15*000. .Štajere" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom [ naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo: za celo leto 3 krone, za pol in Četrt leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo Wo; za Nemčijo stane acelo leto 5 kron, za fcnenko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost postane. Naročnino je pla-čati naprej. Posamezne Sev. se prodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav- ■štvo se nahajata v Ptuju, gledališko po- stopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (insera(ov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/, strani K 16, za '/a strani K 8, za >/i« strani K 4, za '/„ strani K 2, za '/«, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Stev. 40. V Ptuju v nedeljo dne 4. oktobra 1908. IX. letnik. vojim! To je geslo tistih, ki hočejo pod pretvezo odnosti iz ljudstva t več denarja izprašati. Kdo bi veroval, da se gre tem ljudem pri Kupčiji za „narodnost". Gre se jim edino za dobiček in ta dobiček hočejo na ta način povečati, da zavijajo svoje slabo blago, ki ga že desetletja sem ponujajo in nevedncžem prodajajo za drag denar, rdei'0-plavo-bele zavitke, da se mečejo v prša, češ, mi smo Slovenci in le pri nas smejo Slovenci kupovati. Mi pa pravimo: pri kupčiji nima narodnost ničesar opraviti. Slab gospodar bi bil, kdor izkazuje svojo narodnost na ta način, da zagospodari svoj denar, pride na boben . . . Tam kupi, kjer veš, da dobiš poceni in dobro blago, tam si naročaj blago, kjer imaš zaupanje. Kmet! Ti veš, da moraš svoje pridelke na-prednjakn in Nemcu prodajati. Ali ti odkupijo tvoje vino, tvojo živino, pridelke tvojih njiv in polja prvaški časnikarski pisači ali dohtarčki? Ne, meščanu v Ptuju, Celju, Mariboru, Ormužu, Slov. Bistrici itd. prodajaš! Zato si ti z njim in on s teboj zvezan. Med vami leži močni gospodarski interes! Kupuj kjer hočeš, ali ne pusti se zapeljavati v nesrečo in hujskati v gonjo, ki bi le tebi škodovala. Beseda naj velja, — in ne kamenje! Žalostne razmere so se pričele udomačiti v naših zelenih pokrajinah: ali naj velja res kamenje, palica in surova sila sploh? Ali živimo na Ruskem ali na Balkanu ? . . . Kar je trezno mislečih, za štajersko domovino navdušenih ljudi, se mera zgražati nad onimi nezaslišanimi dogodki, ki imajo edini namen, razrušiti sporazumno, skupno življenje vseh pravih Štajercev. Tega nepremišljenega divjanja mora biti konec Mi ne živimo v podivjanih pokrajinah, temveč na Štajerskem. Štajerska pa je na Av- strijskem in v Avstriji veljajo še naše cesarske postave. Odločno obsojamo vsako nasilno dejanje, naj si bode od te ali one strani. S poleni in kamenji se ne bode nikdar in nikjer kaj doseglo. Treba torej, da se duhovi zopet pomirijo, da se povrnemo od politične strasti zopet na mirno gospodarsko delo, da si izboljšamo s tem svojo bodočnost in bodočnost svojih otrok. Preteklo nedeljo zutraj je par mladih ljudi, ki so celo noč pri vinu prekrokali, razbilo nekaj šip na hišah slovenskih vodij v Ptuju. Ta v pijanosti storjeni čin obsoja vsak pošten človek. Sicer so so tudi v drugih krajih ednaki in morda še hujši slučaji dogodili, — ali to je sve eno. Mestna policija ptujska je storila takoj svojo dolžnost, je storilce aretirala in izročila sodišču. Imeli se bodejo torej zagovarjati za svoj čin. I Obenem je imel občinski svet ptujski takoj sejo, = na kateri se je sprejela sledeča resolucija: »Občinski svet d. kn. kamornega mesta Kmetje! Ne združujte se z deželnimi izdajalci! Štajerska — Štajercem in Koroško — Korošcem, — to nam bodi vodilo! Mi ne maramo in ne bodemo nikdar pripustili, da se raztrgajo naše kronovine in da se združi kos Štajerske in kos Koroške s Kranjsko. Tega ne maramo! Politični pregled. Politični položaj v mili naši avstrijski domovini postaja zopet nevaren. Vzrokov je dovolj. Omeniti je v prvi vrsti dogodke na avstrijskem jugu, ki so gotovo tudi najmirnojše politike razburili. V drugi vrsti sor so vršili ednaki dogodki v nekaterih krajih na Češkem. Najhujše slutnje IHip ni,->!.iMj.'. ,!■>.■ ,. rpa, sje4y.q iz.razmej:,. ki.. b.q zadnje ..čase. nastale pobalinstvo in izraža svoje ogorčenje; tudi izraža v češkem deželnem zboru. Tam so nemški po- svojo zadovoljnost, da je mestni urad storilce takoj aretiral in sodiščn izročil. Obenem bode mesto vse troške prizadete škode povrnilo". Tako je mesto Ptuj dokazalo, da se mn gre za pravico, da hoče nepristransko proti vsaki krivici nastopati in da bode i zana-prej varovalo cesarske postave. Upamo, da se bodejo istotako ravnali tudi občinski predstojniki v okolici mest in trgov spodnje Štajerske. Kajti žalibog, da moramo povedati, da se v nekaterih krajih okolice ptujske mirne meščane, ki nikomur nič zalega ne storijo, napada. Znano nam je več takih slučajev in orožniki že iščejo tiste krivce, ki mečejo na mirno po cesti idoče ljudi kamenje. Občinski predstojniki naj vplivajo na mladiuo, ki se da po hujskačih tako daleč zapeljati, da nastopa proti postavi in zločinsko. Kakor je mestna policija napravila red, tako mora to tudi vsak občinski predstojnik storiti, ker on je odgovoren za mir in red. Upamo, da bodejo te besede zadostovale. Sicer ponavljamo zopet, da kmetje tega niso krivi. Večinoma izvršujejo take napade mladi fantalini, hlapci itd., ki res še ne vejo, kaj se pravi živeti in katerim je dostikrat vse eno, če pridejo prav par mesecev v ječo. Kmetje, odrašeni, izdelani in pametni kmetje so vsega tega hujskanja do grla siti. Oni ne odobravajo takega postopanja. To mora vsak pametni človek priznati, da slišimo skupaj: mi v mestu in vi na deželi. Meščani kupujejo vaše pridelke in vi one meščanov. Brez kmeta ne more meščan živeti in brez meščana ne more kmet svoje pridelke oddati. Zakaj bi torej v sovraštvu živeli, ko nas je Bog vendar skupaj na ta lepi košček zemlje posadil? ! Najnavadnejši lažnik je, kdor pravi, da mi kmeta sovražimo. Meščani vedo čisto dobro, da je vse naše gospodarstvo tesno zvezano in da hočejo napraviti razpor le tujci, neznani tnjci, ki ne znajo po štajersko ne misliti, ne govoriti in ne postopati. Tako upamo tedaj, da bode zavladal zopet mir v prid naši gospodarski bodočnosti. slanci vsled grozne nadutosti Čehov pričeli z ob-strukcijo. Veliko vprašanje je, je-li se bode zamogla vlada držati na krmilu. V splošnem ta vlada nikakor ni dokazala, da bi imela dovolj krepke hrptenice. Nasprotno: bila je vedno polovičarska. In polovičarstvo mora pasti. Koroški deželni zbor je vzel 17. septembra poročilo o odstranjenju močvirja Tinje-Wabelsdorf, kar je koštalo nekaj čez 20.800 K na znanje. Delavni odbor za zgradbo železnice Velikovec-Sinčavas je prosil za neko zadevo, ki se je izročila finančnemu odseku. — 18. septembra se je vzelo razna poročila na znanje. Istotako 23. septembra. Koroški deželni proračun za 1. 1909 obsega sledeče važnejše številke: Potrebščine dežele za prihodnjo leto znašajo 5,222.707 kron. Od te svote odpade na šolstvo 50% , na zdravilstvo in dobrodelstvo 21'/a°/o, na cestne zgradbe 10%, na zastopstvo in upravo 5'/>%, na vodne zgradbe 5°/o, na kmetijstvo 5%, na vojaške izdatke 2%. Štajerski deželni zbor. 16. septembra so predložili poslanci nemške kmetijske stranke z ozirom na sušo in pomanjkanje krme predlog, da naj deželni odbor vse korake za podporo po suši prizadetim stori in od finančne uprave oddajo industrijske soli tudi za kmete zahteva. Dne 18. septembra se je govorilo o hiralnici v Knittelfeldn itd. Mednarodni zbor srednih stanov se vrši od 4. do 8. oktobra na Dunaju. Govorilo se bode o sledečih točkah : 1. Strokovna izobrazba srednih (kmetijskih in obrtniških) proizvajalcev in njih izvežbanje s tehničnimi pripomočki, ki zamore zvišati njih konkurenčno zmožnost. 2. Organizacija in vpliv gospodarskih zadrug s posebnim ozirom na dobave za armado. 3. Izzidanjc kmetijskih in obrtniških kreditnih organizacij. 4. Pospešavanje lokalnih domačih industrij. 5. Sta-novalna politika srednih stanov. 6. Vprašanje stavbinskih rokodelcev. Zbor je zelo važen in bodemo o njegovih sklepih poročali. % Kmetski zbor v Gradcu. Agrarno gibanje se tudi na zelenem Štajerskem vedno krepkeje razvija. Kmetje čutijo potrebo, da se združujejo in 2 s tem zasigurijo domačo grudo. V nedeljo-, 4. oktobra t. 1. ob pol 11. uri dopoldne se priredi v Gradcu velik kmetski zbor, na katerem bode govoril prvoboritelj kmetskih pravic vitez Ho-henMum. Še 0 davkih. Številke o davkih so vedno zanimive. Zato jih tudi radi objavljamo, da ljudstvo izve, koliko moči in denarne sile se izčrpa iz njegovega dela. Preglejmo le sledečo statistiko! Na Štajerskem se je plačalo zadnjo leto: z dohodninskim brez dohodnin- . davkom skega davka 1.983.491 1,868.305 2,696.216 1.995,593 7.030.429 6,337,307 6,847,905 5.700.217 veleposestvo mesta in trgi kmetske občine mesto Gradec Skupaj 18,558.041 Torej znašajo skupni davki približno 18'/« milijonov kron. Zanimivo je tudi razmerje med dohodninskim in zemljiškim davkom. V Jem oziru se je plačalo: dohodninskega zemljiškega davka davka •■--.■ veleposestvo 115.187 266.214 mesta in trgi .700.623 .188.400 kmetske občine 693.222 3,581.940 mesto Gradec 1,147.688 26.080 Najbolj krivični in naravnost nezmiselni davek je zemljiški. In tega plačujejo štajerski kmetje čez 3'/s milijonev kron. Kje je torej gospodarska moč? Od koga živi država? Loterija. Leta 1907 so znašale vloge v mali loteriji na Avstrijskem 32,161.073 kron. Na vsako glavo v Avstriji odpade tedaj 116 K. Na dobitkih pa se je izplačalo 15,786.961 kron, torej niti polovico vplačanih svot. Ako se odtegne še državne troške za režije, potem pridemo do zaključka, da je naredila država lansko leto potom tega ?davka na neumnost" skoraj 14'/«. milijonev kron dobička. In koliko, teh loterijskih bratcev in sester je pri temu stradalo, lakoto trpelo in — stavilo. Dveletna vojaška služba. Ogrski listi poročajo: Pod vodstvom vojnega ministra in šefa generalnega štaba . zborovala je^vjrojncni mini- padi ■—šterstvu stroKovna komisija, K.i se je pečala z ..'glav se tam' doli in panslavistična agitacija zanje | prve plodove . . . Kranjska dežela stoji pred gospodarskim bankerotom. Ničesar nimajo Kranjci nad Štajerci in Korošci, nego dolgove. Zdaj bi radi te svoje dolgove na.nas odvalili in zato nas hočejo zdru-j žiti s Kranjci. Pa ne bo nič! Nemiri. Nemiri so se tudi zadnje dni še nadaljevali in to v nekaterih krajih s tako brutalno nasilnostjo in surovostjo, da se človek takih sodeže-lanov sramuje. Mi nimamo prostora, da bi natanko popisavali vse tozadevne dogodke, kajti nam se gre v prvi vrsti za gospodarsko korist ljudstva. Naše sveto prepričanje je in ostane, da se De more nikogar o političnih nazorih prepričati s poleni, kamenji in revolverji. Zato tudi obsojamo take . spopade, ki nas v javnosti le sramote in našim deželam v vsakem oziru škodujejo. Poročati hočemo le o glavnih dogodkih zadnjih dni. Ljubljana, V Ljubljani se napravili vojaški streli, ki so usmrtili dvoje mladih človeških bitij, povsem drugačni položaj. Ljudstvo je prišlo do prepričanja, da se ne more boriti z vojaki in da z u-porom in pnntom ne bode ničesar doseglo. Razobesili so torej .črne .zastave in se udeležili v velikanskem, številu pogreba žrtev. Žalostno je le, da sta voditelja .prvaške gonje na Kranjskem,, bivši agent in sedanji župan Hribar ter dr. Tavčar na grobu zopet hujskala. In posledice tega hujskanja niso izostale. Par dni pozneje napadla je nahujskana druhal nemško šolo v Šiški pri Ljubljani, in razbila čez 50 šip. Tudi že itak demolirano nemško kazino so zopet na- lako ravno bode govorila sodnija par resnih sedie z njim. V soboto zvečer je bil v Ptujnl tudi slavni urednik '„Narodnega lista" VekosdB Spindler. Možicelj je pa samo v svoji cunjil korajžen. Niti v mesto se ni upal, temveč, raje ostal v Zupančičevi krčmi. Noč je bila i ! precej mirna, čeprav So'prvaški smrkolini iaa-| širjevali hujskajoče letake iri liste. Upamo, se bodejo zdaj prepiri v Ptuju nehali in da bo vladal mir. Odvisno je to edino od prvaške spode. Ako bode ta naprej hujskala, potem 1 enkrat to doživela, kar je doživel dr. Koder na Ptujski gori od slovenskih kmetov samih. Tako stoji torej položaj. Vse bi bilo davno mirno, ko bi Ljubjančani ne poka svojo podivjanost. Ali upajmo, da se bode položil in da bode zopet sleherni človek kakor se to sliši v pravni deželi. i. Orožniki so jja^-j.vil\ mir . in oozaurli preosnovo vojne postave. Nova vojna postava bljanske barabe", ki nimajo druzega posla, ker temelji na dveletni vojaški službi. Pri kavaleriji, artiljeriji in tehničnih vojaških oddelkih pa ostane za zdaj triletna služba. Obenem z izročitvijo te predloge zahteval bode vojni minister določitev Števila rekrutov na 66.000 mož. Predloga zviša stanje vojaštva v času mira na 420.000 mož. Najvišja instanca v zadevah nadomeščenja vojaštva bode deželno-brambeni minister popolnoma neodvisen od vojnega ministra. Predložilo se bode tudi primerno preosnovo vojaške sodnije i. t. d. Boj za volilno preosnovo v Galiciji. V Lem-bergu so se "vršile preteklo nedeljo velike demonstracije. Delavci zahtevajo preosnovo deželno-zborske volilne pavice in so priredili vsled tega večje shode. Po shodih je prišlo do burnih prizorov na cesti. Policija in delavci so se stepli. 17 oseb je bilo ranjenih, med njimi 4 težko. V Bozniji vre in vre. Posebno hujskajo Srbi proti Avstriji. Srbski listi zahtevajo od svoje vlade, da naj takoj ha meji vojaštvo mobilizira. Pravijo, da se pričenja leto, ki bode odločilo p usodi srbskega naroda. Z drugimi besedami: srbski hujskači hočejo upor in vojsko z Avstrijo. Tudi avstrijska vlada je pričela zdaj resneje te dogodke opazovati. Dokaz temu je, da je pustila napraviti monitore v vojno stanje, ki so bili že v zimskem pristanu v Budimpešti odmontirani. Zdaj se je dalo monitorom potrebno streljivo. Dopisi. se dela bojijo. Policija naj bi te postopače na deželo dala, kjer itak hlapcev primanjkuje. Pri kmetu bi.se že kozjih molitvic naučili. Vedno odkritejše se kaže, da je glavni krivec ljubljanskih dogodkov sam ljubljanski župan Hribar. Ta nadutež, ki je 1. 1895 ob priliki potresa pri Nemcih toliko podpornega denarja nafehtaril, da se je vsem njegovim pisačem tako lepo godilo, kakor še nikoli, je hujskal, mesto da bi miril. Vlada zdaj obljubuje, da bode ljubljansko policijo podržavila, ker se ne more več na tega Hribarja zanosti. Listi poročajo, da vlada zdaj v Ljubljani mir. Trst. V Trstu so hoteli „narodovci", nahujskani po svojih voditeljih, napasti nemško gostilno „Eintracht". Tržaška policija je razgrajače pregnala. Sevnica. V Sevnici so pripravili prvaki napad na nemško šolo. Razbili so z debelimi kamenji šipe in hoteli potem pobegniti. Ali nekaj se jih je vendar spoznalo, tako v prvi vrsti sodnijskega pisarja Vesijaka in sina županovega namestnika SimončiČa. Obadva sta bila aretirana. Med storilci sta bila tudi neki Smole in Poljanec. V ječi bodejo ti kulturni tički izvedeli, da niso na Tej flotilji se je pridružilo tudi dvoje iz Angle- Srbskem. Škoda je precejšna škega došlih čolnov za patrulje. Vso moštvo je dobilo vse, kar potrebuje v vojski. 200 mornarskih vojakov z potrebnimi oficirji dobilo je v Poli povelje za odpotovanje v Budimpešto. Torej se pripravljajo na jugu prav resni dogodki. Naši deželno-izdajalski prvaki pa se bratijo in družijo s temi srbskimi ustaši ... Alarm? „Grazer Tagespost" poroča iz Zagreba, da stoji v Belovarju 6 vojaških vlakov za odpotovanje privravljenih. Pričakuje se namreč nemire v sandžaku Novibazar. Vlaki bi se odpeljali v slučaju potrebe v Plevjle. Infanterij-ski regiment štev. 16 v Belovarju je pripravljen na odhod. Kakor se vidi, postajajo razmere v okupacijskem ozemlju vedno nevarnejše. Bliska Trbovlje-Hrastnik. Tukajšni kramarji in trgovci so po vplivu prvaških dohtarjev globoko užaljeni. Sklenili so, da ne bodejo nič več od Nemcev kupovali. Nam se zdi ta sklep smešen. Ali ne veste, kaj se je očki Rošu zgodilo? Knapi sami so pač prepa-metni, da bi se pustili nahujskati v narodnjaške neumnosti. Ptuj. Za Ptuj se je pričakovalo preteklo nedeljo velik prvaški napad. Pa ni bilo nič. Kmetje se ne dajo nahujskati. Čujemo,. da hujska posebno hudo ragozniški BrenčiČ. Mož Še ni zadovoljen, Iz Ptujske gore. Zadnjo nedeljo, 27. s> tembra so sklicali vsi gorski »narodovci", p; Klemenčič lerar, Peči poštni uradnik in Kupci vinski in trsni ekonom, javni shod v gos' gospe Jagodic, na katerem bi naj govoril najv kmečki prijatelj dr. Koderman iz Ptuja. Pa ri: Ptujski gori so ti „kmečki prijatelji" delali raci brez krčmarja. Kmetje so jim že pred shod take narekovali, da se niso upali shoda pričeti i: so ostali rajši pri Lazniku, „ober-klerikalcu kakor da bi šli k Jagodički na shod . . . Kmetj so jim pravili britke resnice; in posebno KI menčiču so rekli da v šoli spi, da ni sposobei da bi bil „oberlehrer", da je njegovo premi ženje od Nemca podedovano, s katerim oh Ne preganja,- da je to sramotno za učitelja, ka se tako umazano s politiko peča, kakor on, mi hočemo učitelja, pa ne „ politika"; politiki bodemo sami delali, kakor shode; ne potrebujemo pouka od kmečkih oderuhov; dohtar i doma ostane; drugokrat jim bodemo čez b: proti Ptuju pot pokazali. Laznica je bila za dohtarja navdušena, da ga je z vilami nila. ..,Štaierciiano"anm..vile--s.-^tihi; qotej^pili-i jih na "neko njivo zavrgli. Za g. dohtarja je gi tovo častno, ako ga ženske branijo . . . Go: se ne damo od takih ljudi naplavšati, kateri polju ne poznajo pšenice od rži; mi gremo sa svojo pot v prijaznosti z nemškimi rokodelci trgovci, ker se moramo združeno boriti za obstanek. — Opomba uredništva: Zelo nas veseli, da so kmetje na Ptujski gori pokazali in dokazali, da se ne dajo več nahujskati v pogubonosne prepire. Dr. Kodermanu je seveda vse eno, ako spravi s svojo nesramno gonjo tega ali onega kmeta v nesrečo. On bode že naprej denarje služil, če ne v Ptuju, pa v Celju. Učitelj Klemenčič je pa itak človek, ki uživa preveč vina in zato dostikrat ne ve, kaj dela. S tem človekom se niti več pečati ne maramo. Upamo, da bode šolska oblast napravila njegovemu postopanju konec. Kmetom na Ptujski, gori pa gre vsa čast! Naj bodejo vedno tako napredni in razsodni! Dokazali so, da kroži v njih žilah štajerska kri in da nočejo nositi svoje kože na sejem za — Kranjce. Cast jim! * Raskote pri Prihovi! Misliš, dragi „Štajerc". kaj bo novega? Imamo sicer precej na srcu, ali le nekaj Ti naznanimo, da boš vedel, da ne spimo. Vse jamra in stoče o suši, ali mi Pri-hovljani smo prav zadavoljni s poljskimi pridelki. Krme je malo ali tudi to bode z božjo pomočjo zadostovalo. Le druga smola se je priklatila; in ta -smola se je prijela še komaj ustanovljene »Marijine družbe." Naš gosp. župnik so obetali s prižnice, da „zdaj se bo pokazalo, pri kteri hiši da je cvetje in pri kateri smetje". In glej dragi „Štajerc", uresničile so se župnikove besede. Kmal je začelo cvetje poganjati v hiši, kjer je bivala edina deklica, Ud „Marijine družbe". To cvetje je naprej cvetelo in res delalo celi hiši dovolj smeti. In ko je smeti zmanjkalo, prikazal se je božji sad. Rodilo se je dete. Ja, dragi „Štajerc", Ti bodeš mislil, da imamo mi to za kaj novega; ali dragi naš »Štajerc", nikakor ne. . In vendar se nam je čudno zdelo, ker je deklica zmirom trdila in se zagovarjala proti svoji gospodinji - in drugim ljudem, ja še celo pri gospodu župniku, da ona ne poganja cvetja^ampak, da je bolana na vodeniki in da le ta vodenična bolezen dela, da je ona vsaki dan bolj široka. tisti čas je prišel in namesto vodenike se pe prikazalo, ktero je bilo krščeno in z aom „Lizika" obdarovano. Vprašali so jo oje oče? In ona je povedala In kaj je j? Dete je umrlo, dva možakarja sta tožena ud ,Marijine družbe" je. pod ključem. Takih osti še ni naredila nobena ženska sodniji, ta ud „Marijine družbe". G. župnik, zdaj vemo, kje je cvetje in kje smetje ..... Gorica pri Cirkovcah na d. p. Dopisniku ,Slov. Gosp." odgovarjamo, da nam še ni srce 1 hlače padlo, kakor si je mislil, ker nas je da tisti ki ,btajercau beremo, nismo etniki. Kaj čudnega se nam pa vendar zdi, da -aš tako dobro pamet, da si se spomnil na rilca, kar se je že pred več leti zgodilo, a za likalno gnezdo si pa menda gluh in kratko- 'den, da ne veš.kaj se pa v domačem kraju Nam ni razlagat svetu in črnit ljudi tukaj Gorici oziroma v Cirkovcah, kaj se tukaj i, pa hočeš ali nočeš moraš, posojilo se gve- veseli. Če se kateri dotičnik občuti žaljenega, j se zahvali vašemu dopisniku, kateremu, tako Še ni dolgo, je nekega posestnika in nega vodjo cirkovške šole sin zaradi neke enkosti soseda z železno lopato po glavi tako močno, daje dotični bil dalje časa esposoben za delo. In drugi sin še celo cek- eštrov je zopet z neko železno štango soseda ~adel in ga udaril. Kakor se govori, se bosta la oba pri mariborski sodniji zagovarjat. rebiti bo pa kateri teh tam za svetnika nan? In spet se je govorilo, da je dragega meštra sin še kot učenec, ki še morebiti šest ic ne zna, iz šole grede svojega sošolca na- adel in ga z nožem ranil. Ti dopisnik tega pa ne veš in ne vidiš in koliko je še več takih rimerov klerikalne vzgoje; to pač smrdi. Drugo- t pred svojim pragom pometajte in za tokrat am povemo : koliko nam boste posodili, toliko Vam bomo v obilni meri vrnili, in si zapomnite edeči pregovor: Kakšen je. zvon, tak je glas, Kakšen je les, tak je klin, Kakšen je oča, tak je sin. Nejezisc. Iz Črne na Koroškem. V nedeljo dne 20. ptembra zvečer je prišlo v neki tukajšni go-r "tilni do razpora med našimi rudarskimi fanti n Lahi. Pri tem pa je bil eden naših fantov imenu josef Maurič strašno nesrečen, kajti eki Italijan je sprožil revolver in je vstrelil esrečneža v trebuh. Ker se zdravnikom ni posrečilo njegovo stanje zboljšati, je nesrečnež v tekn 5. dni umrl v groznih bolečinah. Vzroki nih tepežev, nesreč in,umorov so krive ve-oma slabe tovaršije. Orožniki so koj drugi Italijana prijeli in ga odvedli v zapor, kjer bo za svojo črno delo sprejel zasluženo kazen. Naš koledar. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in mišljenikom, da izide i letos naš Štajercev kmetski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem tajerskem in Koroškem so nam že obljubili, yo sodelovali. Priobčili bodemo torej v "tošnjem koledarju gospodarske članke prve Vsakdo bode imel lep dobiček od teh ~kov. Kajti danes smo pač vsi v tem na 'ssnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z nanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. oleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarja druge zanimive, večidel statistične članke. Tako očemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu podati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati., kako se ravno naj-ubožnejše sloje najbolj izkorišča. Za zimske vere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, bodejo podale zanimive slike iz ljudskega vljeuja, Nadalje omenimo, da bode obsegal ko-ar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh jmov na Štajerskem in Koroškem ter v so-ednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bodo koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš „kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši $!$§C" naš koledar. Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter prijatelje, da se čimpreje naročijo na jŠtajereev kmetski koledar4. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost inzeratov v našem koledarju. Inzerati 6e prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, ta bode gotovo to tudi letos storil. Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. Naš kmetski položaj. Prileten, pa še precej krepek kmet, ki si je pridobil s svojim gospodarstvom v teku mnogih let precejšnje premoženje, je rekel, ko se je raz-govarjalo o starih boljših časih, da so bile edino varčnost, zmernost in skromnost v potrebah uzrok, zakaj se je nekdaj še kaj prigospodarilo, sedaj pa, ko teh lepih lastnosti več ne poznamo, ,se ne more prav nič več začeti". Ne morem reči, da ne potrebuje oni, ki je varčen in zmeren, manje in ima zato manj stroškov, toda nekdanje razmere so se spremenile. Posebno denar se v sedanjih časih \sžjc potrosi; če je do^-bil n. pr. pred petdesetimi leti kedo na deželi kako pismo, prišla je cela vas, da je videla to novost. Dandanes dobiva pisma že vsakdo. Prej se je reklo: ..Micka, ali bi me hotela?" Sedaj se razpošlje cel kup ljubavnih pisem in razglednic, predno pride nevesta v hišo. Prej se ni poznalo na deželi druge knjige, nego masno, sedaj se berejo raznovrstni časopisi in še bolj različne knjige. Nekdaj ni poznal kmet tobaka, ali pa je kadil onega ,po štiri" v rusih „fajfah", dandanes si natika že pastirče cigareto pod nos in celo ta ali ona „gospodična"; ki se suče okoli svinj, posnema že izprijen svet. Kako priprosto so se nosili še pred petdesetimi leti ljudje na deželi! Sedaj že ne znamo ob nedeljah, ali imamo opraviti z gospodinjo ali z deklo. V starih časih imelo je več vasi eno krčmo, dandanes jo ima vsako najmanjše selo. Na kratko rečeno, to vse stane denar in z željo v stare čase „se tudi ne more prav nič začeti", dokler se ne odstranijo priložnosti in skušnjave za zapravljanje denarja. Tega pa sploh nikdar več ne dočakamo in tudi če se prerokuje, da bo za par dni sodnji dan. Da pa najbolj trpi v takih razmerah mali posestnik, to je očividno. Pomagati proti temu pa he more ne jokanje ne stokanje in niti ne hrepenenje po starih časih. Tu je treba zastavit kje drugje oporo, če hočemo priti do boljšega stanja in sicer ravno tje, kamor nam je postavil naš vstvarnik mehke možgane, kjer je še mnogo prostora za boljše spoznavanje. Marsikateri posestnik je že prej sprevidel, da nekdanje gospodarstvo ni za sedanje čase. S tem, da je vse skrbno opazoval, ter se o stvari razgovarjal ter čital kmetijske knjige in časopise, prišel je do spoznanja, da je treba gospodarstvo menjati. Marsikdo je to tudi storil, ta v svojo korist, oni v svojo škodo. Med zadnjimi se nahajajo posebno oni, ki so mislili, da se zamore samo po knjigah kmetovati, tudi ■če ne poznajo danih razmer. Kdor je tega mnenja, izgubljen je že v naprej. Marsikdo je rekel kmetu, ki se ni koj poprijel novih naukov, da je neumen. Toda meni taka neumnost ugaja, ako je spojena s previdnostjo, kajti predno se česa lotim, moram stvar natančno preudarki in jo pregledati od solčne in senčne strani. Izkušnje, ki so jih napravili sosedje, so mi včasih več vredne, nego tiskana pravila v debelih knjigah, katera sem morda celo napačno razumel. Seveda tepcev, ki niso pristopni za noben nauk, tudi jaz ne maram. Toraj „pravi" razum je potreben, ako nočemo plačati za novotarije in izboljške preveč denarja. Vsaka šola ,košta", ali boljše je, da nas stane le malo ali pa nič. Pravi razum pa dobimo edino s tem, da se strokovno izobrazimo. Le strokovna izobrazba zamore pomagati malemu posestniku zopet na noge. Le kdor je strokovno izobražen, zamore brez skrbi rabiti zboljške pri kmetiji. Veče potrebe, ki jih je prouzročil sedanji čas, zamorejo tekmovati le z večimi dohodki iz kmetije. Ti so pa odvisni v prvi vrsti od tega, kako razumi gospodar izkoristiti si skušnje, ki so se naredile na kmetijskem polju. Temu ali onemu kmetu se ne more zato niti zameriti, ako se samo toži in zdihuje ter si ne zna pomagati. Ako bi se pa strokovno izobrazil, našel bi brez dvoma v kratkem pravo pot. Kmetski sin, ki je izvršil kako kmetijsko šolo, začne že predno je prevzel očetovo posestvo, z raznim zboljški, seveda, ako mu oče dovoli. Na ta način pride polagoma sam do prepričanja, da služi to in ono v korist posestva. On bere tudi v knjigah in časopisih s „pravim" razumom in se uči še v mladosti vse temeljito prevdariti. On se ne zaupa zato slepi sreči. če hoče toraj kmet obstati in' ne propasti, mora več pridelovati; da pa to doseže, se mora več učiti. Brez učenja ni dandanes nič in čudno se nam zdi, da se dobe še vedno ljudje, ki so nasprotnega mnenja. „Ako zna sin le brati, pisati in nekoliko računati, pa je že dobro", sliši se pogostoma na deželi. Toliko doseže dandanes že vsakdo. Kdor je pa hotel postati trgovec, moral se je za svoj poklic še Česa drugega učiti, ravno tako rokodelec, gozdar itd. Samo kmet zna že od rojstva zadosti in se mu ni treba šele učiti. Prijazni čitatelj naj ne misli, da se hočem s tem delati norca iz kmetov. Nasprotno ! Rad bi samo preprečil, da bi ga drugi ne imeli. za norca. Zato ravnaj se kmetic po tem-le nasvetu: Če hočeš, da Ti pojde boljše Tvoje gospodarstvo, V jeseni sina daj kmetijski šoli v varstvo; Za stan njegov mu dali bodo tam pouk, Kako se čuvati je škode, zmot in muk. Nik. Lex. Plačilo katehetev. „AUg. Bauernzeitung" piše: Gospodje kateheti tožijo opetovano o mali odškodnini sa verouk na kmetskih ljudskih šolah. Ah mnogo jih je, ki se znajo na čudni način pomagati pri zaračunavanju potnih pristojbin. Popolnoma po lastni volji se določa oddaljenost od farovža do šole po celih, polovicah in desetinah kilometrov. Nekateri vzamejo pri zaraču-njenju poleg tega še oddaljeno, dolgo pot, katero sicer v resnici ne hodijo, članom krajnih šolskih svetov je to gotovo znano. Vprašalo se je zamanj, kdo ima pravzaprav določati dolgost pota. Mislilo bi se, da se bode plačnik za to brigal. Ali to se ne zgodi. Plačnik je šolska oblast. Ah pri okrajnem šolskem svetu sedi klerikalni uradnik, ki zna ravnati s tO zadevo. On pusti katehetom prosto roko. Istinitost njih računov se hitro odobri. Red pa mora biti povsod in zato si predstavljamo davkoplačevalci stvar čisto drugače. To vendar ne gre, da bi kaplan ali župnik neopravičene katehetske pristojbine v žep vtaknil. Vestni kateheti bi morali sami zahtevati, da se oddaljenost potov natanko določi in to od krajnih šolskih svetov. Gre se tukaj za pravico na eni in za nepotrebno krivico na drugi strani. Krnet plačuje danes gotovo dovolj davkov; istotako obrtnik. Zadnjič zvišane duhovniške plače čutijo državljani pri davkih prav občutno. Zato ne moremo ostati mirni, ako ravnajo posamezni kateheti krivično. Ja, ja, vera je v nevarnosti; ali pri komu v prvi vrsti? Prejšne čase so duhovniki brez odškodnine z velikim veseljem in lepimi uspehi podučevali. Danes tega več ne najdemo. Čas je, da se stvar predrugači. Davkoplačevalci imajo pravico, da to zahtevajo. Poslanci, brigajte se za to stvar! Vsakemu svoje! ' - 4 Novice. Cenjeni'odjemalci! Obračamo se ponovno na tiste odjemalce, ki so zaostali s svojo naročnino. Vemo, da nekateri pozabijo, poravnati to malo vsoto. Drugi zopet čakajo, da se večja svota nabere! Kakor pri vsakem listu pa se ima tudi pri nas naročnino naprej plačati. Torej naj bode vsakdo tako prijazen in naj odračuni naročnino. Pri plačilib naročnine naj se vsakdo poštnega seka posluži, katerega dobi itak vsak naročnik. Naš koledar. Kakor znano, smo izdali lansko leto prvič »Štajercev kmetski koledar". Napravili smo poizkus, ki se je izvrstno obnesil! Ljudstvo je hitro segalo po našem koledarju in v teku par tednov smo prodali dve nakladi koledarja. In že ga nam je zmanjkalo. Koledar je bil pa tudi lep in lahko trdimo, da so bili vsi z njim zadovoljni. Obsegal je toliko podučnega, lepega in zabavnega ter koristnega, da se za tako malo svoto denarja res ni moglo več storiti. Nam se ravno ni šlo zato, da bi napravili bogve kakšni dobiček. Šlo se nam je edino zato, da bi dali ljudstvu takšni koledar v roko, kakoršnega ljudstvo ravno potrebuje. — Tudi letos bodemo izdali svoj koledar. Že naprej lahko trdimo, da bode še veliko večji, lepši in da bode njegova vsebina še bogatejša. Koledar je že v delu. Koštal bode kakor lansko leto samo 60 vina r-j e v. Pošiljal se bode ali proti poštnem povzetju ali pa proti naprej plačilu; poštno povzetje (Naehnah-me) je dražje. Zato priporočamo da plača vsak koledar naprej. Kdor hoče, da se mu pošlje koledar po pošti, naj pošlje poleg cene 60 vin. še 10 vinarjev za poštnino. Kdor vzame 10 koledarjev dobi enega brezplačno in zastonj. Vsebina letošnjega koledarja bode krasna in z raznimi lepimi shkami olepšana. Poleg zanimivih gospodarskih člankov, ki jih so spisali izvrstni strokovnjaki na gospodarskem polju iz lastnih izkušenj in ki se tičejo vseh važnejših panog kmetijstva, prinesel bode koledar tudi popolni seznamek vseh sejmov na Koroškem in Štajerskem ter važnejših sejmov v sosednih deželah. Nadalje popolni kalendarij in poštne ter brzojavne tarife. Tudi bodemo prinesli zanimivih člankov, ki označijo postavne pravice in delokrog občinskih predstojnikov, razne zadeve glede volitev, domovinske pravice itd. Koledar bode prinesel tudi več lepili povesti večinoma iz kmetijskega življenja. Nadalje pesnice in zgodovinske črtice itd. Z eno besedo: Poskrbeli bodemo, da bode vsakdo, ki kupi ta koledar, tudi gotovo z njim zadovoljen. Dobili smo že zelo veliko naročil. Prosimo naše prijatelje, da se čimpreje naročijo, kajti v zadnjem trenutku ne moremo naklade povečati. Le posegajte po „Š t a j e r č e v e mu kmet-skem koledarju! Posledice avstro-ogrske nagodbe se že kažejo. Na sejmu St. Marx-Dunaj so opazili pri transportih ščetinarske živine iz Hrvaškega obstojanje svinjske kuge. S tem je dunajski glavni živinski sejem v veliki nevarnosti. Vsled uvoza okuženih svinj iz Ogrske je ta sejem sam v nevarnosti, da se okuži. Treba bi bilo ustaviti ta uvoz ali ga omejeti na le zdravo živino. To so posledice nesrečno avstro-ogrske nagodbe, za katero so tudi naši prvaki s tako navdušeno naglico glasovali. Pazite na vinske sleparje. „Tagespost^ piše: „ Vsled slabe prodaje vinskega mošta na Štajerskem, ki je posledica velikega uvoza iz drugih dežel, je šla cena tako nazaj, da proizvajalci ne pridejo več na produkcijske troške in da vsled tega ne bodejo mogli svoje zaveznosti poplačati. Mislilo bi se, da bode naše vino že vsled dobrega svojega imena hitro pokupljeno. Temu pa ni tako. Mnogo kvčmarjev na zgornjem štajerskem in v sosednih deželah, ki se ne pečajo z vinogradništvom, kupuje raje močno alkoholična inozemska vina. O temu ne moremo govorit, je-li stori to tudi prebivalstvo, ki konzumira vino. Mislimo da ne. Pisec tega je bil pred 14 dnevi pri svojih odjemalcih na zgornjem Štajerskem in Koroškem, da bi prodal ljutomersko-ormužki vinski mošt. Ob tej priložnosti je opazil, da so ogrski agenti svoj »Moorwein", ki je zmešan s špiritom, hitro in dobro prodajali. Ogrska vlada je letos ogrskim vinskim producentom zelo veliko špirita kreditirala, da zamorejo napraviti svoje vino močnejše in ga tako lažje prodajati. Kletarski nadzorniki, ki so nastopili svojo službo s 1. oktobrom, bodo ta vina zavrgli in konfis-cirali, in krčmarji, ki se ne brigajo za novo postavo, bodo trpeli ogromno škodo. Prav tako! Upamo, da bodejo ti kletarski nadzorniki v interesu vinogradnikov kakor v onem prebivalstva prav strogi. Proč z ogrskimi vini! Srbsko meso. Kakor znano, so razne stranke, med drugimi seveda tudi naši slavni dohtarski »narodnjaki" tako navdušene za trgovinsko na-godbo z Ogrsko, da se jo je upala vlada brez postavne državne zbornice uresničiti. Povedali smo že opetovano, da je bilo to pravo izdajstvo avstrijskega kmetijstva. Povedali pa smo tudi, da je srbska živina okužena in da je že iz tega stališča uvoz nevaren. Takrat nekateri bedasti listi niso mogli srbskega mesa prehvaliti. No, zdaj se pa le kaže, da smo imeli prav. Prve pošiljatve srbskega mesa, 4 vagoni z 189 komadi, so dospele 10. septembra na dunajski glavni živinski sejem. 30 svinj se je moralo od prodaje izključiti, ker so bile „stickig", to se pravi ker so smrdele in bile že gnile. Torej se je moralo 819 kilgramov mesa uničiti, ker je bilo nerabljivo. Prva pošiljatev srbskega mesa je dokazala, da stvar tako ne gre. Upamo, da bodejo pravi kmetski poslanci v državnem zboru svojo dolžnost storili in vladi povedali, da naj Srbi svoje gnile svinje sami pojedo . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Deželni poslanec g. Josef Ornig stavil je v deželnem zboru sledeča dva predloga: 1. »Visoki deželni zbor! Ker je pregled za regulacijo Drave v okraju Ptuj baje že dokončan in je želeti, da se tozadevna dela čimpreje uresničijo, za kar je potrebna izvršitev generalnega projekta, — naj bi se po možnosti zadnji v prihodni zimi naredil in obravnaval, čeprav še ni temelj za projekte regulacije Drave v okrajih Slov. Bistrica in Konjice tako izdelan, da bi se zamoglo napraviti skupni projekt za celo reko. Predlog: Visoki deželni zbor nv sklene: „Deželnemu odboru se nalaga, da takoj izvrši tekoče študije in projekcijska dela za regulacijo Drave in to na ta način, da se koraka v prvi vrsti na saniranje regulacije reke v okraju Ptuj ter da se generalni projekt v zimi 1907/08 dokonča in v teku 1. 1908 obravnava v svrho hitrejšega uresničenja". — 2; »Visoki deželni zbor! Poškodovanje Drave v toku od Maribora pa do deželne meje pri Središču imajo vedno večje posledice, velikanska zemljišča se odtegnejo kulturi, vasi blizo reke so v nevarnosti in po reki se težko vozi. Od leta 1902 sem se vsled pogodbe, narejene med namestnijo in štajerskim deželnim odborom, izvršuje varnostne zgradbe, ki pa so vsled malih sredstev tudi male; zato je bilo nemogoče, temu zgradbenemu zistemu trajne uspehe zasiguriti. Sliokovnjaki so se opetovano izjavili, da se zamore temeljito te razmere sanirati le potom popolne in zistematične regulacije. Ker se je zgorajšna pogodba, ki je sklenjena le za 4 leta oziroma do prejšnega uresničenja postave za regulacijo Drave, že trikrat ponovila, postavila je lani komisija vendar-le generalni projekt s skupnimi potrebščinami okroglo 12 milijonev kron. Deželni odbor je že 2. sept. 1907 primirnost te regulačne akcije priznal. Temu programu in njegovemu financiranju dala je zdaj i vlada svoje potrjenje in je dotični postavni načrt deželnemu zbor v odobravanje izročila. Po načrtu prevzame na prispevkih državni vodni fond 20%, državni melioracijski fond 40% potrebščin, dežela Štajerska pa ostalih 30%. Ker je vse to nujna potreba, ker se je vlada zavezala plačati 7070 troškev, kar prinese Štajerski 8V> milijonev kron, medtem ko plača dežela le 31/, milijonev in ker da vlada to svoto le pod pogojem, da dovoli dežela svoj prispevek, ker bi torej te svote v slučaju nesprejetje zopet bile izgubljene za Štajersko in romale na Češko ali Gališko, stavimo sledeči predlog: Visoki deželni zbor naj sklene, da se po vladi predloženi postavni načrt, tikoč se zistematične regulacije Drave od Maribora do ogrsko-hrvaške meje pri Središču takoj obravnava, tako da bode še v sedanji sesiji sprejet. — Ornig. Stiger. Stallner. Fiirst. Sedlaczek. Grosswang. Dr. Kokoschinegg. Feuyrer. Capra. Sutter. Buhrlen. Kunz. Erber" Tako delajo naprednjaki! Zahvaljujemo sel slancu Ornigu v imenu prizadetega prebivalšf Vekoslavček Spindler postaja otročji. celj, kateremu je zrastel v službi prvaških tarjev že precej velik trebušček, pač ne ve, se njegovi otročji jezi vsak človek roga in sir Svoj čas je pisal Vekoslavček verze; in ti v: so bili slabi, tako da so mu njegovi prijat1 menda z ozirom na dobri okus priporočali, naj raje neha pesnariti. In Vekoslavček je. nehal, zakar mu je bil ves slovenski svet k ležen. Zdaj se poiskuša Vekoslavček na drng polju. Medtem ko je preje sladke zaljublje: pesni prepeval, obira zdaj rovtarske, surofl hribovske strune. In to mu gre bolje, na polju je vsekakor doma. V psovanju je V^ slavček mojster! Njegovi verzi so bili slabi. nesrečeni. Njegove psovke pa so nedosežene, vrhunec nesramnosti in surovosti in radi znamo, da ga v psovanju niti mariborski posovci" ne dosežejo. Gratuliramo, gospod pesnik! Sicer se pa Vekoslavček moti, ako da se kdo jezi, da je on tako neotesan in s Ne, ako se ljubi človeku, hoditi z razt suknjo med ljudmi in vtikati z nosom po ■— prosto mu. Le bodi surov in neotesan, koslavček! Mi ti ne odrekamo te pravice. tudi ne odgovarjamo na tvoje psovke. Le naj pribijerno: Spindler pisari, da je naš ure »socialist in anarhist". V odgovor to-le : V slavček je ponesrečeni študent, ki je bil čas hudi socialist, potem urednik nemškega pozneje urednik klerikalne »Domovine" in zdaj urednik liberalnega »Narodnega lista" da bode čez par mesecev, tega še ne vemo. Tako, Vekoslavček! Zdaj pa le psuj naprej kadar ti tvojih nesramnih psovk zmanjka, t" smeš zopet — verze pisati . . . 0 prvakih v Ormužu se nam poroča p zanimive stvari. Ti ljudje so grozno razburj ker se je peljalo nekaj naprednih mož prete nedeljo v Ptuj. Tega pa ne povejo, da so udeležili sodnijski adjunkt Starki in sodnij pisač Lasič prvaškega shoda v Ptuju, na kate se je pela panslavistična, torej protiavstrij" pesen. Torej c. k. uradniki v službi panslavr Posebno pisar Lasič je predrzen. Bolje bi b seveda, da bi ta mož, ki je le po milosti venskega sodnika v Ormužu, svoje delo veJ opravljal. Sploh se ormužki prvaški sodniki panslavističnih veselic in shodov udeležuj Tako sta bila c. k. sodnika dr. Presker in Ze ljič tudi v Kaagn. Ne vemo, ali se strinja t" postopanje s tem, kar se sme zahtevati od pristranskega sodnika?! Prvaki bojkotirajo z napredne može na vse mogoče načine. Tre torej v javnosti tudi ormužke prvake malo o' tačiti. Oglejmo si najprve dr. Omuleca, ki gotovo premožni možakar. Mislilo bi se, da je premoženje pridobil s pridnim delom v pisa Pa ni tako: priženil si je premoženje. Vzel namreč popolnoma nemško ženo, ki mu je zl-lepo posestvo prinesla. In ko je bila težko b lana, morala je celo testament napraviti, v k terem mu je vse zapisala, medtem ko je os za svoja vzeta hčerka od njegove milosti odvis~ Tudi koncipijent tega zagrizenega prvaka po~ je na ta način premožen, da se je oženil Hardeku z nemško hčerko nemške hiše Sch" wetter. In taki ljudje, ki so postali z nemšk' denarjem bogati, napadajo zdaj Nemce in vpijej Svoji k svojim! ... Ali naprej! Posebno zag ženo prvaško gnezdo je trg Središče. Ako se vpraša, od kje dobivajo ti središki prvaki sv denar, potem je odgovor: od Nemcev, samo Nemcev. Vsa trgovina Slovencev tega okraja lesom, vinom, jajci itd. se vrši edino z Nem srednje in zgornje Štajerske. Kaj ko bi se Nem pričeli nakrat z ednakim orodjem boriti ka prvaki ? Kaj ko bi v nemških listih imenov tiste zagrizene prvake, ki živijo zgolj od ne škega denarja? Sploh pa bodemo, ako treb prvake v Ormužu in Središču enkrat še nat~ Čneje in občutneje pokrtačili. Svoji k svoji 0 „Fihp0SU" nam piše nekdo: »Koro ima dobrega in poštenega urednika; ako k naročinino pošlje, mu ne pošlje lista prej, mu mora posebej pisati, pa ni dovolj enkra temveč večkrat se mora pisati, prej ko se do eno številko. Potem pa spet ni lista prej, da mora spet pisati. Toraj bo na ta način Koroš stal na leto več kot je vreden. Pa list bodemo le malo kedaj čitali, ne pa tedensko. Več let sem naročnik časnikov, pa na takega maloskr-lne»a urednika še nisem bil poslal naročnine, (takor je ta Korošcev služabnik. Ako bode imel jiorošec tega urednika, bode imel malo naročnikov. Odvraeujem brake, naročiti si ta list, ker imeli bi velike sitnosti in pisarijo, čitanja pa malo kedaj . . . Železniški zbor v Ptuju za zgradbo železnice Pnrkla-Ptuj-Rogatec se je vršil preteklo nedeljo. Btedsedoval mu je g. dvorni svetnik Ploj. Govorili pa so g. ces. svetnik Ilickl, gg. poslanca Schois'vohl in Malik, g. učitelj Schiefer, g. župan pnig, g. Jurza, g. dr. Kamnikar. Zbor je dokazal, da morajo Nemci in Slovenci v gospo-iarskih zadevah skupno nastopati. Poročali bo-10 o zboru prihodnjič. Svinski sejem v Ptuju, ki se je vršil 30. -ptembra, je bil dobro obiskan. Prignalo se je 0 svinj. Razprodaja je bila pri navadnih cenah .., Prihodnji sejem s konji in žrebeti ter ki in svinjski sejem se vrši dne 7. okto-1308. Nesreča. 23. septembra šel je 53 let stari _nik in tesar Anton Pristovnik v Rittcrs- na orehovo drevo, ki je bilo okoli 7 m. . Nesrečnež je padel doli in si prizadel notranje poškodbe, da je dva dni pozneje umrl. Pokojnik zapušča ženo in dvoje odrašenih otrok. Porotno sodišče v Mariboru se je pečalo 25. -ptembra z ubojem. Jaka Klemenčič, vdovec in mizar v Lahonecu, je 18. avgusta tako popival ~a je moral pri posestniku Francetu Blagoviču prenočiti. Drugo jutro so popivali naprej. Pri temu sta se stepla Klemenčič in kočar Matija vetko. Klemenčič je pri temu Cvetkota z no-em tako težko ranil, da je ta kmalu potem mrl. Klemenčič si je prerezal roko in se hotel ~m usmrtiti. Ali posrečilo se mu ni. Obsojen 'e bil na 3 leta težke ječe. — Potem bi se imeli porotniki pečati s tiskovnimi tožbami, ki bi malo razjasnilo čedne razmere v našem pr-vaskem taboru. Tožnika sta bila zdravnik dr. arba na Vranskem in urednik Vekoslav Spinier. Tožila sta pa prejšnega odgovornega ure--ika „Fihposa" Franceta Rakovič in istotako prejšnega urednika Ferdinanda Leskovarja. Ali ialibog ni prišlo do razprave. Toženca sta vzela svoje trditve nazaj, plačala vse stroške in večjo :svoto za Ciril- in Metodovo družbo. Potem sta ;ima tožitelja odpustila in sta bila oproščena. S ;tem je zopet enkrat sodnijsko dokazano, da „Fihpos" laže, laže in laže. Kaj pravite k temu, gospodine dr. Korošec? Sicer se nam pa čudno zdi, da sta dr. Karba in Spindler tako hitro •odpustila tožencoma. Ali — vrana ne izkljuje vrani očesa! Iz drugega nadstropja padel je zidar Nace Košir v Trbovljah. Nesrečnež je bil na mestu mrtev. Iz Koroškega. Prvaški dirindaj so hoteli znani gospodje Ražun e compagnia bella v sv. Jakobu v Rožu napraviti. Otvorili so namreč svojo „ narodno ki so jo sezidali s po celem svetu nafeh-tanimi denarji. In trobili so in trobili, da bi prišlo iz vseh strani kranjske dežele prvaštvo skupaj. Zanašali so se na tisto prvaško gardo, ki zna v Ljubljani tako lepo nemške šipe zbijati in mirne ljudi napadati. Ali Ražun je bobnal zamanj na veliki boben. Prišlo je le 170 oseb iz Kranjskega in kakih 200 zapeljanih koroških ovčic pod vodstvom črnih pastirjev. Govoril je seveda orglar Grafenauer. Kdo bi tudi govoril ? Ražun zna le o računskih napakah praviti, Brejc pa o dohtarskih računih. Tega pa niti najponiž-nejše ovčice ne poslušajo posebno rade. Torej je moral Grafenauer govoriti. Oblast je preskrbela primerno pomoč, da se ni mir kalil. Par razgrajačev je prišlo sicer v napredno gostilno g. Schusterja in je pričelo z nožmi divjati, ali vrgli so jih skozi vrata. Na Koroškem ne bodejo prvaki kranjske kulture udomačili. Šolarji — hujskači. Prvaški voditelji se ne sramujejo in zapeljujejo celo šolarje v politično .gonjo. Zadnjega hujskajočega izleta v Sv. Jakob v Rožni dolini se je udeležilo tudi 4 študentov učiteljišča. Zanimivo je, da so 3 teh prvaških mladičev v nekem zavodu, katerega se podpira z nemškim denarjem. Pač lepa hvaležnost! Naj-prve vživajo ti mladeniči nemške podpore in potem se borijo z vsemi sredstvi proti nemškim podpornikom. Sramota! Klerikalni tat. Klerikalni agitator in strastni farovški petoliznik Job. Fritz v Greifenburgu je bil tožen zaradi tatvine. Kradel je svojim sosedom drva in bil tudi v zapor obsojen. Mož je že opetovano predkaznovan. Ali vkljiib temu ga imajo klerikalci zelo radi. Seveda, — namen posvečuje sredstva. Naj bode .še tako velik lopov, samojia je klerikalec in vso je dobro. Čudni gospodje duhovniki so menda v Ti-njah. Prejšni g. kaplan je bil vesel možicelj. Bil je rad med fanti in deklinami v krčmah in delal sploh vtis, da se ne veseli posebno duhovniške obleke. Ker pa ni imel nobenega zmisla za politično hujskarijo in mu je tudi drobiža zmanjkalo, odpotovati je morai čež veliko lužo tja v Ameriko. Zdaj bodejo dobili v Tinjah novega kaplana. Ta ima dolgo brado in je že 62 let star. Šele kot vdovec je pričel študirati za duhovnika. Hm, hm, čudne razmere . . . Čudno je tudi postopanje tamošnjega g. prosta, ki se prav nič ne drži izreka: Ne nabirajte zakladov. Baje bode pričel zaklade tudi v sv. Jakobn v Rožu r.abirati. Da bi se tam le ne naučil „ računskih napak" Ražunovih in Kobentarjevih. To bi bilo slabo. G. prost naj bi tudi malo več krščanskega usmiljenja imel. Tega namreč zadnjič pri pogrebu nekega zblaznelega samomorilca ni pokazal . . . Brez denarja ni maše. Pred kratkem je umrlo v Bistrici pri Gradecn neko dete. Oče je hlapec in je prosil župnika, naj mu bere mašo. Zupnikovo prvo vprašanje pa je bilo: ,Ali imate denar?" Hmhm, to je čudna stvar s tem novim krščanstvom in s to ljubeznijo do bližnega . . . Vojaške dobave. Ofertne razprave za dobavo kruha in ovesa za 1. 190!) se vršijo: pri okr. glavarstvu sv. Mohor dne 12., pri obč. nradu Kotschach dne 13., pri okr. glavarstvu sv. Vid na Glani dne 17., pri obč. uradih Trbiž dne 19., Raibl 20., pri okr. glavarstvu Wolfsberg 24. oktobra in sicer vedno ob 9. uri dopoldne. Pogoje se razvidi iz razglasov, • ki jih (lajajo vojaške oblasti (Militar-Verpflegsmagazin) brezplačno. Porotna sodnija v Celovcu se je pečala naj-prve s požigom. Joža Klammer prodal je leta 1900 svoje posestvo na Lotschenbergu Jakobu Maier, ki je to naprej prodal. Sporazumela sta 8e za gotove pravice, ki jih je pa Maier v pijanosti odkupil za 1000 K. Klammer se je čez to jezil in je zato v pijanosti hišo zažgal. Bil je takrat le zaradi pijanosti kaznovan. Maier je hišo zopet zgradil in jo prodal leta 1907 V. Natmusmigu za 4.600 K. Klammer je pa hišo zopet zažgal. Zdaj je bil obsojen na 6 let težke ječe. — 17 letni R. Liebert. hlapec pri posestniku Hollaufu v Marija Rojachu se je spri s svojim gospodarjem zaradi 2 kron in mu je zato hišo zažgal. Napravil je s tem požigom škode za 10.000 K. Obsojen je na 3 leta težke ječo. — Agent Kari Baumann je goljufal za 4.500 kron in bode zato 5 let v težki ječi sedel. Iz drevesa je padel v Glanegu čuvaj Gn-tenbrun in bil takoj mrtev. Ogenj. V Tinju je pričelo goreti v gospodarskem poslopju Tereze Rack in je ogenj poslopje popolnoma vpepelil. V pijanosti ubil se je v Doberlivasi drugače pridni delavec Valentin Juh. Padel je čez stopnice. Obesil se je kondukter A. W. v Beljaku. Bil je udan pijači. Samomor. 17. p. m. so videli ljudje v Beljaku neko žensko v Dravi. Samomorilka, katere truplo se še ni našlo, je bržkone dekla Tereza Pihler, kateri se je baje zmešalo. Vrat prereza! si je posestnik Matija Zagošen v sv. Magdaleni. Nesrečnež se je najprve obesil in potem še vrat prerezal. Baje se mu je duh omračil. Po svetu. Grozna železniška nesreča. Na berolinski visoki železnici sta trčila dva vlaka skupaj. Nesreča je imela grozovite posledice. 16 oseb je bilo ubitih, 40 težko in 50 lahko ranjenih. Grozni prizori so se zgodili, ko so prišli sorodniki in spoznali mrtve. Kolera na Ruskem. Pretekli teden je obolelo v Petersburg!! in predmestih 1.456 oseb na koleri, umrlo jih je 439. Od začetka te kuge obolelo je 1.653 oseb jn umrlo 492. V drugih prizadetih pokrajinah je obolelo v preteklem tednu 3.392 oseb in umrlo 1.377 oseb. Skupno je obolelo na Ruskem tekom teh tednov 10.359 in umrlo 4.633 oseb na koleri. Na morju. Na vožnji San Francisko-Hamburg se nahajajoči parnik ,Radmes" se je v viharju tako zibal, da je padli les 4 osebe ubil. — Parnik „Star of Bengal" se je pri otoku Coro-natia pri Alaski potopil. Utonilo je 110 oseb. Pomladitev sadnega drevja. Oestokrat opazimo, da noče naše sadno drevje, osobito peškasto, več rasti. Mladje postaja vedno krajše in rodni popki se zadej vedno bolj izgubljajo ter se napravljajo ob skrajnem delu veje. Cestokrat se spremene celo popki koncem mladik v cvetne popke. Rodni les, ki se nahaja po vejah, se zato vedno bolj košati in število cvetnih popkov ter sadja se vedno veča. To sadje in tudi listje pa postaja od leta do leta ne-znatniše. Tako drevje ima včasih več sadja kot listja in po zimi vzgleda, kakor bi že zamrlo in se posušilo. Posebno zlata rimska parmena, kanadski in šampanjski kosmač ter razne hruškine vrste imajo te lastnosti. Sadjar je toraj prisiljen misliti na odpomoči Ako izvira ta prikazen od pomanjkanja re-dilnih snovi v zemlji, pomoremo kolikor toliko z gnojenjem, vendar samo gnojenje ne da polnega uspeha. Tu treba drevo tudi pomladiti, to se pravi, prikrajšati mu je več ali manj veje in ostali rodni les. S tem se združi drevesna moč na manjše število popkov. Radi tega požene drevo bolj močne poganke, ki imajo lepše listje. To listje preživi drevo boljše, obenem pa zbudi tudi korenino h novemu delovanju. Posledica je da se tudi cvetni popki boljše razvijejo in iz njih. dobimo popolniše sadje. Kako močno je drevo pomladiti, za koliko naj se prikrajšajo veje? Cim več življenske moči se nahaja v drevesu, tem manj se sme odrezati, toliko manjša je izguba, ki nas zadene in toliko bolj gotovi smemo biti na uspeh. Radi tega ne smemo nikdar odnašati s pomladitvijo tako dolgo, da se rašča popolnoma ustavi. Med tem ko; zadostuje v prvem slučaju, če prikrajšamo vrh morebiti za 1 meter, moramo v drugem slučaju bolj krajšati, če hočemo doseči zaželjeni uspeh. Lastna zkušnja in lastno opazovanje poučijo sadjarja v tem najboljše. Kedar opravljamo to delo, je najboljše, če si dva moža pomagata. Eden njih stoji na tleh, od koder vidi lahko celo drevo ter kaže, kje je vejo odrezati, drugi izvršuje na drevesu z žago in s škarjami povelje prvega. Kedar drevo pomlajujemo, pazimo na obliko drevesa in skušajmo jo tudi zboljšati. Pomisliti je, da poganja drevo najbolj močno na vrhnjih vejah, zato je te v prid spodnjim nekoliko bolj krajšati. Razun prej omenjenih uzrokov so še drugi, ki prouzročajo potrebo pomladitve sadnega drevja. Če ima n. pr. še mlado drevo slabo razvit vrh, če je deblo v primeri z vrhom jako šibko, ako je morebiti drevo močno poškodovano po kaki bolezni ali po kakem škodljivcu, če se je vrh radi snega ali vetra polomil ali mu je pobila toča veči del rodnega lesu, v vseh teh slučajih je pomladitev večinoma najboljše sredstvo, da pridemo nesreči v okom. Mnogokrat kaže nam narava sama, kako nam je delati. Ako nočejo zunanje veje v vrhu iz kakega koli uzroka več rasti a poganjajo v sredini jalovi poganki, že ve sadjar, ki to opazuje, kaj mu je storiti. Pomlajuje se lahko peškasto in koščičasto drevje. V godnem slučaju pokaže se po pomladitvi polno jalovih pogankov; če bi pustili, da rastejo ti, kakor sami hočejo, nastala bi v kratkem zopet gošča. V letu po mladitvi moramo toraj vse suhe štrklje odžagati, velike rane zamazati in jalove poganke oprezno zredčiti. Sadna trgovina stavi vedno veče zahteve na velikost in lepoto sadja. Popolno sadje dobimo pa samo na mladem lesu. Sadjar mora toraj stremiti za tem, da ohrani svoje drevje v rašči in se ne sme ustrašiti pomladitve, kjer ne pomaga več gnojenje. P. L. 6 Tržna poročila. PtnJi tedenski sejem dne 30. septembra 1908: Vrsta Mera in tezaj Sred. cena | K vin Pšenica—........ 50 kil 10 -_ Rž ..... ...... 50 kil — Ječmen......... 50 kil — Oves.......... 50 kil 10 20 Kuruza ' . . ....... 50 kil' 9 ~ Proso .......... 50 kil 8 — Ajda.......... 50 kil 10 — Krompir......... 50 kil 3 201 Fižol......... . 50 kil 9—14 H Leča.......... 1 kila — 80 Grah.......... lkila — 56 Kaša.......... 1 liter — 24 Pšenični gris....... 1 kila — 44j Riž............ 1 kila — 40 Sladkor........ . i H£ — S* 88 ČeJplje......... 1 kila — so; Čebule (luk) ........ 1 kila i— So Kimel.......... 1 kila 1 60 Brinjcve jagode...... 1 kila 1 20 Hren.......... 1 kila — 60 Zelenjava....... 1 kila — 401 Ustna moka....... * H£ z ■44 •40 Moka za zemlje...... * HS — 38 36 Polentna moka...... 1 kila — 28 Goveje maslo....... lkila 3 — Svinjska mast....... 1 kila 1 76 Špeh frišni........ 1 kila 1 50 Špeh okajeni....... 1 kila 1 70 Žmavc.......... 1 kila . 1 60 Češplje frišne....... 1 kila — 12 Sol.......... 1 kila — 24 Puter frišni........ 1 kila 3 — Sir, štajerski....... lkila — — JaJ1^.........• 35 kom. 2 — Goveje meso........ 1 H£ 1 1 40 Telečje meso....... 1 H2| 1 20; 40, Mlado svinjsko meso . . . 1 H£ 1 1 40 so; Drevesno olje....... 1 kila 1 60, Rips olje........ . 1 kila 1 20 Sveče, steklo......■ 1 kila 1 60 /.ajf.-i navadna...... 1 kila — 80 Žgarje .,........ 1 liter — 80 Pivo.......... 1 liter — 44 Vinski jesih...... 1 liter — 4o: Mleko, frišno....... 1 liter 20 Mleko brez smetane .... 1 liter 14 I-cs, trdi, meter dolgi . 1 kub. met. 8 — Les, mehki, meter dolgi . . 1 kub. met. 6 — Lesni ogelj trdi...... hektoliter 2 » » mehki .... 1 so' Premog (Stcinkohle) .... aowtag 1 1 20 70 Mrva.......... 50 kilaM Ido 6 5 50 40 Slama (Lager)...... 50 kil 4 20 Slama (stelja)...... 50 kil 3 40 Zelje, glava......... 1 kom.g — 14 20 1 Mestni urad ptujski, dne 30. sept. 1908. Gospodarske. Ali se sme staviti špirit v vino? Nov vinski zakon pravi, da se sme dati v vino kvečemu 1 odstotek špirita. Odlok c. kr. kmetijskega ministerstva z dne 22. novembra 1907, št. 45031 pravi glede uporabe špirita to-le: »Zakon določuje tudi uporabo alkohola, to pa samo v toliko, v kolikor je ta uporaba v okvirju racjonelnega kletarstva v navadi (čiščenje sodov in steklenic, priprava nekaterih vinskih čistil, ravnanje s ka-nastim vinom in enako). Vrhu tega se sme uporabiti samo toliko alkohola, da ne pride s tem več, kot eden volumni odstotek alkohola v vino. V ta namen se sme rabiti v smislu § 6. zakona samo čist špirit, to je rafi-niran, vsaj 95 odstoten alkohol, v katerem se ne nahaja fuzel, ali pa pravo vinsko žganje (vinski špirit). Nasprotno se mora smatrati kot nedovoljeno, ako se dodaja vinu alkohol samo zato, da se poveča množina alkohola v vinu. Koliko je vredna gnojnica? Vrednost gnojnice je jako različna in se ravna seveda po tem, koliko redilnih snovi se nahaja v nji. V konjski scalnici je n. pr. povprečno 16 gramov dušika in 14 gramov kalija v litru. Hekto te gnojnice bi bil torej vredno približno 2.72 K. Če računimo toraj da da ena žival okoli 22 hektov gnojnice na leto, bila bi ta vredna okoli 60 K. Ovca gnojnica je še več vredna, goveja pa okoli polovice. Kmetje, nabirajte toraj gnojnico, ki je drago premoženje I Kdor nima še gnojnične jame, naj ne zamudi niti meseca z napravo. Jetična živina Kakor človeštvo, tako muči tudi živali strašna bolezen jetika. Nekateri menijo, da je najmanj 5"/0 živine jetična, drugi pa pravijo, da je tudi 40 odstotkov. Resnica pa je, da je ta bolezen v nekaterih krajih bolj, v drugih manj razširjena. Pri živini ki se redi vedno v hlevih je jetika bolj domača, nego pri oni, ki hodi na pašo. Posebno močno je podvržena jetiki lepa simodolska živina. Ta bolezen se da prenesti od živine tudi na človeka, zato bi moral vsak gospodar skrbeti, da se bolne živali iinebi. Seveda z gostovojstvo se ne da dolo&iti na priprost način, ali je ta ali ona žival bolna za jetiko. Pač pa določi to lahko živino-zdravnik s tem, da vbrizgne živali za kožo tuberkulin, to je neko sredstvo, ki prouzročn pri bolni živali nekako mrzlico pri zdravi pa nima učinka. Ker ni tuberkulin škodljiv, bi morali vsi posestniki, osobito oni, ki se pečajo s vzgojo plemenske živine ali pa z mlekarstvom dati svojo živino preskušati. Kar se pokaže bolnega, je treba zaklad ali vsaj odstraniti, da ne preide bolezen na drugo živino ali pa na človeka. Posebno postane človeku lahko nevarno mleko bolnih živali. Ako pijemo tako mleko surovo, si prav lahko nalezemo jetiko ki nas skoraj gotovo spravi v grob. Zato ne pijino nikdar surovega mleka, marveč le prekuhano. S kuhanjen se namreč dotične glive, ki prouzročajo bolezen, zamore in ne morejo škodovati. Kdor proda kako žival, je po zakonu obvezan, da sprejme žival nazaj, ako se je pokazala v 30 dneh po kupčiji pri živali jetika ali tuberkuloza, kakor se tudi pravi ti bolezni. Eternitne strešne plošče so se se začele zadnji čas tudi pri nas močno uporabljati za kritje gospodarskih poslopij. Kdor je pogledal kedaj na strehe postaj in čuvalnic ob novi železnici, jih gotovo pozna. Te plošče so napravljene umetno in sicer se delajo iz asbesta in cementa. Ne ena, ne druga teh snovi ne gori v ognju, zato je streha krita z eternitnimi ploščami proti ognju popolnoma zavarovana. Največo prednost pa imajo te plošče v tem, da so jako lahke. Ž njimi si prihranimo zato osobito v oddaljenih krajih, kjer ni dobrih cest in poti mnogo vožnje, ki bi jo imeli z navadnimi strešniki; razun tega pa nam ni treba postavljati pod streho tako močnih tramov. Tudi hišno zidovlje je radi tega lahko nekoliko bolj slabotno. Ker se pribijejo te plošče na strešne latve, ne morejo jih vetrovi tako lahko privzdigniti in razmetali, zato so take strehe, skoraj bi rekli, večne ter jih ni treba prav nič popravljati. Zato se ni bati, da bi streha kje prepuščala, kar se pri navadnih strešnikih prav pogostoma dogaja. Koliko sena je že segnilo tadi tega, ker se je strešnik premaknil in je voda vdrla na senik 1 Zato moramo našim posestnikom, osobito tistim, ki nimajo blizu nobene opekarne, eternitne plošče le priporočati. Tudi cena tem ploščam ni prav visoka. En štirjaški meter plošč postavljenih na streho stane 3'70 K. Niti slamnata streha ne stane mnogo manj, če> pomislimo, da je treba za 1 ms strehe skoraj en cent slame. Res je pod slamnato streho poleti bolj hladno "in pozimi bolj porko, toda ta streha ne traja kot šanro okoli 10 do 15 let in je pri vsem tem strašno nevaSia za ogenj. Eternitne plošče so proti vremenskim nezgodam neprcmljive. Kdor zida toraj novo poslopje, naj ne? rabi nevarne slame. Ako le količkaj premore, naroči naj si eternitne plošče, ki se dobivaju v mestih. Ž njimi si ne bo kril svojega poslopja samo vstrajno, marveč da mu obenem tudi čedno oblika In na lepoto moramo tudi nekaj gledati, Vsaka rosa dežja, ki pade na to streho priteče v vodnjak, ako smo nastavili žlebe. Pri slamnatih strehah pa j« treba velike plohe, predno je nalovimo par škafov. Kakšen pa je šele razloček v nalovljeni vodil Tu umazana od saj in slame, tam čista kot kristal. Kjer nimajo studencev, je eternitna streha že radi vode nepreplačljive vrednosti. Aznrin je spojina bakra in amonijaka in se rabi proti peronospori in drugim takim glivicam ki uničejo naše kulturne rastline. Azurin se prodaja v zavojčkih po '/4 kg; obstoji iz temnomodrih malih koščičev ki se v vodi v par minutah rastopijo. To raztopino se rabi kot navadno modro galico za škropljenje. Raba azurina za trte ni preveč priporočljiva, ker je isti razmerona drag. 1 kg stane 80—100.; druga lastnost azurina je, da se. isti po škropljenu na listju mnogo ne pozna in je radi tega težje dognati kedaj naj se škropljenje ponovi. Pač pa je raba istega priporočljiva pri sadnem drevju in vrtnicah, kjer navadno modra galica listje in sad, oziroma cvet preveč pomaže. Okus po plesna ali posodi v vinu je pri naših kmetih nekaj navadnega. Dokler je kaj v sodu, do tedaj boš videl gospodarja ali gospodinjo vedno okoli njega, čim pa odreče svojo dobrohotnost, pa ga vse zapusti. Nikdo se ne pobriga več zanj in posledica temu je, da ga napade plesnoba (mufa). V jeseni, ko nima gospodar kam deti sadu svojega truda, pa vlije v naglici v oni sod, ki je ravno na razpolago in dobra kapljica je pokvarjena 1 Če je okus po plesnobi velik, je tako vino skoraj neužitno, če se pa samo nekoliko pozna, vblažimo ga lahko s tem, da se zmeša tako vino s zdravim in se na ta način okus nekako razširi. Črno vino zakrije lažje ta okus nego belo. Seveda prej nego mešamo na veliko, moramo poskušati v steklenici, ali ne bi mogoče s tem tudi dobrega vina pokvarili. Če nimamo dobrega okusa, poprašajmo izvedenca. Nekoliko se da ublažiti okus po' plesnobi tudi z oljem, ki se pomeša med vino. Ko se je olje vzdignilo na površje, treba je vino pretočiti. Po večkratnem pretakanju tudi izgine nekoliko neprijetnega okusa. Čiščenje z jajčjo beljakovino pomaga tudi kolikor toliko. Popolnoma odvzeti ta okus pa ni.mogoče. Celo v žganje preide. Zato skrbite, da ohranite zdravo vinsko posodo in predno devate v njo vino, poduhajte jo I Drobno amerikansko rožje naj se ne zatnetuje, marveč posadi naj se v trtnico, da si pripravimo za prihodnje leto okoreničenke. Kolči naj bodo okoli 10 do 15 cm dolge. Če jih ne rabimo koj po sajenju, jih na- slednje leto lahko požlahtnimo v zeleno in dobimo ta način najljepše cepljenke. Orehi so se pri nas zadnji čas močno iztrebili. vendar je ta sad tako žlahten, kakor malo kateri. K; ga zasadiš, tam raste. Posebno v kraški griži, ob o potem ob potokih in vodnih jarkih kaj dobro uspeti Ni skoraj bolj potrpežljivega sadnega drevesa. In ga naši ljudje zameta jo. Kar fe bilo starega drevja poprodali, mlado saditi pa se jim ne ljubi. Orehove p»' tiče pa bi vsi radi jedli. Letos niso imeli naši fantje obj novem letu nič, kar bi ponudili svojim puncam. 0 lenuhi leni, zakaj pa ne sadijo orehov 1 Brž skopaj toraj široke jame ob poti, ob potoku in tam, kjer kak kotiček, ki ga ne znate drugače izkoristiti in zasadite žlatne orehe. Krasna drevesca, ki so nad 2 visoka, dobite lahko še vedno v slovenski kmetijski v Gorici po majhni ceni 20 vinarjev. Hitro po Kdor prej pride, bolj gotov je, tla jih dobi. Žvepljanje vinske posode. — Ko se je n izpraznilo iz soda, mora se sod dobro oprati in odo a nato ga je zapuhati z žvcplenim dimom. Žvepleni (žveplena sokislina) je namreč hud strup proti plesnobi in drugim glivam, ki bi se razvijale na vinskem kam« pa tudi na lesu samem. Žvepleni dim mora ostati sevi v posodi, da bo deloval. Zato je treba žvepljanje posi ponoviti, ko se je prvi dim izgubil, oziroma sprem v žvepleno kislino. Navadno se ponavlja to delo vs dva, kvečemu tri mesece. Osobito treba paziti, da vinska posoda pravočasno zapuha, v vlažni kleti, ki tu se plesen rajši razvija, nego v suhi. Za zapuhanj vinske posode je najbolša priprava zapuhalnik podobe^ majhni peči. Kdor nima takega, napravi si iz žice ill nekoliko kositerja lahko sam povesni žvepalnik. Ta žw[ palnik, se vtakne pri vehi v sod in s tem, da se veki k luknji pritrdi, obesi se priprava sama. Žvepelne treSj čice deti je med žično mrežo. Raztopljeno žveplo t; pada na dno posode, marveč v majhno, orehovi lupin podobno kositerjevo posodico. 'Poten .-zahte- Lis =: Naš priljubljeni list — use- „Štajerc" je že v 4. četrtletj IX. svojega letnika. Da ne pridi do kakšnega motenja v dopošiljanju, prosim) vse svoje cenjene naročnike, da poravnajo čii preje naročnino. Naročnina stane; Za Avstrijo na leto 3 K na pol leta 150 K. Za Ogrsko in Hrvatsko na| leto K 450, na pol in četrt leta razmerno. Da je ta cena tako visoka, so krivi Košutovi veW izdajalci, ki se bojijo »Štajerčevega" biča. Zal Nemčijo na leto 5 K. Za Ameriko 6 K. Za vsg druge inozemske dežele se računi naročnino z ozi> rom na visokost poštnine. Naročnina, katero naj blagovolijo naročniki čimpreje po ravnati, je gotovo tako nizka, da je komaj papil plačan. Mi naprednjaki tudi ne iščemo dobička) temveč nam je edini namen, da izvršimo potrebno.] delo V prid ljudstva. To lahko rečemo, du ni noben slovensko pisani list tako odločno borbo proti ljudskim Zatiralcem peljal, kakor na „ Staj ere". „Štajerc" se ne ozira ne na levo, ne na desno,,! temveč dela edino in izključno za ljudstvo. „Štajerc" biča brez usmiljenja vse, kar je 1 j u dJ stvu sovražnega in škodljivega. „Stajerc" hoče na gospodarskem polju zboljšanje,! žalostnih razmer kmeta, obrtnika ia j delavca. Na polju politike zahteva, bi imeli delavni sloji isti vpliv kot gosposka. Na kulturnem polju pa zahteva „.Štajerc" čimveč izobrazbe za vso ljudstvo. To je naš namen! Kdo ima pogum, da bi očrnil, osmešil ali zasramoval ta namen ? pravimo: Vero se ne sme omadeževati s litiko! Narodnost se ne sme zlorabljati t} strankarske namene. Kmet, obrtnik delavec pa so večni stebri človeške družbe in brez njih, proti njih volji so n e sme ničesar več zgoditi. Zato pa ne sme manjkati „S ta j e r c" v nobeni hiši. Delajte, razširjajte vaš list, naročajte se, agiti-rajto za novo naročnike. Ako vsak naših odje •#o» ,de m IS 4lot ilcev pridobi le enega novega naroč-ika, potem pridemo do velikanskega števila Kočnikov %C 30.000. "T&g 'oteui pa nam bode tudi lahko ustreči vsem flitevam, ki jih stavijo naši odjemalci! Na delo torej, naprednjaki! Uredništvo in upravništvo. Listnica uredništva in upra-virištva. A. Šinigoc: Denar sprejeli, do 1. 7. 1909 plača- . Koledar pride takoj po izdaji. Lepa hvala I — Jos. 1 Chleveland Ohio: Kačano do 1. 3. 1909. Po* — J. Sniko v Mostečnem: Mi pobijamo list Ino; vprašajte pri pošti. — A. Kalloch, Rltpers- ■eh: Kakor zgoraj! — J B. Sv. Marjeta štev. 471 •] no do 1. 8. 1909. Oprostite I — L. K. Gutenstein, V. 1224$. Dvakratni ponatis inzerata stane 2 K. Na- inino ctolt>ujete 1. 11. 1906. Prosimo za plačilo. — 1. Hrovat Marseloh: Za Nemčijo stane naročnina —. — Jos. Jercel, Holiiberg: Drnar sprejeli, no do 1. 4. 1909. Hvala I — Kitt štev. 16464: Jano do 1. 3. 1909. Pozdravi ' Loterijske številke. c, dne 19. septembra^: 39, 16, 89, 15, 90. it, dne 26. septembra: 14, 63, 85, 37, 47. Po/or. gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo 11 vrSojem že več neKO 30 let. m mi je posrečilo iznaili najbohw ■redstvo za rast Iss in pr-ti njib izpadanju - KAI'ILOR št. 2 Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstrunja prit lisj in vsako kožno bolezen ua glavi. Naročila naj bi si & vxaka družina Imam premnog BTalDU :i i.nznanic Stan« poštnine prosto na vault-1 luuček 3 K 60,2 lončka 5 K. Naroča naj *> samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v P»kr«cn stav. 200 v Slavoniji Fotografije k«t znamke Pekovski učenec640 [takoj sprejme. Plača 1 K L teden. Trkanja Ailt-n ttttarilt, Gradec, Le 'dpi. Z8. Klosterneuburške mo tne tehtnice637 1 vin. naprej se dobivajo i J. (iipahl, zlatar in optik v Ptoju. Pridni viničar 14 do 6 delavskimi močmi, 1 sprejme pri vinogradskem ' mislvu g. Karola Sclier- 1 v kViinn Več so izve pri g. Jni-lu Writwhk«, trgovcu v Ptuju. 675 kolarski učenec in 2 pivovarnarska učenca 649 dobrih družin, se takoj lejmejo. Vpraša se pri kme-igi (Landivirtschafts-mossehsctaft) v Velikovcu. zastonj Za jesenskih Pri letošnji draginji ( zamore slediti le pri dobrem nakupu. Pokrijte torej svojo po-ebo na ii-rilu za poMelj in lelu, na oblekah za gospode, dame a ■tttkyaa potrebščinah za n-veste samo direktno pri fabri-ianto. Pisil? nam in pošljemo vara ;in priporočamo našo veliko zalogo manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, lope novosti, štrikane in zidane tihelce, odevala, koče in še vse drugo. Blago je novo, frišno, cena znano nizka, postrežba poštnin in solidna. Vsak kdor pride v mesto, naj obišče našo trgovino in se naj prepriča o resnici našega razglasa. S tem se Vam priporočamo 681 L. F. Slawitscb in Heller vPtuJi. Lepo posestvo na državni cesti, 1 ura od Lavamiinda z gostilno, tobak-t.rafiko in kovačnico (vedno promet .z vozniki). 11 oralov ravnega zemljišča, njive, travniki, gozd in sadonosnik, se iz proste roke proda. Vpraša se pri g. Filip Klingbacher. okrajni kovač, Wunderstatten, p. Lavamiind, Koroško, eso (rnarte liki znan.kam na p's-niah), in dopisnice s sliko iz-deluie po vsa».i poslani f.»io-prefiji po ceni Otto Neumann, Piag. Ka-ol neotal štev. I O. Ceniki Ke posije o . na zalve-v« nje brezplač o n franko 682 Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi rualraiT, ihvani, Olrocje pn-sUje, postelj e vloge, pod-ZSlavnikfl itd. itd. po najnižji ceni, tudi na obroke, priporoča P. Srebre v Mariboru, Tegrtthiiffova cesta 23. 642 Mlinsko orodje. Prodam za mline, ki se samo na kamenje rnele, vsakovrstno orodje, kamene, kolesa, ki3te za melo, štange itd., vse kaj sri potrebuj** ts mlin. K> nrail Wrrn% mlinarski mojster v Ormužu (Friedau). 676 Vimcar z 3 do 4 delavskimi močmi, se Sprejme. Pra&i naj se pri g. JI. Jasifovič. Fram (Prau- hcim. 662 dne 6., T. in 8. oktobra, ter 3., 4. in 5. novembra 1908 Keplerstrasse štev. 1x4. 3SF Prosti vstop. ~^m 679 Dr. Franz Graf, župan. Najboljša pemska razprodaja! Ceno p'TJc za postelj! 1 kg. a vih »lisanili 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol bel h - K S) h ; beiih 4 K; belili mehkih o K 10 h; 1 k«. najfinejših; snežmo-bvlih, "lisanili IBfCTTjo" K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dau-*^&«*nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko. ■v«r- Gotove postelja -»»i iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 lohent. 180 cm. dolg, 116 cm. širok, z 2 glavnima bl»zinaazum schwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 80S, Skladišče v apotekah Austro-Ogrske. X Sprejme se k živini, katerega žena svinjsko deklo name-stuje. Kje pove upravništvo „Štajerca". 655 Lancaster od K 26—, flobert-puške od K 8-50, pištole od K 1*50, samokresi od 5"—. Popravljanje po ceni. 687 = Cenik s slikami franko. = F. Dušek., Opočno it. 104 na državni železnici, Češko. • na jako živahni cesti, 25 minut pešpota od Celja, najlepši izletni kraj z senčnatim vrtom za sedeti, veliki sadonosnik in vrt za zelenjavo, 5 sob s velbano kletjo in kuhinjo, posebno gospodarsko poslopje z velbanimi hlevi, se takoj za 14.000 kron s fundusom proda. Naplaček K 6.000. Vpraša se pri upravi tega lista. 6M Sladki vinski mošt Dobra gostilna '.insbri h nun K £&•— *^ graščinsko blago . . . • . . . . K 24"— „ risling .......K 42'— kmetsko blago..... . K 18-A- stara vina........K 40:— 50% pristna slivovka in tropinovec . . K 98'— pri 100 litrih. Tudi se proda stare nine prosto naš najnovejši krasno ilustrovani umitiio li.ik.-.ni lik h njega priporočamo posebno: vinarjev Ostanki (iVSti) u »"narjew pri metru DrBZ napak P" metru -12 m dolgi pa iz'olitvl v lodnu, barhentu za obleke, flanelu i srajce, š:ofih za zimsko obleko, cajg za postelj, oksford, plavi rak. pikč, štofih za bluze, cajg za predpasnike, antlje, vse guran-tiiano ri«tno. ■nske bluze v voljni ali barhentu, moderno, solidne, vse velikosti od K 3-50 naprej. . t»i«ke triletne »raje« zelo gorke......od K 2-30 naprej (.Mke trikom? hlače, mehke za zimo . . . . od. K 1"70 ,, JMk» Irikftne srajr« z ovratnikom ali brez .od K 2-— „ Krtke Irikutne S|Hnlnje hlače, debele in gorke . od K 150 „ VOi mantrlji za dečki- za 6 14 letne . . . od K 6 60 „ (•»k Mul moiitelji za vsako velikost .'. . . od K 1140 ., »••ka zgornja krila, najboljši šnit ..... od K 6-60 „ »bre težke dekne za kouji-, krijejo celega konja od K 3'— „ in mnogo druzega. Pišite po katalog na 683 iiebr. Relchart, fabrikanti Dornbirn 20, Vorarlsberg re s od 300 do 900 litrov po nizki ceni pri J. Kravagna, Ptuj. se da izobraženi, oženjeni dvojici z malo obiteljo,, katera je nemškega in slovenskega jezika zmožna, ima veselje do gostilniške obrti in kavcijo, pod jako ugodnimi pogoji na račun. — Dopisi se naj pošljejo na lastnico gospo Amalijo Rupnik, nadučiteljevo soprogo v Vitanji pri Celju. 668 Gostilna z mesarijo se s 1. novembrom da v najem. Vpraša se pri g. Johann Sauer, Hotel Meran, Maribor. 677 Mesio samo Točna kot ek.sek.utor je moja krasna „Hdio'k ^rebrna rem anker-ura za gospode z ff verižico s 3 najfinejše grav. pokrovi in pokrovom na skok, 10 kamenjev, natanko Jdoča. 3 letna pismena garancija, proti povzetju. Sam 9— K; 3 kom (vsak z verižico) K 2o 50 — Izmenjava dovoljena. — Prodaja samo Neuheiten-Export F. Steiner Wien, IC.J3. UVrabraiidstra^e 24/9 Deset zapovedi _^=__ za kmetovalca lepo tiskane se zastonj dobijo pismeno s prosto poštnino pod naslovom: Ubald pi. Trnkoczy, apotekar v Ljubljani, Kranjska, Avstrija. 436 V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo glavne poŠte) ustanovil se je za navodila in pojasnila v vojaških zadevah, posebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i Doseženo je da prid«* vsakdo za malo denarju do dobro Mute ore, ako jo kupi pri meni. Zahtevajte Ml* pred nakupom moj bogato ilustrovani glavni cenik s 3000 podobami, katerega »an. pošljemo lakoj zastonj in poštnine prosto. Wiel-OTi K 3-50 Rotkopf-ura * . K 4~ Švicarska ura 5-— Srebra* remen- toar K 8-40 Srebrna Roskopf Vn, h sUtl i lin-dilnico K 7'20 z ilngwerkom in budilnico K 9'S0 zgodbo (2 komada K 12 80.) Praiallka K 8-», z budilnico K 12-20, k Slag-wcrkom ni pol in celo uro brez l>udilnice K 10"S0, gre 14 dni K H'60. Zocfciroftčai budll-Eiu K 2 90, sveli po noči K 2-30, budilnica z dvojnim zvoncem K 3.80, sveti po Doci K 4-20. Narečja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpo&iljatev vsakemn zasebnemu kupca. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. = Prva fabrika ur v Brux HANNS KONRAD, t. in kr dvorni literant Briix 1363 (ČeSko). 531 »mi« pravi j« le Thierry -balzam i zeleno bodo kot znamko. Najmanj se poilje 12/2 ali 6/1 aH patent polna družinska steklenica K 6-—. Zaboj zastonj. Thierry centifoli]-mazilo fttjmuj se posije 2 doze K 360. Zaboj zastouj. Povsodi prizmna kt*l lajlmljsa domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krt«, iMlju, hnpavosti, vnetju, ranami itd. in denar: Naslov za narečne l *Wtfrj, apoteka k angelj-varatm ? Pregradi pri Rogatca Zalege v lajrecih apotekah. 227 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trga (Lendplatz) v Ptuj« mr*o kl&lnice in plinavrske hide postavljena j« nova parna žag« vsakemn v porabo. Fnak-mo se lea hlodi, itd po zahtevi takej ru-taga Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrtati in ■pahati i. t. d. &g Pozor! Čitaj! PozorI Slavonska biljevina Ta je napravljena ti najboljših gorskih relišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastare-i lemu kašiju — bolih! v prsih, — prehla-jenju v grlu, hiipmi vosti, težkem dihaJ nju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašiju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh signren. Cena jO franku na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici k ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: »77 P. Jurišiča, ekarnarja v Pakracu it. 2U0 (Slaronija.) veletrgovina z mešanim blagom, oni 9 « vinom m žganjem "■** v Poličanih *3w priporoča p. t. občinstva svojo bogato zalogo isbornega špecerijskega blaga, kakor fine parne moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tndi zalogo mannfakturnega blaga, žtofi, drnki, platno itd. žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. dobra pristna natnrna vina en gros in dobro pravo žganje en gros in en detail. V ptujskem mestnem soparnem kopališču h dobijo odsihmal kopele s hlaponom po slede-Hk jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob i ari popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Bh '/sil uri predpoldan za 60 vin. (30 krajcarjev.) 37* Vadstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauor Badeanstaftt. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin (Štajersko) priporoča _ najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, Šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za kornzo, sesalnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, »troj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in iranko. i33 Brata Slawil v Ptuju priporočata izvrstne stroje (Nahmaschinen) pol deci ceni: Singer A ." . 70 K Singer Medinm90 Singer Titanial'20 Ringschifchen ........140 Ringschifchen za krojače .... 180 Minerva A.........100 Minerva C za krojače in čevljarje 160 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . .180 Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Na; cene so nižje kakor povsodi in se po pog .plačnje tndi lahko na obroke (rate). Cenik plačno. = 50.000 komadov prodanih. = Brez eolninskih izdatkov! Garanti} 1/men evi dovoljena ali denar nsza.i. Šlev.300>/, 10tastnO'.2 regis'ral/ i 28 glas. v, veli*, st 2*X12 ""'■ "* " ?tev.G57'/4,101/sinov, tregi lerl/ 28 glas., velikost 30><16 cm. r» Slev. 656'/« 10 last, 2 registra I/ 28 glas., velikost 80X1° cm. " Štev. 305'/,. 10 la t, 2 registra I/ C. 50 glas., velikost 24X12 cm. r» « Štev. 663'/., 10 ta t. t registra 1/ 50 glas., velikost 31X1° cm. •» Šlev H06'/,, 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, velikost 1/ 0.j 31X15'/, cm..................■» 0i! tev. 307'/«, 10 lastnov, 8 registre, 70 glasov, velikost I/ Q.( SIX'S'/, o"..................^ a> ______ Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. FoSl.e po povzet 11 c. in kr. dvorni liferant Hanns Konrad XKaSS? Brux »ga Glavni 532 z nad 3000 podobami na zahtevo vsakoi zastonj in franko. (Patrii/ci i* crf.meri/co y/alt'ri xeii/o dobre, po ceni in xccsriesl/iixr poiovctti na/se obrny's> <^imon<""z/firietefXa v ,$Yui)//ani tftb/odvunske u?ice2(?. "isa/ujurstnaiPvKisnikt iiti/oselrcyiiamo. Vstanovljena leta Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-| tno-hranilničnem uradu. Mestni de-Inaroi zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke priporoča se glede vsa- L-«^« ■ kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, iatotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega pos)& z avst ogersk. banko. Straakasa se med uradnimi urami r&devoljno in brezplačno vsaka zadeva pojaaai in po vsem vstreže. izdajatelj m odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. tlanke v Ptuju.