n n Največji al ovens ki dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vae leto ... $6.00 | Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto ao.uu o $7.00 rJ GLAS NARODA list islovenskih _delavcevv Ameriki. f™ II TKe largest Slovenian Daily fa the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 55. — STEV 55. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.( under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea »—3878 NEW YORK, MONDAY, MARCH 7, 1932. — PONDELJEK, 7. MARCA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX JAPONSKA VLADA ZAVRAČA RUSKE OČITKE _♦__ ---- * ----—■—-------—_________ _____ Gangster—Lindbergho v posredovalec japonski vojni minister je sporočil, da japonska noče napasti sovjetov V »lučaju, da bi Rusi vdrli v mandžursko ozemlje, bi se jim Japonci seveda postavili v bran. — Japonski dokumenti, ki so jih objavila "Izvesti-ja", so ponarejeni. — Japonci baje tudi ne pod pirajo belogardistov v Mandžuriji.—Mesto Nin-guta v severno vzhodnem delu Mandžurije je v japonskih rokah. — Pri Nanciangu se vrse vroči boji. skladatelj s0usa umrl Bil je najslavnejši ameriški skladatelj korač nic. — Hotel je voditi koncert. — Umrl je nenadoma. TOKIO, Japonsko, 5. marca. — Japonski vojni minister, general Sakao Araki, je sporočil danes članom mandžurske preiskovalne komisije Lige narodov, da Japonska nima namena vdreti v sovjetsko ozemlje, toda v slučaju, da bi sovjetska arma da ogrožala Mandžurijo, se ji bo Japonska postavila v bran. Voj no ministrstvo pravi nadalje, da so dokumen ti, ki jih je objavilo sovjetsko uradno glasilo "Iz-vestja", ponarejeni. Dokumenti razkrivajo dozdevne načrte japonskih voditeljev za invazijo Sibirije. Sovjetska vlada si povsem napačno predstavlja japonske vojaške namene v Mandžuriji. Brigada, ki je te dni zasedla mesta Imienpo, Hailin in Nin-j/uta, ne bo poslana dalje proti iztoku. Nadalje je bila odločno zanikana trditev sovjetskega pomožnega komisarja za zunanje zadeve, L. M. Karakhana, da koncentrirajo Japonci v severovzhodnem delu Koreje svoje vojaštvo. Pri tej priliki je opozoril zastopnik vojnega ministrstva člane komisije na dejstvo, da se skoro ves svet brani japonskih izseljencev ter da nimajo iti drugam kot v Mandžurijo in na Korejo. V domovini ni več prostora za vedno naraščujoče število pre bivalstva. Nadalje je general Araki odločno dementiral ruske trditve, da podpirajo japonski vojaški uradniki pro^irevolucijonarne Ruse (belogardistov) v Mandžuriji. HARBIN, Mandžurija, 5. marca. — Japonski vojaški oddelek je na svojem prodiranju po severovzhodnem delu Mandžurije zasedel mesto Nin -j guto. Japonci navajajo za vzrok, da so se tamo-šnji Kitajci uprli. NANKING. Kitajska, 6. marca. — Iz glavnega stana devetnajste kitajske armade poročajo, da je pričel močan japonski oddelek pri Nanciangu z napadom. — Naš glavni stan, —je rečeno v poročilu, — se nahaja v Cenyi, mali železniški postaji zapadno od Tušana. Cilj nove japonske ofenzive ni znan. SANGHAJ, Kitajska, 6. marca. — Ameriški generalni konzul je danes vložil oster protest pri japonskih oblastih zaradi dejanskega napada na a-meriško učiteljico Rose Marlov, ki je uslužbena v baptistovski misijonski šoli. Ko so japonski rezer -visti preiskovali razvaline šolskega poslopja, so jo pretepli. Kitajci pravijo, da so začeli Japonci prodirati v severozapadni smeri po dolini reke Jangtce ter da so iskrcali nadaljna ojačenja v bližini Liuha. Koumin časniška agentura poroča, da se vrše pri Nanciangu in Kiatingu vroči boji ter da je dobila devetnajsta kitajska armada v zadnjem času precej ojačenj. , Japonski aeroplani so krožili v petek in soboto nad okrajem Suchow in metali bombe na kitajske kmete, ki so vršili delo na polju. Z velikim zanimanjem je bila sprejeta vest, da je novi vojaški svet nacionalistične vlade v Lo-vangu odredil kazensko ekspedicijo proti Mandžuriji. Reading, Pa., ti. marca. — Slavni ameriški skladatelj koračnic,1 župan zaprt zaradi pijače Zupan v Muncie, Ind. in policijski načelnik aretirana zaradi pijače. —J Tako pravijo sovjeti Ja-Je sovražnik Ku K!ux* Jonski. — Ruska politi če hočete v0jn0sm0 pripravljeni Klancev. lca je ista kot Združenih držav. —Japonska mora pokazati svoje stališče. Muncie, Ind., (i. marca. — Zupan (Jeorge 1». Dale. ki je velik na-,Iohn Philip Sousa jo nenadoma' wprotnik Ku-Klux-Klancev, kate-l_* umi*l v Abraham Lincoln hotelu, j vedno lUKpadn. kot urednik li-1 Dve uri prej je hi! še post na ban-j sta Democrat", je bil a ret i- ' Moskva, Rusija, <». marca. — ran z nekaterimi svojimi uradni- Zdn> > J:Lsn0 tla uvodni članki v ki, ker so kršili Volsteadovo po- "Izvestjah*'niso kazali samo oseb-stavo j 110 mnenje urednica, četudi so "Iz- Ob*istem Času je bilo tudi nreti- vostja" gasilo sovjetska via,le. ranih več mestnih uradnikov v mestne hiše.1 radiju. Sovjetska Jiusija izziva Ja-' ju. da ne nosi-več revolverja, ker j like uspehe in pa je Amerika še i TCmaIu nato J'1 bil aretiran rpolieij-ponsko in zahteva, od nje, da po-j zna na razne drupe načine "za-1 Mba sta policiji prav dobro znana. 1 Sit z je bil nekoč leto dni zaprt. dočim se je znal Spita le vedno izogniti roki pravice. Leta 19-8, je bil sicer aretiran poti obdolžho umora, pa je bil pozneje izpnš- j ______________ _ čen. Pri .m.i priliki je rekel ne«-- Angleški uradni zanimiva RAZKRITJA komi ski načelnik | Župan Dal 's policijskim načelnikom izposlo-val, da je bilo prepeljano žpaaije iz Muncie v Indianapolis. 1. junija 1030. Po lep tepa je bil v zvezi še taji. Ko je i)ila njepo- j z drupimi dvanajstimi osebami, ki epeljana na vlak. Pre- J so kršile prohibicijsko postavo. Policijski načelnik Ma.ssev je polep tepa obdolžen. da je obljubil popolno varnost trem butlepar-jem. ako,pri volitvah plasujejo za Daleja. . za njepovepa življenja smatrala za največjega ameriškepa skladatelji). ki je nosil naslov "kralj korač ni e". Več tisoč ljudi j je bilo na železniški postaji, ko je bila njepo-va krsta pri peljati je bil v Washington, D. ('.. kjer ,je bil rojen. Star je bil 77 let. Anderson. j kaže svoje karte. Kusija se je od- i služiti" denar je obdolžen, da je ločila in ji- vprašala .Japonsko: japonski bankir umorjen Najbogatejši japon. bankir je bil vstreljen na u lici.— Morilec pravi, da je delal prevelik dobiček. Tokio, Japonska, (i. marca. — Goro Ilišinuma. ki je star 21 let, je ustrelil barona Takuma Dan. sta repa 74 let. ko je ravno stopil iz svojepa avtomobila pred svojim uradom. Nekaj ur zatem je Dan umrl. Dan je bil predsednik največje japonske banke Mitsui. Splošno mnenje je. da je ta umor posledica protestiranja patrioti«". Mrank proti nakupu ameriških dolarjev, katere je kupovala banka Mitsui. Tokio, Japonska, U. marca. — CJoro Ilišinuma. star 21 let in je navaden kmrtski delavec, je bil aretiran kot morilec barona Dan. vstaja na finskem Voditelj upornikov se je ustrelil. — Predsednik je izdal oglas, s katerim podeljuje amnestijo. k*.,.,. , ;iu , • i• i - . - i Pismao. ki so pa pustili odvajal- — Kam silite .\li hoi-ete mir, ah t . , - . , ,.„•„.> Ai- i - - * i . ei na postelji, ko so dvedli otr«>- vojno: .Mi hoeemo mir. toda ee vi , ... ' i,. - tll - i i ka. ni Lindbergh pokazal niti po- lioeete vojno, mi smo pripravljeni.!........ . .. 1 t ; i i - • *i Iieiji, niti easniskim poroeeval- — 1 o je sedanje razpoloženje lin-1 sije. da povori jasno in odločno. Kusija je v kitajsko-japonskem sporu nevtralna, in se noče vmešavati, toda jasno kaže, da je Kusija na strani Kitajske. Kusija tudi javno priznava. da ima «>b spisi razkrivajo možnost voj ne leta 1911. — Ruski poslanik v slabi luči. eem. (Jovori se pa, da je v pismu določba, tla se smejo začeti popa-janja med Lindberpliom oziroma njepovim zastopnikom in od vaja 1-ci šele štiri dni po od vedenju. Damvt ali jutri bo dobil Lind-berph natančna navodila, kaj mora storiti, da. bo stopil v stik z od-( vajalei. mandžurski meji močno armado, da brani svojo posest, ako bi .Japonci hoteli prodirati v Sibirijo. liuska vlada je svojemu narod J 1>riv;,tni Mr,'°M v I-indbergho-jasno postavila pred oči. da obsto- vem tloniu ^ vedno odI)rt- ker ^ ji vojna nevarnost ter narod po- lahko ,lil l>'» I>n»dber-h zivlja, da naj bo na to priprav-f potom n 'e"a 4,obil "»vodila. Ijen. Odkrito tudi pove, da bo Sla j Xeuyorsko bivališče panpsterja Rusija v vojno, ako bo napadena. Spitala in njepovepa tovariša ni ali kako drupače izzvana, da pa znano. Napram časniškim p<»roče-je pripravila vse. da odbije- prvi | valeem sta istotako molčeča kot n,na'- Lindberph in njepova žena. Združene države London, Anglija, G. marca. — V novem zvezku angleških uradnih spisov se razpravlja o nevarnosti svetovne vojne leta lflll v času takozvane "Agadir krize". Knjiga, ki je že sedma te vrsie in ki objavlja angleške uradne spise, pojasnjuje veliko krizo v Afriki, ko je Nemčija poslala v afriško vodovje kanonski čoln "Panther". Iz teb listin je razvidno, da so bile evrojKske razmer« daj .z»'lo napete in da je poznejši maršal Joffre v svnj» m razpovoru z angleškim vojaškim atašejem j polkovnikom Fairholm zaupno j povedal, da je s svojim general* nim štabom na delu za načrti* za morebitno vojno. Helsingfors, Finska, fi. marca.« ,,raivl' RO so Finska fašist o vska vstaja, ki je Posegle v ir,z,,J,la ^ opla.s. s katerim razplaša amne-j stijo vsem. raznn voditeljem vsta-' je in plavni četi. ki je pričela prodirati proti glavnemu mestu. UTVINOV JE ZOPET V ŽENEVI sebnih pravic Japonske v Mandžuriji in Združene države tudi ne.. Ivonečno Kusija ne more trpeti. da bi Japonska postala v Aziji premočna s tem. da bi oMala v Mandžuriji in Združene države tudi ne. Moskva, Rusija, (i. marca. Po 3G-urncm bivanju v Me«>kvi st je znani komisar Maksim l,itvi nov zopet vrnil v Ženevo, posve Polic i ia pravi, da so zadnji na-.toval se je" z vladnimi ura-dniki padi na barona Dan vsleffrt* bil vs^eno Pro" I ivll 1 lLllA I liWIA P1"'*'5111- (,a N'pniei ne bodo dotaknili belgijskepa ozemlja in d«'i jih bo ob belpij^ki meji lahko zadržal. Kot vemo. se je tedaj Joffre zmotil v svojih računih, kajti Nemci so vdrli v Francijo skozi prejel pretilna pisma.— Belgijo. (lotov pa ji* bil Joffre ž« Nekdo je zahteval od ,e;| ima tudi vnetje slepiča, hajajo neprestano iz Nankinga ojačenja na kitajsko fronto. Rochester, N. Y., (!. marca. — Alvah Griffin Strong, ki kupčuje z zemljišči, ki se peča tudi s konjerejo v velikem obsepu in ki je milijonar. je prejel od nekega ne-znanea pismo, v katerem zahteva od njega jjeJtMJO. Strong je prejel tri pisma in v zadnjem j»ismu mu preti pisec, ako ne ustreže njepovi zahtevi, da bo instreljei. da botlo drupi rajši na zahtevo takoj plačali denar. l*rvo pismo zahteva, da pusti zahtevani znesek v poštnem uradu in naj bo na zavitku napisano ime "Se h ul t z". Strong pa je naznanil policiji. Štiri dni nato pride drupo pi-tmio z naročilom, -da naj Strong nCse denar \\ neko brivnico koncem mesta in naj pusti denar za "Sehultza". Stronp je pustil v brivnici zavitek brez denarja, policija pa je pazila, toda Sehultza ni bilo o«l nikoder. Po preteku dvanajst dni prej-Nahaja se na gradu Steenocker- me Strong tretje pismo, ki je vse-zeel. kjer živi Žita s svojimi osme- bova 1 o več groženj %kot prvi dve rimi otroci. pismi. Pisec je zahteval, da pnsti NADVOJVODA OTON JE BOLAN i pridružila Nemčiji. Iz teh listin je tudi razvidno, d;i je riiski poslanik v Parizu Isvol-ski napačno obveščal francosko vlado o politiki ruske vlade. T^Lstine tudi povedo, da je bil tedanji nemški zunanji minister Kinderlein-Waechter proti temu, da bi se poleti 1911 srečale angleške in nemške bojne ladje. Kin-derlcin-AVaechter je tedaj pisal, da bi pri tem ?»estanku hotel biti navzoč tudi nemški cesar na svoji jahti in bi bil velik "tra-la-la", kajti Viljem bi zahteval, da je postavljen za admirala angleške in neruske mornarice. —• Na vsak način bo hotel Viljem. — piše Kinderlein-Wachter, — stopiti na čelo skupnega bro-dovja "pri manevrih, ki bodo končali z -velikim banketom in Bog ve, kaj še vse. v neki pekarni izven mesta denar v bankovcih po $50, ne da bi imeli aaporedne številke. Mesto denarja je Strqr^r pi**til v pekami pismo, v katerem naznanja, da na razume navodila glede bankovcev. Zopet je atraiila policija, toda Schultz ni nikdar prišel. JL m L ▲ t NARODA' MEW YORK, MONDAY. MARCH 7, 1952 THE LARGEST SLOVENE DAILY in 0. S. A. "Glas Naroda" PUBLISHING COMPANY (A oatponttonj L. of Ha« corporation and ot above offtcer«: Ntw T*rk City, N. V. n a koda* Bray toy gro^ Inadiya ud Holiday« Z& Nev York u c«lo leto lete $7.00 ■a c«kb leto volja Hal wm Ameriko .Ze. Nei la Kanado___UN Za pol Ca ?oi leta_____43JXH Za tooaematro ta celo *eto--$7.00 la četrt leta________flJt Za pol leta-----------»3.80 NERED V GOSPODARSTVU f -—■- Zgodovina preteklih stoletij liuje kričijo o svojih stiskah Xem-nam na mnogih kmjih govori o ^i. Toda veliko jo dežel posebno v vojskah. kupi in lakoti, ki so ob-! jujrovzhdonem dolu Evrope, ki še iskavale človeštvo. ad stoletnih poiitič-nih skušenj, Oni razumejo načelo: kdor ima veliko, mora braniti a oliko. Tolikšne gospodarsko diseipiino. kakor mi jo v tej svetovni nekaj podobnega z zdravst venioii j gospodarski krizi pokazali Anjrle-krizami preteklih stoletij, kajti /.i. ni pokazal noben drug narod tmli gospodarska kriza ima na se-j na svetu. Noben zlo'-i n javnosti mko ne pretrese in ne vzlnnti v ljudeh takega MXMitja. kak« r ugrabljen je otroka. Sleherni vztrepeta oh misli, da dospe mlado, nedolžno bilje v roke degeneriranih in zločinskih ljudi, ki skušajo izsiliti od poinilivaiija vrednih starisev odkupnino, in ako sc jim ne posreči dohiti odkupnine, odvedenega otroka v največ slučajih tismrie. Otlvtilbe so /.t' ptej ]Hi^;osto iloj^ajale. po vojni so pa tak ore k ej deželi pošteno mislečega in iskreno čutečega človeka, ki hi ne sočustvoval v. globoko prizadetimi stains i ter iskreno želel, da hi jima bilo delt čimprej vrnjeno. Ako bi odvajalei otroku kaj zlega storili in bi .'ph pozneje zasačili, se zdi človeku, da bi ne bila zanje nobena kazen preostra. Umor, ki ga zakrivi odrasel človek, h«»di>i iz strasti ali maščevanja, se da na ta ali oni način upravičiti, nikakor pa ni mogoče upravičiti ugrahljenje otroka. Srečno družinsko življenje Lindhergha je doseglo Nvoj višek, ko mu je žena rodila zdravega in čvrstega o-troka. Po dvajsetih mesecih je bilo pa to življenje pahnjeno V tisoč strahov in skrbi ter v pošastno negotovost. Oblasti bodo gotovo storile vse, kar ho v njihovi moči, da razsvetle to strašno skrivnost ter omogočijo, da bo dobil Lindbergh otroka nazaj. NASI V AMERIKI Znani slovenski obrtnik Ku-dolpli F. Kozan, ki ima v Cleve-landu moderno popra vi jalnieo čevljev, je prejel iz Cohuubusa brzojavno obvestilo, da je dobil na državni razstavi za čevljarske popravljalen in trgovce pri/nanje kot "čampijon", obenem pa jo odnesel tni prve nagrade za izvrstno delo, katero jo poslal na razstavo. V tekmi so bili vsi čevljarski obrtniki države Ohio in torej tako priznanje že mnogo pomeni. — Zna tli Slovenec Leo .inrjo-vee v Chieagi jo imel preteklo ne- deljo zvečer buren doživljaj, ki je vreden vsakega detektiva. Ko je prišel iz gledališča, k.jor jo dol-ga leta že zaposlen kot kiiio-ope-rator. je hlagajničarka, ki prodaja vstopnioe. vzkliknila: — "Leo, hold-up man!'' .lurjevee jo opazil nekega moža. ki je stal pri blagajni. in ki je takoj nato zbežal. Ijoo je pa ndrl za njim in sta se lovila po bnlovardu. dokler se ro-par končno no spomni, da ima revolver v žepu. Potegne orožje in pomeri iproti Jurjeveu. ki je pa mislil, da pametni odneho prvi. pa jo odkorakal lepo nazaj. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za letos so razprodane ZA DBUOO LETO IZDA PA DRUŽBA ZOP£T STIKI KNJIGE in sicer — VODNIKOVO PRATIKO sa leto 1933, DVE PRIPOVEDNI IN ENQ POUČNO KNJIGO. — Članarina stane samo $1.— in kdor nam torej pošlje $1.— do konca marca 1932 bo prejel te knjige iz starega kraja, kakor hitro bodo gotove. 216 West Jfith HfW York, JL T . 1 ■ ■ .. . Narodi ju dežele, ki trpe v sedanji krizi, pripadajo najrazličnejši gospodarski strukturi. So i velikapitalist ione. kamor je š<»le hi nekaj nalezljivega. Prehaja od | človeka do človeka. od stanu na : htuu in so soli z ene deži*lr v drn- ! i <;o. Kakor so se naši prodniki spraševali za vzroki, kadar je pri-j v zadnjih letih pričela prodirati šla črna -mrl v deželo, tako t udi ; evropska gospodarska reforma in sedanji rod ugiba o vzrokih go-j končno imamo dežele s čisto no-sporlarsko krizo. Seveda mi j vini kapitalizom. ki hočejo tako-Ve,'- ne dolžimo kak.'«« kometa, da { reko,- /o iautelaii gospodarski sije povzročil sedanje -dabo gospo- j Kloni vzidati v svoje gospodarit vo. darsko Stanje. Mi Jščemo gospo- \ Gospodarska kriza je zajela prav darskih vzrokov. Kazisktijemo ta-j ves svet. brez razlike. Ka/lične so korekoč gospodarske bakterije, ki; metode, s katerimi se pred vse-okužile. To<|a kakor so bili občo boleznijo države branijo naši oeetje brez moei sprieo kolere, koza in «"-riie kujre. tako j,- nejasno in |r tipa[H>č(> naše iskanje za vzroki sodobne gospodarske krize. Sicer gospodarska zgodovina izkazuje dolge in kratke peri-jode. v katerih so povraeajo podobne motnje gospodarskega življenja. ki jih označujemo z besedo kriza in depresija, kadar doseže na ti izje stanje. nos mogoča. Pri obstoječih pro-! J! motnih možnostih še tudi nikdar, ni bila mogoča tako pravilna in raeionolna porazdelitev dobrin.! kakor je mogoča danes. In ven-, dar imajo ljudje vedno manj mož-i nrsti. da bi so teh nakopičenih ; dobrin prilastili. Po raounih go-j spwlaiMvenikov. je v zadnjem le-' tu svetovna kupna moč konsn-. inentov padla za v primeri s ( prejšnjim letom, llrezposolnost ( raste kljub temu. da bi bilo pri- j čakovati. da bodo imelo vso roke ! ]>olno dehi. ker je vedno večja i množica tistih, ki trpe potnanjka-1 nj>* gospodarskih tlobrin. Lahko rečemo, da stoji največji brezposelnosti. ki jo pozna zgod^'ina. nasproti še večja množiva ljudi, ki krvavo pogrešajo prav tistih do-' brin. ki bi jih brezposelni mogli i prodneirati. 0 Lindberghovem otroku. Ves narod in ves pošteni svet simpatizira z .Mr-. Limlhergh in njenim možem, katerima >o ugra- bili dvajset mesecev starega otroka. Sedaj, ko to pišem, še niso prišli or-; vič opazujemo pojav, da težko* gospodarsko obolenje ene pokrajino takorekoč okuži tiuli druge I deželo. Zato nam gospod;irsk^i raz- ' mišljanja o davnini ne pomagajo i ezrnjo Skupno vsem kapitalističnim državam pa j«', da občutijo nemo-gočnost a ga nihče več v tem obnegu, kakor se nam pojavlja, ne more -matrati za bla- milijoni in se še do danes ni posrečilo vsaj za silo nasititi množice evropskih in ameriških brezposelnih. V vojaki smo to razumeli. Takrat pač ni bilo ničesar jesti. Tod it stradati, ko so žitniee zemlje prenapolnjeno z. žitom, to težko razumemo in še težjo prenašamo. Vsak so ho vprašal, ali ni sedanji gospodarski sistem pogrošen Kje je ovira, da lačni ne morejo biti nasičeni od preobilnih zalog.' Kje je vzrok, da cele armade brezposelnih tie dobe zaslužka. ko drugod ljudje trpe pomanjkanje proizvodov mnogo in se moramo pečati pač z bližje ležečimi razmerami, na ka. , človeštva: terih prav mi trpimo, ako hočemo | Le poglejmo! Nikdar ni še člove-premagati veliko negotovst. ki nas štvo razpolagalo s tako silnim navdaja v sedanji gspodarski sti- j produkcijskim aparatom, kakor j razpolaga danes. Industrija in po-Skorni vsaka od gospodarske Ijedelstvo še nikdar v zgodovini bolezni prizadeta država so čuti v nista razpolagala s tolikšno mož-Rredišču krize. Tako na pr. naj- j nostjo proizvodnje, kakor jo da- VABILO na VESELICO in POJEDINO SLOVENSKI DOM, Inc. na 36 Danube Street, LJTLLE FALLS, N. Y. PRIREDI V SOBOTO, DNE 19. MARCA VESELICO S POJEDINO Pričetek veselice qb 8. uri zvečer. Vstopnina za par $1.25; za posamezne pa 75c. Otroci pod 14. letom prosti. IGRAL BO DOBRO ZNANI ROJAK JOHN ZORCE UljutLno se vabi vse Slovence od tukaj in iz bljiznih naselbin na to prireditev. Nikomur ne bo žal, ker se pripravlja nekaj izvrstnega. NE POZABITE 19. Al ARC A! Za odbor: Frank Masle. Imamo države, ki trpe silno »lenarilo stisko, ki ni prizanesla ni-|ti Angliji, ki jo skozi stolotja za-; lagala svet s svojimi funti. Po drugih državah .pa s,, zopet k. pičijo ogromne množine zlata, kakor so Franeija. Amerika. Švica in Ifolandija. ki se duš«' v preobilih finančnih sredstvih. Isto h o ravnovesje so pojavlja pri obrestni meri. V državah, kjer jo redek denar. je obrestna mera izredno vi-! soka. V Švk-i Ln Franeiji pa jo brez obresti nakopičenih na stotino milijonov frankov, v depozitnih bankah, v državnih bankah, pa tudi v privatnih rokah. Zakaj ta neurejenost Zakaj jo neizrabljena ogromna gospodarska potenca, ki leži nakopičena v francoskem in ameriškem dnearju .* iVlo prostrano gospodarsko polje jo torej polno neurejenosti. Nakopičene sile ne pridejo do učinka. Polnost in praznina si stojita nasproti in ni nobenega izgleda, da bi so izenačili. Morda je s tem podana najkrajša skiea obstoječega gospodarskega nereda, za katerim boleha sodobno go-poda r-tvo. Tam. kjer bi morala biti ravnina, se kopljejo prepadi in se ustvarjajo umetne gore. »Narodi, stanovi, pa tudi posamezniki izrabljajo svoje najboljše silo v medsebojnem gospodarskem trenju. kar dokazuje, da jo sodobna družba res težko bolna. Vzrok tej kor ne more vršiti seja zgoraj o-menjenega dne. namreč 'J", tnar-oii t. m. Vzrok, ker imata predsednik in tajnik onega dne nujno opravke izven liarhertona. Tem potem se vam uljuclno naznanja. da se naša - *ja vrši en tedeu poprej, to ttnarea t. m ob 7. uri zvečer \ zgoraj omenjeni dvorani. Ker je zabavni klub "Kras** še mlad imamo našteto vprašanj reševati. Zato sto prijazno vabljeni stain in mladi, spadajoči v ta Klub. da si* ti- ve|e|K>uiombne s«*jo dne !"{. tnarea t. m. polnoštevilno udeležite. 7. narodnim pozdravom! Za odbor: Josip Ljčič. na delu. Zvezna vlada polago uradnike je dala na raz-tajne službe, ki Kenmore, O, ea sa fila že ni bilo nobenega Narodu iz naše na- IH aaimgiriTiBiiii^ifg'aiiiaBaaro S Mali Oglasi imajo velik uspeh (i Dolgo dopisa v sol bi ne. Kakor- povsod, tako tudi pri nas še vedno gospodari teta pro-sperileta. O delavskih razmerah skoro ni vredno poročali, ker so še vodno pod ničlo in tudi zana-prej ni pričakovati nič boljšega. Imamo več društev v naselbini, katera še precej napredujejo. — Društvo sv. Alojzija, št. 127 J. S. K. -L priredi veselico v Kluhovih prostorih na S. Manchester Uoad dne 4. aprila. Začetek ob sedmi uri zvečer. rijudno vabim vse rojake in rojakinje iz Kenmore. Akrona in iz drugih naselbin, da nas poseti-jo na ame.njoni večer. Godba bo prvovrstna in za vse drugo bo preskrbljeno. V~em naročnikom in naročnicam najlepši pozdrav* Naročnica. družabni bolezni je v tem- da ;i manjka naravno, tri j«' korporativ-ne organizacije. Ker družba ni u-rejena. je vsak v boju /. vse in i. kar samo več.-i- gospodarsko zmedo. 150 strani dobrega čtiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da 4obite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI u mih iip se h- v izjemnih slučajih ha vi jo s čim drugim kot z zasledovanjem ponarejevalcev denarja. liadio je razn -si'1 vest o ugrah-Ijenju po vsein svetu. Poštni, brzojavni in telefonski uslužbeuei i'" Vsej dežel: s,, posvečati Vsaki količkaj sumljivi disniei. pismu, brzojavki in teii'fouskeniu ]»ogo-voru največjo }iozornost. Najboljši privatni d-tektivi d«--že|e so bili napro.Š4*ni oziroma najeti. naj pomagajo iskati otroka. Na lepem l.indberfrhovein |>r,,,. stvu v Hopewell. \. .1.. je noč n dan delala muožioa izvedencev :it strokomjakov v namenu, da dobe kak sled o ugrabi ji nem ■•roku. Uoverner države New .lor-^ev je osi hno prevzel \-o«lstvo nad poiz vedo vidno akcijo ter j,- moško \/ javil: — Magari. čo potrošimo zadnji dolar, ki ga imamo, ugrab ljenega otroka moramo dobiti. In magari. r-e žrtvujemo \-s.» po|ii-i .<>. Vsii državni* milico ter vs.- .silo. ki j:h imamo na razpolago otroka moramo dohiti t asopisje n- piše ilrugega k-t o ugrabljenima otroku. \i ga men da človeka v Združenih državah, ki ni v zadnjem tednu videl nje •■»•ve slike, itdvajalee s<. iskali p<> vodi m p>» kopnem iz zraka s(k j||i skušali izslediti in pf> podzemskih špiljah so jih iskali. \ okrožju desetih milj od L nd bergliove hiše je bila natančno ]>reiskatia vsaka ped zemlje. « lo v p reve j oddaljenem New Yor-kn .so preiskali nad p»*tdosot his od kleti pa do streho, ker je d" bila policija "migljaje", da se v tej ali oni hiši skriva neznane«- / malini otrokom. Do sol.oto opoldne so zadišali skoro j »o t tisoč oseb v namenu, da izvedo kako podrobnost o otroku ali o odvajaleih. Prve dni -o preiskali Vsak avtomobil. ki je hotel preko mostu, forryjev ali skozi predor iz države Now Jersey v državo New- York. Odvajalei so iia/nanili. da hočejo za otroka petdeset tisoč dolarjev odkupnine. Na >mrt v/.ža-loščena oče iu mati sta dejala, da brezpogojno plačata, kolikor zalit o vajo. Nekateri privatniki in časopisi so razpis-ali za prijetje odvajab-e\ do pettisoč dolarji-v nagrade. Celo kralj ameriških gangster-jov. Capo n o. ki .je zaprt, ker ni pošteno odrajtal vseh procentov, katere jo zaslužil z zločinom in jirohibieijo. je sporočil iz zapora, da je voljan plačati deset tiso.-dolarjev onemu, ki bi izsledil odvaja lce oziroma vrnil starišoin t »t roka. To jo vsekakor višek požrtvovalnosti in dobre volje. Oblastim je treba izreči v-e priznanje. kajti pokazale so. da zmorejo več nego jo od njih pričakovala povprečna javnost. Se ono stvar bi pripomnil v zvezi s tem. namreč, da z ugrabije-njeiii Lindbergh o voga otroka še niso bila končana vsa ugrabi jen ja iu od vedenja. Dosti ot rok je bilo že odvedenih in dosti jih še bo. liindberghu in njegovi ženi je v najbolj groznih dneh. kar sta jih doživela v svojem mladem življenju. .priskočila razen privatnikov, brez vsa k eg a odlašanja na pomoč vsa ofieijelna Amerika od predsednika Hooverja pa do najuiž-ga šerifa v New Prnnshwiek o-kra ju. T'pati je. da bodo oblasti i*to-tako vztrajno pomagale sleherni materi, pa naj bo re\ma zamorka. Poljakinja, Irka. Nemka. Italijanka. Jugoslovanka. ali kakorkoli že. katero bo zadela ista iiso-da, kot je zadela Mrs. Lindbergh. Kajti zdi se mi, da je materinska ljubezen vspovsod enaka 111 vsepovsod enako ranljiva. — bodisi pri milijonarki, ali pa pri 11-bogi preprosti ženici, katera si sleherni dan sproti do krvi oguli svoje žulje v namenu, da preskrbi živež in drugo najpotrebnejše svojemu malemu nebogljenčku. "O ug NARODA NEW YORK, MONDAY, MARCH 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. ML JACK LONDON: NAJVEČJI LA2NJ1VEC JE BIL JIM To o bili fantje: Jim. Joe in tisočkrat vas prosim, zdaj vidim, tehtno potegnil sapo vase. Jim Ju: k. Znali so latjati. da so se tra- da nisem Little Jerrytown, temveč pomislil: movi krivili. Drus drupetfa so pre- j nekdo drum. Trenutno sicer ne! — Sodim, da je bilo dvajset u-.navali scnockout. vem, kdo, pa se bom že domisli'.. . .*so± dolarjev. .. — je bil njegov ias Joe in Ja?k sra zmeraj oravila ' In je šel svojo 4>ot. J ni odgovor. . . o ustanovitvi S n Francl-ra. Ko se je Little Jerrytown spet' - Hm. hm! - je dejal prijazni! * oaucmm spoštovanjem Njegova družina se je izjavila pripravljenim poravnati škodo, toda. samo pod pogojem, da prizadetega ne naznanite. Družina mojega k'.i-jenta Jima Worthingtona bi sprejela 30 odst. poravnavo, da bi se izognila škandalu. Nikakor se nočem vmešavati v vašo cHočitev. svetoval bi vam pa kot zastopnik družine Worthing -ton. da vzamete ta predle j v po-?tev in omogočite poravnavo na tej podlagi, kajti tožba bi bila z o-zirem na siromaštvo mojega kli-ienta. ki je med tem izgubil veli'c del .plena deloma, pri pirjateljih. I deloma pri pajdaših, poskus, ki r:e bi imel prav nič izgledov za uspeh. Kalifrmijskega New Yorka. Ko -o; vrnil in zarjovel: neko? v zgodnjem jutru sedeli v vlažni prerijski travi, je vprašal Joe: Kaj bi danes dopoldne? Jack je nato malo pcmislil in edge varil: Vf i kaj. ustanovimo Sin Francisco. Takrat namreč še ni bilo tam. Ti. U gol ju:,' gospod in pomežiknil s svojim j ' sladkim oče sceni. — Nekam dosti. Thomas Wilier s*>;n Sa mo . spozn r. i J me potegnil za nos! Jaz Litri? Jerry-town se nisem, ker sem bil tako imenitno' sa pravnega svetovalca s tem. oa preoblečen. Zdaj čisto dobro vem.? je ponižno pobesil glavo. da sem Little Jerrytown..... je oil j — Ali veš kaj te čaka. če te do- joe že davno čez tri gere. ; be? — ga je možak vprašal po dol- Srčen. kder verjame.... ! item .premoru. I Še tisti večer je prišla brzojavka Jim je potrdil ugotovitev svoje-; tele vsebine: — Sprejmemo ponudbo družine Worthingtcn Hall and Son. banka tretji V črno je zadel Jim družbi. Čujmc, kaj je Jim povedal: — Da! Sedel bom! — Da, sedel! — je ponovil Wilier. Morda mesece, morda Mr tudi . A'i razdeliva: Po: bo mojega za hono- - Denar jim vrnem, potem nu rar* P°l ** Plačil° 22 tvoi* hrabro dejanje ... Tako je rekel in izročil Jimu zavoj dolarjev. Da. da to so bili fantje: Jim, Jop in Jack. Toda največji je bii Jim. kjer tioji danes ogromno me^to 7 nebotičniki, nič drugega kakor ne-' Tudi Jim je nekoč izropal bla-j>ta. To pride, kakor nanese Votoljubna gričevnata planjava. gajno v banki. To ni nič čudne^t.' rad sedel? Jack -e je nekaj časa ukvarjal zakaj denar je zadevščina, ki v sr.- i Jim je orMočno odkimal . tem predlogom in potem odlo- kemu človeku prav pride. čil: Jim je torej kot mož. ki se z ma-' bodo dali mir... Saj ieeL' — Blzfc, fant moj dragi! — Cc-začnemo! tisoč dolarjev in šel z njimi ki.žc/r. denar vrneš, boš vendar >e- Temu pogovoru se mora Sin sveta Toda med potjo je pn- 3 n iviti v. ! ropano blagajno nese nazaj. Jim se Pravni svetovalec se je zamisMl} jni . kaj. Jack je bi) baje pred leti igr.i-i je boril s ssvejo vestjo, boril in i potem je spet udaril: !«•( tukje cb Indijskem oceanu.j končno pa junaškem boju podit- Praviš, da je še dvajset tis«** Dn. res, celo ime gledlišča je p:- gel. Skesani grešnik se je odločil| dolarjev v blagajni. da poišče pravnega svetovalca, ki — Sai; naj bi zadevo spravil v red. ; ~ Potem prinesi še ta denar in Thomas Wilier, pravni sveto- a- ~e bova »pogovorila ... Našel sem lec. je bil dobričina in možak, ki y P^avo pci ljudi d"bro poznal. Ta mež je vpra >al našega Jima: — Ta fee. dragi prijatelj. — s- jc-*magos!avno na-mehnii Mr. Thomas Wilier pravni svetovalec J;-mov. — zdaj si iz vode. Tride~t; oc*stx>tkov p!ena pcšljeva ba^.ivJ Hall and Sen. veš in ostanek si R O M A N RUSKEGA DEKLETA FRANCOSKO SPISAL CLAUDE ANET 27 /5daj je bila Arijana. ki j e poz mn» p«i-Ju-sala govor svojega ljubi una in si* prizadevala ukiniti, kaj se skriva v njegovih lie-j s«*« Inli. Nj egov glas ni I »k 1 nikoli -t rastni.! \* svojih tcron-ii«~nih ljubezenskih razglab- i l jati jih ni «M-jr«ival nikake prisTrasTnost i. — Ali j«- spi.»h ^.tvoril .. I»i in itjej i O tem j.- Iv »milu. Kane* h.i enem )«»ljti j»- prekašala Konstantina Miha«*la. T« "kalnost j«- • »dkrila Nevoljen je sam ve«"erjal; iievoljen a;» Arijan«». nevolj«*n iihm-, naglimi koraki j* >••1 pr:»ti gle«lališ«-n. l»il :;ik«» z;it««pljrn \ misli. .a. ki n 111 jf hril v t»l»lit"- ji*. |*ii i>lao:ajlii "i j«- cm11»t-1 kt žiili in v/i-l ii.iiMn-tiii v>io|»nit •>. |H*ti »lan njiim^a znanja in jt- t. -\ t»ji* t».|-[ N«'iia<• j«- znifi strahoin-ino!" >i j« b-jal n;i ^la>. XIII. v< dul. kjer je bil v službi. Ce ne motim, se je imenovalo t : ;ioaino in preprosto svetiščv .nodric "Bambusovo gledališče" ir. je stalo nekje za Alahabadom ih Jaipurjem. Najzanimivejše pri ter: uiedališču pa je bilo, da je šepe-talca aled-iliske družine, ki jc nekega dne potovala na postovan t ]K> notranjosti Birme, napadla pan-tra in s a pohrustala s kožo u. lasmi. Žalo-tno, a resnično. Dober svet je bil torej drag. Radia iz Binr; je bil povabljen. V pričakovanji, vdike slavnostne predstave se jv,-vnttlo ljudstvo pred vrati gleJa-li>-a. In igralci bre/. šcpelalca! tz le zadrege jih je rešiJ Jack, zmeraj iznajdljivi Jack. Dal se .je Yi't hilro 7a vezat i z Mew Yorkom in si t>d tam pa telefonu prišeijetavati Frrdstava se je lahko pričela in laaža iz Birme je ploskal kako; klaker pariške opere. Pa tudi Joe si Je bil nekoč >lužil o-troge. Takole je bilo: Nckoi je Joe, ko se je še potepal kot ••tramp" po deželi, izro-)nl banko, nekje v Texasu ali Ar-kansasu. Moj bog tako pač pride. Takrat je to storil samo iz ljubezni do bLižnjega. Hotel je enemu izmed ;nnogih svojih tovarišev, ki je vzei na muho bančni trescir. olajšali naporno delo, in mu je zato izpraznil blagajno pred nosom. Toča tovariš ni pokazal prav nikakegr. lazumevanja za njegovo nesebično dejanje, klel je namestu da bi bil hvaležen in naščuval je polis'jo na svojega stanevskega tovariša. Kmalu mu je bil za petami najbolj nabriti detektiv Amerike Little Jer-ryicwn, ki sa ga zaradi neštetih in na moč prebrisanih preoblek imenovali ameriškega Fregolija. Little Jerrytown je bil mojster v svoji stroki. Prav takrat, kadar je človeK mislil, da j« pred njim varen, se je nenadoma ipokazal. kakor bi bil iz zmelje prilezel, in brez slepomišenja zločinca prijel za vrat. — Tudi pred Joem se Je nenadoma prikazal mojstrski detektiv v ma-.ski. za katero ne bi bil nihče slutil Littla Jerrytowna in nagovoril presenečenega tatu: — Dragi prijatelj, šla bova! Toda Joe je bil to pot bolj navit kakor Little Jerrytown in je malomarno vprašal: — Onega, kdo pa ste? — Little Jerrytown! — mu je detektiv zabrusil v lice in pogladil svojo čopasto očakov&ko brado, ki Je žrtvi skrivala njegov resnični obraz. J je se je napihnil: — Kaj vi se upate izdajati za Littla Jerrytowna? Little Jerrytown je od prepad*?-nosti odpri usta. — Nezaslišano, tako nesramnost! Tu — vzemite moje zrcalo In potom recite še enkrat, da ste Little Jerrytown! Jerrytown je vzel zrcalo in zagledal v njem spako s kuštravo o-čakovsko brado, ki ga je spravila iz ravnoteftjm. — Saj. znorel sem. — je zatuiil Little Jerrytown. mojstrski detek- ki iljt- n>kili j» »lavai: >»».r»» rt-1-i. o katfi ih s** n»* ^»»v.»ri. S*«» iluzij«* ki jih ni mo^«»«V jM.^iišati in v>aka ž«*n>ka -i |n izatb*va -|»t stt»vati jib. Arijana j»a ji* vzti*ajiit» razgrinjala >v«»jt. j»i-a-t«*kti-> vsi*li pnt i in sv«*lila vanjo. I min Kt»nst.-intin ji jt» v>«*l»*j kal bosodn. t-im ji* stopila na t.» ju ^pt.vi*«la ; ii ► polj«1. Z,*i:«» j«* bila pri>iljt*na zat«*kati >. ' k vsa ko ja kim zvija«"ain. da j«* «los«*»la svoj , nann'ii. Njen iznajtlljvi «lnh ji j«* pokazal ti i s<>r-t»ro poti. ki >«» ji «>in«»ti< t"ah*. da j«* vzbiir k P II 1 k C k:lhi kuoza". IVip«»v«M|ovala mn j«' ° > vojen i ljubimkanju z znamenitim Jim je bil vesel, da je pravni sve VELIKA NOC SE BLIŽA.| i*ri-ali-«'iri, m- da bi si* .l.uikala p nlrobiiosti lovalec na,el pravo pet. ki ga bo c,otovo ^ bodete tudi letos spom ; in vomlar S(, ^ uyovihu ,l;l ni v Mikakili dv.»- — Reci mi, prijateljček, si prav za prav sunil? Jim je premislil in rekel: — Deset tisoč dolarjev. .. — Nič včč? — Nič več! — In koliko si pustil v blagajni? — je zdaj sprožil Mr. Wilier ir. obvarovala sedenja, in je bil takoj nili svojcev s primernim denarnimi .. . . , koil.cn _ . - • ... darom. Naša tvrdka, ki že nad 12 let! li ti'< li* Uak«»V< si M 1>1 ill «i.liioi mrt^dnib prc>Uslkib j.* Za boleče sklepe Samo namažite « tem zanesljivim starim linimentom PAIN-EXPELLER pošilja denar v stari kraj točno in zanesljivo. Vam nudi s'edece cene: , ... 500 d.n J 9.60 100 i.r .....% s.9oi zllil]»oiiovno vriniti v pi.-ovtH* r«'»a i»ral 200 lir ...... 11.50 J., I.; 1000 din 2000 o.o 3000 d.n 5000 d.n 18.70 iT. ZO 55.7» 92.80 ZOO lir 500 lir 1000 lir jpiiden!", primaknil stol k pisai*ii J mizi in zaznaval tole pismo: 16.90 vala n;i>pi*of«»vati pust. - V navedenih cenah so všte-; K«»nst ant inn v toni in ostalih za.b vah. pa.-ti vsi stro«]>nji .JT . - njo-ovr-a razburjenja sp.»znala nj«-.»v.: (General Travel Service) 1 Banki Hali and Sca. Little Reek. Arkansas. USA. • ^------- ------ -----—t |-r>ni'Mia «MTV>I\a. Moj klijen:. gosjK>d Jim Worth- I Se«*ond Ave„ Nem- York. N. Y. ^ ington. jc- izpraznil vašo blaga i no * . ...... ___________. natloina jr na ^pnia-n n.it in vtili«>lapila 11 j e^o ve^a ra z bt \ r j 111 ja -T Vil. » tvt.riia -ta t* dram-kž unifln« sri in ne- Anit-rika, ptivsod iluliro. duma iiajlxilje .....................................CTi Aeilal.ir (Krrsnik) lir..£..................SU Atidrfj llofrr .......................................51» Iteue^ka \ rtlrirvalka .........................U I h-1 g raj si. i bis«*r ...............................,J.» ISrli liiert*M*n ......................................4H liri«* iM»ri, mali jitiiak ..................„..„.C0 IUIkai.>k.» Turška tajd&a ................,H0 lt.:ILaii*h* iMjMiia, > »likniui .........tj Bej in ymaKU. ihiickI .........................S« lllacujna Vrlikega vujvwl;> .............G« Itelfrcor ...........................................M I tov. 4 ritma n) .....................................13 llurska vojska ...................................4# Kratili ilnemik ...................................M lto/irn<» itaroii ..................................JS5 Itožja |Mtl na Kleitu ............................ Ito/ja |Mit tia Šmarni cori .................M Cankar: (.rrsiiik lenaril. I»r«»fi.................."tt >limo življenja ............................JM Moje življenje ...........................73 i iH'Ui >tavek mn* svojima pivjsnjei;a prija-| tel ja. fit»vt»Hla jr «. njt'u«»vili velikih sp«.s«>b nohtih, mzložila n«*katt>i«* vrlin«* nj«'u«>vc umetnosti, »»pisala lu^ove pre« bleke. nje-sov«* maske, njegov nastop in t'iidt>vito ka-rakt**rn«tst. ki j«» znal podeljevati posameznim zir< »tlovinsk i m osebnostim. Seveda j«* govorila samo k«»t uleelalka «» i-jraleii. kol govori navdušena ul«*«lalka •» ob«»ž«*vaneiii lliHli časi. lila«** dilie. veseloigra .75 Marjetiea ............................................jjg | i^nilt-ll. K«»in"ll«» pa je 1«* Zaub'«lala tisto «lo- Helena l K in »-lova » ..........................m Materina žrtev ....................................50 blO ji ZllftllO »ubt> na Konstailtiuovem t't'bl. Hudo lireidno tli. z»v» .................35 MMjc življenje 75" i " i »• , , / . .................................... nakar je on zaklpn il pogovor s suho pri- Ilumorske. l-rotes^e in Salire . ) '-°n! ...................—....................»! nnin|H, ' r«*zain» 80 :v|,*J",,!ir denarja ....................75 |MM«"M*- ----«• Man,„. klanski deček i« l.iba- "t^1 Mllittmjo. Ni bolj plitv, I/let C- Itroufka Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI i ,IHi,#r^v mri' ..................................-30 "a ieno . r. ti..in. ... lledvika ..............................................|«t lairifer ........................... ..80 ..........1.- >1 bid ill zanikeruežuv bslui živo- ........................................75 ..1.20 nona Izbrani sfiisi dr. II. Dolenca .............CO tajnosti prirode ............................J5<| ( js It moderfieea sveta, trd« ver.....1.1*0 „ . l/liraiii sfiisi dr. Ivan Menrinrer: , .......-....................... zvi'%ka ..................................Mnsolino ..........................i................... j^l Mrtvi liiislaf .......................................:I5 ....... ............. ..............M ..........ti Igrarke. brm£lrano ..................... Isralee ....................................... Ja Elije ........................................ Janko in Metka < /.si i.trnkei ... Jernae Zinasovač. Med ula/ovi Jutri (Sirux> tr.|.» vez ............. l»r<»s.................................. Jnrfifeii spisi; Mali Klatež J«' ...............................-- Malenkosti * Ivan All*r«s-bti JUI ..75 Kumanti^ne duše .00 Cv«!ke ................................................... Celieliea .................................................Vk Črt ire iz življenja na kmetih _______ Drobir, in razne povesti — Sf.lsjil M i KM n .-k i ........................00 lhu-o\ana. is«Ninvin^k.i povest .........50 Dekle Klica .....................................4« Dalmatinske povesti ........................JI5 Itolta roka .......................................Ji« Do Ohrida in Bltolja ....................-7« Doli * orožjem ..................................M Dve sliki: — Njiva; Starka ........tlle&ko) ...............................JI Deviea Orleanska .............................M DuhAvni bo i ...................................3« Dedek je pravil; Marinka in ikra- „ .. „ „ ti teljeki 40 ■ N palra Kupijenika Rlizaheta "^3* ^ ** ^ 'ZD's'il ^ Fabijola ali rekev v Katakombah.....45 Fran Itaron Trenk .................................35 Filozofska zgodba .............................y60 Fra Diavolo .........................................50 Gozdovnik 4- ZVEZKA) .............1.M GoiKpodariea sveta ---------------------4« (■•stilne v stari Ljubljani ................60 firska Mytolocija ..............................1.— 4«usar v obUkih ................................JO HMži Mural (Tolstoj) ..................40* bil papeža, res ........................L—' Pojtolua i z. laja v.-^-li Jtl Iz Španskega »viJenj» ..........................................50 Kako se sem jaz likal (AleAoreei I. xveitek ....................jCO Kako sem se jaz iikal (AleAnvee; II. zv. .......................CO Kako sem s« jaz likal 4 mrs<.ro<-< III. zrezek ............jGO Korejska brata, [mvest iz milijonov v Koreji ........................................M Krvna osveta ...............................30 Kmefki punt fS.*noa» .......................60 Kuhinja pri kraljici fosji požirl ..30 Kaj se jc Markaru sanjalo __________ Kazaki ............................................«• ...70 ...45 l^vslikovi zbrani spisi ....................90 I. zv. Tesmi; Ode ia elegije; Sonet je; Roraanee. balade in licrade; Tolmar tl^evstik _____70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................76 Trdo vezano .................^..^..L— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgurer. Ku|»eijski stražnik. I*rudnik. Jezični doitor, Uostil-niear. Klepetulje^ Natakarea. Duhovnik, itd. ^..t______ Mladim sin-m. Zbirka jNive^ti 7.a slovenska min.lino ...........................?5 Misterija. roman .............................. 1.— Na različnih polih __________________________.40 Notarjev nos. humoreska ...................35 Narod, ki izmira .................................40 Nasa vas. U. del. 9 povesti ...............90 Nova Krotika. tr.lo vez .....................«0 Naša leta, tnla vez ...........................Ji0 hro>iraiui .......................................50 Na Indijskih otokih ............................JM NaSi ljudje............................................40 Nrkaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z hojnih |»oho»lov bivšega slovenskega polka ________1.50 Ob 50 letniei Dr. Janeza K. Kreka ...25 Onkraj pragozda.........................M Odkritje Amerike, trdo vezaao .........00 mehko veia>'u .............................50 PVaprrtanove zgotlhe .........................^35 Pasti in zanki ____________________________J Pnter Kajetan................................1— Pins vinski otok ..................................60 Povest o sedmih obešenih ................54 Pravira kladiva _______________________________-50 Pabirki iz Roža (AUireebt> .............25 Pariški zlatar ...................................35 Prihaja*, povest .................................60 »oiicalce............................................25 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire 1 tnlo rezano ........................... P« strani klobuk .........................5« •ja poii«A'orain te« la j se je Arijana v svoji notranjosti veselila, toda skrivno je zatajila svoje zmagoslavje. Dol«r«i «"asa t»a je nadlegovala, naj bi sla skupno ob«'m lo vat onega j umika v tej ali dru^i vlogi. Konstantin je na kratko o«l-klonil. Ona pa se je vodim vraeala k temu. K one 110 ji je dejal Konstantin nekega dno: "* katero >1* jr seznanil v !ii-i oaroiiife Kt»i 1 i lipove. Ta je bila ■•«•/ zinn» Parizu zaradi bt»lezni. Nataša II.. ki jt» j« naint*raval ubiskati. je bila -e prav mlada /« lia nekega i"*;i>t nika. slllžečega v Mi>ng«> liji. Živela je pr«'t-ej sama za>e z nek«» starti leto -vojega soproga v majhni hi.-i«*i. Bila j«* draž«*stna ž«*nska. z«la.j v«*s«*la, zilaj /a-lo-Tna. Ko ji j«* bil setleiiiiiajsi let. ji- nau-«!ila neumn<»si, «la se je poročila /. veseljaškim «"*asTnikt»ni. ki ji- bil brez premoženja in ki ga ni ljubila. Lahko hi ga bila zapti>n-ia. ali tlobila ljuhimt-a. lt»«la lie za prvo za drug«* ni imela Nataša p«»guiua. Ko'.naj j«* prišla iz «*arsk«*ga zavoda brez nikakiu življenjskih izkušenj, je padla v nai »«"-je -i r«»v«-iiiu. pt»lti*uemu nt« žn in oku>ila tako najslabši • 11 -1 ljubezni. Ni mogla pozabili -ol/.a. ki jih je prelila v hr/.«»vlaku. - kal« -rim se j«- peljala na Kavkaz. Ni«* ni mogla zabrisati t«4".-! prvega vtiska. <>•! takmt ji* j«* mož naveličal. Dal -«- jt* pi«*>tavisi v «laljlt«> dežehi in z «1 vajsi*! imi leti je živela Nataša pie«*ej žalostni* življenje. «»>and.r«*-iia. zapušeena. bojeea, nemil na. toda še \e «hio s«» njem* mlade ustne izdajale .-le« h »v«* nekdanjega nasmeška, ki si ga na njih zaslutil. «"•«• si j*» videl. V prvem hipu s«* je med njo in Konstant imun porodilo neko nežno prijateljstvo, kakor >ta ga imenovala. \* raki deželi. k«»r je Kusija, kjer je življenje svobodno in ni p«-«l vplivom pretls«nlk«»v, kjer vlada raviiodušnost za to. kar ljmlje k lepota j«\ kjer se vzgoja omejuje 11a to. da nauči gojenea prijetnih ohčevaluih oldik, n«-tla bi mu popačila pristne narav«*, se Hitijo ne čutli naglo vzklilim 111 naravno izrazu.jo-čim se čiivstvoiii. K j«* ugotovil, tla so v baroničneni salonu tako th»bm poznali njegovo zasebno življenje, dasi ni živi duši črhnil «> Arijani. Bil je tako previden. da ni tajil, ker so mu j«' zdelo bolj važno, če pokaže, da se ga te licosiiovane *-voriee ne primejo. Toda Nataša se j«' vselej previdno spovračala k temu vprašanju, ki jo je očividno zanimalo. Konstantin je odgovarjal v kratkih, brezpomembnih besedah. Vendar pa jo na razno načine pokazal nemir, ki ga je povzročala v njem zamotana narava mladega dekleta. Tudi jo namigoval na prikriti dvoboj, ki ga mora bojevati z njo, odkar jo pozna: vse to je pripovedoval Nataši, ki ga je pozorno poslušala, samo na splošno, no da bi se odkrito izpovedal. Vsa njena spretna vprašanja so imela isti smoter, hotela je zvedeti, kakšna čuv-stva goji Konstantin do Arijane. Konstantin s«' ji je izmikal. — Končno so jo Nataši silno zahotelo poznati Arijano. Ko je prvič o tem govorila s Konstantinom, je samo zmignil z rameni. Toda ni s«* dala kar tako odpraviti in o priliki je ]>on«»vila svojo željo. Pri vsakem srečanju je obnovila unpad. To so je tolikokrat ponavljalo, da ji je moral Konstantin končno obljubiti, da bo govoril o stvari z Arijano. Izpolnil jc svojo obljubo nekega dne, ko sta sedela v loži. gledajoč. baletno predstavo. NADALJEVANJE SLEDI 4,/A. --J--- "O L A 8 NARODA* MEW YORK, MONDAY, MARCH 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. VSE SE PREBOLI SOMAN IZ ŽIVLJENJA. = Za Glas Naroda priredil I. H. U S i: (Nadaljevanje.) — Ji ret a — flreta Iloroee! — se izvije vzklik iz njegovih ust. Kot preiopen zvija v naslonjaču in si z rokami zakriva obraz. Margareta mirno prikima. — l)a. (_* ret a llomčeva! In je niste več spoznali! Takrat, ko sem pri kneginji Ujeli govorila te besede, vam ni prila v glavo nobena misel, noben spomin na dekle, ki vam je prinesla vse svoje bogato čustvo. Kila je pač samo ena izmed mnogih, ki jo mimogrede poljubite in vam pusti lep spomin. l*ri vsem pa zaradi tega ne umrjejo in v*«* se pretrpi! Tudi Greta Ilomčeva ni umrla, četudi jo bil čas. ko ji jo obupanje. kazalo na zadnjo pot. Samo srečno naključje jo je držalo iu jo je napravilo iz male Margarete Homčeve veliko Greto Hafnerjevo. Ni pa šla iz rok v roke in ni skončala a jarku kot vaša Vijola Hronska. za katero vam je stala Margareta kot -model. — < i ret a. — Greta! — vzdihuje Virih. — O slepi norce, kakršen jo bil. ni drugi pa mi je postal popol- i noma tnj kot najbolj tuj človek, četudi sem za njim tako bridko jokala. In mislila sem. da brez njega ne bi mogla živeti. — O. Marga. ali ni prva ljubezen samo domišljija in sen želja? Vse kar si sama. položiš v prvega človeka, ki ga srečaš položiš vanj sanje in želje svoje mladosti, oblečeš ga v romantično meglo. potem pa si grenkq razočarana, ako so t<> ljubljeno bitje pokaže v vseh svojih napakah in slabostih. Vsa sreča, vsa bolečina, vsa blaženost in vse trpljenje obstoji samo v domišljiji. Nekaj časa pu-j-ti. tla potekajo stvari tako kot so in potem pride, kot da ne bi bilo. — Tako govoriš, strie. toda no morem ti pritrditi. Zame je bilo kruto življenje. In še sedsij . . . Toda -Tt>ško Ahčin. — čimbolj mislim nanj. tem bližji mi je. Sama sebi som postala uganka. (Dalje prihodnjič.) RIBE IMAJO DOBER SPOMIN Oceanografski zavod kneževin? tornjem. In med temi laboratoriji Monako je izrazit raziskovalni za- ! nas mora zanimati predvsem tisti, vod. "Žetve"" lovski hekspedicij ' ki se bavi, če smemo tako reci, s po morju, ki jih prirejo s svojim proučevanjem ribje ••psihologije" lastnim parnikom. so namenjene V tem laboratoriju je podravnatelj zato v prvi vrsti njegovim labora- prof. Oxner s svojimi pomočniki in vzeti v avojo oskrbo in bom stanovala v njegovi hiši. Nekaj me sili da Mtorvm to. Xe sme pa vedeti, da sem jaz, ki oskrbuje njegove otroke. Piši mu. da lahko brez *krbi ostane eelo tam. kakor je oblju-hil svojemu prijatelju. Saj je tam tako potrjen in mnogo je od-v >*no oil njega. Brezpomembno je, ako bi se sedaj vrnil. S tem svoje Žene ne more dobiti nazaj. Predno pa Še bo dobil poročilo — — Imaš prav. Marga. Vendar tvojo žrtve ne razumem Njene očr «e »mijo,' do odgovori: — Toda prineati mu hočem žrtev. In ko se vrne, naj izve, kaj Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. T8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN z duhovitimi znanstvenimi metodami raziskoval ribji spomin. V to svrho je vzel večjo posodo, v katero je postavil ribe različnih vrst. V posodo je nadalje položit dva steklena cilindra, rumenega in zelenega, tako da je spodnja odprtina molela v vodo. Dočim je bil zeleni cilinder prazen, je visel rumenem kos vabe. Prvi dan je riba našla to vabo po preteku treh minut, požrla jo je in se potem vrnila še večkrat rumeni cilinder, ne da bi v njem kaj našla. Drugega dne je Oxner svoj poskus ponovil, riba pa je našla vabo že po eni minuti. Tretji dan je rabila za to komaj 30 sekund, dočim je četrti dan nanjo že kar čakala. V rumeni cilinder se je potem še večkrat vrnila, čeprav ni bilo nič v njem, zelenemu pa ni posvečala sploh nobene pozornosti. Da bi preprečil vsako drugo aso ciacijo razen barvne, je prof. Oxner sspreminjal medsebojno lego obeh cilindrov, tako da je bil rumeni danes na levi, jutri na desni zeleni danes na desni, jutri na levi itd. Pa vendar je riba prišla vsa kokrat le v rumeni cilinder. Peti dan je dal Oxner tudi tega brez vsake vabe v vodo. Tudi tokrat je priplavala riba le v rumeni cilinder in se potem še večkrat vrnila vanj. dočim se ni za zelenega niti zmenila. V ribi se je tedaj z opazitvijo rumene barve in s predstavo o hrani stvorllia trdna asociacija. Ta asociacija se je izkazala za presenetljivo vztrajno. Po deset do tridesetdnevnem eksperimentiranju z ribami različnih vrst je raziskovalec lahko vrinil krajšo ali daljšo pavzo, ko je poskus potem ponovil, so se ribe še zmerom spominjale vabe v rumenem cilindru in so trenutno pri-pravale vanj, tudi če je bil prazen. Pavza je v nekem primeru trajala celo 4 tedne! 25. marca: Bremen, Cherbourg, Bremen 28. marca: Mauritania, Cherbourg 13. aprila: Br«-inen, Cherbourg, Bremen 14. aprila: NVa York, 15. aprila: Mauretana, Hamburg. Cherbourg: Cherbourg 20. aprila: Kutopu. Cherbourg. J!ren»en 21. aprira: Albert Uallin, II;unburg. Cherliourg 22. aprila: Fran«*, Havre Majestic. Cnerbotirgr 23. aprila: Cleveland, Hamburg, CherlwMirfc Slatrliiliin), I Miulogiie »ur not- terdam 27. aprila: Aquitanla, Cherbourg 29. aprila: 1 lamburg,. Hamburg, Cherbourg 29. aprila: C jlunibua. Cherbourg:, f.remen Homet ic, Cht-rbourg i0. i prila: I!« de Km nre. Havre Volfiidain, Itculogne sur Mer, rtulter-eulscblai.d. Hamburg. r"»ierlnmri POZOR, ROJAKI !z naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih našib zastopnikov CENA DH KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) SUne kam« CALIFORNIA Fontana, A. Hoclievar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig. A. Saftlč Salida, Louis Costello Wakenburg, M. J. BayuIt INDIANA Indianapolis. Louis Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Speiich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller. Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku ILE DE FRANCE 22. MARCA (6 P. M.) 8. Aprila — 30. Aprila LAFAYETTE 15. Marca in 16. Aprila DE GRASSE 5. Aprila 3. razred do Ljubljane in nazaj od $174.00 naprej Za -joJas'«ila in potne liste vprašajte njie pooblaščene agente 19 STATE STREET, NEW YORK Crafton, Fr. Machek Export. G. Previč, Louls Zupan. 51 č. A. Skerlj Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin Greensburg, F »an k Novak Homer CHy in okolico. Frank k renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway. John Žust Moon Run, Frank PodmilSek Pittsburgh, Z. Jakshe. V^nc. \rh, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. In okolico, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan Willock. J. L'eternei UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jo*. Koren Sheboygan, John Zormaa WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock Springs. Louis TauchT Dlan.ondvlile, Joe Rollct Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West Mth Street New York City MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis. A. Nab r if o J MONTANA Klein, John R. Rom Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck MEW YORK Gowanda, Karl Strnlsba Little Falls. Frank Masle OHIO Barber ton, John Bal ant. Joe Hi. Cleveland. Anton Bobek. Chat Karlinger. Jacob Resnik, John Slap lik. Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant ln J. Kuzrš Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj OREGON 'Oregon City. Ore.. J. Kobla/ PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JaU» Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Brldgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Ua m Naročnina za "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; a štiri mesece $2.; za četrt leta 50. New York City je $7. celo leto. Evropo le 17. za Naročnina za eelo leto. Poziv! Isdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.