Inserati se sprejemajo in velja trist jpua vrsta 8 kr,, če se tiska lkrat, 11* o .1 ',1 'I !* „ u n v 3 , P i večkratnem tiska iji so cena primerno zmanjša. H 0 le O pili «6 r.e vračajo, nefrankovana pisma se ne Bprejemujo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Po oošti preiemar veiia : Zh ceio ieto . 10 jri. — kr. i« notieta 6 ., — ta četrt ieta J 50 V administraciji veliš: ,-pMf"«,-, Za ceio ieto za pui ieta la četrt ieta i ?i. 40 kr • 2 „ :o ,'. V Linbiiani na aom onKil an kr. več na ieto. Političen lisi zs slovenski nni velia 60 Vredništvo ;e Florijanske ulice št. 44. izhaja po trikra na teden io aicer v toretc, četrtek in sonott. „Resnici čast". S tem naslovom prinaša „Vaterland" v šev. 278 prav zanimiv članek, v ktevern neki dopisovalec „resnici čast" daje, t. j. dokazuje, kako goljufno in lažnjivo liberalci na Češkem postopajo. Naj o kratkem označimo način 1 -beralnega bojevanja. Sicer res zadeva neposredno le Reichenberško okolico, pa — ab uno disce omnes, odsev enega posveti tudi na druge, tudi za nas je podučljiv. 1. „Sploh in očitno je znano, pravi dopisovalec, da liberalna družbica v Reiohenbergu se je zavezala s svojim časnikom „Reichen-berger Ztg" ljudstvo s čr n o r u d e če-z la t i m banderom (pruskim) s o zna niti, ter ljudstvo nanj privaditi. — Zarad tega je bil časnik večkrat zasežen; ker s svojim pripravljanjem ljudstva je za Pruiijo ,,kalil javni mir'*, „je žalil kmalo osebo cesarjevo", kraalo kako drugo o^obo cesarjeve rodovine". So li liberalni časniki v Beču, Gradcu, Ljubljani, Trstu itd. drugače postopali? Ravno tuko; so bili li zaseženi, an ne, ne odločuje ničesar. 2. „Sploh in očitno je znano, da pri neki m liberalnem zborčeku v Pragi je bilo skie-njeno, v pomočkih ne več zbirijivo postopati, ampak vsega se po s luž i t i, da bi le spet vlado v roke dobili. — Da so po sklepu natančno delali, kaže nesramno obnašanje liberalnih kolovodjev in enako nesramni članki njih časnikov1'. So li kolovodje in časniki liberalcev v Biču, Gradcu, Ljubljani in drugod bili manj nesramni, manj lažnjivi? Nič manj, nič manj ne, ampak un;m so bili podobni, ktkor jajce jajcu. Res, liberalci v pomočkih niso nikjer zbrljivi. 3 Sploh in očitno je znano, da liberalna stranka na češkem je izdala glasilko: Noben drugi časnik ne sme izhajati, kakor liberalni, in če bi se vendar pre-drznil časnik druzega značaja izhajati, se mora z vsemi pomočki na-to delati, da se zatere. — To so nemški liberalci po Češkem tudi izvrševali, (liberalci češki so jih pa posnemali); od hiše do hiše bo romali ter konseivativnim listom naročnike odjedali, z obljubami in žuganjem odvračevali ter z denarno in drugo podporo res odvrnili". Je li po drugod drugače? Nič drugače, ampak enako je. Vsi pomočki so takim listom prav, bodi si še toliko nesramno obrekovanje, nič ne dd, da le pomaga. Tukaj so se konservativni listi črnili in psovali; zasmehovali in zažigali, itd. V tem poslu so si nemški in slovenski liberalci ne popo'u — ampak popolno ravno — bratje ter so s takim neobzirnim postopanjem že toliko kalinov (po domače „gim-pelnov") vin vil j, da Be že marsikje naročniki na ,,Slovenca" milovaje po strani pogledujejo ter le tisti kot „močni duhovi" preslavljajo, kteri znajo zaničljivše čez njega zabavljati. 4. ,,Sploh in očitno je znano, da je bila zaničljiva pesen „na Ilradšinu" v Rei-chenbereki tiskarni tiskana Ver v tisočerih iztisih po vseh deželah tje do južuega Tirolskega razširjena". (Na Ilradšinu v Pragi je cesarska in nadško- fovska palača ter stolna eprkev s svetinjami sv. Janeza Nepomuka; tedaj vse, kar liberalce v oči bole; drugo si lahko vsak sam misli.) Z razširjenjem tega umazanega umotvora brez-vernega liberalca so se osebe pečale, od kterih bi človek že zarad stanu nikdar ne bil kaj takega misliti zamogel, nikar še izvrševanja pričakoval". Je li pri nas drugače? Ne; ravno tako je. Znano je, kako se je vedelo (ne mara še vč) Ljubljanski „Tagblatt", liberalni ,,šol8ki list" zdaj temu, zdaj drugemu podtakniti &li celo vriniti! Kdo ne ve, kako so liberalci ,,tednik ' (nesrečnega spomina) po dvanajstero in še več kupovali ter »duhovitim" in zmožnim kmetom zastonj delili! Celo c. kr. uradniki so se za razširjanje brezverne Blovenske pra-tike hvalevredno trudili 1 5. „Sploh in očitno je znano, da na vrhuncu vsega takega početja so bili j u d j e. In sicer za ,,Reichenberger Ztg." je skrbela judovsko-liberalna kazina v Pragi, za Dunajske liberalne liste pa so skrbeli tamošnji Rothschildovi judje." Mar li je in je bilo le v Pragi, v Beču tako? O, žalibog, da ne! Od cesarske stolnice do zadnjega mestica zadnje kronovine so liberalni časniki kakor gosta mreža dežele in ljudstva prepregali in vsem so bili na vrhuncu ali resnični nekršeni judje ali njih ravnobrateci kršeni, pa brezverni liberalci (glej ,.Slovenca" št. 113 pretivnica). Jezik: nemški, ogerski, slovenski ali italijanski ni kar nič okužene mlake liberalnih časnikov zadrževal. 1 kako Flavija. Prizori krščanskega Življenja iz četrtega stoletja. A. Ilurel. Pred. Vilinski. ........Probrosis Altior Italia ruinis. (Dalje.) XV. „Me, me adsum ..,..!" Po kratkem ostanku v Hiponu priladja naposled ostali del potnikov v glavno mesto Numidije; njih prva misel pa je bila, da se zedinijo z Emilijo in Flavijo. Kako se čudijo, ondukaj jih ne dobivši I Kaj sta že odpotovali in če, po kterem potu? Ali ne bi bilo dobro, če ju počakajo v Kartagi, ker je menda njih nenavzočnost le začasna? Tako so se popraševali, ne da bi si mogli kaj odgovoriti. Zabadava so preiskali gostivne mesta in pojasnila iskali pri uradnijab. Ljudstvo je bilo pi ravno tako nemo. Trosila se je govorica, da sta prišli dve tujki, ki sta pa med upornimi puščavniki trdovratnost zo per cesarjeve ukaze še le povikševali in da sta morali zato svojo predrznost plačati s svobodo svojo. To je bilo pa tudi vse, kar se je bilo zvedelo, kar res ni imelo toliko pomeuljivosti v sebi, da bi bilo ljudstvo na to pazilo in da bi bilo naše potnike na pravi sled dovedvalo. Potništvo si je mislilo, da bi bili plemeniti prijatlci lahko pustili v luki sami kaj sporočila, v katerim bi jih moglo najti, ko bi bile še tako skrite1 ReB je mislila Emilija na to pri svojem ujetju, ali strah, da potem svoje prijatelje v nevarnost spravi in njih dohod unesreči, jo je odvračalo od tega in zatorej je izvolila, da se hoče izpostaviti vsem namer-ljejem in nevarnostim sama s svojo hčerjo. Po nekoliko dneh bili so naši potniki v jako mučni zadregi; naveličani nekoristnega čakanja so sklenili, da nadaljujejo potovanje proti vshodu. Sisinijevo birištvo jih je že na sumu imelo; ko pa spoznajo hudobne nakane vohunov, se naglo odpravijo. O določenem času bili so vsi pripravljeni, stali so že v ladji. Samo enega so pogrešali, Pretekstata. Težak iz luke izroči listič Moteli, v kterem se je Pretekstat opravičeval in naznanjal, da se bode zopet v Aleksandriji aešal s svojimi prijatelji; sedaj se mora za trenotek ločiti. Pretekstat Be res ni mogel sprijazniti z miseljo, da bi bili odpotovali Emilija in Flavija. Ako tudi se je trudil na vso moč, vendar ni našel nikakega sledu, kje da bi bili v Kartagi; vedel je za gotovo, da sta semkaj prišli, in da nista odpotovali brez tehtnega uzroka. Če pa res tukaj nista, bi bil pa ves njegov trud zastonj; toda poprijeti se ni mogel te misli. V Kartagi sta; to pa ni Bluhs, imeti mora svoj skriven razlog, ki ga je hotel preiskati in to ga je nagnilo, da je ostal. Kar je bil v kratkem zvedel o poglavarjevih razvadah v S ciliji, kar je bil skusil silovitosti ljudstva v Hiponu, to ni bilo primerno, da ma odBtrani žalostne Blutnje, ki so ga vznemirjale miBlečega na osodo plemenitih gospa. Te slutnje postale so mu brž tista vodilna nit v labyrintu zmedenih, nepopolnih, si nasprotujočih poročil, ki ga je imela na pravi sled privesti. Po zvijači, pregovoru in celo podkup-ljenju polagoma zasledi Emiljino bivanje in še to se mu posreči, da pride k njej. V strahu in Bkrbi zarad Flavije sprejela ga je nesreč-nica, kakor rešivnega angela. Pravila mu je, koliko je že trpela, česar se še boji; naznanila mu je, kar je vedela in dvomnevala o osodi svoje hčere in nazadnje ga z milim glasom zaprosila: tudi! Značaj kršanskiali brezverski — ta dela učin in razloček, jezik nikoli in nikjer ne. Kako pa vendar je bilo mogoče, da je peščica judov iu brezvernih liberalcev (saj od začetka jih ni bilo več) se pospela do vrbunca in popolnega goBpodstva ua časnikarskem polji? To je bilo le potem mogoče, kadar smo sami judje postali ter vsiljene voditelje prostovoljno na vse mogočne načine podperali. Mar smo pa li res to zločinstvo storili? Da — Bmo ga — Bog hotel, da bi ga ne bilil Prosimo kratkega odgovora: Kdo se je kaj zmenil takrat, ko bo začeli časniki rasti, kakor gobe iz tal po dežji? Smo li pazili, da bi ne bile strupene gobe, liberalni časniki dobrih prerastle ? Kdo je podpiral z naročevaujem liberalne Časnike tudi še potem, ko je začel sad zoreti, ter so liberalni časniki začeli, kakor za stavo verake resnice tajiti krščansko življenje pa sramotiti in sv. obrede smešiti? In še zdaj, ko se že tolike podrtine povsod kažejo , kdo podpira judovske časnike v njih rovarskem delu? Od kod to, da najboljši katoliški časniki le kratko časa živijo ali vedno životarijo, judovsko-liberalni časnikarji se pa debelijo od svojih 10, 20, 30 tisočev naročnikov? itd. Vse to delajo brezumni katoliki, ki so .v svojem mišljenji pravi judje postali. Naj se nam odkritosrčna beseda ne zameri, ker res žalostno, prežaloBtno je, kako brez miši e n o delajo katolilški kristjani popolno — po judovskih načelih in vendar tega nikoli spoznati nočejo. ,,M a r 1 i n i s m o d o b r i k a-tolik i", je pred leti rekel, imeniten državen poslanec ravno v hipu, ko je govoril in potem glasoval zoper katoliško cerkev. In to se lahko stokrat med nami sliši in Bicer ravno pri de lovanji, ki jako zelo po židovskem česnju duhtl. Kaj pa potem javkamo, da so nam judje čez glavo prirastli ter čez nas gospodujejo v denarnih in političnih rečeh? Le pravična kazen je, da smo vrokah tistih, kterih mišljenja smo se navzeli ter jih (res brezumno in nepremišljeno) podpiramo v gospodstvu čez nas. Spoznajmo že enkrat ter „dajmo resnici čast," da začnemo misliti in delati na kršanski podlagi, po kršanskib načelih ; le tako, in nič drugače ne, se bomo rešili judovskega robstva. Reče naj se ter modruje kar in kolikor rado: Ne časnikarstvo, ne zborovanja, n e d e n a r n a , nepolitična društva, ne umotvori, ne državna podpora, n i č n a s n e bo reš i 1 o n i ti gospodarskega niti političnega ,k r a h a" — pogina, kakor le kršau-sko mišljenje in kršansko delovanje. Vere in kršanskega značaja nam ne nadomesti nobena stvar. „Viša moč". Naš vrli poslanec Miha Herman je v štajerskem deželnem zboru izuBtil besedo, katera zna postati geslo za avstrijske Slovane. Rekel e na blizo tako: „Avstrijski Slovani ne morejo svojih pravic tako dolgo čakati, da se bo nemškim liberalcem zljubilo, te pravice pripo-znati (kajti oni se gluhe delajo iu se ne dajo prepričati); med deželami in med narodi ne bo prej miru, dokler neka viša moč med nje ne poseže, da odkaže iz svoje moči iu oblasti vsakej deželi in vsakemu narodu, kako daleč segajo deželne in narodne pravice". — Kaj je hotel Herman b tem reči? Nič druzega, ko to, kar nam je vsem na jeziku, namreč da se je zastouj pogajati z ustavoverci, ker ti pri Bvoji trmi ostajajo, in ne da bi kaj poslušali na glas vesti in pravice, le na to mislijo, kako bi svoje gospodstvo utrdili, vbo nasprotujoče dežele, stranke in narode pa zatirali; da so in bodo ostali nevspešni napori miniBtra Taaffeja, ki hoče zmešati ogenj z vodo, ki hoče doseči spravo med avtonomisti in centraiisti, med katoličani in brezverci, med Slovani in nemškoliberalci, med narodnjaki in odpadniki. Prej ne bo miru, dokler neka viša moč vmes ne poseže, in ta viša moč ni nihče drugi, ko cesar sam, ki naj bi z mogočno besedo zaprl usta-vovernim kričačem usta in iz svoje oblasti zapovedal: ,,Vi Slovani imate to, vi Nemci to, vi dežele vzemite te pravice, državnema zboru po pustite te in tel" Nemški poslanec baron Čok je Hermana precej razumel, ter mu očital, da kliče po absolutizmu. Istina je, da tudi mi nismo posebno navdušeni za tako ustavo, ki se tam ne izpolnuje, kjer bi bila nam ua korist, da ne maramo za take „ustavoverce", kakor so naši, ki so v srcu hujši absolutisti, kakor bo bili kedaj absolutni vladarji, istina je, da več pravičnosti pričakujemo od cesarja samega, ki so mu vsi narodi ljubi otroci, nego od tistih „uatavovercev" ki našo narodnoBt toliko sovražijo in jo s poti Bpraviti želč, da bi sozidali most do Adrije. Vemo tudi, da z ustavoverci nobena pogodba ui mogoča, in da še zdaj ovirajo vlado, da nam pusti kratiti ustavno ravnopravnost. Pač bi se dalo tudi na ustavnem potu mnogo, da, vse doseči, kar zahtevamo, ako bi se vlada brez o»ira na kričanje in groženje nemškoliberalcev oprla ua sedajno večino državnega zbora ter se po njenih željah ravnala. Ker pa sedajna vlada neče žaliti ustavovercev, ker jim povsod i naproti prihaja ter njim na ljubo Slovane v starih stiskah pusti, ker ona hoče Slovane zadovoljiti le v porazumljenji z nemškoliberalno stranko, ta pa vsako porazumljenje odbija, — zato ima Herman prav, da pod takimi pogoji do ustavnega življenja za nas nič ue pričakuje, in da kliče na razsodbo našega svetlega vladarja, kateri naj iz svoje moči zaukaže ravnopravnost med narodi in deželami. Pač bi bilo v tem nekaj absolutizma, pa mi prašamo, ali ni se-sedajtn volilni red, ali ni bil to čin absolutue oblasti? in kakor je cesar tačas določil volilni red, tako ga tudi lahko odpravi in na njegovo mesto postavi drug volilni red, ki bo za nas bolj pravičen. Kakor je cesar ustavo dal iz lastne moč', tako jo tudi lahko nazaj vzame in nadomesti z drugo boljšo. Tega gotovo tudi poslanec Herman ni mislil, da bi se ustava odpravila za vse večne čase, in v tem mu je baron čok gotovo po kriv ci očital hrepenenje po absolutizma. Ampak Herman je le take misli, ker se porazumljenje z ustavoverci z lepa doseči ne da, da druzega ne kaže, ko da cesar sam stopi med svoje narode ter njih prepir z mogočne besedo poravna, proti kteri se ne sme več ugovarjati, da zaukaže s krepko besedo spoštovanje ravnopravnosti vseh narodov. Kadar bi bilo to enkrat določeno in dognano, potem bi se na podlagi bolj pravičnega volilnega reda izvolil nov državni zbor, ter bi Be ustavne pravice vse zopet ponovile, če je Herman takih nazorov, potem moramo reči, da se z njim popolnoma skladamo. Mene le prepusti moji osodi, le na dete misli. Iztrgaj ovčico iz volčjega žrela. Ah, zuabiti je že prepozno. Kaj bi bila mogla zoper silo? Hiti, o Pretekstat, o hiti ji na pomoč. Reši mi hčer in vrni se z njo. Privedi mi obadva otroka. Emilija je govorila te besede z miloto, ki iz srca v srce gre. Pretekstat bil je močno ganjen. Gocovo ni bilo treba te prositve in ko bi mu bil kdo sledil, bi se bil prepričal, da duh od srca veleve dobiva. Pretekstatovi koraki kmalo pridejo na sled poglavarjevim kovarstvom. Uveril Be je, da Flavija ni daleč, ne v temni ječi, ampak v palači v obližju Sisinija. Sedaj je veljalo, da reši, ne življenje njegovo, pač pa nje čaBt in v tem oziru mu je ni bilo varovati kake slabosti, ki je bila pri Flaviji nemogoča, ampak silovitega ali zvijačnega prenaglenja. Sila in zvijača to je bilo sovražniku orožje; urnost in moč je bilo orožje, s katerim se mu je protistavil. Precej ae je preoblekel Pretekstat za vo-zninskega uradnika in v taki preobleki je za-mogel brez težavo prodreti v tisto grupo poslopij, ki je bila stolica poglavarska. O na-tančnejem ogledavanju zapazi, kje da bo poglavarjeve sobane. Dva stražnika stala sta pred vratmi stolpa, feniške zidave, kterega maloštevilna in ozka okna so dajala slabo svetlobo. Stolp zagledavšega, polasti se neka tresočnost, ki mu je vse pojasnovala, kar je bil sam slutil. Poglavarju so neprenehoma nosili poročila o prihajočib tujcih in odhajočih. Ker mu je ta stvar prav veliko nesla, velel je Sisinij, da se mu taka poročila dado lastnoročno in kader je in kjer koli bi bil. Te posebnosti je zvedel Pretekstat koj o prihodu svojem od nekega nemolčečega opra-vilnika poglavarjevega. Zatorej je opazoval vsako hojo, vsak krenljej tistih množnih uradnikov, ki so v palačo zapisnike nosili in ukaze sprejemali po dne in po noči. Žalibog da ni razumel narodnega jezika; sicer je bil pa gotov, da ni v navadi uikako geslo. Naš junak kazal je v tem oziru še večjo gorečnost, ko navadni opravilniki gospodarja. S šopom zapisnikov v roki in s polno mošnjo sestrčjev pod pazho plane nenadoma k vratim stolpa in hitro dere memo strmečih stražnikov in dospe do predsobane. Bila je prazna in tihota je vladala po vsem pohišju. Kmali mu pridejo na sluh nedoločni glasovi. Privzdigne teški zastor, ki je bil na desno pred obednico proatert in glasovi so mu prihajali določneji. Skušal je sedaj, da Be počasno in ročno približa tenki Bteni, za ktero se je dvogovor snoval. Malo mu čevlji zaškrtnejo na kame-nitih ploščah iu Brce mu je bilo tako grozno, da bi ga bilo lahko izdalo. Toda pogovor, ki se je zmerom živahneje razvijal in glasneje, zatopil je vse. Konec govorjenja je lahko slišal: „Seveda, viknil je glas, kterega znani don ga je pretresel, ti meniš, da sem premagana, ker sem razorožena. Zdi se ti, da nimam več nikake moči, ker mi je tvoje ženstvo speči iz rok izvilo orožje, ki te je bilo včeraj zapodilo. Toda znaj, da tvoja zmaga je manj ko gotova. Bog, za katerega in s katerim se borim, ta mi zamore poslati nepričakovano pomoč". Mladi mož bil bi kmalo pri teh besedah kviški BkoČU. Hiter premiselk ga zadrži. „Za-te ni rešitve, odvrne pogubni in za-sramljivi glas poglavarjev, razun če dovoliš v moje želje in Be moji oblasti podlagaš". „Tvoja oblast ni pravica'1, zavrne Flavija odločno. Zastonj je ustavoverce prepričavati, ker ae prepričati ne dajo, zastonj jim prigovarjati, ker v svoji domišljavi ošabnosti ne poslušajo mirnega sveta in spravljive besede, zastonj jim je roko ponujati, ker oni zaničujejo našo roko, ampak hočejo nam stopiti za vrat, treba je „više moči", kakor Herman pravi, katera se z ustavoverci ne bode pogajala, kakor Taaffe, ampak jim bo ukazovala in jih nazaj pognala v tisti kot, kterega smejo po pravici za se zahtevati. Rekli Bino zadnjič enkrat, da se nemško-liberalci ne bodo plašili pred nobenim sredstvom, s katerim bi zamogli zabraniti ravnopravnost Slovanov, in da bo trebalo še hudih bojev, ako bomo hoteli naše pravice iztrgati ustavovercem iz rok. Ena moč je pa, katerej se morajo uklanjati tudi nemški liberalci, in to je naš vladar in cesar. Kar pa imajo ustavoverci moči, imajo jo le od cesarja, ki jim je prostovoljno podaril ustavo. Ako pa darovano moč zlorabijo, sme jim jo cesar zopet vzeti. Videli bi radi, kdo ima več moči, ali cesar, ali dr. JoBef Kopp in njega tovarši? Če nam cesar ravnopravnost podeli, videli bi radi, ali se bodo ti ljudje še predrznili jemati jo nam? Gotovo, Herman ima prav, od cesarja pričakujemo rešilne besede iz sedajnih nevspešnih bojev in naporov, njega priznamo za sodnika nad nami, nemškoliberalcev pa nikdar ne! Da bi bili oni gospodarji Avstrije, tega nikdar ne bomo priznali 1 Ustavoverci živč v misii, da se je s padcem absolutizma cesarska oblast prepisala na ime liberalnih doktorjev in dunajskih judov. Mi pa tej kliki nikdar nismo zvestobe in pokorščine prisegli in je ne bomo uikdar priznali za gospodovalko Avstrije. Saj so v svoji nehvaležni predrznosti hoteli Btrahovati že celo cesarja; toraj bomo mi z rokami ploskali, ako jim on svojo moč občutiti da in cesarstvo tako uredi, kakor bo njemu prav in na vse strani pravično I Politični pregled. V Ljubljuni 12. oktobra. AvHtrijske dežele. še z ojstrimi zabavljicami. Moravski nemškutarji bo pobijali federalizem in vlado, ravno tako štajerski, kjer se jim je Herman vrlo v bran postavil, najbolj odločno pa so vlado zavrnili v dolenji Avstriji, kjer je dr. Josip Kopp nasvetoval tak odgovor, da se s tako vlado ni za spuščati v dogovore, ki je državni voz tako zavozila, kakor sedajna. Po izgledu drugih nemškoliberalnih poBlan-cev , ki so sklicali shode in svojim volilcem govorili o hudem ,.zatiranji" nemštva, šel je tudi «lr. ]?lasfjsf (morda „Mak<'?) v Lipnico, in tam otrobe vezal, kakoršni se meijejo po judovskih listih na Dunaji. O češkem vseučilišču je rekel, da je nemogoče iz dveh uzrokov, prvič ker v nobenem mestu ne moreta biti dva VBeučilišča ob enem, (zakaj ne?) drugič pa ker bi Be zamoglo le vzdržati, ako bi Be Avstrija poalovauila, to pa Be ne sme zgoditi, ker Avstrija mora biti zmirom nemška, (sic I) Nadalje je trdil, da le Nemcem priBtoja vodstvo (Fiihrung) v Avstriji, kar se mora razumeti tako, da to „vodstvo" pomeni go spodstvo, hegemonijo. Vkljubu temu, da so le Nemci poklicani za gospodstvo v Avstriji, drugi narodi pa za hlapčevstvo , misli ta dr. Mak veudar, da se bo na tej podlagi dala doseči sprava med narodi. Če to ni farizejstvo, potem mora biti velikanska slepota duha. Kake ua zore mora ta Mak o uaB Slovanih imeti, če nam podtika , da se bomo kedaj zadovoljili s hlapčevsko OBodo ? Morali bi biti od „opiuma pijani, kateri Be, kakor znano, iz „maka" dela. Njegov govor je toraj morda poskušnja, da bi naz narkotiziral. Kakor ta poslanec, tako oznanujejo tudi vsi drugi nemškoliberalci, da so le oni pokli cani za gospodstvo v Avstriji. Posebno naglaša to „Deutsche Zeituug" , ki je nedavno trdila da je prav, kar je najviša sodnija sklenila glede tožbe podibradske, da so Nemci opravičeni povsod ravnopravuost zahtevati, Slovani pa ue. V cčigled take prevzetnosti, ko nam Slovanom očitno odrekavajo ravnopravnost. upajo si ti ljudje še pred svetom trditi, da so v Avstriji „zatirani." Če je le kaka pravica na svetu, mora priti enkrat čas, ko bodo res Vladno vprašanje do deželnih zborov, kakoi - , - , ,. , ; .... . „ . ... .. Izatiram, da bodo vsaj vedeli, kako je to dobro, mislijo o upravni reformi, je tistimi ' ' deželnim zborom, kjer imajo ustavoverci ve-1 čino, dobro došla prilika, da kažejo vladi svojo jezo in nenaklonjenost. Deloma nečejo nobenega odgovora dati, deloma pa to odpoved osold Vnauje države. Na Francoskem se zdaj vsak čas pričakuje, da bo Gambetta vlado prevzel. Znano je sicer, da predsednik Grevy za njega „Dobro torej, potem bo pa moč1' rjove j ugajale njegovi namembi in sicer namembi, ki tli * m II In 11» Innn I 1% /In t-s\ sv n fu..nnl>l?n m\t\»n itin 1i> Sisinij. Uruo Be Flavija dvigne in hiti k široki odprtini stolpa, od koder so morskim ribam, ogorjem in minogam, v ribišču hrano metali. Neustrašeno reče Sisinija pogledavši: — „Takrat me bodeš imel, kader me od ondi le dobodeš. Zares si vreden, da se z unimi roparicami za-me pipaš.1. In s prstom tje pokaže, kjer so viškale požrešne in grozne živali v ribnjaku, od katerega je bila oddaljena le za stopaj. Sisinij zakriči in ta krik zadrži Flavijo in Pretekstata, ki je zopet hotel priskočiti. „Dobro, bode naj, je on dostavil, odjeujam, ali bolje rečeno, dovolim ti nov obrok. Drevi vprašam zadnji pot po tvoji odločbi. Dotlej naredi sklep, ki mi bode ugoden, če ne si nesrečo nakopavaš." Poglavar odide strasti in jeze omabujočega koraka. Pretekstat je čul, da je odhajaje ženskam zapovedal, naj Flavijo samo puste do večera. Tako so se motale okolnosti, da so dobro- mu je velevala do tega trenotka nepremak Ijivemu ostati. Za nekaj ur je bila Flavija nekako svo-bodna. Vrže se na kolena in nje nevidna priča je čula, kako je molila: — „ Gospod, ki si iztrgal Daniela iz levjih žrel, rešil služabnike Bvoje , Mizaela, Azarija in Abdčnaga iz ognjenih peči, čisto Susaao odtegnil smrti iu onečastenja in devicam Tekli, Ciciliji in Neži pomagal, ki si me ovaroval silovitosti barbarjev in ki si me oprostil iz divjosti Heraklianove, o Jezu-Kriste, stoj mi na strani v tej največji nevarnosti, pošlji mi rešenje, odverui pogibeij. Stori, da se čiato in neomadežauo ohranim pred tvojimi očmi. Deviški ženin duš, spomni se me v tej britkostni uri, reši me iz oblasti teme in sprejmi obljubo moje zvestosti." Pretekstatu grozu spreletava dušo; nobene besede ni bil preslišal. (Daljo prih.) ne mara, poleg tega je njegova priljubljenost močno opešala, in Blednjič so se oglasili še protesti zoper njegovo izvolitev, — vse to bi ga moralo skor nemogočega Btoriti, — vendar zopet noben drug večine za Beboj nima in tako je neizogibno, da mora on vlado prevzeti. Do-sedajno ministerstvo je nemogoče postalo in velika je razdraženoBt zoper njega zavoljo nevspehov v Tunisu. Vedeli smo že prej in že davno o tem pisali, da bodo nezgode v Tunisu uplivale na notrajno politiko francosko, ker se vse nesreče v krivdo zapisujejo vladi. Po Be že kaže. Ljudstvo silno godrnja in pravi, da te vojske sploh ni bilo treba, in če se je pričela, naj bi se bolje vodila. Gambetta bo vlado prevzel, pa v jako nepriličnem času. On mora dognati in do konca srečno izpeljati tu-niško Btvar, in če francoski vojaki tudi pod njegovo vlado ne bodo več sreče imeli, pri-pisavala se bo cela nezgoda republikanski stranki, in to bo občutil najhuje Gambetta. Kdo ve, kake nasledke zna še to imeti I Da se Francija zopet v monarhijo spremeni, ni prav n;č nemogočega. Francozi hočejo videti vBpehe iu zmage, in kdor jim te prinese, ta je njih mož, naj bo potem že cesar ali kralj ali kakor se hoče imenovati. Vprašanje je tudi, če bo Gambetta pri tako Bitnem položaju lahko dobil tiste može, ki bodo hoteli ž njim vred v ministerstvo stopiti. To je gotovo, da se bo kot minister kmalo obrabil, če pa vlade ne prevzame, rekli mu bodo, da je širokoustnež, ki zna pač druge grajati, sam pa si ne upa bolje vladati. Najnovejši telegrami poročajo, da bo Francozi zasedli mesto Tunis. Tuniški vladar je zdaj njih jetnik. Pa kaj jim koriBti mesto in bey, če po pa deželi upor vedno le narašča? Nagla smrt našega ministra zunajnih zadev, barona llaymcrleta iznenadila je tako celo Avstrijo, kakor bo tudi diplomate drugih držav. Liberalni liBti so že dolgo govorili o njegovem odstopu, zdaj jim je bela žena s koso to ljubav storila, da se zamorejo resno pečati s Haymerletovim naslednikom. Tudi druge vlade se bodo za to zanimale, ker se bo iz naslednika Haymerleta dalo nekoliko sklepati ua cilje naše unajne politike. Mad-jari bodo hoteli zdaj enega od svojih na to mesto poriniti, ustavoverci pa bodo zopet vse žile napeli, da bi spravili enega svojih privržencev v ta delokrog. Prej ko ne bodo Mad-jari premagali s svojim kandidatom. O delovanji Haymerletovim ni dosti povedati; ko je on to ministerstvo prevzel, našel je svojo politično pot in smer že predpisano, in tega se je držal. Posebnega talenta nismo nikoli zapazili na njem. Nekteri uaših dunajskih listov, v prvi vrsti W. Tagblatt", so začeli vnovič ščuvati na Črnoa^oro. Omenjeni list je priobčil cel roman, kako se Krivošijanci v južni Dalmaciji pripravljajo na upor zoper Avstrijo, ker nečejo vojakov dajati, kako bo se jim pridružili že hercejsovinski ustaši, in kako celo stvar Črnagora podpira. Ker je stvar malo verjetna videti, in ker sploh „W. Tagblatt" ni vir, kateremu bi se smelo zaupati, hočemo počakati, da dobimo bolj zanesljivih poročil; do tje se nam cela ,,hiatorija" nekako „racasta" vidi. Še vedno se govori o shodu našega in 1'UNkcKii cesarja, ki ima biti ali v ruski Poljski ali pa v naši Galiciji. Poljski listi bočejo vedeti, da se delajo iv, Bprejem obeh cesarjev že priprave, da se pa dan in kraj shoda ne bo prej naznanil občinstvu, da se premotijo nihilisti, ki bi vtegnili ruskega cara pri tej priliki napasti. Iitbcralnl 11**1 od časa do časa trosijo laž, da so sv. oče papež nevarno bolni Tako so delali spet te dai. Sv. oče Leon so pa popolno zdravi, ter razna poslaustva in odlične osebe vedno sprejemajo. Tako n. pr. angleškega poslanca v Romuniji White-a; poslance iz Perugije, kjer so papež pred škof bili, pod vodstvom škofa Foschia. — Eoake laži ho judovski časniki tudi o r. papežu Piju saj deset let let pred njegovo smrtjo uaj manj enkrat ua kvatre trosili. Izvirni dopisi. N TulniiiiMkCKiii 10. oktobra. Ljubi „Slovenec", davno že nisi prinesel nobenega glasu iz tolminskega okraja, kterega ločijo visoke gore od prijaznega Gorenjskega. Občevanje Tolmincev s Kranjci je bilo do zadnjih let jako zaprečeno, zaradi pomanjkanja gladkih cest iu obč valuih povodov. Ali v novejših časih se je tudi v tem oziru veliko na boljše začelo spreminjati. Ni še minulo štirnajst let, kar je dalječ po Tolminskem zaslula božja pot k čudodelni podobi Device Marije na Brezjah na Gorenjskem. Znčeli so že 18G8. leta posamezni romati na Brezje. Povrnivši Be k Bvojim, pripovedovali so o čudežih, ki so se zgodili na priprošnjo Marije pomočnico in o čudo lepih krajih gorenjske strani, o prijaznem in prav slovenskem zuačuju ljudstva na Kranjskem. Zato ljudstvo kaj rado roma v obilnem številu iz Tolminskega na Brezje in zato je tudi občevanje in medsebojno spoznavanje obeh sosednih prebivalcev vsako leto veči. Občevalua in kupčijska pota med obema deželama so se v zadnjih letih tudi nekoliko zboljtala in prihodnost nam morebiti tudi v tem oziru kaj boljšega prinese. Zdaj je cestno vprašanje pri nas vedno na dnevnem redu in zato se tudi na Kranjsko več cest dela , pa še več se jih izdelati želf. Dodelana je cesta, ki pelje od sv. Lucije Bkozi Oirkno in čez Plauino v Lokd ; druga deloma dovršena gre od bv. Luc je pri Želinu v Idrijo; tretja pa med Loko iu Tolminom najkrajša pa tudi naj zložnejša cesta je ona , ki pelje iz Tolmina čez Petrobrdo v tfelezutke. Ta črta pa je kljubu temu še v nuj slabšem stanu in tudi še do Podbrdu ni dovršena. Ako bi se te ceste zbolj-šale, bi so povzdignila kupčija in tudi blugo-stauje v obeh pokrajinah povikšalo, za kar je uum materijulno ubogim Slovencem posebno treba skrbeti. To je spoznal in za zvezo obeh pokrajin je močuo delal tudi gospod Winkler, nekdanji po Tolminskem jako priljubljeni okr. glavar, a sedaj predsednik sosedne Kranjsko dežele. Bog živi tesno zvezo gorenje Primorske s Kranjsko I ktero pa samostan po drugi strani ljudstvu zopet nuzaj il;i, med tem ko posvetni učitelji drage deuarje stanejo. Pri tem pa še ni bilo nobene pritožbe, da bi frančiškani slabo po-jdučevali. Umevno je toraj, da so patri v obeh i mestih priljubljeni, in du nihče v Kamniku i ali Novem mestu neče nič slišuti o tem, da bi se frančiškanom šole vzele. Drugače pa mislijo nemškutarji. Njih bode, du frunčiškuni niao podvrženi oblusti Pirkerjevi in Zimovi, radi bi v Kamniku ugnjezdili nekaj svojih privržencev za učitelje, ker tam bi bo dal lep nemčursk ,,ring" nupruviti, mordu bi s tem „ringom" še narodnega župana dr. Samca Btra hovali itd.; zato že leto in dan dregajo, da naj se frančiškanom v Kamniku in Novem mestu šole vzamejo. Izgovarjajo to b tem, da patri niso prestali učiteljskih izpitov. Vsak pameten človek pa bo pritrdil, da je vsak duhovnik, toraj tudi frančiškan, ki jo več študiral ko kak učitelj, zadosti učen za pedučevanje malih paglovcev in da mu ni treba še le pred Pirkerjem k izpraševanji hoditi, ker bojdu ta Pirker sam ni uaredil za njegovo stopinjo potrebnih izpitov 1 Zduj bo je nemškuturski deželni odbor te Btvuri poprijel, in kukor se ..Presi-č'1 piše, hoče v euej prihodnjih sej deželnemu zboru predlagati, naj nagrade za kamniško šolo ne dovoli tako dolgo ne, dokler tam frunčiškuni podučujejo. Kduj se bodo lotili na enak način novomeških ljudskih šol, nam še ni znano, morda drugo leto. Zdi se nam, da narodnih poslancev ni treba še posebno opominjati, kuko velika škoda naraste deželi potem, ako Be to šole vzamejo frančiškanom, ki jih skoraj zastonj oskrbljujejo; fraučiškani so poleg tega priljubljeni, vrli ua-rodnjuki in tudi dobro podučujejo. Narodna strunku jih moru toraj nu vso moč braniti. V prvi vrsti pu nuj se oglasč Kainuičuni in No-vomeščani sumi, ter uaj odločno pretestirujo zoper nakane neniškutarjev. („Brencelj" St. 9) je bil konfisciran zavoljo pesmi „Mož-beseda" iu Krišjun Kri-šjiinoviču. (Godba v čitalnici.) V nedeljo zvečer je bila v čitalnici vojaška godba. Došlo je več poslancev , med njimi tudi deželni glavar g. grof T h u r n. (Goljufiv kupec) „Luib. Zeitg." Be poroča o nekem goljufnem kupcu, ki je zadnjo Boboto na somnju kupil od neke gospodinje od močvirja enega konja za 1G8 gld., potem pa gu hitro prodal , prej du je še konju plačal. Ko je bilo treba plačati, je zučel tajiti, du bi bil obljubil 1G8 gld., ampuk je hotel dati le G8 gld. Žena jo poslala brž po mestne stražnike, ki ao kupca na rotovž gnali. Še le tam se je po dolgem prigovarjanji udal in izplačal vseh 108 gld. Domače novice. V Ljubljani, 13. oktobra. (šolstvo.) Na gimnaziji Ljubljanski je ra zun VIII navadnih razredov VI, paralolk, v I. so trije razredi, in v t,a namen je došel suplent g. Aleksander P u c s k o iz Mohača, gimnuzijo in maturo (brez slovenščine) izvrstno dovršil v Ljubljani I. 1874; na prof. Adamekovo mesto je brez ozira na razpis in postavni predlog postavljen iz Moravsko neki g. Emerik Nedved. Kuko to, nuj pitajo naši deželni poslanci! Prof. Fr. Stik I je je nevarno obolel. (Boj zoper naše frančiškane.) Znano je, da vodijo ljudske šole v Kamniku in Novem-meBtu šo vedno očetje frunčiškuni. Dotične občine se pri tem dobro počutijo, ker se fran-čiškanom le pruv malo nagrade za to daje, Razne reči. — D u h o v b k e spremembe. G. Fr. Eržen, kuplan v Spodnji Idriji, dobil je furo Zulilog. G. Vul. Lah, kaplan v Naklem, podal Be je za misijonarju v IioBno. G. Jos. Lesur je sprojet v Avgustinej na Dunaju. G. Jan. Muzgon, kuplun v Drugi, pride v Spodnjo Mrijo; g. Andrej Pipan z Vrhniko na Brezovico ; g. G. Weis iz Šenčurja pri Svibnem na Vrhn