DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MOKNINU DAILY NEjeSPAPEB
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 7, 1945
LETO XLVIII—VOL. XLVIII
Kolin je v ameriških rokah
Pariz, 6. marca. — Prva ameriška armada je danes okupirala rensko mesto Kolin. Tako se uradno poroča iz zavezniškega glavnega stana. Sem pa tja je še kako nemško gnezdo, kjer se upira nekaj nacijev, toda to zdaj nima nobenega pomena več. Kar se tiče vojaškega namena je Kolin že v rokah za-I veznikov, kar je največji plen, 1ri so ga I zavezniki dozdaj vzeli Nemcem.
V mesto sta prvi vdrli 3. oklepna, ! in 104. pehotna divizija, nato je prišla | pa še 8. pehotna diyizija. Nemci so se umaknili iz Kolina južno po koridoru do mesta Bonn.
Radio iz Moskve je danes poročal, da je gauleiter Grohe zbežal iz Kolina v Hitlerjev glavni stan, toda narodu so to zamolčali.
Ameriški vojaki, ki so zavzeli Kolin .so bili presenečeni, ko so videli, kako je bilo nemško prebivalstvo prijazno'do njih. Zdi .se, kot da so se domačini oddahnili, ko so dospeli v mesto Amerikanci.
Nekdaj krasno mesto z skoro milijon prebivalci je zdaj skoro kup razvalin. Mesto je trpelo pod neprestanimi bombnimi napadi od maja 1942. Sodijo, da je 85'..' mesta v ruševinah. Ker so bile po vsem mestu postavljene tovarne, se ni moglo prizanašati mestu v splošnem, ko ;so zavezniški avijatičarji razbijali industrijo.
Tretja ameriška aripada je pa nižje južno predrla nemško linijo ter se približala Coblenzu ob Reni na 25 milj.
Zadnjih 30 ur ni bilo ničesar slišati od te armade radi vojaške varnosti.
Severno od Kolina imajo, Amerikanci v rokah ves breg Rene, razen da je v ovinku pod Duesseldorfom še skupina nemških čet. Nemci so se tako naglo umikali, da so zapustili mnogo angleških in francoskih vojnih ujetnikov.
Nemci so razdejali prav vsak most čez Reno vse od Bonna do Wesela, kar je razdalja 70 milj. S tem hočejo kolikor mogoče zadržati zaveznike na levem bregu Rene, dobro vedoč, da bo igra izgubljena, čim pridejo zavezniki ičez mogočno Reno. Tako so Nemci razdejali tudi veličastni Hohenzollernski most v Kol i nu.
Sedma ameriška armada je končno očistila Nemcev francosko industrijsko
mesto Forbach ter obkoljuje počasi mesto Saarbrucken v Posaarju.
Zavezniške armade ne naletijo v nemških mestih na tisto, kar je Hitler napovedoval, da se bo namreč nemško prebivalstvo trumoma dvignilo proti zaveznikom. Večinoma so ljudje prijazni in radi dajejo vojakom pojasnila, jim kažejo pot in točno izpolnujejo izkaze zaveznikov. Poveljstvo se že boji, da se ne bi ameriški vojaki preveč bratili z Nemci, ki so tako silno prijazni do njih. Ameriški vojaki ne smejo dajati Nemcem sladkorčkov, toda nemški otroci so kmalu pronašli, da imajo ameriški fantje žvečilni gumij in se jih drže kot klopje. Amerikanci se pa ne morejo ustavljati milim prošnjam otrok, dobrega srca, kot so fantje.
Columbus, O. — Kot znano je vložil senator Metzenbaum, demokrat iz okraja Cuyahoga predlog, da se vpelje pri pobiranju prodajnega davka tak sistem, da bo moral vsak trgovec voditi posebno knjigovodstvo za prodajni davek. Proti temu se je oglasil senator Mechem iz Nel-sonville, ki je rekel, da bi bil Metzenbaumov predlog v velikansko breme malim in velikim trgovcem.
Zagrozil je, če bi imel biti Metzenbaumov predlog sprejet, da bo on vložil predlog, da se ves prodajni davek odpravi, s čemer bi bilo itak ustreženo ljudem, zlasti pa trgovcem. "Ako senator Metzenbaum trdi, da trgovci sleparijo s prodajnim davkom po sedanjem sistemu, bodo tudi po novem," je izjavil Mechem-
Osage, W. Va. — Dne 15. feb. je tukaj umrl Steve Jagodich, star 81 let. Doma je bil iz vasi Pečnica, fara Poljčane na Štajerskem, kjer zapušča svojo družino.
Toronto, Ontario. — Tukaj je umrl za rakom Frank Mehak, star 45 let in doma iz Metlike, Dolenjsko. Zapušča ženo, sina in hčer, ki sta že odrasla.
Pueblo, Colo. — Po dolgi bolezni je 16. feb. umrl John Star cer, ki je zapusul ženo, tri sinove in tri hčere.
Joliet,. 111. — V Luxemburgu je 20. j an. padel Pfc. Edward J. Rozman, star 26 let, pri vojakih od junija 1944 in preko morja je bil poslan decembra. Tukaj zapušča ženo, starše (Leo Adamič), polbrata, polsestro in dve sestri. — Dne 19. jan. je padel na zapadni fronti Sgt. Edward Horvat, star 25 let in sin družine Martin Horvat. Pri vojakih •je bil od junija 1941. Poleg staršev zapušča tri brate (dva v armadi) in tri sestre.
So. Chicago, 111. — Na zapadni fronti je 31. dec. padel L. Ple-sha, star 26 let. K vojakom je šel aprila 1942. Zapušča starše in tri brate (dva v vojni).
Odbornik Kovačič se poganja za glasovnice vojakov
V pondeljek je bil odbornik 23. varde, Edward Kovačič, v Columbusu, kjer je pred senatnim odsekom za volitve urgi-ral, da legislatura sprejme postavo, ki bi dovolila volivnim odborom imeti primarne volitve letos bolj zgodaj. To je z namenom, vda bi tudi vojaki lahko volili letos pri mestnih volitvah. Mr. Kovačič nam je povedal, da ima zelo veliko upanja, da bo državna zbornica to sprejela. V Columbus je bil poslan kot zastopnik mestne zbornice, da urgira sprejem tega predloga.
Prva obletnica
Jutri ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Rose Hrovat v spomin prve obletnice njene smrti.
REKA OHIO ŠE VEDNO NARAŠČA RADI DEŽJA
Cincinnati, O. 6. marca. — Vsled dežja je reka Ohio zopet narasla in nocoj se bliža 70 čevljem višine. Več kot 6,000 družin je že zbežalo iz nižinskih krajev in nad 10,000 oseb je brez strehe. Iz tf-eh držav poročajo o šestih smrtnih žrtvah poplave.
Armada, obrežna straža, Rdeči križ in narodna garda pomagajo pri reševanju in ddvo-zom ,pxiixebščiiv.iv prizadete kraje. Skoro vsa vojna industrija v dolini reke Ohio že počiva. Letališče Lunken v Cincinnati je 15 čevljev pod vodo. V več krajih mesta je ustavljen ulični promet vsled poplave.
Wright Corp., ki izdeluje letala, je tudi zaprla vrata in 25,000 delavcev je prizadetih.
Samo 12 let ječe, ker je pomagal Nemcem
London. — Anglež Gerald Hewitt, star 44 let, je bil obsojen na 12 let ječe, ker je v času nemške okupacije v Franciji vodil propagando na radiu za nacije in tudi pisal zanje propagando,
—-o-—
Dar za pogorelce
Neimenovana je podarila $2 v našem uradu za pogorelce. Prav lepa hvala.
Vaje mladinskega zbora
Jutri ob 5:3Q zvečer bodo pevske vaje mladinskega zbora SDD na Waterloo Rd. Starši, pošljite otroke ob pravem času na vajo.
Važna seja
Jutri večer bo po cerkveni po-božnosti bo seja Oltarnega društva fare sv. Vida. članice naj se udeleže,v velikem številu.
Razne vesljl od naiih borcev v službi Strica Sama
Vlada je začela gledati na dohodke zadrug, ki so zdaj oproščene davka
Washington. — Stric Sam je vrgel zdaj svoje pazne oči na zadruge, ki so dozdaj oproščene dohodninskega davka. Koliko je zadrug v Zed. državah,_ ni znano, kakšen dobiček delajo s svojimi trgovinami, vendar se sodi, da gre dobiček v bilijone dolarjev.
Pred kakimi 30 leti je kongres sprejel postavo, glasom katere so bile zadruge oproščene dohod, ninskega davka. Takrat so poslovale samo male farmarske zadruge. Toda v teku let sb^še zadruge silno razširile in kongres bo morda že letos, ali pa vsaj drugo leto začel z idejo, da se ta bil jonski business obdavči. To zahtevajo korporacije, ki plačujejo davke.
Toda zadruge so zelo dobro organizirane in v kongresu bo hud boj, kadar pride na vrsto vprašanje, da se jih obdavči.
Kongresniki, ki so za obdavčenje zadrug, navajajo take slučaje, kot je naslednji. Delniška družba lastuje mlekarno, ki je napravila v enem letu $100,000 dobička. Od tega mora plačati 40% davka, ali $40,000. Ostalih $60,000 se razdeli med delničarje, ki morajo zopet plačati dohodninski davek od dividend. Na drugi strani je pa mlekarna, ki obratuje kot zadruga. Tudi ta je napravila v enem letu $100,-000 dobička, toda ji ni treba plačati nobenega davka.
Seveda, ako bodo obdavčili zadruge, bodo šli naprej na posojilna društva in razne zavarovalne družbe, ki so zdaj proste davka.
—.—,—o-
Nov grob
V pondeljek zvečer je umrla Mary Krašovec, stara 60 let. Umrla je na domu svoje hčere, 1560 E. 221. St., Euclid, O. Truplo leži v Johnstonovem pogrbe-nem zavodu na Macauley Ave. V Ameriki se je nahajala 45 let. t Mož ji je umrl leta 1917 v Cleve-! landu. Tukaj zapušča štiri hčere: Mary, Henrietta, Pauline in Frances ter šest vnukov. Bila je članica društva sv. Ane št. 4 SDZ ter podružnice 41 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Jeronima. Pokopana bo na pokopališču St. Mary's v West Parku. Naj ji bo lahka ameriška gruda, preostalim so-žalje.
Premikajoče slike
Rev. Andrey bo kazal nocoj v šoli sv. Vida zanimive premikajoče slike, ki so prav primerne za postni čas. Začetek bo po cerkveni pobožnosti. Vstopnina bo samo 25c. Vsak je prijazno vabljen.
Razne važne vesti iz prestolnice
*	Urad za vojno produkcijo naznanja, da bomo morali dvigniti vojno produkcijo za 10% do poletja, ako hočemo doseči kvoto 60 bilijonov dolarjev v izdelkih letos. Vojna industrija bo radi tega potrebovala do 1. julija 700,000 dodatnih delavcev.
*	Urad za kontrolo cen naznanja, da bo alkoholna pijača, ki jo bodo importirali iz osvobojenih dežel v Ameriko, v ceni nižja kot sq bilje, cene v marcu 1942 .
*	V srednjezapadnih skladiščih je več kot en bilijon bušljev koruze in več kot dve sto milijonov bušljev pšenice, ki ne more nikamor radi pomanjkanja železniških voz. Ako ne bodo dobila skladišča kmalu železniških voz, je nevarnost, da se bo žito pokvarilo.
*	Direktor za vojno mobilizacijo, Byrnes, je zavrnil apel newyorskega župana La Guardi-je, da bi se zapiralo gostilne in druge javne prostore ob eni, mesto o polnoči.
*	Levičarji, ki si lastijo kredit za izvolitev predsednika Roosevelta, .ne dobijo od Mr. Roosevelta priznanja, kot so ga pričakovali. To je dokazal predsednik zlasti s tem, da ni šel v boj za Wallacea, ko so v senatu mrcvarili njegovo imenovanje trgovinskim tajnikom. Tudi Phil Murray, predsednik CIO, še vedno čaka, da bo predsednik zlomil jeklarsko plačilno lestvico, kot je Murray obljubil delavcem tekom volivne kampanje. Politiki se že vprašujejo, če bo mogel Roosevelt držati vajeti stranke v rokah do 1948.
IZ BOJNE FRONTE
(Sreda 7. marca)
ZAPADNA FRONTA — Gete 1. ameriške armade, ki so izavzele Kolin, zdaj zagledu-jejo bežeče nacije proti Bonnu.
PACIFIK — Tri divizije mari-nov so začele z novo ofenzivo na otoku Iwo, kjer se na severnem koncu še vedno drže Japonci. RUSIJA — Ruska armada je dosegla severnovzhodno ustje reke Odre in je samo 15 milj še od Stettina na Baltiku.
-o-
Vlada je določila les za civilno uporabo
Washington. — Urad za vojno produkcijo je določil za april, maj in junij 7,762,000 čevljev lesa za civilno in vojaško uporabo. Obdržala ga je pa 10%, s katerim bo zgradila rezervo za skrajno silo, katera rezerva naj bi znašala 738 milijonov čevljev lesa.
Lesna produkcija bo znašala v teh treh mesecih do 1?% manj kot v normalnih časih. Vsled tega pa zdaj vlada pripravlja rezervo lesa, ki bo ves za armadne potrebe. Pričakuje namreč, da bo lesna produkcija še bolj padla pozneje v letu.
-o--
Pa še več ga bo padlo
Včeraj zjutraj je deževalo, proti večeru je pa nenadoma začel naletavati sneg, ki je pobelil vso okolico v Clevelandu. Tudi za danes ga še nekaj napovedujejo, pa ne dosti. Jutri bo pa zopet gorkeje, pravi vremenski urad.
V Rimu je množica naskočila kraljevo palačo ter vpila: Smrt kralju!
Mrs. Jennie (Bajt) Jezerinac iz 5604 Carry Ave. je prejela poročilo, da je bil njen soprog Pfc. Peter ranjen nekje v Franciji.
( m m M 1
Mr. in Mrs. Hegler iz 765 E. 238. St., Euclid, O. sta prejela pismo od zeta Henrya Pollock iz Belgije. Henry piše, da sta se tam nenadoma setala s Tončkom Heglerjem, najmlajšim sinom te
družine. Prej se nista videla že dve leti. Tudi za Hegler j evo družino je bilo to vesela novica, ker niso slišali od Tončka že več kot dva meseca.
■in««
Ker bo velika noč že 1. aprila,
je zdaj zadnji čas, da pošljete vojaku preko morja velikonočne pozdrave na kaki lepi kartici. Fantje bodo tega gotovo zelo veseli.
Kim, b. marca. — Danes je množica naroda, vihteč rdeča bandera, naskočila kraljevo palačo na Kvirinalu, hoteč si priboriti vhod. Policija je streljala in metala bombe med množico. Bilo je nekaj mrtvih in več ranjenih. Lj-udje so vpili: "Smrt kralju!" V palači je bil prestolonaslednik Umberto, ki se pa ni prikazal na prost6 ne med demonstracijami ne pozneje.
Več tisoč glav ^roječa množi-ča je korakala proti kraljevi palači od ljudskega protestnega shoda v Kolizeju. Ljudje so razjarjeni, ker je zbežal iz ječe general Roatta, proti kateremu se vrši obravnava radi vojnih zločinov. Izgrede so povzročili komunisti.
Pravijo, da je vsled tega zelo
omajano stališče vlade premier-ja Bonomija. Govori se, da bo zopet poskušal postati ministrski predsednik grof Carlo Sforza.
Na lice mesta so dospeli truki z ameriškim in angleškim vojaštvom, da vidijo, če niso prizadeti v izgredih zavezniški vojaki.
Ko se je razletela bomba med množico tik pred vhodom v palačo in ko je počilo nekaj stre*lov, so se "hrabri" Italijani razpršili na vse strani, padajoč pri tem drug čez drugega.
Pri vsem tem je značilno to,, da je grof Sforza izjavil, da ne sprejme poslaniške službe v Franciji na isti dan, ko je zbežal iz zapora gc'neral Roatta. Sforza je izjavil, da je v teh kritičnih časih "potreben" doma.

N>u|mo
vojne SONDE In
znamke
PRCHILL JE OBISKAL PITO TER POSLAL EN m HITLERJU
L, °n> marca. — Premier Churchill je zadnji teden m, ^Vezn'Ško fronto pred Reno ter je povedal ob tej I da b0 am' ^kor hitro bo sovražnik pahnjen čez Re-dobili vojno z enim naglim zamahom.
To je bil slavnostni obisk za angleškega državnika, ki je že dolgo čakal, da bi stopil na nemška tla. Hitler je menda iz same pozabljivosti pozabil priti na mejo, da bi pozdravil cenjenega gosta.
V svojem, obhodu fronte je stopil k neki topniški bateriji, napisal na 240 mm naboj: "Osebno darilo Hitlerju," ter nato sam sprožil top, ki je pognal kroglo preko Rene v Rajh.
"Ako Hitler tega pozdrava ne bo dobil osebno v roke, ne bo moja krivda, ker so bili topni-, čarji, ki so naravnali top," se je sine j al Churchill in veselo gri-zel dolgo cigaro.
Churchill je stopal skozi razbi-t<j Siegfried linijo. Nemški civilisti so kar zijali, ko so nenadoma zagledali pred seboj znano osebo z dolgo cigaro v ustih. Vojaki so ga povsod navdušeno pozdravljali ter obljubljali, da bodo pripeljali "Hitlerja živega nazaj."
Za glavnega spremljevalca mu je bil general Simpson, poveljnik 9. ameriške armade- Ta je komaj preprečil Churchillu, da ni šel prav do Rene pri Duesseldor-fu, kjer neprestano udarjajo topniški izstrelki z onstran reke.
"Kar v tank me boste vtaknili, pa bom varen," je silil premier. Toda general Simpson je rekel — ne. Na tretji dan pvo-jega obiska je šel na najvišji hrib zapadno od Rene ter je dolgo molče zrl preko reke v Rajh.
Ko je hodil Churchill skozi razsuta nemška mesta, je pripomnil : "Tukaj še dolgo ne bodo poznali nobene brezposelnosti."
Ko je dospel do reke Roer, je šel po mostu peš preko, dočim sta mu feldmaršal Montgomery in general Simpson opisovala naskok 9. ameriške armade na tej fronti, prehod čez reko in potem pohod do Rene.
-o-
Iz raznih naselbin
l^fe dojilo bo
{Solonov
l^e^ Zakladniški
| h 7 U naznanJ'a, da 'i kl v°inem poso-
IVoV oH <?0l^eV in
A 14 oseb. Kam-
,<!> ' m{t3a do 30. ju-Ane št-4
g da pridejo iz-iNov8: ^03ni se-
KNo« !atel'e trU" 4« JN M POgrebnem
gledi-
L>o iob 9:30 naj
[%v * «deleže po-1 (K. kvi sv. Jero-
Ki »a Cv08a-
K Cko v
tudi
JW ,6te $5.00. )
n x> ^e. 3'0.
L>keth apelira še »a
pili, V^kirije, da bi
kot • nje v kam" deia 16 Pomočnikov,
F-	Vsakega posa-
I ^deST0' da uP°šte'
I boii kl ga vrši Rde-PoUu in do-$%ga te sina. brata ali
Hi1)0 lahi?a bojni fronti, f Kod , Povedal, kako fc%tin Javlja Rde-' 1>, dmi in drugim za
C Sj.
C? ^deLn!kdar ne vemo, tN je t>.rka katastro-% s svoi križ vselej fcbleV7 P°m°čjo, z de-
fNei hrano-I Nanj!* Vsak naj stoji v. JI SVojo dnl9rms+
J>aimo * kam-V*Rdeti Križ, Sela
»sile "S1*1*111 80 se dozdaj f' ^ so	Požrtvovalne
oma-
Rdeee' T Za nabiranje v hn L križa;
johMlhelich je načelnik JSwn Sušnik podnačel-
Atl»a L LMervar Je taj" Ostai	pomožna
\ J*? odbor je: Mary k Sr Tn Tavčar, John f* 2i,n?a Tonisich. Jo-
T Ann k' Mary Arm-TrO Snyder,. Mrs. ;trHnic; Cecilia Subelj,
fW 'T arian Kuhal". , Nvich' T/Ph Fortune, '	?Irs- Tekautz,
Mrs- Syroney,
^ ,sčeni pobirati da. f S odd11 Darovi se pa ''' n ki jn v North Ame-«1 S v uradu AmawSfc*
. "AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEB EV EC, Editor) «1X7 St. Clair Ave.	HKnderson 0628	Cleveland S. Ohio.
____Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto $8.50. Za Cleveland. Do pošti, celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalclh: Celo leto $6.50. pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per yew. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $400 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $8.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents.
Entered as second-class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 53
Wed., Mar. 7, 1945
Nova Poljska
pornost. Enkrat se bo to ljudstvo spet otreslo po velesilah naloženega jarma.
Nekaj podobnega je z, Jugoslavijo. Zavezniki v deklaraciji krimske konference toliko govore o potrebi svobode v Jugoslaviji, da zelo očitno priznajo, da je danes ni pod režimom, ki so ga vsilili jugoslovanskim narodom.'Trenutno je Jugoslavija izročena komunistični nadvladi. To nasilje nad narodom bodo zakrivali z masko neke napredne ljudske fronte, varali bodo svet z govori o demokraciji in pisali o svobodi naroda, ki je nikjer ne bo. Toda nič ne dvomimo! Boj proti usiljenemu režimu se bo takoj začel. To bo tiho, vztrajno, dobro organizirano, včasih morda celo podtalno delo za obrambo narodne kulture, ljudskih pravic in resnične svobode. V tem boju bo treba najprej izrabiti, kar obljubljajo zavezniki v krimski dekla/aciji. Zaenkrat je to na papirju, pride pa morda čas, ko Amerika ne bo več odvisna od ruskega komunizma. Morda bo treba kdaj celo sodelovanja z neljubim režimom. Tako sodelovanje seveda ne pomeni priznanja, da je vsiljeni režim dober in pravičen. Življenje je pač boj. Izrabiti treba vsak prijem, da se razoroži nasprotnika. Glavno pa je trdno zaupanje, da končno vselej zmaga, kar je dobro in pravično, nad vsakim nasiljem.
Malo katero diplomatsko potezo so velesile tako slabo zagovarjale kot izročitev Poljske pod ruski vpliv. Konferenca na Krimu je sicer svetu nametala kopico lepih besed o bodoči Poljski, toda svet se ni dal premotiti. Vse lepe besede je sprejel za to, kar so v resnici, za pesek v oči. Angleško in ameriško javno mnenje mora končno priznati, da sta njuni vladi radi edinosti velikih sil žrtvovale Poljake.
Churchill je govoril o tem pretekli teden dolg govor v angleškem parlamentu. Takozvano Curzonovo linijo je še nekam širokoustno in vsaj govorniško spretno zagovarjal, toda v drugem zatrjevanju, da je namreč zagotovljena samostojnost, svoboda in suverenost močne Poljske pa ni mogel klub svojim govorniškim zmožnostim najti prave besede. Pri vsem zagotavljanju, kako je zasigurana poljska svoboda in neodvisnost le ni mogel zatajiti, da tega sam ne verjame. To svojo negotovost je podčrtal zlasti z dvojim. Tolažil je Poljake, ki se ne bodo mogli več vrniti v svojo domovino s tem, da bodo dobili angleško državljanstvo. Čemu to, če bi bilo poljsko vprašanje tako sijajno rešeno. Zakaj ne bi mogel Poljak, ki se sedaj vojskuje proti Nemcem, iti domov in tam doma uživati državljanskih pravic, če bo ta Poljska res močna in neodvisna? Prav tako je Churchill trdil, da mora nova Poljska biti prijazna Rusiji. Kakšna svoboda je to, če nekaj moraš storiti? In kakšno neodvisnost ima država, če ne sme delati svoje lastne politike, ampak samo politiko prijazno Rusiji?
Poročevalec N. Y. Times-a pravi, da je, bil Churchill ves vesel, ko so ga poslanci napadali rddi te prodaje Poljske. Čim hujši so napadi, tem močnejše je njegovo stališče proti Stalinu. Ta komentar nam razlaga strah pred Rusijo. Izpričuje pa ta komentar tudi to, da se Churchill in Angleži dobro zavedajo, da so napravili nekaj, kar je pač — vsaj navidezno in trenutno — dobro za Angleže, da pa ta prodaja Poljske ruskemu vplivu nikakor ni nekaj, kar bi v svojem srcu mogli odobravati.
Churchill govori mogočno. V svojem govoru zagotavlja Angleže, da je s Poljsko vse prav, četudi, kot smo rekli, tega sam ne verjame. Izrečno je zatrdil Angležem, da dogovor o Poljski ni krompomis, ampak sama pravičnost Roosevelt je v tej stvari bolj odkritosrčen. Povqdal je Ame-rikancem naravnost, daje rešitev poljskega vprašanja samo kompromisen, da se on nikakor z vsem ne strinja. Vsaj odkritosrčno priznanje, da se je samo sili moral ukloniti.
Svet sedaj ve, da sta se zapadni velesili uklonili Stalinu. Zakaj? Poudarjajo, da je treba ohraniti edinost velesil za vsako ceno, drugače da ne morejo zmagati nad Nemčijo in Japonsko. Že pred poldrugim letom je londonski list "Times," ki ima tesne zveze z angleškim zunanjim uradom zapisal, da smernice angleške zunanje politike zahtevajo, da Anglija na vsak način maršira z Rusijo. Ta list je po željah angleške zunanje politike že takrat trdil, da je treba za to rusko prijateljstvo žrtvovati prav vse. Posebej je namignil, da treba žrtvovati, če pride do tega, tudi Poljsko in Jugoslavijo. Sedaj se je to izvršilo. Poljska je položena na oltar strahu pred Rusijo. Žrtvovana je za rešitev Angin ja. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi ruskih obljub. Za politično zmago v Evropi Rusija obljublja pomoč za zmago nad Japonci. Za to obljubo pa je imel' Roosevelt odprta ušesa. To so ozadja poljske žaloigre.
Vprašujemo se, če se ne bo godilo Angležem in, kolikor Amerika pobira stopinje za Anglijo, tudi Amerikancem kot tistemu učencu čarovnikovemu, ki je pač znal besedo, s katero se pokliče hudiča, ni pa vedel izreka, s katerim se ga spet odpravi.
Svet se tedaj zaveda, da so Poljaki v Jalti na Krimu vsaj začasno izgubili svojo polno neodvisnost kljub lepim besedam Churchillovim in Rooseveltovim. Živo se seveda tega zavedajo tudi Poljaki sami. Poročali so, da so se mnogi poljski oficirji v Italiji in na fronti proti Nemčiji ustrelili, ko so zvedeli, da so izgubili domovino in da jih boljševiki ffo vsej verjetnosti ne bodo pustili živih, če bi se vrnili domov. Poljska vlada v Londonu je seveda protestirala proti sklepom na Krimu. To je bila njena dolžnost. Ye pa ta poljska vlada prav tako dobro kot drugi, da je njen protest brezuspešen, ker ima krivica proti njim vse kanone zaveznikov na svoji strani.
Trezni Poljaki kljub tej veliki nesreči svojega naroda ne izgubljajo glave. Vedo, da teče življenje tudi čez poraze. Zdrav nai;od tudi ob največjem ponižanju ne izgubi upanja na boljšo bodočnosf. Poljaki so že izgubili svoječasno svojo državo, pa so jo zopet dobili. Tudi sedaj bodo spet delali in'sc trudili, da se izvijejo izpod boljševiškega škornja in njegovega pritsika. Ker pa je treba tudi pod boljševiškim škornjem živeti, sta že sklenili dve najvplivnejši poljski stranki, Mikolajčikova kmečka stranka in Popelova stranka krščanskih demokratov, da gredo njuni ljudje domov in da sc bore na terenu, da rešijo, kar se da rešiti.
Nemci so pri Jeni leta 1 £06 doživeli strašen poraz od f* -peleona. To jih j<? zdramilo. Začeli so z organizacijo in fi.oion Sedem ,At kasneje so vračali Napoleonu pri Lipskem in kasneje pri Waterloo. Tako bodo delali tudi Poljaki. Tr-doživost in vztrajnost naroda bosta premagali nasilnost komi1;! mu. Trpljenje bo dalo celemu narodu le še večjo odi,
Takole je papež govoril
Boltežar
še več! In to je morda najvažnejše. Ljudstva so kakor pogreznjena v blisk in grom vojne, ki jih požira. Kakor v goreči peči so, ki je njihova ječa. Pa Se zdi, da so se napodi ravno v teh okoliščinah vzdramili iz neke omame, ki so se ji dolgo vdajali. Napram državi in tistim, ki so pri vladah, so narodi zavzeli neko novo stališče. Začeli so staviti glasna vprašanja, začeli so kritizirati, kazat nezaupanje.
Izučila je narode bridka izkušnja preteklosti. Postali so bolj udarni in se upirajo koncentraciji diktatorske oblasti, ki se ne pusti pristriči in misli, da je na-dotakljiva. Narodi zahtevaj o'način vladanja, ki bo bolj odgovarjal dostojanstvu in svobodi državljanov. Morebiti je to hotenje sprva vstajalo v narodih bolj nezavedno in nejasno, vendar je postalo že neupogljivo. Te narodne množice-, so nemirne in vojna jih je obrnila takorekoč od znotraj na vzven. In sedaj se jih je polotilo trdno prepričanje, da sedanja vojna ni bila neizogibna. če bi bila ljudstvu dana možnost, da bi izreklo svojo besedo in moglo kritizirati korake javnih oblasti, bi svet ne bil potegnjen v vrtinec te uničujoče vojne. Da se v bodoče ne ponovi taka katastrofa, pravijo narodi, je treba drugačnih garancij. To se pravi, širokim plastem ljudstva samega se mora zagotoviti odločilna beseda.
Tako je duševno razpoloženje današnjih ljudi. Ali naj se potem čudimo, če se narodi bolj in bolj nagibljejo k demokraciji? Ali naj se čudimo, če demokratična misel igra veliko vlogo pri vseh onih, ki se zanašajo, da bodo soodločali usodo posameznikov in družbe sploh?
Skoraj ni treba ponavljati, da Cerkev uči: "Ni prepovedano, da kdo zagovarja zmerno ljudsko obliko vladavine, seveda v skladu s katoliškim naukom, ki pove, odkod izhaja vsa oblast in kako jo je treba rabiti." In da "Cerkev ne obsoja; nobeflie od različnih oblik vladavine, samo da je po svoji naravi zmožna poskrbeti za blagor državljanov." Tako je učil že papež Leon XIII.
Božič je praznik ljudomilosti včlovečene Besede, pa je tudi praznik človekovega dostojanstva. Da, človekovega dostojanstva v osebnem in družabnšm pogledu. Za,kaj ne bi na ta dan obrnil svoje pozornosti k vprašanju demokracije, kakšne naj bo,-do njene oblike, da bo prava, resnična in zdrava? Saj dobra demokracija je najboljši odgovor za sedanji svet. Seveda, Cerkev se ne zanima v prvi vrsti za zgradbo demokracije na zunaj ali na njeno zunanjo uredbo. To je'odvisno od posebnih želja posameznih narodov. Cerkev se pred vsem vpraša, kako se gocli v demokraciji poedinemu človeku, ki ninia biti sahio igrača v rokah vladajočih in tudi ne le molčeč predmet na svojem mestu v socialnem redu. Nasprotno ! Posamezen človek mora biti
in ostati nosilec, podlaga in smoter vsega družabnega reda.
Radi priznamo, da ima demokracija v širokem pomenu svoje besede lahko različne zunanje oblike. Lahko se izvede v monarhijah prav tako kakor v republikah. Ko to priznamo, se nam ponujata dve stvari, da jih premislimo in pretresemo:
Prvič: Kakšne posebne pravice gredo ljudem, ki žive pod demokratično vlado?
Drugič: Kakšne posebne naloge imajo oni, ki drže v rokah vajeti demokratične vlade?
(Naprej bo pa spet Gašper delal.)
seliti v notranje prostore one naprave, ki se sedaj nahajajo zunaj za zidanim poslopjem. Obeta, da bo s tem narejeno za to okolico veliko zboljšanje, ker namerava obenem tudi nasaditi z nasadi. Na isti način namerava tudi East Ohio Gas Co., zgraditi več potrebnih poslopij, v katerih bodo vršili popravila midrov in drugih potrebnih stvari. Vsa ta poslop-pa bodo zidana z zelo modernimi stavbami in okrašena z nasadi, kar bi delalo kras naselbini. Zato tudi ta kompanija zelo težko odstopi zahtevano zemljo. Vendar se vršijo razgovori v zadovoljnost.
Ko bodo vse te stvari dovršene, se bo dalo javnosti nazna-nje, da je prilika za začeti s pozidavo, pri kateri bodo imeli prednost prvi lastniki svojih lotov. Več poročam, ko bo še več novic. Odbor zboruje redno vsak torek večer. Za odbor poroča — A. Grdina, preds.
ZAPISNIK
Korak bližje cilja
Zadnji torek, ko se je vršila ob veliki udeležbi naših ljudi razprava v mestni hiši pred od« seki za zone in .restrikcije in odsekom varnosti, je bilo zopet ugodeno načrtu št. 1, katerega so izdelali člani City Planing Commission*za novo pozidanje naselbine in ga je odobril odbor ter priporočil, da ga odseki mestne zbornice priporoče celotni mestni zbornici. Oba odseka sta s poimenskim glasovanjem volila, da se ta načrt sprejme in priporoči celotni mestni zbornici, katera bo v nekaj dneh o njem glasovala.
S tem smo zopet malo bližje uresničenju cilja, s katerfm se bo dalo doseči sporazum z našo mestno vlado in tudi s kom-panijami, s katerimi se vrši sedaj nadaljno posvetovanje, da se tudi od njih dobi potrebno zemljo, da bo mogoče načrt izpolniti tako kot je bil narejen.
V tem načrtu je veliko izboljšanje celotnega prostora vseh treh cest: E. 61, 62 in 63 ceste. E. 62. cesta bo podaljšana in zvezana z 61.cesta. V vnožju ceste, ki bo vezala obe skupaj, bodo tudi rezidenčne hiše. Tako. bodo krog in krog teh cest hiše; katere bj imele enotno fronto, kar bi delalo vso to okolico veljavnejšo.
Odbor ima sedaj razmotri-vanja z dvema kompanijama: American Gas Co., ki se nahaja koncem Knausovih hiš, in z East Ohio Gas Co., od katere (namreč od obeh) mora odbor dobiti nove lote, da bo naselbina to, kar mora biti.
Prva instanca je bila ;sicer ta, da se doseže sporazum z našo mestno upravo, za kar se deluje že od početka in bo kmalu vsč zagotovljeno, kakor zgoraj označeno. Drugo 'je dosega z imenovanimi kompanijami, ki se držijo tudi za svojo zemljo, 1 katero bi rade vporabile za razširjenje svojega podjetja. — 1 Obe zgoraj imenovani kompa niji bi radi namreč razširili svoji podjetji. American Gas , Co., ki se nahaja na E. 62. ce-' sti, poleg Knausovih hiš, bi rada spravila v novo dozidano 1 poslopje, katerega namerava ! dozidati k sedanjemu na pro-' štoru, kjer ima sedaj lote za par kan je avtov, namerava pre-
če
verjamete al' pa ne
4IIIIIBIHIIII1HII
Malo da nisem zgrizel jezik, ki se je popolnoma po nepotrebnem stegnil in odklonil prijazno vabilo k sodelovanju pri mizi,
Glavne polletne seje gl. odbora Slovenske moške zveze, ki se je vršila dne 28. januarja 1945, v Klubovih prostorih župnije Presv. Srca Jezusovega v Barbertonu, Ohio-
Glavni predsednik Anton Rudman otvori sejo ob 10:20, s primrenim nagovorom pozdravi navzoče gl. uradnike, dosedanje in nove na minuli konvenciji izvoljene. Navzoči so sledeči:
Anton Rudman gl. predsed nik, Frank Česnik dosedanji I. gl. podpredsednik, Vincent H. Lauter gl. tajnik, Jerry župec dosedanji gl. blagajnik, Jože Grdina zapisnikar.
Nadzorni odbor: Chas. Bene-vol, predsednik nadzornega odbora; Nikola Klasan I. nadzornik in Joseph Šega II. nadzornik.
Finančni odbor: Avgust F. Svetek, predsednik, fin. odbora. Odsotna sta radi dela Joseph Piškur I. finančnik in John Ro-žanc II. finančnik.
Od novoizvoljenih uradnikov so sledeči: Frank) J. Mačerol I. gl. podpredsednik, J. Sega, gl. blagajnik, Math Intihar novi predsednik finančnega odbora in Frank Brancelj II. finančni ■uradnik. Odsotna sta Joseph Lukežič, II. gl. podpredsednik in Andrew Maček II. nadzornik.
Čitanje zapisnika III. konvencije S. M. Z., ki se je vršila pre-tečeno leto, meseca septembra v Euclid, O. Po prečitanju je za-pisnk sprejet, kot čitan.
Br. Avgust F. Svetek izrazi zahvalo zapisnikarju, ki je tako dobro uredil in spisal zapisnik.
Na dnevni red pride vprašanje, če naj se čita tudi zapisnik seje glavnega odbora,' ki se je vršila 30. julija 1944, v Barbertonu, O. Br. Svetek je mnenja, da tega ni potreba, pač pa, da na j zapisnikar prečita iz zapisnika le kako važnejšo točko, ki bi spadala na to sejo. Br. Brancelj stavi predlog, da se tega zapisnika ne čita, pač pa naj se ravna v smislu mnenja Br. Svetka. Predlog podpiran in sprejet.
Pordčilo glavnega predsednika sobr. A. Rudmana, ki poroča o delu ki ga je imel za minulo konvencijo z tozadevnim odborom; dalje je bilo tudi nekaj pritožb od nekaterh strani, ker niso dobili povabil na banket, ki se je vršil po zaključku konvencije. Tako poroča tudi o delu, ki ga je imel za napredek S. M. Zveze, ter bo skušal tudi za bodoče kar mogoče storiti za S. M. Z. Poročilo gl. predsednika sprejeto.
Poroča br. Frank Česnik, dosedanji I. podpredsednik, ki priporoča, da gremo na delo pri podružnicah S. M. Z., ter sploh za organizacijo kot tako. Dalje, da se nekaj uredi, za Honor itoll tablo z imeni članov S. M. Z., ki služijo v armadi in mornarici, kot je bilo to svoječasno odobreno. Poročilo gl. podpredsednika Česnika sprejeto. Poroča gl. tajnik Vincent II.
Lauter, ki vzpodbuja, da bi pridobili v organizacijo kar največ novih članov, da bi tako organizacija bolj napredovala tudi v članstvu. Poroča o dohodkih in stroških. Celokupna blagajna je bila 31. decembra 1944, $5,-436.78. Kar je že čedna vsota, kljub temu, da nam je dosti vzela konvencija, ker se je plačalo dnevnice. Dalje prečita imena umrlih članov in v znak sožalja zbornica vstane. Poročilo gl. tajnika sprejeto.
Br. Jerry Zupec, dosedanji gl. blagajnik, nima kaj posebnega poročati; želi novemu odboru S. M. Z. kar največ uspeha v bodoče.
Poročilo nadzornega odbora, poročajo: Chas. Benevol, pred sednik nadzornega odbora, potem br. Nikola Klasan I. nadzornik, ter Joseph šega II. nadzor nik. Vsi ti so pregledali knjige glavnega tajnika in gl. blagajnika ter iste pronašli po vsem v redu, ter priporočajo, da se račune sprejme, ker so popolnoma v redu.
Poročilo nadzornega odbora sprejeto in odobreno, zaeno vsi podani računi o dohodkih in stroških.	*
Br. Avgust F. Svetek kot predsednik finančnega odbora poroča o gotovini S. M. Z., koliko je na banki in pa koliko v obveznicah U. S. War bond: vse je prav dobro naloženo v smislu sklepov, ki so bili že poprej spre jeti. Dalje se sobrat Svetek zahvali za složno sodelovanje med glavnim odborom, ki je prevladovalo vseskozi, odkar je bil on
v gl. uradu in upa, da bo istota ko naprej.
Poroča zapisnikar J. Grdina o zapisnikih Slovenske možke zveze, katere vse je prepisal v eno posebno knjigo, ki zdaj vsebuje skupno vse zapisnike od začetka pa do danes, kot je to obljubil že na konvenciji in še prej odboru. Poročilo zapisnikarja sprejeto.
Tekom zborovanja je priše na sejo tudi br. Udovich, častni predsednik S. M. Z. Br. Udovich pozdravi navzoče, ter želi vsem obilo uspeha in vsestranskega napredka. Obžaluje, da se radi zaposlitve v tovarni ne more kaj prida udejstvovati pri napredku in delu za S. M. Zvezo. Poročilo častnega predsednika sprejeto
Po poročilih se dosedanji gl. uradniki, k niso več v uradu umaknejo novim navzočim uradnikom, ki zavzemejo svoja mesta.
Sledi razprava, če bi ne bilo morda umestno zopet pričeti z kako kampanjo za pridobivanje novega članstva. Po krajši razpravi se sklene, da ker je kampanja takorekoč komaj minila da se jo zaenkrat ne pričenja; v .veljavi pa ostanejo nagrade za pridobivanje članstva kot so bile prej, ko je bila kampanja Sprejeto.
Br. česnik poroča kot dosedanji zastopnik S. M. Zveze pri Jugoslovanski pomožni akciji slovenska sekcija; v kolikor je njemu to znano, dasi se zadnjih par sej JPO-SS ni udeležil radi stroškov, ki so v zvezi s tem, ker te je svoječasno S. M. Zveza ukinila, da bi še zastopnik udeleževal sej, ki se vrše tako daleč.
Poročilo Br. česnika je zanimivo zlasti iz razlega, ker se hoče J. P. O.-S. S. oziroma blaga j-, no priključiti nekam drugam in sicer k "War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent" v New Yorku. Tozadevno je bilo poslano tudi na Slovensko možko zvezo par pisem v tej zadevi, ker je Slovenska možka zveza ena izmed organizacij ki tvorijo JPO-SS in je bila v tem
(Nadaljevanje na 3. struni)
BESEDA IZ tiARODA
kjer si je podaljševal^ potu svojega obraza Jim s telesnimi dobri®1 se mi namreč zdelo W zdaj hodil od hiše do j pri nas v starem kra'J Zastonj ne maraffl, j nobena ne vzela, za|<>1 morda odslužiti ban" J vanjem črepinj. §ur,1 doma ne. Se reče, vno pri tem, je nasa] administracija že H mignila, da bi bilo H prav, če bi se vrsti'1 P j nju posode vsi člalU\j čestva. Saj ne bos, s I kadar sva zdaj s w 1 bo za gospodarja, učim umetnega P0"1'! pinj. K sinku mu leP"J stol, mu privežem j predpasnik, da ^ i podkupim s tem, j priliki napravil ku'^J ke in fant vam da je veselje. Doz«! komaj tri krožnih J kar je zelo majhe" »l se vzame.
To je samo min' i dano, ker smo ravn6J Torej ko sem P1',1 bilo šepicove Ur^eJ zno odklonil, nisen'|
.-.o
namena, da se »e J voriti, če bi kdo P° 1 novno apeliral in , I bi bila Urška i»°r J kla, pa je njen J>J | jel in ji ukazal: 'J silila, saj ni pet le .J obloda ti, da bi f ;l tako dalje. Prvjc- J jašala dobiš Prl kontro, da boš vl 1 požrl banket. * Se reče, saj ce J mogrede spomni'n vabilo z znanim ko si že prej le > 1 gotovo skočila P^jš čela vleči k miz1' .{| brega srca. Pa JL sram, nekaj se"1 s Jr da bi mu moje "-L zmešalo žlic. .*«
. 1, o P
Saj mi res 111 v J
za tisti fižoli-J
Jimova ofenziva j
Ampak ne bo
rekel: malo še 1,1 J
li, pa zopet m»'0' j
ste več. Sedel seP J
nji, vrtel klobuk J
migljal, kako bi J
da bi mi kdo fiž%|
bo izgledalo, kot Jk
če bi imel hude ,1
žol že davno s^i
Ampak moje °c.1,trs;I
bolj na jokavo * I
ne užgejo ne \ ^ji
gega, saj veste,
Toda čas h^yf
spravljal zadnje
krožniku, nato •> M
v fižol. Fižol J
nemu človeku P JI Z'1 P
ni otava, samo ' jr sem šel globoko M ravnost in b^ Jima: "Pa boš v" i
žrl?" .A
Jimu je om^j
se je ustraši' JI
bile bolj. grož>U> jjj
pa, ki je ze}0 I
videla na uro 1 yj
"Eh, kam i
likšno skledo! *A
sta zdelala.
Ker sem inie./I -gjii ■ ke izkušnje, »
prijel:	jfl
"Tukaj g» rJj (J
ampak če bi 11 ^ I
s seboj dom°v> I
rad vzel."
: "Joj, mend» !'T
dam,"' je
kvort flašo ti J la."	rf'®
"Kvort bokf|}il pravi j al Jim- f liko pristoril «,, f bo imel zado-4^-, J
Ampak : gospodar v , zj<|' I'kvort, tak ki J J/*' j sem ga nes?1 ^fl I se iz dan 'i, 1 še pogledal lllS ■ i jal.	. J®
i To je bi' potenj v m0-10'
rial,'
»88
Junaštvo, iti
t Zvestoba
»i ^virakj roman iz časov francoske revolucije.
za kapucinovo stanovanje — kajti častitljivi mož ji je zbudil veliko zaupanje — in Key-ser je prav odločno odobraval ta nagib, ki ga je navedla.
Salis in jaz ni^va imela do-sti časa, da bi se čudila in izrazila svoja voščila. Dobri pater Sekundus je prišel in pričel poročati, ko je oba zaročenca poprej izpovedal.
Ker za vreden sprejem svetega zakona in za milosti, ki so združene že njim, <je dosti bolj treba, da je duša okrašena s svatovskim oblačilom, kakor pa telo. Vrli kapucin je vedel to misel v otroški priprostosti in s kratkimi besedami, toda tako presunljivo priporočiti zaročencema, da nista bila le onadva, marveč tudi Šališ in jaz
globoko ganjena.
«
Obred je bil seveda zelo pri-prost. Vendar je blagoslovil prstana, ju nataknil v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha na prsta ženina in neveste ; prisegla sta si zvestobo; on je sklenil njuni roki, ovil štolo o-koli in ju blagoslovil. "Tako, zdaj sta mož in žena in nič vaju ne more več ločiti kakor smrt. Ljubita se kakor je Kristus ljubil svojo cerkev in se za njo žrtvoval smrti. Kajti tako opominja sv. Pavel krščanske zakonske." Tedaj je dohovnik zaključil sveto opravilo.
Zdaj smo drugi stopili k no-voporočencema ter jimla podali roke, srčno želeč jima sreče. Nato smo nalili kozarce in crčili ž njima na srečo in dolgo življenje ter smo hoteli, veseli kolikor so dopuščale ža-iostne okoliščine te svatbe, sesti okoli mize, ki jo je Brun-iier porinil k postelji.
Pater Sekundus pa je rekel, da ima še mnogo važnih opravkov, in ni se pustil zadrževati .niti za hip.
Zapisnik
(Nadaljevanje z 2 strani)
smislu in je še zastopana po posebnem zastopniku. Tozadevno se razvije prav kratka razprava, v katero poseže br. Frank česnik, zatem pa Jože Grdina, novi zastopnik S. M. Z. pri J. P. O.-S. S.
Vprašanje pred glavnim odborom je v smislu pisem, da li se JPO-SS pridruži že gori omenjeni organizaciji War Relief Fund of Americans of South -Slavic Descent ali ne, nakar je stavljen in podpiran predlog, da je Slovenska moška zveza proti temu, da se kam pridruži, pač pa, da ostane popolnoma samostojna organizacija in sama razpolaga z denarjem v namen, za katerega je bil nabran in se' še nabira. Pojasnjeno je bilo tudi, da ni res, da ima JPO-SS pravico samo zbirati, deliti pa ne. JPO-SS ima prav tako pravico deliti ta denar kot ga imajo druge slične organizacije: za Slovenijo je bil nabran in v Slovenijo, našim ljudem za pomoč, naj gre in z njim naj v tem smislu razpolaga od-oor Jugoslovanske pomožne akcije, slovenska sekcija. Predlog, da ostane tako v tem smislu je bil sprejet soglasno brez vsake opozicije.
Zapisnikar, dalje omeni, da misli, da se bo organiziralo za 3. M. Zvezo tudi rojake iz Prek-murja; tozadevno je govoril z njimi pri nekem društvu, ko jih je nagovarjal, da bi pristopili, a -o nekateri izrazili željo, da bi radi imeli svojo podružnico, ako mogoče. Stvar bo skušal urediti zapisnikar.
Mr. James Debevcu, urednika! Ameriške Domovine, ki je *aeno glasilo S. M. Z. se pošlje sožalno pismo "gleda izgube njegove soproge.
Br. Frank česnik izroči častnemu predsedniku br. Fred Udo-vichu, veliko sliko novega guvernerja Hon. Frank Lauscheta, katero se bo potem obesilo na častnem mestu v dvorani.
Mr. Math Intih^r predlaga, da se pošlje novemu guvernerju Hon. Lauschetu posebno čestiti. ko od Slovenske moške zveze.
Ker je dnevni red izčrpan, gl. predsednik Anton Rudman zaključi sejo.
Anthony Rudman, -gl. preds.
Jože Grdina, gl. zapisnikar.
da iz peči, smrt in nevarnost plavata vedho nad množico- delavcev, ki se poti in trudi v tvorni-ci. . .
In človek je odvisen od trenot-ka, redno ob uri, kadar se oglasi parna piščalka, mora začeti ali končati; po noči in po dnevu, redno isto in isto, kakor ura mora iti delo v tvornici, pri kateri je delavec le neznatno kolesce brez moči in volje. . .
Doma in v svetu
POVEST Spisal Zvoran Zvoranov
"živijo!" je klical Tončkov Janez in silil Franceta, naj izpi-je do dna.
Izpii je, Tone mu je zopet na-lil in nadaljeval s tovariši pogovor o delu, o nezgodah pri njem, <f socijalistih in Bog ve o čem §e
Franceta pa ni zanimal pogovor. Močno vino. mu je sililo v glavo, neka utrujenost in žalost se ga je polaščala. Mislil je na zadnje dni in nekaj kakor kes se je budilo v njegovem srcu.
— Kako je* tu življenje vse drugačno kakor v domačem Zapolju! Tu veliko mesto, noč in dan šum in Hrum, da človek grmečega Boga ne sliši, tam pa tiha "in mirna vas s svojim velikim, sladkim pokojem. Tu petek in svetek isto, tuj in osamljen hedi človek med množico ljudi, ki se pehajo in trudijo s čudovito naglico dan za dnem, tam doma pa pride po delavniku praznik, po tednu, med katerim človek, dela, nedelja dan miru in počitka. . .
In kako težko in nevarno je delo v tvornici!
Siv, težek oblak dima plava noč in dan nad vrsto temnih, zakajenih poslopij in nad širokimi dvorišči in poti, ki so med njimi. Zrak je nasičen s paro, s
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
In kako vse drugačno je kmečko življenje! Kakor otrok skrbno mater, ki ga redi in varuje, bi moral ljubiti kmet svojo zemljo. Ali ni kmet kakor kralj, ko gre skoz polje, ki mu šumi v žitnem klasju svoj pozdrav in se mu klanja? Ne smrt, ampak življenje mu zre povsod naproti . . . Prost in neodvisen je kmet, še cesar ni bolj od njega. . .
Vse te misli so šle Francetu po glavi in tiha, grenka žalost mu je napolnila dušo; dvom, ali je storil prav, da je zapustil svoj rojstni kraj in se podal v tuje mesto, se je že budil v njem in dvomu je sledil kes. . .
Iz zamišljenosti ga je vzbudil prepir, ki se je vnel pri sosedni mizi. Nekaj delavcev je kvarta-lo, eden je nemara sleparil in drugi so ga zapazili in zahtevali svoj denar nazaj.
"Plačajmo in pojmo!" je dejal Brumnov Tine, ki je bil precej strahopeten, vstal in potrkal s steklenico po mizi.
"Eh, kaj!" je menil Tone. "Počakajmo, da vidimo, kako se pomenijo I"
Toda natakar je bil že pri mi-
Sajami, z duhom po premogu, pe-lzi in zato so vsi plačali.
troleju, olju in Bog ve s čim še Delav-ci s pptnimi, začrnelimi obrazi nakladajo iz Vagonov že-Jeznato rudo in jih težko naložene pehajo do dvigala. Tam zopet drugi nakladajo rudo na žerjave, ki jo dvigajo v velikanske topilnike, kjer se si;opi. Noč in dan gori mogočen plamen v teh pečeh in po nofii se. razliva njihov svit daleč po niQrju. Iz to-pilnikov pa teče po kanalih kakor rdeče, ognjene kače železo in žlindra, ko delavci izbijejo za-maške in dobi raztopljena ruda prost izhod.
• Res, tvornica dobro plačuje svoje delavce, ali vsak teden se dogodi kaka nesreča. Ta si zlomi roko ali nogo pri delu, drugega povozijo, tretji se opeče, če švigne nenadoma raztopljena ru-
Napovctbljeni gostje.
Moja sreča je bila, da se oče Sekundus ni dal zadržavati!
Ko sem ga spremil z Marto —ne, gospa Menard moram reci zdaj, ker z Redingom sta bi-ui sklenila, da bosta nosila ta priimek, dokler se ne vrnejo boljši časi — do stopnic, zaslišali smo zdolaj hripave glasv-ve: "V imenu postave! Tukaj se skrivajo švicarski častniki. Ce nam jih takoj ne izročite, se vam bo slabo godilo, državljanka!"
"Oho, kaki nepovabljeni sva-tje so to!" rekel je kapucinec. "Brzo,' gospod Muos, stopite z menoj v ta temen kot, dokler ne odidejo. In vi, ljuba gospa, skušajte krotiti vaštga moža in gospoda Salisa."
Mesto da bi poslušal dober svet očeta Sekunda, planil sem z Marto nazaj v sobo in jo za seboj zaklenil. Z nekaj besedami sem naznanil bližnjo nevarnost. Kaj storiti? Ranjenca skriti ni bilo mogoče!"
"Reši sebe!" dejal je Salis meni. "Mene jutri izpuste, četudi bi me utegnili danes zapreti. In ranjenia si tudi ne bodo upali dotakniti."
Brunner me je kar prijel in me potisnil v spalniro obeh sester in vr^ta naglo zaprl za menoj. "Bodite mirni! Ce ulo-mijo vrata,- skrijte se pod posteljo ali v omaro. Zaklenite druga vrata odznotraj in ne hodite ven na hodnik,, ker gotovo bodo zasedli hodnik in stopnice," rekel je Brunner. Nato je pograbil oba kozarca in krožnika, ki sva jih rabila s kapu-cinom, ter jih je kar vrgel skoz okno, in porinil še ne odprto drugo steklenico v globoki žep svoje suknje in mrmral: "Tako ta je tudi na. varnem. Ne smejo mi je izsesati ti grduni!"
(Dalje prihodnjič.)
Prepir je bil vedno hujši, dva delavca, ki sta bila že pijana, sta dvignila stolici, da jih razbijeta na glavi sleparja, ki se'je branil vrniti denar. Natakarji so jih mirili, a ni pomagalo. Naenkrat so se zabliskali v rokah noži.
"Sedaj pa kar pojdimo!" je kriknil Tine.
Nekdo je zakričal v gneči in tepežu in omahnil na stol. Nemara ga je bil kdo zabodel.
A tedaj so s© odprla vrata, zasvetili sta se uniformi dveh straž in v hipu so izginili noži in kričeča gruča pretepačev se je raz-begnila na vse strani. Na sredi pa je slonel ob mizi delavec, bled in prepaden. in tiščal roko na pr-
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
I
C?6 392 512 E
BOY THAT
EXTRA $100 WAR BOND TODAY!
sih, kjer mu je bil nekdp z nožem zadal nevarno rano. . .
"V imenu postave!" je glasn0 in strogo dejal starejši stražnik in položil roko na najbližjega delavca, ki je bil osupel pozabil skriti nož. Potem sta začela pre-iskavati tudi druge.
A naši prijatelji niso tega več gledali, ampak so hitro zapustili gostilno.
"Nikdar bi si ne bil mislil, da ljudje za tako malenkost posežejo po nožu ■ . ." je dejal France, ko so bili na prostem.
"To je malenkost . . ." je dejal Tončkov Janez z nasmehom "Videl sem že, da so se pri vinu brez vzroka stepli in koga tudi ubili za prazen nič!"
"Kako vse drugače je pri nas v Zapolju!" je dejal po daljšem molku France skoraj otožno.
"Ali ti nisem pravil, da se boš še kesal, da si šel iz Zapolja? Nič ne( pomaga — navaditi se
moraš na to življenje! Mesto'je veliko, ljudi kakor mravelj od vseh vetrov, med njimi so dobri in krščanski, a tudi socijalisti, anarhisti in Bog ve kaki never-niki še, ki se ne boje ne Boga, ne vraga ... Pa kaj bi ti to pravil, saj tako pride tvoj stari kmalu pote in te popelje zopet v Zapolje! Zato bodi vesel, fant, da se ti ne bo treba kakor nam ubijati tu po tvornicah in teh jamah razbojnikov!" je pravil Janez z veselim glasom.
Prišli so na široko ulico ob morju, ki je samotna in zapuščena se vila kraj tihih, nerazsvet-ljenih hiš in palač. Sprehajalcev ni bilo na njej, le tuintam je stopal ob kraju finančni stražnik in zdehal od dolgega časa. Jasno so gorele električne luči, njih odsev je plesal kakor dolge, blesteče kače daleč po črni vodi, kakor trudno, zaspano oko se je zasvetila zdaj pa zdaj luč svetilnika in zopet ugasnila. . .
"Kaj bi se držali tako pusto kakor božji volki!" se je naenkrat razjezil Tone, videč, da so vsi zamišljeni in molčeči. "Za-pojmo rajši kako fantovsko kot včasih pri Grozdu v Zapolju!" . "Pa dajmo!" so dejali in zapeli tisto znano:
"Fantje po cest' gredo,
žvižgajo, pojejo ..."
Peli so do konca, a pesem jim ni šla tako od srca kakor v domači vasi . . .
(Dalje prihodnjič.)
-o-
Pazite na avtomobilske plašče Washington. — Col. J. Monroe Johnson, ravnatelj urada ODT, svari avtomobiliste, farmarje, ter posestnike tovornih avtomobilov in avtobusov, da ne smejo zanemarjati pozivov za obnovo in popravila vsakega obrabljenega; a še uporabnega avtomobilskega plašča, ako hočemo preprečiti, da ne pride do poloma motornega prometa v teku bodočega poletja. Izjavil je naslednje: "Naš narod živi preko svojih dohodkov in zapravlja svoje imetje v pogledu avtomobilskih plaščev. Slični smo rodbini, ki živi v večnih dolgovih, v praznem u-panju, da bo prišlo nekaj, kar jih bo rešilo, predno se pojavi šerif, da jih zarubi. Za civilne avtomobiliste in posest nike tovornih avtomobilov in avtobusov utegne ta težka situacija glede plaščev trajati še do konca leta." (OWI)
ženska za čiščenje
3:30 zj. do 12 Popust pri nakupih Stalno delo. Plača The Halle Bros. Co.
(53)
žensko se sprejme
Sprejme se žensko, ki bi prišla čistit in prat enkrat na teden. Pokličite LI 9425. (54)
ženska za čiščenje
Ženska dobi delo za čiščenje uradov od 6 do 10 zvečer, od pondeljka do petka ter od 1 :lo 5 popoldne v soboto. Dobra plača.
Istotam dobi delo oskrbnik za čas od 7:30 zjutraj do 4:30 popoldne, v soboto pa od 7:30 zjutraj do 1 popoldne.
Vprašajte za Law. Kennedy, 1421 E. 49. St.	(56)
MALIOGLASI
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog.
Popravimo vse vrste furneze.
Inštaliramo pihalnike
in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5200
550 E. 200. St.
(x)
MALI OGLASI
Hiše naprodaj
Proda se hiša na 74. cesti, za 2 družini, furnez, 4 garaže, lot 10x175.
Moderna hiša wna Lockyear Ave., 5 sob, nov furnez.
Za podrobnosti se zglasite pri
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056. (54)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom-
St. Clair Repair Service
7502 St. Clair Ave.
EN 7215.
Ohijska vina!
' Prodajamo na debelo in drobno .
Joseph J. Smole, Jr.
6112 Glass Ave.
(W., S.-x)
Za tako vožnjo mora imeti voznik precej "čisto" glavo. — Muli vojaški "jeep" na katerem sedi general MacArthur je? na poti preko zasilnega mostu pri Camilingi na otoku Luzon.
Slovensko podjetje
Inštaliramo furneze na premog in plin. Termostate in kontrolo za plinske vodne grelce. Popravljamo in imamo dele za vse vrste furneze. Vacuum čiščenje.
Za garantirano delo in zmer ne cene pokličite
DI 2479 Heights Heating Service
1361 Schreiber Rd.
Maple Heights
John J. Pinter
(Feb.28,Mar.2,5,7,9,12)
Zelo dober kup
Na 1162 E. 61. St. se proda-sta dve hiši; sprednja je za 2 j družini, 4 in 4 sobe, zadej je ' pa hišica 2 sob; na prostoru so J 4 garaže. Se mora prodati ra-| di bolezni in cena je j ako zmerna. Zglasite se na 1176 E. 71. St. ali na 6704 St.* Clair Ave.
(54)
Kupim harmoniko
Rad bi kupil harmoniko z 120 basi. Kdor bi jo prodal, naj pokliče DI 5398. (54)
Stanovanje iščejo
Išče se 8 sob ali več za odrasle ljudi. Kdor ima kaj primernega naj sporoči ustmeno ali pismeno na Josephine Levee, 1392 Giddings Rd., Cleveland, O.	;	(56)
Kupim avto
Kupim avto Club Coupe; mora biti v dobrem stanju. Kdor ga hoče prodati naj pokliče ENdicott 3300, po 6 uri pa HEnderson 9588. (55)
Soba se odda
Dobi se opremljena soba s kuhinjo, ali tudi neopremljena, za dva pečlarja ali dvoje deklet. Vprašajte na 1000 E. 66. Place. .	(55)
PLAČAMO najvišjo ceno v gotovimi za kakršenkoli klavir, ne glede na njegovo stanje.
FAirmount 82C6
ft. 30 člani "blago-^ K* h kateri spa-6n0 mi si drugače ilada pomagamo. Toda
lo m ,neki fanatizem za ^ raZnimi ložami'
stvari 1°. Upanja doseči
Skim ' mora biti svo" Zda'g°reČnežem nePri"
W ! VSak sumljiv'
fa i« a Pomiloščenje v l0J stričnik Rudolf H 2aJnei" jetništvu. Pro-
'Ostal iDantona' ki Je minister- Sa-o n.]e Pogledal in mi fr^R0* svet0val, ker br eje zapustim fistou j0 se slabi dne-C^' Že bi bil od-
8tr>'čnik Pt?rebov.al m°J
>4dvaTik' W "
'i® žal*.18 nekaj časa izraz' n gledal Pred We*!*, globlje ža-aj^l: "Ideali in ive vl-m\sem bil šel,
tr*CeH ak01' ^ b°"
s«iJ? 10- avgu-lave ^ Bachovo gla-
' Cogih mojih pri-
»ii jp m°jega ofkna, oči, ka-io g'. Mislil sem si
<r°p tak° iep°'
[ U^ . • -Prinesla naj
K le ! miru- Dozdaj
,in gorje in 1% > ok°ve! Njena
P željnihtrta' Umaza"
! j Psov, in ko-
fftila • , ejati se> da Rli n 'z lata, v katero
lkih *81 .svobodnjaki v
P«*1- Da' da'
la Je Pranco-
I	c se ip
f Je djJ'\2dramil kakor Ktul: "Vendar ho-INič na 6Slti Bachman-|>at Je,Vidim' ali zna" ISh!, med svobod-(Hti?kor le razdira-
I'; GuadenC!'. C^lil s i v""1" re"
IS hjr , lobodo PO-
F PW, ar dvomil. In
|oQe«itost se je
f* te,!"	blago-
| * ^evanje!"
i!* C1 sedaj p°sl°-
fcX g ga Je pro-
fSe ohi 1mal° hiP°v'
f^C Ska i« ga želi f Hi ^ lažnem opra-
II	keSa '	morda «>Jo APlSarJa, da bi
lNC°r0k0; kajti
fSeT10 šlo sla-f>ve »a vedno in f ki sta ' Slut».ie. L%a QV zacetku na-|' Prišli Bachrnannu
» ^ Vi4e ra.l. Za-
tj	Ste bili
■k "ni •""»erju in
ISčSlZ0- Pecivo-
l * ter stekle-f iiJej- Cemu to?
IS, uganko, f potre"
Jih '^t0 ekel -le ša-
fevieo 6 8k^il Pri-kSv>..Z eno E ^douieurska
I<S»?\hxž ■0
INc, 0	pac ve,
Praven čas,
U	ta nje-
Ik H 4. \°da rajnik1 njegova
fc ^zaw mifr	Marta sa-
Ne!,!' rahlo^t-K?°lfU k°Aetnu Uub-
zvezde tam gori n» d rem nebesnem sV° le druga za drugo-1 j en je je šlo kakor sanjskih prikazi Koliko bojev je že« stati! In ni jim še vse se še zgodi? ** čaka?
hišici ob Sierfi. Edward jo je bil poljubil v slovo ter jo prosil, naj ima hišna vrata zaklenjena. Nato pa je 'odjezdil.
Elizabeta nažge malo svetilko, ob katere svitlobi je nekaj časa sedela pri odprtem oknu. Njene misli so sanjale v prihajajočo tmino, dokler se niso
In Armeniji se je zdelo, kakor da je sklenila' pogodbo s hudobnim duhom.
Obotavljaje se, je položila svojo roko v Wilsonovo.
"Sklenjeno, Mylady! In rečem vam, tega ne boste obžalovali nikoli!" pripomni še Jo-zua, nakar sta odjezdila mimo rudnikov nazaj v Wilson Cas-
tle.	■ ■
Hišica ob Sierri. *
Proti večeru je Edward odjezdil. Hotel se je vrniti pozno v noč ali pa šele zgodaj zjutraj. Šel je, da poišče starega samotarja v gorovju, ker je slišal, da se zdaj pa zdaj pojavi t>b Samovem rudniku.
Elizabeta je ostala sama v
Se hočete slikati
* .* * i
Tistim, ki so bili prizadeti po požaru East O&jjj naznanjam, da imam zelo dober posnetek v *ilnlkK vso pogorelo okolico, ki je bila vzeta na film ^ katastrofi po vsem prostoru ter zelo jasno Pr ,,jj šeno naselbino iz bližine in daljave. Kdorkoli vi vidi v njej prav tiste dogodke, ki so se takw ^ Ta slika bo zgodovinska. Posebno bo zanimiva ^ ven Clevelanda. Parkrat sem jo že poslal z druS ga mesta.	• ;J
K tej sliki pa želim dodati slike od priz£l( ^ ostali živi. Takole nameravam narediti: Vsaku žina naj t^se zglasila pri meni (nekatere semi kal), da se dogovorimo za dan, mogoče za k0^ popoldne ob lepem vremenu. Slika od ostalih 1)1J tam, kjer je zgorela njih hiša. To bi bilo pote11^ v ono filmo, ki je bila posneta v splošnem. Vs«J polnoma brezplačno. Ta slika bi bila gotovo 11 za poznejša leta.
Zglasite se pri meni ali telefonirajte.
ANTON GRDINA '
1053 E. 62 ST.
______.—
Žrtve nacijske podivjanosti. — Gornja slika je bila posneta v mali belgijski vasici v Ardennih. Videti je rakev, v katerih počivajo mlade žrtve v starosti, od 17 do 21 let. Na božični večer so jih Nemci nagnali v neko klet in so vsakega, ko je stopil skozi vrata kleti ustrelili v vrat. Čete 6. ameriške zračne divizije so našle te žrtve, ko so zavzele to vas.
Na poti v Berlin■ — Gornja slika mm predstavlja ruskega maršala Gregory K. Zhukova, ki poveljuje 1. beloruski armadi, ki prodira na vzhodni fronti preko Brandenburg a. Ofenziva se nadaljuje z vso naglico in z vsemi močmi proti Berlinu.
CLEVELAND ORCHESTRA
SEVERANCE DVORANA Čet. 8. marca 8:30 Sob. 10. marca 8:30
JOSEPH KNITZER, violina Vstopnice: Severance Hall, CE 7300
Ko je bila Belgija osvobojena, je tudi sužnost -za Žide prenehala. Na sliki vidimo 83 letnega Simon Trampetter-ja, ki odstranja judovsko zvezdo s prsi 8J, letnega prijatelja Joseph Kellerja. Zvezda, ki je verski simbol judovski, je veljala pod naciji kot nacijsko zaniževanje in jo je moral f nositi vsak judovski vernik, da je s tem pokazal, da je Žid. Osvobojenje so prinesle zavezniške čete.
SPOMLAD SE BLIŽA	j
Zatorej je sedaj najboljši čas. da si izberete in naročite fin ženski j
spomladanski STERLING COAT ali SUIT direktno iz tovarne po najniž-	: |
jih cenah v Clevelandu na WILL-CALL. Se vam priporoča	j
BENNO B. LEUSTIG	8
1034 ADDISON RD. ENdicott 3426	j
NAZNANILO GOSTILNIČARJEM
>	NAPRODAJ IMAMO
5,000 GALONOV ČISTEGA
OHIO CONCORD VINA
Izdelek grozdja iz našega vinograda. Dopeljemo ga brezplačno v mesto. Proda se v steklenicah ali sodih.
Pokličite 5204 GENEVA, ali pišite
JOSEPH D. COHODAS
d.b.a. COUNTY LINE WINERY GENEVA, O.
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
NAJVEČ PLAČAMO V GOTOjj
—^^ jf
ZA VSAK RABLJEN AVjg ;
--- ti
OGLASIMO SE PRI F4S NA V0*'1 l;
■ * i
Tistim, od katerih kupimo avto zclaJ'r ? ^ nizko številko za prioriteto za nov avto, ka ' zopet produkcija istih.
£. J. HARMON, t
PONTIAC f
2926 Mavfield Road
NAZNANILO IN ZAHVAlj
eOf ■
S potrtim srcem naznanjamo vsem ■ ^ prijateljem in znancem, da je nemila s"' g9/ iz naše srede našega nadvse ljubljenega dobrega očeta
MARTIN ŽERJJ
Preminil je dne 26. januarja. K I čitku smo ga položili dne 29. januarja W tf kvenih obredih v cerkvi sv. Frančiška ter |() pokopališče- Pokojni je bil 82 let star in y iz Boršta na Primorskem pri Trstu. * bival 45 let.	^f
Blago pokojnik je bil mirnega ljubljen in spoštovan pri vseh, ki so ga p01A
Tem potom se prav lepo zahvaljuj ki so nas prišli tolažit v času naše / lje se želimo iskreno zahvaliti za	J
cvetlice, ki ste jih poslali pokojnemu v ™ p' vsem, ki ste darovali za sv. maše, in v8e''/< prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškert* ^ ga spremili na zadnji poti na pokopa11'jf tudi vsem, ki ste izrazili svoje sožalje ™J
Ti, dragi in nikdar pozabljeni oče, odšel si od nas v prerani grob. ^'nti' božjem in lahka naj Ti bo ameriška Zeir ^ Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo v f dokler se ne snidemo na kvaju večfle" blaženstva.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga, in družina.
Cleveland, Ohio, 7. marca 1945.	-jM
._ _ •
UČITE SE ANGLEŠČINE
'	iz Dr. Kernovega	,
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena p AA in stane samo:	ZP kaUU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. ' Cleveland, O.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile,
šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
DOHODNINSKI DAVEK
Kakoir mnogo zadnjih let smo tudi letos pripravljeni, da vam pomagamo izpolniti pole za dohodninski davek
INCOME TAX
Lastnikom hiš in ti^ovcem bo v njih lastno korist, če se posvetujejo z nami glede njih dohodninskega davka. Čas, ki ga potrošite v našem uradu, se vam bo izplačal. Zato se odločite čim prej mogoče. Radi bi videli, če pridete takoj k nam. Zapomnite si, da vam damo mi kompletno postrežbo. Naša dolgoletna izkušnja v tem poslu vam je na uslugo vsak čas.
To leto računamo od $2.00 in naprej.
Za kompletno in zaupno postrežbo se zglasite. osebno pri Marian Mihaljevichu. Uradne ure so od 9 zjutraj do 7 zvečer.
Mihaljevich Bros. Co.
6424 St. Clair Ave.
hočete privoliti v to kupčijo?"
"Dei;ar sem pripravljena dati, Sir Jozya — ali kako boste vi držali svojo obljubo?" vpraša Armenija.
"To prepustite meni, Mylady! Sicer nisem mož, ki mno-'go govori. Kaj pomagajo razlaganja! Tu je treba delati. Nikar me ne izprašujte, kaj se bo zgodilo! Dovolj naj vam bo to, da vam obljubim izpolnitev vaše želje!"
"Ne vem, Sir Jozua, kako boste mogli držati svojo besedo," pripomni Armenija, ki se ji je prvič zazdelo v bližini tega moža nekako čudno in neprijetno, ker ji je sedaj pokazal svojo pravo naturo.
"Boste' že videli, Mylady," odvrne Jozua. "Zdi se mi, da mi nezaupate. Če je temu tako, potem še ne poznate Jozua Wilsona. On zmore vse, če le hoče. Prestal je šolo, ki ga vsposobuje za vse. Najina kupčija je jasna kakor beli dan. Tu ni treba tvegati veliko, mislim. Vi plačate omenjeno svo-to ter strgate vse obveznice tisti dan, ko bo Edward prost in se bo mogel vrniti k vam. Ako ste zadovoljni s tem, potem kar udarite!"
Jozua ji ponudi svojo roko—
"In ta bi bila?" vpraša Armenija zadržavši svojega, ko-j nja, kakor bi se v njej vse osre-' dotočevalo okoli te edine mi-! sli.
"Elizabetina smrt!" odvrne Jozua s previdno zadržanim zamolklim glasom ter zadrži tudi svojega konja.
Armenija ošine naglo svojega spremljevalca, kakor da bi hotela čitati iz njegovih temnih potez njegovo misel.
"Dokler živi Elizabeta, ne morete upati na kakšno izpre-membo," nadaljuje Jozua. "Vsa sredstva, s katerimi bi se dalo ločiti Edwarda od nje, so izčrpana. Samo še ena možnost je — in to sem vam že povedal
"Je to možnost, ki je ne more nihče pričakovati, Sir Jozua. Imenujva jo rajše nemožnost!"
"Če hočete čakati, vsekakor, Mylady. Drugače pa je, če ne čakate, nego se takoj poprimete ,dela. Pravkar sem rekel, da bi si mogla pomagati drug drugemu. Sedaj je treba samo še sporazuma in volje."
"Želja, ki jo gojite vi, je vsekakor zelo lahko izpeljiva."
"Njena izpolnitev je prav tako težka kakor one druge. Če človek nima sredstev, je ne-dosežna."
"Govorite odkrito! Kako naj si razlagam vaše besede, gospod ?"'
"Skleniva pogodbo, Mylady!"
"In kako naj se glasi ta po-
godba?"	'
j "Zelo priprosto. Vi izpolni- st ,te mojo željo, ker jo lahko, in p; ! jaz vašo.. To bi bila kupčija, p] ki se naslanja na uslugo in ž£ protiuslugo. Treba se je na-. k< ma samo še sporazumeti." p; i Armenija je poslušala z na-Ipeto pozornostjo.	o<
"Pripravljena sem na vsak m sporazum, Sir Jozua," odgovo- ki ri ona.
"Tudi na izpolnitev moje že- h lje, če je izpolnjena tudi va- Vi ša?"	Či
"Vi menite, Mylord" — T
"Če umre Elizabeta."	si
Armenija obmolkne. Jela je t< sedaj razumevati, kaj je mi- s' slil Jozua, ali vendar še ni mo- s< gla verjeti v to možnost.	s'
k
"Uverjeni morate biti," nadaljuje Jozua, "da ne morete računati na Edwardovo povr- ~ nitev, dokler se v resnici ne zgodi, o čemer so že vsi mislili, da se je zgodilo: Elizabetina smrt! Dokler stoji ta med Edwardom in vami, pi za vas nikakšnega upanja. Kako je tista Elizabeta ušla takrat smrti, to je še vedno uganka. Ali eno ni več dvomljivo, in sicer to, da je ona prva Edwar-dovaižena, da se je ta vrnil k njej, in da rajši deli z njo siromaštvo, kakor pa da bi jo zapustil. Kako pa bi bilo, gospa, če bi Elizabeta zares umrla, če bi bila ta zapreka odstranjena? Brezdvomno bi se Edward vrnil potem k vam. Izpr-va bi bil sicer potrt in žalosten, ali povejte, ali nosijo ljudje dolgo takšno bojest v svojem srcu! Povejte mi, ali niso ljudje nezanesljivi in izpremen-ljivi, kakor je vsa narava?! To je pač prirojeno človeku.
To je v človeški naravi. Ali mar še niste opazili, da ti gospodarji stvarstva jutri obso-' jajo in zaničujejo tistega, ki ' ga še danes obožujejo? Danes ' tvam prirejajo slavnosti ter c vas povzdigujejo v deveta nebesa, kadar se jim prikažete— 1 a ko pa ste obubožali, Mylady, mečejo kamnje na vas, in vi " lahko čakate in čakate, da bi 1 vam kdo ponudil košček kru- "
ha! In človek naj bi potem še ' vpošteval č 1 ovekol j ub 1 je! ' Pred stvarmi, pred temi bitji, " ki vsako izmed njih misli le nase, naj bi se človek še česa
I plašil, 'da doseže svoje cilje? Hahaha, jaz sem že preživel 5 takšne nazore! Da, le glejte 1 me začudeno ter zrite strme v ; mene in vprašaje! Meni je vsako sredstvo sveto, ki mi po- I
) maga k ciljem. Ali mar mislite, da so drugi ljudje le količkaj drugačni? Morebiti spret-nejši ali pa v ugodnejših oko- ] > liščinah. Pogreznite se v ne- • srečo, in vsi se vržejo krohota- ( je in reže na vas, da vas potep- i ta j o. Niti eden vam ne ponudi , roke v rešitev! Jaz govorim iz ( izkustva, Mylady! In kdor je , to sam izkusil, potem laja s ; psi in tudi z volkovi. Dere se j s tistimi, ki so na višini, ter , tepta tiste, ki so padli in so , nam v napotje. V meni so že zdavnaj vsi pomisleki mrtvi. Jaz mislim samo nase in se ni- 1 ti za hipec ne pomišljam odstraniti vse zapreke. Toda vr-niva se k svoji pogodbi! Sama^ sva, gospa moja. Nikdo naju^ ne čuje. Sklenitev je pripro-sta, gre zdaj še za to, da sitzaupava. Vi mi daste svoto, ki jo potrebujem, da obnovim Samovo jamo — jaz pa vam za to uslugo obljubim, da bo zapreka, ki vam odvrača Edwar- ' da, za vseVej odstranjena. Ali
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave. , Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
i
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na važega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.	"