fj554. A	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PRimukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	nAA
Abb. postale I gruppo Cena	IIP
Leto XXXIV. Št. 148 (10.060)
TRST, sobota, 24. junija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slo,venija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POSVETOVANJE MED KD IN KPI 0 NOVEM DRŽAVNEM POliLAVAItJU
Komunisti ne želijo demokristjana za novega predsednika republike
KD pripravljena glasovati za laičnega ali socialističnega kandidata, če bo sprejemljiv za vse - Srečanje s PSI v kratkem
RINI — Problem izvolitve novega predsednika republike je še vedno v ospredju političnih razgovorov in izjav. Nadaljuje se posvetovanje demokrščanske delegacije, ki se je predvčerajšnjim srečala s Predstavniki manjših laičnih strank. Včeraj so bili na vrsti komunisti. Vsem je jasno, da je srečanje bilo zelo pomembno, predvsem zaradi Kga, ker je od odločitve komunistov in stališča, ki ga zagovarjajo odvisna tudi usoda morebitne levičarske kandidature za Kvirinal
Po načelnih izjavah prejšnjih dni, ko so poudarjali, da mora biti novi Predsednik republike iskren demokrat in antifašist, je senator Chia-Pomonte jasno povedal podtajniku Kil Galloniju, da si KPI želi enot-*# kandidature vseli demokratičnih sil in, v tem okviru, «raje vidi, da ki novi predsednik ne bil demokristjan«.
Demokristjani so to stališče vzeli kok a j mirno na znanje. Galloni je feb dejal časnikarjem, da so se s komunisti »načelno strinjali«. Jasneje pa pojasnjuje zadržanje demokristjanov uvodnik, ki ga objavlja jutrišnja številka teoretskega tednika KD «La discussione«, ko prizna-
va, da KD «nima predsodkov do laičnega ali socialističnega kandidata, saj ne verjame, da je edina —■ po božji volji — poklicana, da iz svoje srede izrazi predsednika republike«. Vendar želi, da bi novi predsednik ne bil pristranski: »Če socialisti imajo ime človeka, ki naj jamči vse to. naj ga povedo.«
Skratka, KD ne nasprotuje socialistični kandidaturi, le' sprašuje se, ali bo Craxijev kandidat «iznad strankarskih razprtij« ali pa bo u-strezal logiki diskriminacije in spopada. To pa je zaskrbljenost vseh.
Republikanci, proti katerim je Cra-xi izstrelil največ svojih puščic, pre-
vidno molčijo in očitno računajo, da se bodo možnosti La Malfe 0-krepile v primeru, da bi socialistični kandidat ne bil sprejemljiv za vse.
Glede zadržanja komunistov pa je potrebno povedati, da se s svojo izjavo niso še obvezali, da bodo podprli socialistično kandidaturo. Chiaromonte je na vprašanje, ali se strinja s Craxijevim «vetom» proti La Malfi, odgovoril, da KPI ne želi diskriminirati nikogar in ne postavlja vetov. Ko govori o kandidaturi, ki naj bi nastala «izven KD», misli na možnost socialistične, komunistične ali druge kandidature.
KD se bo vsekakor s socialisti srečala v ponedeljek ali torek. V tem trenutku so namreč skoraj vsi socialistični voditelji v Furlaniji -Julijski krajini, kjer pričakujejd volilni izid. Craxi pa se mudi v Bruslju na zasedanju biroja socialistične internacionale, (st.s.)
PO REKORDNEM POSVETU, KI JE TRAJAL VEČ KOT STO UR
Dokaj stroge obsodbe za voditelje teroristične skupine rdečih brigad
Sodni zbor je v bistvu osvojil zahteve javnega tožilca - Nadia Mantovani danes na prostosti
TjJRIN — P0 rekordnem posvetu, ki je trajal več kot štiri dni, je turinsko porotno sodišče na procesu sestavilo razsodbo. V glavnem so porotniki osvojili zahteve javnega tožilca ter prisodili dokaj stroge kazni vodilnemu jedru BR, medtem ko so bili milejši z navadnimi člani ali s pribočniki. Razsodba je dokaj umirjena in «politična», v smislu, da je tudi sodni zbor kot pred njim že javni tožilec ubral neko srednjo pot, med tistimi, ki so zahtevali eksemplarično strogost in tistimi, ki so se zavzemali za nesprejemljivo popustljivost. To se o-draža tudi v dvojni ugotovitvi, da je razsodba dokaj stroga glede na zbrano dokazno gradivo, sorazmerno mila pa, če upoštevamo vzdušje, v katerem je potekal proces in zlasti še krvavo stopnjevanje ofenzive RB.
Turinsko sodišče je obsodilo na zaporne kazni od dveh do petnajstih let ječe skupno 29 obtožencev, šestnajst jih je oprostilo, zoper enega
pa je odredilo nov sodni postopek. Najstrožjo kazen (15 let zapora) je prisodilo Renatu Curciu in Pietru Bassiju, Pietro Bertolazzi je bil obsojen na 14 let in 9 mesecev, Fran-ceschini na 14 let in 6 mesecev, Ferrari na 13 let, Semena, Paroli in Gallinarj pa na 10 let. Lintra-miju je sodišče prisodilo 9 let in 6 mesecev ječe, Buonaviti 9 let, O-gnibeneju 8, Farioliju 7, Levatiju, Isi in Basoneju 6, Guagliardu, Man-tovanijevi. De Pontiju, Pisetti, Morettiju in Micalettu 5, Lazagni, Car-neluttiju, Cattaneu in Savinu 4, Bor-gni in Legorattovi 3, Muraci in Raffaeleju pa dve leti in 3 mesece ječe. Nadalje je sodišče prepovedalo vsem obsojencem za 3 leta zaposlitev v javnih uradih.
Končno je sodni zbor odredil 0-svoboditev Nadie Mantovani in Vin-cenza Guagliarda, ki sta odsedela rok preventivnega pripora in ki bosta izpuščena na prostost še danes.
Kar v obsodbi delno preseneča je
le strogost do Le vati ja, Lazagne in Borgne, treh obtožencev, ki so bili začasno na prostosti in ki bi kvečjemu sodili v zmerno krilo ustanoviteljev rdečih brigad. Kot javni tožilec pa je očitno tudi sodni zbor ocenil kot verodostojno pričevanje bivšega redovnika in gverilca Silvana Girotta, ki je tudi v turinski sodni dvorani odločno obtožil vse tri, da so bili tisti, ki so mu — čeravno nehote in nenamerno — pomagali do Renata Curcia.
Sodni zbor se je vrnil v dvorano ob 16.17, več kot sto ur potem, ko se je umaknil k posvetu. Predsednik Barbaro je z utrujenim in s tresočim se glasom bral dolgo razsodbo v dvorani, ki je bila pretesna za vse časnikarje in občinstvo (predvsem je šlo za svojce obtožencev), ld so silili vanjo. Manjkali so le zaprti brigadisti,- ki so raje ostali v zaporu, da bi dokazali, da se je zanje sodni postopek zaključi! v ponedeljek z branjem lastne izjave.
(vt)

Umrl je Albin Bubnič
Sredi nočnega dela nas je pretreslo žalostno sporočilo, da je na svojem rodnem domu na Pregarju v Brkinih po hudi bolezni umrl naš dolgoletni zvesti delovni tovariš in nadvse dobri prijatelj, slovenski časnikar Albin Bubnič.
Z Albinom smo izgubili delovnega tovariša, ki je mnogo dal za našo slovensko narodnostno skupnost nu mnogih področjih družbenega življenja od šolstva do kmetijstva, od razkrinkavanja nacističnih zločincev, katerih je bil sam žrtev kot interniranec, d* boja za naše splošne pravice. In še bi dajal, saj je še do poslednjega trenutka zavesti govoril, kaj vse mora še narediti.
Albin Bubnič je bil za svoje življenjsko časnikarsko delo deležen treh velikih priznanj: naj-višjega priznanja, ki ga lahko doseže slovenski časnikar v matični domovini — »Tomšičevo nagrado«, visokega priznanja, ki ga lahko v Italiji doseže časnikar - kronist — »Kronistovo življenje« in »Srednjeveškega pečala tržaškega mesta«, s katerim ga je nagradila tržaška občina.
'Mi, njegovi delovni tovariši v tolikih letih, dnevih in nočeh, mu bomo dali največje priznanje. če bomo posnemali njegov zgled predanosti in požrtvovalnosti v našem poklicnem delu za korist slovenskega občestva in naprednih stremljenj..
Na zadnji poti bomo dragega Albina spremili v nedeljo ob 17. uri (ob 16. po krajevnem času) iz rodne hiše na Pregarju v Brkinih.
V BEOGRADU SE JE KONČAL 11. KONGRES ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
Potrjena enotnost v ključnih vprašanjih razvoja Jugoslavije in Zveze komunistov
Ob tej ugotovitvi pa je predsednik Tito v zaključnem govoru navedel tudi stvari, ki jih bo treba izboljšati - Velik poudarek na odnosih s sosednimi državami in na skrbi za zaščito narodnostnih manjšin - Stane Dolanc izvoljen za sekretarja predsedstva CK ZKJ
BEOGRAD — Včeraj sc je končal 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Delegati so najprej poslušali poročila kongresnih komisij, v katerih je potekala razprava, uato pa so poleg teh poročil sprejeli tudi poročila centralnih organov ŽKJ In jim’ dali razrešnico. Zatem je na kongres prispel predsednik Tito, ki so ga delegati, tako kot minule dni, navdušeno in toplo pozdravili. Sledil je sprejem kongresnih dokumentov in statutarnih sprememb in dopolnitev, predsedujoči Petar Stambolič je spregovoril o delu in osebnosti predsednika Tita, nakar je jugoslovanski predsednik z zaključno besedo končal kongres.
Takoj po koncu kongresa se je
sestal novi centralni komite, katerega člani so bili izvoljeni na republiških kongresih in pokrajinskih konferencah, zvezni kongres pa je njihovo izvolitev potrdil. Na prvi seji centralnega komiteja so izvolili 23-člansko predsedstvo. Le-to pa je takoj zatem izvolilo Staneta Dolanca za sekretarja predsedstva CK ZKJ ter devet izvršnih sekretarjev.
Predsednik Tito je v zaključni besedi ocenil 11. kongres ZKJ kot za-
****|M,i,,,,,,,,,,,,,,,,i,,,,,i,i,,i n i,iii<hiiim»iim,*,,,,,ii »m,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, m,, m,,,,,,, i,,,,,,,,
TAJNIK KD ZAKLJUČIL VOLILNO KAMPANJO V TRSTU
Zaccagnini: «S skupnim naporom bomo premostili vse težave»
Poziv prebivalstvu za utrditev solidarnosti med družbenimi silami
Vsedržavni tajnik KD Benigno Zaccagnini je včeraj na Trgu sv. Antona zaključil volilno kampanjo svojo stranko pred jutrišnjimi keželnimi in upravnimi volitvami. Pred njim sta na zborovanju spregovorila pokrajinski tajnik Rinaldi, ki se je posebej zaustavil pri oceni Meščanskih list in glavni urednik strankinega glasila «11 Popolo« Bel-«i.
,V uvodnih besedah je glavni tajnik KD Zaccagnini še enkrat po-
Benigno Zaccagnini
Ifrdil, da se nahajamo v težkih trenutkih in se pri tem navezal na tiste dni, ki so sledili Moro vi ugrabit-ki se je zaključila z barbarskim .»bojem najvidnejšega predstavnika KD. Prav v tistih trenutkih, je Nadaljeval Zaccagnini, je KD pokazala vso svojo odločnost, saj je Med vsem gledala na bodočnost države, ki mora na vsak način ohraniti demokracijo. Poudaril je še, da So podobne odložitve zelo težke, ko
države jih je treba z mirnim srcem sprejeti.
Zaccagnini se je nato lotil analize krajevne situacije in se posebej zaustavil pri vlogi dežele in Trsta, ki se ne sineta zapirati sama vase, ampak morata biti povezana z vso Evropo. Poudaril je važnost EGS, ki dobiva vedno večji pomen in prav s to gospodarsko skupnostjo morata dežela in Trst navezati čim širše stike, če hočeta, da se bosta razvila. Obsodil je tiste pojave o-samljevanja, kot smo jim priča v Trstu s pojavom meščanskih list in se pri tem vprašal, kaj bi se zgodilo, če bi se po vsej državi uveljavile podobne težnje. Zaradi tega, je nadaljeval Zaccagnini, moramo biti enotni, saj so naloge, ki nas čakajo zelo težke, premostili pa jih bomo le s skupnim naporom.
Analiziral je nato politično obdobje od junijskih volitev iz leta 1976 in pri tem poudaril vlogo, ki jo je KD odigrala v tem času. Zavrnila je zgodovinski kompromis s komunisti, kakor je tudi zavrnila politiko leve alternative. Res je, je nadaljeval glavni tajnik KD, da je KPI v vladni večini, ni pa na vladi in prav to dejstvo nima drugotnega pomena. Poudaril je še, da ni med KD in KPI političnega zavezništva, kot nekateri mislijo.
Govoril je nato o svoji stranki, ki se je v tem obdobju zavzela za politiko soočanja in s tem pritegnila v svoje vrste široke kroge prebivalstva najrazličnejših slojev, predvsem pa mladine, kar potrjuje, je nadaljeval Zaccagnini, da je KD ljudska stranka. Zaustavil se je nato pri pojavu-terorizma, ki skuša prizadeti demokratične sile, predvsem pa KD, brez katere bi država zašla v popolno zmedo. Res je. da je še veliko nerešenih problemov, z nasiljem pa jih ne bo nihče re-
ka ^ ^ prihodnost demokratične šil. Ocenil je še zadnje majske vo-
litve, ko je KD doživela velik vzpon in pristavil, da ni bila vzrok temu emotiVttcst prebivalstva, ampak je ljudstvo polnoštevilno podprlo tisto stranko, ki se je in se bo vedno zavzemala za okrepitev demokratičnih institucij.
Glavni tajnik KD Zaccagnini je sklenil svoj govor s pozivom vsemu prebivalstvu, naj preudarno premisli, preden bo na voliščih oddalo svoj glas, saj bomo vsi skupaj odločali o naši usodi. Od našega glasa bo odvisna bodočnost dežele in Trsta, zato se mora solidarnost med družbenimi silami še bolj utrditi. Dežela in mesto bosta s časom dobila vedno večji pomen, zato ne smemo izgubiti priložnosti, ki se nam tokrat ponuja, (as)
res ploden delovni dogovor jugoslovanskih komunistov, ki bo imel velik pomen za nadaljnji razvoj jugoslovanske socialistične samoupravne skupnosti, in to predvsem zato, ker «se je na njem še enkrat v veliki meri potrdila naša enotnost v pogledih na ključna vprašanja nadaljnjega razvoja naše države in Zveze komunistov Jugoslavije, torej se je potrdila enotnost naših narodov, ki imajo globoko zaupanje v Zvezo komunistov.«
Tito je na kratko povzel dosežene rezultate in nadaljeval: »Vseeno bi rad poudaril, da kot revolucionarji in komunisti nikoli ne smemo biti zadovoljni s seboj. Rezultati morajo vedno rabiti tudi kot spodbuda za nadaljnja prizadevanja. Naša dejavnost mora stalno rasti, saj bi ne samo njena slabitev, am pak tudi stagniranje ogrožalo tisto, kar smo že dosegli. Sicer pa na tem kongresu ni bil govor samo o uspehih. Precej je bilo tudi besed o pomanjkljivostih in napakah, ki so bile storjene in ki jih moramo odločno odpravljati. Zdaj moramo od vseh besed, ki smo jih tu izgovorili, preiti k dejanjem.«
Predsednik Tito je v zaključni besedi opozoril na nekatera vprašanja, ki jim je treba v prihodnje nameniti še več pozornosti. Navedel je primer, da jugoslovanski gospodarstveniki v tujini konkurirajo drug drugemu, namesto da bi se dogovorili za usklajeno nastopanje na tujih tržiščih. Prav tako bo treba več storiti pri dvigu produktivnosti dela. Tito je opozoril na pomanjkljivosti na področju marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. Delo na tem področju je treba izboljšati, kajti «Zveza komunistov se mora stalno ideološko krepiti, da bi kot revolucionarna partija delovnih množic lahko uspešno uresničevala
svojo vodilno vlogo«.
Tudi o odgovornosti je spregovoril Tito in dejal, da jo je treba zaostriti pri vseh vprašanjih in na vseh ravneh. Pri tem je opozoril tudi na odgovornost Zveze komuni stov in jugoslovanske države pred svetom in- vsemi naprednimi silami v njem.
Po Titovih besedah so tudi v tujini dojeli pomen jugoslovanskega partijskega kongresa, ob tej ugotovitvi pa se je predsednik zahvalil domačim časnikarjem ter radijskim in televizijskim poročevalcem, obenem pa tudi dopisnikom iz tujine, ki so realno in objektivno poročali o kongresu.
Predsednik Tito je posebej pod črtal, da se je na kongresu močno pokazala enotnost Zveze komuni stov, to enotnost pa je treba stalno potrjevati in dograjevati v no-
vih akcijah. «Pri tem mislim — je dejal Tito — posebej na nadaljnjo krepitev enotnosti vodilnih kadrov. Pred nami so naloge, ki niso niti malo lahke. Toda če bomo vsi, kakor je dobro rekel neki delegat v svoji razpravi, podstavili pleča, bomo to breme lahko dvignili,«
Na zadnji plenarni seji kongresa je govoril tudi Stane Dolanc kot predsednik komisije za pripravo oredlogov resolucij. Kongres je sprejel dve resoluciji, in sicer o notranjih vprašanjih z naslovom «Vloga in naloge ZKJ v boju za razvoj socialističnega samoupravljanja, za materialni in družbeni na-oredek države«, in o mednarodnih vprašanjih z naslovom «ZKJ v boju za mir, enakopravno mednarod-VLADO BARABAš
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Z VČERAJŠNJE SEJE VLADE
Zamrznjene stanarine» v veljavi še ves julij
Ukrepi za zasebne radijske in televizijske postaje
RIM — Včeraj se je za dve uri in pol ses'tal ministrski svet. Navidezno kratka seja je bila posvečena pomembnim vprašanjem in v prvi vrsti sprejemu ukrepa, ki do konca julija podaljšuje režim zamrznjenih stanarin, kar je posledica zamude parlamenta pri odobravanju zakona o pravičn' stanarini ter u-krepa, ki urejuje frekvence za zasebne radijske in televizijske postaje v Italiji.
Pred tem je vlada, na predlog ministrskega predsednika Andreottija, odobrila dva dekreta, ki zadevata deželi Furlanijo • Julijsko krajino in Dolino Aoste, prav na predvečer tamkajšnjih volitev. V prvem, našem primeru, je vlada do konca prihodnjega leta podaljšala za podjet-
iiiiiiaiifiiiiiaiiiiiiiHiiiiiniiiiiimiiiiiniiiiiiiHiMaiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii|i|i|aaa,a"I>ia|i"iiiiiiM>""ii*'iiiiiiii"iHi|i
Kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo o petoveljskem atentatu
Prvi kazenski odsek kasacijskeisa sodišča je včeraj razveljavil rasodbo, s katero je tržaško prizivno porotno sodišče oprostilo (popolnoma ali zaradi pomanjkanja dokazov) vse obtožence petovcljskega atentata, v katerem so bili ubiti trije karabinjerji. Vrhovno sodišče je nadalje poslalo vse sodne akte beneškemu prizivnemu porotnemu sodišču, da obnovi proces. To sodi šče je pred nedavnim formalno obtožilo izkrivljanja izsledkov noriške preiskovalce, ki so vodili preiskavo o atentatu.
Priziv kasacijskemu sodišču so vložili štirje obtoženci, ki jih je tržaški sodni zbor oprostil zaradi pomanjka-
nja dokazov (Romano Resen, Gianni Mczzorana, Giorgio Buticin in Furio La Rocca), ter glavni pravilnik pri tržaškem prizivnem sodišču Uinberto Ballardini.
Prvi, katere so branili odvetniki Bernot, Maniacco in Pedroni, so trdili, da je vrsta sodnih aktov in ukrepov neveljavnih, ker tržaško sodstvo med drugim ni spoštovalo pravic obtožen cev .obenem pa so tudi poudarili, da je priziv glavnega pravdnika nesprejemljiv in so 'zahtevali popolno opro stltev. Glavni pravdnik pa je s svoje strani zahteval razveljavitev razsodbe, ker da je «slabo utemeljena in pomnnj kljiva pri razčlenitvi dokazov«. Obe-
nem je še zahteval, naj srnini zbor dodeli proces nekemu drugemu sodne tnn okrožju.
Daši kaže, da je kasacijsko sodi šče sprejelo tako Izvajanje glavnega pravdnika, kot tudi obtožencev, včerajšnja razsodba pa vendarle znova potrjuje, na kako krhkih temeljih je bila osnovana obtožnica in kako nevzdržna teza, da so za pokol odgovorni mladi goriški predstopniki, ki naj bi se hoteli tako maščevati karabinjerjem. Prava sled je vodila v drugačne, izrazito fašistične kroge, vendar je preiskovalci z javnim to žilcem Pascolljem in polkovnikom Min garellljem na čelu niso Jiuteli ubrati.
ja na po potresu prizadetem področju oprostitev plačevanja socialnih in zdravstvenih dajatev Skratka, cena delovne sile na potresnem področju bo manjša, ni pa še rečeno, če bo to v korist podjetnikom in njihovega dobička ali pa bo to spodbujalo večje zaposlovanje.
Režim «zamrznjenih stanarin«, ki traja že tri desetletja, je vlada morala podaljšati še za en mesec, ker je v parlamentu nastal zastoj v zvezi z odobritvijo zakona o pravični stanarini. Tu gre za znane spore med strankami vladne večine, ki pa niso nepremostljivi, predvsem pa za zastoj, ki je nastal v zakonodajnem delu zaradi odstopa predsednika republike in sklica skupne seje parlamenta za izvolitev novega državnega poglavarja. Vlada računa, da bo parlament, po nagli izvolitvi predsednika, imel dovolj časa in odobril zakon o pravični stanarini do konca julija.
Na predlog novega ministra za telekomunikacije Gullottija, ki je nadomestil Vittorina Colomba (ta je namreč temu odločno nasprotoval) je vlada odobrila ukrepe, ki zadevajo ureditev sistema zasebnih radijskih in televizijskih postaj »krajevnega značaja« v skladu z zakonom o reformi radiotelevizijske službe v Italiji in znano razsodbo ustavnega sodišča. V ukrepih je namreč še enkrat poudarjeno, da ima pri razdeljevanju razpoložljivih frekvenc prednost »javni monopol«, se pravi sistem RAI-TV. Sledijo, po vrsti, zasebne krajevne televizijske in radijske postaje in, končno, tuje televizijske in radijske postaje s svojimi pretvorniki.
RAI-TV je medtem sprejela okvirni načrt programov «tretjega televizijskega omrežja«,
(st.s.)
RAZGOVOR S TJMM SLOVENSKIM KANDIDATI
ŠTOKA, ISKRA IN VOLČIČ 0 POMENU DEŽELNIH VOLITEV
Jutri in pojutrišnjim bomo morali izvoliti novi deželni svet. Da bi našim bralcem nazorneje prikazali stališča strank, za katere glasujemo Slovenci, smo zaprosili tri glavne slovenske kan didate na listah SSk, KPI in PSI Draga Štoko, Borisa Iskro in Aljošo Volčiča za razgovor o problemih dežele s posebnim poudarkom na slovensko problematiko.
zagotovil tisto organično obliko zaščite slovenske manjšine.
Vpr.:	Eden najpomembnejših
problemov, ki Slovence združujejo, je boj za globalno zaščito. Kako si SSk, KPI in PSI predstavljajo ta boj in kakšni so cilji, ki si jih zastavljajo?
ŠTOKA: Mislim, da smo si vsi Slovenci edini v tem, da moramo posebej po osimskih sporazumih, ki so bili podpisani med Italijo in
Jugoslavijo priti do vsestranske zaščite naših koristi in pravic. V tem smislu je tudi stranka, ki ji pripadam, predložil že pred leti v parlamentu In deželnem svetu zakonski osnutek, ki je vseboval vrsto norm globalnega značaja. Na podlagi člena 3 deželnega statuta smo isti zakonski osnutek, kot doslej edina stranka, vložili tudi v deželnem svetu. Po podpisu o-simskih sporazumov, ki gotovo o-mogočajo nov pristop k reševanju naših vprašanj in sploh odpirajo nove perspektive razvoja, je
in iz novega političnega položaji
"L 1
um m
silil«
slovenske šole povsod, kjer živijo Slovenci. Z razliko od prejšnjega osnutka je v novem posebej predvidena gospodarska zaščita manjšine in možnost gospodarskega razvoja. Zato trdimo, da mora dežela pripraviti razvojne načrte in finančna sredstva za razvoj območij, l.jcr živijo Slovenci. Novost osnutka je predlog o ustanovitvi deželne komisije za vprašanja slovenske manjšine, ki bi morala pri deželni vladi i-zrečj mnenje o vseh vprašanjih, ki zadevajo Slovence. To naj bi bi) nekakšen organ samouprave in večje demokracije, ki naj bi
VOLČIČ: Mislim, da je sociali stični zakonski predlog v nekaterih točkah očitno preživel, reci mo, kjer govorj o šolstvu. Upoštevati moramo namreč, da so nastopili novi šolski zborni organi, ki ob času predložitve zakonske ga predloga še niso 'i predvide ni. Jasno je torej, da bo treba marsikaj spremeniti; nastopili so novi časi, ki dajejo več upanja, da bomo v parlamentu lahko iz tržili čim boljšo zaščito za nas Slovence. Trenutno v Rimu ne kaže ravno dobro. Komisija, ki je bila imenovana pri predsedstvu vlade v bistvu zbira gradivo, nekaj dela. toda v bistvu se niti za milimeter ne približuje rešitvi. Mi, člani te komisije, poslušamo zelo zanimiva poročila, ki so jih pripravili razni funkcionarji notranjega ministrstva. Gre predvsem za izjave raznih parlamentarcev iz časov, ko se .je v parlamentu razpravljalo o statutu dežele F - JK, izjave, ki so sicer zanimivo branje, vendar nimajo več prave vrednosti. Medtem je minilo že petnajst let in tudi demokristjani so medtem v marsičem spremenili svoje mnenje. V kratkem borna poslušali še eno podobno poročilo o razpravi, ki je potekala v parlamentu ob ratifikaciji osimskih sporazumov. Tudi to je seveda zanimivo, ker vsebuje važne elemente, na katerih lahko osnujamo svoje zahteve. No, in s tem ter še nekaterimi drugimi poročili se bo ob koncu junija zaključilo naše delo. Potem bo seveda v deželi nov politični polo
bilo treba izhajati iz novih načel
jir
ki je po teni nastal. Tako smo la-
ni prav na tej podlagi, osimskega sporazuma, člena fi ustave in člena 3 deželnega statuta, izdelali nov zakonski osnutek, ki naj bi ustrezal sedanjim potrebam in duhu sedanjega časa. Ta zakonski osnutek bo treba v novem deželnem svetu 'ponovno vložiti in to bo seveda naloga predstavnika Slovenske skupnosti, če bo Slovenska skupnost spet izvolila svojega predstavnika v deželni svet.
ISKRA: KPT je že leta 1970 izdelala zakonski osnutek, in ga predložila v parlamentu, vendar leta tečejo in tudi italijanska stvarnost' se je v tem času spremenila, tako da so postale tudi zahteve slovenske manjšine drugačne, bolj široke od prejšnjih. Izdelali smo nov zakonski osnutek, prav na osnovi teh večjih zahtev, predvsem pa smo pri tern izhajali iz demokratičnega in dinamičnega načela, da se manjšina razvija in da ji morajo biti zaradi tega zagotovljene možnosti soodločanja in tudi samoodločanja. V tem zakonu pa smo kot osnovno načelo postavili to, da smo vsi Slovenci upoštevani na isti način. Tudi KD, ki je svoj <jas zanikala obstoj Slovencev, priznava zadnje čase potrebo po zaščiti slovenske manjšine, toda v Trstu in Gorici na en način, v videmski pokrajini pa na drugačen. Takšna gledanja moramo premagati in zato v našem osnutku govorimo o Slovencih kot celoti. Posebno pozornost posvečamo šolski problematiki in zato osnutek predvideva
žaj, o katerem ne vemo kakšen bo, a cd katerega bo v veliki meri odvisno, kako se' bo delo komisije v Rimu nadaljevalo.
Vpr.: Kakšne so perspektive za reševanje problemov slovenske narodnostne skupnosti v luči novih pristojnosti, ki bodo dodeljene deželi. Vemo, da se je proces reševanja problemov Slovencev odvijal skrajno počasi. Kako se skratka ta proces lahko pospeši in kakšno vlogo odigrava pri tem tudi razmerje sil v deželnem svetu? Kakšno je skratka gledanje vaše stranke na te probleme?
ŠTOKA: Dejansko so stranke večine v deželnem odboru nasprotovale raznim zahtevam v zvezi z reševanjem problemov slovenske narodnostne skupnosti. Naj omenimo na primer zakon o zemljiški knjigi ii. nasprotovanje zahtevi, da bi morali uradniki poznati slovenski jezik. Nadalje zakon za podporo slovenskim šolam, za kon o družinskih posvetovalnicah, o poklicnih šolah itd., kjer je bilo narodnostno vprašanje na neki način prisotno. Glavno besedo je seveda pri tem imela KD, ki je vselej imela škarje v rokah in je odločala o teh načelnih vprašanjih. Eno od tipičnih vprašanj je statut kraške gorske skupnosti, ki ga še sedaj nimamo, čeprav ga že dolgo zahtevamo na vseh ravneh. Drugo je vprašanje rabe slovenskega jezika, ob katerem si kot Slovenska skupnost pričakujemo solidarnost vseh strank. Zahtevo, da slovenski svetovalci govorijo v svojem jeziku, moramo zopet načet; v deželnem svetu. Tretji problem zadeva samostojni šolski okraj, o katerem smo si bili Slovenci enotni, deželni odbor pa je zavrnil to zahtevo. Tudi tega vprašanja se bodo morali bodoči slovenski svetovalci v deželnem svetu ponovno lotiti. Ob teni upam.' da bi nas bilo čimveč in si želim, da bi kot večkrat v preteklosti prišlo do čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi svetovalci. Kot četrti problem naj navedem urbanistični problem, ki mi je tudi pri srcu in ki zadeva ozemeljsko ureditev naše dežele. Pri tem bomo morali zelo paziti, kajti lahko prevladajo določene težnje spreminjanja etničnega značaja in sestave naših krajev.
(Nadaljevani« na zadnji strani)

KI DNEVNIK
Z VRSTO ZBOROVANJ VČERAJ KONČANA VOLILNA KAMPANJA
GLASUJMO ZA OKREPITEV DEMOKRATIČNIH SIL
Gian Carlo Pajetta (KPI): «Volimo za napredek spremembe* - Socialisti zaključili kampanjo v Dolini - Zaključna shoda SSk sinoči v Nabrežini in v Sovodnjah
SPD «Tabor»
SPZ - Trst
«Trst je nestrpen, ker si pričakuje spremembo, vendar naj bo ta konstruktivna, napredna, v smeri razvoja in sodelovanja, ne pa jalova, zaprta vase, osamljena in kratkovidna*. S temi besedami je član osrednjega vodstva KPI Gian Car-k> Pajetta strnil sklepno misel volilne kampanje v našem mestu. Govoril je na nabito polnem Šentjakobskem trgu pred več tisoč ljudmi.
POMEN
PREFERENČNIH
GLASOV
Vsak glas je dragocen, dvakrat pa je ovrednoten preferenčni glas. Treba je pravilno izbrati znak stranke in podpreti kandidata ali kandidate, ki bodo najbolj učinkovito zagovarjali naše pravice. Pri tem pa je še zlasti važno, da izvolimo, ali uveljavimo, slovenske kandidate na listah strank, ki zagovarjajo naše pravice, da eventualno podpremo tudi italijanske kandidate, oziroma da izberemo ustrezne kandidate na listah Slovenske skupnosti.
v Trstu bomo na volišču prejeli tri glasovnice:
Na glasovnici zelene barve za deželni svet imajo te lastnosti kandidati:
na listi KPI
BORIS ISKRA (št. 7) na listi Slovenske skupnosti DRAGO ŠTOKA (št. 1) na listi PSI se bo uveljavil AIJOŠA VOLČIČ (št. 15)
lahko pa glasujemo tudi za Slovencem naklonjenega nosilca liste Amalda Pittonija.
Za tržaški občinski svet lahko na glasovnici sive barve izrečemo 4 preference. V občinski svet imajo stvarno možnost izvolitve naslednji slovenski kandidati :
na listi KPI
MARTA IVAŠIČ (št. 28) RAVEL KODRIČ (št. 29) STOJAN SPETIČ (št. 51) DUŠANA VALEČIČ (št. 53J na listi Slovenske skupnosti ALEŠ LOKAR (št. 1) na listi PSI pa
FILIBERT BENEDETIČ (št. 4)
Na glasovnici roza barve za rajonske svete lahko oddamo dva preferenčna glasova. Tudi tu so važni slovenski kandidati. Seznam kandidatov je razobe-šen na vsakem volišču in vsak slovenski volivec naj izbira med tistimi, ki jim najbolj zaupa.
Pajetta je v značilnem pikrem in polemičnem slogu priznal Tržačanom, da je njihovo nezadovoljstvo lahko tudi upravičeno, vendar je za to kriv predvsem način, kako je KD upravljala mesto in deželo. Danes KD grozi z »nevarnostjo* komunističnega župana, kakor v Bologni, Turinu in drugih velikih mestih. In vendar bi morda bilo prav tako, a ne za ceno uspeha revanši-stičnih ali nostalgičnih sil, niti za ceno uspeha uvoženih kandidatov.
In vendar se Trstu odpirajo nove perspektive in možnosti. Kdo bi si še pred tridesetimi leti predstavljal, da se bo meja med Italijo in Jugoslavijo odprla na stežaj, da bo obveljalo prijateljstvo in sodelovanje? Tega bi nekdaj proglasili za sanjača. Pajetta je tudi opozoril na pomen BeiTinguerjeve prisotnosti in sprejema, ki ga je bil deležen na kongresu ZKJ v Beogradu.
Na koncu je Pajetta opozoril Tr žačane, ki so v dobri veri izrazili svoje nezadovoljstvo s 65 tisoč podpisi, da «si m; vsi želimo in se obvezujemo za zaščito naravnih lepot Krasa, obenem pa menimo, da nam nekaj sodobne industrije ne škoduje, kajti usoda Trsta ni v tem, da ostane zgolj mesto upokojencev brez mladine*. Zato časi, ki prihajajo, ne potrebujejo umikanja k utvaram preteklosti, temveč demokratičnega sodelovanja in napredka.
Na zaključnem shodu KPI sta govorila tudi kandidat za deželni svet Mario Colli in slovenski kandidat za občinski svet Stojan Spetič, ki je pozval Slovence, naj ne razmetavajo svojih glasov in naj pripomorejo k porazu neodločnosti in omahljivosti s trdno napredno izbiro.
V Zgoniku je medtem senatorka Jelka Gerbec sklenila krog sestan kov, na katerih je orisala zakonski osnutek KPI za globalno zaščito manjšine. Poudarila je, da se globoko razlikuje od prejšnjega, saj je sad dolgotrajne razprave v partiji, kakor tudi podrobnega posvetovanja s slovenskimi organizacijami.
Sedaj je potrebno, da pridejo do izraza enotne pobude, da bo zaščitni zakon odobren v parlamentu v najkrajšem roku in da bo njegova vsebina dejansko ustrezala potrebam slovenske narodnostne skupnosti in da se bodo uresničili sklepi osimskega sporazuma v predvidenem roku.
Sen. Gerbčeva je pozvala Slovence, naj s svojo izbiro zmanjšajo vpliv strank, ki nasprotujejo koristim manjšipe, /jlo^nsko mlačno pa pozvala, naj se izuči in kvalificira, da bo primemo kos nalogam, ki bodo prišle do izraza po o-dobritvi zaščitnih norm. ''
Socialistična stranka je zaključila svojo volilno kampanjo z zborovanjem v Dolini, kjer so govorili nosilec kandidatne liste za deželo Arnaldo Pittoni ter slovenska kandidata Aljoša Volčič in Marino Pe-čenik. Nezaupanje v deželno ustanovo, ki je posledica določene po-
hi.....
KAKO GLASUJEMO
Jutri in v ponedeljek bodo po vsej deželi volitve za obnovo deželnega sveta (Consiglio regionale), v tržaški občini pa bomo obnovili občinski svet (Consiglio comunale) in prvič izvolili svetovalce 12 rajonskih svetov (Consigh circoscri-zionali). Volišča bodo jutri odprta od 7. do 22. ure, ti ponedeljek pa od 7. do 14. ure.
Na volišče moramo priti z volilnim potrdilom (kdor ga ni prejel, ali pa ga je izgubil, se mora obrniti na občinski volilni urad) in veljavnim osebnim1 dokumentom s siko, sicer ne bo mogel glasovati, razen če ga predsednik volišča ali kdo od skrutinatorjev ne pozna in jamči za njegovo istovetnost. Na voliščih tržaške občine bomo prejeli 3 glasovnice: zelene barve za obnovo deželnega sveta (Consiglio regionale). sive barve za obnovo občinskega sveta (Consiglio comunale) in roza barve za izvolitev svetovalcev v rajonske svete (Con-sigli circoscrizionali). V okoliških občinah tržaške pokrajine pa bodo volilni upravičenci prejeli le glasovnico zelene barve za obnovo deželne skupščine (Consiglio regionale). S svinčnikom, ki nam ga bo izročil predsednik imlišče, bomo v kabini na glasovnicah <ali glasovnici) prekrižali volilni znak stranke, za katero smo se odločili glasovati. Poleg tega pa lahko še damo preferenčni glas: to naredimo tako, da na pikčastih črtah ob volilnem znaku napišemo ime ■ in priimek ali številko kandidata, kateremu želimo doti preferenčni glas. Imena in zaporedne številke leandda-tov so izpisani na volilnih lepakih. ki so izobešeni na voliščih.
Za obnovo deželne skupščine (Consiglio regionale) in občinskega sveta (Consiglio comunale) lahko oddamo največ po 4 preferenčne glasove, za izvolitev rajonskih svetov (Consig i circoscrizionali) pa
2.	seveda izključno kandidatom tiste stranke, katere znak smo prekrižali.
Ko to opravimo, pri čemer mo ramo paziti, da glasovnic kakorkoli ne pokvarimo ali pomažemo, kar bi lahko povzročilo njih. razveljavljenje, glasovnici prepognemo in izročimo predsedniku volišča, ki jih ho pred nami spustil v volilne žare. Če bi se pri prekrižacju volilnega znaka ali pri izpisovanju preferenčnih imen pomolili, lahko na to o-pozorimo predsednika volišča, ki bo glasovnico uničil in izročil drugo.
Volilni upravičenci, ki zaradi bolezni ali invalidnosti ne morejo sa mi opraviti volilne dolžnosti in jih mora zaupna oseba spremljati do kabine ali celo glasovati namesto njih (za slepce, ljudi brez rok ali paralizirane), lahko dobijo brezplačno zdravniško potrdilo pri zdravstveni službi tržaške občine. Za središče mesta in okolico bodo potrdila izdajali še danes zjutraj v občinskih ambulantah od
8.	do 9. ure, na oddelku za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8, pa danes od 16. do 19. ure, jutri od 7. do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure. Za kraško planoto pa bodo zdravniška spričevala izdajali v občinskih ambulantah in sicer danes od 8. do
9.	ure ter od 16. do 19. ure, jutri od 7. do 22. ure in v ponedeljek od 7. do 14. ure.
litike centristične uprave, je v bistvu poudaril Pittoni, ne sme postati razlog za obujanje preživelih in zastarelih idej, ki jih zagovarjajo izolacionistične liste. Na krizo, ki je zajela deželo, bi določeni krogi radi odgovorili s separatizmom, je še poudaril Pittoni, medtem ko želi PSI odgovoriti z jasnim načrtom preosnove tržaške stvarnosti. Posebej je poudaril tudi zavzetost socialistične stranke za globalno reševanje slovenskega narodnostnega vprašahja.
Slovenski kandidat za občinski svet Filibert Benedetič je včeraj govoril pri Korošcih. Ko je orisal program svoje stranke je med drugim dejal da le ta izhaja iz predpostavke, da je treba spremeniti dosedanjo stvarnost, ki so jo vseskozi pogojevali interesi velikih monopolističnih sil in njihovih privilegijev, in odločno preiti k dejanjem. Posebej se je dotaknil perečih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, ki se mora po več kot 30 letih po zmagi nad fašizmom še zmeraj bojevati za priznanje in uveljavitev svojih osnovnih pravic.
Ob zaključku volilne kampanje so Štoka, Bratuž, Tul, Pavlin, Brezigar, Ferletič in drugi na raznih shodih poudarili predvsem vlogo SSk v tem trenutku in njeno odločenost nadaljevati z napori zr uveljavitev naših narodnostnih pravic, kakor tudi gospodarskih in social-
Fac - simile glasovnice (sive barve) za obnovo občinskega sveta
Določitev treh deželnih svetovalcev za izvolitev predsednika republike
Na osnovi vsedržavnega dogovora med parlamentarnimi strankami bodo našo deželo zastopali po en svetovalec KD, KPI in PSDI
(Nadaljevanje na zadnji strani)
NA današnji izredni seji deželnega sveta	Predsednik ameriške
SNPJ Frank Groscr na obisku pri SKGZ
Včeraj je bil gost Slovenske kulturno - gospodarske zveze predsednik «Slovenske narodne podporne jednote* Frank Groser iz Chicaga, katerega je spremljala soproga May Gloser. Na sedežu v Ul. sv. Frančiška so gosta sprejeli tajnik zveze Duško Udovič in predsednik odbora Miroslav Košuta, ki sta mu obrazložila osnovna vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Frank Groser je lani obiskal Avstrijo, tokrat pa Slovence v Italiji. V ZDA predseduje najmočnejši podporni organizaciji, ki združuje a-meriške Slovence in ki ima izredno dolgotrajno tradicijo in je med drugo svetovno /ojpp^ poji,, vodstvom znanega pisatelja Luisa Adamiča aktivno podprla narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov. Zelo ga je zanimalo naše življenje, napori za globalno zaščito ter še zlasti kulturni in gospodarski dosežki.
Predsednik Groser si je nato o-gledal še Kulturni dom in Primorski dnevnik. Gosta je med obiskom spremljal predsednik komisije za zamejska in izseljeniška vprašanja pri SZDL Slovenije Jože Hartman.
Danes dopoldne bo izredna seja deželnega sveta, na kateri bodo izvolili tri deželne svetovalce, ki bodo 29. junija skupaj s parlamentarci izvolili novega predsednika republike. Na vsedržavni ravni je bil do sežen dogovor med predstavniki vseh strank, ki so 'zastopane v parlamentu o razdelitvi. mest, tako da .se pri volitvah pretdspdnika republike ne bi spremenila specifična teža posameznih skupin in da predvsem ne bodo izginile manjše laič ne skupine, ki bi bile praktično izločene, če bi se sporazumevali v okviru posameznih deželnih svetov.
Okvirni vsedržavni sporazum predvideva naslednjo razdelitev mest: KD 22, KPI 18, PSI 7, PSDI 3, PRI 2, PLI 2, PDUP 1, Wolks-partei 1, Union Valdotaine 1, MSI 1, Destra nazionale 1.
V naši deželi Furlaniji - Julijski krajini bodo po tem vsedržavnem sporazumu izvoljeni po en predstavnik KD, KPI in PSDI. Sporazum je torej točno tak, kot je bil že pred šestimi leti in pol, ko so volili takratnega predsednika republike. Zato se pričakuje, da bo današnja izredna seja deželnega sveta kratka in da bo na njej predsednik sveta Arnaldo Pittoni najprej obrazložil razloge sklicanja in prebral uradno sporočilo predsednika poslanske zbornice Ingraa, nato pa bo glasovanje.
Posebne oddaje RA1-TV za upravne volitve
Italijanska radiotelevizijska služba posveča veliko pozornost volitvam v Furlaniji - Julijski krajini, ko bomo v nedeljo in ponedeljek obnovili deželni svet in številne javne uprave in je poslala v naše kraje na desetine novinarjev in tehnikov. Prva televizijska mreža bo v nedeljo in ponedeljek izvedla neposredne povezave ob vestnikih in nekaj posebnih oddaj z volilnimi izidi v ponedeljek popoldne. Drugi kanal (TG 2) bo imel pri deželnih uradih celo ekipo, ki bo oddajala neposredno iz Trsta nekaj vsedržavnih vestnikov. Tudi radijske mreže GR 1, GR 2 in GR 3 bodo volitve komentirale s svojimi posebnimi dopisniki iz Trsta in dežele.
Molotovki proti sedežu radikalne stranke
Prejšnjo noč so neznanci odvrgli dve zažigalni steklenici proti začasnemu sedežu radikalne stranke v
simile glasovnic« (zelene barve j
Ul. liziano Vecellio 8. Na kraj so nemudoma prišli gasilci, ki so takoj ugasili manjši požar, ki je poškodoval le vhodna vrata sedeža, medtem ko so agenti Digosa uvedli preiskavo. Avtonomna tržaška federacija KPI in Democrazia prole-taria sta izdali protestno noto,- v kateri obsojata atentat in vabita svoje člane na demokratično,.bolnost.	irrt t V?
M soboto pričetek festivala operete
Prihodnjo soboto se bo pričel v gledališču Rossetti deveti festival operete, ki ga prireja občinsko gledališče »Giuseppe Verdi* v sodelo-
vanju s tržaško avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo. Festival bo otvorila opereta »Izgubljena žena* Giuseppeja Pietrija pod taktirko Daria Lidriga, sodelovala bosta orkester in zbor gledališča Verdi ter baletna skupina festivala.
Vstopnice bodo pričeli prodajati v ponedeljek v osrednji blagajni v galeriji Protti.
i	------...........
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627.
dhu<;e vesti
NA ZADNJI STKANI

IZIDI MALE MATURE
Na proseški in svptoivanski šoli
Predsedniki in člani izpitnih komisij za velike mature
Nižja srednja šola »Fran Levstik* - Prosek
III a — Nižji državni zaključni izpit so uspešno opravili vsi dijaki: Davide Daneu, Sergio Marku-za, Alessio Ostrouska, Roberto Per tot, Walter Rupel, Aristide Sed-mach, Sandor Sedmak, Pietro Starc, Alessandro Švab, Pietro Ugrin, Ste-fano Ukmar, Flavia Briscik, Lore-dana Celea, Clara Cernoli, Tanja Furlan, Giuseppinr Gherlani, Nives Guštin, Magda Mflic, Claudia Peric, Martina Slokar, Marina Stocca.
III, b — Nižji državni zaključni izpit so opravili: Andrea Bisiachi. Livio Emili, Mitja Ferluga, Damia-no Milic, Cristiano Metelco, Alessandro Sedmach, Livio Sedmach, Alessandro Starc, Mareo Stocca, Peter Štoka, Marino Versa, Marina Cibic Gabriella Daneu, Sonia Do glia, Evelina Furlanich, Rita Le-ghissa, Carmen Menegatti, Nadia Menegatti, Maria Petrincich, Rosana Ravbar, Damiana Sedmach in Paola Starz.
Nižja srednja šola »Fran Levstik* -Križ
Vsi dijaki III. razreda so uspešno opravili zaključni državni izpit: Paolo De Lorenzi, Edvino Gustin-cich, Andrej Kostnapfal, Alessandro Sedmach, Egon Stefančič, Paolo Vidoni, Gabriella Bezin, Alessandra Guštin, Vanda Purich, Clara Stefani, Nives Tretiak, Susanna Zcr-zut.
Nižja srednja šola «Sv. Ciril In Metod* - Sv. Ivan
III. a — Nižji državni izpit so z uspehom opravili Pietro de Wal-derstein, Graziano Ferluga, Arman-do Furlani, Maurizio Gleria - Sos-si, Kajetan Kravos, Germino Tuli, Branislav Venne, Carlo Živec, Ma rija Beuk, Daniela Lavrenčič, Ele-na Maver, Sonia Osbich.
III. b — Nižji državni izpit so z uspehom opravili Gabriele Albertini, Andrea Balbi, Peter Paoli, Da miano Purger, Edoardo Starc Albi, Sergio Zettin, Daniela Cok Pettiros-so, Graziella Giudici, Ibolja Gordan, Patrizia Grizon, Franca Poro pat, Ivanka Šuc, Cristina Tomšič, Arianna Zocchi.
Nižja srednja šola »Sv. Ciril in Metod* - Katinara
Vsi dijaki III. razreda so uspešno opravili nižji državni izpit: Alessandro Dovgan, Ivan Gombač, An-
drea Pregare, Massimiliano Vec-chiet, Nadia Puzzer, Patrizia Tu-ljak.
« » •
Objavljamo seznam predsednikov in članov komisij za velike mature na klasičnem in znanstvenem liceju, učiteljišču ter na tehničnem zavodu «Žiga Zois*.
Klasični licej: predsednik Martin Jevnikar; za slovenščino Alojzija Bratuž, grščino Marija Luisa Cen-da Klinc, italijanščino Marija Ravnik, matematiko Boris Fabiani, notranji član za Gorico Katerina Faganel, za Trst Ivan Černič.
Znanstveni licej: predsednik dr. Vladimir Turina, za slovenšično Maks Šah, za matematiko in fizi-ko Karel Bajc, italijanščine Marija Kacin, za filozofijo Vilma Kobal. Notranji člani za Trst Sonja Tominec in Nada Pertot.
Učiteljišče: predsednik prof. Josip Seražin, za slovenščino Marija češčut, matematiko Zdenka Vodopivec - Tomažič, italijanščino Teodora Vončina - Bednarik, za pedagogiko in filozofijo Sheila Lauren-čič. Notranji člani Majda Širca -Mašera za Trst in Majda Corsi -Sfiligoj za Gorico.
Tehnični zavod »Žiga Zois*: pred sednica Laura Abrami, za slovenščino Alojzija Kristančič Devetak, za italijanščino Elvina Slokar • Miklavec, trgovsko računstvo in knjigovodstvo Leopold Zubalič, blagoznan-stvo Branko Pegan. Notranji člani Annamaria Volpi Buzechian in Robert Petaros.
Včeraj v študentskem domu
Predstavitev študije o okrajih in slov. šoli
Založniška družba «Giuffre» in ravnateljstvo revije »Rivista giuri-dica della scuola* sta včeraj priredila predstavitev študije tržaškega univerzitetnega profesorja Daniela Bonamoreja o »šolskih okrajih v šolah s slovenskim učnim jezi kom*. Študijo je predstavil prof. Josip Pečenko, ki je označil osnovne teze prof. Bonamoreja. Študija upošteva številne pravne vidike slovenskega šolskega sistema v Italiji. V prvem delu so upoštevani prav-
no - zgodovinski vidiki, drugi del pa govori o vprašanjih, ki iz pravnega vidika označujejo šolske okraje. Tako prof. Pečenko kot tudi dr. Bonamore sta poudarila, da zahteva prav duh okrajev, da se ustanovita posebna slovenska šolska okraja. Samostojnost slovenske šole je po goj, da se šola nemoteno razvija. Samo samostojna šolska okraja zagotavljata, da bodo Slovenci dejansko udeleženi pri upravljanju svoje šole. Zanikati samostojni šolski okraj pomeni Slovencem preprečiti, da lahko v polni neri izrazijo svo jo kulturno bit in da se svobodno razvijajo. Takšen razvoj šole in družbe je v bistvu tudi utemelje val reformo o šolskih okrajih, duh mora zato veljati tudi za Slovence,
' tem smislu je nujna samostojnost okrajev. Predstavitvi knjige je sle dila živahna debata.
ZAPLEŠIMO, ZAPOJMO...
PRVO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN IN MLADIH GOSTOV
Danes, 24., in jutri, 25. junija, ob 21. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah.
(Ob slabem vremenu v dvorani)
Danes ob 21. uri bo na Kolonkovcu VEČER PRI KRESU.
Nastopajo škedenjski pevski zbor, otroci šole «Ivan Grbec* iz Skednja s folklornimi plesi in pesmijo ter dekliški tercet Mavrica. Nastop bo na prostem na športnem igrišču pri cerkvi na Kolonkovcu.
Danes se poročita
VVALTER MAVER in
LOREDANA ZALLER
PD France Prešeren jima na skupni življenjski poti želi obilo sreče in zadovoljstva.
Šolske vesti
šola Glasbene matiee v Trstu — vpisovanje gojencev v šolo Glasbene matice v Trstu za šolsko leto 1978-79 bo od 26. do vključno 30. junija na šoli Glasbene matice. Ul. Ruggero Manna 29, od 9. do 11. ter od 16. do 18. ure. Dosedanji gojenci naj čimprej potrdijo vpis.
Vpisovanje gojencev v podružnico šole Glasbene matice v dolinski občini za šolsko leto 1978/79 bo v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu v torek, 27. junija, od 17.30 do . 19.30.
Vpisovanje gojencev v podružnico šole Glasbene matice na Proseku bo v Sosčevi hiši v sredo, 28. junija, od
17.	do 19. ure.
Razna obvestila
Jutri, 25. junija, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (na Bran-dežyi) bo nastopi! ansambel ExplO-rer 74 z bogatim sporedom. Vabljeni!
V ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri bo Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov priredilo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje Marjana Slokarja z naslovom »Epistemološka vprašanja parapsihologije!
Izleti
SPOT priredi jutri, 25.	t.m.,
izlet za starejše planince na Vremščico. Zbirališče je na Oberdanko-vem trgu pred openskim tramvajem ob 7.10 (odhod avtobusa štev. 4 je ob 7.20). Na Opčinah je odhod vlaka ob 8.25, zbirališče pa ob,.8J5., .Povratek planincev je v popoldanskih urah.
Združenje Union vabi na izlet v Škofjo Loko in v Železnike, ki 'b6' 29. junija z ogledom zgodovinskega mesta. Vpisovanje vsak dan od 10.30 do
12.	ure, razen ob ponedeljkah in četrtkih, popoldne od 17. do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah.
Združenje Union priredi v nedeljo,
2.	julija, enodnevni izlet na otok Krk (Baška) z avtobusom in trajektom. V ceno sta vključena prevoz in obilno kosilo z ribami. Vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen, ob ponedeljkih in četrtkih, popoldne od 17.00 do 19.30 razen ob ponedeljkih in sobotah.
Kino
i.
Mali oglasi
pri
CARLI VIItGll.lt) sporoča vsem jateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68 72, 850 68. A 112 72. NSU 1200 72. mercedes 200 D 70, 124 coupe 1600 74, AR 1300 75. 1500 C 66. tau nus 1300 73, 128 71, 124 68 in še druge na izbiro. Obiščite nov sa Ion v Ulici Brigata Casale št. 7. tel 826084.
ZARADI, prenehanja dela prodajamo opremo laboratorija za marmor. Pisati na Freschi Gino — 33040 Fae-dis — Videm.
ZGUBIL se je v bližini Briščikov nemški pes brak, rjav in bel, samec. Tel. 227161 — nagrada.
Gostilna Silvester — Nabrežina
vabi na novi urejen vrt, kjer so na razpolago specialitete na žaru: čevabčiči, ražnjiči, piščanci itd.
Miramarski park — «Luči in zvoki**
ob 21.30 «11 sogno imperiale di Mi-ramare* (v italijanščini); ob 22.45 «Der Kaisertraum von Miramar* (v nemščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Ariston 17.00-18.40-20.20-22.00 »Ber. linguer ti voglio bene*. Roberto Benigni in Alida Valli. Prepovedan pod 18. letom.
Mignon 16.00—22.15 »Viva Us Vegas*. Elvis Presley.
Nazionale Poletna zapora.
Grattacielo 17.00-21.20 «Sexy jeans*. Prepovedan pod 14. letom.
Excelsior Poletna zapora.
Fenice 17.00 «Agente 007 vivi e lascia morire*. Roger Moore. Barvni film-
Ritz 17.00 «Quel giorno il mondo tre-mera*.
Eden 16.00 »Autopsia di un mostro*-
Cristallo 16.30 «Sella d’argento» Giu-lian0 Gemma. Barvni film.
Filodrammalico 16.00—22.00 «Una T>’ gazza a due posti*. Prepovedan pod
18.	letom.
Aurora 16.30 «Bandito e la oradama*'
Capitol 17.00—22.00 «Poliziotto senza paura*. Prepovedan pod 14. letom.
Moderno 16.30—21.30 «Marceilino pane e vino*. P. Calvo.
Ideale 16.30 «U collina degli stivali*' Bud Spencer in Terence Hill. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.45 »I ragazzi del coro*. Prepovedan mladini pod 14' letom. Barvni film.
Astra 16.30 «Silvestro & Gonzales1 matti e mattatori*. Risanka.
Radio 16.30 »Pat Garrett e Billf Kid*. James Cobum, Bob Dyl«n'
Volta 17.00 »Safari express». Barvni film.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. junija JANEZ
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58. - Dolžina dneva 15.42. - D*' na vzide ob 23.37 in zatone ob 9.39-Jutri, NEDELJA, 25. Junija HINKO
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 24 stopinj, najnižja 18.
13.	uri 24 stopinj, zračni tlak 1009,1 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, nebo skoraj jasno, veter jug, jugozahodnik
25 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 21,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
DNE 23. junija se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo Pa je 10 oseb.
RODILI SO SE: Giovanna Andreis. Roberta Zanin, Valentina Mezgec, Vai-ra Vesnaver, Emanuele Martino, M»' nuela Bon, Francesca Luchetto, Christian Sulcic, Michele Cimador in Mi" chela Fattor,
UMRLI SO: 56-letni Diodato Giani. 87-letna Luigia Battig vd. D'Andrea, 90-letna Caterina Nedoh, 73-letna W' cia Pasarit por. Coren, 78-letna Maria Annunziata Codia vd. Doz, 59 letna Grazia Montelione por. Bivona, letna Iolanda Terinelli, 53-letni Gior" gio Dalfovo, 78-letna Maria Saba por-Abram 92-letna Anna Bravin vd. D® Riz.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2. W-F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44.
LEKARNE V OKOLICI
Roljnnec: tel. 228-124: Bazovica! tel 226-165; Opčine: tel 211001: Prosek! tel 225141: Božje polje Zgonik: tel-'25 596; Nabrežina: tel 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137! Milje: tel. 271 124
Informacije SIP naročnikom —
RAZDELJEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV
nika
dom
razdeljevanje izdaje 1978/79 Uradnega telefonskega Ime-
Te dni se je začelo za tržaško pokrajino.
Sporočamo naročnikom, ki bi želeli dostavo novega telefonskega imenika na da bo, kot običajno, pooblaščen raznašalec zamenjal stari Imenik z novim.
Naročniki, ki se nočejo poslužiti te usluge, bodo lahko dvignili novet telefonske imenike v komercialnih uradih družbe SIP, tako da bodo vrnili stari imenik in priložili posebno potrdilo, ki jim ga je izdal pooblaščeni raznašalec.
Naročniki se naprošajo, da vrnejo stari imenik, zato da se odpravilo Iz obtoka neažurnirani imeniki, ki lahko povzročijo zmešniavo in ustrezne nevšečnosti uporabnikom zaradi visokega odstotka sprememb, ki jih vsebuje nova Izdaja v primerjavi s prejšnjo.
Skupno z imenikom, ki je popolnejši z ozirom na prejšnje izdaje, bo razdeljen še nov seznam karakterističnih številk za avtomatske medkrajevne pogovore, kateri vsebuje poleg karakterističnih številk vseh italijanskih občin še karakteristične številke najvažnejših kra|ev raznih evropskih držav, s katerimi je bila že ali pa bo v kratkem vzpostavljena avtomatična služba.
Opozarjamo, da naročniki niso dolžni pooblaščenim, raznašalcem dati nikakršne nagrade, kajti v primeru sprejema imenika se bo ustrezna cena usluge v višini 350 lir + IVA prištela telefonski naročnini.
Družba SIP se vnaprel zahvaljuje za sodelovanje in prosi, da se morebitne pomote ali kakršnakoli slabo opravljena služba sporočijo na št. 187.
51P
S0CIETA’ ITALIANA PER L’ ESERCIZI0 TELEFONICO
GORIŠKI DNEVNIK
V' tržaški občini bomo jutri in v ponedeljek volili za obnovo deželnega in občinskega sveta, poleg tega pa še prvič izvolili svetovalce 12 rajonskih svetov, ki jih bomo izvolili z glasovnicami roza barve. Volilni znaki ne bodo v posameznih rajonih enako razporejeni kot na zgornji sliki (fac-simile glasovnice za za-hodnokraški okoliš), ker so jih stranke predložile v drugačnem zapored ju. Ko bomo prekrižali volilni znak, za katerega smo se odločili, bomo lahko oddali 2 preferenčna glasova, seveda kandidatoma tiste stranke,
katere volilni znak smo prekrižali
l<lll|||||||||l|ff|||||||ini||||||||||||||||||||||l||lMI||||||liii||||||||||||||||||||||l|||,||nm|ll||>>i>4|,|||||||||||U|H||,,||,M||||,|M|M|(|,,m|||||||||||||„M||||M,||||||||||||||||1||||H
Slovenski kandidati za rajonske svete
1.	VOLILNI OKOLIŠ
(zahodni Kras)
KPI
i 1. ŠTOKA Slavoljub ; 2. BOGATEČ Viktor j 3. BOGATEZ por. TENZE Nevi : 4. BRISCICH Mario i 5.. CARLI-KRALJ Bogomilo
6.	GHERLANI por. MENUCCI Vida V. KAPUN Alojz
8.	KODRIČ Ravel
9.	KAPUN por. STERNI Zorka
10.	PUNTAR Mario U. SIRK Viljem
12. SOSSI Stojan
12. TENZE Sandor (neod.)
14.	TRETJAK Katjuša (neod.)
15.	UKMAR Edvard
PSI
1.	ČUK Milan
2.	FERLAN Josip
4.	CARLI-KRALJ Gilberto
5.	CARLI-KRALJ Sergij
6.	KRIŽMANČIČ Ivan
7.	GRGIČ Josip
9. JAGODIC Darij 1». MAGANJA Albin '1. MARC Daniel 12. OSTROUŠKA Edvard 14. ŠTOKA Sveto
SSk
L LISJAK Stojan (neod.)
2.	SEDMAK Marij
2.	CARLI-KRALJ Bogdan
4.	CIBTC Milko
5.	KOSTNAPFEL Marija
8.	PERTOT Marjan
7.	STARC Milan
8.	STARC Peter
2.	VOLILNI OKOLIŠ
(vzhodni Kras)
KPI
1.	GUGLIELMI WILIIELM Dolfi
2.	BABIC por. PEČAR Sonja
3.	CARLI-KRALJ Marjan
4.	CARLI-KRALJ Mauro
5.	CARLI nor. COLLERIG Renata
8.	COVACIO Evgen
9.	GREGORI-GRGIČ Dario
0.	HAREJ Boris
1.	HROVATIN Ivana
2.	JOGAN Igor
}3. KRALJ Marcelo ]4. MALALAN Lucijan ‘8. ŽAGAR Josip
PSI
2-	CIACCHI-ČAČ Radivoj
3-	BRASS Aleksij
; 5. CARLI KRALJ Gilberto 8. CARLI-KRALJ Sergij
7.	KRIŽMANČIČ Darko
8.	KRIŽMANČIČ Ivan ,9. DANEV Karel
1.	GRGIČ Josip
2.	MARC Daniel 4. TUTA Igor
*5. UKMAR Marija por. KOŠUTA
SSk
1.	GRGIČ Karel
2.	VREMEC Milan
3.	ARTAČ Boris
4.	EILIPPI-FILIPČIČ Marko
5.	JEZA por. VIDAU Evelina
8.	KRIŽMANČIČ Viviana LEVSTIK Mirjam
8- LUPINC Marko
9.	MAVER Marij 8- 'MILIČ Vinko
>• MUŽINA Marta 12. PETERLIN Anka
3.	PETERLIN por. MAVER Matejka
4.	SOSIČ Milan
ja. SOSIČ por. OPERT1 Milojka 18. VREMEC Alberta
3.	VOLILNI OKOLIŠ
^»ian - Greta - Barkovljc)
KPI
2.	FURLAN por. BUZZ1-BUCIK Maja
4. BENCINA por. COSSUTTA-KO-, ŠUTA Dorina
1.	PERTOT Demetrij
*2. RESINOVIČ por. EVA Rosanda
PSI
2.	JAGODIC Darij ‘4. NOVAK Ivan
SSk
1.	PERTOT Danilo l KURET Boris ]• AŽMAN Enij
4-	BESEDNJAK Marija
3.	CASTELLANI por. PANJEK Sonja
6.	MIKOLJ Mirjam
7.	PAHOR por.' VERRI Nadja
8.	PETERLIN por. SUSIČ Marija !). PREMRL por. PAHOR Radoslava
10.	PRINČIČ por. MAMOLO Tanja
11.	ŠVAGELJ Peter
4.	VOLILNI OKOLIŠ
(Kolonja, Škorklja)
KPI
1.	RONCELLI-RONČELJ Lucijan
12.	MAHNE vd. DOMIO Branka
14.	PIERAZZI-PIRJEVEC Dino
15.	PIZZIGA Silverij
19.	URSICH-URšIč Cesare
20.	ZUZEK vd. De WALDERSTEIN Vera
PSI
2.	ABRAM Lojze 12. MAGLICA Mario
20. ZACCARIA CAHARIJA Dora
SSk
1.	AŽMAN Enij
2.	BTRSA por. DOLHAR Nadja
3.	MAGANJA por. HROVATIN
- Nives	n; .,d(.
4.	SEDMAK Mario
5.	SELJ Adrijana
6.	SIMČIČ Tomaž
7.	ŽERJAL Edvard
5.	VOLILNI OKOLIŠ
PSI
(Novo mesto, Nova mitnica)
12. KOŠUTA Edi
SSk
1.	DOLHAR Rafko
2.	HRVATIN Marija
3.	JEVNIKAR Magda
4.	MAVER Marij
5.	PAVLICA Pavel
6.	SIMČIČ Tomaž
7.	VREMEC Alberta
6.	VOLILNI OKOLIŠ
(Sv. Vid, Staro mesto)
PSI
11.	NOVAK Ivan
12.	OSTROUŠKA Edvard 14. PEČENKO Josip
SSk
1.	KOROŠIC Aleksander
2.	MAGANJA Nadja
3.	PAHOR Adrijan
4.	PAHOR por. VERRI Nadja
6.	PRINČIČ por. MAMOLO Tanja
7.	ŽERJAL Edvard
7.	VOLILNI OKOLIŠ
(Stara mitnica)
KPI
11. KOBAL Silvij
SSk
1.	HAREJ Zorko
2.	DOLHAR Rarko
3.	JEVNIKAR Marjan
4.	JEZA por. VIDAU Evelina
5.	PETERLIN por. MAVER Matejka (i. ROTH por. PAHOR Licinija
7.	SLAMA Boris
8.	VOLILNI OKOLIŠ
(Sv. Ivan, Podlonjer, Lonjer)
KPI
3.	PEČAR Radivoj
4.	BATIČ Mirando
8.	GLAVINA Mario
14.	PLACER Ivana 20. ZOCCHI Silvestro
PSI
1. KALAN Odo 7. ČOK Marcelo 10.
15.
17.
19.
KOLARIČ Pavla RESCHITZ Alma ŠKABAR Marica TUTA Igor
SSk
1.	BACIII-BAK Vladimir
2.	BAJC Marjan
3.	CEROVAC Mirna
4.	FIČUR Eva
5.	HRVATIN Nadja G. MLJAČ Franc
7.	NADLIŠEK Marcel
8.	ŠKRINJAR Stanko
9.	ŽERJAL Mara
9. VOLILNI OKOLIŠ
(Kjadin, Rocol)
KPI
7. MICHELAZZI - MIKLAVEC Ma rino
II. CESAR Jože (neod.)
PSI
11.	MESESNEL Silvan
12.	PEGAN por. MARSICH Marina
SSk
1.	GERDOL Jožko
2.	CEROVAC Mirna
3.	JELUŠIČ por. ŠTRAJN Lidija
4.	KOROŠIC Aleksander
5.	LOKAR Aleš
6.	ROTH por. PAHOR Patricija
7.	VOLPI Franco
10.	VOLILNI OKOLIŠ
(Sv. Jakob, Pončana, Sv. Magdalena)
KPI
7. KRAVOS vd. GIOVANNINI-IVANČIČ Milka
10.	PIZZIGA por. CERNICH Marija
18.	VALEČIČ Dušana 20. ZIDAR Ferdinand
PSI
2. BENEDETIČ Filibert
5.	ČF.BOHIN Lojzka
6.	CEH Josip
11.	GOMBAČ' dbr: CEH Marija
12.	GRAVNEft"por. BENEDETIČ Nadja
13.	KOLERIČ Josip
15.	MORASSUT vd. GREGORIČ Gra-
19.	SPETIČ Albin
SSk
1.	SLAMA Boris
2.	BEVILACQUA-VODOPIVEC Gabrijela
3.	GLAVIČ Silvana
4.	JELUŠIČ por. ŠTRAJN Lidija
5.	MAHNIČ por. BAN Olga
6.	MARC Ignac
7.	MIKOLJ Mirjan
11.	VOLILNI OKOLIŠ
(skedenj, čnrbola)
KPI
2. SANCIN Fausto
10.	HRVATIČ Žarko
11.	JURISSEVICH Mario
12.	KNE1PP Renato M. SANCIN Mario
20.	ZOBEC por. VALENTINIS Ar mida
PSI
10. GRAVNER por. BENEDETIČ Nadja
SSk
1.	BUDAL por. FONDA Diomira
2.	CERGOL Aleksander
3.	CIBIC por. CERGOL Majda
4.	JEVNIKAR Magda
5.	SREBRNIK Miranda
6.	ŠTRAJN por. MOZETIČ Alojzija
7.	ŠTORMAN por. VECCHIET Natalija
12.	VOLILNI OKOLIŠ
(Sv. Ana, Naselje sv. Sergija)
KPI
8.	KODRIČ Borut 17. SRPIC Karel
PSI
4.	ČOK Marcelo
14.	MORASSUT vd. GREGORIČ Gracijela
16.	PEČENKO Josip
17.	RESCHITZ Alma 19. ŠKABAR Marica
SSk
1.	BAJC Marjan
2.	BUDAL por. FONDA Diomira
3.	CERGOL Aleksander
4.	KUK Bruno
5.	LOKAR Aleš
6.	ŠTORMAN por. VECCHIET Na talija
7.	ŽERJAL Darij
Zveza vojnih invalidov NOV TRST • Ul. Montecchi 6
prireja
dne 2. 7. 1978 enodnevni izlet za osebne invalide v Škofjo Loko in Dražgoše (ogled spomenika NOB). Število mest omejeno Vpisovanje in informacije na se dežu Zveze vsak dan od 9. do t2. ure.
SESTANKI KANDIDATA PSI JOŽETA CEJA
Socialistična stranka je porok za nadaljnjo uspešno reševanje slovenskih vprašanj
Jože Cej in Ivan Bratina sta imela pogovor na goriški radijski postaji - Sestanki Slovenske skupnosti na Laškem - Sinoči zaključena volilna kampanja
Slovenski kandidat za deželne volitve na socialistični listi in kandidat za pokrajinski svet v sovodenj-sko - doberdobskem okrožju arh. Jože Cej je imel v teh dneh več sestankov in shodov s somišljeniki PST v raznih krajih. Skupno s komunističnim kandidatom prof. Ivanom Bratino je imel tudi razpravo o slovenskih vprašanjih na tukajšnji radijski postaji Estereogorizia.
Arh. Cej je govoril tako v Doberdobu kot na Oslavju in v Gorici in povsod poudaril važnost novih prijemov v obravnavanju manjšinske problematike, tudi takih, ki smo ji Slovenci doslej nudili malo pozornosti. V ospredje prihajajo vprašanja urbanizacije, ki se jih je treba lotiti s strokovnega in juridičnega aspekta. Spomnil je prisotne tudi na vsebino zakonskega osnutka socialistične stranke za globalno zaščito Slovencev, v katerem je rečeno «da morajo načrti za gospodarsko programacijo v naši deželi, v krajih, kjer živijo Slovenci, upoštevati specifično realnost tu živečih Slovencev in ne smejo spremeniti etničnega, sestava teh krajev*. V načrtovanju avtoporta, industrijske cone in podobnih infrastruktur pa niso demokristjani in njih zavezniki upoštevali teh predlogov in smernic.
Drugi govorniki, kot so dr. Vladimir Nanut, Karlo Černič in Valter Reščič so poudarili, da je treba v sovodenjsko - doberdobskem o-krožju podpreti kandidaturo arhitekta Ceja v pokrajinski svet za kvalificirano slovensko zastopstvo v tem svetu in na deželnih volitvah na vsem Goriškem podpreti njegovo kandidaturo za afirmacijo slovenskih kandidatov. Omenjeni govorniki so poudarili tudi zavzetost socialistov v borbi za samostojni slovenski šolski okraj, za reševanje vprašanj, ki tarejo naše vasi, za globalno zaščito. Poudarili so tudi, da so socialisti vedno izvolili na važna mesta v javni upravi tudi slovenske socialiste.
V	Gorici so bili v teh dneh številna zborovanja, na katerih so bili prisotni važni vsedržavni prvaki. V četrtek zvečer je na zborovanju komunistične partije govoril poslanec Pajetta. V svojem govoru je nanizal več vprašanj, od ostavke predsednika Leoneja do trdnosti sedanje vladne večine. Govoril je tudi o mednarodnih vprašanjih in se posebej zaustavil ob dobrih odnosih med Jugoslavijo in Italijo in o iz-vajapjp ..psiipčj^ga sporazuma. Na istem zborovanju sta o krajevnih vprašanjih govorila tudi kandidata v deželni svet„(jdv. Nereo Battello in prof. Ivan Bratina.
V	četrtek zvečer je bil v Gorici tudi tajnik republikanske stranke Oddo Biasini. Sinoči pa so bila na vrsti še druga zborovanja, najvažnejše je bilo ono tajnika KD Zacca-gninija v Verdijevem gledališču.
Kandidati Slovenske skupnosti so imeli v teh dneh več letečih zborovanj v vseh krajih Goriške. Posebno pozornost so posvetili propagand nemu delu v kraiih na Laškem, kjer so govorili v Štarancanu, Ronkah
in v Tržiču, tako v predmestjih kot v središču. Letake Slovenske skupnosti so delili tudi pred tržiško ladjedelnico. Govore so imeli tako goriški kandidati za deželne in pokrajinske volitve kot nosilec liste, deželni svetovalec dr. Drago Štoka.
Seja koiizullc za slovenska vprašanja
Za torek, 27. junija, ob 18.30, je sklicana seja konzulte za slovenska vprašanja v občini Gorica. Razpravljali bodo o vlogi in pomenu konzulte ter o odnosih z občinsko upravo.
Ntandreška vprašanja na jjoriškeni županstvu
Pred nekaj dnevi je predsednik štandreške rajonske konzulte imel pogovore z odbornikom za javna dela in nekaterimi drugimi funkcionarji. Na županstvu so predsednika Valterja Reščiča obvestili, da so
13.	junija letos zaprosili šolsko skrbništvo, naj da na razpolago eno
vrtnaric« za drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca v Štandre-žu. Prostor bi uredili v sedanji stavbi vrtca z nekaterimi adaptacijami. V dodatni razred so starši prijavili 11 otrok, ker pa jih je treba za odprtje sekcije najmanj 15 so starši vabljeni, da nemudoma pohitijo z vpisom svojih otrok.
Prav tako je predsednik rajonske konzulte predočil odgovornim nujnost prispevka športnemu društvu Juventine, ki potrebuje denar za ureditev sanitarij. Društvu naj bi občina prispevala najmanj milijon lir, podobno kot lani.
V pretres bodo vzeli zahtevo pred sodnika konzulte, da bi asfaltirali Ulico Tagliamento in da bi ponovno odprli prehod čez železnico v Ulici Fermi.
Včeraj stavka v tovarni v Zdravšeini
V tekstilni tovarni SNIA v Zdrav-ščini so delavci včeraj stavkali dve uri v znak protesta proti fašističnemu sindikatu, ki je prijavil sodi šču tri člane tovarniškega sveta, ker so izrazili javno solidarnost s protifašisti.
PRIJATELJSKO SODELOVANJE OB MEJI
V Gorici 21. in 22. oktobra srečanje planincev treh dežel
Predstavitev knjige o Triglavu ■ Slovensko planinsko društvo bo pripravilo razstavo fotografij Jake Čopa
Štirinajsto srečanje planincev treh dežel — Furlanije - Julijske krajine. Slovenije in Koroške — bo
21.	in 22. oktobra letos v Gorici, v organizaciji tukajšnje sekcije italijanskega planinskega društva CAI. Tako so določili na pripravljalnem sestanku, prejšnjo nedeljo na Ne-vejskem sedlu (v Žlebeh), ki so se ga poleg predstavnikov osrednjih planinskih organizacij iz treh de žel. udeležili tudi predstavniki Slovenskega planinskega društva iz Gorice.
Srečanje se bo odvijalo v dežel nem avditoriju v Gorici, kjer bodo organizatorji predstavili občinstvu tudi priložnostno publikacijo o Triglavu, fotografsko razstavo ter drug material. Planinska zveza Slovenije bo poskrbela za priložnostno raz stavo kartografskega materiala o Triglavu ter vrsto priložnostnih pu blikacij, ki so že izšle ali pa še bodo do avgusta letos. Svoj doprinos k uspehu srečanja planincev treh dežel bo dalo tudi Slovensko planinsko društvo, ki bo tokrat v prostorih avditorija pripravilo raz stavo fotografij Jaka Čopa.
Na nedeljskem pripravljalnem posvetu so se dogovorili tudi za o-kvirni program srečanja. V soboto, 21. oktobra, popoldne bi v avditoriju po otvoritveni slovesnosti, delovno srečanje. Podrobneje se bodo pogovorili o pripravi posebne zdravstvene izkaznice v treh jezikili, ki naj
TISKOVNA KONFERENCA SKRBNIKA DR. IMBRIANIJA
Izboljšan položaj šolstva ob zaključku šolskega leta
Ce bo občina dala na razpolago ustrezne prostore, bodo v Ronkah jeseni odprli slovenski vrtec ■ Manjšanje števila učencev na italijanskih osnovnih šolah Za pouk slovenščine na italijanskih šolah - Klasična matura letos v Gorici
Slovenski vrtec v prihodnjem šolskem letu v Ronkah bo, če se bo uradno izkazalo, da daje tamkajšnja občinska uprava ustrezne prostore na razpolago in če so vsi otroci voljni obiskovati ta vrtec. To je odgovoril goriški šolski skrbnik dr. Ca-millo Imbriani našemu novinarju na včerajšnji tiskovni konferenci ob zaključku šolskega leta. Občina iz Ronk je pred desetimi dnevi dčstačilš šolskemu skrbništvu pismo in zahtevo po odprtju sekcije •slovenskega otroškega vrtca, šolski skrbnik je dal nalog šolskemu inšpektorju Oskarju Boletu iz Trsta naj ugotovi dejansko voljo staršev, da bi 21 otrok obiskovalo slovenski vrtec in tudi, če so na razpolago ustrezni prostori. Če bo odgovor šolskega inšpektorja pozitiven, bo goriško šolsko skrbništvo poslalo v Rim zahtevo po takojšnjem odprtju tega vrtca, kljub temu, da je bila ustrezna prošnja dostavljena z zamudo, izven za to po predpisih predvidenega roka. Šolski skrbnik je tudi povedal, da so za
OB JUTRIŠNJIH VOLITVAH
Odgovorno izbirajmo predstavnike v vseh izvoljenih telesih
Z oddajo preferenčnih glasov bomo podprli slovenske kandidate . Cim manj neveljavnih in belih glasovnic
112.806 volilnih upravičencev v goriški pokrajini bo jutri izbiralo svoje predstavnike v deželni svet, v pokrajinski svet, v nekaterih občinah (Tržič, Gradež, Ronke, Vi-leš, Romans) pa tudi predstavnike v občinskih svetih. Če upoštevamo udeležbo na glasovanju 11. in 12. junija, ki je bila v pokrajinskem merilu sorazmerno visoka (okrog 93-odstotna), potem bi se moralo volitev udeležiti okrog 105.000 ljudi, za katerih glasove se v deželnem merilu poteguje na Goriškem dvanajst strank, v pokrajinskem merilu pa deset strank
Večina volivcev prav gotovo ve, kako se pravilno glasuje, kljub temu pa se ob vsakih volitvah pojavlja precejšnje število neveljavnih glasovnic, predvsem na račun nepravilnega glasovanja. Zato se nam zdi posebej potrebno, da volivce vnovič opozorimo, kako se pravilno glasuje.
Na voliščih bodo volivci v goriški pokrajini, razen v občinah, kjer bodo volili tudi nove občinske svete, prejeli po dve glasovnici, za deželni in za pokrajinski svet. Na glasovnici za deželni svet (Consiglio regionale) volivec prečrta znak stranke, ki odgovarja njegovemu prepričanju. Pri volitvah v deželni svet pa imajo volivci možnost, da oddajo tudi največ tri preferenčne gtasove. To napravijo tako, da v prostor poleg znaka stranke vpišejo številko ali ime kandidata do katerega imajo posebno zaupanje. Tako bodo tisti slovenski volivci, ki bodo glasovali za socialistično stranko, podprli slovenskega kandidata arh. Jožeta Ceja, s tem da bodo vpisali številko 2 ali pa vpisali ime Cej. Na listi KPI bodo slovenski volivci vsekakor podprli slovenske ga kandidata Bratino, ki na kandidatni listi nosi št. 3. Na listi slo venske skupnosti pa je jasno, da bodo volivci podprli nosilca liste dr Štoko.
Nekoliko drugače bomo izbirali predstavnike v pokrajinskem svetu (Consiglio provinciale). Glasujemo
prihodnje šolsko leto ustanovili šti- 1 skih osnovnih šolah, kar opažajo ri sekcije italijanskih vrtcev (2 v že več let. Na tak način pridobljene Ronkah, 1 v Tržiču, 1 v Škocjanu). , razpoložljive učitelje bodo izkoristili ~ *'--------------------------*~u v dopolnilni dejavnosti, šolski sve-
zelo preprosto in je dovolj, da prečrtamo znak stranke, za katero smo se odločili, ker je kandidat v posameznem okrožju že določen.
Volivci v Tržiču, Ronkah, Grade-žu, Vilešah in Romansu bodo poleg glasovnic za deželni in pokrajinski svet, prejeli tudi glasovnico za izbiro občinskih svetovalcev. Poglejmo predvsem, kako bodo glasovali v Tržiču, Gradežu in Ronkah, kjer bodo volitve po proporčnem sistemu. Nas pobliže zanimata predvsem Tržič in Ronke. V obeh občinah bodo volivci morali izbirati med devetimi strankami. Glasuje pa se tako kakor za deželni svet. Prečrtamo znak stranke za katero smo se odločili in oddamo tudi preferenčni glas (največ tri) kandidatu do katerega imamo največ zaupanja. To napravimo tako, da poleg znaka stranke vpišemo številko kandidata iz kandidatne 'iste, ali pa njegovo ime in priimek.	1
Ob koncu pa š? kratek pregleu j števila volivcev v pokrajini, sloveti : skih občinah in nekaterih večjih' krajih. V pokrajini je po podatkih prefekture 112.806 volilnih upravičencev, 60.341 žensk in 52.465 moš ! kih. V Sovodnjah 1305, Doberdobu 1013, Števerjanu 609, Gorici 33.725, Tržiču 23 917, Krminu 6013, Ronkah 7.973. Po zadnjih podatkih, ki smo jih utegnili zbrati pa izgleda, da je na županstvih še precejšnje število neoddanih volilnih potrdil: v Gorici okrog 1000, Tržiču okrog 400, Krminu okrog 30, Ronkah okrog 80, Sovodnjah 41, števerjanu, 5, Doberdobu 10. Gre za volilna potrdila o seb, ki so odsotne zaradi dela, zdravljenja ali drugih razlogov, ki pa i-majo pravico, da dokument dvignejo na županstvu do zaprtja volišč, v ponedeljek.
IZJAVA
Obžalujem, da sem februarja le los izrekel besede, ki so prizadele dobro ime Avgusta Lenardiča in katere preklicujem.
Saverij Rožič
Še nekaj vesti o slovenski šoli V septembru bo vsakoletni seminar za slovenske šolnike posvečen profesorjem na slovenski nižji srednji šoli. Tudi letos bodo imeli predavanje profesorji iz Slovenije. Še vedno ostaja odprto vprašanje imenovanja ravnateljev, To velja tg^p, za slovenske Kot italijanske šole. Je pa v teku akcija v vsedržavnem merilu, da bi uhedili vprašanja vseh začasnih ra^afčljčv tako v srednjih šolah kot v didaktičnih ravna teljstvih. In še vprašanje o slovenskem šolskem okraju. Niti na deželni niti na vsedržavni ravni se ni nič premaknilo, je dejal šolski skrbnik.
Dr. Imbriani je novinarjem objasnil nekatere važnejše postavke v pravkar minulem šolskem letu. šolske volitve so se vršile v redu, na slovenskih šolah je bi) bojkot, ki je docela uspel. Kar se tiče slovenskih zvradb, niso lani pričeli graditi novih. Deželna uprava pa je na kazala 1.700.000.000 lir za novo tehnično srednjo šolo na pjriročju Tr žiča (načrt morajo predstaviti do letošnjega oktobra). 600 milijonov lir tržiški občini za 12-razredno osnovno šolo. 600 milijonov lir goriški občini za zaključna dela na strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Gravizio.
V vseh 115 sekcijah (7 slovenskih) državnih otroških vrtcev so imeli v tem šolskem letu 3.383 otrok (196 v slovenski). V osnovnih šolah so imeli 9.386 otrok (553 v slovenski), v nižjih srednjih šolah 6.732 dijakov (324 v slovenskih), v višjih srednjih šolah pa 6.120 dijakov (208 v slovenski), šolski skrbnik je u-radno potrdil od nas včeraj objavljeno domnevo, da bo velika matura tako za goriške kot tržaške di jake klasičnih licejev letos v Gorici na liceju Primož Trubar.
Govor je bil še o šoortni dejavnosti na šolah, o začetku prihodnjega šolskega leta (ni še znano ali bo to 10. ali 20. septembra), o nižanju števila učencev na italijan-
ti so namreč postavili več zahtev kot je učiteljev na razpolago za te dejavnosti.
Ker so zaključni izpiti še v teku niso še posamezne šole dostavile skrbništvu podatkov o številu dijakov, ki so šolsko leto izdelali. Zaradi tega ni, bilo moč ugotoviti, ali so bili zaključni šolskj uspehi letos boljši ali slabši od lanskih.
Izvedeli smo tudi. da so v tem šolskem letu skušali uvesti dopolnilni pouk slovenskega jezika na italijanski realni gimnaziji in na nižji srednji šoli Favetti. pa so pob.Lo opustili, ker niso našli profesorjev.
Jutri ne bo izrednih avtobusov
Enotna sindikalna federacija je za jutri proglasila ves dan stavko vsega osebja pokrajinskega avtobusnega podjetja (APT), ki naj bi bilo zaposleno na izvenlinijskih progah. To ker ni uprava podjetja spoštovala pred časom sprejetih ob veznost, do osebja.
Motociklist podrl pešca
Včeraj zjutraj se je v Tržiču do godila hujša prometna nesreča, ka tere podrobnosti pa še zmeraj niso pojasnjene. Motociklist, katerega i me preiskovalni organi niso sporočili, je povozil 21-letnega študenta Lucia Morsolina, ki stanuje v Ulici Parini. Fanta so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral, zaradi pretresa možganov in drugih poškodb na glavi, zdraviti 30 dni.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Calli-sto Cosulich 117, tel. 72480.
bi služila v slučaju nesreče v gorah, predstavniki treh osrednjih planinskih organizacij pa bodo pripravili referate o naravnih parkih in zaščitenih področjih Ta material bodo kasneje uporabili za pripravo brošure v treh jezikiii, po zgledu brošure o poti prijateljstva ter o smučarskih turah. V nedeljo,
22.	oktobra se bodo udeleženci podali na skupni izlet na goriški Kras, kjer si bodo poleg drugih znamenitosti ogledali tudi Doberdobsko jezero. Naj kot zanimivost navedemo, da so se predstavniki osrednjih planinskih organizacij letos odločili, in to zaradi velikih stroškov, da bodo srečanja odslej, začenši s tistim v Gorici, brezplačna le za o-mejeno število predstavnikov planinskih organizacij (po 15 iz vsake dežele), medtem, ko bodo ostali u-deleženci morali prispevati za stroške.
Dr. Lcaiidro Malizia zapušča Gorico
Ministrstvo za notranje zadeve je pred kratkim odredilo premestitev dr. Leandra Malizie, dosedanjega načelnika letečega oddelka pri goriški kvesturi. V prihodnjih dneh bo nastopil novo dolžnost v Ascoli Pičeno.
Prireditve
V sredo in četrtek, obakrat ob 20.30. bo baletna šola «Tersicore» priredila zaključni nastop gojenk in gojencev šole. Oba nastopa bosta v avditoriju. Nastopa okrog sto gojenk in gojencev. Vstopnice so na prodaj v pisarni Pro-Ix>co v pasaži.
Izleti
Pokrajinski odbor V/Pl - ANP1 priredi 4. julija celodnevni avtobusni izlet v Belo krajino, kjer bo velika proslava 35-letnice vseh slovenskih in italijanskih brigad, ki so sodelovale v IX. korpusu. Proslave se lahko udeleži vsakdo. Vpisovanje se vrši pri predsednikih in tajnikih sekcij ANPI in se zaključi 30. junija. Ceno vožnje naknadno sporočimo sekcijam.
Slovensko planinsko društvo priredi jutri. 25. t.m. .izlet na Mali in Veliki Campon. Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi ob 6. uri. V primeru slabega vremena, izleta ne bo.
Kino
Carica
CORSO 18.00—22.00 «L'uomo ragno», N. Hammened in M. PatakL
MODERNISSIMO 18.40—22.00 <tll deser-to dei Tartari*. V Gassman in G. Gemma.
VITTOR1A 17.00-22.00 »Notti porno nel mondo*. L. Genscher. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERDI 17.30-22.00 «11 tocc0 della medusa*. (i. Burton in L. Rerriick. Prepovedan mladini pod 14. letom-
/ rzic
PRINCIPE 18.00-22.00 «Quel giorno il mond0 treraera*.
EXCEI.SIOR 18.00-22.00 «TaXi color malva*.
J\ova Carica in okolica
SOČA «King Kong je pobegnil* — ja-ponsko-ameriški film ob 18.00 in 20.00
ŠEMPETER »Rojeni zločinec* — francoski film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE »Dvanajst žigosanih* — ameriški film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ulica Car-ducci, 38, tel. 2268.
Prispevki
Zora Saksida je prispevala 30.000 lir za Slovensko poletno središče v Gorici.
iiiMiiiimiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiMifluiiiiiniiiiiMiiHiHiiiHimiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitimuliiMiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiMiiiiiiiififiiiiiiiiiii
Zadnji dan tečaja za animatorje
r sm~r
mri'
Danes se zaključi tečaj za animatorje, ki bodo Vodili poletno središče v prostorih slovenskega dijaškega doma v Gorici. Na predavanjih so se slušatelji seznanili predvsem s problemi, ki nastajajo v odnosu mod odraslim in otrokom in z metodami skupinskega dela
Z «ANNALA 78» V OSIJEKU
PRISPEVEK K PREGLEDU IN RAZVOJU KOMORNE OPERE TER RALETA
S tržaškega velesejma F
..
	
iz Zagreba, Vesna Burič iz 0-sijeka in podpisani iz Maribora, kot edini iz Slovenije, je ob koncu Annala 78 na svojem zadnjem zasedanju proglasila komično o-pero Vaški filozof Baldassarreja Galuppija v izvedbi Opere Hrvaškega narodnega gledališča v 0-sijeku za najboljšo predstavo letošnjega Annala.
Za najboljšo režijo Annala 78, je prejel diplomo Dejan Miladinovič iz Novega Sada, ki je kot gost osiješke Opere zrežiral Vaškega filozofa. Za najboljšo žensko vlogo je prejela diplomo osiješka sopranistka Liljana Tuda-kovič kot Lesbina v Vaškem filozofu, dočim je za naslovno vlogo filozofa, kot najboljšo moško vlogo prejel diplomo osiješki bariton, rodom Grk iz Aten, Tonio Philip-patos.
Za najboljše glasbeno vodstvo na Annalu 78 je prejel diplomo dirigent Hrvaškega narodnega gledališča v Splitu Nikolaj Žličar za tenkočutno izvedbo H. Purcellijeve opere Didona in Entj. Nadalje so prejeli diplome še zbor splitske Opere za odlično izvedbo zborovskega parta, scenograf Miodrag Mijo Adžič za vlogovno domišljeno stilizirano scenografijo in Ma-rika Danč, kostumografinja iz Zagreba, za najboljšo kostumografijo v operi Didona in Enej.
Za najboljšo baletno predstavo na letošnjem Annalu, je prejel di-
plomo baletni ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani za izvedbo Gregoričeve Žice, Weberno6ega Dueta in Bachovega Magnifikata s posebnim poudarkom za prizadevanje pri iskanju sodobnega plesnega izraza. Za najboljšo koreografijo pa je prejel diplomo koreograf Milko Špa-remblek za V/ebernov Duet in za plese na temo Bachovega Magnifikata v izvrstni izvedbi ljubljanskega baleta SNG.
EMIL FRELIH
Monetarne rezerve držav članic OPEČ
BERN — švicarska kreditna banka je sporočila podatke o deviznih in valutnih rezervah s katerimi razpolagajo države, ki so včlanjene v organizacijo OPEČ. Po teh podatkih znašajo skupne rezerve 155 milijard švicarskih frankov, ali nekaj čez 70 tisoč milijard lir.
Od te vsote okoli 75 milijard frankov predstavlja monetarne rezerve, ostali del pa investicije in obveznice državnih posojil, večinoma v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji. Okoli 80 odst. teh rezerv pripada Sau-dovi Arabiji, Kataru in Združenim emiratom.
II.
Studio za sodeben ples iz Zagreba je bil že nekajkrat gost Annala. Tokrat se je predstavil z baletnimi meditacijami. Prvi balet «Ars longavita aeterna» no glasbo Milesa Devisa in v koreografiji Ivanke Šerbedžije je nudil nepretenciozno sprehajanje in razgibavanje manekenk, brez prave vsebinske srži, kar bi nekako res odgovarjalo Studiu, kot imenujejo svoj ansambel, kot pa po plesni razsežnosti umetniškega kreiranja.
Druga točka «Igra» s tremi izvajalci, z dvema ženskama plesalkama in moškim plesalcem, v koreografiji Mirjane Preis, je prikazovala probleme eksistencializma v iskalski vnemi brez prave vsebine.
«Prstan*, v koreografiji Tihane Škrinjaričeve, je bil končno ples, ki ga je bilo prijetno spremljati in gledati. Nastopila je vsa skupina v efektnih kostumih telesu prilegajočega se kroja in prikazala kolektivni ples, ki je nudil vsaj s simboličnimi ritmičnimi gibi vsebinsko zaokrožen prikaz, kar je privedlo do nekakšne plesne izraznosti, kolikor je bilo pač možno v zoženem krogu sodobnega plesa, kakršnega goji ta skupina.
Resnična plesna osvežitev na Annalu je bil nastop baletnega ansambla Opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Baletni večer je bil sestavljen iz treh točk: Žice, po zamisli Smiljana Rozmana z glasbo Janeza Gregorca v koreografiji Vlasta Dedoviča, Webernovega Dueta in plesov na teme rMagni-ficata■» v koreografijah Milka špa-rembleka. Večer je navdušil festivalsko občinstvo, ki je napolnilo veliko športno dvorano Zri-njevca, kot žirijo kritike, ki je enoglasno proglasila večer ljubljanskega baleta za najboljšo baletno predstavo letošnjega Annala.
Mislim, da je odveč v tem poročilu razčlenjevati izbor baletnega programa in njegovo odlično predstavitev, o kateri so naši časopisi ob premieri že podrobneje pisali. Vendar naj omenim, da je povsem uspel poskus modernizacije plesnega izraza tako v koreografiji Vlaste Dedoviča kot v koreografijah eminentnega, po svetu priznanega slovenskega rojaka Milka šparembleka, posebno še, če primerjamo podobne težnje drugih ansamblov.
Tako je tudi letošnji Annale, ki bo v prihodnjem letu slavil že desetletnico obstoja, prispeval v mnogočem k pregledu in rdzvoju komorne opere in baleta doma in po svetu.
žirija kritike, v kateri so sodelovali prominentni glasbeni kritiki, esejisti in publicisti prof. Božidar Božovič in Nedeljko Grba iz Beograda, dr. Krešimir Kovačevič, Marija Barbieri - Jelača^
Djordje šaula in Milica Maravic
.......................................................................................

DO «Kras - Sežana* je blizu vhoda v velesejemske prostore postavila svoj stand, -kjer skrbi za lačne in žejne. Skozi lično kraško »kolono* pridete do okrepčevalnice, kjer vam postrežejo s specialitetami na žaru in s pristnim kraškim teranom
.......................................
PRED DURMI RASTOČA NEVARNOST ŠIRJENJA STEKLINE
Z uničevanjem volka smo zgubili glavnega sovražnika «zvitorepke»
Lisica se je v zadnjih časih izredno razširila po vsej severni poluti Škodljiva, toda tudi koristna zver - Upoštevati zakonske ukrepe
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Stari moj — četrto nadalj. 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
16.00	Rim — plavanje 18.15 Novi folk ansambli 18.35 Nabožna oddaja
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Posebna oddaja o parlamentu 19.20 TRIJE NEČAKI IN MAJOR-
DOM — TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	KAPPADUE — glasbena oddaja
22.00	Odprta škatla
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Kamaleon
13.00	DNEVNIK 2 - ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 2 — Lepa Italija Mesta in vasi ohraniti
14.00	Odprta šola
14.30	Evropski dnevi
18.15	Studio ena - glasbena oddaja
19.15	Izžrebanje loterije 19.20 DNEVNIK 2 — Šport
Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio 19.55 Svetovno nogometno prvenstvo
V odmoru DNEVNIK 2 — Vesti
21.50	ŠTIRI PERESA — film
Ob zaključku DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.40	Poročila
17.45	Kolesarska dirka po Jugoslaviji
18.35 Obzornik
19.00	BOGANCZ — mladinski film
20.15	Risanka
21.00	TV ŽEHTNIK — satira in humor
21.40	NOČ V OPERI - film
21.30	DNEVNIK
21.30 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
Koper
20.00	SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
21.45	DNEVNIK
22.00 GOVORI OBRAMBA — TV film
22.50	ADOLFOVA ČUDOVITA LJUBICA — film
Film je režiral Bernard T. Michel. V glavnih vlogah nastopajo Ulla Jacobsson, Phi-lippe Noiret, G. Claude itd. Zagreb
17.45 Kolesarska dirka po Jugoslaviji
18.35	POROČILA
18.50	ALADINOVA SVETILKA -otroški program
19.55 SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
21.50	DNEVNIK 22.20 SHAFT — film 00.00 DNEVNIK
00.15 Najvažnejša je ljubezen — glasbena oddaja
ŠVICA
17.40 Eno uro za vas 19.10 Sedem dni
19.35	DNEVNIK
19.50	SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO
21.50	DNEVNIK
22.05 INTERMEZZO - film 23.15 DNEVNIK
TRST A
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz Studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 15.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 17.30 Radijska igra: «Zbo-rovalke»; 18.45 Vera in aš čas. KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30, 17.25, 17.30,
19.30,	21.30 Poročila; 7.15 Jutranji servis; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Emme-elle; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj;
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške ljudske pesmi; 14.10 LP tedna; 14.33 Plošče; 15.00 Lahka glasba; 15.15 Orkester Helmut Zacharias; 15.32 Poje Ljupka Dimitrovska; 15.45 Orkester Hugo Montenegro; 16.40 Glasbeni odmor; 16.45 Plošče; 17..00 Pismo iz...; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Jugoton;
18.00	Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Vročih 100 kW; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni vveek-end; 23.00, 23.45 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila;
6.00	Jutranja glasba; 7.20 Tukaj je jug; 7.30 Počitnice; 7.40 Šport; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Opereta; 11.25 Emilija - Romagna;
12.05	Show dovvn; 13.35 Glasbena srečanja; 14.06 Pogovori o križankah; 14.32 Evropa Crossing; 15.05 Velika upanja; 15.40 Rockoco;
16.20	Najprej glasba potem besede; 17.10 Radijska drama; 17.38 Zlata leta; 18.25 Schubert v Italiji; 19.20 Večerni program; 19.35 Radiouno jazz 78; 20.10 Zdravstveni pogovori; 20.30 Ko ljudje pojejo; 21.05 Globetrotter; 21.50 Reci tal: Neapelj včeraj in danes,
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja;
10.05	Pionirski tednik; 10.35 Mladina poje; 12.03 Simfonična glasba; 12.20 Lokalne radijske postaje; 12.40 Mi pojemo; 13.10 Goda la v ritmu; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli domači napevi;
14.20	Obvestila in zabavna glas ba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Od arije do arije; 16.30 Vedre melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 Poletni divertimento; 20.20 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 21.00 Koncert iz naših krajev; 22.30 Oddaja za naše izseljence; 00.05 Popularriih 20
Steklina je akutna kužna virusna bolezen ljudi in živali, ki se konča s smrtjo. Bolezen so poznali že za časa Aristotela, a šele Pasteur je leta 1885 odkril povzročitelja oziroma aktivni agens, ki povzroča steklino ter izdelal. vakcino, t.j. cepivo. V zadnjem času se mnogo govori o steklini, saj že več let neprestano napreduje od vzhoda protr-rabfMtTTiT-SII-pčed kratkim odkrili nekaj primerov stekline v okolici Bočna.	„
Ločimo dve vrsti stekline, čeprav je povzročitelj vedno isti virus. Taka ločitev upošteva način okužbe oziroma kraj izvora okužbe. Govorimo o gozdni oziroma »silvatični* steklini, če se bolezen prenaša z gozdnih divjih živali,
kot so lisice, volkovi, jazbeci itd. na domače živali. V primeru, da so mestne Živah (psi, mačke itd.) glavni rezervoar bolezni, pa govorimo o mestni, oziroma »urbani* steklini. Danes imamo opravka z gozdno obliko stekline, ker so glavni rezervoar bolezni lisice. Ta vrsta živali se je izredno razširila, potem ko so bili z nespametnim uničevanjem volkov, ki ’ štt edini resni antagonisti lisici, dani vsi pogoji za njen nemoten razvoj. Izhajajoč iz dejstva; da''jb'lisica glavni prenašalec stekline, so poskušali zmanjšati populacijo teh zveri, a v 'ečini primerov omenjeni načrti niso želi zaželenih uspehov.
Če hočemo razumeti zakaj steklina še vedno predstavlja resno
Pogovori o davkih
KRATKA ZAKLJUČNA POJASNILA K LETOŠNJI DAVČNI PRIJAVI
Do zadnjega roka letošnjih davčnih prijav je le še pet delovnih dni. Menimo, da večina prijaviteljev ni in ne bo imela posebnih problemov pri sestavi obrazca 740. Na vsak način bomo v naslednjih vrstah o-pozorili na tiste najvažnejše točke, ki jim morajo prijavitelji posvetiti posebno pozornost.
Naslovna stran: Važna je predvsem določba o navedbi davčne številke prijavitelja. V primeru opustitve davčne številke ali netočne davčne številke grozi finančna u-prava s kaznijo najmanj 50.000 lir. Davčna številka je potrebna tudi za osebe, ki so v breme prijavitelja, seveda če so imeli lani kakršni koli dohodek. Polnoletne osebe morajo pridati svoj podpis. Navedba zakonca je potrebna tudi če ni v breme prijavitelja, ker je imela lani kakršni koli dohodek. Polnoletne o-srbe morajo pridati svoj podpis. Navedba zakonca je potrebna tudi če ni v breme prijavitelja, ker je imela lani izpod 960.000 lir dohodka. Zakonec se ne podpiše, če je njegova dohodnina znašala več kot 960 000 lir.
Delovni dohodki v okvirih C In D.
Iz obrazca 101 je preprosto prepisati le dve zaokroženi številki, in sicer dohodke, ki jih najdemo pač pod št. 8 obrazca 101 in davčne odtegljaje, pod št. 22 istega obrazca.
Okvira El in Gl. Gre za poenostavljeno prijavo dohodkov profe-sionistov in manjših podjetnikov (trgovcev, obrtnikov), ki niso imeli več kakor 12 milijonov lir »inkasa*. Seveda lahko te kategorije predložijo analitično prijavo na dočenih polah E in G. Priporočamo, da se v tem pogledu prizadeti posvetujejo s svojo stanovsko organizacijo, kot je Slovensko gospodarsko združenje.
Okvira A (zemljišča) in B (zgrad-beL K sreči lahko prepišemo lanskoletne, sedaj zaokrožene podatke iz istih okvirov, če ni bilo lastniških sprememb. V stolpcih pod ILOR ne pozabimo opustiti dohodke od zgradb, ki uživajo 25-letni popust (te okolnosti navesti v opombah z navedbo leta zapadlosti o-prostitve).
Okvir N. V prvem delu prepišemo dohodke in davčne odtegljaje
kakršni izhajajo iz posameznih o-kvirov, ter jih seštejemo. V dru-
gem delu bomo navedli iz posebnega seznama s priloženo dokumentacijo morebitna odtegljiva bremena na dohodek. Če so med temi tudi pasivne obresti, zdravstveni stroški in zavarovalnine, ne bomo v naslednjem delu navedli pavšalni popust 18.000 lir: izračunati moramo, kar se nam najbolj izplača.
Popusti. Vsem je priznan osnovni popust z znesku 36.000 lir ter popust za osebe v breme, ki smo jih morali navesti v posebnem okviru naslovne strani. Zadevni popusti so že vsem znani. Samo za delavce, ki niso presegli 6 milijonov lir prejemkov, se prizna bencinski popust v znesku 24.000 lir, ki je sedaj odpravljiv. Vsi popusti, razen osnovnega, se morajo računati po mesecih, tako, da odštejemo od celoletnega popusta toliko mesečnin, kolikor prijavitelj ni imel pravice do njihovega uživanja (n.pr. zaradi poroke, rojstev med letom).
Odtegljaji na kosmate dohodke. Navedii jih bomo v 52. vrsti s povzetkom iz vrste , 30.
Predujem IRPEF (vrsta 56). Tu bomo navedli le predujem, ki smo ga morebitno morali vplačati v lanskem novembru razni dohodni-narji (nikakor ne odvisni delavci in upokojenci). Opazili smo, da so mnogi prijavitelji v tej vrsti navedli IRPEF, ki so ga plačali z lansko prijavo. Velik pogrešek, ker lanskoletna samoobdavčitev nima s tem nobenega opravka.
Zaključni obračun. Zadnji del o-kvira ni tako kompliciran, kot se zdi. V bistvu moramo od kosmatih dohodkov odšteti odtegljiva bremena, ki smo jih zgoraj navedli, tako, da pridemo do obdavčljivega dohodka, ki ga sami obdavčimo s pomočjo razpredelnice, ki je v navodilih. Tako izračunan kosmati davek prenesemo v zadnji stolpec na desno. Če so sozakonci predložili skupno prijavo, bomo oba dohodka sešteli. Od kosmatega davka bomo nato odšteli dopuste do katerih imamo pravico in morebitne predujme plačane v teku lanskega leta in tako prišli do končnega zne ska IRPEF, ki ga dolgujemo in ki ga moramo vplačati na banki ali pa tudi do zneska, za katerega zahtevamo povrnitev. Sicer naj prijavitelji sledijo navodilom, ki jih vsebuje okvir 10.
Obračun ILOR. Za zemljišča in za zgradbe je izračun dokaj preprost. V okvir O bomo prenesli iz okvirov A in B zadevne obdavčljive postavke za ILOR. Ker niso predvideni v tem primeru nobeni popusti, bomo seštevek vseh postavk samoobdavčili z alikvoto 15 in tako prišli do zneska, ki ga bomo morali ločeno in brez možnosti kakršne koli kompenzacije z IRP EF položiti na bančno okence, da se izognemo 15. odst. globe in zamudnih obresti (letno 12 odst.)
ILOR
V SAMOOBDAVČITV1 ODTEGLJIV ŠELE PRIHODNJE LETO
Davek ILOR v korist krajevnih ustanov je v celoti odtegljiv od kosmatega dohodka, ki smo ga prijavili za obdavčitev IRPEF v sku-pičku, ki je naveden v vrsti 30 okvira N. Odtegljivi znesek ILOR bomo vnesli v naslednjo vrsto 31. Navodila pravijo, da se mora ta znesek dokumentirati z davčnimi kartelami, ki so bile izdane med letom 1977, Ker lani nasplošno niso izdajali takih davčnih pozivov v pričakovanju samoobdavčitve, se prijavitelji vprašujejo, kako naj ta izdatek potrdijo z dokumentom v originalu ali v fotokopiji. Ni bilo zaradi tega malo davčnih obvezan-cev, ki so v vrsti 31 postavili znesek prvič navedene samoobdavčitve ILOR, ki so ga izračunali na koncu okvira O. Prav v zadnjih dneh, ko so mnogi svojo dolžnost že opravili, je prišlo s strani finančnega ministrstva pojasnilo, da bodo zneski letošnje samoobdavčitve ILOR lahko prišli v poštev šele pri prijavi, ki jo bomo predložili v letu 1979. Prav tako bo za isto prijavo prišel prav predujem, ki ga bodo morali prijavitelji v letošnjem novembru položiti na banke, po načelu, ki je v veljavi za IRPEF.
Prijavitelji, naj se torej držijo pravkar navedenega pravila. Upati je, da bo finančna uprava spregledala v tem pogledu morebitne pomote, ki izvirajo iz pomanjkljivih navodil in dokaj poznih dodatnih ministrskih pojasnil.
St. Oblak
nevarnost za večino evropskih držav, moramo predvsem spoznati življenje in navade lisice. Rod lisice (vulpes), živi v petdesetih podvrstah po skoraj vsej severni poluti. Omenjena zver se lahko prilagodi najrazličnejšim življenjskim razmeram, kot tudi klimatskim, saj živi tako pod severno poluto, kot na robu puščav. Poleg tega, glede na novo življenjsko.pgdrpčiolrf je lahko prilagodi tudi svojo prehrano. Zaradi sposobnosti pjik|£0;. janja in> hitrega .razmnoževanja je vsako načrtno uničevanje lisic skoraj nemogoče z izjemo načrtnega dolgoročnega odstrela.
Lisica se pari januarja ali februarja in nekje marca ali aprila skoti do dvanajst mladičev, katere dalj časa skrbno hrani in prav v tem času potrebuje največ hrane. Pri prehrani ni izbirčna, saj lovi žuželke, dvoživke, polže, fazane, zajce, mlade srne, manjše glodalce, ne odreče se niti najrazličnejšim mrhovinam, kot tudi gozdnim plodovom, čeprav je izrazita uničevalka poljskih miši. Dve tretjini vsega plena odpade na poljske miši, zato na lo zver gledamo ne samo kot na škodljivca, ampak tudi kot uničevalca poljedelstvu škodljivih živali. Na drugi strani, kot vse druge zveri tudi lisica lovi predvsem bolne in onemogle živali in tako dela naravno selekcijo ter pripomore da se obdrži ravnotežje v naravi. Lisica spada med teritorialne živali, saj ne zapušča svojega območja, ki znaša približno enajst kvadratnih kilometrov. Tudi mladiči se ne oddaljijo od mesta skotitve, le izredno majhen odstotek se odseli do sedemdeset kilometrov daleč.
Zaradi prenaseljenosti te zveri, psi in posebno lovski ter klateški lahko pridejo v stik s steklo lisico. Take lisice postanejo agresivne in z vgrizom prenesejo bolezen na pse ali druge živali. Na tak način se steklina prenese v mesta in je razumljivo, da se v takem primeru nevarnost okužbe ljudi poveča, ker psi živijo v neposrednem kontaktu z ljudmi. Zgodi se. da tudi stekla lisica pride v naseljeno okolje in napade človeka ali žival, vendar so taki primer: manj številni. Nevarnejši so stekli psi in tudi mačke, ko preidejo v tako imenovani agresivni stadij in napadajo in grizejo tudi lastnike. Kot zanimivost naj povem da se pri živalih ne javlja hidrofobija, kot pri človeku, zato je zgrešeno misliti, da so reke in 'jezera veljavna naravna zaščita pred steklino.
S' rah pred steklino je pri ljudeh ukoreninjen, toda vsak pasji ugriz še ne pomeni avtomatičnega prenosa stekline na ljudi o-ziroma, da je žival stekla. Podatki opozarjajo, da je samo petnajst do petdeset odstotkov ljudi, ki so jih ugrizle bolne živali, dobilo o-čitne znake stekline. Kljub temu se moramo boriti proti tej bolezni najbolj rigorozno. Načrtno je treba zmanjšati število lisic in pri tem imajo odločilno vlogo predvsem lovci. Na podlagi odstrelov in odgovarjajočih preiskav je mogoče določiti objektivno stanje o-kuženosti področja, na drugi strani pa zmanjšati nevarnost okužbe. Poleg tega morajo vsi lastniki psov obvezno dati cepiti svoje pse proti steklini in to vsako leto. V nasprotnem primeru ne samo, da ravnajo neodgovorno, ampak so podvrženi Visokim globam. Klateške pse, ki predstavljajo veliko nevar-
nost prenosa stekline iz gozda v naseljeno območje in nadaljnjo raznašanje te bolezni v mestnem okolju, je potrebno najučikovitej-še zatirati.
Samo z rigoroznim upoštevanjem in izvajanjem zakonov in omenjenih nasvetov se lahko izognemo nevarnosti stekline, ki je pred vrati.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Več podjetnosti in načrte boste izpeljali. Srečanje, ki vas bo spravilo v dobro voljo.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ob podpori prijatelja boste ostali gospodar položaja. Resnejši družinski spor.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Danes sprejmite pobudo, ki ste jo včeraj zavrnili. Izkoristite proste ure za razvedrilo.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Ne bo se vse razvijalo po vaših željah in spoprijeti se boste morali s tež-kočami. Sprejmite vabilo na neki sprejem.	,
Horoskop
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes so vam potrebne jasne misli. Ne sprejemajte nalog, ki bi vam odvzele počitek.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne skušajte spremeniti svojega načrta v zadnjem trenutku. Zgledno tovarištvo se bo še poglobilo.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dan ni najbolj primeren za utrditev poslovnega ugleda. Oblastnost vam lahko škodi.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Uporabite svoje sposobnosti,
h'3,oh	Jo« »lori fjy.fi '
da si lahko ohranite dobro delovno vzdušje.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ognite se večjim obveznostim i" jih odložite na jutri. Na čustvenem področju bo vse po vaših željah.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.1-) Težkoče, ki vam jih ustvarjajo prijatelji, boste opravili samo * naporom.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) U-porabite ves svoj kritični čut, da bi rešili spor. V nekem čustvenem odnosu bodite odločni.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Pre; pričajte se o zvestobi in iskrenosti nekega prijatelja.
• O*
* KJ M
»rfiUtotbo'
Knjige vam razkrivajo lepote besedne umetnosti
Obiščite razstavni prostor Mladinske knjige iz Ljubljane na Tržaškem sejmu.
Pripravili smo Vam izbor slovenske in jugoslovanske besede ter predstavili
prevedena dela tujih ustvarjalcev
Zbirke in posamezne knjige lahko naročite v	kn\Lty(lbMt Ul. sv. Frančiška 20 - TRST
n
mladinska knjiga ljubljana
Pobeg iz podjetja
Na Madžarskem razpravljajo o problemu begov iz ene delovne organizacije v drugo — Moralno-politične osti
POSEBEJ ZA DELO
BUDIMPEŠTA, 19. junija — Budimpeštanska televizija Je v zanimivi oddaji z naslovom »Pravni primeri« zaprosila gledalce, naj izrazijo svoje mnenje glede sedemčlanske delovne brigade gradbenega podjetja iz glavnega mesta, ki je v celoti prebegnila v drugo podjetje, ker je obljubljalo znatno višje plače. Vprašanje je bilo 'zasnovano na nujnosti, da milijonski avditorij pove, če odobrava zapuščanje kolektiva, ki je v stiski, m prehod v drugega, ki lahko bolje plača.
Dilema je za tukajšnje razmere sploh aktualna, sam primer pa so zasolili še z dodatnim pojasnilom: v no vem kolektivu ti delavci niso dobili obljubljene plače temveč ravno nasprotno, pla če so bile manjše kot na njihovem . starem delovnem mestu.
Vprašanje se je glasilo takole: koga v tem primeru obsojati? Ali prvo podjetje, ki morda ni krivo, če nima več denarja, da bi z njim lahko bolje plačalo delavce, ali delavce, ki bi jih lahko obtožili tudi »pohlepa« po denarju, ali pa tisto drugo podjetje, ker takole novači in ne izpolnjuje danih obljub.
Ljudje so odgovarjali kakor so vedeli in znali, odvisno pač od tega, kakšen je Imel kdo odnos do vrednosti in funkcije denarja ter položaja delovnega človeka v družbenem vrtincu, ki ga ziblje denar. Marsikdo je obsodil delavce, večina pa je ostro kritizirala podjetje, ki »zavaja«, odteguje ali »kupuje« ljudi.
Kakršno delo, takšen zaslužek
Primer le zanimiv zaradi tega, ker je osvežil neprestano aktualno temo, ki nosi v sebi nevarno moralno-politič no ost. Gre za to, ali je mo goče obsojati delovnega človeka, ki si skuša iz slabega položaja pomagati na bolje, tja, kjer bo za opravljeno delo bolje nagrajen. Je mar ne moralno, če se delavcu zazdi, da v podjetju njegovih sposobnosti ne vrednotijo tako, kot bi bilo treba, če zaradi tega zbeži drugam, v organi zscijo, ki je bolj produktivna, boljša in sposobnejša ustrezneje nagraditi opravlje no delo?
Vprašanje je še toliko bolj aktualno, ker je, po mnenju nekaterih denar sRet , »spregovoril« tako kot v prejšnjem, že pokopanem družbe nem sistemu, spet se je začelo »vse vrteti« okrog njega, vedno boli postaja gospodar položaja. Tu in tam se prebija na površje mnenje, da je treba to obsoditi, da je danes delo tisto, s čimer naj se vsak delavec najbolj ponaša, vse drugo pa ni tako pomembno.
Pet satelitov
CAPE CANAVERAL — Ameriški meteorološki satelit, ki so ga izstrelili na Cape Ca-naveralu, je dopolnil mrežo petih satelitov, ki naj zbirajo podatke o viharjih, poplavljenih področjih ter o plimi in oseki v samotnih delih planeta. Geostacionarni satelit je 35.880 kilometrov nad Ju-neaujem na Aljaski. Med drugim bo meril gladino vode v rekah, višino oceanskih valov, hitrost vetra in debelino snežne odeje.
Današnji pogled na ves kompleks problemov pa je izoblikovan tako, da izhaja iz povsem druge osnove. Ne zanika plemenitosti prizadevanja in vsega, kar sestavlja delo, toda v središče problema postavlja delo kot kategorijo družbene aktivnosti, ki jo je treba nagraditi v skladu z vloženim trudom in učinkom tega truda. Nihče ne poveličuje grabežljivosti in neodtujljive želje po pri-dobitništvu, kar se kot vzporeden pojav kaže na površju dogajanja, še posebno, če gre za sredstva, ki jih družba ni potrdila. Jasno je treba ločiti slabo delo od dobrega in dokazati, da je treba to boljše delo tudi boljše plačati Zno va je prišla na površje ena od bistvenih zahtev reforme Tako so na nedavni razpravi
v	plenumu CK madžarske partije razpravljali prav o nepopolnem sistemu nagrajevanja, ki ne deluje dovolj stimulativno.
Proti uravnilovki
Partija namreč meni in se pri tem sklicuje na konkretne informacije, ki jih je dobila med ugotavljanjem javnega menja, da so delavci nezadovoljni s sedanjim sistemom ter da si želijo bolje, več in kvalitetneje delati, če bodo za to tudi bolje plačani.
Denar ni kriv, če »govori«, je bilo rečeno v kasnejših analizah. Njegova sedanja pomanjkljivost Je v tem, da »ne govori dovolj ^glasno« oziroma ne tako, kot bi moral, skratka, »napačno«. Prav denar bi moral zdaj, kc ves gospodarski mehanizem odločno prehaja na pot inten zivnejšega gospodarjenja, na praviti razliko med premalo produktivnimi in produktivnimi ter vzpodbujati tistega, ki je strokoven in hkrati delaven.
Na Madžrskem v zadnjem času bolj 'kot kdajkoli doslej obsojajo »miroljubno— sožitje« v podjetjih, ki na osno
vi	premajhne produktivnosti dela zagotavljajo uravnilov ko. Bolj kot kdajkoli doslei je z več strani slišati, kako nedopustno je enako nagra jevanje dela in nedela. Prav zaradi tega ni mogoče obso jati tistih, ki zapuščejo ko lektive, v katerih kraljuje uravnilovka, in iščejo svoj prostor pod soncem tam kjer njihove sposobnosti bolj cenijo in to izražajo z de narjem.
Ce denar ne bi samo »jec ljal« ampak bi zares »spre govoril«, potem se ne bi do gajalo, da dobiva inženir, pt še »Nepsabadšag«, celo pla čo samo zato, ker |e na svo. jem delovnem mestu priso ten, ta plača pa je prav to likšna, kot plača drugega in žinirja, ki v drugem podjet, ju s svojim delom prispeva kolikor največ more. Kot pojasnjuje list. tukaj denar ne »govori«, temveč »govori
napak«. Kot kaže, je nekdo nekje pozabil zaupati mu tisto pravo družbeno funkcijo.
Denar bo še dolgo govoril
V gradbeništvu že od nekdaj velja, da tistega, ki hitreje in bolje dokonča delo, še posebej nagradijo. Zato se vprašamo: čemu ne bi takega prožnega in vzpodbud nega sistema nagrajevanja uvedli tudi drugod. Minister za finance Lajos Faluvedi je te dni ob nekem javnem na. stopu zastavil vprašanje, čemu nekatera podjetja niti odobrenih sedem do osem odstotkov za povišanje prejemkov ne koristijo.
Na tem področju bo treba očitno še marsikaj urediti. Vse skupaj je še toliko bolj aktualno, ker pripravljajo uskladitev potrošniških cen s stvarnimi stroški proizvodnje. Ko pa bodo iz elementov, ki sestavljajo današnjo ceno, začeli izločati tisto, kar zamegljuje njeno bistvo, potem bodo tudi v sistemu nagrajevanja avtomatično še bolj kot zdaj začu tili potrebo po čistejših odnosih. .
Boj proti uravnilovki, ki se bo v naslednjem obdobju še okrepil, samo na videz nasprotuje praksi, ki se je tukaj že dolgo držijo. To so močno razširjene socialne podpore družinam z več otroki ter starejšim in oonemo-glim, ki jim diferenciacija zaslužkov ne bi smela okrniti osnovne eksistence.
Da, piše »Nepsabadsag«, pri nas bo denar še dolgo govoril in upajmo, da še bolj jasno, še bolj natančno. Ko bo nekega dne povedal vse, kar je moral povedati, ko bo pravzaprav izpolnil svoje zgodovinsko poslanstvo, takrat to več ne bo naša skrb.
MILOŠ COROVIC
Sovjetski pogled
Moskovska »Pravda« o 11. kongresu ZK Jugoslavije — Krepitev vodilne vloge partije
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 19. junija — Partijsko glasilo »Pravda« je danes prvič obvestilo sovjetske ljudi o pripravah na jutrišnji 11. kongres ZKJ ter pri tem v prvi vrsti poudarilo predkongresno delovno aktivnost po jugoslovanskih podjetjih. »Pravda« ne govori o poglavitnih značilnostih naše notranje in zunanje politične usmeritve, to je o samoupravljanju in neuvrščanju, temveč kot poglavitno nalogo jugoslovanskih komunistov navaja to, da se bodo še naprej v skladu s sklepi 10. kongresa ZKJ zavzemali za krepitev vodilne vloge partije v družbenem življenju.
To je bil, kot navaja »Pravda«, tudi poglavitni poudarek na minulih partijskih kongresih in konferencah po republikah in pokrajinah, ki so bili »pomemben dogodek v družbenem in političnem življenju dežele« in na katerih so »potrdili zvestobo sklepom 10. kongresa ZKJ, usmerjenim k organizacijski in idejno-politični okrepitvi zveze komunistov, k povečanju njene vodilne vloge v razvoju jugoslovanske družbe.« Sovjetsko partijsko glasilo omenja, da je bilo minulo štiriletno obdobje po 10. kongresu zapolnjeno z razvejeno družbeno ln politično dejavnostjo in da so »zveza komunistov in delovni ljudje nadaljevali z delom nad razvojem družbenogospodarskega sistema, katerega temelji so postavljeni v ustavi SFRJ in v zakonu o združenem delu«, vendar pa pri tem ne navaja, kakšne so značilnosti tega sistema.
»Pravda« tudi omenja, da je plenum CK ZKJ februarja letos sprejel osnovne teze za pripravo dokumentov 11. kongresa, vendar iz njih navaja samo to, da predstavlja velik družbeno-gospodarski problem počasna rast delovne storilnosti in odsotnost ostalih kakovostnih elementov gospodarjenja in da sta premagovanje ekstenzivnosti in zviševanje kakovostne ravni gospodarjenja bistvenega pomena za nadaljnji uspešni družbeni in gospodarski razvoj. Tako današnja »Pravda« kot že prej vsa ostala informacijska sredstva, ne poroča o aktualnih nalogah dograjevanja našega samoupravnega sistema, kot izhajajo iz »smernic razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«.
Na republiških kongresih so udeleženci, kot piše »Pravda«, poudarili naraščajoče bratstvo in enotnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, hkrati pa so govorili o nujnosti nadaljnje mobilizacije sil in sredstev, da bi uresničili dolgoročni strateški program zveze komunistov o hitrejšem razvoju nezadostno gospodarsko razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo. To vprašanje namreč sega iz okvira ekonomskega značaja, kot piše »Pravda«, ker ima »globoko idejnopolitično vsebino«. Druga značilnost republiških kongresov pa Je bila po pisanju »Pravde« ta, da so na njih poudarili potrebo po nadaljnji marksistični vzgoji članstva, po okrepitvi partijskih organizacij na načelih demokratičnega centralizma in po množičnem idejno-političnem šolanju in vzgajanju kadrov. »Pravda« trdi, da vidi ZKJ »v postopnem prehodu vse vasi na socialistične tire prihodnost kmetijstva v deželi in njegova široka obzorja«.
Partijsko glasilo KP SZ omenja tudi »globoke korenine in bogate tradicije« sovjetsko-jugoslovanskih odnosov, ki temelje v prvi vrsti na »nenehni krepitvi vezi med KP SZ in ZKJ«. Kot načela za medpartijske odnose pa »Pravda« navaja »usklajeno, internacionalistično, tovariško, prostovoljno sodelovanje v duhu marksistič-no-leninističnega nauka«.	TIT DOBERŠEK
Soweto je žaloval
Obletnica krvavega obračuna pred dvema letoma u Za-dušnice za padlimi - Policijske enote so zaprle mesto
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
\AIROBI, 20. jun. — Sovveto je končal teden žalovanja za več kot 800 ubitimi in nekaj sto ranjenimi, žrtvami krvavega obračuna pred dvema letoma, potem ko so 16. junija 1976 učenci in dijaki začeli demonstracije zoper prisilno uvajanje burščine kot učnega jezika.
Vorsterjeva vlada je letos pravočasno poskrbela, da Je druga obletnica minila v znamenju napetosti, ki pa se ni sprevrgla v odkrite spopa de med Afričani tn pplicijo, Sovveto, črnsko velemesto z okoli 1,2 milijona prebival cev na obrobju Jchannesbur ga, so že precej pred 16. ju nijem s policijskimi enotam: in cestnimi zaporami malone nepredušno odrezali od okolja. Pod pretvezo »posveta šolskih Inšpektorjev« so učence in dijake poslali na počitnice do začetka julija In pod pretvezo »zatiranja kriminala« so v Sovvetu iz vršili številne hišne preiskave
ln, kot poroča južnoafriški dnevnik »Rand Daily Mail«, aretirali najmanj 600 ljudi.
Cerkve, v katerih so bile maše zadušnice za padlimi pred dvema letoma, zlasti še rimskokatoliška katedrala Regina Mundi, so bile opasa ne s policijsk'mi kordoni.
Pasivni odpor v cerkvah
Letošnje žalne slovesnosti sta vodila akcijski odbor So-weta in študentski svet So-weta. Obe telesi sta nastali iz vrst preostalih in novih aktivistov, potem ko ;e veči na voditeljev upora v letu 1976 bod:si v zaporih ali v izgnanstvu.
JOHN ^ORSTER: Odre kanje pravic Afričanom
Da je bil teden žalovanja za žrtvami iskra pod pepelom, hotena odločitev izogni ti se odprtemu spopadu s premočnimi rasističnimi policijskimi silami, kažejo oblike pasivnega odpora: zadušnice po cerkvah, v katere st poli
Strah pomaga združevati
Ameriške ocene pred sestankom sedmih razvitih držav v Bonnu — Strah pred gospodarskim zlomom — Velike razlike — Kako bi premagali krizo?
OD NAŠEGA NEWYORSKEGA DOPISNIKA
NEVV VORK, 20. junija — Razvite države, katerih šefi se bodo sredi julija sestali v Bonnu, da bi že četrtič v zadnjih treh letih poskusili poiskati izhod Iz krizne situacije, »drži skupaj same strah pred večjim zlom«. Po mnenju ameriških komentatorjev je skupni strah pred gospodarskim polomom podoben tistemu v tridesetih letih. Vendar se včasih zdi, da je to edino, kar imajo skupnega, kajti kadarkoli se začno pogovori, se izkaže, da sr ločijo skoraj v vsakem pomembnem vprašanju: glede dolarja in deviznih tečajev, glede energije, spodbujanja gospodarske rasti, inflacije, glede odnosa do držav v razvoju itd.
Po izkušnjah s tremi predhodnimi sestanki sedmerice je razumljivo, da opazovalci od julijskega sestanka v Bonnu ne pričakujejo nič posebnega. Jeseni leta 1975 so šefi sedmih razvitih držav v Ram-bouilletu pri Parizu sami sebi čestitali, da so, kot se jim je takrat zdelo, v sorazmerno kratkem času in brez večje škode prebrodili revolucijo v cenah energije in »najhujšo recesijo po krizi tridesetih let«. Leto nato so v enaki sestavi v Portoriku izrazili mnenje, da je »pregrevanje« gospodarstev razvitih držav glavni problem tedanjega na videz živahnega vzpenjanja z dna krize. Lani v Londonu pa je glavni problem spet postala prepočasna rast in Američani so svoje močnejše partnerje prisilili k obljubi, da bodo pospešili rast svojih gospodarstev. In še pred nedavnim se je zdelo, da bo Washington vztrajal v zahtevah po večji dinamiki, saj ne ZR Nemčija ne Japonska nista dosegli več kot dve tretjini tistega, kar sta obljubljali v Londonu.
Zdaj si je Washington premislil, ker spet grozi nevarnost inflacije, ki hi presegla 10 odstotkov. Po najnovejši ameriški tezi bi bilo treba strategijo, ne pa se ravnati po trenutnem stanju konjunkture in takšne sestanke vo-poiskati dolgoročno razvojno diteljev držav spreminjati v »festivale besed«.
Skromnost na vseh straneh
Toda ali ve kdo za dobro zdravilo? »New York Times« pravi nekam mračno: »Na tej
cija ni upala vdreti, zaprte trgovine in točilnice in do polovico zaposlenih, ki niso šli na delo zunaj Sovreta.
Redki zahodni dopisniki, ki jim je dovoljeno obiskati Sovveto, ugotavljajo, da se v dveh letih po uporu navzven v Sowetu ni nič 'Spremenilo. Na bolje namreč. Prej na sprotno: število šolarjev Je po lanskem nekajmesečnem bojkotu pouka zdrknilo za 20.000, z že tako pičlih 34.650 na 14.380 učencev.
Sovveto je slej ko prej predvsem prenapolnjeno barakarsko naselje, kjer se v vsaki t. i. družinski hiši gnete po 17, včasih tudi po 30 ljudi, razmere v samskih do movih pa niso nič bol jše.
V tem milijonskem velemestu so lani sezidali komaj 422 hiš. Dobrih deset milijonov dolarjev, ki jih vlada daje letno za gradnjo sta novanj, se da primerjati s 53 milijoni dolarjev, kolikor bo stala nova operna hiša v Pretorii — samo za belce Po izračunih afriških organizacij bo vsak sedež v operi stal toliko kot osem pov prečmh hiš za ljudi v So vvetu.
»Najlepše afriško mesto«
Novi minister za »odnose med rasami« Connie Mulder
ravni gospodarskega znanja je potrebna skromnost na vseli straneh.«
Ocene s posvetovanj, ki so jih pripravili pred sestankom na vrhu v Bonnu, ne zvenijo nič kaj obetajoče. Najhujša je menda prišla iz Basla, kjer je močna banka za mednarodne obračune, ki je dognala, da so investicije povsod v razvitem svetu še naprej pod tistimi v letu 1973, opozorila, da spričo tako skromnega naraščanja proizvodnih zmogljivosti ni nikakršnih možnosti, da bi se gospodarstvo razvijalo po stopnjah, kakršne so bile v obdobju pred krizo 1974/75.
Dobršen del te proizvodne zmogljivosti — je kak dan nato ugotovil OECD — je treba prepustiti usodi, ne pa varovati po vsej sili pred tujo konkurenco ali podpirati iz državne blagajne, tako kot zdaj dela večina članic te organizacije. Izvedenci OECD, ki so doslej zmeraj podpirali spodbujanje rasti prek državne blagajne, se zdaj bojijo, da bo ta oblika intervencio-nizma neizogibno pripeljala k trgovinski vojni vseh proti vsem. Finančni ministri razvitih držav so se vsaj v besedah zedinili, da bi bila takšna politika lahko usodna.
Grožnja trgovinske vojne
Pogajalci iz Evrope, Japonske in Amerike ta teden v Washingtonu mrzlično poskušajo do sestanka v Bonnu doseči soglasje v pogledih na nekatere predloge, tako da bi vsaj zavrli tokove, ki peljejo k trgovinski vojni. Posameznosti niso znane, ven-
dar trdijo, da po štirih letih pogajanj zdaj že obstajajo možnosti za sklenitev sporazuma o odpravljanju carin in necarinskih pregrad za svetovno trgovino. Baje je na pragu tudi sporazum, po katerem bi sprejeli natančnejšo definicijo o tem, kaj je »nedovoljeno podpiranje izvoza«, mednarodni arbitraži pa bi zaupali nalogo, da bi o tem v določenih primerih sprejemala sklepe, ki bi bili obvezni za vse. Zdi pa se, da se trgi ne bodo na stežaj odprli za črno metalurgijo, tekstil, obutev, televizorje in nekatere druge proizvode, to je ravno v tistih točkah, v katerih države v razvoju razvijajo svoje industrije.
Toda to je samo del celotne slike. Odprti ostajajo vsi problemi v zvezi z dolarjem in z deviznimi tečaji: Evropejci še naprej sumijo, da se Američani pravzaprav »nič preveč ne grizejo« zaradi nenehnega drsenja svoje valute navzdol, zahodni Nemci pa so VVashing-tonu dali vedeti, da bodo dolar odslej podpirali samo s pogojem, da Washington — če že ne more spraviti skozi kongres energetskega programa — uvede carino na uvoz nafte. Eksplozivno je vprašanje jedrske energije: Arne ričani, ki uvažajo čedalje več nafte, po eni strani otežujejo stanje svojim zahodnoevropskim partnerjem, po drugi pa jih z novo politiko izvoza obogatenega urana in s pogoji v zvezi z že izvoženo jedrsko tehnologijo izsiljujejo in omejujejo v pokrivanju energetskih potreb s to obliko energije.
Nevarnost za države v razvoju
S stališča držav v razvoju Je položaj morda nevarnejši, kot je bil še pred nedavnim. V klubu razvitih držav se širi teorija o »naprednejših med državami v razvoju«, ki bi morale sprejeti enaka pravila svetovne trgovine. Davčni punt, ki se je začel v Kaliforniji, grozi, da bo v kongresu zavrl nameravano povečanje ameriške pomoči državam v razvoju — neposredno in po svetovnih razvojnih ustanovah. Države v razvoju so občutno večji kupec ameriškega blaga kot zahodna Evropa ali Japonska, vendar še ni gotovo, kako se bodo -razpletle bitke okrog protekcionističnih pritiskov v Ameriki. Glavni argument administracije je politične narave: Amerika, ki baje nima več ne volje ne želje, da bi z orožjem opravljala nekdanjo funkcijo svetovnega policista, se mora odločiti, da bo dajala državam v razvoju znatno večjo gospodarsko pomoč, ker to postaja zanjo pomembnejše sredstvo, če hoče vdržati bitko za svetovni vpliv. Kongresna glasovanja n povečanju ameriškega deleža v svetovni banki bodo kmalu pokazala, kakšno je razpoloženje političnega vrha v razmerju do teh vprašanj.
Torej ni gotovo, kaj bo prinesel ekonomski vrh v Bonnu. Ti sestanki postajajo bolj in bolj redni, toda rezultati dosedanjih posvetovanj so po splošnem mnenju manj kot skromni. Glavnega vprašanja — ali bodo razvite države iz strahu pred polomom privolile v »vrnitev k trgu in konkurenci« — ne rešujejo na takšnih sestankih, temveč z notranjimi boji v vsaki državi posebej.
DRAGISA BOSKOVIC
je ondan Izjavil, da želi iz Sovveta napraviti »naj lepše afriško mesto«. Za zdaj nič ne kaže, da bo ta želja pognala korenine. Ena prvih Mulderjevih potez je bila ustanovitev sveta Soweta z nekaterimi pravicami do samouprave (pobiranje davkov in »narodna straža«). Toda ta svet- - Je povsem nerepre-zentativeni volilo ga je samo pet odstotkov volilnih upravičencev.
Zato pa imajo tem več ugleda od rasistov nepriznana telesa, recimo »odbor desetih«, katerega predsednika dr. Motlana so nedavno po petih mesecih izpustili iz zapora. Motlama je bil glavni govornik na zadušnici v katedrali Regina Mundi. Pred tem pa je v nekem intervjuju izjavil: »Ne želimo nasilja, toda edina pot do tega, da do njega v Južni Afriki ne bo ponovno prišlo, je vzpostavitev take oblasti, v kateri bodo vse rase lahko demokratično, enakopravno so delovale.«
Do tega cilja pa je še da leč. Vorsterjeva vlada nadaljuje sprem.njanje bantustanov v »neodvisne« države, vztrajno pa odreka najmanj petim milijonom v mestih živečih 'm?r'čanov v-akršne politične pravice. Tako osta-
ne še naprej nepsremenjeno temeljno razmerje: na 13 odstotkih južnoafriškega ozemlja životari v takšnih in drugačnih bantustanih dobršen del od 19 milijonov Afriča-
nov, medtem ko ima 4,4 milijona pripadnikov bele manjšine vse privilegije na preostalem in predvsem bogatejšem delu dežele.
JOŽE ŠIRCELJ
Mozambik: v četrto leto
Dežela bo 25. junija slavila tretjo obletnico neodvisnosti — Težavna dediščina kolonialnih dni — Spremembe na podeželju — Neprijazna soseščina
OD NAŠEGA DOPISNIKA V NAIROBIJU
NAIROBI, junija — Mozambik, dežela z blizu desetimi milijoni prebivalcev, ležeča na vzhodni obali afriškega juga, slavi 25. junija tretjo obletnico neodvisnosti, ko je nehala biti kolonija — potem ko je bila od začetka 16 stoletja pod portugalskim imperijem.
Deset let trajajoči oboroženi boj osvobodilnega gibanja Frelimo zoper 60.000 portugalskega kolonialnega vojaštva je pripeljal do tolikšne politične diferenciacije na antikolonialnih ln protiimpe-rialističnih pozicijah, da je Frelimo dočakal padec fašizma na Portugalskem 25. aprila 1974 in razpad portu galskega afriškega imperija kot nasledek tega - kot edi ni legitimni pretendent za nosilca neodvisnosti, nove države.
Drugače kot recimo v Angoli je torej Frelimo od vsega začetka nesporna edi na politična sila v deželi do februarja lani kot množično osvobodilno gibanje, odtlej pa kot marksistično-leninistična partija.
Dediščina, dobljena pred tremi leti, ni bila zavidanja vredna. Devet desetin nepismenih. Peščica šolanih domačih ljudi. Domala vsi -tudi srednji in nižji položa ji — v upravi, sodstvu, zdrav ifcvu, šolstvu, gospodarstvu
so bili v rokah portugalskin priseljencev. Podeželje ie oi lo malodane brez vsakršne zdravstvene službe: pred tre mi leti je bilo v giavnem mestu Maputu (tedaj Lou rengo Marquesu) več zdrav nikov kot v vseh preostalih krajih širne dežele op povrh je bilo gospodarstvo s stoti nami niti odvisnosti razani: na sosednjo Južno Afriko in Rodezijo.
Potlej se je začel množi čen beg portugalskih prise ljencev. In s tem vakuum v kmetijstvu in industriji pa trgovini, ki še zdaj ni doce la zapolnjen. Odhod je pri nesel tudi vrsto gospodar skih sabotaž.
Skop pregled težav, š ka terimi so se spopadali v zadnjih prvih treh letih no ve države, sumarlčen pre gled uspehov pričata pred vsem o zagnanost^ ki mu spričo zaostalosti dežele ne manjka Improvizacij ln me stoma prenagljenosti, o politični volji, kar se da hitro izvleči voz dežele iz globo-
kih, blatnih kolesnic zaosta losti, nepismenosti, vružever nositi, plemenske razcepljeno sti, kolonialne mentalitete stoletja vcepljane tnanjvred nostne mentalitete.
Eden prvih ključnih ukrepov vodstva nove države je bila nacionalizacija zemlje šolstva, zdravstva, advokatu re, trgovine ž zemljo in, sla novanji ter »trgovine s smrt lo« — pogrebnih zavodov.
Poudarek kmetijstvu
Frelimo ne niti z neciona lizacijo 1.1. modernega go spodarskega sektorja, z izje mo naftne rafinerije in ne katerih bank. V glavnem so doslej sekvestrirali od portu. galskih lastnikov »puščene farme, tovarne, trg ivine ho tele tpd.
V	kmetijstvu — eksistenc nem torišču pretežno večin-Mozambičanov — gie pon tika Frelima v treh smereh zadružne (kolektivne i vasi zadruge individualnih kme tov in državna posestva.
V	deželi, kjer zavoljo tra-
dicije (in vraž pa predsoa kovl kmetje praviloma živi bolj ali manj daleč vsaksebi so velike vasi (aldelas co iminais) izhod iz uomanjku nja tn utesnjenosti naturalne ga gospodarjenja, hkrati pa izziv stoletja trajajočim izročilom. V treh letih so po stavili na noge pol drug tisoč takih vasi — v glavnem s političnim prepričevanjem in predočevanjem gosnoJarsktn prednosti. Tako rač sto M soč Mozambičanov že živi skupno in obdeluje .etnij'' skupno. Vzorne Kolektivne vasi že premore,ju donosna skupna polja, ambulante šo le, vrtce in zadružne proda jalne. Takšne vasi sj še v manjšini. Mimo ttasprotova nja, izvirajočega 'z starega načina življenja se kažejo med delom kmetov tudi po tnisleki, ki sp sad n »vejšin izkušenj. Nekatere k ilekt.ivns vasi so namreč postavili na neprimernih krajih. V taki" vaseh dostikrat manjka se men tn kmetijskega orodja pa strojev Takšne težave na bi odpravila nedavno usta novljena vsedržavna Komisija za aldrlas comunaia.
Kmetijsko zadružništvo le bodisi del kolektivnih vasi ali stvar individualnih kme
tov. V začetku letošnjega e ta so našteli 134 zadrug s
15.000	člani v sedmih od desetih pokrajin.
Vlada izdatno pospešuje državna posestva, nastala večidel na zemlji nekdanjih jjortugalskih veleposestev, /a posebno vzorno posestvo ve lja agromdustrijski kou-mnat vzdolž reke Limpopo: ' 5.00i hektarov, 2.750 stalnih m na ciesettisoče sezonskih dela' cev, 7.000 krav mlekaric m
16.000	glav druge govedi. Tod imajo tovarne za konservira nje sadja in sočivja rižar no, tovarno mesnih izdelkov in žago.
[jam so za potrebe držav nih posestev uvozili 1000 traktorjev, pa tudi sicet via da s krediti, šolan jem i.ras toristov in tehnikov pospeše no podpira razvoj tega dela kmetijstva.
Zametki širokega odločanja
V Industriji si Frelimo pri zadeva vzpostaviti sunmoz med bolj ali manj osntralizi ranim državnim vodenjem in " sodelovanjem deiavstva Predsednik repubu.se m Fre lima Santora Mac bel ie m dan v tej straži joudanl »Zavračamo tako stagnacijo kakršna je v tradicionaln, družbi, v kateri vsakdo pro izvaja samo za kritje astmh potreb, kakor tudi odtuje tiost. kapitalistične proizvod nje, kjer je naloga vsakngai samo privijanje njaio.v gr poznavanje delovanja pesa praznega stroja.«
Iz takih presoj ;n iz buga
te tradicije Frelima o spod bujanju ljudske pobude so zrastli proizvodni šveri, kate rib pristojnost sega id ra/ pravljanja o predloženih oro izvodnih planih do oolj ah manj izrazitih prvin odloča nja Proizvodni sveti pusto porna prevzemajo naloge pri načrtovanju proizvodnje od ločanju o osebnih dohodkih varstvu pri delu, razporeditvi delavcev na delovna mesta m pri urejanju snciainin vprašanj, kot so zdravstvo dopusti, skrb za marare ipn
Takšna preobraža« gospo darstva 'naj bi do začetka osemdesetih let ustvarile možnosti za začetek zg rad nje težke industrije v r.ej de teli Ta bo - pravi uredsed nik Machel — »vzvod za ustvarjanje gmotne podlage socializma v deželi in vir ra sti domačega delavskega raz reda «
Vštric s temi prizadevanj; začenjajo zdaj drugo kampa njo za opismenjevati,e Pr va. kmalu po doseg; oeodvi snostt, m prinesla rlovnij sa dov Zdaj bi radi kar ia.)h> treje naučili čtmveč ljud1 orati in pisati, potem so ne kaj deset tisočev to že zna Glavni cilj je usposobit' 1.400 učiteljev ki podu uči 11 analfabete. Vsem e»»vam navkljub ttna Mozambik v prvih treh letih kaj pokazat' na prosvetnem področju, 'z šolali so 2.000 učiteljev za ljudske šole, 12.000 učiteljev 'e bilo na izpopola uvalni). tečajih. In predvsem:	štev!
jo učencev v osnovnih šolah se je z novim šolskim letom
malone podvojilo: s 690.000 nu 1.3 milijona, število sred njih šol pa v dveh ,etin na rastlo s, 43 na 103.
Se bi se dalo naštevati re zultat.e bolj ali manj uspeš nih prizadevanj v zdravstvu visokem šolstvu, usposablja nju strokovnjakov ^ naj tu m zdaj zadostuje, če zapise mo, da je Mozamruk - reti letih dobil izvoljeno -itruktu ro ljudske oblasti od vasi nrek mest navzgor, Ja so v vseh desetih pokraimut, po stavili ns noge pokrajinske vlade da se Frelimo n lan skem kongresu »bltkuie ko’ partija s celicami n rumnte ii na vseh ključnih področjih
Uravnotežena zunanja politika
Frelimo je v ren raiih sat je na krmilu Ihtave vo dil dovolj uspešno unanj poutiko Njene značilnosti »c zvestoba načelom ' »rgnrnza cije afriške enotn isti ,,ače mm neuvrščenega zibanja dejavna podpora is"obodn nim gibanjem zlasti tisti« v sosednjem Zimoabveju i Rodeziji) - ob Um Sni d < zi neblokovske pragmatični) sti. Značilno |e da ie preo tednik Samora Macnei za kraj enega prvin .mniembnih obiskov na tuje 'Zbral rav oo skandinavske države ki so izdatno podpirale boj te ga gibanja Norditske dežen so lam novembra dara Mo zambiku za 50 milijonov do larjev pomoči za pospeševa oje kmetijstva - več kot j kdaj kateri koli drugi deželi. 1 Mozambik je sklenil 20 let
trajajoča pakta o prijateljstvu in pomoči tako s Kubo kot s Sovjetsko zvezo. Ne davni obisk prvega pomoč nika sovjetskega obrambnega ministra Sergeja Sokolova je spodbudil ugibanja da relativii šibka mozambiška vojska — okoli .10 Ot/U mož opremljena v glavnem < lab kim in srednjim irozjem — dobiva več vojaške pomoči v podobi raket, reaktivnih le tal in tankov.
Da se mozambiška zunanja politika ne želi trajno m brezpogojno nasloniti na lubeno od velikih svetovnih tormact) kaže ne samo obisk predsec) nika Machela pri nrertsedm ku Carterju, marveč tudi pravkar končani obisk mo zambiškega predsednika ki je zajel tako Kitaisko Kor Mongolijo, tako Severno Ko rejo kot Madžarsko >Jren vsem Samori Machelo se ta oržkone pripisati, da so v Budimpešti zapisali v skup no sporočilo:	»Obe stran
imata gibanje neuvrščenih /a pomemben tn pozitiven de ravnik mednarodne ouPtiKe.n
Kar zadeva odnose Muzam bika z rasističnim jugom, ta dežela dosledno spoštuje resolucije OZN o gospoda' skih sankcijah zoper Rodezi 10. To Mozambiku prinaša okoli 130 milijonov tolarjev letnega izpada toh >dka m predvsem pogostne napade rodezijskih komand isov na ozemlje mlade države:	od
marca lani do marca letos le bilo takih napadov 340 Vlada Frelima namreč vse stransko podpira politično smer Patriotične fronte Zim-
babveja, posebej pa še partizane enega od obeh oboroženih delov fronte ŽANU, pod vodstvom Roberta Mugabeja.
In ker se sorazmerno šibita mozambiška vojska doslej ni mogla količkaj uspešno postaviti po robu vdorom 1ž Rodezije, ni naklučje, da so v letošnjem proračunu največja postavka ravno vojaški izdatki.
Sosedov sl ne morei izbirati
Na afriškem torišču je Mozambik obdržal trdno zavezništvo s Tanzanijo, o je v času protikolonialnega bo. ja dajala zavetje partizanom Frelima in tudi zdaj pomaga z dvema bataljonoma vojske.
Mozambik slej ko prej dejavno sodeluje v družbi peterice frontnih držav, na katerih je peza boja za osvoboditev Zimbabveja (Rodezije) in boja proti apartheidu. Obenem ta dežela pragmatično vzdržuje gospodarske stike z Južno Afriko, omogoča izvoz južnoafriškega blaga prek mozambiških luk in se naprej - zadnje čase v skrčenem obsegu — pošilja ljudi na delo v južn afriške rudnike. Prav tako skuša ohraniti modus vivendi z Pretorio kar zadeva izkoriščanje električne energije s Cabore Bassa, druge aajveč-je afriške elektrarne.
Skratka. Mozambik — kot vse kaže — potrjuje rek: »Pri. latelje si lahko izbiraš, so-sedov »i ne moreš«.
J02E ŠIRCELJ
»Latinci« slavili že 60. obletnico mature
Zbrali so se maturanti klasične gimnazije v Ljubljani — še dvajset jih je ostalo živih
LJUBLJANA, 19. junija — V soboto so se v gostišču Ob Ljubljanici zbrali napovedani gostje: »latinci«, ki so na ljubljanski klasični gimnaziji maturirali leta 1918, gimnazijci paralelk a in b, učenci dr. Jožeta Debevca in profesorja Vadnjala.
K »Jerneju« so se pripeljali od vsepovsod: dr. Igor Franico je pripotoval iz italijanske Gorice, dr. Milan Gregorčič iz Gorenje vasi, Franc Javoršek in Zoran Prezelj iz Zagreba: za svečanim pogrinjkom so pričakali tudi Franca Kesslerja, Jurija Lavrenčiča, Ivana Marinčka, Albina Milavca iz Cerknice, Zdenka Papeža, univ. profesorja dr. inž. Janka Kavčiča, Baldamira Geigerja, inž. arh. Janka Omahna, dr. Romana Tominca in Branka Lillega.
Visoki jubilanti niso dočakali le dr. Cirila Nemca iz Beograda, dr. Aleksandra Grobelnika iz Kranja, dr. Lea Mejača iz Velikih Lašč, ker si je zlomil nogo, dr. Zdenke Tominšek, profesorja Stanka Sile iz Maribora, univ. profesorja dr. Aleksandra Vakslja iz Ljubljane ter dr. Egona Bassina.
»Prvič smo prišli skupaj šele za svojo petintrideset-letnico! Mnogi se niti spoznali nismo več,« je povedal pankarjev prijatelj inž. arh. Janko Omahen. »Le redki smo še danes, ki smo preživeli vse te politične in družbene spremembe, gledali, kako s je krojila zgodovina polpretekle dobe. Naša generacija je kot aktivna članica srednješolskega društva Preporod organizirano rušila cesarsko Avstrijo. Potem je na frontah v prvi svetovni vojni krvavela in utrpela težke izgube. Saj so iz obeh razredov padli mnogi sošolci. Komaj so utihnile fronte, že so zagorele naše meje na štajerskem in na Koroškem. Tudi teh obrambnih bojev so se mnogi udeležili.
V drugi svetovni vojni smo se med okupacijo v veliki večini priključili kot aktivni člani in kot simpatizerji gibanju OF. Mnoge so zaprli in kot osumljence deportiran v laška in nemška taborišča. Iz zloglasnega Dachaua se jih nekaj ni vrnilo.
Iz obeh razredov jih je umrlo ali padlo na frontah od petega razreda do mature 59! Po končanih študijih m po uspešnem strokovnem uveljavljanju pa sino v svojih vrstah zabeležili: člana SAZU dr. Igorja Tavčarja, pet univerzitetnih profesorjev, pet juristov, gospodarstvenikov, bančnikov, inženirjev, duhovnikov, zdravnikov, profesorjev in umetnikov.«
Takoj po maturi jih je življenje v skrbi za prihodnost razmetalo na vse vetrove in po vsej Jugoslaviji. Vendar se od svoje petintridesetletnice mature zbirajo vsako leto. Tudi letos so se. Spet so obudili svojo mladost, senčne in sončne dni v njej, spet, so zapeli »gaude-amus«. Njihov prvi je izzvenel že pred šestdesetimi letij Takrat jih je bilo še 59, danes samo še dvajset.
N. Š.
OBETI POSLOVNE SKUPNOSTI ZA TURIZEM
Ljubljana bo bolj vesela
Na skupščini konec meseca naj bi opredelili kratkoročne in dolgoročne načrte— Spet »kmečka ohcet« — Prometni prospekt — Prireditve na Ljubljanici
LJUBLJANA, 20. junija — Prazne ulice, zaprti lokali — tako je naše glavno mesto ponoči. Pa ne le takrat. Tudi ob prazničnih dnevih in ob koncu tedna v njem ni dosti bolj živahno. Je potem čudno, da Ljubljano pogosto zmerjamo z mrtvim mestom, mestom brez življenja.
VARSTVO OKOLJA
Toda konec meseca se bodo na svoji prvi skupščini zbrali delegati ljubljanske poslovne skupnosti za turizem, ter jasno začrtali ter opredelili kratkoročne in dolgoročne načrte, ki Ljubljani obetajo pestrejšo, predvsem pa usklajeno turistično ponudbo tako za domače kot za tuje goste.
Pravzaprav je skoraj odveč ponavljati, da v našem mestu s turizmom ni tako, kot bi moralo biti. Vrsto slabosti dobro poznamo. Na primer to, da gostinski obrati, tako družbeni kot zasebni, na nedeljo ali praznik preradi zapirajo vrata. Vemo, da v Ljubljani trgovine konec tedna, zlasti v nedeljo, sploh ne pomislijo nato, da bi morebiti le kdo nakupoval. Znano je tudi, da kljub novemu odloku, ki dovoljuje daljši delovni čas, gostilne zvečer zaprejo vrata ob desetih, najkasneje ob enajstih. Turistične zanimivosti mesta ponujajo tako delovne organizacije kot društva neusklajeno in ob tem praktično nimamo popolne turistisčne karte, kajti od kar se turistična taksa steka v občinske proračune, turistična društva nimajo dovolj sredstev za pripravljanje novih, popolnih kart. Oh tem tudi dobrih turističnih vodnikov nimamo na pretek, raje premalo. Pa ne nazadnje, v Ljubljani doslej nihče ni znal napisati pravega obrazca za to, kako naj stari del mesta koristno uporabimo kot turi-
stično znamenitost.
Ob vseh teh dejstvih je novo osnovana poslovna skupnost za turizem skoraj malce zamudila, saj je njen osnovni cilj skladnejši in pospešeni razvoj turizma na ljubljanskem območju. Drugače povedano:	vsem podpisnikom
sporazuma bo tesno sodelovanje omogočalo doseganje večjega dohodka, racionalnejše poslovanje, ekonomičnost in rentabilnost, seveda z zmanjševanjem stroškov poslova-vanja.
Ob tem težko obidemo neprijetno resnico, da marsikatera delovna organizacija še vedno ne vidi svojega mesta v novi poslovni skupnosti. Mednje sodijo tudi Emona, Mercator, Železniško gospodarstvo, sestavljena organizacija SAP-Viator, poslovno združenje za trgovino, ljubljansko letališče in še bi lahko naštevali tiste, ki bi po zdravi pameti morali sodelovati v enotnejši in boljši turistični ponudbi.
2e ob vinskem sejmu (konec avgusta) bomo v Ljubljani imeli teden slovenskih specialitet, ki ga bodo skupaj pripravili člani poslovne skupnosti. Na tednu specialitet bodo točili tudi pristna domača vina.
Tudi letos bo med vrtnarsko razstavo na ljubljanskem razstavišču na ogled tudi razstava pogrinjkov — podobno razstavo so namreč pripravili že lani.
Zaščita vode
Zaščita podtalnice na Sorškem polju j terja dogovor zainteresiranih občin
ŠKOFJA LOKA, 20. junija — Ker je republiški odlok o zaščiti pitne vode na Sorškem polju prenehal veljati, Je delovna organizacija za individualno komunalno potrošnjo IPK Ljubljana — TOZD Mestni vodovod Ljubljana, posredovala republiškemu sekretariatu za urbanizem predlog novega od-' loka o zaščiti pitne vode na Sorškem polju. Kaže pa, da odlok ne bo sprejet, kajti po mnenju republiškega izvršnega sveta naj bi se o teh vprašanjih dogovorile in sporazumele prizadete občine.
To odločitev so pozdravili tudi na današnji seji izvršnega sveta škofjeloške občine, kjer so menili, da je predlog ljubljanskega mestnega vodovoda enostransko pripravljen, kajti zaščita pitne vode na Sorškem polju omejuje gospodarski razvoj občine brez nadomestila za prepovedano uporabo sodobnih agrotehničnih ukrepov v kmetovanju in podobno. Zato je potrebno v razprave o zaščiti pitne vode vključiti vse prizadete dejavnike, kmete in delovne organizacije. Skromnejša izbira, denimo gnojil za kmetovanje na Sorškem po-
• Ko bo severozahodni del šišenske občine štel 60.000 prebivalcev, bodo potrebovali 900 litrov vode na sekundo, ki jo bodo lahko zajeli le v podtalnici Sorškega polja.
lju, bi pomenila spremembo kmetovanja, ki bi bilo zaradi tega manj donosno in bi ga morali, (po mnenju Škof-jeločanov) odplačati porabniki pitne vode. Podobno velja za zaščitne ukrepe v škofjeloški industriji, kjer ugotavljajo vse večja prizadevanja za varstvo človekove okolice. Tako so pred štirinajstimi dnevi v Železnikih od-
prli čistilno napravo za industrijske in mestne odpadne vode, na današnji seji ob- j činskega izvršnega sveta pa I so sprejeli načrt ureditve kanalizacije s čistilno napravo v žireh, ki bo prebivalce in delovne organizacije stala 38 milijonov dinarjev, predvidoma pa jo bodo odprli prihodnje leto.
Vprašanje zaščite pitne vode Sorškega polja bi bilo potrebno urejevati z regionalnim in medregionalnim prostorskim načrtom razvoja, pravijo v Škofji Loki. Dosedanje prostorsko, gospodarsko, turistično in drugo načrtovanje se je v glavnem začelo in nehalo ob občinskih mejah. Dogovarjanje in sporazumevanje med občinami, ter še manj med regijami, je bilo slabokrvno ali bolj na ravni pogovorov sosedov, ki sicer niso sprti, vendar eden drugega ne potrebujejo, ker se njegovo delo in življenje začne ln konča za občinskim plotom. Preskrba in zaščita pitne vode s Sorškega polja in razprava o tem bo nemara presegla občinske in medobčinske meje, ter nakazala poti prihodnjega sodelovanja tudi na drugih področjih, ki so prav tako širšega družbenega pomena.
PETER POTOČNIK
Več z vzhoda, razmerje nič boljše
Naša zunanjetrgovinska bilanca letos nič boljša - Slovenija: večji izvoz v države v razvoju
LJUBLJANA, 19. junija — Ce bi o uspešnosti naše zunanje trgovine sodili samo po tem, kam naše delovne organizacije prodajajo svoje Izdelke in kje kupujejo potrebne surovine, reprodukcijski material iz uvoza itd., potem bi morali biti po prvih štirih mesecih letos še kolikor toliko zadovoljni.
Po podatkih slovenske gospodarske zbornice so namreč jugoslovanske delovne organizacije kupile v razvitih zahodnih državah za dober odstotek manj, slovenske pa za skoraj tri odstotke manj, kot so kupile v enakem obdobju Jani, Hkrati je zlasti Slovenija močno okrepila svoje nakupe v socialističnih državah. Od tam je uvozila za skoraj 43 odstotkov več kot v prvih štirih mesecih lani. Na zvezni ravni j/ ta uvoz zrasel za 6 odstotkov.
Vendar pa, kljub p/> tej plati ugodnim gibanjem, naša zunanjetrgovinska bilanca ni nič boljša kot lani. Primanjkljaj je bil po prvih štirih mesecih letos še vedno približno tolikšen kot v začetnih štirih mesecih lani. Upoštevati je namreč treba, da je raven naše zunanje trgovinske menjave s posameznimi območji zelo različna. Tako je Slovenija uvozila v prvih štirih mesecih letos iz razvitih zahodnih držav skoraj 78 odstotkov, v socialističnih državah nekaj manj kot 20 odstotkov in v državah v razvoju pičle 4 odstotke celotnega slovenskega uvoza. Tudi na zvezni ravni je bil delež naših nakupov v razritih državah visok, namreč dobrih 55 odstotkov.
Ob tolikšni odvisnosti od razvitih zahodnih držav, pa tudi večji nakupi v socialističnih državah niso mogli pomembneje popraviti našega razmerja med izvozom in uvozom. Toliko bolj zato, ker se je v tem obdobju tudi jugoslovanski, še zlasti pa slovenski uvoz iz držav v razvoju močno skrčil. Jugoslovansko gospodarstvo je v tem delu sveta kupilo do letošnjega maja za približno 5 odstotkov manj, kot je kupilo lani. Slovenske delovne organizacije pa so od tam uvozile celo za 40 odstotkov manj.
Ob tolikšnem padcu slovenskega uvoza lz tega dela sveta in ob dejstvu, da se je slovenski izvoz v države v razvoju v tem obdobju povečal za 30,6 odstotka, je seveda bilanca s temi državami precej bolj ugodna kot lani. Zaradi nizke ravni menjave pa tudi ta ni mogla pomembneje popraviti naših celotnih zunanjetrgovinskih rezultatov Res pa je, da so države v razvoju edini trg, na katerega so slovenske delovne organizacije v prvih štirih mescih lani izvozile več, kot so izvozile v enakem obdobju lani.
Slovenski izvoz v socialistične države je namreč ostal na lanskoletni ravni, izvoz na Zahod pa je nekoliko upadel. Na ravni vse Jugoslavije so bila gibanja še nekoliko bolj neugodna kot v Sloveniji. Izvoz na Zahod je upadel za nekaj manj kot 5 odstotkov, izvoz v države v razvoju se je zmanjšal za 21 odstotkov, medtem ko so jugoslovanske delovne organizacije izvozile v socialistične države za 14 odstotkov več. VESNA BERTONCELJ-POPIT
Med vinskim sejmom bo v Ljubljani prvič zaživela zimska turistična borza, ki jo bodo organizirali ob sodelovanju že znane Sarajevske turistične borze.
Ce bi hoteli med načrti poiskati turistični posladek, je to gotovo »Kmečka ohcet«, ki smo jo v Ljubljani nekaj let pripravljali, potem pa pustili utoniti v pozabo. Člani skupnosti pripravljajo novo zasnovo prireditve, ki naj bi znova zaživela prihodnje leto, verjetno v začetku junija, ko bo v Ljubljani tudi tradicionalni lesni sejem, ki privabi številne obiskovalce iz širše domovine in tujine.
Seveda s tem snovanj in načrtov še nismo izčrpali. 2e letos bomo dobili specializirani prospekt Ljubljane, ki bo namenjen tranzitnim gostom — v njem bodo zarisana parkirišča, prometni režim, hkrati pa bo v njem zapisano tudi vse, kar ponujajo člani poslovne skupnosti. V letošnjem letu naj bi v Ljubljani, tako pravijo načrti, dobili tudi enotne oznake hotelov in drugih gostinskih objektov, ter hkrati tudi cenik prenočitev.
Poslovna skupnost bo seveda posegla tudi v celotno ljubljansko območje:	dolgi
vikend štirih letnih časov bo turistu predstavil Ljubljano s širšo okolico. Poseben turistični potni list bo za obiskovalca vključeval oglede muzejev, gledališč, galerij, več
vozovnic za mestni promet, vstopnico za tivolski bazen. Od štirih dni, ki naj bi jih turist preživel v Ljubljani, bo en dan namenjen za izlet v okolico (Postojna, Bled, Kamnik, Gornji grad in podobno). Seveda bodo vsi ti izleti in ogledi predstavili tudi spomenike narodnoosvobodilne vojne.
Hkrati s tem, ko naj bi v Ljubljano s pestro in usklajeno turistično ponudbo privabili čim več gostov, tako iz širše domovine kot iz tujine, pa v poslovni skupnosti za turizem snujejo tudi izlete, ki bi jih organizirali za prebivalce mesta.
Konec koncev pa ne moremo mimo načrtov, ki se dotikajo gostinskih obratov in mesta samega. Gostilne ob Ljubljanici naj bi bile odprte tudi ob sobotah in nedeljah, v njih naj bi postregli (po enotnih cenah) z domačimi specialitetami v domačem okolju, pa tudi v tradicionalnih oblačilih. To seveda pomeni, da bodo morali ljubljanski hoteli ponuditi zgolj prenočišče in zajtrk, ne pa popolno oskrbo, kot velja zdaj.
Za še privlačnejšo Ljubljano bodo člani skupnosti zasnovali prireditve na Ljubljanici, hkrati pa razmišljajo, kako bi lahko sodelovali pri urejanju starega dela našega mesta. Prav tu bi namreč lahko z majhnimi lokali in majhnimi trgovinami skovali eno najprivlačnejših točk našega mesta.
JANA TAŠKAR
Ob mejnike?
Proizvodne skupnosti: zaokroževanje obdelovalne zemlje in večji pridelek
AJDOVŠČINA, 19. junija — V Sloveniji je več kot tisoč proizvodnih skupnosti, vendar zastoj pri obnovi v sadjarstvu in vinogradništvu kaže, da jc bilo na tem področju še premalo storjenega. To je bilo rečeno na današnjem posvetu o oblikovanju sadjarskih in vinogradniških skupnosti, ki ga je sklicala Zadružna zveza Slovenije.
■ t* ioni	^	a -
Izmenjava izkušenj pri usta. | ostajanje. Ponekod skupna
navijanju,,proizvodnih skupnosti je pokazala na vrsto nerešenih vprašanj in 1 različne oblike organiziranja teh skupnosti. Ugotovili so, da zaradi različnih proizvodnih pogojev v Sloveniji ni mogoče predpisati splošnega modela za organiziranost in delovanje proizvodnih skupnosti. Temeljni namen proiz. vodnih skupnosti je in mora biti zaokroževanje zemlje in večja tržna proizvodnja. Ponekod lahko te cilje dosežejo s skupno obnovo, drugje pa z drugimi oblikami proizvodnega sodelovanja, ki pocenju-jejo skupno proizvodnjo.
Največ so na tem področju dosegli na Goriškem, kjer so doslej v proizvodnih skup. nost-ih obnovili okoli 180.000 hektarov nasadov. V glavnem gre za obnovo vinogradov in sadovnjakov, kjer so podrli mejnike, zložili zemljo v skupen nasad, tako da že govorijo o skupnem pridelku, prihodku in delitvi dohodka, kar je brez dvoma velik korak naprej Drugod po Sloveniji so rezultati pri oblikovan u sadjarskih in vinogradniških proizvodnih skupnosti skromnejši. To velja tudi za Stal-rsko, kjer so pogoji za oblikovanje takih skupnosti najboljši, potrebe pa največ, je. Zatika se zlasti v sadjarstvu, kjer doslej ni bilo več-jih skupnih obnov.
Ko so izmenjali izkušnje pri oblikovanju proizvodnih skupnosti, so ugotovili, da gre za različne vzroke za za-
obnova -in oblikovanje proiz-vodilih -skupnosti zaostaja zaradi nezaupanja kmetov. Mnogi še vedno menijo, da gre za podaljšano roko družbenega sektorja, postopno raz-laslitev ipd. V sadjarstvu ovi-rajo oblikovanje proizvodnih skupnosti tudi slaba perspektiva sadjarstva, zahtevnost sadjarske proizvodnje, negotova prodaja ter nihanja v proizvodnji in pri cenah. Zaradi tega se večina kmetov raje odloča za obnovo vinogradov, kjer je pridelovanje precej bolje organizirano kot v sadjarstvu. Da oblikovanje proizvodne skupnosti ni bolje steklo kot je, imajo pre-cej zaslug tudi šibke pove zave s predelovalno industri jo in trgovino. Organizira nost v proizvodnih skupno stih namreč zahteva trdneje in dolgoročnejše vezi s pre-delavo in trgovino.
Precej težav pri skupni ob. novi pa povzročajo tudi razni posamezniki, ki se iz raz-ličnih vz-rokpv nočejo vključiti v proizvodne skupnosti, vendar s tem ovirajo ali pa onemogočajo druge. Gre za vikendaše pa tudi nekatere kmete, ki želijo ostati na robu dogajanj. Vikendaštvo je problem zase. V nekaterih območjih že resno ovira skupne obnove vinogradov sadovnjakov in celo oblikovanje skupnih pašnikov. V krški občini pride npr. na vsak hektar zemlje en vikend.
RAJKO OCEPEK
KRAJEVNA KRONIKA
Med čebelami in zmaji
GOLO BRDO, 19. junija — Pod Katarino stoji vas s tremi imenu uradno se imenuje Golobrdo, za vojsko je Babni dol( za domačine Graben. Celih 200 let se je pri Sv. Marjeti, v 21ebeh in v Grabnu vrtelo okoli 20 mlinov. Mlin je bil že pri vsaki hiši, ko so v Kranju, v Trstu, Ljubljani in v Medvodan zrasle tovarne za laneno olje ter začele stiskati iz lanu za usodnih pet odstotkov olja več Kot so Grabnarji ročno naprošali. Danes se v Grabnu ne vrti noben mlin več. Večino so jjh predelali, nekaj prodali za vikende, žito vozijo mleti pa v Prbačevo. V obcestni goščavi je en mlin še nedotaknjen — za spomin na čase, ko - je Grabnarjem zaslužek še kapljal. »Sicer so pa oljarji živeli bolj od izgub, če si jih poslušal,« se je zasmejal mlad domačin, predstavnik novega rodu. Zaposlen je v medvoški industriji, starši-kmetovalci so pa zadovoljni; premnogi so odšli tudi v Švico, v Kanado itd.
SIN NOČE DOMOV — Kjer teče Ma-veljščica, se je nekdaj vrtel Mavlbv mlin. Franc Trampuž ga je že pred 15 leti prodal nekemu profesorju iz Ljubljane. »Otrok itak ni doma,« pravita skupaj z ženo. Lani sta odšla za sinom v Kanado, da bi se vrnil. »Pa se še osem let ne bo, ker hoče dočakati pokojnino,« pove oče Franc. »Je pač hotel videti svet. Tudi zato je odšel, ker bi imel od tu predaleč v službo. V Kanadi se pa lahko vozi tako daleč, kot bi se od tu do Zagreba.« Mož utihne, malce pomisli in nadaljuje: »Zenske dobe tam samo šest tednov porodniškega, otroci imajo ves dan šolo in so brez malice. Nauče jih zelo malo, 'sinu pa ne puste na svoje zidati.« Svoj prosti čas sklada Trampuž pesmi, Ce se mu katera posreči, je zadovoljen. Tudi predstavlja se na poseben način: zasmeji se in zdekla-mira: »Od rojstva do smrti bom' kmetic .potrti!«
ČEBELJI KOOPERANT — Ni dneva, da pri zadnji kme-1 tiji Grabna, pri Babniku, ne bi brenčalo ali vsaj dišalo po čebelah. Tam živi družina Alojza Bukovška in njegovih sto panjev. Čebelarjeva žena Slavka pravi, da se na čebele pol toliko ne spozna kot njen mož, pomagati pa vseeno zna. Sama izdeluje umetne matičnjake, kamor bodo čebele znosile dragoceni mleček. »Pred dobrimi petnajstimi leti so se naši čebelarji smejali Francozom, ki so prvi začeli z mlečkom. 'Bomo po novem čebelice molzli’’ so se norčevali. Zdaj pa vidite: vse tole delo le za mleček! Tudi propolis — ti-... .£to smplo, s,katero čebele za-deluijejo- špranje v panju, da nimajo prejtiha, smo pred leti vedno postrgali in zmetali v smeti. Zdaj gre tudi to na poseben kup! Celo sin in snaha ga že žvečita, kadar ju grlo boli«.
KJER CEPAJO IKARUSI — 2e tri leta je oskrbnica Slavkovega doma Danica Pugelj. »Čudno se- mi zdi, da so se prejšnji oskrbniki menjavali tako hitr i, celo na devet mesecev!« ne razume, ker gre temu domu precej dobro. Odprt je ''sak dan razen pone deljka, vse je na svojem mestu, kuhinja in sobe so prenovljene. Le juke-box imajo že ■štiri leta pokvarjen. Ce ga kdo hoče, za tri tisoč din ga dobi! Grbičeva Manda skrbi za domačo kuho: za obložene svinjske krače, za žgance in ričet. Se *xiij kot piščanci in zrezki jirn gre v med specialiteta: ocvrta bikova jajca. Najmanj trideset porcij na dan jih znosijo modernim planincem; ob sobotah in nedeljah se .jih nabere (udi za štirideset avtomobilov. Slavkov dom je pripraven tudi za vratolomne športnike -- za »zmajarje«. Kadar trava doli v Grabnu ne čaka na košnjo, se jih upa priti za konec tedna sem gor tudi po osem naenkrat. »Tu se uče, da se potem spuščajo še s Šmarna gore, seveda če prežive. Zakaj priletijo, kamor cepnejo,« je domačine zanje strah. Eden
Besedilo: Nevenka Skrij Slike: Janez Zrnec
SIBENIŠK! SMEROKAZI
Dobimo se na rivi
Sto štirideset otokov s pršutom in vinom — Fešte in ri biški večeri — Tudi za zamudnike se bo še našla soba
ŠIBENIK, 21. junija — Poleg 60.000 postelj v hotelih in zasebnih sobah je gostom na voljo veliko število kulturnih prireditev, svoj oddih pa lahko popestrijo tudi z ogledi zgodovinskih znamenitosti in z izleti v izjemno lepo naravo. Za vsakovrsten šport in rekreacijo je poskrbljeno v centrih, Id sodijo v sklop hotelskih zmogljivosti.
Tisti, ki pride na šibeniško ivlero letovat z avtom ali norda z motornim čolnom, veliko vidi ter prijetno in ko-•istno preživi počitnice. Go itoljubru in pridni domačini so poskrbeli tudi za tiste, ki se hočejo na dopustu znebiti ,-seh neprijetnosti civilizaci-je. Zanje organizirajo vsak ian veliko število izletov, ki niso predragi.
V devetsto let starem Šibeniku si je treba vsekakor og. ledatl katedralo sv. Jakova,
izredno stavbarsko delo Ju-raja Dalmatinca, muzej, stari del mesta s tremi srednjeveškimi trdnjavami, ki jih Tur-kom nikoli ni uspelo zavzeti, zanimivo arheološko nahajališče v Bribirskih Mostinah, ki so ga odkrili pred nedavnim. Sibemška riviera se ponaša s kopico zgodovinskih znameni. tosti iz najstarejših časov pa tudi iz časov revolucije, na katero je Šibenik, tako kot vse to območje, še posebej ponosen.
Med naravnimi lepotami nedvomno izstopa kanjon reke Krke ter več kot 140 otokov in otočkov, ki nosijo skupno ime Komati. Kanjon Krke je dolg 75 kilometrov, izlet vanj pa je pravo doživetje. Za slapove Krke je prav gotovo že vsak slišal, manj pa je najbrž tistih, ki poznajo otoček Visovac. Na njem stoji star frančiškanski samostan, ki ima bogato zbir-ko umetnin. Pod slapovi je še slikovito mestece Skradin, ki so ga omenjali že v ilirski dobi.
Sibeniška riviera ima 140 otokov. Uvedli so redne ladijske proge, ki povezujejo obalo z otoki, kot so Prvič, Zla-
rin, Kranpanj, Kakan, 2irje ali Kaprije, kjer je še vedno mogoče dobiti pravi domači sir, pršut in vino, kjer je morje čisto kot ribje oko. Zlarin, pravijo, je otok pomorščakov in lovcev na korale, Kraipanj je otok spužvar-jev, Obomjan pa otok mladosti, na katerem mladi z vsega sveta v delovnih akcijah gradijo mladinsko središče. Kakan je sedma celina, otok otrok vsega sveta.
Otok Murter že od nekdaj povezuje s kopnim most, zato lahko pridemo v Betino, Tijesno, Jezero m Murter tudi z avtom. Poleg zgodovinskih spomenikov so nam v teh krajih, ki se ponašajo z bogato turistično tradicijo, na voljo tudi gostinske storitve. Slovita peščena plaža Slanica prt Murterju je že od nekdaj Meka za turiste, ki sl želijo čistega morja, v Betiti, ki ima dvesto let staro ladjedel-niško tradicijo.
O Vodicah in Primoštenu, dveh največjih turističnih središčih, ni treba veliko govoriti. 2e zdavnaj sta zašlo, vela tudi onstran meja naše domovine. V tamkajšnjih ho-
telih je največ tujih gostov. Hotelska naselja v teh dveh mestih, kakor tudi hotelsko-turistično naselje Solaris, Vsekakor je treba omeniti dalmatinske fešte, ki jih vsako leto prirejajo skoraj v vseh turističnih krajih. Julija so Vodičke fešte in Zlarlnski večeri, To so ribiški večeri, ki pa ponujajo tudi druge dalmatinske specialitete. Na Betonskih besidah po starem, s tako Imenovanimi »brgami« nabirajo školjke. Podobno je na Pirovških poletnih igrah, na Primoštenskih ribiških večerih. Osrednja manifestacija pa še vedno ostaja Jugoslovanski festival otroka, ki ga vsako leto prirejajo na šibenl-ških ulicah in trgih. Letos se začenja 24. junija in bo tra jal do 5. julija, udeležili pa se ga bodo tudi otroci izDLR Koreje in Švedske.
Vse informacije lahko dobijo turisti v eni od štirih šibenišklh turističnih agencij: pri Atlasu. Croatia-expres.su, Dalmacijaturistu in Jadran-toursu, pa tudi pri turističnih društvih v tistih krajih, ki so si jih izbrali za letovanje.	MILAN RADO ti
POSKUS V GORENJU
Bliže knjigi
Delavec pisatelju nagrado zvestobe -Spodbuda zanimanju za domače čtivo
VELENJE, 19. junija — »NI ne akcija, ne prireditev, tudi ne zgolj literarni večer, še najbolj je to poskus samoupravnega vplivanja delavcev na vsebino in obliko slovenske pisane besede,« pravijo o tein, kar sc jc v zadnjih nekaj tednih dogajalo v osemnajstih temeljnih organizacijah združenega dela velenjskega »Gorenja« in kar so prejšnji teden delno zaključili na prisrčnem tovariškem srečanju delavcev »Gorenja« in slovenskih pesnikov in pisateljev v Velenju. Ob tej priložnosti so, kot smo poročali, pisatelju Mišku Kranjcu izročili svojo »nagrado zvestobe«.
Pobuda, ki so jo delavci Gorenja dali društvu sloven skih pisateljev, da bi namreč v okviru letošnjega praznova nja 25-letnice delovne orga nizacije z določeno dejavno stjo spodbudili zanimanje za slovensko pisano besedo, je naletela na ugodna tla — tako v društvu, kot v kolektivu Gorenja. Dogovorili so se,
da bo društvo slovenskih pi sat.eljev izbralo od pet do deset najlepših slovenskih del, napisanih v zadnjih petih ie-tih, delavci Gorenja pa, da jih bodo prebrali, ocenili in izbranemu avtorju podelili posebno priznanje In nagrado »Pri tem pa nismo imeli v mislih samo tega — ali pa vsaj v manjša meri — da bi
spodbudili samo k branju knjig domačih pisateljev in pesnikov. Poiskati smo želeli način, da bi našim literarnim ustvarjalcem lahko tudi povedali, kaj nam je v njihovih delih najbližje, kaj nas je najbolj navdušilo, pa tudi ono drugo plat. Z nikakršno želo, da bi jim zapovedovali, vendar pa, da bi k oblikovanju in vsebini slovenske bese de vendarle prispevali tudi svoj delež, smo v vseh TOZD oblikovali žirije mladih ljudi, ki so izbrane knjige prebrale in se odločile za tisto, ki jim je bila najbolj všeč. Potem smo povabili v goste še skupino pisateljev in pesnikov, se z njimi pogovarjali, priredili še literarni večer in tam izbranemu pisatelju izročili tudi nagrado, ki smo jo imenovali »delavec pisatelju na grado zvestobe«. Tako nam je o poteku dejavnosti v Gorenju pripovedoval Marjan Salobir, psiholog, sicer pa član odbora za prireditve, pa tudi Marijana Tratnik, članica žirije v temeljni organiza clji združenega dela vzdrževanje, je mnenja, da je akcija zbudila med delavci Go-
renja toliko zanimanja, kot le redkokatera.
»Tud: žirije so stvar vzele zelo resno,« pripoveduje. »Vsi smo prebrali vseh-šest knjig in se nato o njih dolgo pogovarjali. Odločili smo se za Miška Kranjca »Strici so mi povedali«. Spoznali pa smo še veliko drugega. Na primer to, da po krivici zapostavljamo domače avtorje, da premalo prebiramo zlasti slovensko poezijo itd. Pa tudi to, da skoraj ni nikakršnih pobud, da bi bili drugačni. Založbe nas obveščajo v glavnem le o tujih delih — večine knjig, ki smo jih prebrali v naši akciji, na primer v velenjskih knjigarnah sploh ni — o domačih slišimo bolj poredko. Zdaj pa bomo po njihovih delih prav gotovo pogosteje segali — prepričana sem, da ne samo tisti, ki smo sodelovali v žirijah, temveč tudi' drugi naši sodelavci. O literarnem večeru in o srečanju z domačimi pesniki in pisatelji pa sploh pravijo, da sta bila to dogodka, ki ju zlepa ne bodo pozabili.«
IVICA BURNIK
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 11. DAN
KOLESARSTVO
DANES IN JUTRI
DANES ITALIJA PROTI BRAZILIJI Adria na treh dirkah
V TEKMI ZA OSVOJITEV 3. MESTA
Argentina 78 Možnosti okrnjene italijanske enajsterice niso posebno velike
Za italijansko nogometno reprezentanco se be letošnji «mundial» končal danes s srečanjem z Brazilijo za osvojitev tretjega mesta. Za nekatere je ta tekma brez po-toena, $aj se v športnih analih le Poredkoma omenjajo države, ki so bile na svetovnih prvenstvih tretje Pii pa še za mesto nižje. Tekma toed Italijo in Brazilijo bo tako v bistvu samo predtekma srečanja Argentina - Nizozemska, ki imata
DANAŠNJI SPORED
20.30 Buenos Aires Mali finale
ITALIJA - BRAZILIJA JUTRI
20.30 Buenos Aires Veliki finale
Nizozemska - Argentina
danes
20.25 Italija - Brazilija RAI-2 - KP - LJ (21.30) -Švica
JUTRI
20.25 Nizozemska-Argentina RAM - KP - LJ - Švica
teko prvič v zgodovini svetovnih Prvenstev možnost osvojiti svetovni Paslov. Italijani in (še toliko bolj) Nasledniki velikega Peleja pa imajo v zgodovini svetovnih prvenstev Izredno bogato preteklost.
Italija je bila svetovni prvak leta 1934 in 1938, Brazilci pa so po tretjem naslovu dobili v trajno last Pokal Rimet leta 1970 v Mehiki. Prav tega leta je v finalu Brazilija premagala Italijo s 4:1. Po os-hiih letih sta tako Brazilija, kot tubi Italija spet med veliko četverico. Ne glede na to pa so varovanci Coutinha bili tudi pred štirimi leti Pa samem svetovnem vrhu, saj so igrali prav tako v Zahodni Nemčiji Za tretje mesto, ko jih je premagala Poljska z 1:0. Za Italijo pa Pomeni današnji mali finale ponoven povratek med svetovno nogometno elito. To je prvič v zgodo* vini prvenstev, da Italija igra za Iretje mesto. V preteklosti je-vrsta-<azzurrov» ubrala povsem drugač-Po pot. Bila je izločena že na sa-Piem začetku ali pa se je borila za
svetovni naslov. Dvakrat je, kot smo že omenili, uspela, pred osmimi leti pa je morala položiti orožje prav v tekmi z današnjimi nasprotniki, Brazilci.
Pred odhodom v Argentino se ni prav nihče nadejal tako dobrega uspeha Italijanov. V izločilnem delu tekmovanja so premagali vse tri nasprotnike (Francijo, Madžarsko in kot zadnje še jutrišnje finaliste Argentince). V polfinalu so »azzur-ri» igrali neodločeno z ZRN, premagali Avstrijo in izgubili edino tekmo tega »mundiala* z Nizozemsko.
Trikratni svetovni prvaki pa na tem prvenstvu niso igrali najbolje. V prvem delu so Brazilci delili izkupiček 's Švedsko in Španijo ter premagali samo Avstrijo z 1:0.
V polfinalu so bili uspešni s skromnim Perujem s 3:0, Argentino so prisilili na delitev točk in potem so premagali Poljsko z nekoliko sreče s 3:1. Zadnja zmaga jim je prinesla tudi veliko upanje, da bodo igrali celo v velikem finalu za četrti svetovni naslov. Prekrižala pa jim je račune Argentina, ki je na-
sula Peruju kar pol ducata golov.
Temu neposrednemu srečanju, pa čeprav tolažilnemu, posvečajo več pozornosti Brazilci kot Italijani. Kot je znano ta tekma ne dopušča remija. To srečanje bodo morali I-talijani igrati še brez Benettija in Tardellija, ki sta bila diskvalificirana. Tema prisiljenima odsotnosti -ma moramo dodati še poškodovanega Bellugija. Te tri odsotnosti bodo prav gotovo izredno vplivale na samo igro BearZotove enajsterice. Upati je le, da bodo drugi nogometaši znali zapolniti tudi te vrzeli in tako po svojih močeh pripomogli Italiji, da uspešno konča argentinski »mundial*.
Težave s poškodovanimi igralci i: majo tudi Brazilci. Gotovo ne bo igral Žico.
Verjetni postavi:
ITALIJA: Zoff, Cuccureddu, Ca-brini, Patrizio Sala (Maldera), Gen-tile, Scirea, Causio, Zaccarelli (Patrizio Sala), Rossi, Antognoni in Bettega.
BRAZILIJA: Leao, Toninho, O-scar, Amaral, Batista, Cerezo, Ri-
velino, Gil, Nelinho, Mendocha, Roberto in Dirceu.
Investicija
Vstopnice so za tekme, kjer igra Argentina, vedno bolj dragocene. V Rosariu so pred odločilnim srečanjem s Perujem prodali vstopnico
za tribuno za lepo vsoto 100.000 lir.
* # *
Šarm
Italijanski nogometaš Roberto Bettega je napravil zelo dober vtis ne samo na navijače, temveč tudi na argentinska dekleta. Argentinsko televizijo in časopise so namreč te dni ves čas mapadalav pisma» očaranih punc, ki so zahtevale informacije o lepem Robertu.
# * #
Gostoljubnost
Nekateri avstrijski nogometaši so zapustili Argentino takoj po zadnji tekmi v sredo, ostali pa so odpotovali včeraj. Vsi so pred odhodom na letališču izjavili, da so zelo zadovoljni z letošnjim «mundialom», zaradi uspehov in tudi zaradi velike gostoljubnosti, ki so jo pokazali Argentinci.
Italijanska reprezentanca bo danes zadnjič nastopila na letošnjem svetovnem prvenstvu v Argentini
Med mladinci ima od naših zastopnikov največ možnosti za dobro uvrstitev Čok
Mladinci lonjerskega kolesarskega kluba Adria se bodo danes udeležili krožne, 108 km dolge dirke v kraju Porcia di Pordenone. Nastopili bodo Čok, Lenisa in Ravbar. Največ možnosti za dobro uvrstitev pa ima predvsem prvi, ki je trenutno najbolje pripravljen. Če ne bo prišlo do presenečenj, bi se moral na tej dirki dobro uvrstiti, kljub temu da se bo tekmovanje odvijalo pod najhujšo pripeko, saj bo start ob 13.30.
Med amaterji pa bo nastopal le Godnič, ki se bo udeležil dirke v kraju San Vito al Tagliamento na 140 km dolgi krožni progi, s startom ob 14.30.
Godnič bo tudi tokrat nastopal brez svojega klubskega tovariša Petelina, ki ni še okreval po hudi nesreči in poškodbah, ki jih je zadobil na dirki pred dvajsetimi dnevi.
Jutri pa bo Godnič nastopal blizu Benetk na 105 km dolgi krožni dirki po mestnih ulicah. Start jutrišnjega tekmovanja bo ob 14.30.
Veterani ne bodo nastopali, ker v nedeljo v naši deželi ne bo na sporedu nobene dirke zaradi upravnih volitev.
R. Pečar
Moser favorit
ODOLO (Brescia) — Jutri bo po cestah v Brescii 68. kolesarska dirka za italijanski naslov. Prisotni bodo vsi najboljši italijanski kolesarji, med katerimi je Moser glavni favorit.
ŽENEVA (Švica) — Italijan Bellini je zmagal na predzadnji etapi kolesarske dirke po Švici, v zadnji etapi pa je slavil Belgijec Pollen-tier. Na končni lestvici je bil prvi Belgijec Wellens, pred Švicarjem Sutt.erjem in Fuchsom.
NOGOMET
DANES V TREBČAH
Začetniki ZSŠDI proti Iliriji
Danes bo na nogometnem igrišču ŠD Primorec v Trebčah prijateljsko srečanje začetnikov Ilirije in reprezentanco začetnikov ZSŠDI.
Nedvomno bo današnja tekma zelo koristna za naše fante, ker bodo imeli na tak način možnost, da spoznajo sistem igre v matični domovini in se tako spoznajo ter navežejo prijateljske stike z mladimi nogometaši iz Slovenije.
Tudi današnja' tekma sodi v okvir srečanj, ki jih naše združenje organizira s klubi iz. matične domo-«wne, kar je na- vsak način hvalevredna pobuda.
Srečanje Ilirija - ZSŠDI se bo pričelo ob 11. uri. Barve reprezentan-

PRED JUTRIŠNJIM VELIKIM FINALOM LETOŠNJEGA SP
Obe moštvi enakovredni
Rijsbergen in Suurbier spet v ekipi ■ Oba trenerja prepričana v zmago svoje enajsterice
Jutri bo na sporedu finalna tekma letošnjega svetovnega prvenstva med Nizozemsko, ki je zmagala v prvi polfinalni skupini (pred Italijo) in Argentino, ki je osvojila prvo mesto v dru-!i polfinalni skupini (pred Brazilijo).
Za Argentino je bilo nujno potrebno, tla se uvrsti v finale in to je tudi do-»egia, čeprav je bila izredno favori-*>rana od sodnikov in celo od umika tekem Poleg tega je treba upoštevali navijače, ki so bili tokrat res »dvanajsti mož* na igrišču. Argentina je 'etos imela srečo, da je igrala doma, si. c»r bi se verjetno ne uvrstila niti v polfinalno skupino. Že v prvem kolu je telo izgubljala z Madžarsko, kasneje ie sodnik izključil Nyilasija in ji tako »lajšal delo. Tudi v drugi tekmi je Argentina le za las odnesla izkupiček: 'udi tokrat ji je bil sodnik izredno naklonjen, saj ji je dosodil povsem neobstoječo enajstmetrovko, Francozom »a ni dal enajstmetrovke niti takrat, ko je bila povsem očitna. Verjetno »dina krivica na tem SP se ji je zgodila v tretjem srečanju, ko ni zaslužila doraza v tekmi z Italijo. Razna favoriziranja v korist domače ekipe bi lahko razumeli v prvem delu prvenstva, v polfinalni skupini pa bi morale eki-de igrati vse v optimalnih pogojih. Seveda je tudi tokrat Argentina nakopala, ko je že poznala vse ostale tezultate. V prvem polfinalnem kolu je * velik0 mero sreče premagala Poljsko (ki je pri stanju 1:0 zgrešila z kteyno enajstmetrovko) z rezultatom k;0. ^udi v drugem kolu je le za las obnesla točko, ko je z Brazilijo remi-krala z 0:0, v zadnji tekmi pa se je bodilo to, kar smo vsi pričakovali: dremagala je namreč Peruance z rezultatom, ki jim je omogočil vstop v finale. Peruanci, ki so predstavljali dravo presenečenje prvega dela prvenstva. so se dobesedno »prodali*, saj (e nemogoče dobiti proti taki ekipi kot 'e Argentina, šest golov. Poleg tega »e smemo pozabiti, da so Peruanci v kvalifikacijskem delu premagali Škote in remizirali s svetovnimi podprvaki.
V nizozemsko postavo se bosta, ver-letno, jutri vrnila Rijsbergen in Suur-»ier, ki sta bila v tekmi z Italijo odkrila zaradi poškodbe. Poleg tega bo Verjetno trener Happel poslal na sredino igrišča Neeskensa, ki je v prvem dolčasu proti Italiji pokrival vlogo »tednjega branilca. Vratarja Schrij Versa, ki se je v sredo poškodoval, bo tetnenjal Jongbloed, ki se je v vseh dosedanjih nastopih dobro odrezal, ffener Happel, kot je v njegovi navadi, pa bo javil postavo šele uro pred dfičetkom finalne tekme.
Kar se tiče argentinske postave je še vse v zraku. V zadnjih tekmah je trener Menotti, ki bo v prihodnji sezoni treniral španski Real Madrid, poslal na igrišče nekaj novih nogometašev, kot sta n.pr. La Rosa in Villa, ki sta se res dobro izkazala in ki sta tudi kandidata za prv0 enajsterico. V finalni tekmi bo skoraj gotovo odsoten Ardiles, ki se je poškodoval v tekmi z Brazilijo.
Kar se tiče finalnega dvoboja so torej vse možnosti odprte, Nizozemska ima potencialno boljšo enajsterico kot Argentina, le-ta pa bo imela na svoji strani publiko, kar v takih primerih dosti pomeni. V primeru remija (Po dveh regularnih polčasih) bosta ekipi odigrali še dva podaljška po 15 minut, če bi tudi po 120 minutah i-gre izid ostal neodločen, bosta ekipi odigrali tretje srečanje, in to v torek, s pričetkom ob 20. uri. V primeru zopetnega remija bi p0 dveh regularnih polčasih in dveh podaljških streljali enajstmetrovke, ki bi določile enajstega svetovnega prvaka.
Bomba
Brazilska policija neprenehoma straži perujski konzulat v Rio de Janeiru. Ogorčeni navijači so namreč po tekmi Peru - Argentina, ki, je onemogočila i:cariocam» vstop v finale, telefonirali na koniulat in ga obvestili, da bodo vrgli v stavbo bombo.
* • *
Poziv
Nizozemska radikalna stranka je pozvala igralce državne reprezentance, naj demonstrirajo na jutrišnji finalni tekmi proti vojaški diktaturi v Argentini in izrazijo svojo solidarnost prizadetemu prebivalstvu.
* * *
Povratek
Italijanska nogometna zveza je sporočila, da bo državna reprezentanca odpotovala iz Buenos Airesa v nedeljo ob 19.30 in prispela v Rim
v ponedeljek ob 13.55.
* * #
Kritike
Argentinski tisk je ostro kritiziral čilskega sodnika Silvagna, češ da je med tekmo Brazilija - Poljska bil ves čas na strani Brazilcev in ker ni dosodil očitne enajstmetrovke v korist Poljakov.
* # *
Veterani
V 16 ekipah, ki so sodelovale na rmundialm je bilo vključenih 60 i-gralcev, ki so prekoračili starost 30
let. Med temi so najbolj znani Ber-tie Vogts, Roberto Rivelino in Jose Manuel Pini. Pini in Vogts bosta po svetovnem prvenstvu zapustila nogomet, Rivelino pa bo prestopil v vrste Cosmosa iz Nem Yorka, kjer bo igral skupaj s slovitimi nogometaši kot so Beckenbauer, Chi-
naglia, Bobbg Moore, itd.
* * #
Sreča
Kot kaže se sloviti Pele res ne more sprijazniti s sedanjim selektorjem Claudiom Coutinhom. Tudi po zmagi nad Poljsko je Pele dejal, da so bili Brazilci slabši od nasprotnikov in jih je rešila le velika športna sreča.
« # *
Zasluženo
Argentinski časopisi so soglasno pisali, da bi bilo povsem nepravično, če bi se ZRN uvrstila med prve šjiri ekipe na svetu, saj se ni na noben način pokazala vredna braniti naslov svetovnega prvaka. Po mnenju Argentincev je torej Nemce zasluženo (po 47 letih) v sredo premagala Avstrija.
V ORGANIZACIJI SPDT
Mladinski izlet zelo uspel
Mladi izletniki so se podali v Kaninsko pogorje
SPDT je tudi letos kot lani organiziralo v Zahodne Julijce izlet, ki je bil namenjen srednješolski mladini. Izlet je, kljub začetnemu slabemu vremenu, dobro uspel, saj se ga je udeležilo kar 40 planink in planincev ter 11 vodičev. Mladina se je letos že drugič odzvala vabilu SPDT, z druge strani pa se SP DT zaveda, da udeležba raste iz leta v leto in zato skuša najti čim-več pobud, ki bi mladino pritegnili v gore. Dvodnevni izlet je omogočil velikemu številu dijakov, da so si pobliže ogledali gore in doživeli kako dogodivščino. Nedvomno so predavanja po šolah, pa tudi smučarski in planinski izleti SPDT pritegnili.
Pot je potekala po vertikali SP DT: z Nevejskega prevala do koče Gilberti — drugi dan pa čez Kaninsko pogorje v Rezijo. Žal je v soboto vreme zelo ponagajalo planincem, saj jih je v prvem delu dež dobesedno zalil, popoldne pa je močna nevihta in snežni metež na sedlu Prevala onemogočila vzpon na Pre-streljnik. Planinci so se razočarani vrnili v kočo, vendar so tam takoj
iiiiiiiiiiiimiiiiiMiMiiitiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiuiiMimiiiiiiiiiiiiitiriiiiiiiiiiiititiiiiiHiiiiiiiiluniiiiiiiiiiiii
ZA TEKMO ARGENTINA-NIZOZEMSKA
Gonella «finalist»
Mali finale med Italijo in Brazilijo pa bo sodil Izraelec Klein
V Argentini se hude bitke ne bijejo le na igriščih, ampak tudi za zeleno mizo: tako je sodniška komisija FIFA šele po dolgotrajnem in vročem dogovarjanju sklenila poveriti mesto sodnika finalne tekme med Argentino in Nizozemsko Italijanu Gonelli.
Kandidati za sojenje finala so bili Barreto (Urug.), Klein (Izr.), Gonella (It.), Coelho (Bra.), Corver (Niz.) in Linemayer (Av.) V ožji izbor sta nato prišli dve imeni: o-dlični izraelski sodnik Klein (katerega so podpirali štirje predstavniki Evrope) in Barreto (ki je bil kandidat štirih neevropskih držav).
Po večurnem izbiranju med tema imenoma, ki ni obrodilo nobenega sadu, so Evropejci svojega kandidata zamenjali:' predlagali so Gonello, glasovanje pa je vedno dalo neodločen izid 4:4 (ker se je predsednik komisije Italijan Fran-chi glasovanja vzdržal). Predstav-
niki neevropskih držav so nato predlagali Kleina, Linemayerja in Cor-verja, toda Evropejci so ostali neomajni. Ker iz «pata» ni bilo videti izhoda, je končno glasoval tudi Franchi in tako je odločitev padla na Italijana.
Sergio Gonella je star 44 let, sodnik je 15 let, mednarodni pa osem. Po poklicu je bančni ravnatelj. Kot sodnik je vedno dobival najvišje ocene in je med drugim sodil tudi finale evropskega prvenstva ČSSR -ZRN. Pri sojenju mu bosta v ne deljo pomagala, Linemayer in Barreto.
Mali finale med Italijo in Brazi lijo pa bo sodil Klein, skupno z Madžarom Palotaiem in Mehikan cem Archundio.
Če bodo morali finalno tekmo slu čajno ponoviti pa bo to srečanje sodil Barreto, skupno z Raineo (Rom.) in Garridom (Port.).
pozabili na razočaranje in se veselili še pozno v noč. V nedeljo zjutraj jih je pozdravilo toplo sonce in jasno nebo. Zadovoljstvo je vsem vlilo novih moči in ob 8.30 so planinci zapustili kočo Gilberti ter krenili proti Kaninski škrbini (2005 m). Tu so se nekoliko ustavili in uživali ob pogledu na golo Kaninsko pogorje, ki se je odpiralo pred njimi, na zahodni strani pa so lahko občudovali dolino Reklanice in vrhove Poliških špikov. Od tu so se morali z vrvmi spustiti na južno pobočje Žrta in nadaljevali pot po pobočju Ždrinice, od koder se jim je odpiral čudovit razgled po Reziji in na vrhove Karnijskih Alp. Pot se je vila med nizkim grmičevjem in skozi gozdove, nato še po slikoviti soteski in že so bili v Solbici, kjer je čakal avtobus.
Namen tega izleta je bil, da se mladina seznani z našimi naravnimi bogastvi, da spoznava nove kraje in kraje kjer živijo naši rojaki Rezjani. Vsi so prav gotovo opazili in pobliže videli posledice, ki jih je pustil potres, videli so, da so steze zapuščene. Lepote okolja, rastline, cvetja in mogočni razgledi so dijake še bolj približali naravi. To so cilji planinskega društva, ki želi, da se mladina približa in spoznava, da se nauči samostojnosti in tovarištva ter da se poleg zdravega življenja nauči opozovati in spoznavati okolico.
Katja Kalc
Delovanje ZSŠDI
Tečaj za inštruktorje Od 14. do 19. julija bo ZSŠDI, v sodelovanju s šolskim centrom iz Ljubljane, organiziralo v Trstu tečaj za inštruktorje v naslednjih panogah: v nogometu in namiznem tenisu druge stopnje (udeležijo se ga lahko le tisti kandidati, ki so lani opravili prvo stopnjo), v košarki in odbojki prve stopnje brez o-mejitve.
Prijave sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici do konca tega meseca.
- bs -
OBVESTILO TPK Sirena
poziva svoje član*' in prijatelje, da se polnoštevilno udeležijo celodnevne delovne akcije, ki bo jutri, v nedeljo, 25. t.m., ob 10. url, na društvenem terenu, na barkov-Ijanskem nasipu.
naslednji
ce ZSŠDI bodo branili mladi nogometaši:
BREG: Gabrijel Albertini, Igor Tul, Luka Gregori, Florjan Žerjal, Franko Lovriha in Miloš Tul.
GAJA: Enzo Pečar in Mirko Milkovič.
KRAS: Igor Škabar.
PRIMORJE: Sandor Sedmak in Igor Meden.
ZARJA: David Vidali, Fabjo Ra-žem, Walter Kalc, Dario Salvi in Damjan Fonda.
Vsi omenjeni igralci naj se zberejo na trebenskem igrišču točno ob 10. uri.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1
X
2
1
1
2
2
X
X
1
X
1
Posnetek s tekme med mladimi košarkarji Poletovem turnirju
Poleta in Brega na
niiiiKiiiiiiuitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH jiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMifiuiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiumimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiHiiHiiiiiiiii
OD DANES DO JUTRI V NABREŽINI
24 UR KOŠARKE
Dopolnitev seznama nastopajočih ■ Lep športni praznik
Danes ob 12.00 se bo pričel v Nabrežini košarkarski maraton-24 ur. Tekmovalci se bodo nato razvrščali na igrišču kar 24 ur, do
12.00	jutri. Včeraj smo objavili seznam nastopajočih, žal pa je prišlo do nekaterih napak. Izostali sta i-meni Albert Bratož (P), ki igra ob 22.30 v B ekipi in Robert Klobas (Bo), ki igra ob 2.00 v A ekipi. Poleg tega igra Peter Starc (J) ob
4.00	in ne ob 2.00 v A ekipi, vpisali pa so se še Valter Ban, ki igra v A ekipi ob 22.30 in Klavdij Starc, ki igra v B ekipi od 24.00. Če je bil še kdo pozabljen ali se ni vpisal, lahko pride danes direktno na igrišče ob uri, ko igra njegova kategorija.
Tekmovanje % 11 značaja, vendar pa se bo igralo za rezultat. Organizatorji" bodo poskrbeli za jedačff'ftV1 pijačo ter zasilno prenočišče za tiste, ki igrajo ponoči. Poskrbljeno bo tudi za televizijo ob robu igrišča za tiste, ki bi radi sledili tekmi Italija - Brazilija. Med odmori bodo oddajali glasbo.
Torej, lep športni praznik. Ker pa je to prvi takovrstni poizkus, bo lahko prišlo do morebitnih napak in pomanjkljivosti, za kar se organizator že vnaprej oprošča.
ENOTEDENSKI TEČAJ
Brežani v Kočevje
TRST — Jutri bodo odpotovali v Kočevje mladi košarkarji Brega, ki se bodo v tamkajšnji pobrateni občini mudili teden dni. Odhod bo jutri ob 13. uri izpred telovadnice v Dolini.
MEDCELINSKI POKAL
Mobilgirgi poražen
BUENOS AIRES - V tretjem kolu medcelinskega košarkarskega pokala, je Mobilgirgi izgubil z argentinskim moštvom Obras Sanitarias z 89:95. Real Madrid pa je visoko premagal ameriško vseučiliško ekipo Rhode Island 127:102 in se bo tako v odločilnem srečanju pomeril z argentinskimi prvaki, ki so trenutno na prvem mestu skupaj z Madridčani s šestimi točkami. To srečanje bo na sporedu danes.
ATLETIKA
Moses in Juantorena odlična v Kolnu
KoLN — Včeraj je bil na sporedu v Kolnu mednarodni atletski miting, na katerem so nastopili nekateri svetovno znani atleti.
Med najpomembnejšimi rezultati naj omenimo Američana Mosesa, ki je zmagal na 400 m ovire s časom 48”20, Kubanec Juantorena je bil najhitrejši na 800 m 1’44”4, Keni-janec Rono pa je brez težav zmagal na 3000 metrov s 7’41”5.
JADRANJE
DANES IN JUTRI V TRSTU
Mednarodna regata Aiwok-Windsurfinga
TRST — Včeraj je bila v Trstu tiskovna konferenca, na kateri so predstavili prvo mednarodno regato Aiwok - Windsurfinga. v našem zalivu, ki bo danes in jutri.
Ta disciplina je sorazmerno še zelo mlada in je mešanica treh športov: jadranja, surfinga in vodnega smučanja. Vsa oprema sestoji v deski, ki je dolga skoraj štiri metre, široka pa 70 cm, na kateri je postavljeno premično jadro s petimi kvadratnimi metri površine.
Regata se bo danes začela ob 10.30 s prvo vožnjo, nato bo v popoldanskih urah na sporedu še druga vožnja. Isti spored bo tudi v nedeljo.
ODBOJKA
NA PADRIČAH IN V GROPADI
Slavje mladih Kontovelk
Včeraj se je zaključil na Padričah in v Gropadi turnir v miniodbojki, ki ga je organiziralo domače društvo Sloga. Zmagale so Kontovelke, ki so v finalu s čistim 2:0 premagale drugo ekipo Sloge.
IZIDI
Izločilna A skupina
Kontovel - Sloga A 2:0, Kontovel -Bor 2:0, Sloga A - Breg 2:1. Izločilna B skupina Eloga-^^Bor M1'*"”
Finale za 3. mesto •Sloga A - Bor-3:0 Finale 'za~T. mesto Končna lestvica
1. Kontovel, 2. Sloga B, 3. Sloga A, 4. Bor, 5. Breg.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 24. junija 1978
KOLESARSTVO
MLADINCI
13.30	v Porcia di Pordenone Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
12.00	- 24.00 v Nabrežini Maraton - 24 ur
NOGOMET
ZAČETNIKI
11.00	v Trebčah
ZSŠDI - Ilirija
JUTRI
NEDELJA, 25. junija 1978
KOLESARSTVO
AMATERJI
14.30	v San Vito al Tagliamento Nastopa tudi Adria
KOŠARKA
24.00	- 12.00 v Nabrežini
Maraton - 24 ur
OBLAČILA
JEANS & CASUALS NAJBOLJŠIH ZNAMK 2ENSKE IN MOŠKE OBLEKE PO UGODNIH CENAH
Ul. Torrebianca 39
TRST
Ul. Roma 13
moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem
pohištvo
paolo
IZREDNO UGODNE CENE
prodajamo tudi za dinarje
DOMJOT37 TRST
OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193
v m rm šport
VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
WALMOPDR
Ul. Milano 27/A — Tel. 62862
TRST
ZASTOPNIK
0
HONDA
O B L A C I L A — G U M E
O
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotno 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revijo <DAN>.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3.50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
2iro račun 50101-603-45361 cADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 StrCM 8
24. junija 1978
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh druaih dežel v Italiji pri SPI.
,	. I 1	Član italijanskel
_	...	-	Izaaia ^^ZTT zveze časopisnih'
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m riška Trst založnikov fieg
m
NA PROCESU LOCKHEED
PROF. GIACCHI
ODSTOPIL
RIM — Kot je bilo predvideno je član razširjenega ustavnega sodišča prof. Orio Giacchi odstopil. Giacchi, ki ga .je na odgovorno mesto imenovala KD, se j končno odločil za edini umesten korak, potem ko je bilo dokazano njegovo sodelovanje v upravnem svetu neke družbe skupaj z glavnima obtožencema afere Lockheed, bratoma Lefebvre. Sodni zbor ni samo sprejel odpovedno pismo, dosegel je tudi, da je Giacchi spremenil vsebino pisma, saj je v njem trdil, da bo zapustil dvorano, medtem ko zakon dopušča le termin «odpovem». Giacchija nadomešča sedaj socialistični odvetnik Achille Salem!.
Glede izključno sodne razprave so včeraj prebrali pisma treh ameriških prič, ki nočejo pričati pred italijanskim sodiščem, so pa pripravljeni odgovarjati na vprašanja pred ameriškim sodiščem. Ustavno sodišče se bo moralo sedaj odločiti, če se zadovolji z dosedanjimi informacijami, ali pa bodo njeni člani ponovno odpotovali v ZDA. Drugi del razprave je bil posvečen zaslišanju treh prič, ki so seznanjene z bančnimi operacijami bratov Lefebvre. Sodniki so zaslišali samo dva, ker se tretji, Arrigo Luigi, ki je Lefebvru zamenjal tretji obrok podkupnine iz dolarjev v lire, ni predstavil, (voc)
WASHINGTON — Ameriška vlada je odpoklicala iz čila svojega veleposlanika Georgeja Landaua. Glasnik državnega tajništva je obrazložil pobudo kot odgovor na zadržanje čilskih oblasti, ki niso Američanom nudile informacije v zvezi z ubojem Orlanda Leteliera.
DVE LETI PO OKRUTNEM UMORU
Pred sodniki morilca mlade Olge Calzoni
Ubila sta jo zgolj iz veselja do ubijanja
MILAN — V prepolni dvorani po rotnega sodišča se je včeraj pričel proces proti Giorgiu Invernizzi-ju in Fabriziu De Michelisu, fašističnima zločincema, ki sta pred dvema letoma zverinsko umorila 16-letno prijateljico Julio Olgo Calzoni, hčerko enega najbolj znanih milanskih zdravnikov Roberta Calzoni-ja. Tedaj sta dvajsetletna študenta, oba sinova premožnih milanskih družin, izjavila: «Ne veva, čemu sva jo ubila. Pripetilo se je pač tako in pika.* Vzroke okrutnega zločina je treba erjetno iskati v njihovi fašistični ideologiji, ki ji je nasilje samo sebi namen, saj sta pripadala znanim tolpam mladih prenapetežev, ki so se zbirali v barih na zloglasnem Trgu San Ba-bila v Milanu: treba jih je iskati v brezdelju, v katerem sta živela, v branju Nietschevih knjig in v osvajanju njegove teorije o nadčloveku. Giorgio Invernizzi, na katerega je bila Olga tudi čustveno navezana, je rekel: «Ko sem streljal, se mi je zdelo, da sem bog, ki lahko daje in jemlje življenje.*
Tistega tragičnega dne sta se fanta skupaj z dekletom odpravila na izlet v Peschierro Borromeo, kjer sta se za Idroscalom urila v stre-
ljanju. Nepričakovano pa je De Mi-chelis z železnim drogom udaril dekle po glavi. Morilca sta imela točen načrt: z udarci naj bi dekle omrtvičila, nakar bi jo z injekcijo umorila, njeno truplo pa vrgla v Ticino, uprizorila ugrabitev in zahtevala visoko odkupnino. Vendar se dekle onesvestilo uprlo se je, stopilo iz avta in pričelo kričati. Pokončala sta jo s samokresom, mirno skrila njeno truplo v grmovje in odšla domov, opustila pa sta načrt o ugrabitvi, ker jima je zmanjkalo poguma.
Ko so ju zvečer preiskovalci vprašali, kaj je z dekletom, sta zaigrala vlogo zaskrbljenih prijateljev; z Olgo se že več časa nista videla in ju resnično skrbi, kaj se je z njo zgodilo. Policija pa jima ni verjela in ni bilo treba dolgo čakati na njuno priznanje.
Na sedanjem procesu je zanimivo dejstvo, da so porotniki same ženske. To je sicer neobičajno, vendar nič nemogočega ,saj porotnike zbirajo z žrebom, (db)
BEOGRAD — Kitajski predsednik Hua Kuo feng bo 21. avgusta obiskal Jugoslavijo, kjer se bo zadržal tri dni. Kasneje bo obiskal tudi Romunijo.
•HiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiniHiiuiuiiiiiiiiiiiiiimiii
Kongres Zveze komunistov Jugoslavije
(Nadaljevanje s 1. strani)
no sodelovanje in socializem v svetu*
Resolucija o mednarodnih vprašanjih izčrpno razčlenja stališča jugoslovanskih komunistov v zvezi z žgočimi mednarodnimi vprašanji in zunanjepolitično dejavnostjo socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. V razdelku o odnosih s sosednjimi državami je rečeno, da je bila politika dobrih sosedskih odnosov vselej izrednega pomena za Jugoslavijo in da je to njena trajna zunanjepolitična opredelitev.
Glede manjšinskih vprašanj je v resoluciji rečeno: «Zveza komunistov Jugoslavije dosledno izvaja politiko popolne enakopravnosti in svobodnega razvoja vseh narodov in narodnosti v SFRJ ter se zavzema za spoštovanje narodnostnih pravic delov jugoslovanskih narodov, ki kot narodnostne manjšine živijo v drugih državah. Jugoslavija gleda na te manjšine kot na dejavnike povezovanja, vzajemnega razumevanja in dobrega sosedskega sodelovanja, na odnos do njih pa kot na merilo odnosa do narodov Jugoslavije. V boju za načelno reševanje položaja in svobodnega ter vsestranskega razvoja narodnostnih manjšin zlasti odločno nasprotujemo njihovi asimilaciji. Takšna politika Jugoslavije je faktor stabilnosti na tem območju in širše.*
V	resoluciji je v razdelku o odnosih s sosednjimi državami beseda o manjšinah tudi pri vprašanjih odnosov z Italijo, Avstrijo in Bolgarijo. Ti deli resolucije se glasijo:
«Pomemben prispevek k odnosom dobrega sosedskega sodelovanja je bila sklenitev osimskih sporazumov z Italijo. Z njimi je bila dokončno potrjena meja med državama in u-rejena so bila še nekatera druga vprašanja, med katerimi ima poseben pomen stvarjanje možnosti za urejanje položaja in svobodnega razvoja narodnostnih manjšin.*
Odnose z Avstrijo «obremenjuje politika asimilacije, ki jo v Avstriji vodijo do slovenske in hrvatske narodnostne manjšine. ZKJ in SFRJ se zavzemata za dosledno uresničevanje pravic slovenske in hrvatske narodnostne manjšine, zapisanih v državni pogodbi ter podpirata njun boj za ohranitev nacionalne identitete in za svoboden razvoj*.
Razvoj sodelovanja z Bolgarijo »omejuje v celoti nespremenjena politika Bolgarije d > makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji in do makedonskega naroda. ZKJ in SFRJ menila, da je ukinitev in nespoštovanje pravic makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji v nasprotju z ustanovno listino združenih narodov in sklepnim aktom helsinške konference*. V resoluciji je še rečeno, da bi po mnenju ZKJ vrnitev odvzetih pravic in rešitev položaja makedonske manjšine v Bolgariji prispevala k boljšemu razvoju sodelovanja med državama.
Na kongresu je na posebno pozornost delegatov in na njihovo navdušenje naletela ena od statutarnih dopolnitev. Na desetem kongresu ZKJ pred Itirmi leti je bil Tito izvoljen za predsednika ZKJ brez omejitve trajanja mandata. Ta sklep so na enajstem kongresu včeraj razglasili za statutarno določilo, torej za sestavni del statuta ZKJ.
V	predsedstvo CK ZKJ so bili včeraj
Izvoljeni:	Vladimir1 Bakarič, Stane
Dolanc. Dušan Dragosavac, Stevan Doronjski, Veselin Djuranovič, Alek-sandar Grličkov, Fadilj Hodža, Nikola Ljubičič, Edvard Kardelj, Lazar Koliševski, Cvijetin Mijtovič, Branko Mikulič, Miloš Minic, Petar Stambo lič in Vidoje Žarkovič. medtem ko so po položaju člani predsedstva tudi predsednika centralnih in pokrajinskih komitejev: Dušan Alimpič, Mah-mut Bak.ili, Angel čeme.'ski, Milka Planinc, France Popit, Vojo Srzen-
tič, Nikola Stojanovič in Tihomir Vlaškalič.
Za sekretarja predsedstva je bil izvoljen dosedanji sekretar izvršnega komiteja (ta organ je ukinjen) Stane Dolanc. Namesto izvršnega komiteja pa je po novem devet izvršnih sekretarjev, med njimi Vlado Janžič iz ZK Slovenije.
Štoka, Iskra, Volčič
(Na 'uljevanje s J. strani)
ISKRA: Za nas Slovence je po membno, db sC Stot1 'narodnostna skupnost ohranimo v tej deželi z vsemi svojimi tradicijami in kulturo. Važno pa je tudi v kakšnih pogojih živimo, kako gospodarsko napredujemo. Če vzamemo primer kraške gorske skupnosti, vidimo, kakšne so težnje krščanske demokracije. Iz zadržanja KD o-krog tega vprašanja namreč je razvidno, kakšna so njena stališča ne le do vprašanja slovenske manjšine, temveč do gospodarske problematike sploh. Gorske skupnosti so nastale zato, da bi pripomogle k razvoju določenih revnejših in zaostalih območij. KD je zaradi jezikovnega vprašanja blokirala kraško gorsko skupnost, s tem pa nj blokirala st..no Slovence, ki prebivajo v tej skupnosti, temveč tudi Vse tiste Italijane, ki so tudi v tej skupnosti, predvsem na Goriškem. In zdi se mi, da ima KD v zvezi z gospodarskimi vprašanji naše dežele sploh takšna stališča.
svet tudi za nadaljnjo mandatno dobo. S svoje strani bi zaključil rekoč, da je nujno, da se dežela kot taka ohrani pri življenju, medtem ko bi jo nekatere sile rade preklale na dva dela. Mi smo proti temu, ker menimo, da moramo Slovenci od Trsta do Kanalske daline pripadati enetnemu zakonodajnemu telesu. Ko se je leta 1968 govorilo v deželnem svetu recimo o beneških Slovencih, je to povzročilo žvižganje. Danes Beneško Slovenijo priznavajo in menim, da nosi del zasluge za to tudi sama dežela. Dežela kot taka je torej potrebna, treba jo je izboljšati, predvsem pa je treba doseči, da bo čim več svetovalcev seznanjenih s slovenskim narodnostnim vprašanjem.
VOLČIČ: Važno se mi zdi, kakšno bo razmerje sil v deželi po volitvah. Že ob tem mi je jasno, da si moramo želeti, da bi bil izvoljen predstavnik SSk in da bi bilo izvoljenih čimveč slovenskih predstavnikov tudi na drugih li; stah. In želeti si je seveda tudi splošen porast levice, ki ga kljub izidom zadnjih upravnih volitev 14. maja lahko pričakujemo. Jasno je. da je važna ravno dežela kot center, ki pogojuje gospodar-
ski razvoj krajev, v katerih živimo Slovenci. In važne so samo-
odločitve. ki jih bo dežela prevzela za kraje, za nas pa še posebej tiste, ki zadevajo Beneško Slovenijo. Problem izseljevanja, to je gospodarskega pogojevanja ljudi, ki nimajo tiste stopnje narodne zavesti, kakršno jo imajo Slovenci v Gorici ali v Trstu, in drugih problemov, ki tarejo beneške Slovence ne bo mogoč, učinkovito reševati, če ne bomo pravočasno sprejeli zakona za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Mi v deželi žal še zmerom nismo subjekt, čeprav se v zadržanju raznih političnih sil kaže določena dobra volja, ki pa je še nezadostna. Nedvomno ,ie pozitivno, da je bil sprejet sklep o imenovanju komisije, ki bi proučila vse možnosti za izdelavo zakona za globalno zaščito. Prav zato pa je ob tem pomembno, da smo Slovenci stalno prisotni vsakokrat, ko se določeni sklepi pripravljajo in seveda tudi potem. Ko so že sprejeti in ko jih je treba izvajati.
Vpr.: Tisti, ki boste izvoljeni, boste v svojem bodočem delu v deželnem svetu prav gotovo potrebovali oporo pri bazi, to je pri raznih karjevnih ustanovah, naših organizacijah itd. Kakšen je vaš odnos do tega sodelovanja?
ŠTOKA: Pri svojem dosedanjem delu sem bil vedno v stikih z vsemi slovenskimi organizacijami in se pri tem nisem oziral na recimo drugačna politična gledanja, ker izhajam s stališča, da je e-notnost med zamejskimi Slovenci v raznolikosti nekaj nujnega. V tem smislu se bom trudil še naprej, če bom izvoljen v deželni
ISKRA:	Značilnost slovenske
manjšine je v tem, da zna postavljati in braniti svoje zahteve. Zdi se mi zato, da ni posebnih problemov, kako spoznavati stališča Slovencev in njih zahteve. In tako smo tudi vedno odgovarjali tistim, ki so si prizadevali da bi proučevali, kako živi in kaj želi slovenska manjšina. To je tudi primer komisije v Rimu. Za spoznavanje potreb Slovencev, je dovolj, da jim prisluhnemo na vseh ravneh. Mi kot komunisti smo se vedno povezovali z ljudstvom, povezovali smo se s svetovalci po konzultah, prirejali smo sestanke, torej povezovali smo se vedno z raznimi odbori in spremljali delovanje l.a bazi, kjer so prihajale do izraza zahteve in želje prebivalstva, posebej še Slovencev. To ie potrebno ne samo zaradi boljšega posvetovanja in zato, da se izdelajo boljši predlogi, temveč je zlasti potrebno v tej naši situaciji ko je treba izvajati pritisk na vse demokratične sile, vključno s tistimi, ki so doslej u-pravljale javno življenje, da se določeni odprti problemi rešijo. Potreben je torej pritisk, kajti Slovenci smo vselej dosegali to kar smo dosegli, samo z bojem in v tej smeri bo treba nadaljevati. Demokratične sile morajo postati še bolj demokratične in imeti mo- , rajo več posluha za naše zahteve, to pa bomo lahko dosegli le s svojim neposrednim nastopom.
VOLČIČ:	Tudi	socialistična
stranka je bila vedno občutljiva za vse kar prihaja z baze in s strani organizacij. Pri tem se mi zdi bistveno, da je mnenje Slovencev o problemih, ki se tičejo naše narodnostne skupnosti obvezujoče za vodstvo stranke p< samem statutu. V tem okviru deluje slovenska komisija, ki proučuje in prediskutira te probleme in o njih obvešča svoje italijanske tovariše. Deželni svetovalci, ki ne poznajo slovenskih problemov, kakor pravi Štoka, so verjetno tisti, ki nimajo slovenskih tovarišev v stranki, ki bi posamezne probleme obravnavali in razčistili skuono.
Zelo važen se mi zdi tudi problem enotnosti dežele. Vsak poskus delitve bi bil za nas skrajno škodljiv, ker bi na ta način spet izgubili ravno najbolj šibko komponento slovenske narodnostne skupnosti, to je Beneško Slovenijo.
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA POBUDO PROSVETNEGA DRUŠTVA TABOR
«Zaplešimo, zaigrajmo» drevi na openski ploščadi
Nastopile bodo otroške folklorne skupine s Tržaškega
Na ploščadi pred openskim Prosvetnim domom ali v primeru slabega vremena v domu samem, bo drevi ob 21. uri prvo srečanje otroških folklornih skupin s Tržaškega. Organizatorji, openskemu prosvetnemu društvu «Tabor» je priskočilo na pomoč referenstvo za folkloro pri Slovenski prosvetni zvezi, so prireditev naslovili «Za-plešimo, zaigrajmo.kot prisrčno vabilo na čim številčnejšo u-deležbo. Tokrat so se mu odzvale folklorne skupine iz Križa, Šempolaja in Saleža, poleg domačinov seveda, sodelovali pa bodo še koltalkarji openskega športnega društva «Poleti>, ansambel «Rrdeči nagelj» z Opčin ter harmonikarski ansambel Glasbene matice iz Trsta. Za vse tri skupine, ki delujejo v sklopu prosvetnega društva «Tabor» bo drevišnji krstni nastop, saj vadijo le slabo leto. Najmlajše je pripravila Norka Ravber, ostali dve skupini pa Stojan Petaros, vse tri pa bodo izvajale različne splete belokranjskih plesov in pesmi. Venčke motivov iz raznih slovenskih pokrajin bo prikazala precej številna skupina iz Križa, ki jo v okviru ŠO «Mla-dina», že drugo leto vadi Anka Kocjančič. Prizadevna Neva Ferlu-ga je pripravila dve šolski skupini: učenci saležke osnovne šole bodo zaplesali štajerske plese, njihovi sovrstniki in šempolaja pa gorenjsko «metlo». V znamenju folklore bo tokrat tudi nastop openskih kotalkarjev, ki bodo izvedli splet tržaških plesov, člani ansambla tRdeči nagelj», ki so prav tako z Opčin, bodo zaigrali in zapeli nekaj narodnih, medtem ko bo harmonikarski ansambel Glasbene malice, ki ga vodi Klavdij Furlan, izvedel ob umetnih še izbor narodnih motivov, (bp)
Po treh letih dopolnilne blagajne
Kritična stališča tovarniškega sveta podjetja SIRI
!L«*!3.|fcU« JO
Delavci podjetja SIRT so se zbrali včeraj na skupščini, da pregledajo rezultate četrtkovega srečanja na deželi, katerega so se udeležili odbornik Stopper, predstavniki finančne družbe Friulia, pokrajinskih sindikalnih organizacij in vodstva podjetja. Na žalost so ugotovili, da se njihovo vprašanje nikakor ne premika z mrtve točke in da po treh letih dopolnilne blagajne ne samo, da se ni začela preobrazba obrata, ampak ni še niti podpisan odlok o iJodaljšanju dopolnilne blagajne za drugo polletje 1977, kar onemogoča naplačila prejemkov okrog 550 nameščencem.
Tovarniški svet zahteva zato spoštovanje obljub in izraža zelo ostro kritiko obnašanju ( pristojnih oblasti, še posebej deželnega odbornika Stopperja, češ da se je izmikal sestanku z zaskrbljenimi delavci.
Stališče DZ-I11L o bližnjih volitvah
Tajništvo tržaške Delavske zbornice UIL je opravilo pregled krajevnih
proizvajalnih in zaposlitvenih razmer in pri tem ugotovilo, da je kljub naporom sindikatov in političnih sil vse prej kot zadovoljivo, kar se med drugim odraža v manjšanju števila prebivalstva v naši pokrajini. Treba bo zato še mnogo truda, da se ohranijo in povečajo delovna mesta in da se zagotovi zaposlitev mladine. Sindikat ugotavlja, da nekatere sile zagovarjajo tercializacijo krajevnega gospodarstva, medtem ko je treba za gospodarski preporod oživiti industrijski in pristaniški sektor.
DZ-UIL ne podcenjuje dosedanjih naporov deželne, pokrajinske in občinskih uprav za zajezitev krize, poudarja pa, da bo treba po volitvah ustvariti najširšo enotno fronto političnih sil za preporod našega mesta. V tej perspektivi in ob upoštevanju sindikalne avtonomije, zatrjuje DZ-UIL, predstavljajo potrebno sredstvo za dosego tega smotra le stranke u-stavnega loka, ki si bodo morale prizadevati, kot so se obvezale v volilni kampanji, da bo mogel Trst zares vršiti vlogo mostu med zahodnim in vzhodnim svetom.
• Tržaška občina sporoča, da so prenesli urade sedeža občinskih kulturnih ustanov v Ul. del Teatro 5.
VČERAJ MALO PO 13. URI V ULICI BATTISTI
Drzni roparji odnesli iz agencije Bunce di Roma 50 milijonov iir
Očividci trdijo, da so se trije roparji oddaljili z avtom zelene barve morda švicarske registracije - Vsi cestni bloki neuspešni
Trije še neznani roparji so včeraj nekaj po 13. uri oropali agencijo C «Banco di Roma* v Ul. Bat-tisti v bližini Portici di Chiozza. Banka ne razpolaga z avtomatično napravo povezano s kvesturo, zato so bili karabinjerji in policija obveščeni šele potem ko je bil drzen rop izveden in potem ko so imeli roparji na voljo dovolj časa, da so se nemotoma oddaljili.
Vse se je odvijalo v skopih petih minutah. Kolikor je zadostovalo, da so roparji odnesli približno 50 milijonov lir. V tistem trenutku je bilo v banki poleg ravnatelja Maria Potoella, blagajnika Paola Giorget-tija in uradnikov Fabia Cellie, Paola Lazzarinija, Francesca Biancar-dija in Pietra Monaca še kakih 15 klientov. Nenadoma je vstopil mož srednje postave, oblečen v bel jopič, k) je imel obraz prekrit z belo čepico in potegnil iz žepa veliko pištolo. «Bodite mirni, nič se vam ne bo zgodilo,* so bile njegove besede, ko sta v banko vstopila dva pajdaša, ki sta imela obraza prekrita s čepicama podobnima tistim, ki jih nosijo mornarji. Tudi onadva sta imela pištoli, ki pa sta bili po mnenju očividcev različni od tiste, ki jo je imel njun pajdaš. Slednja sta pod grožnjo orožja primorala
uslužbence in kliente, Ja so se o-brnili k zidu, nato pa jih zaprli v ravnateljev urad. Prvi ropar je primoral blagajnika, da je legel na tla, sam pa je izpraznil železno blagajno in še nekaj manjših predalov, nato pa je zaprl blagajnika skupaj z ostalimi. Pred odhodom so roparji še prestrigli notranje telefonske žice, kj povezujejo agencijo z bančno centralo, prisotnim pa so zabičali naj ne kličejo policije.
Pred banko je bandite videla lc neka ženska, ki je čakala na hčerko, ki se je mudila v njej, a se ni zamišljena kot je bila, zavedala ropa. Ženska je sicer opazila, da so se roparji oddaljili z velikim avtomobilom zelene barve s pravokotno belo evidenčno tablico, ki je bila podobna švicarski. Policija pa ne izključuje možnosti, da gre za skrbno ponarejeno tablico. Iz dinamike ropa je razvidno, da je bil ta zelo dobro načrtovan, kar dokazuje tudi dejstvo, da je v četrtek neznana ženska telefonirala v banko in izrekla nekaj nerazumljivih besed, morda v angleščini. Včeraj je bilo tudi več nejasnih telefonskih pozivov in prav nekaj minut pred ropom je neznani mož vprašal po neki družini, nato pa se je oprostil češ, da gre za napako. Preiskovalci

SPECIALIZIRANE PRIREDITVE NA VELESEJMU
Včeraj posvet o montažnih hišah danes 14. mednarodni dan o kavi
Les se čedalje bolj uveljavlja kot gradbeni element - Današnjega posveta o mednarodni trgovini s kavo se bodo udeležili strokovnjaki iz številnih tujih držav
V nizu spremnih prireditev je bil včeraj na velesejmu drugi «dan» namenjen lesu in njegovi problematiki. Na programu je bil medna-
rodni posvet na temo cVključeva-montažnih ffi v' na-
nje lesenih montažnih hiš v na ravno okolje*, ki ga je organizirala Italijanska zveza industrijcev s področja lesa, pohištva in opreme. Prisotni so bili številni strokovnjaki, arhitekti, inženirji, gradbeniki, predstavniki Zavoda za ljudske hiše, javni upravitelji in obrtniki iz naše dežele in iz notranjosti Italije.
Po Krajšem pozdravnem nagovoru predsednika velesejemske ustanove dr. Toreselle je podal glavno poročilo predstavnik organizacije Federlegno inž. Fraschini, ki je med drugim dejal, da se je les v Italiji v letih ’50 uporabljal le za opremo novih stanovanj, medtem ko se danes čedalje bolj u-veljavljajo montažne hiše, pri katerih je les glavni gradbeni element. V razpravo so posegli strokovnjaki Marclii, Capasso, Boroni, Cenci in Barbina, ki so orisali razne aspekte vključevanja takšnih gradenj v naravno okolje in izkušnje, ki so si jih na tem področju nabrali na Japonskem, v Ameriki in na Finskem.
Danes bo na sejmu 14. mednarodni dan o kavi, ki ga organizira

GLASUJMO
(Nadaljevanje z 2. strani)
nili koristi našega delovnega človeka.
Vrsta shodov je bila tudi v videmski in pordenonski pokrajini, kjer so govorih kandidati Štoka, Bratuž, Gradnik, Dolhar, Venosi, Brezigar ter predstavniki mladinske sekcije SSk. Povsod so poudarjali nujnost, da dežela F-JK ostane enotna in celovita, saj je le tako mogoče, da v deželnem svetu govorimo o problemih vseh Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini.
Zadnja zaključna volilna shoda, ki sta bila sinoči v Nabrežini in v Sovodnjah pri Gorici, sta zadobila poseben pomen zaradi prisotnosti predstavništva koroških Slovencev, ki je s svojo prisotnostjo hotelo izreči solidarnost SSk v njenem volilnem boju za ohranitev predstavništva v deželnem svetu, za uveljavitev vseh drugih narodnostnih pravic Slovencev v deželi ter vsesplošni razvoj naše narodnostne skupnosti. «Koroški Slovenci smo v tem trenutku z' vsem srcem z vami — je posebej poudaril predstavnik NS KS Karel Smole — in prepričani smo, da bo vaše delo obrodilo sadove in da bomo tudi Koroški Slovenci s samostojnim nastopanjem
dobili novega zagona v boju proti diskriminacijam s strani avstrijskih oblasti do nas.*
Za Predstavnikom NSKS je razložila program liste SSk za goriški pokrajinski svet kandidatinja Marija Ferle-tič, nakar je nosilec liste SSk za deželne volitve dr. Štoka apeliral na vse slovenske volivce brez izjeme, da v tem prelomnem obdobju, ki ga doživljamo Slovenci v Italiji, čim bolj strnjeno glasujejo za liste kandidata SSk, da se tako ohrani samostojno politično predstavništvo naše narodnostne skupnosti v deželnem svetu, da se ohrani enotnost dežele, dobri stiki s Slovenijo oziroma z Jugoslavijo in nadaljevanje boja za globalno zaščito vseh Slovencev v Italiji.
Tudi druge stranke so včeraj s polno l>aro zaključile svojo kampanjo. Vsepovsod so se včeraj vrstili shodi, posebno cirkuško razpoloženi pa so bili radikalci in pripadniki liste «Per Trieste*, to je tisti, ki bi radi porušili določene odnose, ki So z velikimi napori in odpovedmi zgradili v tolikih letih v Trstu.
Včeraj se je tako zaključila volilna kampanja in začelo se je kratko razdobje volilnega zatišja, ki naj bi bilo razdobje dokončnega premisleka pred jutrišnjim odhodom na volišča.
vodstvo velesejma pod pokroviteljstvom tržaškega združenja trgovcev s kavo. Strokovno srečanje se bo začelo ob 9.30 v sejmi dvorani. Razpravo, ki Poravnavala vpliv mednarodnih sporazumov na tržišče s kavo, bo vodil predsednik združenja dr. A. Hesse, glavno poročilo pa bo podal predsednik izvršnega odbora londonske »International Coffee Organisation* G.W. Ford. Najavljena so strokovna odposlanstva iz več evropskih držav, prisotni pa bodo tudi predstavniki
Brazilije, Indonezije, Gabona, Konga Brazzaville, Gane in Srednje-afriškega cesarstva. Med drugimi osebnostmi se bo srečanja udeležil tudi glavni tajnik «Interafrican Coffee Ofgfttotsžftion* s sedežem v Abidjanu Mpungi Buyungu.
• Župan tržaške občine obvešča, da
bo v času tržaškega velesejma, t, j. do četrtka, 29. t.m., cesta med Ka-tinarsko cesto in Ul. Cumano enosmerna. Nasproti hipodroma bo parkirni prostor za taksije.
so mnenja, da je bil prav ta telefonski poziv začetni znak za rop in da gre gotovo za izkušene roparje.
Policija je takoj uvedla na glavnih cestah, ki peljejo v naše mesto cestne bloke, za roparji pa še ni nobenega sledu.
POZIV KZ ČLANOM
Še danes davčne prijave
Kmečka zveza poziva člane, naj se čimprej oglasijo v njenih uradih, da jim izpolnijo davčne prijave. Za izpolnitev so potrebni (da ne bo treba članom hoditj in čakati zaman), naslednji podatki: 1. Kopija lanske prijave (če je niso pustili v naših uradih) ali posestni list za zemljišča in za hiše (če jih dajale v najem tudi zadevne pogodbe), za prodane ali kupljene nepremičnine (zemljišča ali hiše) kopijo notarskega akta: 2. Davčna številka (oodice fiscale) vseli družinskih članov, ki so v letu 1977 imeli kakršne koli dohodke. Če je kdo nima. mora zanjo vprašati na pristojnem finančnem uradu. 3. Obrazec 101 ali 102 za od vi sr: e delavce in • upokojence, (tudi za družinske člane): 4. Zadnje davčne kartele; 5. Številke evidenčnih tablic avtomobilov. Opozarjamo, da bodo prijave izpolnjevali še danes izključno članom in priporočamo, naj ne čakajo zadnjih dni.
TAJNIŠTVO KMEČKE ZVEZE
Še danes vzorce za 7. pokrajinsko razstavo domačih vin
Tržaška pokrajinska uprava prireja letos, v sodelovanju z dolinsko občino, 7. pokrajinsko razstavo domačih vin. Prireditev, ki bo vsebovala tudi bogat kulturni in strokovni spored, bo kot smo že poročali, v dneh 28., 29. in 30. julija na trgu v Boljuncu. Razstavljena bodo v glasnem vina, ki so bila že nagrajena na bbžlnskih vinskih razstavah, ki jih bodo prevzeli v imenu pokrajinske uprave občinski prireditelji. Ker pa v Trstu in Miljah občinske vinske razstave ni, morajo vinogradniki, ki se želijo udeležiti pokrajin-
ske razstave, oddati vzorce vina na občini v Miljah ali na sedežu trža-
ške pokrajine še danes.
“(p/UDMMD
ApDhDci okvaho na 182.
30
VSTOPNINA: 1.300 lir (znižana 900 lir)
mednarodni vzorčni
•Tržaški velesejem
182 je številka za opozorilo okvar. Ne le, če se pokvari tvoj osebni telefon, ampak tudi, če naletiš na pokvarjen telefon v govorilnici.
Vedno se lahko zgodi, da gre kaj narobe Zato, če ugotoviš okvaro pri kakem telefonu, naj bo to kot tvoj hišni telefon, Opozori nas nemudoma, prišli bomo takoj za izvršitev popravila.
Telefonski pogovor z 182 je brezplačen od doma, iz kake druge govorilnice ali od enega tolikih javnih telefonov istega tipa kot govorilnica, ki vrnejo žeton konec pogovora. Če nam greš na roko, bo telefon bolje deloval.
Več o 182 dobiš na prvih straneh telefonskega imenika.
URNIK: ob delavnikih od 16. do 23.
ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. - od 16. do 24.
17/29. junij 1978
JCajii ‘Ejikjlon jsi dnbhina

VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 in « UL. REVOLTELLA
=>	s-? o*-	3 rr- «> ca s s- s«