ZA IZBOLJŠANJE UST A
Va*o dofcro mIM Vsak, Id UlaiNirtdt'iii n Mihlii. Vaa bo brale-her rt« »■ odprli ^ k ara lep— ttlva. :: ::
GLAS
List slovenskih delavcev t Ameriki,
*
CTTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno posknsnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered m* Second Class »Utter September 21st, 1903 at the Post Office at New York. N. I, under Act of Congress of March 3rd. 187».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 155. — Stev. 155.	NEW YORK. WEDNESDAY, JULY 6, 1938—SREDA, JULY 6, 1938	Volume XLVI. — Letnik XLV1.
DELAVSKI ODBOR RAZSODIL PROTI PREMOG. DRUŽBI
obsodba zaradi nepoštenega postopanja z delavci
Premog&rska družba je delavcem grozila z oboroženo silo. — Odpuščene delavce mora vzeti v službo.
Nasprotnika debatirata o New Dealu
poljska ni naklonjena cehoslovaski
WASHINGTON, D. C., 5. julija,—Harlan Fuel Company, proti kateri vodi zvezna vlada tožbo, je narodni delavski odpor spoznal krivim nepoštenega postopanja z delavci. Svoje nepostavno postopanje z delavci je pričela že v januarju, 1937.
Delavski posredovalni odbor je dognal, da je družba z orožjem ogrožala organizatorje United Mine Workers of America, da je popolnoma obvladovala Yancey Workmen Association in da je silo-ma izključila iz te organizacije organizatorje v Harlan okraju.
Družbi je bilo naročeno, da preneha s takim postopanjem proti delavcem, da ne prepoveduje organizatorjem prihajati v mesto, da se posvetujejo s člani unije, kar je po delavski postavi dovoljeno in da pusti delavcem prosto voljo, da si sami izvolijo svoje zastopnike, da se pogajajo z družbo.
Istotako je delavski posredovalni odbor premo-garski družbi naročil, da zopet zaposli 24 delavcev, ki so bili nepostavno odpuščeni in jim tudi plača ves čas, ko so bili brez dela.
V svoji odločitvi pravi delavski odbor, da je 10. julija, I 937 predsednik družbe Elzo Guthrie z mnogimi drugimi, ki so bili vsi oboroženi z revolverji, prišel v poštni urad v Yanceyu, kjer je bilo več organizatorjev U. M. W. A. ter je rekel nekemu or- rope, toda Poljska ni poveda-ganizatorju: "Ven od tukaj! Najrajši bi va(m izstre-iia» I1U katero stran bi stopila lil možgane iz glave." Nato pa je Guthrie z revol- v sIučaju ™jne med NtfIl5iJ0 verjem v roki ukazal ojrganizsatorjem, da zapuste poslopje.
Dalje dolži delavski odbor v svoji odločitvi, da Harlan Fuel Company, ker ima celo ,mesto Yancej' v i\ajemu za 99 let, zabranjuje organizatorjem prihajati v mesto in jih požene iz mesta, kadar pridejo, četudi imajo družbine hiše v najemu njeni delavci.
Odbor pravi, da imajo po postavi organizatorji pravico obiskovati delavce, ki so člani njihove unije, tudi v mestu, ki je last kake družbe.
Poljska je odgovorila tia vprašanje fran c o s k e vlade. — Francija je hotela vedeti, na kateri strani bi bila Poljska.
PARIZ, Francija, 4. julija. — Francija je prejela odgovor o«i Poljske na svoje vprašanje, da pojasni svojo splošno vna-njo politiko « posebnim ozi roiii na Oehoslovaško. . Odgovor, ki je zelo velike politične važnosti, je izročil francoskemu vnaigemu ministru Bonnt-tu poljski poslanik Julij Lukasiewicz, ki se je vrnil iz Varšave, kjer se je o tem raz-govar jal z vuanjim ministrom Josipom JBeckom.
O odgovoru vlada ni ničesar uradnega objavila, toda znano je toliko, da je bil odgoivor zadovoljiv. Poljska je zogotovila, tla ne bo ovirala Francije in Anglije v njunem prizadevanju iza poinirjenje osrednje Ev
|in Čelioslovaško. | Poljska je svoj odgovor do!-i» zavlačevala. Takoj zatem, ko je Nemčija priklopila Avstrijo k svoji državi, je francoska ivlada prosila poljsko vlado, da ji .pojasni svoje mnenje glede poljsko-francoske vojaške zveze, ki je bila oslabljena z nemsko-polj-sko neuapa-dalno pogodbo. Francija je hotela dognati, na katero stran
HARLAN, Ky., 5. julija. — Lee Fleenor, star 3-* let, nadotmestni šerif in obtoženec pri sodni j ski obravnavi v London, Ky., je bil poslan v zapor, ker je streljal na 40 let starega Charliea Reno, ki se nevarno ranjen nahaja v bolnišnici.
Fleenor se je izgovarjal, da je Reno nanj, najprej streljal, ko je stopil iz svojega avtomobila, da si kupi cigarete.
Reno je bil že pred šestimi leti obsojen na 8 let zapora, ker je ubil Fleenorjevega očeta, ki je bil nadomestni šerif. Reno je bil štiri leta v zaporu, nato pa je bil izpuščen. Fleenor pa je leta 1 933 ubil pomožnega šerifa Groesa, toda je bil oproščen.
WASHINGTON, D. C., 5. julija. — Sidney Hili-map, predsednik Amalgamated Clothing Workers of America, se je zglasil pri predsedniku Roosevel-tu in mu priporočal, da imenuje, Še predno se odpelje proti zapadu, administratorja za plačilno in delovno poetavo.
Politiki domnevajo, da sta predsednik Roosevelt in Hilliman tudi razpravljala o političnem položaju v državi New York. Za državo New York bo moral biti imenovan senator, da izpolni mesto nedavno umrlega senatorja Copelanda. Pogosto je že bilo slišati, da namerava American Labor Party podpirati Hillmana za aenatorsko mesto mesto umrlega
p0v0dnji na _sred. zapadu
Vodovje je povzročilo do pet milijonov dolarjev škode. — Par dni že nenehoma dežuje.
CHICAGO, 111., 4. julija. — V petih okrajih severnega H linoisa in južnega Wisconsinu so se pojavile velike povodnji. Površno precenjena škoda znaša že sedaj nad pet milijonov dolarjev.
Ceste so preplavljene, in železniška zveza je na več kraji! i prekinjena. Več tisoč izletnikov, ki so nameravali preživeti praznike na deželi, se je moralo vrniti.
Najbolj je prizadeta Skoki«; Valley, severno od mesta. Polja so pokrita z vodo; nižje ležeča farmska poslopja so v nevarnosti.
Tri dni že nenehoma dežuje, in vremenski urad -še ni napovedal boljšega vreme mi-
Španska
državljanska ___vojna
V krvavi bitki so fašisti prebili republikans k o črto. — Letalci so bombardirali Barcelono.
HENDAYE, Francija, 5. ju-
bi stopila Plojska, ako bi Fran-jlija. — Najljutejši boji držav-cija svoje diplomatske, finan- ljanske ivojne so se bili v okoli-čne in gospodarske odnosa je s'ci Puebla de Valverde, ko so Poljsko uredila na novi pod- 1 fašisti prebili vladno obramsb-lagi.	'.no črto.
Poljska potrebuje denar in' « v.	v .
, , j ... A v t j aisrsti poročajo, da so za-trgovske prednosti in vse to ze	, - \ ■ u
i• i • i• , « .. ~ .. 'vzeli zelo važne postojanke, in li dobiti od Francije. Francija	1f» ... , , .
v o i- i ■ j. i ■ -i i so na 10 nnlj dolgi rronti napa bo Poljski v-teh ozirih po-1 ,	j ® t> u , J i - - i .predovali za sedam milj: Pueb-magala samo v slučaju, da 'f , , u' -tj i • i , • i * Ja de Valverde se nahaja Poljska ne bo ovirala Anglije' uo> ^^ In od
in Francije v njunem priza- i^1 Jz10(
de vanju, da vstavite razmau • Nemčije v osrednji Evropi.
DAVIES JE PODAL SVOJE POROČILO
o.
WASHINGTON, D. C., julija. — Preko praznikov je imel predsednik Roosevelt pre cej dela. Pripravlja se na&n-reč na potovanje in je moral rešiti več važnih stvari. Sprejel je tudi precej obiskovalcev med njimi bvvšega poslanika v Moskvi Josepha E. Daviesa. Slednji mu je podal natančno poročilo o položaju v Rusiji
DUHOVNIK NAPADEN V CERKVI
VARŠAVA, Poljska, 5. julija. — Žid Tadaj Puder je pred leti prestopil v katoliško vero in postal duhovnik. iKo je danes stopil pred oltar, je
13
Teruela
65 milj od Sredozemskega ,morja. Na tem kraju ni človečkih bivališč, ne cest, tem več večinoma gole skale. Po krajina je, tako težavna, da general Franco ni mogel porabljati tankov.
BARCELONA, Španska, 5 julija. — Okoli (polnoči so prebivalci Barcelone zaslišali ro-potanje motorjev sovražnih aeroplanov, ki pa niso zaradi ognja protizraČnih topov prileteli na<d mesto. Ko pa so po-dnevu aeroplani napadli bai~ celonsko predmestje Gavo, je bilo ubitih 10 oseb, 30 pa ranjenih. Fašistični letalci so tudi bombardirali Alicante, kjer je bilo porušenih ;več hiš.
skočil proti njemu čevljar Rafael Machalski, ga zgraibil iu začel kričati: — tflbifte Žida! — Navzoči -verniki so če vinarja le s težavo premagali.
beneš za narodno ed1nstv0
Beneš je povedal Sokolom, da republika ne bo trpela škode. — Sokoli se bore za svobodo.
PRAGA, Cehoslovaška, 5. julija. Govoreč na zborovanju sokolov je jv nedeljo predsednik dr. Edvard Beneš med drugim rekel:
''Želim vam povedati, da bo vlada v prihodnjih dneh sto rila vse, da doseže sodelovanje v«eh narodnosti iv tej državi. Želimo tako sodelovanje?, ki odgovarja sokolskemu načelu za sodelovanje med slovan-skiuii narodi.
4'Hočemo jim tudi dokazati, da spoštujemo njihove narodne individualnosti. Želimo, da so načela sokolskega sistema in demokracije — enakosti in bratstva — vdejstvova-na tudi z našimi narodnostmi. Naravno pa tudi zahtevamo i-stega dulia na drugi strani. Ničesar se ne bo zgodilo, kar bi ogrožalo varnost naše republike ali pa demokratske vlade.'*
Zbranim sokolom, ki so prišli v Prago iz vseh delov sveta, je dr. J. Nečas, minister za ja»vno blagostanje rekel:
"Prišli ste in nas obiskali ob času krize. Na nas pade nevarna, pa častna dolžnost, da prenasaloib največje breme borbe za demokracijo v osrčja Evrope. Ne 'borimo se samo za svobodo v tej deželi, temveč v celi Evropi. Nahajamo se na kraju evropskega ravnotežja.
"Vsi oni, ki hočejo premakniti mejnike čehoslovaške meje, naj vedo, da bi vsako ka-Ijenje tega ravnotežja imelo velike posledice za celo Evropo, katerih pa uikdo ne more poznati.''
V nedeljo je prišla jugoslovanska in romunska delegacija na vstookolski kongres.
SCHUSCHNIGG BO PRIŠEL PRED SODIŠČE
DUNAJ, 4. julija. — Upravitelj Avstrije Joseph Buerckel je rekel, da misli, da se bo zadnji avsrijski kancler dr. Kurt Schusclinigg moral zagovarjati pred sodiščem zaradi "zločinov'', ki jih je storil kot kancr ler.
Buerckel je tudi rekel, da so nahaja v avstrijskih ječah 3780 političnih zločincev.
" Schilschnigg je na Dunaju,'' je rekel Buerckel, "in mora po mojem mnenjn priti pred sodišče zaradi zločina."
Naziji dolže Schusehnigga, da je napravil zločin nad 7 miljo-ni Avstrijcev, ker je nasprotoval, da bi Avstrija postala na-zijska.
Dalje je Buerckel rekel, da ni res, da bi se bil nedavno Kurt Sohu-schnigg poročil z grofico
debata sen. pepper-ja in
john d. m. hamiltona
CHARLOTTESVILLE, Va., 5. julija. — Včeraj sta bila na odru University of Virginia istočasno predsednik republikanskega narodnega odbora, John Hamilton, in demokratski senator Claude Pepper iz Floride. Oba sta se sklicevala na Thoma-sa Jeffersona. Hamilton je napadal New Deal, Pepper ga je pa hvalil.
—	Ker se je vlada izneverila principom Jeffersona, — je poudarjal Hamilton, — je zakrivila razmere, vsled katerih mora ameriški narod že skoro pet let trpeti.
Pepper mu je odgovoril: — Jefferson je tako ljubil svobodo, da bi se za nič na svetu ne podivrgel gospodarskemu dc-^potizmu, še toliko manj pa pc-lotičnemu despotizmu.
—	Jefersonovi spisi obsegajo dvajset debelih zvezkov, — je dejal Hamilton, — v njih pa ne najdete niti ene strani, ki bi ne vsebovala težkih oh-dolžitev proti New Dealu.
Republikanec je zahteval oh-noivitev splošnega zaupanja in trdil, da ni namen Roosevei-tove vlade uravnovesti zvezni proračun.
Pepper je rekel: — Ako poslušamo nasprotnike New I>ea-la, dobimo vtis kot da se je Jefferson protivil samo zatiranju od strani Anglije in bi se za gospodarsko xatiranjo naroda sploh ne zmenil. Pomisliti je pa treba, da so dandanes gospodarske sile v sjvojemi tiranstvn bolj grozne kot so bili vsi zatiralni dekreti blaznega kralja Jurja. Cilji demokratske stranke niso v nobenem nasprotju z najpleineni-tejšimi nazori o svebodi. De mokratska stran'ka ni menda ničesar zagrešila, če si je nadela nalogo pomagati tistim, ki niso po svoji lastni kriva', zašli v nesrečo.
kitajci pripravljajo obrambe
Hankov bodo Kitajci branili za vsako ceno. Japonci so zavzeli stra-tegično mesto.
HANKOV, Kitajska, 5. ju~ lija. — Kitajci bodo branili vsako ped zemlje v Vuhann, vključno Honan, Vučang in Hanjang, ne glede na žrtve.
Železen obroč najboljših kitajskih divizij je pripravljen, da -se spopade z Japonci. Veh-,ka bitka za Hanko\v bo najvarnejša v celi vojni. Ako bodo Kitajci primorani umakniti se, s tcfja kitajski odpor še ne bj zlomljen. Kitajska vlada je trdno odločena, da se upira do zadnjega in ibo skušala zlomiti moralo japonske armade. Ob celean toku Jangcea so bile zgrajene močne utrdba.
ŠANGHAJ, Kitajska, 5. julija. .— Japonske vojaške oblasti naznanjajo, da ^e armada zavzela Hukov ob Jangceu.
S tem, da so Japonci zavzeli Hukov, ki je bila glavna o-bramba pred Hankotvom, imajo samo še 160 milj do začasne kitajske prestolice. Japonci tudi naznanjajo, da so letalci napadli veliko kitajsko vojašikc letališče v Nančangu in uničili 51 aeroplanov.
Ko so Japonci razbili vnanj0 utrdbe Hukova, so se Kitajci umaknili in pustili velike za loge orožja in municije.
Odkar je pred tremi tedni padel Ank i so Japonci navzlic minam in kitaj skkn ofo-reiznim baterijam napredovali 70 milj po Jangceu. Japonci so razibili pri Mantangu rec-uo qviro ter polo vili 207 min.
HukoV bo Japoncem služil za bazo, od koder bodo prodirali dalje proti Hankovu po je -zeru Pojang in po suhem. Med kitajsko in japonsko armado pa se še vedno nahajajo močne utrdbe pri jezeru Pojang. Prihodnji cilj japonske aitmade je Kjukjang (devet rek), 15 milj od Hukova olb Jangceu navzgor. Kjnkjang je največje ki tajsko mesto za izvoz čaja.
Vero Fugger.
Buerckel je rekel, da je bila zaplenjena /vsa lastnina habsburške rodovine.
NATIONAL LABOR RELATIONS BOARD STAR 3 LETA
WASHINGTON, D. C., julija. — Danes je Labor Relations Board star tri leta te* se je doslej bavil z 14,832 slučaji.
Nad petdeset odstotkov vseh slučajev je ugodno rešil, to se pravi, da je dosegel uravnavo med delavci in delodajalci.
ŽENA MORA VZDRŽEVATI NEZAPOSLENEGA H0ZA
WILKES-BARRE, Pa., 4. julija. — Sodnik Thomas F. Farrell je razsodil, da mora plačevati Mrs. Reicfo svojemu nezaposlenemu možu vsak mesec $12 za hrano in obleko. Ce ne bo hotela plačevati, ibo sodnik povišal znesek na $15 in jo bo prisilil k plačevanju. Razsodbo je sodnik utemeljil s tem, da je Reioh dvanajst let skrbel za svojo ženo. Nedavno je pa delo izgubil, ona ga jo pa dobila, toda možu ni hotela dati niti -za hrano niti za obleko.
II
QL £41 HlBODr-IcfM

Wednesday, July 6, 1938
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U, B.
99
"GLAS NARODA
(VOKCB OP THK PMPIX)	^
OwMd and Published by SUmENIC fDBUSHlNG COMPANY (A Corporation)	c
■tank Satocr, President	J. Lupaha, 8ec.
Place of buaUteas of the corporation and addresses or above officer«: WEST lMk STHEBT	"" NEW YORK. N. Y.
45th Year
I88UHD EVERT DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement on Agreement
<Za celo leto velja list sa Ameriko
In Kanado ..............96.00
Za pol leta ................$3/J0
Za Četrt lets................$1J"v0
Za New York sa celo leto .. 97.00
Za pol leta ................ $3.r4>
Za Inozemstvo hs celo leto .. 97..KJ Zs pol leta ................93.50
Subscript!«* Yearly 96—
"OLAS NAHODA** IZHAJA vsaki dan izvzemfil nedelj tn
PRAZNIKOV
-OLAS NARODA". žil WEST llttfa STREET, NEW YORK, N. Y. TELEPHONE: CHelsea 8—1942
DOPISI bres podpisa In osebnosti se ne prlobCujejo. Densr sa naročnino m bUf0T0U p0«Jatl pč Honey Order. Pri spremembi	kraja naročnikov. prastmo. da ss nam tudi prejšnje bival life naanani. da	hitreje najde-sm naslovnika.
EVROPSKI POLOŽAJ V FRANCOSKI LUCl
Francija je letošnje poietje oborožena za »vojno z Nem eijo, misli pa, da vojne ne bo. Hitler namreč vpošteva vojaško silo Francije in Anglije ter bo nehal ščuvati na Češkem živeče (sudetske) Nemce.
Francija se smatra močno, ker ji je Anglija zajamčila pomoč. Vsi sloji prebivalstva razpravljajo o ivojni. Ako bi Nemčija zavzela Cehoslovaško, bi se okušala (prej ali slej maščevati nad Francijo. V tem slučaju -bi vsi Francozi zgrabii: »a orožje, dvomljivo pa je. če *bi hoteli Francozi vkorakati v nemško ozemlje za slučaj nemškega vpada v ČehosloVaško.
Proti vojni govore naslednje možnosti:
Cehoslovaska bo mogoče ugodno rešila zadevo narodno stnih manjšin; Hitler utegne še nekaj časa počakati, da mu bo pad^a Cehosloivaška kot zrela hruška v naročje, kakor mu je padla Avstrija.
V aiplošnem prevladuje mnenje, da bi se vojTiS ne izplačala. Hitler je dozdaj še vse mirnim potom dosegel in "bo tudi vbodoče poskušal isto taktiko. Ako se bo v svrho povečanja Nemčije poslazil sile, bo dobila povečana Nemčija iv svoje meje vstaške narode, ki ibodo njeno moč naznotraj oslabili.
Ako pride do vojne, je treba vpožtevati naslednja dejstva:
Čehoslovaska ima dobre vojake, izvežbane letalce, iveli-ke Škodove tovarne za orožje in je naravno dobro utrjena. Ako jo Nemčija napade, se lahko več tednov brani "brez vsake tuje pomoči.
Sorvjetska Rusija ima s Čehoslovaško in s Francijo obrambno pogodbo. Čehoslovaški lahko prihiti na pomoč več tiooč ruskih letal.
Vprašanje je, če bi fašistična Italija pomagala na>zi jskl Nemčiji. Bes, da je med Rimom in Berlinom prijateljska pogodba, toda slična pogodba je bila tudi ob izbruhu svetovne vojne, pa se je Italija navzlic temu pridružila zaveznikom.
Po par mesecih utegne Nemčiji zmanjkati municije in živil ; živil dosti prej nego »municije, kajti najvažnejših sredstev za prehrano nimajo Nemci niti v sedanjem času odveč.
Francoska vlada pravi, da ne ve, kaj -se bo zgodilo. Rosno si prizadeva ohraniti mir, navzlic temu je pa za vojno dobro pripravljena. ,
pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
vuo
Um.
9 (w(N)
Dte. SW

¥ ITALIJO
Ca 9 AM............Ur 100
9 12.28............Lir 200
9 28-50 ............Ur BOO
9 07.00 ............Ur 1000
911240............Ur 2000
919TJ0............ Ur 9000
VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI
Velika množica naroda pozdravlja delegacijo čehoslovaškiii sokolskih društev iz Združenih držav ob prihodu na vse sokolski zle<t v Pragi.
Strah
Japonske
smrt
'JAJO SO NAVEDENE OORI ALI DOLI
bpkfila ▼ imenikih dolarjih
COMPANY
Hoartglho ali Rumena reka, ki unieuje japonsko vojsko na Kita.isflceii) in z isto neusmiljenostjo ugonaiblja kitajske kmete, je eden največjih veletokov everta, talko tajinsitven in velik, da isi mnogi podatki o njegovi dolžini in razsežnosti <se dane« nasprotujejo. Zdi se, da je ta refka strah Kitajske, tujcem precej nepoznana.
Angleški zewljprpiisci cenijo dolžino reke na 6000 km iz cesar bi sledilo, da je Hoangho na desetem mestu, med svetovnimi rekami. Drugi geografi zopet pravijo, da meri struga Hoanghoja komaj 4800 kilometrov. Se večja razlika kakor v ocenjevanju dolžine struge pa je v navajanju področja, ki **pa«da k tej reki. Nekateri, predns«m Nenvoi pravijo, da meri to področje 1,360,000 kvadratnih kilometrov, drugi, zlasti Angleži trdijo, da ol>sega 2,531,000 kvadratnih km. Ne sigumost v podattkih izhaja baje okiitod, ker izvira reka v Kunlunskem gorovju^ in na-pravlja na poti skozi Tibet težko dostopne ovinke. Na veliko plan stopi Hoangiio tako re koč šele v provinci Kansu, v severno zapadni Kini. Srednji tek Hoanglio ja, ki tvori skozi več sto km meio med provincama Sarosi in Denisi, gre sikozi ogromne kanjone, v zemljo globoko zajedene brazde in prepade. Vterm delu iona reka silno mnogo brzic in slapov, o katerih ne ve civilizirano prebival-sitvo skoro nič.
Sipodnji tek veletoka, ki se začne kakšnih sto ktn zapadno od Cengeava, pa ima popolnoma drmgateen značaj. Thikaj se raeliva Hoanigho škozi ravnino po strugi, ki si jo je bil izgre-bel že pred milijoni let. Negotovo tipajoč, išče Hoangbo tod pot, katero je menjal doslej že ka<k£ni$i sedemifcrat. To se pravi, pot je menjal večkrat, ampak sedemkrat je zvso temel ji-totftjo apemenil svoj tok. Sedanja stnrka leži v primeri s prešnjo več sto kilometrov na-raeen. Tn Vsakokrat, ko je Hoangho menja svoj tok, se je to začelo s katastrofalno poplavo. Zadnja takšna povoden j je bila Iefta 1861 in je trajala 2
leti. Toliko časa je namreč bilo treba, da si je Hoangho izgre-bel pot v Peč i Mri zaliv. Prejšnja struga je tekla južno od Kantunškega gorovja in si je tam skozi izbrala pot do morja.
Kakor pišejo angleški listi, ni izključeno, da se zdaj ponovi ta igra. Hoangho kaže namene. da se vrne v svojo staro 'stnuigo.
Ozemlje v spodnjem teku Hoanigthoja je zelo gosto naseljeno, čeprav ni taiko rodovitno kakor pokrajina ob Jangce-kiarign. Prebivalstvo sestoji večinoma iz kmetov. Od kitajskih milijonskih mest ne leži nobeno r>b Hoangho ju, reko pa smatrajo Kitajci, kakor Egipčani Nil. za blagodat dežele, čeprav jim časih zaigra bri<Hko igro s poplavami, kakor se to dogaja ravno sedaj.
avtomobilom veleposestnika T. Herbenstein iz Proovega. Slomšek se je zaletel naravnost v avtomobil ter treščil z .glavo v osliče, da si je prebil glavo. Bil je pri priči mrtev.
PRI 2AGANJU SE JE SMRTNO PONESREČIL
V torek 14. junija je delal med drugimi delavci in Žagarji v žagi dr. Rekarja v Monsitrani kudi 52-letni Žagar Franc Flor-janič, stanujoč v Mojstrani. Ko se je zvečer mudil v neposredni bližini premikajoče se brane, na kateri je razpeta žaga, je po nesrečnem na/kl jučju prišel pod brano, tako da ga je dvakrat močno potisnila ob tla in bi ga gotovo takoj ubila, če ne bi nesrečnežu prišel na pomoč bližnji delavec, ustavil žago in nato potegnil Florjaniča izpod 'brane. Z nekim Žagarjem sta nato spravila poškodovanca domov in nihče ni slutil, kako hude noitranje poškodbe je nesrečnež dobil. Ponoči je trpel Florjanič strašne bolečine, zato so ga prihodnjo jutro s prvim vlakom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. V bolnišnici v Ljubljani so takoj uvideli, da je vsafka človečka pomoč zaman, mož je imel namreč močno poškodovano hrbtenico, razen tega pa hude poškodbe v črevesju, zato ga je v nedeljo 20. junija dopoldne žena prepeljala iz bolnišnice v Mojstrano, vendar -d onto V že ni več prišel živ, v bližini Dovjega je izdihnil v hudih bolečinah.
POZABLJENA LONDONSKA POSTAJA.
Ljudje na svetu marcikarj po. zaibijo. Človek bi si niti misliti ne mogel, kako čudno p omahljivi so ljudje na tem božjem sveitu. Samo pretekli teden so ljudje na svetu pozabili tele nenavadne stvari:
V Johannesiburgu v južni Afriki je nekdo pozalbil vzeti s seboj velik kos zlaita, ki je vreden blizu pol milijona din. V New Yorku je nekdo pozabil, menda na kaki postaji, 9
steklenic, kakršne potrebujejo za manriaelado. V teh steklenicah so bile žive žabe. V San Frančišku je nekdo-drttgi pozabil na cesti razkošen avtomobil, ki je bil tako velik, da je bilo v njem celo kopališče s plavalnim bazenom.- In v sveži vodi tega bazena sta plavala dva mlada, po mete** dolga morslka volkova.
LorSdortčani pa so pozabili še kaj več. Pozabili so celo na postajo isvoje podzemeljske železnice. Bilo je pred 35 leti, ko je potreba nanesla, da so morali začeli graditi to podzemsko železnico. Hišni po-sesltniki tam v okolici pa so na vse protege ugovarjali, da bi bila postaja nevarna in da bi se zemlja pogreZnila. Ko so pred 35 leti bili že tako /laleč, da bi bili novo podajo laih-ko izročili prometu, je bil protest taiko glasen, da so ga morali uvaževati ter so oblasti začele tiste akrte študirati. Vhode v podjzemlsko polstajo so zadelali začasno z železnimi ploščami, dokler bi obravnava ne pokazala, kalko se bodo poravnali. Akiti tiste obravnave pa so namesto k Obravnavi romali v predale in arhive, naikar je svet komaj upozabil na tisto postajo. Postaja pa še vedno čaka kdaj jo bodo slovesno odprli in je še čisto dobra ter kar pripravljena za porabo.
Ker se medtem zemlja ni po-igreznila, niti posestniki niso več tako nasilni, ker je medtem mnogo izimed njih pomrlo, se je sedaj nekdo spomnil pozabljene postaje. Sedaj upajo, da stvar pojde gladiko rzjpod rok in da bo 33 let stara, dasi nova poštaja kmalu izročena pro-meitu.
Peter
• *

SMRTNA KOSA.
Včeraj je na posledicah operacije na slepiču umrla 12 let stara M illy Žagar. Njeno truplo leži na domu na 92 Soholete St., Brociklyn, N. Y. Pogreb bo juitri, v četrtek, o»b 2. popoldne iz biše žalosti na pdkopa-litšče sv. Trojice.
Prizadeti družini naše iskreno sožalje.
^SaHHiiemjmiimrHiintiiEiiuHiTiiiiiti vMuiinmnmnimiiuimi}Nituini>Mmiiiiu»iiimiHiinnHiiuHtitimmimmHit»mTmHHiiwT^
fl
Iž Slovenije*
DVE SMRTNI NESREČI PRI CELJU
Pri Gre nad i rje v i brvi se hodijo ob lepih dnevih kopat čete vojakov celjskega polka. Tako se jp tudi te dni kopalo v Savinji več čet. Vojak Ožemal Kitanovič, doma iz vardarske banovine, pa se je preveč oddaljil od čete in zabredel v glo-bokej«o strugo Savinje pri kopališču Diani. Ker ni znal plavati, ga je voda zajela in kmalu se je začel potapljati. Vojaku so takoj priskočili na pomoč potegnili so ga iz vode, mta pomagali z umetnini dihanjem, vojak pa je ostal še vedno v ne-zaveisti. Z reševalnim avtom so ga prepeljali v celjfc^ko bolnišnico, revež pa je takoj po prevocai umrl.
Ob 7. zvečer tistega dne pa se je pripeti i la pri železniškem viaduktu druga smrtna nesreča. Daljni sorodniki škofa A. M. Slomška, 30-letni mesarski mojster Drago Slomšek, se je vozil po opravkih s svojim motornim kolesom iz Celja proti La^keimi. Pri viaduktu jmi je nasproti pripeljala z osebnim
C.
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW YORKU IN OKOIJCI
ANTHONY SVET, (Unlicenaed)
V slučaju smrti ae obrnite na ud pogrebni mod in Mr. Antkoiy Svet bo priSel _k Vam in Vam dal navodila In cene v VaSe popolno zadovoljstvo. MBW YORK, N. I fl BlOOKLIN, H. 1 466 W. 43 81. 1 219 Atlantic Ave. Circle 6-7393
ftnrt. tn^rtf'r.-.rrr1^:
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA

' ^Tt;
Ustanovljena 2. aprila 1894., lnkorporirana 12. januarja 1898 T drŽavi Illinois, s sedežem v mestu Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad v lastnem domu: 608 No. Chicago St., JoUet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,«M SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in tlanlc v odraslem in mladim&em oddelku.
skupno število krajevnih društev i»e
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 45.-LETNEGA OBSTANKA *6,500.000
geslo k. s. k. jednote je: "vse za vero, dom ln narod t
Če se hoCeS zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jedneti, kjer ae lakko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacijo, proti bolezni ln onemoglosti.	""
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sreuo Člane in Članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu?in do 16. leta. ZavarujeS se lahko za f250; fSOO; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
v	Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razed "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naraSCa. V V »lučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" ae plača do $1000.00 posmrtnlnč.
BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Aseeaafent prlmrrno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu Štiri najmodernejše vrste zavarovanja.	-- '	v 4
Člani In Sanice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo Izplačata ▼ gotovini -
Nad 70 let stari dani in Sanice so prosti vseh nadaljnlh -Momentov.	< ^ --
Jednota ima avoj lasten list "Glasilo K. 8. Ki JertnoW, U iafca-Ja enkrat na teden v slovenskem in angiefikfcm jealkn ih katerega dts biva vsak Saa te Sanica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov te sirot. <V Se nisi tynn ali Sanica te mogočne in bogate podporne organizacije, putru^isetopri-stopi takbj.	^ - '
V	vsaki slovenski naselbini v ZdruSenih driavah M moralo biti društvo, spadajoče h K. 8. K. Jednoti. Kjerkolt Se nimate ftmstVa, spadajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ostaaor^e ga; t^ ba Je le ma oeeb w starosti od 16. do 05. leta. — Za f^nljm pojasnila te navodila pišite na slaimj§a tajnika: •
IMAM, m W. CHICJMW HMff, JQUKT,
rri
m
OBISK
Nedavno sem pisal o dbiskih in tudi o podkvi, ki mi jo je skoval kovač Per v Roseboomu kot sredstvo proti njim.
Ker sem <po mnenju nekaterih čitateljev takrat se precej ddbro pqvedal, naj bo pa ^e enri o c^>iskih.
Bilo je vročega nedeljskega popoldne, ko bi še človeku naj bolje voda priiegla — seved« samo do vratu, ctočim liropeni odprtina pod nosom po <vsen: drugačnem krepčilu.
Ker mi je zdravnik edinoiu pivo dovolil, si pač s pivom žejo tolažiih.
Tistega nedeljskega popoldne je šlo vse zdoma. \ postelji nisem imel več obstanka.
S težavo sežem na polico pc kositrnasto pelco in se pri vlečenji na jporč. Tam sem sedel in čakal odrešenja.
V potni roki sem stisk..ii kvoder — zadnji kjvoder, edino moje premoženje.
Toda cesta je 'bila prazna, kakor izumrla. Seveda* koga bi v nedeljo popoldne zdržalo doma T
Od mene do prvega salona je pet blokov, kar je v sedanjih I okoliščinah zame že pot na ko-jnec sveta. Telefona nimam. Bil sem torej odvisen od do-I bre usmiljene duše, ki mi jo bo | usoda poslala na pot.
Dolgi dve uri sem čakal — kvoder seimi je že skoro stopil v roki, ko pride mimo in se me nsmili osemnajstletna sosedova hči ter mi prinese zvr bano mero hladnega krepcila.
Iz hvaležnosti sem jo hotoi poljubiti, pa je rekla, da je vseeno olrajt.
Takrat pa pozvoni.
In predno sem utegnil skriti za zadnji kvoder kupljeni božji blagoslov pod mizo in ga pokriti s papirjem, se že vsii-jejo na porč, da se je o "belem dnevu kar teima naredila: rojak, ki ga že sedem let nisem videl, njegova žena, Dojena sestra sestrin mož in pet let star otrok.
—	Columbia park iščemo, — se opravičuje rojak, — pa na^ je pot tod mimo zanesla. In šem si mislil:1 — Pa obiščimo Zgago, ker pravijo, da je bolan. Lej, lej pa pir imaš. Pir bo pa res prisegel v tej vročini. Nikar se ne matraj bom Že stopil po glaže.
Sel je v kuhinjo, prinesel vseh pet kozarcev, kar jih je pri hiši ter jih do roba nalii.
Igvzemiši mene je vs*k dobil kozarec; celo pred otroka so ga postavili.
—	Le pupcaj pirčka Fran-kie, — ga je silila dobrosrčni mati.
Otroče je pokusilo, se na kremržilo in kihnilo z izdatnimi posledicami naravnost v kozarec.
v— Ne mara pira, — ga je vpra vice vala mati — ima rajši a jskrim.
•Še enkrat je nalil nI ju dni rojak, izpili so, in pelca je bila prazna.
—	No, zdaj smo se pa že malo of risali, — so reidi si obrisali usta in se poslovili želeč mi ljubega adravja in raaiihk drugih dobrot
Ti" - .. .
In so šli in Bog daj, da bi jim pijača do smrti" v želodcih ostala.
Pelca je bila pralna.
Le tisto, iv kar je bilo otrooa tako nesrečno kihnilo, je stalo v kozarcu na mizi.
-■..-*•■ - »r- /i
Jo j, kako dolg je bil tisti nedeljski popoldan!v'
M
et*» "N ABOD A" — Hew fori
Wednesday, July 6, 1938
THB LARGEST SLOVENS DAILY IN V. &
345 LET SLOVENSKE ZMAGE NAD TURKI PRI SISKU
"Tuifca bonio pozotoali, kakor da bi češnje brali Prej mini ne borno dali kakor ga ob tla ne djali."
Južni Slovani smo bili poseljeni na usodnem delu Balkanskega polotdka, prianorani
braniti svojo pojest pred mogočnimi Tuivije.
ne Andrej Torjaiški in pogumno reče:
— Ne glejmo na število sovražnikov. Bog nam bo poma. Kal!
Na te vzpodbudne besede se vsi odločijo za nap*H.
Trije glavni poveljniki, Turjaški Eg3?enibef^ in Ban Erdo navali srednjeveške 'dy razpredijo svoje čete za boj. Usoda je hotela, da |Pi est nočen i Haisau paša jim
smo tako bili mogočen obrambni sčirt„ za katerim se je, ob potekih naše prelite krvi, za pad-na Evropa mirno razvijala do neprimerno večjega napredka in sijaja. Mlnogo je bilo v stoletnih našBh bojih svetlih točk naše dbratmfbe, med najpo-metmfbnejša pa sip ml a zmaga na»d Torki pri Sisku. na dan sv. Ahacija pred 345 leti.
Bosanski paša Ha«san, ki je iz kristjana postal strašen turški krvolok, je že leta 1591 poskusil zavzeti trdnjavo v Sisku, a brez uspeha. Vnovič je to meeto dbleg&I v juniju 1598. Poveljnika v obleganem mestu sta bila zaigret*3ka kanonika Gjurak in Fintič, ki sta imela komaj 300 brairiboVcev. Močna zaslomiba je bila le trdna ku-la ob Koipi, zunaj mesta. Hasan je zgradil čez Kolpo tako Širok most, da je lahko jezdilo šest mož vštric po njem. Iz Banje Luke je pripeljal 40,000 mož in mnogo torpov, med njimi s-Krasino, zloglasno "kacija-naricoM in dolg top iz Krape.
Dne 15. junija je začel streljati na Sisak hlkratu iz treh strani. V skrajni stiski je postlal avstrijski nadvojvoda Ernest iz Vojne krajine čete na pomoč. Pod generalom Eggen-bergom so se dbirali v Zagrebu polki, med njimi mnogo štajerskih Slovencev. Ban Tomaž Erdorly je dbral hrvatsko plemstvo in združena vojska je prekoračila Savo. ' Pri Turopolju se ji je priključil junaški Andrej Turjaški, s karlovsko posadko. Slovenci iz Kranjske in Koroške. Poveljniki te skupine so bili Krištof Obrnoan, "Žiga Paradajzar, Štefan Blaga j in Jakdb Frarik. Prihkel je še korenjaSki Adam Ravfoar. s četo kranjskih vitezov na konjih in vsa knšcan^ka vojska 4000 mož se je junaško podala « Siseik.
. Turške krogle padajo na me-j^o kakor toča. Kanonik Fin-tie iii 12 vojvod je ie mrtvih. Gjuraflt težko ranjen. Dne 22. junija zjutraj pribiti v mesto sel in aporoci: — Če danes ne bo pomoči, bo jutri padel Sisefc. Generali se posvetujejo, kaj naj store. Nekateri so zato, da počakajo ojacenja. Turkov da je le preveč. Teda j pa vsta-
dere čez mo-sft z 20.000 možmi naproti. Na ravnini med Savo. Kolpo in Odro blizu Si-ska se vname strašila bitka. Ura kaže 10. dopoldne .
— Kako bo? — vpraša Hasan paša turškega duhovna. — Slalbo! — mu ta odgovori.
Hrvatski ban se prvi zaikadi v Tuifce, ti ga zavrnejo. Na vrsto pridejo Slovenci, sledi grozno klanje. Naši strek-i pobirajo Turke s konj. S strani pritisne še Aid am Ravfear — Turki se spuste v beg k mostu. Blagaju in Pranku naj s svojimi junaškimi arkobuzirji zase-deta most in utetavfta Turke. Janičarji se obupno bore, ker ne morejo čez most, poskačejo v Kolpo. S seboj potegnejo tu. d i Hasana. A voda je preglo-*x>ka„ zmešnjava tolikšna, da Turki drug drugega tlačijo v reko. Prizor je grozen. Vse se potaplja, ljudje in konji. Kolikor je Kolpa široka in daleč nizdol se vidijo plavajoči turški mrtveci med konjsikiimi glavami. Hasana potegnejo mrtvega iz vode, zraven njega druge velikaŠe, strahove krščanstva. Mrtev je brat Hasan o v, cemiski beg, begi iz Orehovice, Požege, Zvornika in Like, sin sultanove sestre, Mehmed beg iz Hercegovine itd. Vojin Be-lojepvič. izdajca krstjanov, je tudi med mrli-či. Od 20,000 Turkov so jih je rešilo le 2500 vsi drugi so obležali na bojišču ali pa utonili.
Zmagovalci so izgubili le nekaj mož, dobili pa mnogo ple
iz viabocenega bakra veliko sliko bojev pri Sisku, ki je dragocena last ljubljanskega muzeja in ki smo jo lani občudo Vali v kulturnem oddelku novinarske razstave na velesej-mu.
Razne vesti
RAZBOJNIK PRI LJUBICI.
Po šitiri leta trajajočem poizvedovanju so poljske policijske oblastj prijele nevarnega razbojnika, 35 letnega Josefa Glowackega, ki je veljal za strahovak*e varšavskega okoliša, zaradi česar je bila razpisana na njegovo glavo velika nagrada.
Policija je izvedela, da se Glowacki skriva pri .svoji ljubici v Lublinu. Opolnoči so vdrli v stanovanje močno oboroženi policisti, ki so imeli po dva samokresa v rokah, na sebi pa opnsnike iz jekla.
Bandit je ležal pri ljubici. Ko je vstopila policija, je bliskovito potegnil samokres izpod blazine in začel besno streljati okrog sebe. V tem spopadu je bil razbojnik ustreljen, njegova ljubica pa močno ranjena. Smrt Glowackega je v zadnjem čaisu na Poljskem že drugi slučaj. da je plačal razbojnik svoje skrivanje pred policijo z življenjem.
SKRIVNA BREZŽIČNA ODDAJNA POSTAJA SREDI 1 ' GOZDA.
Dolgo časa je sovjetska skrivna policija iskala Skrivno brezžično oddajno postajo, ki je zadnje čase s tako silo poživljala sovjetsko prebivalstvo zoper Stalina. Dodge mesece ni bilo mogoče zasačiti te oddajne postaje. Zadnje čase so ugotovili, da ne deluje ena oddajna postaja, marveč, da so kar tri.
Te dni pa poroča londonski liist "Daily Express", da so eno izmed treh j&rivnih od-dajimh po.staj na-sli, tako so vsaj poročevalcu tega lista izjavili v Moskvi. Ta Skrivna jbrezižična oddajna postaja je i bila skrita v nekem gozdu blizu
I Minska.
>
V največjo začudenje pa se je pri tem izkazalo, da so po-
stajo, ki je skrivaj klicala Ruse v boj zoper Stalina, vodili 4 visoki uradniki sovjetske skrivne policije OGPU pod vodstvom nekega Bobinsteina. Ko so se Oboroženi člani sovjet-stfce skrivne policije približali kraju, kjer je delovala skrivna postaja, so se oni v postaji z orožjem uprli policistom. Nastalo je hudo streljanje in krvav boj v katerem je padlo 6 mož skrivne policije in 2 člana posafflke oddajen postaje. Druge člane potsa<Ske pa je policija prijela ter uh prepeljala v Minsk, k.ier je zaprtih že B7 drugih članov OKPIT, ki so o-pumljeni, da so sodelovali pri tej skrivni brezžični postaji.
co lepote 18-letna strojepiska Helena TIhorntonova. Izvolitev ji je dala priliko, da je živela nekaj I£t v velikem izobilju. Zdaj je vsega tega konec. Thornotoonvo je našel te dni razrvažalec mleka v nekem parku mrtvo. Zaistrapila se je z lutniinalom. Pri nji so našli samo 20 centov gotovine in 13 cigaret.
ŽALOSTEN KONEC LEPOTICE.
»Pred osmimi lefti je bila v New Yorku izvoljena za kralji -
PRENOVTTEV POGREBNEGA ZAVODA.
Poznani pogre^bni^ki zavod Peter in Julia Jarema 139 East 7th St., New York, N. Y., je popolnoma prenovil svoje prostore in zlesti kapelo. V soboto 9. julija bo slovesna otvoritev, na katero so vabljeni vsi čitatelji "Glasa Naroda", da vidijo, kam se naj obrnejo v slučaju smrti v družini.
GOSTIJA SE PELJE PO
ZRAKU.
Pred kratkim se je zaročil iranski prestolonaslednik Pifli-lavi s sestro egiptskega kralja Faruka. Kosilo za iransko delegacijo so tedaj narOčili naravnost iz Londona.
Gosti so sedeli za pogrnjenimi mizami v palači Antoni arils v Aleklsandriji. Letalo "Calypso", la«t londonske družbe "Imperial Airways" je pripeljalo jedi iz 5000 milj oddaljenega I.»ondona. Pri naročilu ni igrala cena nobene vloge, držali so se samo načela, da mora "priti na mizo najboljše. In iz Londona so tudi poslali najboljši kaviar, postrvi, fazane, ostrice in drtiffo.
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
iiiii11..............................................................................................................................
iiiiiiiiiWiMimiiii'^HiiniiiiiWtiiH^.....................................''■iimiif^^tfiitn^^
Spisi...
MNOGI NE VEDO
Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in .veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SEN J ANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cent -------------- M
- Zanimiva povest iz dalmatinskega iivljenja.
MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja Mečka) ____________________________-....................
25e
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillip« Oppenbetm. 92 strani. Cena ............
L*o skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Opi>enheim je zusnl angleški ro-anopisec poznan po celem ivetu.
MIMO ŽIVLJENJA,
i v an Cankar. 230 str.
Cena
75

MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko KaC. 119 strani. Cen*----- .. .00
MOŽJE, spisal Emerson Hogh. 209 strank. Cenal.Sf
Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MRTVI GOSTAČ ......................................................85«
da je lord Rwsiaell leta 1799 priredil v Londonu gostijo, na, kateri se je opilo 6000 gostov. Nalawc za to priliko napravljen "vokiomeit" je brizgal vroč punc, za katerega so porabili 1300 funtov sladkorja in 25 tisoč citron.
da je ime! egiptovski faraon
na. Zajeli so 9 turških topov,	H. 111 sinov in 51 hče-
ra. Uega vladarja iz starih časov pa jo prekosil leta 1910
med njimi "kacijanarico", vse turške zastave, zlatnino, bisere in 2000 konj. Andrej Turjaški in utskoški stotnilk Peter Erdedi «ta pofkoipala Hasanovo truiplo na lepem »kraju pri Sisku, iz njegovega ogrinjala so pa naredili plašč, s katerim matsnjejo zdaj an dan sv. Ahacija v ljujbljansrki stolnici.
Veselje po zmagi je bilo nepopisno. Andrej Turjaški je prejel od cesarja zlato verižico, paipež Klement Vili. niu je iz-rdkel v pisnm nlbcndovanje in zalhvalo, da je bil zmerom prvi pri (posvetovanju z odločno besedo na bojišoa e pestjo. Kranjski deželni stanovi so v spomin na to zmago dali narediti
umrli kralj Siatma, ki je za-ipuistil 134 sinov in 236 hčera. Kralj Siania je imel 3000 žen.
tda so, odkar je Gntteruberg izutmil tiskarstvo pa do danes, natisnili oikoli trideset milijonov knjig.
SNEG V JUNUU.
Na Tt^iškoslovaškem so po nekaj vročih dnevih zabeležili nenaden, padec temmerature. Začela je brit i o^tra burja, ponekod je deževalo, v Krkonoših pa je zaipadel sneg, ki je pa kmalu izginil. Toplomer je ka*zal dve sioipinji pod ničlo.
SPOMIN JNA STARO DOMOVINO
Naši Ki

ZBIRK A 87 SLIK iz vieh krajev Slovenije. S/ (snem bakrotisku na dobrem papirju, v veli-krmti 5x7% incev
Trn Imuna zbirka, vat
n
SPADA V VSAKI
SLOVENSKI DOM
Na|ve{|a zfllun skvensklk kiilli v Ameriki!
V knjigarni ^Glasit Naroda^lahko
dobit« vsakovrstne slovenske knjig«
- - *	, s	4
naših prUsanil pisateljevi Cankarja,;
Tavčarja, JardUafPraglja,
MaSinskagaTIti&F- ~ *
prtvod« M STttovnocuiiif^mo j ^	(oapodijg^s in
I^Ubitslji lep« knjigs ^g piiejo p#
ceaia ibjtg, ki ju imam« i £tl"4* ^
AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 99 strani.	Gena $1.00
Kersnik je poleg JurClča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del. ki jih Jai>eW vsled bolezni In smrti ni mogel završiti. je Kersnik usiieAno »Iovr»5ll. "Agitator" —	njego-
va najboljša dela.
ANDREJ BOFKR ...................................-...............5«e
BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena.............................. .6«
Kratke povesti lz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela r'-nega ruakesa romanopisca.
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ..........................—........-
Poleg Pavline Pajkove Je Luiza Pesjakova takorekoč edina žetfska. ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevalo čutečo Žensko dnfto.
BEL6RAJSKI BISER -------------------------------------35«
BOJ IN ZMAGA ......................................................**
CVET ENA BO ROG RAJSKA ...................................«e
CVETKE (pravi jIce ca stare in mlade)-------------- 3#e
DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................
DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneoort. 112
strani. Ceoa ---------------------------------------------- «
Concourtova dela so polna fines in sanlml-vostl. zlasti v risanju značajev, Čijlb nekateri so mojstrsko podani In Ima člov»k med branjem vtis. da posamezne osebe sadijo eraj njega In kramljajo t njim.
DEVICA ORLEANSKA __________________________________________5««
O VE SLIKI, spisal K saver MeSko. 1*3 strani
Cena
Dve čtrlci enega naSlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In "Starka". Obe sta molstersko zavrSenl. kot jih more aavrfiiti edlnole naS neŽnO-Cute« MeSko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________S5e
ERA DIAVOLO ___________________________________________ 5«t
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil.
glnskl. veselomodre humoreske, 72 strani JI
KMEČKI FUNT, spisal An*, fleinsa	—H
Zgodovina naSega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki ln graSCaki. — * 'Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Senoa. Krasen Ionian bo sleherni s užitkom prečita*-
KRALJEVIČ IN BETkAč .....__________________________
KRVNA OS VETA (povest iz abrnikfli gora) LA BOHEME. Spisa; H. Murger. 402 str. Cena. .Ji Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga 1a svetovno znano da«.
UBTKI. (Ks. Mefflto\, 144 strani ............ .1«
MALI KLATEŽ (*ftsal Mark Twain) ■-------7*e
ifeALI LORD. ' nett. 1M strani.
Olbboko sssSovsns povesi o otroka, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod amertžke vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini in reveži, pač pa ana razlikovati le med dobrim
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TRI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne ntrnja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
Štiri zanimive Crtkas satelja. MALENKOSTI, spisal Ivi
11»
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakek Ale-** ievee. TRI knjige p« 1M, 1M ia 114 strani.
Cena -------- .6t vsak zvezek. Vsi trije._______LM
Pisatelj nam v teh trek knjigah opisuje usodo in življenje kmetakega fanta, ki so'g* stari-Bi poslali v Bole, kjer se je vzdrževal s last* nlmi sredstvi ter zdaj lažje, sdaj težje, lezel od Bole dor Bole ter si slednji« priboril ▼ Življenja mesto, po katerem je stremel. Knjim ao pisane živahno. Ob fitanJu se bo moral au-1 telj večkrat od srda nasmejati.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal
Jules Verne. 65 strani. Ceoa _________________.....
Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domiBljiJo kot jo Je Imel Francos Joles Verne. In kar je glavno, skoro vse nje* govs napovedi so se vresntčile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero Itd.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. Gar&in. 112 strani. Cem. ......... J8
Junak' tega romana blodijo in tavajo skoel temo življenja. Vzpenjajo se kviAku. a sredi pota omagajo.	t
NASA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. —
Cena vez............. .7«	Brat............. M
Knjiga vsebuje dvansjftt povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal duSo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NADEŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal V. M. CiarSln. 112 strani. Cena ----
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo Življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota oma Raj o.
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................Bir
NA RAZLIČNIH POTIH .......................................«t
NOVA EROTIKA, spisal Ivan HOZMaN. Trde rezana. 115 strani. Cena ............................i-----" W
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v So-veku v prvlb letih svatovoe vojne".
PESMI V PROZI, spisa« Cbaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ...................................................^ <M
Verna slika pestrega vellkomestnega Življenja ln spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282
strani. Cena .....i............................................. JI
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je alavnl francoski pisatelj najbolj drzen-in brezobziren ▼ svoji zabavljlrl.
PLAT Z1 DNA. spisal Leonid Andrejev. 1S1 str.
Cem M
Poleg nnslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fie dve. naareČ * "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR ................................................25«
POŽIGALEC ....................................-....................25«
POSLEDNJI MOHTKANEC ...................................tS«
PATRI A (povest Iz Irske zgodovine) ________________Me
POVESTI IN SLIKE, spisal Kssvar Meifes. —
7» strani. Cena ............_________....._________________ J|
Knjiga vsebuje tri povesti naftega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globok* ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.	.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani Is prostega naroda. Cena ..................... M
PRAPREČANOVE ZGODBE ____________________________lit
PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. ves.___L—
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest Izza Časa odkritja Amerike. Cena ..............-..... Ji
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _______S*
RDEČA IN BELA VRTNICA__________________tts
PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda ve*. 84 strani. Cena ______................................ .It
Prgeovorl. eseji in misli slavnegs indijskega pisatelja.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI
KRUH. spisal F. K. Finigar. M strani. Cem M Nafi mojsterski pripovednik nam šrodl r teh dveh svojih deUh obilo dnsevnegs ulitka. -
PRAVLJICE, KoSutnik, II. svesek. Cena...... .7»
PRAVLJICE, H. Mayer. Cens ................ J§
TURKI PRED DUNAJEM_______ftfa
TATIČ, spisal France Bevk. Ms vSt. SI Str.
<MI M
NaS taboren primorski pisatelj nam daje v 10 knjigi dve povesti. Jih Js pssvatu kroH materi.
TISOČ IN ENA NOC, s slikami, veliki
• *	■ ^rti«H
izdaja. Bros. 3 knjige. Cena......3.25
216 west I8tk street
y*-f-r tr
'ti rt' /llnPit

NEW YQRK, N. Y.

O 0 Z* — fftew M
Wednesday, July 6, 1938
m LABGEST SLOVXX* DAILY IN O. ■.
o j za ljubezen
BASE BALL I GRA PONOČI
12 2MJEIM D ZA "tUSIAROir raiREBU: I.N.
"Totda kje je Mary dobila prusko t"
"Oskrtofiifc ž njo strelja roparske pttice in je v ta namen vedno pripravljena."
"To je strašno. Ali pa boste -mogli priti domov t" "8eveda, nikar ne skrt>ite zaradi mene, tako} se bom odpeljala. Ravno zopet prihaja oskrbnik, ki je šel pogledat Mary. Moral jo je zapreti. Ali vam' naj sasn o tem poroča./ "Prosim.M Oskrbnik se oglasi.
"•Mre. Lauthaou. Mary mora taflcoj iz hiše navzlic temu, da ima zavezane roke, je vse po svoji sobi razmetala. Vaša darila leže razmetana po tleto. Vaša in Winniena slika leži raotrgane na tleii in poteptala jo je z nogami. Nisem mogel pomagati, zvezati sem ji moral tudi noge. To je prava blaznost. Ali smem takoj poklicati Mr. Lauthanm, da sporoči v bolnišnico V
"Ne — kar postite — moj mož ima goste v tovarni, in ga nočem motiti. Sama bom taikoj pdklicala bolnišnico in bom v«e potrebno uredila. Proeian, skrbite, da si Mary kaj ne napravi. Bolna je in ji moramo odpustit i. 'In povejte mi, goepoti oskrbnik, adi Raza na v resnici ni nevarno ranje na."
"Hvala Bogo. da je šel naboj mimo nje; zadeli ste samo dve krogli. Nič ni hudega, samo mislim, da precej boli."
"Hvala Bqgn! Hvala vam in takoj bom- pofclicala bolnišnico, da pridejo po njo. Ne morem razumeti, kako jo je mogel ad ravnik kot 2sdrwvo izpusti ti.* *
"Odkrito povedano — tudi jaz že dolgo tega nisem razumel; ves čas je bila nekam čudna in že davno bi je bil rad leden. Samo vas nisem hotel TOnemirjati. Todn taiko ne more ve5 dalje."
"Ne, ne, takoj morajo priti po njo. Prosim, naj pride Miss Boeana še enkrat na telefon,"
Rozana se oglasi in Mre. LauDhaim pravi žalostno: "(Pridite, kakor hitro mogoče, domov, da vas morem zopet videti pokonci pred seboj. Da vas saj ne bi bila poslala k Mary!"
'IfPri tem je bilo kTivo samo vaše dobro, veliko srce, Mrs. Lauftiiam. Prosim, nikar ne ffcifoite, saj se je vse dobro izteklo. Takoj bom prišla,"
Rozana se nagi? odpelje domov. Hvali Boga, da jo je rešil velike nevarnosti. Rane jo -sicer bole, pa že more prenesti. In ko se v avtomobilu nasloni nazaj, mi^li na Ralfa Tiefenbacha. Ali bi zelo žaloval za njo. ako bi jo zadel cel naboj, ki bi končal njeno življenje."
In z valovito blaženostjo eoti — da ■— bolelo bi ga. Kajti brezbrižen ni bil za njo. Ali je sploh mogoče pod soncem, da bi bila ljribezen, kar je čutil do nje! In, ali ni bila zelo neepometna, da ga je zavrnila T Ofti — ko bi le mogla verjeti v njogovo ljubezen, kako bi bila srečsna!"
Veled utrujenosti je skoro zaspala in se prestraši, ko se avtomobil viStavi. Naglo hoče najprej v svojo sobo, da se preobleče, da Mre. I^iulham ne bi videla krvnili madežev na njeni obleki, toda gospa ji pride že pri veznih vratih bleda naproti in prestrašena gleda na krvave madeže. Rozana ji smeje pom i ga z roko.
"Izgleda mnogo slabše, kot pa je v resnici. Prevročo-krvna som pač in morem prenesti, ako mi je kri nekoliko izpuščena," se šali.
"Uboga Rozana; koliko ste že morali tukaj pretrpeti in ravno vi, ki ste nam posttali talko draigi in nenadomestljivi." "Zato pa bom rada pretočila nekaj krvi, Mre. Llautbaiu."
Mre. Larntžiam hoče na vsak način vide'ti rane. če v resnici niao take hude. Zahteva, da takoj pride zdravnik. Toda Rozana takoj s smeihom zavrne vse skibi.
"Zdravnik je popolnoma neipotrelben; oskrbnik me je brezhibno obvezal in to morem, kot veste, jako dobro presoditi. Te ranice bodo kmaJu zaceljene. Vse Skupaj ni niti napol tako hudo kot takrat moje ranjeno kolepo in pred vsem me to prav nič ne ovira pri mojem delu."
"Sedaj greste takoj v posteljo in se boste nekaj ur odpočili, Rozana!"
Rozana pa se zasmeje.
"O tem ni nikak bom zbudila Winnie.
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING
Pogled ua Ebbets Field iv Brooklynu, N. Y., ob času base bali igre ponoči-
Ogromen požar na Viču —pri Ljubljani—
V zgodnjih jutranjih urah dne 21. junija je požar, kakršnega Ljubljančani ne pomnijo že nekaj desetletij, uničil na Viču pri Ljubljani ogromno poslopje Združenih opekam.
so imeli gasilci prosto |*>t za gibanje.
Gasilci iz mesta in okolice so bili dokaj naglo obveščeni in hitro so se druga za drugo pojavljale njih čete na opoeori-
Kmalu po četrti uri so Ljub- zt Jt T> : , ljančani in okoličani, ki rano st*u" Prvi so do^eh IjnMj"*-vstajajo in se podajajo na svoje visaikdanje dolo, opazili za Vi čem sprva ogromen oblak di-{
ma. kmalu za ton, pa visoke'^..*™!1 P^tovol^e čet zublje plamenov. Nekako v 17 ^ ,z gonijo ln S"wlnl istem času se je oglasil tudi rezki glas tvorniške sirene, ki je tulila dobre pol ure. Se preden sta se ob 4.45 s stolpa ljubljanskega gradu oglatsila alarmna topovska strela, je bila truma ljudi na noigah in v smeri, od koder so se pod nebo vili krvavi zublji uničujočega požara so hiteli ljudje peš, na kolesih in z avtomobili. Na njihove glave pa so se kmalu začeli utripati goreči ogorki, ki jib je veter ra-znašal preko Viča in bližnjih vasi, pa daleč v 3 lcm oddaljeno sredice mesta. Na pozorušču, ki leži tik ob Grarlaščici, jo imela ljubljanska policija, v katere rajon še spada ta del predmosja polne roke opravka, da je vzdrževala red in potisnila radovedne že v primerno oddaljenost, da
"O tem ni nikakega govora, preoblekla se bom, potem pa rimdila Winnie. Saj še menda spit"
S tem je mfeli svoje gospodinje obrnila v drugo smer. In posreči se ji tudi jo pomiriti. Mre. Gladys ji pove, da je bolnišnici že naročila,' da pošlje po Mary. Zdravnik se je zamudil, da je imela Mary tako hod napad ter rekel, da bo sedaj najbliže za vedno morala ostati v bolnišnici.
"Samo radovedna sem, kaj bo moj mož k temu rekel. O^tel me bo, ker sem vas k njej poslala."
"Saj mu še ni treba povedati."
"Pa vendar mora vse izvedeti, Rozana in prepiral se bo i menoj, to mri too odpustil. Vi pa boste prišli pri nais zopet eno stopinjo višje. Kaj bi sploh še počeli brez vas!"
Mre. GUdj« Rozano naenkrat objame in jo iskreno poljubi. To Rozano gldboko gane. Ve in čuti, da je v i|*mioi našla dom. Vsi so ji .prihajali ljubeznivo in s spoštovanjem naproti hi mogla bi biti povsem srečna in zadovoljna, ako Ralph Tiefenbach onstran morja ne bi imel celega njenega srca.
Na svojo sestro že komaj kaj misli. Nekaj dni prej, prodno je Balfu pis-ila ji je aporočila, kako ddbro se ji godi. Toda Uršula ji še ni ni^ odgovorila. Ursula pisma tudi m mogla odgovoriti, kajti drugače bi moralo njeno pismo že priti.
Rozanine rane se tudi sedaj naglo celijo in vsi so jo nekoliko razvajali. Vsakdo ji je hotel Storiti kako uslugo In snoe se zopet še enkrat zmoti od Mr^ in prične
3set naglo biti za Rozano. Ko pa vidi, kako se tudi Maud o ljiAeznivo in skifono briga za Rozano, in ji prinaša razna d&rila, as ima mepe zopet ogreje za Maud in spozna, da je vredna vse ljubezni.
(Dalje prihodnjič.)
VSE PARNIKE
in
LINIJE
ki so važne za Slovence zastopa:
SLOVENIC PUBL. CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 116 W. 18th SU New York, N. Y.
v jugoslavijo
SAMO 7 DNI
iv potujete na ekspresnib parnikib:
BREMEN • EUROPA
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane
ski poklicni in prostovoljni gasilci petimi briagalnami, sko-ro istočasno z njimi pa so do-
ete
gornje in Spodnje Šii3ke, Podutika, Kozarij, Dobrove in z Brda. Ob 5. je že s polnimi silami delovalo 11 mo-tork, ki so črpale vodo iz bližnje Gradaščice. Gasilci so ime. ti dokaj posla s tem, da so napeljali zadostno Število cevi o-krog prostranega poslopja.
Okrog 5. ure sta prišla že tudi župan dr. Adlešie in mestni fiz?k prininrij dr. Rus. ki sta zasledovala besnenje ognja in vneta prizadevanja gasilcev.
Ogromno štirinadstropno glavno poslopje ie bilo pojjoi-noma v oblasti plamenov, ki so se dvigali preko blizu 40 m visokega tvorničnega dimnika. . v. ... Z največjo silo je ogenj divjal peei razT,J»la v sredini poslopja a ognjeni
zublji so objeli tudi dolga trak- j,	. ,
j________x! i.__. ■ t • . • r» If> z vsem materialom vred zr
Ali Dotujt«- s priljubljenimi ekspies. parnlUl:
COLUMBUS HANSA - DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORR
Izborne železniške /.vene « m I Clierbonrga, Bremena
ali Hamburgu Strokov n jaški nasveti glede vizejev za priseljenec in obiskovalce.
Za {jojajinila vprafinjte lokalnega ajfeiita ali
57 Broadway	New York, N. Y.
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
ko naglico, da niti ni mogoče zanesljivo ugotoviti, 'kje je najprej izbruhnil, je malo verjetno, da bo mogoče dognati njegov vzrok. Ta naglica je porodila turi i splošno domnevo, da je bil ogenj podtaknjen od zločinske roke. Enako ali še bolj verjetna pa je možnost, da je začelo tleti izsušeno tra-movje snričo vročine, ki se je v celem j>o-s I op ju.
Olavno poslopje ki je posta
ITALIJANSKA KORUZA ZA ALBANIJO.
ta proti levi in desni strani. ZI blisikovito naglico je v notranjščini doigorevalo ogrodje, saj je vsa zgrarliba slonela na lesenih opornikih. Stene poslopja so bile sicer iz opeke, a prav tan-
tev požara, je bilo sezidano leta 1907. Pozneje so dozidali še nekaj stranskih objektov, toda glavno štirinadstropno poslopje je ostalo bistveni del
ike in vezane tudi z l^enTmij^arn;e ^najvažnejši,ni na-orpomiki. Okrog 5. ure se je
pravami: krožno pečjo in sušilnicami. To poslopje je sedaj uničeno, o'l njega je ostalo le pritlično zidovje, ki je bilo
se je, da budi naj izdatnejša po-1 ^j^rajeno." V pritličju __.X__T_____1_	___!__ i je bilo 20 peci, v katerih je bi-
že zrušilo ostrešje in ni trajalo dolgo, ko so se začele sesedati tudi zunanje stene. Pokazalo
moč ne bo mogla rešiti glavne ga poslopja, v katerem je bila največja vrednost tvornice. Tu so bile nameščene peči, susilni-ce in glavni stroji. Tu je bila tudi glavna zaloga blaga za sušenje.
Ker se je ogenj razširil s ta-
Važno za potovanje
potovati v atari kraj ali dabltt koča a* Je litiju. riatJe pmtei v vseh stvareh. V Bled nate detga-rikutaje Van ■■■irrn daU najboljta pojasnila ln tudi tu Ja potovanje noobno la Ukt ««ta aa »
dovoljenja.
Ml
Hate, viceje In aplok vae. kar Je lam, la kar Je gtavne, sa
Nedriavljaal naj ae deM Is
torej takoj sa
4e sadnjega trenutka, ker dovoljenje. RK-ENTKY PERMIT,
eala ta
petevalL
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street New York, N. Y.
lo v čaisu požara okrog 70.000 kosov opeke, v sušilnicah v gornjih nadstropjih pa je bilo olkrog 500,000 strešnikov in 300,000 komadov sušilnih okvirov. Tvornica je bila v polnem obratu in je imela 300,000 kosov opeke že v naprej prodane. Sedanji lastnik od prevrata dalje so Združene opekarne, pri kateri sta udeležni v glavnem Jadrantsk o-<Podunavska banka in tvrdika Knez.
Škoda še ni ocenjena, vendar pa računajo, da gre v milijone. Krita bo v celoti ali pa vsa i deloma z zavarovalnino, ker je podjetje zavarovano pri zava rovalnici "Savi" za okrog 5 milijonov din.
Kakor izvemo, bo podjetje tako;> začelo z obnovo tvorni-škega poslopja ,taiko da bi opc karna činuprej lahko začela zo pet normalno obratovati. Pri obnovitvenem delu bodo v prvi vrsti zaposleni delavci, ki so doslej delali na opekarni, in ki bi drugačeprisli zaradi požara ob kruh.
Ker >o lani v Albaniji zaradi'20 avgusta: ravnili katastrof imeli zelo pi-l Rex v Genua čel prideleik žitnih vršit in koruze, mora albansko prebivalstvo v nekaterih krajih stradati kruha. Premier Mussolini je zato sklenil, da daruje albanskemu ljudtstvu deset tiisoč stotov koruze. Pr\a polovica tovora je že dosi>ela v Drač, druga polovica pa je na potu.
7.	julija: II<> de France v Havre
8.	julija:
En ropa r Bremen
9.	julija: Saturnia v Trst Votondam t Boulogne ^
12.	julija-I>e Grasse ▼ Havre
13.	julija: Deutschluud v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normatidle v Havre
10.	JuUja:
Stateodam v Boulogne 16. julija:
CoDte di Savoia v Genoa 19. julija:
Bremen v Bremen	1
'JO. julija:	\
Queen Mary v Cherbourg '43. julija:
Kieuw Amsterdam v Bouiogu* Hex v Genoa ..Chainplain v Havro
26.	julija: Europa v Bremen
27.	julija:	^ New York v Hamburg
28.	julija: lie de Prance v Havre
80. julija:
Vulcania v Trst 3.avgusta: Hantsa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
5. avgusta:	#
Statendam v Boulogne .. Bremen v Bremen 0. avgusta:
Conte di Savoia v Genua
10.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg
11.	avgusta: Chainplain v Havre
12.	avgusta: Europa v Bremen
113. avgusta:
S a turu ia v Trst
16.	avgusta:
Xieuw Amsterdam v Boulogne
17.	avgusta: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg

'GLAS NARODA' ADVERT ISE i;
lie de France v Havre Veendam v Boulogne
23.	avgusta: Bremen v Bremen
24.	avgusta: Paris v Havre
Qupen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta:
Koma v Genoa
30.	avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne I>e Graeee v Havre
31.	avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre
§ VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino^ Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da akuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost, nam «11 jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu i*me-l zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov nae*-Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino.
Ijenih.
NAROČITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIS V
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob
COLORADO:
Pueblo, Peter Culig. A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk
■B
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zuyaatif
ILLINOIS: Chicago, J. BevHc Cicero. J. Fabian (Chicago. C cero
in Illlnoia) Joliet, Jennie Bamblch La Salle. J. SpeUcb Mascoutab, Frank Auguattn North Chicago in Waukegan, Aflnth.
Wariek
VIA RT LAN D :
Kltzmiller. Fr. Vodoplveo
VIICHIGAN: Detroit, L Plankar
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie, J. Lnkon'jJi Ely, Joa. J. Peehel Eveleth, Louis Gouie
. .Gilbert, Louis Vessel Hihbinp. John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
VIONTANA: Roundup, M. M. Pan Ian Washoe. L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck	—
NTEW YORK:	"
Gowanda, Karl UWe FaUa. Apk
OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobek, Ghaa. Kar* linger, Jacob Reanlk, John Slapmk Girard, Anton Nagoda Lorain, Louis Balant, John Kumie Toungstown, Antra Kikelj OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jemlkar Broughton, Anton Ipavec Omemaugh. J. Brezevee Coverdale In okolica. Mrs. Ivana
Rupnlk Export, Louis SupanCM Farrell. Jerry Okorn Forest City. Mailt ITaarin Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, Mm Pelaois Krayn, Ant. TauŠe)j Luzerne. Frank Balloch Midway. Jou<i Žust Pittsburgh in okolica, Philip Prafar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. ScUfrer
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee. West Allls, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondvflle. Joe Roliva
iepnjet