še daleč, toda profesor ie stoče zaradi najinih otrok ter se poteza zanje. To me nekoliko spominja zcrodovine mojega gnezdeča."
Trenutek pozneje pa Je dodal :
'' Pravzaprav je to moja krivda, zakaj obljubil sem mu marsikaj."
In sklonil s$ je tako. da je mogel zreti Marici v oči ter jo začel izpra-še vali:
"A kako sodite vi o tem pismuT"
Ko je Polaneški povpraševal na trf način, je imel tak nesrečen trenutek, ko človek ni sam svoj ter ne ravna soglasno s svojo narav jo. Njegov značaj je bil prej rezek, ne pa sirov ter časih sposoben celo prave ženske nežnosti. Sedaj pa je bilo takisto v njegovem pogrledu kakor v vprašanju, zastavljenem lek'.etu. ki je tako spominjalo mimoze, nekaj naravnos* brutalni ma Tu ii i-na je vedela, da z zakonom pridejo otroci, toda zdelo se ji je to neka j neo'Iočnesra, o čemer se ne govori, ako se pa že jpovori. je ta dotika tako nežna kakor dotika zobcev: ali v trenutku nekake cinje->e irovori o ton: z močno utripajočim >rcem in > poželjivimi u-^ti na ušesu v -kor-> slovesni razp-•]■-ženosti. kot -.• nekakšnem najsvetejšem" društvene boodčnosti. Zato jo je tudi maloTi.arr.i t. n. ki je z njim govoril o tem Polaneški, enako zabodel kakor razburi!, pehote i! jo pri~;o v £rlavo: Zakaj ne umeje tr-ira ? Pa tudi ona ni ravnala -"2ia-»no - svojo na'uro. zakaj. kakor pogostoma pripeti bojazljivim ljudem, je kazala tudi ona v trenutku razjarjenosti in zadrege ve "jo jezo, neeo jo je čutila v resnici.
"Ne smeli bi tako ravnati z menoj!*' je zaklicala razburjena. "Xe smeli bi tako govoriti z menoj!"
Polaneški se je smejal dalje in se d<-!al vesel p j šega. nego je bil.
"Zakaj se jezite?" jo je vprašal.
"Ne ravnajte z menoj tako. kakor ne bi smeli."
"Ne umejer". kaj je povod temu?'
"Tem huje."
Zdajci mu izgine smeh z ustnic in lice se mu jezno zamrači. Tzpregovo-ril j™ hitro kakor človek, ki je hipoma nehal misliti na to. kar govori.
"Morda sem glup, vendar pa vem, kaj je dobrota in kaj ne. Tako postane življenje neznosno. Kdor dela iz komarja velbloda, naj sam sebi pripiše krivdo; ker pa vam je moja navzočnost nadležna, rajši grem."
Vzel je klobuk, se priklonil in odšel. Marica ga ni poizkušala pridržati. Za trenutek je še razžalitev in jeza zadušila v njej vse druge občutke, potem pa ji je ostal samo en utisk, kakor bi jo bil kdo udaril s čakunom. Njene misli so se razpršile kakor krdelo ptičev, nad nje pa se je povzpel en nejasen pojem: "Zgodilo se je! Ne vrne se!" Tako se je podiralo na njo stanovanje, ki si ga je bila naslikala v tako lepih črtah. Puščoba, ničnost, mučno, brezkoristno življenje, srce polno bridkosti — to bilo je vse, kar ji je še ostalo! A bila sta že tako blizu sreče! Toda to, kar se je zgodilo, se je zgodilo tako naglo. bilo je nekaj tako neumevnega, da se ni zavedala takoj. Stopivši k pisal ni mizi, je jela na njej mehanično uravnati papirje nekamo nezmi-selno naglo, ka.kor bi bilo od njih ureditve kaj zavisno v tem hipu. Potem je pogledala fotografijo Litkino, si zakrila lice in oči z dlanjo in zdajci sedla. Trenutek kesneje ji je prišlo v glavo, da mora biti Litkina volja močnejša .ego volja njiju obeh — in zdajci se ji je zablisnil žarek nade* Nato je jela hoditi po sobi in se spominjati tega, kar se je bilo zgodilo, pri čemer se je spominjala Polane-žkegs, ne le, kakršen je bil v tem poslednjem trenutku, nego tudi pred tem, pred dvema, tremi dnevi, pred tednom dni. Njena Žalost je bila sedaj Se večja nego pohujšanje in^raala je čimdalje bolj — skupno z zvestobo do Polaneškcga. Čez nekaj časa si je dejala, da se ni smela dati razdraKti, da je bila to njena dolžnost sprejeti in ljubiti PolaneSkega takega, kakr-/Wn je bil, a ne zahtevati, naj se t»t-
.................... —- -Mrrirtro mmit^^—^
na po njenih nazorih. "Saj je živelo vek, ne pa igrača," si je ponovila nekolikokrat. In čim dalje živeje se i je zavedala krivice in s tem tudi ke-I sa. Srce, po prirodi dovzetno in moč-I no naklonjeno ljubezni, se je umikalo v boju s treznim razumom, ki ga /je imela brezdvomno in ki ji je sedaj govoril zaman, da Polaneški ni ravnal prav in da mu vendar ni rekla nič takega, če^er bi ji ne bil mogel oprostiti. Pa si je dejala: "^ko je nekoliko dobrega srca. se vrne," toda obenem jo je obhajala bojazen pred samoljubjem moških sploh in Polaneškega posebe. Bila je preveč inteligentna, da ne bi zapazila, kako inu je bilo dokaj do tega, da bi ga imeli za pravega moža, neupogljivega moža. Toda premišljanje te vrste, ki bi neljubeee srce naklonilo v njegov neuspeh, jo je razvnemalo njemu na ljubo.
Pol ure pozneje je bila že do dna
-rca prepričana, da je krivica na njeni strani in "da ga je v življenju že toliko namučila," da mora sedaj odnehati ter mu prva podati roko v spravo. To pa je pomenilo po njenih pojmih, napisati mu nekoliko besed v spravo. " Toliko je že prebil zaradi tega Kremena, da je zaslužil nekaj besed." In skoro bi se bila razjokala zaradi njegove usode. Pri tem pa je pričakovala, da on, ta malopridni, odurni človek, oceni to, koliko jo stane zatajevanje same sebe, da mu je napisala te vrstice in da pride že ta večer.
Zdelo se ji je, da ni nič lažjega, nego napisati nekoliko presrčnih stavkov, ki bi prišli iz srca ter tudi sezali v srce. Toda kako je to težko! Pismo nima oči, ki se zalivajo s solzami, nima lica, ki se smehlja obenem rožno in sladko, nima glasu, ki se ire^e. nima rok, ki se iztezajo. Pismo je moči čitati in ga razumeti, kakor kdo hoče. zakaj to so zirol črne črke papirju, malomarnem kakor smrt. Marica je trgala uprav tretjo polo, ko se ji lice gospoda Plawiekega, nagubano kakor pečeno jabolko, z brki. sveže navoščenimi, prikaže pri odprtih vratih.
".Mi Polaneškega ni tukaj?" je vprašal. "'Ni. oče. *"Ali še pride?"
"Ne vem, oče." mu odgovori vzdihnivši.
"Drago dete, ako pride, mu povej, Ia <e najkesneje čez eno uro vrnem da hočem govoriti ž njim." "Oh. tudi jaz hočem govoriti ž !;iir." pomisli Marica.
In raztrgavši tretjo polo, vzame četrto ter jame premišljati, ali nima vsega prepira izpremeniti v šalo, ali ga preprosto naprositi oprostitve. Ta šala bi mu utegnila biti neljuba, v prošnji je bilo nekaj toplejšega. Samo da je to — tako težko! Ko ne bi bil odšel, bi bilo dosti, ako bi mu bila podala roko, toda zletel je kakor kamen v prače, tako jezen, tako drag....
Dvigrnivši eelo, je jela na vso moč delovati s svojo temno glavico, kar se je v prvi sobi oglasil zvonček. Marici ;e jelo utripati srce kakor žepna ura in glavo ji je izpreletelo vprašanje, kakor blisk:
"Ali je on? Ali ni on?" Vrata so se odprla — bil je on. Vstopil je kakor volk s povešeno glavo in z mračnim licem, očividno v negotovosti, ali ga sprejme; toda ona, ugledavši ga, je vstala, dočim ji je utripalo srce kakor ujeti ptici, z razjasnjenim pogledom, srečna in neizmerno ginjena, da se je vrnil. — Prihitela je sama k njemu in mu položila roko na ramo.
"A kako ste dobri! Kako plemeniti!" je dejala. "Ali veste, že sem vam hotela pisati."
Polaneški si je pritisnil njeno roke k ustom, molčal nekaj časa, naposled pa dejal:
" Morali bi me dati vreči čez stopnice . . . . ' *
Prevzet od hvaležnosti, jo je pritisnil k sebi, ji jel poljubljati usta, oči sence in lase, ki so se ji razkodrali \ njegovem objemu. — V takšnih trenutkih se mu je zmerom zdelo, da nahaja vse, kar dela ljubezen popolne in veliko. Naposled jo izpusti ter povzame :
" Predobri ste, Dasi je to bolje vendar me to vklepa neizmerno. P®£-šel sem vas prosit oprostila — ničesar več. Takoj sem se bil zavedel Oštel sem se zaradi poslednjih besec in ne morem povedati, kako mi je bilo žal. Hodil sem po ulicah, misli sem si, da vas morda ugledam pr oknu in da spoznam z vašega obraza ali e morem vrniti. Potem nisem mo gel prebiti več in prišel sem.... "
"Jaz vas prosim oprostila, tegt sem bila kriva jaz. AH vidite ta raz trgani papir — pisala sem vam ii pisala.' *
On pa je požiral z očmi njene lase ki si jih je hitro uravnavala. Z rde čim licem, od kterega se je odbijali radost, in z očmi, ki so se smehljal« od sreče, se mu je zdela lepša neg« kdaj prej in tako mična kakor Se ni kdar.	„
Marica je tudi oparfls, da ogleduj njene lase, in njena zbeganost se ji 1 t
Dslavci na prostem
izpostavljeni mrazu iti vlažnosti se ubianijo dolgotrajnemu bolebanju zareumatizmom "in neuralgijS, it k o rabijo
Dr RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 ^in 50 centov, ali pa pri izdelovalca.
F. AD. RiCHTER & CO.,
5 Psarl St.,	New York.
rsr
bojevala s čisto žensko koketnostjo. Uravnavala si jih je nalašč tako nespretno, da so ji s čimdalje večjim naplivom pokrivali ramena, in obenem je govorila:
"Ne glejte me, sicer odidem."
"Saj je to moje bogastvo," odgovori Polaneški, "in vrhutega žive dni nisem videl nič podobnega.**
Iznova je iztegnil roke po njej, toda ona se mu je jela braniti.
'' To ne sme biti, to ne sme biti,'1 je ponavljala, "sram me je. Morala bi bila oditi."
Lasje so bili naposled polagoma urejeni. Nato sta oba sedla in se jela razgovarjati mirneje, le z očesom v oko. —
"Ali ste res že hoteli pisati t" jo vpraša Polaneški.
" Vidite li raztrgani papirt"
'1 Odkritosrčno povem, predobri ste."
(Dalje pribodnjič.)
NA-ZNANTXrO-
Slo vensko katoli3bo podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J. Allegheny, za Pittsburg. Pa., in oko iico, ima svoje redne seje v«ako drug-nedeljo v mesecu.
Družtveoikom se naznanja, da bi a*-istih v polnem številu udeleževali tei redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali Jela ne morejo sej udeležiti naj svojo mesečnino na ndkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spoda,, navedenim naslovom dopoeiljajo.
Pri zadnji seji dne 13. okt. izvoljeni so bili sledeči uradniki:
Predsednik Ivan Borstnar, 58 Water Alley, Allegheny.
Podpredsednik Gašper Pelko, 101 Villa St., Allegheny.
Tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny.
Blag. tajnik Fran Strniša, 101 Vlila St., Allegheny.
Blagajnik Ivan Ar h, 79 High St., Allegheny.
Odbor: Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny.
Dom. Strniša, 4 Ruekenbach St., A llegheny.
Ivan Kašček, 80 Water Street, Allegheny.
Fran Hrovat, 5103 Butier Street, Pittsburg.
Zastavonoša Fran Goioli, 1011 Congress St., Allegheny.
Delegat Ferdinand Volk, 122 42d St., Pittsburg.
MOI/ITVENJLKJ.:
BOG-U, KAR JE BOŽJEGA, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, fina vez $1.00, zlata obreza pol-
usnje 75c.
DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Ba- ' raga), platno, rudeča obreza 75c., ' broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v slono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1.00. vezano ;
v platno 75e. __|
KLJUČ NEBEŠKIH TRAT« ji asi ii J
v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKLAD, šagrin,
zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. RAJSKI GLASOVI 40c. OTROŠKA POBOŽNOST 25c. VRTEC NEBEŠKI, platno 70©., slo- ;
nokost imit. $1.50. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza S0e., -
fino vezano $1.75. SV. URA, zlata obreza, fino vezano ; $2.00, šagrin vezava $1.20.
WSSS "	:
UČNE KNJIGE. ABECEDNIK SLOVENSKI, vezan .
»e.	X
ABECEDNIK NEMŠKE, ve«m 20e- ; AHINOV NEMŠKO - ANGLEŽKI
TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA ; 40e.
ČETRTO BERILO 40e. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90c.
EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVENI ;
SCHEN SPKACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, vezano* 50c., nevezano '
40 c.	'
KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75 c .
PODUK SLOVENCEM ki se h-čejo
naseliti v Ameriki, 30c. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI IN SLOVENSKO - ANGLEŠKI j SLOVAR 30c.	S
ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c.	.	\
SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič-Bartel. nova izdaja, fino vezan $3.00.	( SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI | Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. i SPISOVNTK LJUBAVNIH IN ŽE-j NITOVANJSKIH PISEM 25e. J SPRETNA KUHARICA, broširovanoj 80c. | SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40e. j VOŠČILNI LISTI 20c. ! ZBIRKA LJUBAVNIH IN SNUBIL-NIH PISEM 30c. ! ZGODBE SV. PISMA STARE IN
NOVE ZAVEZE, vezano 50e. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKIH ŠOL 30c. j ŽEPNI HRVATSKO - ANGLEŠKE j RAZGOVORI, vezano 40c., broširano 30c.
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
ALA D IN S ČAROBNO SVETTLNI-
OO 10c. ANDREJ UOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. 90e.,
nevez. 70e. BARON TRENK 20e. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20c. BERAČICA 20c.
BOJTEK, v drevo vpreženi vitez, 10c.
BOŽIČNI DAROVI 10c. BUR SKA VOJSKA 30c. CESAR FRAN JOSIP 20e. CESARICA ELIZABETA 15e.	i
CIGANOVA OS VETA 20c. ^ CVETINA BOROGRAJSKA 20e. CVETKE 20c.	*	i
ČAS JE ZLATO 20c. ČRNI BRATJE 20c.	t
DAMA S tt A METJAMTj vezano $1.25.	'	j
DARINKA., "M"AT.A ČRNOGORSKA, 20c.	*
DETELJICA, življenje treh kranjskih bratov, franooekih vojakov,! 20e.	j
DOMA IN NA TUJEM 20e.	?
DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI
vezan Me. DOMAČI ZDRAVNIK po Kneippu,
nevezan 50«. TCRATraM pBEDJAMBKI IBe. ERI 20e.
EVSTAHTJA 15a. GENERAL LAITDQN Ste. GEORGE 8TBPHBNBCXII, bm, 40a.
GOLOBČEK TET KAXAlfiDE Iff*. GOZDOVNJK, S irili, ab^j 79m. GROT sADBcsa m*. HEDYEEA, »»f^frr-r Mf«t% lia HIUm*iim ttk
HHBI SAABIAB) fMa ML
IVAN RESNICOLJUB 20c. IZANAMI, mala Japonka, 20e. IZDAJALCA DOMOVINE 20c. IZGUBLJENA SREČA 20c. IZIDOR, pobožni kmet, 20c. JAROMIL 20c.
JURČIČEVI SPISI, 11 zvezkov, umetno vezano, vsak zvezek $1.00. KAKO JE IZGINIL GOZD 20c. KNEZ ČRNI JURIJ 20c. KRIŠTOF KOLUMB 20c. KRVNA OSVETA 15c. KAKO POSTANEMO ST^LRI 40«, LAŽNJ1VI KLJUKEC 20c. MAKSIMILIJAN I., cesar mehikan-ski. 20c.
MALI VITEZ, 3 zvezki, skupaj
$2.25.
MARIJA, HČI POLKO VA, 20c. MARJETICA 50c. MATERINA ŽRTEV 50c. MATI BOŽJA Z BLEDA 10c. MIKLOVA ZALA 30c. MIRKO POŠTENJAKOVIČ 20c. MLADI SAMOTAR 15c. MLINARJEV JANEZ 40c. JklRTVI G O STA Č 20c. MALA PESMARICA 30e. MALI VSEZNALEC 20c. MUČENTKI. A. Aškerc. Elegantno
vezano $1.25. NA INDIJSKIH OTOCIH 25e. NA PRERJJI 20c. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki,
vsaki 20c. Naseljenci 20c. NASELNTKOVA HČI 20c. NAŠ DOM. Zbirka povesti. Vsak 20c.
NEDOLŽNOST PREGAJANA IN
POVELIČANA 20c. NEZGODA NA PALAVANU 20c. NIKOLAJ ZRINJSKI 20c. NARODNE PES]\n. Žirovnik. Tri
zvezki, vezano, vsak po 60c. OB^TITTIH VEČERIH 70c. OB ZORI 50e.
ODKRITJE AMERIKE 40c. PREGOVORI. PRn.TKE, REKI, 30c PAVLIHA 20c.
POD TURŠKIM JARMOM 20c. POSLEDN-TI MOHIKANEC 20c. PRAVLJICE (Maiar) 20c. PRED NEVIHTO 20c.
a cvetlicami in humoristične po 3e., ducat 30c.	j
Razne svete podobe, komad 5c, ducat 30c. Ave Marija 10c.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta 40c. ' OPOMBA. Naročilom je priloži ti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali postnih znamka h. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta._
M vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je Že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v star~> domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obraCati __a zaupne ljudi in j eden teh je gotovo Fr. Saksfr, 109 Greenwich Str., New York.
t '■ i.
vse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce« ne jem blagu segal se je Že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro
domovino in kupovanju parobrodnih ^^^ . - . ^	. ~
tiketov, pri tem se je vedno obračati
__a zaupne ljudi in jeden teh je go- i «—■"—-«—"--'-»~»■ ■ ■	............
tovo Fr. Saksfr, 109 Greenwich Rojaki, naročaJt* se na "Glaa Na-
"ssSsasr
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom., kteri potujejo č*z Duluth, Minn., pri poročamo na&ega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
M« WEST MICHIGAN DTXLUTH, MINN., kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Poiilja denarja ▼ staro domovino najceneje Ia najhitreje po maiem po ■redovanjn. Zastopa nas v vseh po-elik; torej pazit«, da se ne vaedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Duluthu tudi n« manjka Spoštovanjem
IAK1EK OO.
ni
Denarnih prejemkov in izdatkov v letu 1906
2 > milijo!->ov kron-Kranilnih vlcg; sklepom 1306. leta 3 milijone kron. Varnostnih prihrankov SO tisoč kron.
GLAVNA POSOJILNICA
poprej
glavna slovenska
HRANILNICA in POSOJILNICA
zadrugu z neom. zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg št. IS,
nasproti nunske cerkve sprejemu in izplačuje hranilne vi	ter jih obrestuje po
60c
JOHN
1017 B. 62nd Street. N. E-. Clevelud, OU« izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O N I K.
Delo napravim na sahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo -trpe in o in dobro. Tri vrstni oa $22 do $45. Plošče so is najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, niketja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $46 do $80.
Najbelji« število sa	tr-
granje m mnate je BIGBSB-JBY STDBO PAIN ■■■ "IJlj Dobiti ga jo ▼ lekarnah pa S« b pe <50 mmU*.
fAiA«T vaioOAJII wm *A
• «4jrr «f VAŠIMA** VAJWAlV '1 ■■■■■■ mmm*rwrm s
t	^'t - t: .. ^	- . .	. . - ' ' - * ' ■■ ■ ■ ■ K " rs
to je od vsacili 10<» krr^u 4 K r*0 vin., in si< er takoj o<l <lueva vložitve }>a tlo d evji tlvi^ra. T ;^^o ilu vlagatelj. i>o«li-i «Ia vloži bodici dvigne začetkom, v	;,li kmu-i-m meseca, ijo iz-
frubi nič' n \ obrest i h. Zri v ložene zneske jinšilja v ožne knjižice priporočeno poštuiiie prosto. Ilraiiilniea šteje čez ."><'<> čJanov, ki rej»rezentujejo 5 milijon v kron čistega premoženja. Ti člani jamči o, vsled registrirano n» «>iiM-jeiie zaveze zavoda, s e» lini svojim p 1 možen jem za \ loge. tako <I:i se kaLc izbili.' ni but i. 7ato:-aj ptiziv ljiiimi vsaccga Sloveee.-: v Ameriki ki se misli pnVniiri v domoUrio, 41 -1 svoj«* prihra:i. e d i rek t :m» j 'tis Ija v sloverjsi.o hranilni o v Ljubljano, s č mnr se <>. v:.iuj" nevarnosti, cla pride njegov s trudom ]• kr.ini« ni «N-nar v i;e-prav l ok*' Iti iiii < o1 > j u nem to dobro, tla mu ".a lakoj obresti nese. ^itasluv je ta :	«
GLAVNA i* O^i ? L rv I w A
LjLihljar-i, K.ra!ijsk<». Avstrija.
Predsednik: T r. Tv^at.ja Hadri::
O----------______3
j Denarne p šifintve iz Z?"d. držav i.i Cena 'e p^srecuj-* 11 g. FRANK SAKS: K ZO , !£<•• G. cenv. ith Si.. Ncu \n!;.
O:
- - v
2 zvezka, vsak j 20e.	t
ŠALJIVI SLOVENEC 75e. ŠTIRI POVESTI 20c. , TEGETHOF, slavni admiral, 20e. j TIMOTEJ EST FILOMENA 20c. , TISOČ IN ENA NOČ, 51 zvezkov, i $6.50.
TUJN LINGr morski razbojnik, 20c j V DELU JE REŠITEV 20c. VEN ČEK PRIFOVBSTI 20c. V GORSKEM ZAKOTJU 20c. VRTOMIROV PRSTAN 20e. , V ZARJI MLADOSTI 20«. WINNETOU, rdeči gentleman, tri } zvezki $1.00.
I ZLATA VAS 25e. j ZNAMENJE ŠTIRTTT, zanimiva povest, 12«.
ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL 50c. Z OG-NJEM IN MEČEM $2£0. ŽENINOVA SKRIVNOST 20e.
' ^ ^L. ... ... w .
teifeftft..,.

ZEMUEVIDI. ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE,
veliki aSfc, mali 10e. ZEMLJEVID KRANJSKE DE£B-
LiB, mafi 10e. BEMUI^VID EVROPE ZEMLJEVID ZJED3HJENIH DB-^ŽAV1 IBm, >	^
'■■■WflHHfJIAVfl •
ill m
M #
&
i
I iii
<;> fH
m
I §
lil
ki
c»>
\)i
j)! f;> C)
V;> j*)
J;)
«;> < >
r-> t->
i
So^^žSiirk/rjVt >
m&k
j
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
-t 'JC&joglUs^, SSL^sox
100 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
' naravna "	j&l
« KALIFORNIJSKA VINA	^
,	NA PRODAJ.
Dobro Črno vfno po 50 do 60 c t.
I galon s posodo vre J.	Jjjr Dobro belo vino od 6U do 70 ct.
i galon s po<=odo v.ed.	k^ ' tzvrstna tropavica od $2.50 do $3
galon s posodo ved. i Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje kc -
I ličine ne morem razpošiljati.	Jfcw
Zajedno z naročilom »aj gg na-	'nit
I ročniki dopošliejo den^r, oziro-	M'
ma Money Order.	ffc . Spoštovanjem
Nik. Radovich,	v*
1 594 Vermont St, San Francisco, CaL	#S£ ^^^^^^^^
Kcjaki, naročajte so na "Glas	Nada' največji in naj cenej« dnevmik.
Edina pomoč j
so
prosi zdravila,
Berite to zahvalno pismo, katero nam je poslal nas rojak iz hvaležnosti za zadobljeno zdravje. Zdravil se je -yri mnogih zdravnikih ali vse je bilo zamanj, ali ko se je obrnil na naše slavne zdravnike in ko je užival čudovita OJIOSI ZDRAVILA, je v treh tednih popolnoma ozdravil. Čitajte njegovo pismo! Prepričajte se sami !
V zadnjem mescu je bilo ozdravljenih 719 bolnikov,
I ^H^fii I	me	gotovo vsaki
Hfif'-flmlk'	- L J razumil, da s-.-nj / vc-
Bp- .	^ ^^^^ °	smo v časo [ j i se d a t i i n I
^Br^	^	'dobrotnikom jav'.o |
Amerika Europe Co.
od katerih sem tudi takoj zdravila dobil in po preteku treh tednih si lali-ko vsaki misii moje veliko veselje kt» sem ozdravil- Postal sem zopet vesel in Čvrst in dobil sem zopet veselje na svetu, katero sem popnjje že
popolnoma zgubil.
Zel i m in svetujem, da se vsaki slovenec in lirvat kateri boljuje, na te slavne zdravnike obrne, ker zagotovljen sem, da bodo vsakemu tako pomagali kakor so meni in jast jim kličem,
"Bog jih živi" Se mnogo let v korist in pomoč naSega trpečega naroda.
Ostanem vedno hvaležni, M. S K. RT IC _3114 Canal St.. Milwaukee, Wis.
SLOVENCI ! Ako ste bolni in naj si bode kakoršnja koli bolezen da hoče, pišite na AMERIKA EUROPE CO., nasi slavni zdravniki bo- ' do Vašo bolezen preučili in na podlagi Vaše diagnoze Vam prava OR OSI zdravila poslali, po katerih mi garantiramo da bodete ozdravili. • Ako mi nismo gotovi, da Vas zamoremo popolnoma ozdraviti, Vas ne sprejmemo v zdravljenje. Mi povrnemo vsakemu denar, ako bi nebi pri nas popolnoma ozdravil. Možke ali ženske tajne spolne bolezni se ozdravijo popolnoma in naj hitreje od zdravnikov pri Amerika Enrope Co., ker mi Imamo zdravnike kateri so Specialisti posebno-za take bolezni. Na vsaki način pa želimo, da nas vprašate za svet katerega Vam radovolno in brezplačno damo.
Pišite po na»o novo knjigo " SPOZNAJMO SE katera je vsakemu v korist in mi Vam jo bodemo poslali zastonj. Vsa pisma pošlite na zdravniški zbor.
Or. ROOF, Or. SPILUNGER, Or. KNIGHT
1. America Europe Co.
(OROSI)
let COLUMBUS AVENUE, NEW YORK.
Uradne tire so od o. ure dopoludne do 6. ure popoludne.