Faštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOr ' 'Ce'ska knjjžnica	— «araezni številki Din 1-50.
TRGOVSKI LiJr
časopis asa trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 23. aprila 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 47.
Dvojna mera v naši davčni politiki.
Na uradniškem kongresu, ki se je vršil te dni v Ljubljani, je doživela finančna politika ministra g. dr. Stoja-dinoviča ostro a zasluženo obsodbo, kateri se moramo v polnem obsegu priključiti. Državnim nameščencem iz srca privoščimo to, kar jim po zakonu gre. Ne glede na nerazumljivo postopanje finančne uprave glede izplačila državnim nameščencem pa imamo za potrditev te obsodbe še druge važne razloge. Veliko povoda za to nam daje zadnji dvanajstinski zakon z vsemi predhodnimi obljubami.
Koncem meseca januarja t. 1. se je vršila v Beogradu pri generalni direkciji neposrednih davkov anketa o izenačenju posebne pridobhine za vse dele naše države. Posebna pri-dobnina je davek, ki nalaga podjetjem, ki javno polagajo račune, občutna bremena, posebno v nekaterih pokrajinah, v katerih se pobirajo prekomerne avtonomne doklade. Finančna uprava je sama uvidela nevz-držnost sedanje obremenitve in poklicala gospodarske kroge na anketo, na kateri je obljubovala, da izloči določila o obdačevanju podjetij, ki javno polagajo račune, iz celotnega načrta zakona o neposrednih davkih in : jih uveljavi s prihodnjim finančnim, ! odnosno dvanajstinskim zakonom. j Gospodarski krogi vseh pokrajin so I marljivo sodelovali na anketi, stavili In utemeljevali različne izpreminje- t valne predloge v dobri veri, da vršijo hvaležno nalogo in da se jim končno i vendar le posreči doseči tako potreb- j no izenačenje posebne pridobnine. j Posebno hrvatsko-slavonski, vojvo- ■ dinski in slovensko-dalmatinski go- ! spodarski krogi so si obetali od an- ! kete zlate gradove. Za nje bi pomeni- j
lo	še tako neugodno izenačenje, pri 1 katerem noče finančna uprava po besedah generalnega direktorja g. dr. Stojanoviča iskati v celoti nikakih višjih dohodkov, omiljenje sedanjega položaja. A že začetkom meseca marca t. 1. so se čuti zakulisni glasovi, da «© je minister za finance premislil in da noče ničesar več slišati o delni re-«>rmi neposrednih davkov, ampak hoče da se vse davčne vrste hkratu izenačijo. Za delno zmanjšanje seda-
nje preobremenitve pa da hoče vsaj nekoliko omiliti priredbeno tehniko. Pričakovali nismo v tem oziru posebnosti, a kljub temu nas je objava dvanajstinskega zakona razočarala, kajti kar je g. finančni minister na eni strani dal, je na drugi strani vzel s potrojitvijo invalidskega davka.
Ostro smo že obsodili to postopanje finančne uprave, povdarili pa nismo do sedaj še važnega dejstva, ki nam v jasni luči kaže odkrito neiskrenost raznih oficijelnih izjav. G. finančni minister je preprečil izenačenje posebne pridobnine, češ da se naj vsi davki hkratu izenačijo z zakonom o neposrednih davkih. Pod kakimi vplivi j® to storil, si moremo samo misliti, ako primerjamo obremenitev posameznih pokrajin in vidimo, katerim pokrajinam bi se moralo v okvirju sedanje celokupne obremenitve nekaj odvzeti in katerim dodati. Prenesli bi tudi to razočaranje, ako bi se generalna direkcija neposrednih davkov v celoti držala jasno izražene volje' svojega resortnega ministra. A že s členom 56. dvanajstinskega zakona je dokazala, da ali te volje ne respek-tira ali pa je resortni minister med tem že zopet menjal svoje mišljenje. Ta člen izenačuje za področje cele države obdačevanje zaslužka telesnih delavcev in delavk po srbskem vzorcu. Za pobiranje tega davka ni določen nikak davčni minimum. Plačevale ga bodo torej vse služkinje, vse delavke, hlapci, delavci itd., ki so po dosedanjih predpisih bili po večini oproščeni dohodnine. Namen tega izenačenja je, da se iztisne v Sloveniji tudi od najbednejših izmed bednih na stotine dinarjev, katere jim bodo morali službodajalci pobrati z odbitkom ali iz lastnega plačati, ker jamčijo za plačilo.
Tu se je finančni upravi jako mudilo z izenačenjem, dasi načrt zakona
o	neposrednih davkih niti ne predvideva davka na zaslužek telesnih delavcev. Gre pač ravno za višjo obremenitev Slovenije, dasi ta plačuje težke milijone davkov več nego bi jih morala plačevati po svoji gospodarski moči. G. generalni direktor je pri obravnavah v finančnem odboru slo-
vesno zatrjeval, da pomeni izenačenje obdačevanja službenih prejemkov telesnih delavcev za pretežen del naše države zmanjšanje davka, češ da so sedanji davki višji. Povdarjal je, da gre za povsem neznatno obremenitev, ki bo odstranila neenakomernosti. Pri tem je pa popolnoma zamolčal, kakšno višjo obremenitev pomeni ta davek ravno za najšibkejše sloje v Sloveniji in tudi za Vojvodino in Hrvatsko, kjer se poleg minimalne tecivarine I. razreda od telesnih delavcev dohodarine razen v nekaterih izjemnih primerih dejansko ne pobira. In posledica teh izvajanj je uveljavljenje čl. 56. dvanajstinskega zakona.
Tako postopanje ne kaže le neiskrenosti in dvojne mere, s katero se je obravnavalo na eni eni strani izenačenje posebne pridobnine, na drugi strani pa izenačenje davka od zaslužka telesnih delavcev, ampak tudi nekako nerazpoloženje v centralnih uradih finančne uprave na-pram posameznim pokrajinam. Ako pa že tega ne, pa vsaj neinformiranost, ki jo povzroča dejstvo, da na primer Slovenci nimamo niti v generalni direkciji neposrednih davkov, niti v generalni direkciji posrednih davkov slovenskega uradnika, ki bi iz lastnega opazovanja poznal slovenske razmere in ki bi izčrpno poznal zakone, po katerih se pri nas davki odmerjajo. Odsek za Slovenijo v generalni direkciji neposrednih davkov vodijo že nekaj let uradniki, ki poznajo Slovenijo morebiti le po imenu, z našimi zakoni se pa niso nikdar tako izčrpno pečali, da bi mogli presojati položaj, kakoršnega ustvarjajo v Sloveniji zakoni, katere so podedovali po Avstriji. Samo na ta način je razumljivo, da odreja generalna direkcija neposrednih davkov najstrožje mere za izter-javanje davkov ravno v času najhujše gospodarske krize tudi od onih davkoplačevalcev, ki so opravičili zamudo in jim je finančna delegacija v Ljubljani v uvaževanju njihovih razlogov dovolila za odplačevanje zaostankov primerne roke. Ravno te dni smo dobili v roke dopis nekega davčnega oblastva, ki brez dvoma po višjem povelju preklicuje že dovoljene roke in zahteva takojšnje plači-
j lo vseh davčnih zaostankov, sicer grozi z rubežem in prodajo.
To so slabi izgledi za našo davčno izenačenje, ako ne dobimo ob pravem času na pravo mesto moža, ki bo poznal naše razmere in naše zakone; ali pa bo vsaj v položaju objektivno presojati naše težnje in predloge. Po naših izkušnjah v zadnjih letih moramo sedanjim možem na vodilnih mestih centralne finančne uprave brezpogojno odrekati smisel za potrebe Slove-I nije,v ker bi sicer ne doživeli takih razočaranj, kakor nam jih je povzročila z zelo redkimi izjemami finančna zakonodaja v zadnjih letih.
Vajeniška razstava.
Od 26. IV. do 4. V.
V	nedeljo, dne 26. t. m. se ob y2ll. | predpoldne svečano otvori vajeniška , razstava. Na razstavi bo zastopano J vajeništvo iz cele Slovenije, tako da
i	nam bo nudila ta prireditev, ki je pr-
I	va te vrste v naši državi, dokaj po-; polno in lepo sliko slovenske obrtni-| ške marljivosti in podjetnosti, j Na razstavi bo sodelovalo nad 900 vajencev, ki bodo razstavili izdelke iz 51 raznih obrtnih strok.
Iz predmetov, ki so že sedaj na razstavišču (paviljon L in K Ljubljanskega velesejma), se da ugotoviti, da ! bo nudila razstava res zadovoljivo sliko o zmožnostih našega obrtniškega
■	naraščaja.
Na razstavišču je videti okusno izdelane lesne izdelke, garniture za jedilnice, spalnice, pisarne itd., nadalje so razstavljena prav lepa sodarska, kolarska in tesdrska dela. Izredno dovršene izdelke so razstavili ključavničarski, mehaničarski in kovaški vajenci. Dobro so zastopane oblačilne stroke. Med njimi so prav okusno izdelane damske toalete, ki so jih razstavile naše krojačice. Kakor na vseh razstavah, bo tudi tukaj prišla do posebnega izraza naša čipkarska obrt. Dovršene izdelke so razstavili tudi pečarji, tapetniki, soboslikarji, pleskarji, kleparji. Pri vsaki stroki so tudi dobro izdelane risbe in načrti.
Ker je min. saobračaja, da omogoči poset razstave tudi ubožnejšim obrtnikom, dovolilo 50% popust na žel. tarifih, je pričokovati velike udeležbe.
listek. Letalsko pravo.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Po predavanju v društvu >Pravniku<.)
I.	UVOD.
^Zračni prostor je človeštvo pravno za-mmal do zadnjih desetletij vobče samo v toliko, v kolikor so vanj segali predmeti, zgrajeni ali rastoči na zemeljski površini in v kolikor so ti predmeti skozi ozračje vplivali na druge predmete (pravo sosedstva in imisij t. j. uplivanje z dimom, ropotom itd., — služnosti). Le v literaturi meddržavnega prava je aavzemal zrak važnejše mesto. Tudi ko Je človek začel dvigati se v zračni prostor tako, da je zapustil zvezo z zemelj-8ko površino, se je dolgo zanimal v prvi ▼rsti za tehniško, znanstveno, športno stran stvari. Razmemo pozno so se jela ? ravnavati splošna pravna vprašanja,
1	u zopet pred vsem mednarodne pri-f’ * 80 bile gotovo potrebne var- \ nostne odredbe pri letih, s katerimi so ! se občinstvu v zabavo in pouk kazali balom, m ni dvoma, da so že prej mogla nastati vprašanja zlasti odškodninskega prava, bodisi da je zaradi leta in med
letom samim, bodisi pri pristajanju nastala škoda na osebah ali stvareh.
Povsem drugačen je postal položaj, ko so se posrečili poskusi voditi letala, lažja od zraka, v določeni smeri, in poskusi z letali, težjimi od zraka, katerim je motorska sila že z vsega početka dajala vodljivost. S temi izurili se je pojavila možnost uporabljati letala kot prometna, pa tudi kot bojna sredstva za napad in obrambo, že prva in druga haška mirovna konferenca sta se bavili z letali kot bojnimi sredstvi in zaključilo se je že L 1899. — seveda le za pet let,
—	da je v vojni na kopnem prepovedano z letal metati projektile in razstreljiva; dalje posredno, da letalcev ni smatrati za ogleduhe, kar je bilo 1. 1870/71. (oblega Pariza) še jako dvomljivo. Skoro sočasno s prvo haško konferenco se je pričelo tudi intenzivno znanstveno raz-motrivanje pravnih prilik, ki nastajajo vsled zračnega leta. Prednjačil je Francoz Fauchille, sledila mu je cela vrsta avtorjev, izmed katerih naj iz one počet-ne dobe posebne pravne panoge letalskega prava navedem imena Bielenberg, Blachfere, Bonnefoy, Catellani, Grtinwald, Julliot, Kohler, Meilli, Meurer, Meyer, Painlevč-Borel, Philitt, Schrdder, Zitel-mann.
Pojmi so se hitro bistrili in dasi se avtorji niso mogli zložiti v premnogih najvažnejše vprašanje, je vendar velika njihova zasluga ta, da so vprašanja odkrili in pokazali, da ima zračni let vsestranski pomen skoro v vseh panogah prava: v meddržavnem, v upravnem, v kazenskem, v državljanskem pravu, tu pa zopet v večini gran imovinske-ga prava, pred vsem v odškodninskem. Poleg imenovanih avtorjev imajo velike zasluge za razvoj letalskega prava mednarodna udruženja in kongresi za internacionalno pravo (Bruselj, Pariz, Verona, Madrid i. dr.).
V	dobi pred svetovno vojno so poedi-ne države, med prvimi Zedinjene države Amerike, Francija, Anglija, Prusija tudi že izdajale norme za upravno ureditev letanja po zraku, zlasti z ozirom na javno varnost sploh, pa tudi na varnost ! glede vohunjenja in na varnost letal sa-j mih in potnikov na njih. Take upravne : odredbe sta imeli tudi že bivša kraljevina Srbija in bivša Avstrija. Šlo je v teh odredbah za dovoljenje za let, za označevanje letal, za prehod čez državne meje, za zabrano letanja nad določenimi predeli, za prepoved prevoza izvestnih predmetov itd. S. A. država Connecticut pa je že 1. 1911 izrekla z zakonom civil-
nopravno načelo, da treba vsako z letalom povzročeno škodo poravnati ne glede na krivdo in opravičbo, torej načelo čiste odgovornosti za izid.
. L. 1912 se je z vprašanjem odgovornosti za škodo vsled leta po zraku bavil tudi nemški pravniški zbor na svojem dunajskem zborovanju in sicer obenem z vprašanjem za škodo, povzročeno po elektriških napravah. Zrak, ozračje, danes človeka pravno ne zanima samo v onih starih privatnopravnih smereh, tudi ne samo kot prostor za letanje, nego tudi kot prostor za prevajanje (elektri-ške) energije in za prevajanje vesti po brezžični telegrafiji in telefoniji. Tu se omejujem samo na pravna vprašanja, ki jih povzroča letanje po zraku.
Vojna je prekinila vsaj široko meddržavno kooperacijo v reševanju teh mnogovrstnih vprašanj, tem bolj pa je dokazala pomen letal kot bojno in prometno sredstvo, tembolj je zanesla zanimanje za zračni let — seveda v prvi vrsti za njegovo tehnično in prometno stran — v najširše kroge, tem bolj je tudi vzbudila med strokovnjaki tehniki in pravniki čut, da treba letalstvo urediti po tehnični kakor po pravni strani. Tako je razumljivo, da je bila ena prvih mednarodnih konvencij, ki so se sklenile po
Vsak na svoje mesto.
Udruženje jugoslovenskih inženje-ra i arhitekta — sekcija Ljubljana, nam je poslala v zadevi zasedanja vseh tehniških mest, ki imajo primerno predizobrazbo, naslednjo spomenico:
V	vsakem življenju se dogajajo ne-možnosti, katere se zde sicer neverjetne. Vendar pa ravno take nemož-nosti postanejo mnogokrat pravilo, katero je le težko odpraviti. Opozarjamo na mnoge slučaje, v katerih se na primer na mesta, na katera bi spadali po svoji predizobrazbi edinole absolventi tehniške srednje šole, postavljajo absolventi humanistične gimnazije, dasi so bili kvalificirani prosilci na razpolago. Večkrat je takemu ravnanju krivo tudi nepoznanje dejanskih razmer. Da se temu odpo-more, naj interesiranim krogom služijo v ravnanje sledeča izvajanja.
Racijonalna izraba razpoložljivih duševnih in smotrenih zakladov tvori temelj zdravega narodnega gospodarstva. Sem spadajoči problem so bili važni že pred svetovno vojsko, postali so pa skrajno aktuelni po vojski, ko je nastopila potreba, nadomestiti uničene vrednosti in izpopolniti, kar se je tekom 5 neplodnih vojnih let zamudilo.
U. J. I. A smatra za svojo dolžnost, da skrbi ne samo za interese ozkega kroga svojih članov, marveč tudi za blagor in procvit vseh in vsega, kar je v zvezi s tehničnim delovanjem. V tem pogledu porablja današnjo priliko, da pred vsem opozori merodajne kroge na potrebo, da se postavljajo na vsa mesta tehničnega značaja nameščenci s primerno tehnično predizobrazbo. Ne misli se tu edinole na vodilna tehnična mesta, katera naj zavzamejo sposobni jugoslovenski in-ženjerji; važno je, da se tudi nižja ek-sekutivna in pomožna mesta tehnične shižbe v državnih in privatnih obratih zasedejo predvsem po absolventih srednjih in nižjih tehničnih šol.
Za pomožni tehnični naraščaj skrbi v naši državi sedaj že cela vrsta strokovnih šol, njim na čelu ljubljanska tehnična srednja šola s svojimi strokovnimi oddelki, s priključeno nižjo mojstrsko šolo in specijalnimi strokovnimi tečaji. Vse te šole nudijo potrebno predizobrazbo za gradbeno, strojno in elektrotehnično stroko v tej meri, kalfor se potrebuje za izvr-ševalno službo v gradbenih in strojniških obratih, pri železnicah, v državni gradbeni upravi ter v občinskih gradbenih in strojnotehniških službah. Rudarska strokovna šola v Celju skrbi za naraščaj za pomožne službe v rudarskih obratih.
Racijonaln^ gospodarska politika zahteva, da se postavijo na prava mesta pravi ljudje. V tehniških obratih spadajo tehniški strokovnjaki ne le na ta mesta, kjer izvršujejo neposredno svoj poklic kot tehniški vodje, kot konstrukterji, detaljisti, kalkulantiin
risarji, marveč spadajo tudi na koordinirana mesta v administrativi, pri računovodstvu, v skladiščih in ne nazadnje tudi pri komerčnem oziroma ekonomskem delu zadevnih tehničnih obratov. To načelo mora priti do veljave, ako hočemo urediti naše gospodarske razmere smotreno in racijo-nalno.
A vpliv moderne tehnike ni omejen le na strokovno delo v tehniški praksi, moderna tehnika posega intenzivno tudi v druge panoge gospodarskega življenja. Naj bo na tem mestu omenjena samo trgovina. Visok odstotek vse trgovine se bavi z razpečavanjem tehniških materijalijev, pol-fabrikatov in popolnih tehničnih izdelkov. Tudi v teh vrstah trgovine se zamore tehniški strokovnjak z dobro strokovno predizobrazbo izvanredno koristno udejstvovati. Koliko škode je že utrpela trgovina s tem, da se je prepustil promet s tehničnim blagom ljudem, ki so imeli o zaupanih jim vrednostih le površno ali sploh popolnoma pomanjkljivo znanje. Važno je pri tem, da posledice takih ponesrečenih trgovskih transakcij ne ostanejo omejene le na izgube lahkomiš-ljenega ali zaupljivega trgovca samega, temveč da v regresivnem procesu često segajo v široke vrste ter globoko v javno in zasebno gospodarstvo.
Vse navedeno v zadostni meri utemeljuje nujno željo U. J. I. A. da vsa merodajna mesta in vsi poklicani faktorji v javnem in privatnem življenju skrbe za to, da pridejo tehniški strokovnjaki vseh strok in vseh vrst tja, kjer jih narod potrebuje.
Bilanca Ford Motor Com-pany-e za teto 1924.
Ford Motor Co je zaslužila lani pri vsakem avtomobilu ozir. traktorju 47 dolarjev. f'isti dobiček družbe je znašal 100,345.416 dolarjev; število za domačo potrebo dobavljenih vozil
1,950.000, za eksport pa 190.000. Bilanca računi čisti dobiček samo od vozil, ne upošteva nadomestnih delov, kojih skupiček gre pri tako veliki družbi seveda v milijone. Zato je dobiček pri posameznem vozu nekoliko manjši kakor 47 dolarjev. Povprečni dobiček za voz v desetih mesecih, zaključenih z 31. decembrom 1923, je znašal 37 dolarjev, za leto
1922, zaključeno z 28. februarjem
1923, pa 77 dolarjev. Ford Motor Co. ima 172.645 prvotnih akcij, vsaka akcija je zaslužila lani 582 dolarjev na-pram 476 oziroma 691 v imenovanih prejšnjih dveh dobah. Za 1920 in 1921 je prišel na akcijo dobiček 100 ozir. 334 dolarjev.
V	strojih, opravi in posestvu investirani kapital znaša po zadnji bilanci 227,120.618 dolarjev, za okroglo 47 milijonov več napram lanskim 180 milijonom 789.490. Razpoložljiva sredstva družbe, vključno menice, nepla-
Preden preidem v stvar samo, naj omenim, da mi je bilo na razpolago poleg nekaj razprav iz predvojne dobe, med njimi Kraškovičeva »Zračni lijet i pravo« (ponatis iz Mjesečnika 1912), izvirno francosko-angleško-italijansko besedilo in češki prevod pariške pogodbe
— mimogrede rečeno se ta tri izvirna besedila ne vjemajo povsod med seboj, zato tudi ne češki prevod z vsemi tremi
— in Bredow-Miillerjeva izdaja nemškega zakona o zračnem prometu iz 1. 1922. Ta izdaja navaja k posameznim določbam nemškega zakona odnosne določbe
— torej ne popolnih besedil — zakonov in naredb sledečih držav: Belgije 1919, Kanade 1919, Danske 1919, Anglije 1919, Francije 1921 (osnutek), Japonske 1921, Italije 1921 (osnutek, zakon iz 1. 1923), Kolumbije 1920, Litavske 1921, Nizozemske 1921 (osnutek), Norveške 1919 (osnutek), Avstrije 1919, Peru-ja 1921, švedske 1920, Švice 1920, Španije 1919, Urugvaja 1922 in Venezuele 1920.
Dasi pomanjkljiv, upam, da bo ta ma-terijal v zvezi z mednarodno pogodbo zadostoval, da pokažem splošne smeri, v katerih se kreta razvoj naše pravne panoge, in opozorim na najvažnejša posebna vprašanja, ki so se doslej pojavila v nji. Pred vsem pa treba naglasiti, da
tako mednarodna pogodba kakor zakoni posameznih držav določajo, za katere vrste priprav, ki jim je namen, premikati se v zraku, veljajo njihove določbe. Take priprave so po pogodbi:
1. baloni, privezani ali svobodni: letala, ki rabijo kot sredstvo, da se vzdržujejo v zraku, plin, lažji od zraka, pa nimajo lastnega pogona;
2. vodljivi baloni: baloni, ki imajo lasten pogon; o teh se smatra, da so v letu, če niso pritrjeni na zemlji ali v vodi ah na predmetu na zemlji ali vodi;
3. motorna letala, težja od zraka, z lastnim pogonom;
4. zmaji, težji od zraka, brez lastnega pogona.
Posamezne države se vobče drže pogodbe, vendar ne brez izjeme: japonski zakon omejuje obseg pojma na letala, na katerih more leteti človek; za pojem letala v 9inislu švedskega zakona treba, da služi za prevoz ljudi ali blaga Nemčija pa sicer tudi izrečno našteva iste vrste letal, toda s pristavkom: >slične, za gibanje v ozračju namenjene priprave«, vendar se to razlaga tako, da sem še ne spadajo letala na jadra, letala za drsni let, padala sploh.
(Dalje Bledi.)
vojni, pariška mednarodna pogodba o ureditvi letalstva z dne 13. oktobra 1919 (convention aerienne intemationale). Ti konvenciji so pristopile pred vsem aliji-rane in asocijirane države; državam sovražnicami iz svetovne vojne je bil pristop začasno zabranjen; mnoge države so konvencijo podpisale samo s pridržki. Z zračnim letom se bavijo tudi mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, tako tudi senžermenska pogodba v čl. 144—148 in 276—283; te določbe danes nimajo več posebnega pomena. Konvencija obsega pogodbo samo in priloge A-
H,	v katerih so dani podrobni propisi za varnost letanja v najširšem smislu besede in carinske določbe. Priloge imajo obvezno moč kakor pogodba sama; pomen delitve je ta, da vsebujejo priloge nebroj tehniških in empiriških vprašanj, ki jih treba vedno izpreminjati po vsakokratnem stanju vede, tehnike in izkušenj. Za take izpremembe pa je določeno posebno olajšano postopanje.
Konvenciji so sledili številni zakoni in naredbe v poedinih državah, ki več ali ali manj popolno urejajo snov letalskega prava. Pri nas takega zakona še nimamo, dasi je konvenciji pristopila tudi naša država, in sicer je, kakor poroča Pr-žič v 25. knjigi Arhiva za pravne in dru-
štvene nauke (str. 448. sl.) pogodbo ratificiral kralj sam v času med začasnim predstavništvom in ustavotvorno skupščino. Skupščini se pogodba dotlej ni predložila, tudi je ni v seznamu začasnih zakonov in uredb, ki so se predložile zakonodavnemu odboru po čl. 130 ustave, niti pogodba pri nas ni objavljena, tako da imamo čuden položaj, da pogodba pri nas veže tujce, domačinov pa morda ne. Pač pa je bil pri nas v Sl. Novinah št. 287, iz 1. 1922 objavljen zakon »o ustroju odelenja za vazduhoplovstvo u ministrstvu vojnom i mornarice«. V tem odelenju je tretjemu odseku poverjeno civilno letalstvo: koncesije za letalsko industrijo in letalski promet, nadziranje izvrševanja civilnih zakonov, kolikor se tičejo letalstva, izdajanje in kontrola di-plomov in spričeval o usposobljenosti letalskega osobja, tehniški nadzor in izdajanje potrdil o kakovosti in uporabnosti materijala za letala, zlasti z vidika varnosti, nadzor nad izvrševanjem mednarodne pogodbe, razvidnost patentov in zaščita domače industrije (podrobno je navedena cela vrsta točk). Da bi bile k temu povsem modernemu programu izšle kake izvršilne naredbe ali da bi se pripravljal osnutek zakona, se doslej ni čulo.
čane račune, varstva in patente, navaja bilanca z 300,275.845 dolarji; ta postojanka se je napram zadnji bilanci pomnožila za okroglo 30 milijonov dolarjev. Vse premoženje družbe znaša 644,624.468 dolarjev, lani je pa znašalo 568,101.639 dolarjev, torej za 76 milijonov in pol več — dobrih 13%. Akcija je vredna po zaključku v knjigah okoli 3500 dolarjev = j
210.000	dinarjev; tržna cena pa naj- ; manj še enkrat tako visok znesek, 7000 dolarjev = 420.000 dinarjev. Znano je, da se od čistega dobička polovica razdeli med delavce in na-stavljence. Polovica dobička je 50 milijonov dolarjev, delavcev in nastav-Ijencev nekaj nad 100.000, na vsake- 1 ga pride torej povprečno 500 dolarjev = 30.000 dinarjev, na enega manj, na drugega več. Poleg običajne plače seveda.
iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
XIII. ODLOČBA D. S. ŠT. 7784 OD
11.	JAN. 1924.
Dne 5. aprila sem za tvrdko K. v K. prijavil carinarnici v Lj. 13 sodov umetnih organskih barv, katere je carinarnica na temelju uverenja ministrovega in potrdila trgovske in industrijske zbornice soglasno z razpisom Cbr. 61602 od 23. sept. 1920 oprostila carine; nadalje sem prijavil
2	soda brutto 456 kg kalijevega bro-mata (K Cr 04) kot »organski kemijski proizvodi, ki niso imenovani«. Uverenje ministrovo se je glasilo pravilno na 13 sodov barv in 2 soda kalijevega bromata, toda potrdilo trgovske zbornice samo na 15 sodov barv. Carinarnica je iz poslednjega razloga sicer osvobodila carine 13 sodov barv, a 2 soda kalijevega bromata ocarinila v škodo deklaranta po postavki 400 dinarjev t. št. 235. namesto pravilnejše po 10 Din iz t. p. 206., v katero glasom komentarja k tarifi spada kalijev bromat in to samo zaradi okolnosti, ker se za ta bromat ni priložilo potrdilo trg. zbornice.
Zoper tako carinjenje sem vložil ugovor, v katerem sem poleg gornjega še navedel:
Carino je plačala železnica imenom prejemnika ter robo odpeljala v K. Poprej nego se je ta ocarinjena roba vnesla v privatno skladišče, t. j. prejemnika A. K. v K., sem zaprosil carinarnico naj robo ponovno pregleda v smislu čl. 66. car. zak. ter mi potem v smislu razpisa Cbr. 14041 od 5. avg. 1910 po predpisu čl. 43. car. zak. povrne preveč plačano carino, ali pa naj v smislu čl. 55. c. z. sname uradne vzorce, da se morem pritožiti. To mojo ustno prošnjo je carinarnica odbila. Zaradi tega je načelništvo postaje državne železnice v K., v navzočnosti finančne kontrole v K. vzelo uradne vzorce iz omenjenih dveh sodov ka-
lijevega bromata ter jih uradno obeležilo.
Iz predidočega sledi nastopno:
a) Da carinarnica ni postopala po čl. 37. car. zak., ker ni vrnila dekla-rantu predložene deklaracije, katera se v naimenovanju kakovosti blaga ni ujemala s predloženimi dokumenti. Iz priložene fakture je namreč jasno, da gre za kalijev bromat (chrom-saures Natronsalz) t. p. 106. in ne organski kemijski proizvodi t. p. 235.
b) Carinarnica ni postopala po čl-66. c. z., ker ni na mojo prošnjo hotela robo ponovno pregledati ter mi v smislu razpisa Cbr. 39974 od 19. VI. 1920 povrniti v mojo škodo zaračunanih in vplačanih davščin.
c) Carinarnica ni postopala po predpisu čl. 43. c. z., ker ni takoj sestavila zapisnika o neujemanju blaga in o prijavi v deklarantovo škodo. Vsled njenega tako površnega in zgrešenega postopanja je stranki nastala gmotna škoda.
Na ta ugovor je carinarnca izdala rešenje, glasom katerega »bi dva bu-rada sadržavala organske hemijske proizvode, koji nisu pomenuti ili se nigdje ne podrazumevaju iz br. 235.
o.	c. t. ter da su se toga radi naplatile redovne uvozne carinske dažbine, a to sasma pravilno, jer da su to vec proizvodi, a ne pomučni hemijski ma-terijal odnosno boja za preredu predmeta. Carinarnica primečuje, da je roba u govoru stupiln več u Slobodan promet-, ali da molilac svojoj molbi ni-je priključio na osnovu čl. 55. i 183. car. zak. popisano obeleženi ugled robe.«
(Dalje sledi.)
>BUDDHA< I	.	,	   1
Trgovina.
Za uvoznike v Italijo. Direkcija državnih železnic v naši državi objavlja poročilo italijanskih državnih železnic, da pobirajo italijanske carinarnice od 1. aprila 1925 dalje takso za vse iz inozemstva dohajajoče blago, namenjeno za konzum v Italiji. Zaradi tega zahtevajo italijanske carinarnice, da izvozniki v >očitovanju o robi carinarnice inostran-stva« najtočnejše naznačijo vrednost uvoženega blaga v lirah na podlagi fakture, ker bodo italijanske carinarnice v slučaju, da bi vrednost ne bila naznačena v lirah, blago zadržale in zaračunile leža-rino. Da se prepreči kopičenje izvoznih pošiljk na naših obmejnih postajah, imajo železniške postaje nalog, da ne prevzamejo za Italijo namenjenih pošiljk, ako ni tovornemu listu oddane pošiljke priloženo zgoraj označeno »očitovanje« v dveh izvodih, odnosno ako ni v tem »oči-tovanju« navedena vrednost blaga v lirah. Za pošiljke, za katere je v tovornem
ZLATOROG
Jistu izrečno predpisan nadaljni prevoz
2	ladjo v kako drugo državo (Francijo, "Španijo itd.) preko Italije, gornja odredba ne velja, ker se v tem primeru od pošiljke ne pobira še kake posebne takse.
Jugoslovenska - avstrijska trgovina v ; zadnjem četrtletju 1924. Glavni pred- j meti, ki jih je Avstrija uvažala k nam v zadnjem četrtletju lanskega leta, so bili sledeči: les 37.500 met. stotov (ves avstrijski izvoz 4 milijone met. stotov), rude 27.800 (594.000), papir 52.000 (643 tisoč), železo 85.130 (471.600), stroji 18 tisoč (najboljši kupec, skupni izvoz 112 tisoč 800). Nasprotno je bila Jugoslavija dobavila v zadnjem četrtletju lanskega leta Avstriji: sadje in zelenjavo 52.738 stotov (od celokupnega avstrijskega uvoza 933.600 met. stotov), žito 570.000 met stotov (3.2 milijona), živina 63.000 -(Poljska 155.500, Ogrska 130.600) itd. Podatke smo vzeli iz avstrijske statistike.
Preureditev tržaške trgovske zbornice.
Italijanski minister za narodno gospodarstvo je na novo preuredil tržaško trgovsko zbornico in njen volilni red. Zbornica bo štela 40 članov, ki jih bodo volile tri skupine: industrija, trgovina in pomorstvo. Industrijska sekcija bo volila 10 članov in sicer: ladjedelstvo, mehanika in fužine tri, ostala veleindustrija štiri, mala industrija in obrt pa 3 člane. Trgovska sekcija bo volila 24 članov po sledečih kategorijah: Uvoz, izvoz in špedicija 8, banke, zavarovalnice in posjo-iilnice 4 člane in veletrgovina 8 članov. Tretja sekcija za pomorstvo bo volila 6 •elanov.
Grško-poljski trgovski dogovor. Grčija in Poljska sta sklenili začasni trgovski ^dogovor, ki dovoljuje uvoz grškega tobaka na Poljsko.
Prva lesna borza v Poljski. V Poljski v mestu Bydgoszczu (Bromberg) se je »tvorila dne 28. p. m. prva lesna borza. 'Borza se shaja vsak četrtek. Adresa bor-*e: Bydgoszcz, Novy Ryflek 8.
Industrija.
Koliko vagonov se popravlja v domačih tovarnah. V prvem polletju preteklega leta se je popravilo v domačih tovarnah 5786 vagonov. Od tega odpade 2748 vagonov na Slav. Brod; 1150 na Subotico, 550 na Smederevo, 350 na Pa-lanko in 970 na druge delavnice in po-ipravljalnice vagonov. -
Kedokeije v inozemskem premogar-stvu. Začetek toplejših dni uporabo premoga sam ob Sebi reducira. Ker je povsod dosti zalog, ne kaže drugega, kakor -da se tudi produkcija reducira, češko-' slovaški premogovniki so delali že prej
■	« zmanjšanim obratom, sedaj so produkcijo znižali na novo za 10%. Zaposlenih 1e sedaj v jamah s črnim premogom 68 tisoč delavcev, v jamah z rjavim 41.000. Deseti del teh delavcev je bilo torej treba spet odpustiti. V letošnej m februarju so nakopali 984.000 ton črnega premoga, v lanskem 1,360.000, v predlanskem 1,230.000; rjavega pa 1,450.000,
1,900.000	in 1,800.000. — Tudi na Poljskem so se zaloge tako nakopičile, da znašajo sedaj samo v Gornji Šleziji en ■milijon ton. — Z velikimi prodajnimi sitnostmi se bori Poruhrje. Sedaj nakopljejo na mesec že manj kot osem mi--lijonov ton, a so že v letošnjem marcu ' dali vmes 600.000 prostih delovnih dni. Nekateri obrati so produkcijo popolnoma ustavili. Pogajanja o novi sindikatni pogodbi se nadaljujejo in se bavijo tudi
2	n?islijo, kako bi mogli dvigniti eksport r rskega premoga. — Tudi angleško premogarstvo je produkcijo zelo reduci-Dobava premoga v prvih treh letošnjih mesecih je bila za štiri milijone
1	°n manjša kakor pa v istih mesecih lan-
skega leta. Delavcev so v zadnjem času spet veliko odpustili. Zaloge se tudi na Angleškem kupičijo. — Celo v Severni Ameriki, ki ima izborno konjunkturo, so produkcijo bistveno omejili. V janu-arrju so nakopali 52 milijonov ton mehkega premoga, v februarju 39, dobava antracita je padla na 7,200.000 ton. Po vseh znakih lahko rečemo, da bo v letošnjem poletju premogarstvo imelo težko krizo.
Obrt.
Razpisana kolodvorska restavracija. —
Na postaji Rogaška Slatina je razpisana kolodvorska restavracija, na postaji Brežicah pa kolodvorska okrepčevalnica. Uporaba se prične 1. julija, traja eno leto in se event. podaljša. Licitacija se bo vršila dne 22. maja ob enajstih pri Ekonomskem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (V III. nadstr. Ljubljanskega Dvora).
0 ribniški suhi robi priobčuje v Beograjskem >Trgovinskem glasniku« načelnik g. Savič simpatičen članek, v katerem najprej ocenjuje velik pomen lesne hišne industrije v ribniški dolini za narodno gospodarstvo in se v nadaljnih izvajanjih zavzema za to, da bi dajala država dovoljenje za ribniške izdelke in da bi se s trgovinskimi pogodbami za-sigurala možnost krošnarjenja z ribniško robo na področja bivše Avstro-Ogrske monarhije, kjer so Ribničanje že pred vojno krošnjarili.
Denarstvo,
Znižanje diskonta v Avstriji. Dunajska Neue Freie Presse poroča, da bo avstrijska Narodna banka znižala diskontno mero za obresti za dva odstotka, t. j. od 13 na 11%.
Madžarska poštna hranilnica hoče razširiti svoj promet tudi po Jugoslaviji. — Madžarska poštna hranilnica je prvega marca začela vršiti čekovni in žiro promet z Avstrijo, Švico in Nemčijo. Po nje' nem poročilu je imel ta promet že v prvem mesecu tako povoljne rezultate, da namerava Poštna hranilnica v Budimpešti razširiti ga v prvi vrsti na Poljsko, a potem tudi na Jugoslavijo in Češkoslovaško.
Carina.
Iz carinske statistike. V preteklem letu je imela največ dohodkov beograjska carinarnica (341 milijonov Din ali 20.4 odstotke carinskih dohodkov v celi državi). Za Beogradom sledi Zagreb (325 milijonov Din ali 14.5%), ljubljanska carinarnica je imela 136 milijonov dinarjev dohodkov ali 8.1%, subotiška 97.5 milijonov ali 6%, mariborska 89 milijonov ali 5.3%.
Naša carinska tarila in severnočeška tkalska industrija. Avstrijski časopisi poročajo o težavah, katero povzroča severo-češki tkalski industriji praksa jugoslovanskih carinarnic, ki skoro onemogoča uvoz v Jugoslavijo. Industrija, ki se v severni Češki peča z izdelovanjem hla-čevine iz bombaževine, obsega 110 tovarn, ki zaposlujejo 20.000 delavcev. Izdelki se skoro do cela izvažajo (80—90 odstotkov). Eden glavnih odjemalcev teh izdelkov je Jugoslavija, ki nima nobene lastne tovarne za to vrsto hlačevine, ki je vsled nizke cene pri prebivalstvu jako priljubljena. V zadnjih letih je seve-ročeška industrija prodala za nekaj sto-milijonov čeških kron hlačevine v Jugo* slavijo. Od tega izdelka iz bombaževine se je pobirala do sedaj carina v izmeri
11	do 12%, predkratkim pa se je odredilo, da se od hlačevine pobira ista carina kot od volnenega blaga, t. je 55 in pol odstotkov od vrednosti. Razumljivo je, da jugoslovenski trgovec pod takimi pogoji tega* blaga ne more kupovati, ker blago ne prenese tako visoke carine. V
Zagrebu, Ljubljani in Mariboru se kopičijo zaloge hlačevine v vrednosti več milijonov čeških kron, ker vsi trgovci odklanjajo prevzem blaga iz enostavnega vzroka, ker ne morejo poravnati tako visoke carine. Na ta način je obstoj večjega števila severočeških tovarn ogrožen, ker je za nje uvoz uvoz v Jugoslavijo skoraj eksistenčnega pomena
Carinski ažijo v Rumuniji. — V Ru-muniji se je carinski ažijo za carinska plačila povišal za eno tretjino, tako da se plača za eno zlato lejo 40 (dosedaj 30) pap. lej.
Promet
Pošiljanje tiskovin brez adrese. —
V	Nemčiji je poštna uprava pričela sprejemati v odpremo tiskovine za gotove vrste prejemnikov, na primer za vsa gospodarstva, za vse trgovine, za gotove vrste trgovin, za posamezne poklice itd. Poštnina za te tiskovine brez naslova znaša dve tretjini od poštnine za tiskovine, ki se dostavljajo prejemnikom z označenim naslovom.
Unifikacija železniških tarifov. V prometnem ministrstvu je izdelana nova železniška tarifa I. in II. del, ki je samo unifikacija obstoječih tarifov brez posebnih sprememb glede klasifikacije. V juliju ali v avgustu bo sklican tarifni odbor, ki vzame ta tarif za podlago nove klasifikacije in novega tarifa.
Zavijanje poštnih paketov v Ameriko. — V Zadnjem času se množe primeri, da dohajajo paketi več ali manj poškodovani v Ameriko. Preiskava je dognala, da povzroča poškodbo predvsem za tovorjenje po ladiji, ki se vrši z vrvmi, dvigali, verigami itd., neprimerni zavoj. Največ škode trpe paketi zaviti v ovojni papir, dočiin dohajajo paketi v zabejih praviloma nepoškodovani. Ameriška postna uprava priporoča odpošilja-teljem naj blago, ki bi trpelo škodo, ako se premetava, odpošilja samo v zabojih.
Preureditev dostavljanja pisem na Dunaju. Poštna uprava namerava uvesti na Dunaju za oddajo pisem nov sistem, ki se je v drugih državah izkazal za jako praktičnega. Dostavljanje se bo preuredilo v tem smislu, da se bo v vsaki hiši v veži postavil en nabijalnik za vse stranke v dotični hiši, ali pa bo vsaka stranka namesto na vrata svojega stanovanja nadomestila pisemski nabiralnik v hišni veži v pritličju. S tem se upa vročitev pisem tako pospešiti, da bo jutranjo pošto imelo prebivalstvo v rokah najkasneje do osme ure zjutraj, kar bo posebnega pomena za gospodarske kroge.
Izvoz in uvoz.
Uvoz premoga v I. 1924. V 1. 1924 se je uvozilo na račun reparacij v našo državo iz Pečuha (Ogrska) 206,351.000 kg premoga v vrednosti 148,572,720 Din in iz Permka (Bolgarija) 56,246.000 kg v vrednosti 23,938.297 Din. Ta premog so povečini porabile naše železnice.
Razno.
Italijansko-jugoslovenska konferenca.
Dne 20. t. m. opoldne je italijanski po- ; slanik gen. Bodrero posetil pomočnika na ministrstvu zunanje stvari Markoviča. Gen. Bodrero se je pri tej priliki informiral o dogodkih na Bolgarskem, j nakar se je razpravljalo o dnevnem re- | du italijansko-jugoslovenske konference. . Izmed važnih konvencij, ki jih more konferenca še rešiti, je vprašanje odvetnikov in narodnih manjšin na Reki, nadalje vprašanje Trstenika, vprašanje bazena Thaon de Revel, vprašanje agrarne re- j forme, ekspropriacije ter izvedeniško vprašanje.
Odprava vizumov na ^Češkoslovaškem. >Prager Tagblatt« poroča iz dobro po-
učenega vira, da namerava vlada vizume odpraviti, in sicer za vse države, iz-vzemši Madžarsko in Rusijo. Odprava bi se izvršila izstopnjema, najpreje bi bila pristojbina znižana, potem pa popolnoma ukinjena.
Brezposelnost. Zadnji statistični podatki izkazujejo, da ima Anglija med vsemi državami največ brezposelnih oseb. Angliji sledijo Avstrija in Združene države. V Angliji je od 1000 oseb 26 brezposelnih, v Združenih državah pa 20. Najmanj brezposelnih imata Francija in Finska. Med srednjeevropskimi državami ima najmanj brezposelnih Ogrska, namreč 3 na 1000 oseb. Na Češkoslovaškem je na 1000 oseb 6 in na Poljskem 7 brezposelnih. Povprečno isto število (7) je na 1000 oseb brezposelnih tudi na Nemškem. Danska ima na 1000 oseb 8 brezposelnih, Švedska 3, Belgija in Holandska 3 in Italija 3.
Poljska pogajanja z Rumunijo o tranzitu iz Jugoslavije. V Varšavi so se te dni vodili pregovori med poljsk. in rumun-skimi zastopniki o organizaciji tovornega transporta iz Jugoslavije preko Rumun-ske in Poljske. Kot baza je služil sporazum, podpisan lani v Krakovu. Poljska delegacija je stavila rumunski delegaciji predlog, da na večletni kredit nabavi Rumunija vagonov in lokomotiv v takih količinah, da bi ne samo obvladala potrebe za tranzit, ampak tudi krizo vagonov. Generalna direkcija rumunskih železnic bo vzela ta predlog v prouča-vanje.
Nekaj statistike o Beogradu? V knjigah mestne uprave beograjske je matri-kuliranih 210 tisoč stalnih prebivalcev in 40 tisoč takih, ki bivajo v prestolici le prehodoma. Tako ima naša prestoli-ca sedaj četrt milijona prebivalcev. Stavbni mestni urad beleži, da je bilo od leta 1921 dalje zgrajenih 4000 hiš, tako, da ima sedaj mesto 12.000 hiš. Beograd ima sedaj 1321 avtomobilov za osebni promet. Število luksuznih avtomobilov je v zadnjem letu narastlo za 500. Mesečno se rodi v Beogradu 280 otrok, umre pa okoli 200 oseb. V mestu je 12 bolnic, 15 lekarn in 233 zdravnikov. Parkov ima mesto 6, 3 muzeje, 2 gledališči, 3 varijeteje, 7 kinematografov, 33 hotelov s 1760 posteljami, 452 javnih lokalov. Dnevno izhaja v Beogradu 11 časopisov, razen tega izhaja tam 50 književnih, ilustriranih in satiričnih periodičnih časopisov. Ljudskih šol ima m®, sto 24, srednjih pa 9. Poleg tega imamo v Beogradu še vojaško akademijo, veS strokovnih šol in univerzo s petimi fakultetami. Beograd ima 64 bank, ki štejejo 394 milijonov kapitala.
Gospodarski položaj Nemčije t marea 1915. V mesecu marcu se gospodarski položaj Nemčije ni bistveno izpremeniL Kriza na premogovnem tržišču se je čutila tudi ta mesec v neizpremenjeni izmeri. V železni veleindustriji so se domače kupčije nekoliko zboljšale, deloma vsled kartela, deloma pa vsled nadaljevanja trgovskih pogajanj s Francijo in Belgijo. Pojemanje zunanjih kupčij se kaže v vedno večji pasivnosti trgovske bilance. Znižanje produkcijskih stroškov postaja vedno nujnejše. Kljub temu se mezde nekoliko dvigajo, dočim se tvarinski stroški niso bistveno izpre-menili. Splošno se smatra za nujno potrebo, da se davki (predvsem občinski davki) in železniške tarife znižajo, ker je konkurenca nemških produktov na svetovnih tržiščih sicer nemogoča. Na velesejmih, ki so se vršile v mesecu marcu, so bile kupčije slabe.
Desetletnica panamskega prekopa. V kratkem bo poteklo deset let, odkar je otvorjen panamski prekop. Važnost in koristnost tega prekopa je splošno znana, ker ni nič manjšega pomena nego sueški prekop. Stroški za panamski prekop so bili celo nekoliko večji nego za sueški, ker so bile terenske težave, katere je bilo treba premagati, izdatno večje. Poleg velikih stroškov za zgradbo so stroški za vzdrževanje prekopa naravnost ogromni. Vsled tega se od vsake ladje, ki porablja prekop, pobira posebna taksa. V zadnjih desetih letih se je pobralo na teh taksah 14 milijard dinarjev za 25.620 ladij, ki so pasirale panamski prekop. Stroški za zgradbo in vzdrževanje prekopa so dosegli do sedaj vsoto 375 milijonov dolarjev, to je v našem denarju okoli 24 milijard dinarjev. Da bodo vsi stroški pokriti, manjka to«j še 10 milijard dinarjev.
330, zaklj. 330; koruza zobata, par. Ljub. ljana bi. 215; koruza medjimurska, par Ljubljana bi. 236.
Najbolj«!
Bralni »*>■<
je adlno to
Josip
Peteline-«
Položaj tržišča jajc. Produkcija je povsod obilna in zato tudi cene po malem popuščajo, zlasti ker je konzum po praznikih zopet manjši. V Sloveniji so nakupne cene 1.25 Din za 2 komada odnosno bolje blago 0.75 Din za 1 komad. Na ljubljanskem trgu se dobe na drobno po 0.75 do 1.25 Din, na mariborskem pa po 1 do 1.25 Din komad. Izvoz je precejšen. Za enkrat gre največ našega blaga v Švico in Nemčijo.
Povišanje cene papirju v Češkoslovaški. Kakor poročajo č^ški listi, je Gospodarska zveza industrije papirja te dni sklenila povišati cene papirju. Časopisni papir se namerava podražiti za 25 vinarjev, a druge vrste papirja 30 do 35 vinarjev pri kilogramu.
Dunajski goveji sejem (20. t. m.). Do-gon 2929 komadov. Iz Jugoslavije jih je bilo 172. Slabi voli so se pocenili za 5 grošev pri kg, boljši nespremenjeni. Biki so se pocenili za 15—20 grošev pri kg in slaba živina za 5—10 grošev. Krave nespremenjene. Notirajo za kg za kg žive teže: voli 1—1.75, biki 1—1.40, krave 1—1.50, slaba živina 0.60—0.95 šilinga.
Kovinski trg sredi aprila. Velika noč je vsako bistveno spremembo na kovinskem trgu ustavila. Vsako leto je tako. To bi torej še ne bilo slabo znamenje, če ne bi tudi drugi momenti opozarjali na položaj kovinskega trga. Dva dogodka nepreglednih posledic sta vznemirila v zadnjem času evropsko javnost in jo vznemirjata še danes; gospodarsko življenje kot najbolj občutljivo takoj na vsak tak pojav reagira. Najprvo politična kriza na Francoskem, v kateri vidijo nekateri samo posledice finančne krize. Po vojski francoske finance niso bile baš sijajne, kar smo na tem mestu že večkrat poudarjali, in se je pojavilo to sedaj v vsej moči. Francosko gospodarstvo bo pretrpelo Se težke čase in je
Ljubljanska borza.
Sreda, 22. aprila 1925.
Vrednote: 7% invensticijsko posojilo iz leta 1921 bi. 61; Loterijska 2 'A% državna renta za vojno škodo den. 161, bi. 161, zaklj. 161; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 217; Mer-kantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 125; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 810, bi. 820; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 385, bi. 400; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 102; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280.
Blago: Les: Trami monte, po noti, fco meja tranz. den. 380; cerovi krlji, od 25 cm prem. naprej, od 2 m dolž. fco nakl. postaja 6 vag., den. 18, bi. 18, zaklj. 18; hrastovi frizi, od 5 do 9 cm, od 25 do 60 cm, fco meja den. 14^0; bukovo oglje, vilano, fco meja tranz. 1 vag., den. 114, bi. 114, zaklj. 114. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafč, par. Ljubljana den. 445; pšenica Hard Winter št. 2, fco Postojna tranz. bi. 470; pšenica avstralska, fco Postojna tranz. bi. 450; otrobi pšenični, debeli, par. Ljubljana bi. 225; otrobi pšenični, drobni, juta vreče, par. Ljubljana bi. 195; oves makedonski, orig., par. Ljubljana 1 vag., den. 330,, bi.
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
P. n. trgovcem na znanje
Vljudno sporočamo, da je zastopnik naše tvrdke glasovitih „KL]UČ“ -nogavic za Slovenijo g.
Vido Bratovž,
Ljubljana
Gosposvetska cesta št. 2,
kateremu blagovolite poveriti svoja cenjena naročila.
po ugodni ceni samo pri
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti in arome
za nealkoholne pijače vseh vrst
Točna in solidna postrežba I
Zahtevajte cenik!
IGROMl
Ljubljana, Poljanska cesta št. 3 Krovec, stavbeni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vodovodov
Naprava strelovodov. - Kopaliika la Uoselne naprave.
Izdelovanje posod it pločevina ta flmel, barvo, lak ln med vsake velikosti, kakor tudi posod (Škatle) za konzerve
Srečko Poti
Ljubljana, Met LJUBLJANA	••	Zghtgt/ajt,
SIN0N GREGORČIČEVA ULICA 13	11
Telefon štev. 333	M
si priporo««	f“
u naročila vseh v njeno stroko Incfn
spadajočih del.	|U	P
Lastna knjigoveznica.	.	a .
Izvršitev točna in solidna!
'Hlllilllllllllllllllllllllilllllllllllll’' —-----------
Hantalk la tadsjatalji »Merku«, trfovsko-lndustrijska d. d, Ljubljana. — Uradnik dr. L PLESS. — Odgovorni vodnik F. JERAS.
Talefoa Internrban itev. 454
Naslov brzojavkam OKOM*
Zastopniki družbe spalnih vok 8. O. E. na ekspresne pošiljke.
Ob a vi J a vse v to stroko spadaJoCe posle najhitreje ln pod najkulantnlml pogoji.
GROm
Tisk tiskarna »Merkur«, trgovsko-Industrijske d. d.