P a š n i k. *) Kako domača odgoja otrokom prirojeni čut in Ijubezen do resničnosti oJirannje in poživlja? Naj več morejo stariši storiti, da se to čuvstvo pri njihovih otrocih okrepi, ako namrefi saifli ljubijo resnico, ako so do svojih otrok zmiraj resnični in odkritoserčni, da le-ti niti ne mislijo, da stariši drugače govore, drugače mislijo. Kar namreč reko, velja otrokom kot nedvomna resnica; kar obljubijo, karžugajo, mora se zgoditi; kar odreko, ostane odrečeno; kar zapovedo, ostane zapovedano. Ako stariši tako v pravi ljubozni z otroci postopajo, ako jim dovolijo odkritoserčnost ia prostodušnost, bodo otroci tudi zmeraj ljubili resnico, odkritoserčni bodo ostali, posebno ako zapazijo, da je pravica, resnica in poštenje nad vse, in da te čednosti, ako vselej kazni ne oproste, vendar jo močno zlajšujejo. Stariši, odpirajte svojim otrokom vrata v resničnost tako, da tistemu, ki odkritoserčno spozna svoj prestopek, zaupate in prizanesete, lažnjivca pa zaničujete in kaznujete. Veliko bi bilo tukaj omeniti še od chugih hišnih čednostih, kakor na pr. od treznosti, štedljivosti, skromnosti, govorimo pa le od privaje k delavnosti. Privaja k delu, veselje nad delom, to je izmed poglavitnih smotrov eden, za kateri se moramo pogaujati pri odgojevanji. Vsakdo mora kaj koristnega učiniti, ako noče zgrešiti namena svojega bivanja. Delavnost nam pridobiva ljubezen in spoštovanje pri drugih, delavnost nam pomore, da ne koristimo samo starišem, temuč vsemu človeštvu. Ne glede na to, nas delo še varuje hudih strasti, dolgega časa, tisočero drugih napeljevanj v hudo, v katero nas pripelje lenoba, in tako delavnost veliko pripomore v povzdigo nravnosti. Tedaj stariši skerbe, da otroci že v zgodnji mladosti kaj koristnega delajo, da male tudi delovanje zanimiva, ali s tem, da jih pohvalijo, ali kaj obdarujejo, na pr. z novo pisanko. Stariši pa tudi otrokom pokažejo, kako in v čem se pošteno razvedre in razvesele; sploh pri svojih otrocih ne terpe lenobe, košate matere vse hudobije. Previdni stariši pripravijo otrokom delo dokončavšim domače veselje, in če so dneve v tednu prav obračali, peljejo jih ob nedeljah in praznikih na sprehod po zelenih tratah in žitnem polji. Odraščeni ne smerao nikoli pozabiti, da smo bili svoje dni mladi, ter privoščimo otrokom, da se življenja vesele, ker so raladi. Zelena setev, •) cf. 1. 1. 16 in 19. p. 1. bogato žitno polje, ki obeta obilo žetev, pisana livada s cvetlicami in metuljčki, bister potok, ki se vije med zelenjem, temni gozd, spomlad, poletje, jesen in zima, da, vse stvarjene reči nam služijo v to, da vživamo veselje, katero pa tudi otrokom privoščimo. Veselo serce, mladostna gorečnost je potrebna in je tudi cerkvi božji koristnejša od otožuosti. Ako nočemo izrediti potubujencev, ne sodimo mladost tako, kakor nam veleva resna starost, dokler namreč njih djanje ni preširnost in nespodobnost. Povzemimo še enkrat, kar smo povedali. V družini naj začenjnjo otroci spoštovati oblast in veljavo. Stariši so otrokom z besedo iri djanjem pervi zgled v bogoljubnosti, nravnosti, resničnosti in spoštovanji do drugih. Že v pervih letih skerbe, da se pri otroku postavi terdna podlaga za dušo in telo, na katero se potem dalje stavi; umni stariši ne čakajo še le šole, kajti nevkretnih cepcev tudi šola ne zboljša lahko in stanovitno. Zločini se ne rode, a izrejajo se. Zgrada gotične cerkve napreduje od znotraj na zunaj; tudi naša mladina naj se od znotraj toraj iz družine izreja v vsem strahu k nravnosti. Tukaj naj se poklada temeljni kamen, na kateri zidate cerkev in šola. Kerščanski stariši naj bi to dobro premislili. Dobra odgoja res stane veliko truda ter prizadeva in nareja dosti skerbi, a donaša tudi nevenljivi sad, ne le za telo, temuč tudi za dušo, ne le za časuost, raarveč tudi za večnost; od nje veljajo tudi besede sv. pisma, da je za vse koristna in ima obljubo sedanjega in večnega življenja, in kar se v bridkosti seje, žanje se v veselji.