Gospodarske stvari. Razstava v Slov. Bistrici. Kmetijska družba štajerska napiavi letošnjo jeHen: 11., 12., 13.. septembra v Sl. Bistrici okrajno razstavo gospodarskih pridelkov s obdarovanjern ali premiranjem goveje živine. Kazstavilo se bode na ogled vse, kar spada v kmetijsko gospodarstvo sploh: poljedelski, vinogradni in živalski pridelki, potem konji, goveja živina, svinje, perjad, bučele, potem gospodarsko orodje in mašine. Pričelo se bode 11. septembra 8 razstavljenjem in premiranjem konjev. Drugi dan, 12. septembra (v nedeljo) bo razstava goveje živine. V pondelek 13. septembra se pa bo razstava koučala s poskusi raznib mašin. Za pokušanje vin si bo priredila posebna pokušnica, kder se pa bo plačevala vstopnina. Darila ali premije so sledeče: I. Državna darila za govejo živino domačega, čistega plemena in sicer b i k o m: 50, 40, 30fl. — kravam: 40, 30, 20 fl. — teletom: 30, 20, 10 fl. II. D a r i 1 a za govejo živino mešanega in domačega plemena in sicer b i k o m : 40, 30 in 2 premiji po 20 fl. — kravam 1 premija po 30 fl., tri po 20 fl. in itiri po 10 fl. — teletom 1 premija 20 fl., tri po 10 fl. in šest po 5 11. Skupaj 31 premij s 590 fl. srebra. III. Darila za svinje: 1 premija 3 zlati štiri po 2 zlata, devet po 1 zlatu, iu 15 premij po 2 fl. v srebru. IV. Darila za perjad: 2 premiji po 3 11., dve po 2 fl. in dve po 1 fl. v srebru. V. Darila za bučele v koših fpanjih) .* 1 permija 1 zlat, dve po 3 fl. in tii po 2 fl. v srebru. VI. Darilazagospodarskepridelke 1. za laneno steblovje 2 premiji po 1 zlatu in tri premije po 3 fi. srebra. 2. za sadovje in mošt, in sicer a) za najlepši sad za izvažanje na prodajo 1 premija 3 zlati, 1 pretnija 2 zlata b) za navaduo sadovje 1 premija 5 fl., dve po 3 11. in štiri po 1 11. srebra. 3. za grozdje in vino, in aicer za najlepše grozdje 1 premija 3 zlati, 1 premija 2 zlata, potem 2 premiji po 5 fl., 2 premiji po 3 fl. in 5 premij po 1 fl. v srebru. VII. Darila za živalske pridelke. 1. za žido in kokonel premija 3 zlati, 1 premija 2 zlata in 2 premiji po 1 zlatu. 2. za strt in vosek 1 premija 3 11., 1 premija 2 fl. in 2 premiji po 1 11. v srebru. Okoli 11. 12. in 13. septembra še pri nas grozdje ni dozorelo. Zato se razstavljalcem nasvetuje luplj enje (Ringeln) tistih trsov, od katerih namenijo grozdje poslati na razstavo. V ta namen se 14. dni po cvetenji trsa na letosnjem lesu vrežeta 2 vrezca, ki sta J/g co'a vsaksebiPotem se skorjica med obeina vrezcema varčno odlupi To pomaga, da grozdje 14 dni poprej dozori. Kedaj je pravi čas, da se začne seno kositi? M. Navadno se na vsaki seaokoši nabajajo rastline, kterih jedne prej druge slej cvetijo. Celo rastline taistega plemena se dostikrat ne razpibnejo o taistem času, kar je od mesta, ua kterem stoj6, mnogo odvisno. Od tod pa pride, da o taistem času že ocvele rastline, ki že seme uarejajo in druge, ki se še le razpibujejo, na taistem tiavniku nahajamo. Ker pa imajo rastline raviio predno začne v njih seme zoriti, največ redivne inoči v sebi in se od živine takrat, ko začenjajo cveteti, najrajše žrejo, ker so takrat najbolj okusne, tako je čas, v kterem so starejše in inlajše rastline med seboj pomešane, za kositev najbolj primeren. Toraj je najbolje takiat seno seči ali kositi, kedar ima senokoša ali travnik že ocvele in še cveteče pa tudi še razpuščajoče se rastline. Takrat je seno najbolj redivno pa tudi najbolj okusno. V s elej pa je bolje: nekaj prezgodaj, kakor prepozno s kositvijo začeti. R. R. Ogrebauje rojev. Nekateri imajo navado, roje tako z dimom paliti, da nje celo omamijo. To je napačno delo pa tudi ni varno, ako se roj na kaj takega vsede, da se od ognja vname. Najboljši pomoček je za ogrebanje rojev: šopek kopriv in pelina, ki se v petrolej namoči. S takim šopkom labko bučele zaženeš, kamor koli hočeš, ker zavolj zoprnega duha bežijo. Po tem načinu je labko brez vsakega truda roje ogrebati. Tndi bučelam se ne zgodi nič žalega. Vesele in črstve začnejo letati na pašo. Roji imajo sedaj tudi bogato mizo pogrnjeno. Vendar do sedaj je še malo kaj slisati, da bi se rojili. Židine kokone knpnje gosp. Titas Rochel et Comp. v Gradci in sicer po 1 fl. 80 kr., če gre na funt menj kakor 300 kokonov; 1 fl. 50 plačuje za 350, potem 1 fl. 30 za 400, nadalje 1 fl. 10 za 450 in 1 fl. za 500 kokonov" na 1 funt. Kder njih pa 600 ali že več pride na 1 funt, se plačuje samo 90 kr. Kokoni morajo biti že umorjeni in dobro posušeni. Vlažni, raokrotni kokoni se poprej posušfc, potem na tehtnico denejo in tako izplačajo.