PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V . Cena 15 lir - 10 iuanlir - 2.50 din TRST nedelja 3. aprila 19^9 Poštnina plačana v gotovini , -jq ,, q\ Spedizione in abbon. postale otSV. /7 ^ 1 107) Primorca in isirani pri maršaiu Titu na Brionih h zmago socializma v oaši državi za liralsivn in enoUiost naših naroda« ^—rm-nrrrw—n—iim umm\ im mn »m ii mi—iiiiihi ■iniiwMwraMraiiimrTrTifiimiiM«iiwMiw '' mi ..Prepričan sem, da bomo današnjo enotnost ohranili in da bomo zmagali - Vse nesmiselnosti, ki se pišejo proti naši državi, ne morejo nikogar spraviti v zmoto", je poudaril maršal Tito SEOGRAD, 2. (Tanjug) — Pred- * nik zvezne vlade maršal Tito je . marca sprejel na otoku Brioni, 36 113 oddihu> delegacijo 150 Predstavnikov italijanskega, slo-•inskega in hrvaškega prebival-va jstre in Slovenskega Primorja. aršal Tito je dejal delegatom: rav gotovo st>; 7.vedeli za šte-np o strašnih «zarotah, ki ‘e kujejo na otoku Brioni, ter o razgovorih in pogajanjih, ki naj 1. Jaz vodim z zahodnimi pred. • vniki- Večji del teh laži prihaja « Trsta, toda širijo se povsod, ta- d-2aV !5ur^u^skih >n kapitalističnih - «val\ kakor v socialističnih. Razu: da ume se, da vam ni treba reči, ®tavno cal vse to ni res, ker bi bilo eno- neumno; niti vas nisem kli- 2el'Sem’ se ° *em PrePr>eate. lrn se porazgovoriti z vami. in m zvedeti za vaše opazke trak vam Povem, kar bi bilo po- bn° tu napraviti«. _ Maršal Tito je nato govoril o mira‘an3u ustanovitve posebnega js» 1 vstva za osvobojene kraje v i in Slovenskem Primorju ter dejal da je bilo to ministrstvo Vem ieno' da se ^odo laže iz-nov3 ,štev^na dela v zvezi z ob-P ter posebno kar se tiče pretek kraiev- Maršal Tito je s» . : «Po ustanovitvi tega mini-Vr ,va smo takoj podvzeli celo in r° ;^re*nih ukrepov. Zvezna dil« ?u^tiške vlade so določile kremne in j i , . _ »čel, In sklenile, da bodo že letos Sa k ve)'ko obnovitveno delo vse-tuj. r ie bilo porušenega, kakor Znan “ra<^‘tev novih kompleksov. a. vam jc. da se sedaj eradi , mis^a proga Lupoglav-Raša, Z o vezala to rudarsko središče ^?radfiimi Pametnimi zvezami. V p„, pa bomo'"tudi nove proge. st»iw3U, boln° ‘Popravile poslopja, h,. '. arj3ske hiše in vse one ne-ki SO jih naši bivši šili in .na barbarski način poru-hišn „ un‘žili. Obnovili bomo tudi Že j , e ln drugo. Verjetno bomo os začeli z delom za predor vodntavrU*.en*®1 vasb zgradili bomo j 6 1)} H Pl 1 rt/-x nš*n /\ Vntvte« OpjtjV^^0’ da se Istra poveže z Šim; v V? Rek° ter z drugimi na-V i.,'?3' P° najkraši poti. ri.'m*mo Italijane, Slovence ln nadal*eva| maršal Tito. Od-’Ml( osv°bod!li te kraie, smo u-'**tl ki . m Budstvu drugih narod-ItlJa’ , tu živijo, enako načelo, k' "»ftlo n,,05*®1* naše pokrajine, t. t. ■ ste h ao*tne enakopravnost1. VI-*« v v-.u izvajamo to načelo sklad-.r žlvii polfrahnah naše države, »» Drlm»v Uaronue manišine, krkor JUrom * Vojvodini naprsm Ma-®ttkraijnl Rnniunom ter v avtonomni , sovo in Metohija naoram * Ban' *£or tn?t0 Dali' Sv°I* gimnazije, svojo kul-J*njii Dnl 010 vsemu njihovemu živ-rar0iim ® razmah, ki brani n Uho*/ ?#,0Je» a ■*. toda razume se pod .>* driaa„se P°kaže)o lojalne in ••aosjj. tane do naše socialistične . ^ideli - * lahko, je nadaljeval ji,, danes v’ ^ taži in klevet ni pfoti J, .ProPa<:andne namene s> Croti i . f°oialistični doinovi-*raM zL"3v!. Jugoslaviji, tako s dr-ičnih J-:, vugosiavij!. tako d« kalcnr kapitalističnih dl t> ev 5 strani social ističnin h« Ve so?Pi Vzhoda. Vse te ings z našo ,n nimai° 11skup-m stvarnostjo. Naša Istra tawiXens Primorje so še «!► tiineea ^ t?ovo porajajočega sc C1».*• Onažn~ha>.ki ve'c * druSc Ist Za ’ m jasno čutimo, »Lf» še nobena tajnost, da bo in '5? tarča italijanske re-(.» Urne SP *;.akc'ije drugih držav. ^ n° thogla v n3- ta proija£;anda k»i a® nt L ničemer ovirati in Sihol Kremo s^avila s P0,i. P° trat,kotiti r,-' Tn Propaganda ne en tn^°30V bratstva in p°' kb. v litri H med nal-odi, ki žl-()[p5a.t. ki jp r„ s Propagandistični riti v° Droti ece usruerja svojo rp pri socialistič-..., ?*va«iu petle8tkeaVlji in P" DmPrepr^a^"0. truditi , se. da bi Ke9PIlc,«l, da ’ 1 ]e vse' kar se da-Kripm'8 Proti .to'.kar So da' vfj*: 7am0nar^, in kamnam ‘ Ufe' da na°š.P,^La.laž- kakor je Pie Vk|«u-* vstajo ^ niUr'rtVo organizira le tui! svoje j.,Par!‘zanov ter da £L": * gSV* w- L»! K^Oiri i,'*uvorim'.',T'“l v maern Po-^ri»))or ?Uclstva }at am kot p-edstav Kvit: Niz n-,, ln Slovenskega ptofff* nam n‘ ‘ra' ?6)ahh v'!'Jk d-m. za ll Živim3’ in jnaših iest Viži«, dvionr*?^ r-< ^^Go^PaPraviti z roico v takem uo- za dv.iganje na- smo šli v vojno, kajti rji nismo šli v borbo izključno zato, da oi izgnali Nemce, pač pa da napravimo revolucijo, da izženemo recKcijc. ;la izročimo oblast v roke ljudstva in da zgradimo socializem v Jugoslaviji. Iz tega vzroka imajo za nas malenkostno vrednost p:a zhice in pripovedke, ki jih danes širilo na naš račun z vseh krajev sveta. Pred vsem tem sem danes popolnoma miren, bolj kakor sem bil od začetka, in smejal sem se tem lažem, kakor se smejejo naši preprosti ljudje po vaseh. Včeraj n. pr. sem čital, da je moskovski radijski komentator dejal. da je pri nas raj kulakov, da ti živijo pri nas dobro itd. Ni težko razumeti, kakšna je lahko misel enega od naših bogatih kmetov, ko mu z raznimi ukrepi jemliemo vsa sredstva za obogatitev v škodo naših delavcev. V ysem, kar se danes govori in piše proti nam in proti naši državi, je toliko nesmiselnosti, da je treba počiti od smeha, če jih poslušamo. Vse to nas niti najmanj ne moti, ker s takimi sredstvi se ne more nikogar snraviti v zmo*o v naši državi. Lahko pa bi spravili v zmoto koga od svojih. Dobro veste, kako delamo. V prvi vrsti podpiramo in pomagamo revnim kmetom, nudimo srednjemu kmetu možnost, da modernizira svoje kmetijsko podjetje, in nismo usmerili naših naporov na uničenje od danes na jutri bogatašev na deželi, ker bi bila to neumnost. Potrebujemo žito in vi veste, da pri nas imajo imoviti kmetje velik del polj, ki jih je treba posejati z žitom, koruzo in vsemi drugimi pridelki. ki so nam potrebni. Nismo jih zato hoteli uničiti od danes na jutri, pač pa smo jim preprečili, da bi izkoriščali drugo delovno silo, da bi obogateli v škodo drugih, ker časi so se menjali za tiste, ki ne delajo, dočim je prišel čas za tiste, ki delajo z lastnimi rokami. Kako se obnašamo danes do kulakov in do bogate?-: ’-meta? Potrebujemo maščobe, toda on nam je ne da rad; zaradi tega mu io vzamemo in mu jo plačamo; po pravici rečeno, ne po ceni, kakor jo on želi, pač pa po ceni, ki skoraj odgovarja primerni ceni. Jemljemo mu te pridelke, da preskrbimo z živili venko prebivalstva, in sicer okoli poldrag milijon naših delavcev v tovarnao. v rudnikih itd. Ce nam noče odsto-oiti teh pridelkov, mu iih vzamem-) in moramo mu jih odvzeti na ta način: Vzemimo primer žita. Mi zahtevamo od bogatega kmeta naj poseje svojo zemljo, in je prisiljen posejati io, če na to ne pristane, mu vzamemo zemljo. Revolucija je revoluciia. Zato on seje, toda nato mu ne damo možnosti, da se loti špekulacije in da obogati, ke-' naš cilj je, da pri nas, v socialistični skupnosti, vsi ljudje živijo bolje. Likvidiramo kapitalizem in zato ga ne smemo likvidirati samo v mestu pač pa tudi na vasi. Ce bi ca likvidirali samo v mestu in ga pustili da se utrdi na vasi, ne bi napravili nič, Namesto da bi ga likvidirali bi mu pripomogli do dviga. Ce je za bogatega kmeta domovina in vse. kar ima, v žepu, bomo mi črpali iz tega njegovega žepa. Dejansko izvajamo politiko postopne strogosti naoram bogatim podeželskim posestnikom. Nismo na delu, da bi jim pomagali — to je navadna neumnost — mi hočemo pomagati ljudstvu. Nai on dela kakor drugi in naj ne živi, kakor bi hotel, na breme drugih! Nadaljevali bomo s tako politiko in nihče nima pravice vsiljevati nam druge, ki Jo smatramo za nas neprikladno. Danes, ko prihaja delovna sila dežele z naraščajočim ritmom v naše tovarne, v rudnike in druge1 ustanove in od nekaj stotisočev, ki je znašalo v stari Jugoslaviji, je število delavcev sedaj doseglo pnl-drug milijon, in ko se živila pri nas mnogo bolj uporabljajo kakor pred vojno, moramo paziti, da se naša polja redno posejejo. Dejstvo, da so v stari Jugoslaviji izvažali, če je bila letina ugodna kakor lansko leto, 25 tisoč vagonov žita, dočim mi sploh ne izvažamo žita, je zadosten dokaz, kako so narastle naše potrebe. Vse se bo porabilo doma, v naši državi. Isto velja, kar se tiče sladkorja, katerega sedanja potrošnja je mnogo višja kakor nekdaj. Pred vojno je Jugoslavija porabila 8 tisoč vagonov sladkorja. Lansko leto smo pridelali 17 tisoč vagonov sladkorja in sedaj ga bomo uvozili drugih 2 tisoč. To pomeni, da porabimo več kakor dvakrat toliko, po'"'-’-, da živila razdeljujejo na podlagi enakosti s tistimi, ki so prej v raznih krajih Jugoslavije bili lačni in niso na primer nikoli videli belega kruha razen na božič, veliko noč ali kak drug praznik. Danes pa imamo zajamčeno preskrbo. Naši delavci moraio danes prejeti določeno količino žita in drugih ži vil in zaradi tega porabimo danes mnogo več. Da lahko krijemo te potrebe, moramo živila porazdeliti _na tak način, da bo dejansko zadoščeno vsem. To nas sili, da vodimo na deželi drugačno politiko, kakor je ona. ki so nam jo predlagali tisti, ki nam darujejo svoje kritike, t. j. politiko, ki so hoteli, da jo izvajamo, Poleg ukrepov, ki smo jih pod-vzeli, da povečamo obdelovalno površino z raznimi izboljševalnimi deli, smo začeli ustanavljati kmetijske obdelovalne zadruge. Razume se. da ne bomo niti na tem sektorju delali po shemi in enostavno dejali, — I--J I”*-' vsi kmetje pri- vilno, ker ne moremo v 24 urah spremeniti miselnosti, ki se je ustvarila v teku stoletij. Nočemo, da bi se kmetje, ki nočejo pristopiti v za-druge, dvignili proti nam. C*2 eno leto ali dve se bodo sami prepričali, da kmetje, ki so včlanjeni v zadrugah, živijo mnogo bolje od njih. in prepričan semu, da bodo, ko se bodo prepričali o tem, radi pristopili v zadruge. Naš kmet je praktičen človek, rad preiskuša teren, rad vidi otipljive rezultate in se osebno prepriča o koristi stvari. Zaradi tega postavljamo mi ustanavljanje naših zadrug na prosti pristanek, da bodo te lahko postale žitnice za tovarne, da bodo proizvajale za naše ljudi, za vse naše državljane in da se bodo same lahko nadalje spopolnjevale. Cez nekaj let bodo te zadruge bogate skupnosti delovnih kmetov. Mi napredujemo postopoma in prepričan sem, da bomo zmagali, če ohra- nimo današnjo enotnost. Prepričan sem tudi, da bomo to enotnost onra-nili. Naša država je bogata in to bogastvo ji bo omogočilo, da postane ena od najbogatejših dežel, med najbolj obdelanimi in med najbolj civiliziranimi v Evropi. Tovariši, zastavimo vse, da bo socializem zmagal v naši državi, za bratstvo in enotnost naših narodov!» — je zaključil maršal Tito. Nato so predstavniki ljudske oblasti, delavci, kmetje, zadrugarji in intelektualci Istre in Slovenskega Primorja obrazložili maršalu Titu svoje mnenje o raznih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo te kraje, ter stavili predloge o raznih ukrepih, ki naj se podvzamejo za čim hitrejši razvoj osvobojenih krajev. Pred slovesom od maršala Tita so mu člani delegacije izročili številna darila, ki jih je poslalo ljudstvo Istre in Slovenskega Primorja. KUOMINOTAMG ME MISLI MA MIR NANKING, 2. — Javljajo, da so se danes v Pekingu začela pogajanja z nacionalistično delegacijo. Seveda se ti delegati izogibajo načeti vprašanje osmih Maccetungovih točk in skušajo doseči najprej ustavitev ognja- Danes je Maccetung po radiu poudaril, da je treba nan-kinško vlado odstaviti zaradi njenih protirevolucionarnih dejanj. Pripomnil je, da bodo kljub temu one uradne osebnosti nankinške Vlade, ki odkrito želijo mir in obnovo Kitajske, dobrodošle v svobodni Kitajski. Agencija Nova Kitajska pa poudarja, da kuomintang z ene strani pošilja v Peking svoje predstavnike za mirovna pogajanja, z druge strani pa povečuje svoje vojne priprave. Kakor poroča list »Standard)) y Hongkongu, bo vojni zločinec Sung odpotoval v Francijo, da se tam udeleži razgovorov za sklenitev pakta za Pacifik, ki bo moral spopolniti atlantski pakt, ter da nakupi za račun kuomintangove vlade municijo in drug vojni material. Prejšnji teden je imel Sung y Kantonu več sestankov z bivšim predsednikom kuomintangove vlade Sunfojejn, nato se je sestal z vojnim zločincem Cangkajškom. Namen sestankov v Kantonu je bil organizirati oborožene sile pokrajine Kvantung in sestavo vlade, ki naj bi sg upirala osvobodilni vojski. Dalje pripravlja kuomintang novo mobilizacijo. ¥ Bolgariji so aretirali okrog sto visokih državnih in partijskih funkcionarjev Odkritje vohunske mreže v Bolgariji dokazuje, da je bila pravilna trditev voditeljev Jugoslavije, da je gonja proti Jugoslaviji povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih držav BEOGRAD, 2. (Tanjug) — Iz Bolgarije prihajajo vesti, da so pred kratkim aretirali v Soliji in izven nje okrog 100 visokih državnih in partijskih funkcionarjev, ki so bili v vohunski službi imperialističnih držav. Aretirane osebe so delale v gospodarskih ustanovah, v službi državne varnosti, v državnih in par-' tijskih kontrolnih organih ter v zunanji politični službi. Med aretiranimi je tudi Nikola Načev, pomočnik odgovornega funkcionarja za gospodarstvo Traj-ča Kostova, visoka funkcionarja dr-žavne varnosti Zadgorki in Nikol-čev ter drugi. Pripovedujejo, da je kompromitiran tudi Trajčo Kostov. ki je bil izključen iz politbiroja centralnega komiteja Kompartije Bolgarije, ter ne opravlja več državnih funkcij in je sedaj v hišnem 400 milijonov dinarjev na razpolago ES Jugoslavije BEOGRAD. 2. — Zvezna vlada je določila 400 milijonov dinarjev sindikatom Jugoslavije za razvoj kulturnega, vzgojnega, fizkulturnega in tehničnega delovanja med delavci. člani sindikalnih organizacij. S tem zneskom ter s 182 milijoni dinarjev, ki so ostali od lanskega leta, bo Zveza sindikatov Jugoslavije zgradila letos 146 novih kultur, nili domov, knjižnic in čitalnic v vseh republikah Jugoslavije. Znatne zneske bodo porabili za sindikalne šole ter za kulturno-umetniška sindikalna društva. ZAGREB. —■ V Zagrebu se bo 7. t. m. začelo peto redno zasedanje sabora LR Hrvatske. priporu. Trajčo Kostov je bil pred prihodom Dimitrova iz Moskve konec leta 1945 sekretar Komunistične partije Bolgarije. Sedaj je bil član politbiroja, prvi podpredsednik vlade in odgovorni funkcionar za gospodarstvo. Važno Je pripomniti, da so biži aretirani funkcionarji zr.aui po ■ sej Bolgariji kot zagrizeni nasprotniki nove Jugoslavije, ki so organizirali in aktivno sodelovali v klevetniški kampanji proti Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu vodstvu. Trajčo Kostov je bil znan nasprotnik iskrenega bolgarsko-jugo-slovanskega sodelovanja. Vodil ji delegacijo Komunistične partijo Bolgarije na zasedanju Informbiro-ja v Bukarešti, ki je prineslo famozno resolucijo proti Komunistični partiji Jugoslavije in njenemu vodstvu. JRo vrnitvi s tega zasedanja je bil Trajčo Kostov glavni organizator. inspirator in «teoreti'.:» devetniške gonje proti Komunistični partiji Jugoslavije in novi Jugoslaviji- V zvezi z omenjenijni aretacijami je skušal minister za notranje zadeve in član politbiroja centralnega komiteja Komunistične partije Bolgarije Jugov te dni v svojem govoru na partijski konferenci v Plovdivu zlagano prikazati omenjene aretacije in jih napačno razlagati. Odkritje vohunske mreže v Bolgariji, v katero so zapleteni visoki partijski in državni funkcionarji, dokazuje, da je bila pravilna trditev voditeljev pove Jugoslavije, da je klevetniška gonja proti Komunistični partiji Jugoslavije najtesneje povezana z vohunsko dejavnostjo imperialističnih držav in z njihovimi osvajalnimi načrti, Nadalje koristi nepravilna politična linija ZSSR in držav ljudske cleraokraci-,e v tem vprašanju samo tej vohunski dejavnosti in pomaga raznim sovražnikom delavskega gibanja in socializma, da lahko svoje škodljivo in vohunsko delo zakrinkajo z navideznim prijateljstvom do ZSSR oziroma z fcedrrmi napadi na našo državo in njeno graditev socializma. V Nankingu je 30 univerzitetnih profesorjev podpisalo manifest, v katerem izjavljajo, da se upirajo vključitvi Kitajske y kakršno koli zavezništvo za Racifik po vzorcu atlantskega pakta. Dalje poudarjajo, da je atlantski pakt še bolj iaz-delil svet in povečal nevarnost za vojno. Pakt je delo Wall Streeta, ki hoče zavarovati dobičke iz druge svetovne vojne. Nankinški študentje pa so proglasili stavko za nedoločen čas zaradi včerajšnjih surovih napadov nacionalističnih vojakov, ki so ubili dva študenta, 93 težko ranili, 100 pa laže ranili. Agencija Nova Kitajska javlja, da je osvobodilna vojska od 11. do 18. marca osvobodila 8 mest in 3 pokrajine severno od reke Jangce. Na otoku Hajnau je osvobodilna vojska osvobodila glavno mesto Tanhsijan. Uničila je večino kuomintangove posadke. Pred nekaj dnevi se je uprla posadka nankinške vlade mesta Cijangning pri Nankingu. Te čete so prestopile reko Jangce in se pridružile osvobodilni vojski. Agencija »Central News» javlja, da so prednje straže 60 tisoč mož pod poveljstvom generala Linpiao vkorakale v severni del pokrajine Hupej. C'te osvobodilne vojske, ki so koncentrirane 200 km od Nankinga, so danes prispele na 1 km razdalje od Ngankinga, s severa in zahoda pa pritekajo druge edinice osvobodilne vojske. Dana« se je v Pekingu začel kongres F.ve-e demokratične mladine Severna Kitajske, ki bo trajal 4 dni. Sinoči pa je kongres kitajskih žena sprejel resolucijo o bodočih nalogah. Kitajske žene se obvezujejo, da bodo v osvobojenih krajih za-stavile vse sile za dvig proizvodnje. Zone v krojih pod kuomintangom bodo nadaljevale borbo z verni sredstvi za o'' ebcditev ter bodo podpirale Maocetungove pogoje za mir. MOSKVA, 2. — Agencija Tass poroča, da je ljudsko sodišče v prestolnici severne Koreje obsodilo na smrt tri člane vohunske in teroristične skupine, ki je bila v službi vrhovnega štaba ameriških okupacijskih čet na Koreji. Dvanajst drugih obtožencev so obsodili na kaznj od 5 do 20 let prisilnega dela. Danes zjutraj o počastitev spomina 71 openskih Pred petimi leti na današnji dan je padlo na openskem strelišču 71 talcev 71 talcev, 71 slovenskih in italijanskih antifašističnih borcev, ki so jih nemški nacifašistični zločinci odpeljali iz tržaških zaporov. Padli so za svobodo svojega ljudstva, ki ne bo njihove žrtve nikoli pozabilo. V imenu 71 talcev terjamo od vojaške uprave, da preneha s krivičnimi obsodbami sodišč proti partizanskim borcem, ki so se borili za osvoboditev izpod nacifašizma. Naše ljudstvo pa bo s svojo borbo proti novovstajajočemu fašizmu in proti imperialističnim vojnim hujskačem, ki skušajo zanetiti novo vojno, pokazalo, da niso bile njihove žrtve zaman. Nočemo vojne, hočemo, da bodo naši delovni ljudje lahko v miru gradili in delali za boljšo bodočnost naših otrok. Danes zjutraj ob 9 bo naše ljudstvo polagalo na spomenik padlih mučencev na openskem strelišču venec in se tako oddolžilo njihovemu spominu. SLAVA PADLIM BORCEMI Kov razbijažki ukrep Vtf&lijevih agentov v vodstvu ES It da se prikriti napadalni značaj atlanishega pakta Naj bodo prizadevanja kakršna koli, ne bodo imperaiisti mogli v očeh demokratične javnosti prikriti napadalnega značaja pakta WASHINGTON, 2. — Danes zjutraj so se sestali zunanji ministri držav bruseljskega pakta. Pozneje je Schumsn obiskal Bevina in se z njijn razgovarjal o nemškem vprašanju. Pozneje se je sestalo vseh 12 podpisnikov pakta. Po sestanku so objavili poročilo, ki pravi, da so zunanji ministri uradno odobrili besedilo atlantskega pakta ter da so preučili obliko organizma, ki se mora ustvariti na podlagi 9. čl. pakta. Izdali so tudi skupno poročilo, s katerim odklanjajo sovjetski protest in zatrjujejo, da je besedilo pakta najboljši odgovor na »zgrešeno tolmačenje)) y sovjetski noti. Izjavljajo tudi, da je pakt izključno obrambnega značaja ter da je v skladu z duhom listine OZN-Popoldne sta se Bevin in Schu-man fazgovarjala z Achesonoin o Nejnčiji. Moskovski radio je danes oddajal komentar «Izvestij» o sovjetski spomenici državam podpisnicam atlantskega pakta. List piše med drugim: «Naj bode prizadevanja kakršna koli, se ne bo mogel v očeh demokratične javnosti nikoli prikriti napadalni značaj atlantskega pakta in njegova označitev kot političnega avanturi stičnega orodja anglo-ameriških vodilnih krogov, ki i.ma nalogo žago-toviti jim svetovno gospostvo v nasprotju z načeli in cilji OZN. Ne bo mogoče prikriti, da je ta pakt v nasprotju s pogodbami, ki jih je Sovjetska zveza sklenila z Veliko Britanijo in s Francijo, ter mulilo im irošieii mm ES Sinoči so nam sporočili, da je Vi-dalijev centralni odbor Konfederacije Enotnih sindikatov na svojem rednem zasedanju 1. t. m. odobril sklepe Vidalijevepa izvršilnega odbora Enotnih sindikatov glede pre-kinitve delovanja Zveze prosvetnih delavcev ES in sklenil, da se Zveza prosvetnih delavcev ES ntakoj razpustiš. Za razliko od Vidalijevega izvršilnega odbora ES, ki za svoje ukrepe svoječasno sploh ni navedel nikakršnih utemeljitev, opravičuje centralni Vidalijev odbor ES svoj ukrep o razpustitvi z znanimi vida-lljevskimi frazami o snacionalistič-ni liniji» prosvetnih delavcev, ki jim jo je vdiktirala Prosvetna zvezan. o «agnosticizmu sindikalnih problcmovn, o «protisindikalnem stališču ob priliki stavbe državnih nameščencev)) itd. Kakor torej vidimo, so Vidalijevi agenti v vodstvu Enotnih sindikatov storili v {razbijanju naše sindikalne organizacije energičen korak naprej. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da je tržaška policija za razpustitev Zveze prosvetnih delavcev ES vedela že prej, kot se je vršilo samo omenjeno zasedanje centralnega odbora ES, kar nam dokazujejo izjave, ki jih so dali policijski organi predstavnikom Zveze prosvetnih delavcev ES, ko so jim sporočili, da prosvetni delavci ne morejo dobiti dovoljenja za sesta,-nek svojih članov, ker da je zveza srazpuščenan. Tedaj namreč zveza še ni bila orazpuščenav, temveč se je to zgodilo šele 1. t.m. Seveda zveze naših prosvetnih del vev ES Vidalijevi agenti v vodstvu ES nimajo nobene pravice razpuščati, ker jim to statut ES enostavno prepoveduje, ter je zaradi te. ga njihov postopek najbrutalnejše kršenje statuta ES. Hkrati pa je to ponoven dokaz samosilniških metod Vidalijevih razbijačev tržaških de- da je v nasprotju z vsemi obvez-1 . . ji ; mokrattcnih organizacij, ki na vsa- nosani o sodelovanju pri utranvi J f-em koraku preprečujejo delovanje miru in splošne varnosti, k; so jih ncjdoslednejšim proliimperia!istič- prej prevzele velike države. | nim borcem (ki jih tako imperiali- sti kakor tudi Vidali smatra za pe-tokolonaše) pri čemer se ne ustavljajo niti pred zavezništvom s imperialistično policijo, ki jim seveda pri tem razbijanju gre zelo rada na roko. Zaradi tega je njihovo jrazar-jenje o njihovi nrazredni in inter-nacionalistični vsebini tradicionalne borben samo — frozapjenje, s kateri m prikrivajo svoja protirazredna in šovinistična dejanja. Zaradi vsega tega naši prosvetni delavci ne morejo in ne smejo priznati protistatutarnih in razbijaških ukrepov samosilniških Vidalijevih agentov. Zato bo Zveza prosvetnih delavcev ES še dalje delovala, kar ji ne morejo prepovedati niti Fi« dalljevi razbijači niti imperialistična policija! Ztse^iije skupščine ozn se zcdriG v lerek LAKE SUCCES6, 2. — V torelt ob 15. po krajevnem času se bo v Flushing Meadovvs začel drugi del tretjega zasedanja glavne skupščine OZN. Zasedanje bo verjetno trajalo preko predvidenih štirih ali šestih tednov. Urad skupščine, ki ga sestavljajo predsednik skupščine, sedem podpredsednikov in predsedniki šestih komisij, se bo v sredo zjutraj sestal, da se izjavi o vpisu predloženih vprašanj na dnevni red. Ropoi-dne bo skupščina razpravljala o po* ročilu urada ter bo v četrtek nadaljevala razpravljanje o vprašanjih, ki so ostala nerešena aD zaključku zasedanja v Parizu. Včeraj je Argentina zahtevala od predsednika Varnostnega sveta, naj vpiše na dnevni red sveta preučitev sprejema v OZN Portugalske, Transjordanije, Finske, Italije, Avstrije in Cejlona. Argentina vztraja tudi, naj se morebitna priporočila Varnostnega sveta pošljejo glavni skupščini pred zaključkom zasedanji i{ dru«eg; Mvojiti nalog tovarr z i Uresničnbu,turp na I da bodo morali jutri (-ujoe m, za kar 1 stopiti v zadruge. Ne bi bilo pra- I3EOGRAD. J. aprila — Notranjega minizitra l.R Srbije Slobo. dana Pcnesiča je obiskala delegacija beguncev, iz LJi Albanije. V. delegaciji so bili Saban Uka, predsednik krajevnega ljudskega odbora iz Zulfaje okraj Kuks član albanske Partije dela, Niman Sej-dija iz ktega kraja, poverjenik kmetijskega odseka pri okrajnem ljudskem, odboru Kuks, član albanske Partije dela Islam Dain, demobilizirani zastavnik albanske armade iz vasi Ujništa, okraj Bičaj. Sefka Velija iz vasi Breki-nje, okraj Bičaj, član okrajnega odbora Ljudske fronte, Selman Ljutvija iz istega kraja, sekretar vaškega odbora Ljudske j rotite in Sinan Šumija, starejši vodnik albanske armade. V imenu albanskih beguncev so se ministra Peneziču zahvalili za skrb in pomoč, ki so jim jo dale naše ljudske oblasti po prihodu v Jugoslavijo. Razložili so težko stanje in nasilje, ki vladata v Albaniji. V tej zvezi je obiskal urednik Tanjuga ministra Peneziča in ga prosil, da bi dal za tisk izjavo o obisku delegacije beguncev, ki prihajajo iz Albanije v našo državo. Kakor je že znano, je poudaril V. svoji izjavi minister Pene-zič, je po objavi resolucije In-f brni biro ja pobegnilo is sosednih drža« ljudske demokracije v našo državo veliko število prebivalcev. število tak ih beguncev, ki so pobegnili v našo državo, je doslej doseglo več tisoč. Iz LR Več Hsoč beguncev iz Albanije v FLRJ obsoja protijugoslovansko gonjo Albanije je pobegnilo lani, zlasti pa zadnjo zimo, na ozemlje FLRJ nad 920 ljudi. Med begunci iz Lit Albanije je največ kmetov, ki beže v našo državo z družinami in delom premičnega premoženja. Med begunci je tudi veliko število članov albanske Partije dela, oficirjev in podoficirjev. albanske armade, miličnikov, uradnikov, članov krajevnih ljudskih odborov in drugih funkcionarjev albanskega državnega aparata. Kakšen obseg so zavzeli pobegi iz Albanija v Jugoslavijo, je poudaril minister Penezič, je najbolj razvidno iz primera male vasi Zulaja, okraj Kuks, katere delegati so bili na obisku. Iz te vasi po pobegnili v. Jugoslavijo vsi prebivalci s predsednikom krajevnega ljudskega odbora na čelu in pripeljali s seboj živino ter premično imetje. Dogajajo se pri. meri, da se ti begunci bore z obmejnimi albanskimi patruljami, če ne morejo gladko čez mejo. Predstavniki albanskih beguncev so razložili ministru vzroke, ki so jih prisilili, da so zapustili svoje domove in se v velikih snežnih metežih prebili na jug o-slovansko področje ter prosili za zavetje pri jugoslovanskih naro- dih. Povedali so, da jih je k temu prisililo nasilje, ki ga izvajajo v Albaniji, odkar so začeli sedanji albanski voditelji po objavi resolucije Informbiroja odkrito sovražno nastopati in kršili vse vezi ter obveznosti nasproti Jugoslaviji. Ta politika je■ že spravila albansko ljudstvo tl težak položaj. Jugoslovanski narodi, so poudarili delegati, so nas i slari bratje in nikoli ne bomo mogli pozabiti, kako veliko in nesebično pomoč so dajali našemu ljudstvu jugoslovanski narodi pod vodstvom KP Jugoslavije in tovariša Tita. Pomoč, ki so jo dali jugoslovanski r.aredi med vojno, nato pa pri obnovi in graditvi našega narodnega gospodar. stva, je bila varna podlaga in poroštvo za nadaljnji razcvet LR Albanije. Po nesmiselni prekinitvi stikov z Jugoslavijo so nastopile velike težave za albansko ljudstvo, zlasti pa se je poslabšal gospodarski položaj. Albansko ljudstvo,' so poudarili delegati, ne odobrava pustolovske politike Enverja Hodže, ki je odklonil sodelovanje « jugoslovan. skimi narodi pri velikih osuševalnih delih na Skadrskem jezeru, j čimer bi samo LR Albanija dobila nad 32A00 ha najplod- nejše zemlje. To bi pomenilo nenavadno velik napredek za Albanijo. Pod pritiskom gospodarskih in j političnih težav, se je lotil Enver Hodža še večjega pustolovstva in uvedel v Albaniji nezaslišano nasilje. Pri tem nasilju se postužu. je tudi srednjeveških načinov preganjanja in mučenja. Delegati so Z gnusom obsodili nasilje, ki ga izvdja Enver Hodža nad ao-cijem Dzodzejem, enim najpomembnejših in najdoslednijših voditeljev albanskega ljudstva, ki je sedaj p zaporu. Pred kratkim je Enver Hodža amnestiral nad 100 krvavih balislot-, ci so zagrešili med borbe albanskega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem velike zločine nad ljudstvom Albanije in Jugoslavije. S tem skuša prikazali, da so bili ti krvniki baje nepravično obsojeni na pobudo Kočija Dzodzeja. Delegati so obsodili gnusno in nečastno razpravo, ki je bila pred kratkim v Tirani in s katero so hoteli žaliti jugoslovanske •narode. Preganjanje in nasilje je zadelo široke množice alban. skega ljudstva. Zadelo je tndi tiste delovne ljudi, ki so zaradi preganjanja in nasilja zapustili svoje domove in ognjišča ter poi- skali zavetje pri jugoslovanskih narodih. Albansko ljudstvo, so izjavili delegati albanskih beguncev, ne odobrava politike Enverja Hodže nasproti Jugoslaviji in jugoslovanskim narodom. Enver Hodža je prelomil besedo, ki jo je dalo albansko ljudstvo jugoslovanskim narodom. Tega mu albansko ljudstvo ne bo oprostilo. Albansko ljudstvo ostaja zvesto jugoslovanskim narodom, svojim starim bratom. Zahteva, da bi gradilo skupno Z jugoslovanskimi narodi svojo državo prav tako, kot se je skupno borilo proti fašizmu za svejo osvoboditev in zgraditev svoje ljudske države. Albansko ljudstvo je. obsodilo pustolovsko politiko, ki jo sedaj izvajajo v. Albaniji. Delegati so izjavili, da so se po prihodu v Jugoslavijo še bolj prepričali o velikem napredku, ki so ga jugoslovanski narodi db-segli pri svoji socialistični graditvi. Navdušeno so pripovedovali o velikem napredku, ki je bil* dosežen na Kosovu in Metohiji, in sicer ne samo glede možnosti, ki jih imajo Siptarji za svoj razvoj, ampak tudi glede zgraditve gospodarstva in kulturnega razvoja. Meje in nasilje, ki ga sedaj izvajajo nad albanskim ljudstvom, ne morejo preprečili albanskemu ljudstvu, da bi se seznanilo z velikimi uspehi, ki so jih jugoslovanski narodi dosegli in jih stalno dosegajo pri socialistični graditvi pod vodstvom svoje komunistične partije. Delegaf ti so izrazili svoje prepričanje, da se bodo vrnili v svojo državo in v. miru gradili, tako kot jugoslovanski narodi, svoje boljše življenje. Ob koncu so delegati razložili ministru svoje želje in potrebe. Večino želja sq jim izpolnili brž ko so prišli v Jugoslavijo, preostal e pa jim bodo takoj izpolnili. Naše obmejne oblasti in ljudstvo sprejemajo vse take begunce in jim dajejo vsako možno pomoč. Vsi begunci prebivajo o mestih in vaseh Kosmeta. Zagotovljena jim je preskrba prav tako kot našim delovnim ljudem. Dali so jim takoj vse možnosti za delo v naših gospodarskih podjetjih, posestvih. Vsi begunci so izrazili svojo veliko pripravijo1 nost, da bodo sodelovali pri graditvi socializma v Jugoslaviji, Zaradi politike Enverja Hodže jvn je bilo to v svoji državi onemoe gočeno. Minister Penez ič jim je obljubil, da bodo uspešno rešene vse njihove potrebe in da jim bo dana, vsestranska pomoč, nato pa je izjavil delegatom, da albansko ljudstvo ni krivo takega stanja, ki ga je povzročila pol tika peščice ljudi okrog Enverjg Hod-že. — (Tanjug), TRŽAŠKI DNEVNIK Zopet nov politični proces Okrožno sodišče obsodilo dve tovarišici češ da sta s prevaro pridobivali podpise za razpis volitev v Trstu Skoraj ni dneva, k« ne bi bil pred tukajšnjim sodiščem proces proti demokratom in tc na podlogi naj-ruzličnejšh obtožb. Včeraj se je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem vršila razprava proti Ajna-liji Kozmina in Nedi Tendelh. Obtoženi sta bili zločina po Čl. 294 KZ, t. j. atentata proti političnim pravicam, češ da sta se 20. maja 1949 izdajali za zastopnici demokrščan-ske stranke in «Lege Nazionale« ter da sta s tem zapeljali v zmoto nekatere ženske, ki so podpisale nabiralno polo proti njihovi volji. Da je ta proces prav navadna predvolivna kampanja, ki naj bi služila domači reakciji, dokazuje to, da sta obe tovarišici bili namreč že lani maja meseca na zatožni klopi pred majorjem Baylissom. Ta je sam izjavil, da ne vidi nobenega kaznivega dejanja v tej zadevi. Prav zaradi tega pa človek takoj zapazi, da z zadevo ni nekaj jasnega. Vojaško sodišče izjavi, da ni dejanje kaznivo, sedaj pa prevzame zadevo civilno sodišče, ali nje govi sodniki, ki jim je zelo pri srcu sojenje in obsojanje demokratov. Proces je bil. kot že zgoraj rečeno, insceniran včeraj dopoldne, prav v predvolivnem obdobju, tako da st je popoldanska sraka «Voce» na dolgo in široko razpisala v svojem običajnem zbadljivem žargonu. Ves potek procesa je bil za ob tožnico zelo šepav Prvi sta seveda bili zaslišani obe obtoženi tovarišici, ki sta priznali,' da sta tedaj nabirali podpise za čimprejšnji razpis upravnih volitev, sta pa odločno zanikali, da bi se izdajali k<’t pristašinji zgoraj navedenih strank ter sta podrobno opisali dogodek, in z navedbo konkretnih okolnosti zavrnili obtožbo. Zaslišane so bile štiri priče, ki so prišle v ponovna nasprotja, poseb no pa se ni izpoved na sodišču ujemala z ono na policiji. Poleg tega pa se niti niso več dobro spomnile, zakaj gre. Zato pa jim je takoj p: i-skočil na pomoč sodnik z zvijačnimi vprašanji. Priča Clozza Lucije se ni ničesar spomnila, da sta obtoženki prihajali v imenu demokrist-janske stranke, niti ne, da ne bi .vedela, kaj je podpisala. Pri policijskem zaslišanju je bilo namreč ugotovljeno, da sta obtoženki na pričanje priče Catenaccl, češ da ona pripada demokrščanski stranki, pripomnili, da polo lahko podpiše pristaš katere koli stranke, ker gre le za zahtevo po razpisu Volitev. Državni tožilec je zahteval kazen en -ga leta, sedem mesecev (v čl. 294 KZ je določena kazen od ene ga do pet let), zagovornik dr. K Ferluga pa je izvajal, da sp v danem primeru na noben način ne more govoriti o kršenju političnih pravic Na medklic predsednika, češ da gre za politično pravico peticije, je zagovornik odvrnil, da ta pravica lahko obstaja samo tam kjer deluje ljudski parlament, tega pa na Tržaškem ozemlju ni in sta obtoženki s svojim delom skušali šele doseči, da se izvoli tak parlament. Nadalje je predočil zagovornik, da maja 1948 sploh še ni obstajala ženska volivna pravica, ki je bila uveljavljena tu z ukazom 345, objavljenem 24. sept. 1948. Kjer torej politične pravice ne obstajajo, tam se jih ne more kršiti. Prešel je nato na razpravljanje o posameznih izjavah obtoženk in prič ter je glede na protislovja, v ka-teru so padle priče, zahteval, naj obtoženki oproste v prvi vrsti, ker dejanje ni kaznivo, v drugi vrsti, ker ga obtoženki nista sploh izvršili. Po daljšem posvetovanju je predsednik objavil razsodbo, s katero sta bili obtoženki obsojeni na leto dni in tri mesece zapora. Proti razsodbi je bil takoj vložen priziv. Zanimivo je stališče sodnika, ki je s svojimi pikrimi opazkami v obliki vprašanj, ki jih je stavil odvetniku, dokazal, kakšen neodvisen sodnik je. Predsednik sodišča je bil dr. Picciola, državni tožilec dr. De Franco, zagovornik odvetnik Karel Ferluga, sodni zapisnikar Piuk. * * * Odmev političnega procesa, kj se je preči okrožnim sodiščem zaključil lani decembra meseca proti piranskima partizanoma Oktaviju Pe-troniu in Odoricu Ravalicu z obsodbo na nekaj let ječe zaradi «se-questro di persona«, je bil v petek na tukajšnjem apelacijskcm sedišču, Potem ko je obramba dokazala, da so bili vsi aretirani gospodje pristni škvadristi in da prav za prav sodišče ni niti moglo utemeljiti obtožbe proti obtožencem, je bila razprava odgodena na torek 5. t. m. Tudi ta proces je imel lani velik odmev, saj so bile aretacije izvršene na ukaz tedanjega piranskega CLN, v katerem so bile zastopane vse stranke. Kar se pa tiče «žrtev», so bile samo iz škvadrističnega koljs. Gledališče verdj Giovanni Mosca: Angel in commendafore Danes 01112.30 cg 18.30 ne Bs eiehiricnega toha Redni občni zbor S!37jn5keoa gospsdarskesa Mm v Trstu Upravni odbor Slovenskega gospodarskega zdrtlženja v Trstu sklicuje redni občni zbor združenja danes 3. aprila 1949 ob 9 dopoldne v prostorih Konzorcija jestvinarjev za Trst in teritorij, v Trstu, Ul. Valdirivo št. 3. Dnevni red: I 1. Poročilo predsedstva, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo nadzorhega odbora. 3. Razrešnica dosedanjim odborom. 4 Volitve izvršilnega, upravnega in nadzornega odbora. 6. Smernice za bodoče delovanje in rac.no. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju, bo sklepčen uro pozneje, to je ob 10 dopoldne, ob vsakem številu navzočih. Clano lahko zastopajo drugi člani s pismenim pooblastilom; vendar eden pooblaščenec ne more imeti več kot pet pooblastil. Vsem redno vpisanim članom bodo poslana tudi pismena vabila, ki bodo služila za vstop na skupščino. UPRAVNI ODBOR. Komedija v treh dejanjih duhovitega častni/carskega, dovtipneia z originalnim naslovom, ki ni posebno duhovita, najmanj pa originalna. Prihod pravega angela z nebes, njegovo zasliševanje v hiši bogatega industrialca, identifikacija njegovega nebešnega porekla po učenem profesorju teologije — vse to je neprimerno dv.hovitje in originalneje prikazal Anatol France v ciUrorti anaeloi’1), čeprav mu je italijanski avtor skoroda plagia-torsko od.kčipnil številne domislice in podrobnosti (n. pr. pripadnost k določenemu zboru legij in divizij angelov, citate iz svetega pisma in drtigih učenih knjig, angelske lastnosti, utelešenje na zemlji, spe! itd.). Na avtorjevo srečo ni slavni francoski ironlk več živ, da bi mu mogel naprtiti poleg tožb. ki jih ima zdaj na vratu, še tožbo za plagiatorstvo. Tudi zapleti v igri, kjer angel nrjrrrj zataji svoje soeško poreklo, da b; rešil Iznub- "o dulo pocestnice, a se neto snet izkaže za prvega angela■ Neučinkovito «razkrinkanje» bogatašev, ko jim ne grozi več pekel itd., — so Zn lase privlečeni in prav nič ne presenečajo. Komaj da najdeš v «komadu», — o skome&i-ji» rajši ne napišem — sem pa tja kako dobro znkrnicno krno na račun zanikrnosti človeške družbe. Tudi tehnično je zadeva razvlečena, neenotna, anekdotična. Posamezni igralci so izvlekli iz te kaše z bolj ali manj srečno roko kolikor so mogli. Sergio Tofano je dal commendatorju Rossiju komično eleganco, dobrculušnost zosa-čenega grešnika in srčno zadoščenje ob povratku v stari tir. Izvrstnega karakternega igralca in komika se je izkazal Vitorio Caprioli, ki je pospravil kar dve vlogi za- Tramvaj se |e zaletel v Jopolino" Manjkalo je še nekaj minut do enajstih, ko je gospod Karlo Moro iz Ul. Donadoni 31 vozil s svojim Topolinom po Ul. S. Spiridione proti Korzu. Na vogalu Ul. S. Spiridione je Moro pogledal na levo V tem pa je prišel po Korzu tramvaj št. 3, ki ga je vozil voznik Mario Montico iz Ul. Dei Fiori 19 Moro je prekasno opazil, da mu prihaja tramvaj naproti. Kljub temu da je takoj ustavil avtomobilček, ga je tramvaj zadel v sredino. Tramvajski voz, ki ga vozač ni mogel takoj ustaviti, kljub temu da je takoj pritisnil na zavoro, je vlekel avto še kakih deset metrov naprej in je z odbijačem predrl vrata avtomobila. Na srečo pa je šofer ostal nepoškodovan In tudj neo-praskan, le avto so morali nato odvleči. pore doma — profesorja teologije in cap na. Vlog je bilo dosti, a prilike se uveljaviti v njih, malo. Gledališče je bilo dobro zasedeno, pri čemer smemo zabeležiti, da je dal — vsaj pri tržaškem občinstvu — Mosca šahmat — Goldoniju. VLADIMIR BARTOL Včeraj popoldne so predvajali «Bonaventuro živinezaravnikas od Sergeja Tofana. Kritiko je napisal lov. Jože Fišer. Zaradi pomanjkanja prostora pa jo bomo objavili v torkovi števlki na. ega dnevnika. ŠPORT Kolesarska tekma za Šiteri&vaiev pokal Duuiss copoiv.au uO 9 te oo zopet vršila koledarska tekma za »Poka. iiorisa Skeriavajan, ki je žela uspeh leta 1J46 (zmagovalec Mickelc Tu-ritio) in ieia 1847 (zmagovalec Car-lo Coretii) in ki je lansko leto za-tadi tehničnih ovir odpadla. Tekma bo zelo živahna in zanimiva, saj jo le organiziral znani športnik Kette, ki je predsednik športnega drn.tva na Opčinah in kateremu želimo sko-rajšno okrevanje in športno udejstvovanje. Proga je sledeča: odhod iz Barko-velj po cesti za Trbiž - Opčine -kamnolom Faccanoni - bazovLki klanec - Bazovica * Trebče - Opčine - Trbiška cesta - Sesljan - Bar-kovlje - klanec ob svetilniku -Konlovel - Prosek - Stara cesta in zopet na Opčine, kjer bo cilj. Med tekmovalci bodo nastopih: Sossi, Česen, Rebula, Javornik, Rai-mondi, Sellier in drugi. Pokal bo dobilo tisto društvo, katerih zastopniki se bodo plasirali na prvih pet mest. Bolj poredko se zgodi, da se mora človek jeziti tudi na lepo vreme, ki je bilo v letošnji zimi in tudi sedaj v pomladi, kar preveč radodarno. Toda na žalost je trajalo suho in sončno vreme le predolgo in tako se sedaj vsi zakrbljeni obračamo v nebo, da bi zagledali vsaj kak majhen oblaček, ki bi naznanjal dež ali nevihto. Nič. Vreme je iz dneva v dan bolj sončno, lepo in tudi prijetno toplo, a dežja od nikoder. Ker pa ni bilo že toliko časa dežja, in tudi snega je bilo letošnjo z imo zelo malo, je postal položaj v dobavi električne energije precej resen in vse kaže, da se celo iz dneva v dan poostruje. Odgovorne oblasti so bile prisiljene zmanjšati dobavo električnega toka, tako da jo imajo na razpolago potrošniki le trikrat tedensko. Zaradi pomanjkanja električne energije pa je pričela primanjkovati še voda, ki so jo do sedaj črpali vedno le z električnimi črpalkami. Da bi oskrbeli dovoljno količino vode V3emu tržaškemu prebivalstvu, so se morali poslužiti pomožnih črpalk in celo Diesel motorjev. Toda položaj se kljub skrčeni dobavi električne energije ni izboljšal: zato so bile odgovorne oblasti prisiljene izdati ukrep o ukinitvi dobave električnega toka vsem tržaškim industrijskim podjetjem, katerih maksimalna uporaba presega 14 kw; ta ukinitev bo trajala od 4. do 9. aprila. Ker bi ostalo z uvedbo tega ukrepa nič manj kot 4000 trža-ikih delavcev ves teden brez dela. e družba SADE ponudila prizade-, tim industrijskim podjetjem, da jim ona dobavi potreben električni tok; prav tako so tudi delodajalci pristali, da bodo všteli svojim usiuž-bencem izgubljeni delovni čas kot predujem na letni dopust. Da bi oskrbela tržaški industriji potrebno električno energijo, je vojaška uprava včeraj izdala ukaz, ki predvideva prekinitev električnega toka danes od 12.30 do 18.30. Vojaška uprava upa, da bo lahko s tem novim ukrepom zadostila vsaj najnujnejšim potrebam tržaških industrijskih podjetij, katerim je zaradi pomanjkanja energije grozila ukinitev proizvodnje. Kljub temu, da danes popoldne ne bo električnega toka, bodo redne predstave v skoraj vseh tržaških kinodvoranah, ki razpolagajo z lastnimi generatorji. je podružnice na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega o-zemlja in glavni sedež v Italiji ali obratno, morajo voditi pismeno knjigovodstvo o svojih trgovskih poslih v smislu členov 2196, 2197, 2205, 2214, 2215, 2217 in 2220 civilnega zakonika. Vse trgovske družbe ali njihove podružnice, ki ne bodo vodile predpisanega lastnega knjigovodstva, bodo kaznovane na podlagi zakona. Ustanovitev upravne policije TRST, 2. (PIO) — Zavezniška vojaška uprava bo ustanovila zbor upravne policije, ki se bo imenoval Upravni policijski zbor (Corpo di polizia amministrativa), ki bo odgovoren conskemu predsedniki: in bo pod njegovim vodstvom. Glavni stan tega policijskega zbora bo na prefekturi. Omenjeni policijski zbor bo vršil isto službo, kot so jo prej vršile mestne straže, le da je njegovo polnomočje razširjeno na vse anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Zbor bo sestavljen iz sedanjih članov civilne policije. Zbor bo prevzel svoje odgovornosti pod v.odstvom conskega predsednika še ta mesec. Popravek uKaza o volivnih imeiiiidti TRET, 1. (PIO) — Ukaz Zavezniške vojaške uprave št. 345 iz leta 1948 o sestavljanju volivnih imenikov je bil nedavno popravljen z ukazom št. 61. Ta ukaz, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu ZVU, verjetno 11. aprila, spreminja prvi in drugi odstavek člena 27. Popravek se glasi: «Vsaka oseba sme na podlagi člena 17 ob katerem koli času pregledati vse listine in dokaze, ki se tičejo sestave volivnih imenikov in njihovih popravkov. Prepisi volivnih imenikov vsake občine, ki jih overovi volivna komisija, morajo biti shranjeni pri volivni komisiji«. Jugoslovansko nogometno prvenstvo I. zvezne lige Nedelja 3. aprila ob 15.30 uri SLOGA : PONZIANA (NOVI SAD) (TRST) na igrišču Stadiona ob Tj rševi cesti Predtekma ob 14 uri: mladina -PARTIZAN (Lj.) : ODRED. Pevske /.kore pozivamo, da pospešijo z učenjem pesmi za proslavo prve-a maja. V drugi polovici aprila bodo skupne vaje. Zbori, ki še nimajo not, naj jih dvignejo pri odseku za ljudsko prosveto, Korzo Garibaldi 4, III, desno. m c (Plimolb hi dnmiikl rj «Voce» se je ugriznila za jezik Končno se je «La Voee libera« včeraj ugriznila za jezik, .Med zbiranjem raznih odpadkov v zvezi z blatenjem Jugoslavije partizanov, demokratičnega gibanja sploh in rehabilitacijo vseh vrst fašistov in škvadristov je včeraj med drugim spregovorila nekaj o odvetniku Guidu Luccardiju, bivšem postojnskemu županu, katerega so maja meseca 1945 aretirali. Vsevedni krogi so lani razširili vest, naj bi odkrili Luccardijevo truplo v bližini Bazovice. Sedaj pa so v nizu mnenj in domnevan) prišli do drugega zaključka, da je Luccardi baje jetnik v Ljubljani, kjer naj bi ga videl neki povratnik Vso zadevo pa so pisuni zaključili z usodo oborožene enote Guardia civica, katerih naj bi bilo 30 aretiranih in poslanih v Jugoslavijo maja meseca 1945. Stokanje in jokanje za temi deportiranci, člani Guardia civica, je vse zaman, saj je bila kolaboracionistična vojaška organizacija, ki so jo jugoslovanske oblasti tudi kot tako smatrale in v tem smislu tudi z njo postopale. Dokaz je odgovor s tiskovne konference na prefekturi glede pokojnin, ki naj bi jih dobili pripadniki te organizacije. Saj je bilo v odgovoru navedeno, da to prav za prav niti n[ bila občinska straža, pač pa le formacija pod direktnim nemškim poveljstvom. Opozorilo TRST, 1. (PIO) — Zavezniška vojaška uprava je zi%dela, da se nekatera trgovska podjetja na tukajšnjem področju ne ravnajo po obstoječih predpisih, da morajo voditi pismeno knjigovodstvo o vseh svojih trgovskih poslih. To je sporočil danes v objavi ZVU št. 7 Mr. B. M. Smith, načelnik oddelka za proizvodnjo pri Zavezniški vojaški upravi. Trgovska podjetja, ki imajo svo- AVTOBUSNA ZVEZA Z REPEN TABOROM OB NEDELJAH Vzpostavljena je redna avtobusna zveza ob nedeljah med Trstom in Uepentaborom. Iz Trsta odhaja ob 10, 14 in 21 (avtobusna postaja pri glavnem kolodvoru). Povratek z Repentabora (gostilna Furlan) ob 12.35, 14.30 in 19.10, Obvestilo kmetovalcem Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu obvešča kmetovalce, člane in nečlane, da je prejela raznovrstna razkužila za semena ter rastlinske pobudnike (hormone) in zdravila. Jugoslovansko modro galico pa še pričakuje na podlagi obljubljenega ji uvoznega dovoljenja. Navedene pripomočke in najrazličnejše kmetijske potrebščine — semena, krmo za živino in perutnino, umetna gnojila, Kafaro, žveplo, galico itd., škropilnice, žveplainike. raznovrstno orodje itd. — ima na prodaj na drobno v svojih poslovalnicah v Trstu, Ul. S. Mercadante 4 (tel. 8319) in v Miljah, Ul. Mazzini 1. Na debelo pa prodaja zadruga na svojem sedežu in v skladišču v Trstu, Ul. U. Foscolo 1 (tel. S4385). Člani zadruge, ki niso še dvignili svoje zadružne izkaznice, naj jo dvignejo do 15. t. m. na sedežu zadruge. Češkoslovaški obisk tržaškemu pristanišču Ravnatelj Javnih skladišč g. dr. Bernardi se je te dni vrnil iz Prage z vestjo, da bo v prihodnjih dneh obiskala Trst češkoslovaška delegacija z direktorjem pooblaščene špe-dicijske družbe «Metrans» na čelu, ki bo imela razgovore z zastopstvi paroplovnih družb, špediterji, itd. Zborovanje strokovne zveze prosvetnih delavcev ES, ki bi moralo biti danes dopoldne pri Sv. Ivanu, je preloženo na nedoločen čas. Odbor strokovne zveze prosvetnih delavcev ES NI EPIDEMIJE SKRLATINKE V TRSTU Ker so se razširile po mestu govorice z objavo v včerajšnjih po-poldnevnikih, da je nastala epidemija škrlatinke med otroki v Silosu, javlja predsedstvo cone, da sta obolela samo dva otroka od iste družine. Seveda sta bila oba takoj prepeljana v bolnico, prostori pa so bili razkuženi. Zdravnik, ki je ob tej priliki preiskal vse otroke, je ugotovil, da so vsi zdravi razen onih pet, kateri so oboleli za ošpicami, kar smo pa že poročali. V splošnem je torej zdravstveno stanje otrok zadovoljivo. ICSNO KINO OB MORJU. 18.30: «Nem£ija v letu 0». ROSSETT1. 15: «Prokleti rod«, S. Granger, V. Hobson. EXCELSIOR. 15.30: cSodnik Tamberia-ne», Spencer Tracy, Lana Turner. FENICE. 15: «Atlantida», Maria Mon-tez, Jean Pierre Aumont. FILCDRAMMATICO. 14: «Zelo spoštovani poslanec mister Pulham«, Hedy Lr-marr, Rcbert Young. ITALIA. 14: «Ali Baba in 40 razbojnikov«. Film v barvah. ALABARDA. 14.30: «Zeleni delfin«, Lana Turner, Van Heflin. TMPFRO. 14: «Srecanje v Bataanu«, Clark Gable in Lana Turner. GARIEALDI. 14.30: ((Zgubljena dekleta«, Jean Kent. MASSIMO. 14.30: »Komu zvone zvono. vi«, Ingrid Bergman, Gary Cooper. IDEALE. 18.30: ((Pustolovščina v Wvo-mingu«. VVallace Beery, Leo Car ilo. ARMONIA. 14.15: ((Rešil sem Ameriko«, Bob Hope, D, Lamour. ODECN. 15: dNotorious«, Ingrid Bergman. MARCONI. 16? «Pilot na Mississippi-ju», F. March. A. Smith. AZZURRO. 17.30: «Borba v džungli«. RADIO. 16: «GiIda», Rita Hayworth Glen Ford. VITTCP.IA. 18: «Na Karibskem morju«, M. 0’Hara. BFLVEDERE. 18: «Dve dekleti in en mornar». SAVONA. 15.30: aNinočka«, Greta Garbo, Melwyn Douglas. VENEZlA, 10 in 18: ((Junaki v senci«, Alan Lacki. ADUA. 18: «Teror na Zapadu«, J. Cagney, Humpt,rey Bogart. KINO V SKEDNJU. «Rio Rita«, Gian-ni in Pinotto. KINO V NABREŽINI, Danes: ((Prikazen«. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DIJAŠKO MATICO Na koncertu ženskega zbora in tamburašev Iv. Cankarja v Dijaškem domu 26. marca so zbrale pevke in gostje 4.900 lir. Dospela je večja pošiljka novih med temi: Jovan Jovanovič Zmaj: Pesmi za otroke. Simon Gregorčič: Zbrano delo II. knjiga. «Pisma Ivana Cankarja« I., II. in III. »KLASJE« št. 16 - 17 Tavčar: Visoška kronika, «Ruska klasična proza«. farle: Napoleonov pohod prott Rusiji itd. itd. ; RADIO SW TRST II. Nedelja 3. aprila 1949. 7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 8.00: Jutranji glasbeni spored. 8.30: Slovanska glasba. 8.45: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Maša iz Sv. Justa (vmes 15’ klasične glasbe). 11.15: Glasba za violino in klavir. 11.30: Pridiga. 11.45: Nedeljska glasba. 18.30: Lahka glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Pomlad v glasbi. 19.45: Poročila. 20.00: Casella: «Scarlattiana» - za klavir in orkester. 20.32: Orkester «Masquerades». 21.00: Tudor Musa-tescu: «Sen zimske noči« - drama v 3 dejanjih. 22.30: Revija plesnih or-j kestrov. 23.00: Uspavanke. 23.15: | Poročila. 23.30: Kaj vam nudi ju-i trišnii spored? 23.35: Plesna glasba. : 24.00: Zaključek. TRST H. Ponedeljek 4. aprila 1949. 17.30: Babičin album. 18.00: Naša povest. 18.15: Dvorak: Koncert za celo in orkester v b-molu. 18.49: Narodni plesi. 19.00: Gospodinjska ura. 19.15: Pester koncertni spored. 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Samospevi za glas in Klavir. 20.30: Filmski trak. 20.45: Priljubljene melodije. 21.15: Beethoven: «Eroica». 22.00: Plesna glasba. 22.23: Strauss: 2. dejanje opere ((Kavalir z rožo«. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 28.35: Polglasni zvoki. 24.00: Zaključek. KINO NA OPČINAH ^ruuvuja samo se LAmEH iilrn (obnovljen in moderniziran) .................. DVE UR’ SMEHA! FRi DIAVOLO V F, URI SMEH At SPORED PRIHODNJEGA TEDNA JE SLEDEČ: V PONEDELJEK in TOREK P I # II O t ® S 111 1’ t I (film skrivnost”di ž-dm-i > uvlegn - V SREDO in ČETRTEK Mo vraž ni voliun {-n rt t nrihtt,■' ")■ Prihodnjo SOBOTO in NE I si sl «» 1 i' 41*l* DELJO pa .zredno lepi film »p© 111 10(1111 1 tltl OGLEJTE SI JIH VSI! PRIDITE VSI! 1 THST MLEKO in mlečni izdelki tolminsko maslo in mastni siri THST Tvrdka Josip Fe flOl ja - Ul. A. Mai lzoni 15 Uud 'Ul. Cmmi&a 3 Ldeiui }8-18 fitaUaite fiu ttlaMu l/laimod&uieiSe mrli a za male in ochable Mite a TRGOVINI l V zalogi imamo veliko izbiro telovadnih copat vsakovrstnih znamk TRST, Ul. Tri I Rini it. 2. (Rojan) Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA z o. j. v TRSTU Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. I — TEL. 94-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 — TEL. 88-19. Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. To je gospodarska ustanova kmetov domačinov, zalo kupujte pri njej vse svoje kmetijske potrebščine. CENE UGODNE BLAGO PRVOVRSTNO Prekrasn pomladanski ir lodeli Ženski in moški č evlji TRGOVIN/ TREVISAN TRST - ULICA VASARI 1 Oglejte si zalogo! - Oglejte si 1 0 zalogo I MDH Nedelja 3. aprila Rihard, Žarko Sonce vzhaja ob 5.42, zahaja ob 18.34. Dolžina dneva lž.oz. Luna vzhaja ob 7.37, zahaja ob 24.00. Jutri ponedeljek 4. april* Izidor, Dušica SPOMINSKI DNEVI 1945 je stopila Rdeča armada na slovenska tla v Prekmurju. PRESKRBA Izredna delitev olja. V ponedeljek 4. t. m. se bo pričelo z razdeljevanjem olja lastnikom dodatnih živilskih nakaznic v mestu in podeželju in to 3 del na osebo na odrezek «il d«. Delitev se zaključi 13. t. m. Cena 450 in 452 lir za liter. Razdeljevanje birovega drožja. V torek od št. 101 -140 in Pa-driče; y sredo od 151 - 190 in Gro-pada; v četrtek od 191 - 270 in Gec; v petek od 1 - 30 in Boršt; v soboto od 31 - 65; v nedeljo Bazovica. ENOTNI SINDIKATI Gradbeni delavci. Sestanek gradbenih delavcev, ki bi se moral vršiti danes 3. t. m. v Ul. Imbriani 5 je preložen na nedeljo 10. t. m. ob 9 uri. Krojni tečaj se bo vršil v torek 5. t. m. y Ul. Montfort 3, IZLETI Danes 3. aprila priredi Prosvetno društvo v Skednju I. pomladanski družabni izlet v Plavje. Vabljeni vsi pevci, člani in prijatelji društva. Zbirališče ob 14. uri pri Sv. Ani. ODBOR ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 2. aprila 1949 se je v Trstu rodilo 7 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 10 oseb, poroke pa so bile 4. Cerkvene poroke: šofer Delise Li-bero in gospodinja Valenti Vilma, uradnik Fast Fausto in gospodinja Canal Flora, uradnik Pagotto Ka-milo in gospodinja Rabiš Ivetta, narednik ameriške vojske Fisk Milton in gospodinja Maglica Frančiška. Umrli so: 75-letni Germani Ivan, 76-letna Debeliš Josipina, vd. Paro-vel, 71-letna Poli Virginija, p. Buz-zai, 58-letna Perčič Marija, v.d. Gimičič, 58-letni Di Fresco Egidij, 50-letni Brescia Karlo, 75-letna Ba-silisco Gizela, vd. Salzer, 83-letna Vicentini Elizabeta, vd. Boccardi, 10-letna Wolbang Edvige. vd. Pre-mru, 49-letni Belamario Stefan. SUiVIiNJšSi0 _ NAROm gledališče za Tržaško_nzeni|jB Danes 3.4.1949 ob 17 gostovanje v dvorani Prosvetnega društva na KONKOISELI z mladinsko igro M. Surinove „ Dedek Mraz44 Nedeljska in nočna služba lekarn NEDELJSKA: Lekarna Bolniške blagajne. Drevored XX. septembra št. 4; Ravasini. Borzni trg 12; Grnei-ner. Ul. Giulia 14; Benussi, Ul. Ca-vana 11; Zeleni križ, Ul. Seltefon-tane 39; Rovis, Goldonijev trg 1». Maddalena, Istrska ul. 43. NOČNA: Marchio, Ul. Ginnasti-ca 44; Vielmetti, Borzni trg 12: Ba' vasini, Trg Liberta 6; Manzoni, Settefontane 2. URADNE OBJAVE Prekop grobov. Uprava obe*{!' skega pokopališča pri Sv. Ani vešča, da bo v najkrajšem casu l pravljena za nove pokope groom štev. XXVIII z desetletno prav« do groba na oddelku II . kjer posmrtni ostanki pokopanih oc marca do 8. maja 1939. t Kdor bi hotel posmrtne ostan* prenesti v drug grob, naj do ■ maja letos javi na upravni odae občinskega urada za javna de‘a’tr0 sek za pokopališča v Ul. rc . štev. 5/III soba 43. Po tera, ‘en bodo vsa okostja položena v sk p ^ grob in odstranjene tablice, last uprave. TRZAFKA BORZA Zlati šterling 8900, papirnati. šter* ling 2000, telegrafski dolar 6b», 0 lar 665, švicarski frank 1 m francoskih frankov 178, avstr šiling 24. ZAHVALA Ob bolezni in smrti našega dragega očka smo bili deležni tolike pozornosti s strani sosedov kakor tudi prijateljev, za kar vsem prisrčna hvala. Posebna hvala prijatelju Danilu 2uljanu in družini Vladi-mira Berdona, g. župniku Malalanu za ganljivi govor, pevskemu zboru «Slavec», godbenemu odseku in vsem daro. vatel.iem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Ricmanje 2. IV. 1949. Družina DEMAF.K Zahvala vsem onim, ki so nam na kateri koli način bili blizu ob izgubi naše drage Frančiške Stipefič učiteljice. Posebno zahvalo smo dolžni šolskemu nadzorniku, ravnateljstvu, učiteljskemu 2boru in učenkam slovenske osnovne šole pri {jv. Ivanu. Družine ALESSIO-GIURCO. STIPANlC in CETIN 7a(irU? Sčetarsko in metiarsko Slovenije — LJUBLJANA SEVA CESTA 35-a._____________ Kupujemo vsako količino K * VIII KORENIN. Primorci, v ranju kršinovih korenin Varll kršino na isto mesto, ke ponudE. dala nove korenine. . (flf naslovite na SCETARS iuj,ljan TLARSKO ZADRUGO - LJ Tyrševa cesta 33-a._________ —-^Jii, RADIO APARAT 7 do 11 0pr>' magično oko nov ali c Q n njen kupim. Ponudbe s Kiršner Viktor, Oglejte si pohištvo v UL Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Cene zelo ugodne Spalnice zakonu^0 in samska, mize, stola, šta( ^ nik žimnica, prBp10 ga in radio (1Pal‘\« PSOD TRST - Ul. R- SanZ1° Krojaška delavnica TRST - ULICA VALDIRIVO 35 izdeluje moške obleke, ženske plašče OBRAČA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH CENAH. .ttR1 De^k« m0Ce- Mizarji- oe I t v K0 •„ limeiovafc! T . — icr.ov. jopo d jetniki • šče, lurmr, parket* 11 naju vodno je USI li G O RIS K I D N E V NI K la robu grenada ja gaspiarslra PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI » SVETOGOčSKA ULICA 42 - TEL. 749 \r Slovenski Benečiji lene o vtisih iz JiicioglaviteTOlOZillllB MM 1S13U §818 BPiOBiB Partizanske matere v l>o!»ereh jazrjev niso niti ^Ztro deluvskih zastopnikov na vore- Pri katerio b: se lahko *,h z delavci. Brez delov* roy.,n?as*orir|ikov so sklicali zbo-«o bi]-5 Stavcev. pri kf lerem pa kpr Zm v n izrekla pohvalo de-Vim Voau?,*ne ",r°ke >n njtho-V**“ dela P|b' Obenem poziva Rimini Vj P' ^ ostanejo složni In Vrisuj] j," zrn,1«e, ker bodo tako Zri8'l in a ^talee, do bodo pri-vice,i Poštevali njihove pra- državi"^ it*ll!*n,ke tJ8nlte P* Vit IfVe odbiu~,’',J,lvo le > „U s trcii. da niso v skia- fi iteiiianski tali Ji1” Sibftnir, *? stopi11 te dni v mez-**!ke. Rav ’ zahtevajo nove po-*ve oriK;, ate‘i»tvo je njihove zah so predvideni zn tih v biU6Ss!Uybe-n? in katerih predla jctria Kov Po drugih uradih ci!atlska banv"rala driati tudi Ita <>» nnu.. nka. Ravnateljistvo trdi. kategorije uradnikov Prej^fcrl SlVrstPikovŽen več kot njihovi v SSf kZ° ! Ustanrv pren nek( t>rii!nskl centl°. zb_orovahjc za pa bdečega križa v Ul , eh n... *° pred nekaj dnevi lcJ Priliki*6!1" J'a streptomlcln Z L 6 b lo WVora, kako bi l6t' denam in kako Pre- n *reds‘va vaJn!n zadostitiV't,,.dnVri'ino količi- bolJl* °d strani .e !kemu Povpraše-M'*mb krauSebnu? ok!je, Sporofil' da je 6or"h k? (n nK,.mc° Povabil po-1 kipeti Ustanov^'nky; nblastl’ P"d-dful s’cev ,1' .Zv”0 trgovcev, c- **• da bi tudustrijcev ter USU* Pri,Ppvkaf tel7rin°3t Pri' !«*irai?novi- Prav lil č,nvekoljub-lih , Za zadevo v*m° so zair|te- t*r,cc) o°,il1 za letn * °blaSU i0 raz8ovA dol.Q . ,Prispevek. tcg» l laH o ’ V8hno so S(> Ker *ntra. 51nu Poslovanja zaenk..» « Premalo streptomicina na razpolago, bodo v začetku jemali v poštev samo v primerih, ki jih zdravstveni organ; smatrajo kot najbolj nujne, kakor nekatere vrste jetike, pljučnica in meningitis. Pri tej priliki so imenovali tudi odbor, v katerem so naslednji člani: prof, dr. Carrara Nicolangelo, predsednik: dr. Del Piero Onorato, podpredsednik; Piani Marino, u-pravnt svetnik; dr. Avogardo Gian-carlo, dr. Bernardis Ferruccio, dr. eD Fiori Avgust, dr. Levj Hum-bert in dr. Rigoni Mario kot svetniki in Galante Henrik, ki je tajnik. 51 pri Murin za brezpoA Na svoj zadnji seji je sklenila po-svetovamna komisija za prosto cono na predlog zastopnika Delavske zbornice, da bodo pridržali po 5 lir pri vsakem kg sladkorja, ki ga bodo razdeljevali za velikonočne praznike. Ta prispevek bodo potem dali na razpolago fondu za podporo brezposelnim. Odbor za zaščito brezposelnih se zahvaljuje za človekoljubno akcijo. Tekmoraie dez drn In strn v Novi Gorici • Okrajni telovadni odbor v Novi Gorici je razpisal od 1. do 30. t. m. tekmovanje v pomladanskem teku • čez dm in strn za vsa telovadna in športna društva v svojem okraju. To pomladansko tekmovanje mora biti množična priprava domačih fizkulturnikov in mladine na splošno za razna tekmovanja. k[ bodo v letni sezoni, kakor mnogoboj, tekmovanje za značke fizkulturnika in druge športne manifestacije. Vsa telovadna društva so se lotila dela, da skupno z mladinsko in sindikalno organizacijo razgibajo Vse mladince, da bi se v čim-večjrm številu udeležili tega tekmovanja. Tekmovalci bodo razdeljeni po starosti in ima vsaka skupina določeno progo. Mladinci od 14. do 16. leta bodo tekli na prbgi 1000 m, oni od 16. do 18. leta pa na progi 1500 m. lani od 18. do 40. leta tečejo na progi 2000 m, starejši pa na progi 1000 m. Mladinke od 14. do 18. leta bodo oretekle 800 m, članice od 18. do 35. leta pa 1000 m, dočim je proga za starejše članice dolga 600 m Pionirji od 10 do 12 let-bodo tekli na dolžini 300 m, oni od 12 do 14 let pa na 350 m. Pionirke od 10 do 14 let imajo 250 m dolgo progo. Številni kraji so že začeli s tekmovanjem, ki se mora zaključiti dne 30, aprila, ker bo na dan 1. maja splošno okrajno prvenstvo, nri katerem bodo tekmovali po trije prvi tekmovalci iz vsake kategorije. Jutri delitev sladkorja Jutri v ponedeljek 4. t. m. bodo začeli z delitvijo sladkorja v okviru proste cone za občini Gorica in So-vodnje. Posamezen obrok znaša 1500 g. ker je všteto po pol kg kot izredno razdeljevanje za velikonočne praznike. Razdeljevanje bo trajalo do 30. t. m. in imajo pravico do njega vsi potrošniki, ki imajo nakaznice za prostc^cono sive barve. Pri prejetRu sladkorja je treba oddati odrezek št. 1. Ker ni potrebno nobeno prednaročilo, lahko po trošniki dvignejo sladkor v poljubni trgovini. Uvoznik ameriških cigaret V petek popoldne sta bili na goričkem kazenskem sodišču še dve manjši razpravi. Pri prvi Je šlo za tihotapstvo inozemskih cigaret. Zaradi te obtožbe se Je moral zagovarjati 55-letni Anton Devescovi iz Trsta, ki so mu 25. julija lanskega leta na bloku pri Tržiču zaplenili 120 ameriških cigaret. Obsodili so ga na 15 dni zapora in 2620 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. hi Zaenkrat še čiti, in se strinjajo z napori tov. Togliattija pri organizaciji fronte miru. Na zborovanju so razpravljale tudi o posebnem deželnem statutu in s tem v zvezi o manjšinski zakonodaji, kakršno so zahtevali že zastopniki DFS na konferenci v Gorici preteklo nedeljo. Tudi one so se izjavile solidarne in odobravajo, da se pošlje rimski vladi spomenica, ki naj ji prikaže našo borbo in naše zahteve. Na koncu so se žene pogovorile tudi o vzgoji otrok in sklenile, da morajo temu važnemu vprašanju posvečati v bodoče še večjo pažnjo kakor pa doslej. Svoje otroke morajo vzgojiti v dobre in zavedne Slovence, ki bodo kot taki postali tudi dobri člani človeške družbe in vredni sinovi svojega ljudstva. Podoben sestanek so imele v petek zvečer tudi žene v Podgori, ki pa so pokazale manj zanimanja kakor one iz Doberdoba, kar jim prav gotovo ni v čast. Naše slovenske žene se morajo povsod živo zanimati za svoje in tudi za splošne probleme v borbi za naše kulturne, gospodarske in socialne pravice, od katerih uspeha, je odvisna boljša bodočnost njih samih in njihovih otrok. Preko meje sklenieno prijateljstvo ,2e prejšen teden smo poročali, kako so goriške žene na obisku v Jugoslaviji obiskale tudi bosanske sirote, ki so našle svoje zavetišče v domu za sirote v Slivnici na Štajerskem. Ob tej priliki so se žene zelo prisrčno pogovarjale z bosanskimi otroci in sklenile z njimi prijateljstvo, ki ni bilo samo prehodnega značaja. Dokaz temu je drobno pisemce, ki ga je poslala mala sirota Surla Džuja ženi iz Sovodenj, ki je bila v delegaciji. V pismu pravi takole: «Spominjarn se onega dne, ko ste bili nas v Slivnici in zato sem se odločila, da vam napišem pismo. Ni potreba, da bi vam opisala, kako živimo v našem domu, ker ste to sami videli. Lahko pa rečem, da nam je zelo dobro. Sedaj obiskujem četrti razred ljudske šole in sem imela v prvem polletju dobre uspehe. Potruditi se hočem, da bom tudi na koncu drugega polletja odlična: Kdor bo odličen, bo smel v počitnicah oditi za nekaj časa V Bosno. Ce bom odlična in bom odšla v Bosno, vam bom tudi od tam pisala. Vedno vam bom pisala in mislim, da boste tudi vi meni. Zaključujem svoje pisanje in vas lepo pozdravljam. Prosim takojšen odgovor«. Razume se, da so žene, ki so bile na obisku, zelo vesele takega pisanja, ker kaže, da jih imajo otroci v najboljšem spominu. Zato so sklenile, da jim bodo napravile malo veselja in poslale majhno darilo Izlet v Setlo Nsveo Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom in prijateljem, da bo dne 10. aprila ob priliki mednarodnih smučarskih tekem izlet v Sello Neveo. Odhod s Travnika z avtobusom ob 6. uri. Prihod okrog -22. ure. Vpisovanje in informacije v trgovin; Rolih na Korzu Verdi št. 5. Rok za prijave od ponedeljka 4. do četrtka 7. t. m. Mačja ni vojnih logaJta Goriška policija je aretirala 30-letnega Angela Punteri iz Ul. Baia-monti 28 in 40-letnega Zalatea Karla iz Ul. N. Sauro 3. Aretacijo utemeljujejo s sumnjo, da sta omenjena sodelovala pri rekviziclji nekaterih premičnim v hiši Dominika Madaferri na Travniku Št. 4, ki se je baje izvršila leta 1945. Policija vodi še nadalje preiskavo, da bi ugotovila bolj natančno odgovornost posameznikov. FrideMec tobaka prsti soiM Temu je sledil kmetovalec 1? Standreža 55-letni Avgust Brajnik. Na njegovem so namreč financarji junija lanskega leta izsledili več rastlin tobaka, ki so lepo rostle v skrbno pregrajenem prostoru. S kulturo tega monopolnega blaga je Brajnik oškodoval imovino vlade in je zato moral pred sodne oblasti na zagovor. Obsodili so ga na 15 dni zapora in 7500 lir globe, toda pogojno in brez vpisa v kazen-1 Mnt0 Marija Angela, rm-bnniv c<"--skl Ust. ‘liConcerto in likarica Carli Teresa. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 27. marca do 2. aprila t. 1. 16 rojstev, 7 primerov smrti, 9 vknji-ženih porok in 3 poroke. Rojttva: Bernadotto Franco, Gregorič Eliza, Tomani Silvija, Sodi Julijan, Cechet Marija, Candussi Elio, Abruscatto Enza, Grusovin Klavdij, Kusterle Marijo, Rossi Rozalija, Sever Ermeninda, Cechet Fausto, Brajnik Fausto, Ciglič Lojzka, Hvalič Klavdij, Belli Silva. Smrti: 65-letna gospodinja Vižintin por. Pavletič Marija, 37-letna gospodinja Mic por. Vižintin Marija, 82-letni upokojenec Paoli Ivan, 74-letna gospodinja Mozetič Terezija. 89-letna gospodinja Michelut-ti vd- Pinausič Katarina. 691etni u-pokojenec Marold Alojz, 74-letna gosDodinja Marič vd. Brešan Marija. Vknjižene poroke: podčastnik o-rožnikov Galeone Franc in gospodinja Zandona Cecilija, Gorizutti Alcide in Josio Lojzka, kmet Mihelič Miroslav in bolničarka Lisat-ti Irma, mehanik Poberaj Karel jn pomočnica Grazianj Marija, natakar Mastrochiccn Angel in trg. pomočnica Steni Karmen, dr. Garo-foij Piro zdravnik in gospodinje Maselli Corina, uradnik Ceroue-stelh Alfred in urednica Da Mileno Eleonora. urednik Rosolan Aldr in gnsnndinia Bagnardi Marii« mehaničar Pontaninj Armando ir gnsnndinia Bizaj Anamarija. Poroke: mehanik Fornasar Er vin jn gnsnndinia Moscarda Ane Snfnr De Mnrcn Ivan in pnsnndfnV' Okraj Nova Gorica ima skoro 11 tisoč hektarjev goličav in 16 tisoč hektarjev uničenih gozdov Za Slovenijo na splošno in za go-riško pokrajino še posebej so gozdovi neprecenljive vrednosti. To se je zlasti pokazalo pri izvrševanju petletnega plana, ko je les glavno izvozno blago, za katero prejema država stroje in razne nadomestne dele, ki so potrebni za nove tovarne. Zato je velike važnosti skrb za. gozdove, ki ne smejo biti uničeni in je treba poskrbeti tudi za večji prirastek. Na Primorskem je poseben problem pogozditev velikih kraških goličav, katerih je samo v okraju Nove Gorice skoro 11 tisoč ha in poleg njih je še okrog 16 tisoč ha uničenih gozdov, ki jih bo treba v bližnji bodočnosti obnoviti. Ljudski in OF odbori so ustanovili po raznih krajih posebne komisije, ki pomagajo gozdarskim organom pri izvedbi načrtov za letošnje pomladansko pogozdovanje, zlasti pri organizaciji delovne sile, ki je prvi pogoj za to, da bodo vsa dela dobro in pravočasno izvedena. Planska komisija je dodelila posameznim krajem na Goriškem iz gozdnih drevesnic v Logatcu in Komnu potrebno količino sadik. V krajih Črniče, na Platnah, Sv. Gori, Gabrijelu in Cepovanu bodo to pomlad posadili sadike na površini 10 ha, za kar bodo porabili okrog 260tisoč drevesc. Po razredčenih borovih gozdovih pa bodo posejali 100 kg jelkinega semena. Kako važna je pogozditev, nam priča že račun, po katerem bi na površinah sedanjih goličav lahko posekali letno okrog 250 tisoč kub. metrov lesa. Pri letošnjem pomladnem pogozdovanju bodo prav prišle izkušnje lanskega leta in se bodo pri delu laže ognili vsem napakam, ki so se lani pokazale, kar bo delo olajšalo in pospešilo. Ustanovljena je bila tudi prva mladinska brigada, ki je že začela s pogozdovanjem na Lipah na Nanosu. Te brigade bodo za svoje delo prejele tudi delno plačilo. Najprej so letos začeli s pogozdovanjem v Lipi na Krasu, kjer so zasadili črni bor. Pa tudi v Črničah, Cepovanu, Ravnici, Trnovem, Lokvah, Dolu - Predmeji in Lokav-cu pri Ajdovščini so pogozdovalne ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? komisije začele s svojim delom, ali pa zaključujejo priprave. V Črničah so sprejeli največje obveznosti za pogozdovanje in so se odločili, da bodo napravili frontovci 500 prostovoljnih dnevnic za pogozditev pogorišča pod Kucljem. Za 7 ha površine bodo porabili 40 tisoč sadik črnega bora. Odbor OF v Srednjem Lokovcu pa jc sprejel obvezo, da bodo frontovci očistili 10 ha gozda, ki je iast skupnosti iz Cepovana. Z drvmi, ki jih bodo pri tem delu nabrali, bodo kurili apnenico in tako pripravili 1500 kg apna, ki jim bo zelo prav prišlo pri gradnji zadružnega doma, katerega mislijo letos postaviti. Na ta način bodo prihranili 60 tisoč din in prišli prav poceni do apna. Prav bi bilo, da bi tem vzglednim krajem sledili tudi drugi in tako bo uspeh letošnjega načrtnega pogozdovanja zajamčen. tako na primer v Reziji, Tersk’ dolini in še drugod. Kostanjed gozd, ,.a je zadnje Case zašel tudi možno oešati, kev se ga je lotil rak in ga morajo izsekavati, da preprečijo sirjenje bolezni. V nekaterih predelih so po vojni začeli zasejati mla- Poljedelstuo, živinoreja in sadjarstvo na primitivni stopnji - Izse- da drevesca; treba pa bo seveda ca-, i , ti -j , i ■ ■ fcati mnogo let, da se gozd obnovi kani gozdovi • visoki davki - Hram primerne industrije skoraj ni kot je oi! nekdaj. pusti svet in zemlja ne more dobro! 0 ^ustriji ne moremo vclikd obroditi. Vse pridelke, kakor tudi ■ BOvOnti. je namreč samo t°va)^a anoj, je treba znositi na ramenih, = cenle”ta v bt- Lenartu’ kl pa Ozrimo se nekoliko po Slovenski Benečiji in poglejmo, kakšen je njen gospodarski položaj in kje tiči vzrok, da se ne more uspešno razvijati. Odkar je ta del slovenske zemlje pod italijansko suverenostjo ie začel pešati ne samo na kulturnem polju, tudi gospodarsko so jo hoteli ugonobiti. Zato se za te kraje nihče ni brigal, kaj šele, da bi kdo priskočil na pomoč. Zlasti v času fašizma je Slovenska Beneči-1a gospodarsko zaostala■ Medtem ko so gradili po Italiji nepotrebne ustanove. ki so jim služile, da bi se čim bolj okrepil fašistični režim, so seveda na kraje, kjer žive■ Slovenci, čisto pozabili. Takratna vlada ni storila prav ničesar za dvig gospodarstva teh naših krajev, saj so bili skoraj vsi ie do nedavnega brez električne luči in še danes sc morajo neštete vasi posluževati petrolejke. so brez vodovodov, brez dobrih, cest. sploh vse je zanemarjeno. kajti tudi današnja vlada ne postopa Z njimi prav nič bolje kot Da bivši fašistični vladarji. Tu pač lahko trdimo, da stopajo po isti poti kot pokojni fašizem. Po večini je svet Slovenske Benečije gorat, ker jo obroblja na severni strani veriga Julijskih Predalo in tudi dolinski svet jc ponekod kraškega značaja, zato je slabo rodoviten. Delovna roka slovenskega Benečana nikdar ne počiva. Gara od ranega jutra pa do trdne noči, kajti treba je obdelati vsako ped zemlie in to z motiko in lopato. Vse obdelovanje zemlje je še zelo na primitivni stopnji; po teh kameni-tih njivicah seveda ne morejo delati s poljskimi stroji, zato so jim tudi docela nepoznani. Tudi kemičnih anoiil ne uporabljajo, so predraga, da bi si jih nafcupooaii, zato ono je le s pepelom in hlevskim gno. jem, kar pa seveda ne zadostuje za kar zahteva seveda mnogo truda. Ze prav male otroke navajajo na delo in jih vadijo nositi košek na rami, da bi čimpreje pomagali pri delu. Kljub vsem naporom pa je njihov pridelek tako majhen, da se skoraj nobena družina ne more preživeti z lastnimi pridelki preko dol-gena leta. Tudi živinoreja je na prav nizki stopnji, dasiravno bi mogla prav v Slovenski Benečiji krasno uspevati. Goje malo število goveje živine, ki je pa zelo slabe vrste. Tu bi se moglo znatno pripomoči k napredku, če bi vlada pripomogla z dodelitvijo živine za izboljšanje plemena, zlasti tistim krajem, kjer je pridelek sena dober. Saj ima Slovenska Benečija precej lepih senožeti, kjer uspeva dišeče in slastno seno, katerega pa vsi prodajajo v ravnino. Mnogo bolje bi-uspevala živina, če bi jo pasli na pašnikih, kar pa vidimo le na Matajurju in Kolovratu. V živinskih hlevih, ki so zelo slabo urejeni, brez zraka in prave snage, se seveda živina ne more lepo razvijati. Zadnje čase, posebno letošnjo zimo, so tudi prodali mnogo živine, ker so bili v ue-iikih stiskah. Tudi reja ovac in koz zadnje čase peša. Ovčereja je bila rrn zelo visoki stopnji do leta 1851, ko so bili pašniki občinski; s tem letom pa so prišli v last posameznikom in število ovac jc začelo padati. Danes goje le prav malo število drobnice. Slovenska Benečija je imela nekdaj prekrasne gozdove, zlasti bukove in kostanjeve• Ko pa je nenasitni fašizem videl, da imajo Slovenci v tem pogledu neka j premoženja, je priliko takoj izkoristil in dal vosekati vse občinske gozdove, elo slabo obratuje; zaposlenih je le ma-io število delavcev, dasiravno bi mogla delovati v širšem razmahu. Prav lahko bi na novo vzcvetela tovarna za marmelado in vloženo sad. je v Nadiški dolini, fra predel Slovenske Benečije je namreč zelo bogat s sadjem; goje zlasti posebne vrste hrušk, slive, češnje in breskve. Namesto da bi izvažali vse to sadje v notranjost države in ga ponujali za malo ceno na trgih, bi bila prav gotovo dobičkonosna tovarna in poleg tega bi lahko zaposlila vre ljudi. Seveda pa bi moglo biti tudi sadjarstvo mnOgo bolje razvito, kajti tla so prikladna; le ljudje so slabo poučeni o pravilnem ravnanju s sadnim drevjem. Slovenska Benečija, kakor smo že preje omenilf, se ni mogla gospodarsko, dvigniti-in ti ljudje niso imeli nikdar prilike, da bi jih kdo 1 naučil o umnem kmetovanju, saj niso še nikdar slišali nobenega predavanja o poljedelstvu, sadjarstvu ali živinoreji. Poleg obupnega gospodarskega položaja, ki vlada prev po vseh krajih Slovenske Benečije, pa jih današnja vlada obremenjuje s pre visokimi davki. Vlada ne upošteva, 'da je ta svet gorat in slabo rodoviten ter kljub temu nalaga davke, ki jih ljudje ne zmorejo plačali. Nimajo ntkakih dohodkov, vsi so le polni dolgov. Pogosto vidimo te ljudi podhranjene, ker si pritrgujejo od ust grizljaj in ga prodajo, da morejo ustreči nikdar dovolj polnim državnim blagajnam. C e bo šlo to še nekaj časa naprej, se bodo kmalu izpraznili vsi živinski hlevi. In potem, kaj jim bo preostalo? Po, sledica te krize je seveda 'veliko izseljevanje. v tujino. ISTRSKI dnevnik: ______ - . -.. - ■■■.— . -- ■ —1-- 7—t PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU « ULICA C. BATTISTI 301/a PRITL. - TTL. 70 1 Mladinci in; mladinke v svetoiu-eijskem sektorju smo tudi to pot ob proslavi , tedna demokratične mladine napravili svojo dolžnost. Skoda.; je le, -.da prvo nedeljo dne 20. maiča zakadi slabega vremena ni mogel nihče na prostovoljno ue-o. Bomo pa to zamudo na vsak način nadoknadili ob drugi priliki. Drugi dan v ponedeljek smo posvetili propagandi za ZAM. Fri tem smo pridobili 5 novih članov mladincev, ki bodo odslej naprej združeni z nami. V torek nato se je posebna deisgacija (i nuaoi..cev m mladink odpravila v ladjedelnico Sv. Justa v Piran. Pri tej priliki je kmetska mlacuna p rineš-a po. zdrave delavski mladini ter ji izrekla svojo solidarnost. Počastila pa jo je tudi s tem. da ji je darovala precej poučnih knjig, 200 cigaret in nekaj steklenic likerjev. Miadi delabci so biii zavoljo tega prijetno presenečeni in niso mogli najti primernih besed zahvale. Po sredi, ki je bila namenjena propagandi tiska, je prišel četrtek, ko smo se spominjali mladine v kolonialnih državah in njihove borbe za svobodo in neodvisnost. Ta aan je imela ZAM izredno zborovanje, na katerem smo razpravljali o raz. nih vprašanjih. Tako je podal neki tovariš poročilo o tednu svetovne demokratične' mladine, na kar smo diskutirali o problemih notranje organizacije ZAM, o prosvetnem, športnem vprašanju ter kuncrio o prostovoljnem delu. Diskusija je biia prav zanimiva in pri njej je sodelovalo mnogo mladincev in miaejink. Ob zaključku smo sprejeli še resolucijo, s katero smo izrekli svojo solidarnost z borbeno mladino Grčije, Kitajske in Španije! Na tem zborovanju smo še nabrali nekaj prostovoljnih denarnih prispevkov v korist grške mladine; predno smo Se razšli na svoje domove, pa siho imeli skupne vaje za prvomajniški telovadni nastop. Ob tej priliki sta se vpisala v ZAM zopet dva nova člana. Dan pionirjev je bil v petek. Lepo je bilo videti, kako so se zbrali pionirji slovenske m italijanske osnovn« šole in odkorakali skupno v Piran, kjer je bil predvajan zanje poseben film. Umljivo, da so bili pionirji navdušeni nad tem, kar so videli. V soboto in drugo nedeljo smo posvetili širjenju dobre knjige in vadbj telovadnih prostih vaj. Sko. da je le, da so bili mnogi mladinci in mladinke istočasno zaposleni drugod in da nismo mogli vaditi skupno v čim večjem številu. Tudi ta dan smo agitirali med mladino za pristop k ZAM in res so se vpisali zopet trije mladinci. Smatramo, da bo mladina sveto-fucljskega sektorja tudi za proslavo 1. maja napravila svojo dolžnost in da bo vsekakor izpolnila vse prevzete naloge! A'ova vas Tekmovanje in odločna volja dosegala lepe uspehe v prvomajskem tekmovanju Bližnjim okoliškim vasem našega sektorja je bilo znano, da je naša vas nekaj časa postajaja nekako mrtva pri delu. Drugje, kot še posebno v Padni, je življenje zelo razgibano, pri nas pa tako mrtvilo. Zadnje čase pa se je to docela spremenilo. Ljudje so sami prišli do prepričanja, da z nezainteresiranostjo ne bodo dosegli cilja, ki je: pri S). Lili JfiSaSHSZa pospeševanje kokošjereja „ — nabavljajmo samo selekcionirane piščance izboljšanje gospodarstva vsej vaški skupnosti. Zadnjo nedeljo smo imeli nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov za prvi maj. Mladinci jn nekateri možje so z navdušenjem pristopili k delu in zbirali od hiše do hiše, kar je ljudstvo nudilo. Poleg tega pa je vas razgibana tudi v udarniškem delu. Prvi dan DANES bo v KOPRU 9. uri zbor lahkoatletskih športnikov - Tekmovanje v tekih za moške in ženske na 100 m in 200 m ter vztrajnostna hoja na 5 km. Sodelujejo najboljši atletičarji Trsta in Istre. je delalo pri izkopavanju kamenja za ljudski dom le malo ljudi, ki so pripravili 2 m3 kamenja. To je bil zgled, ki je potegnil za seboj še ostale. Tako je bilo zadnjo nedeljo na delu 9 ljudi. Ti so izprva nekako oklevali, meneč, da iz tega ne bo uspeha. Ko pa jih je delo razživelo in so zvečer premerili ogromen kup nalomljenega kamenja, jih ja ta uspeh razveselil. Kamenja je bilo nič manj kot 24 m3. Zgodil se je — čudež! Da. Čudež novega časa, katerega so zmožni le naši zavedni in dobri ljudje. Oklevanje se je spremenilo v trdno voljo in vero, da bo ljudstvo Nove vasi doseglo cilj, katerega si je zastavili Piran Priprave ia proslavo 1. maja Piran se pripravlja z vso naglico, da bo proslavil čim dostojneje letošnji 1. maj, V trenutku, ko se svetovna reakcija ravno danes tako močno zaganja v kmetskodelavsko fronto, hočejo naše ljudske množi, ce pokazati svojo udarno moč in opozoriti svet, da bodo čuvale vs« pridobitve, ki jim jih je prinesla osvobodilna borba. Poseben odbor je sestavil v ta namen delovni načrt, ki predvideva predvsem to, da bodo Pirančani doprinesli 800 Ur prostovoljnega dela v korist ravno v Piranu tako potrebne kanalizacije. Glede na to ne bo gotovo nikogar, ki ne bi hotel doprinesti za skupnost vsaj nekaj ur svojih sil. V kulturnem oziru bosta krajevno dramsko društvo in mestna godba organizirale dve prosvetni prireditvi, ki naj povzdigneta pomen prvoinajniškega praznika, Oba nastopa bosta še v tem mesecu. V zvezi s tem bosta postavljena na novo dva stenčasa, ki bosta nekaka kronika krajevnih problemov. Velik delež proslave 1. maja pa bo prevzela mladina, ki bo posta, vila za skupen telovadni nastop na noge nič manj kot 600 telovadcev in telovadk. Poleg tega pa bodo še v aprilu razni športni klubi odigrali nogometne tekme, na dan 1. maja pa bodo postavili dve nogometni moštvi, eno moštvo za odbojko in za lahko atletiko. Piranske demokratične žene, organizirane v ASIZZ, pa so se obvezale, da bodo do glavnega nastopa pripravile za vse telovadce in telovadke potrebne telovadne obleke. Zvečer pred 1. majem bodo vse množične organizacije s sodelova. njem ostalega prebivalstva priredile po vsem mestu baklado s sprevodom, pri katerem bo igrala mestna godba. Prejeli smo še naslednji dopis o slavnosti, ki je bila ob odkritju spomenika padlemu aktivistu Babiču Jožefu iz Babičev. Dopis radi objavljamo, ker dokazuje zanimanje ljudstva za vse, kar je v zvezi z našo borbo proti vsem sovražnikom naše svobode, in čuječnost pri vsakdanjem delu za utrditev priborjenih pravic. Na proslavi odkritja sta spregovorila tudi dva tovariša iz Trsta, kar dokazuje, da je borba, ki jo nadaljujemo in v kateri utrjujemo bratstvo, borba vseh naprednih sil na Tržakem ozemlju. Odkritja spomenika tovarišu Babiču Jožefu se je udeležilo veliko ljudstva tudi iz oddaljenih vasi okraja in tudi Trsta. Spomenik je postavila krajevna ZPP na kraju, kjer so fašisti, domači in tuji razmesarili truplo padlega tovariša. Poleg govornika iz koprskega okraja, je spregovoril v imenu OF iz Trsta tov. Ivatičič Lojz. Ta je med drugim poudaril, da ni bil tovariš Babič prva žrtev fašističnega terorja. Na tisoče in tisoče aktivistov je žrtvovalo svoje življenje za svobodo. sNaša skupna borba pa še ni končana«, je nadaljeval tov. Ivančič#, v samem Trstu imamo še velik3 'a-kih kriminalcev, ki blatil i '-fve, ki so prelile kri za svobodo in žalijo partizane in aktiviste. r/,uto je potrebno, da smo združeni v naši organizaciji SIAU, ker nas edino ta pelje do zmage nad fašizmom». F imenu KP STO-ja petega rajona iz Trsta je spregovoril tovariš Vojinčič Sime. Ko je poudaril doprinos članov KP v borbi proti fašizmu, je nadaljeval: «Naša komunistična partija ni še končala svoje borbe. Dokler smo ie priče in dnevno doživljamo, da se Via čijo po naši coni in Po ostalem svetu fašisti, ne moremo in ne smemo odnehati. Borili se bomo kar naprej, da podobnih zverin stev, kot so jih izvršili nad tovarišem Babičem, ki mu danes od. krivamo spomenik, in nad tisoči in tisoči naših ljudi, ne uoln vec vršili. Skupno z nami sp borile proti takim fašistom delavske množice v imperialističnih drža-vahs. Za tem sta spregovorila p imenu okrajnega komiteta KP ti.v. Knez, v imenu okrajne zveza PP pa tov. Benčič. GLASBENA MATICA mm DANES V NEDELJO 3. aprila t. 1. ob 15 KUNCEM UMETNIH PESMI in OPERNIH ARIJ 11 gledališču TAKTINi ŠMARJE DANES V NEDELJO 3. aprila t. 1. ob 20 KONCEM UMETNIH PESMI in OPERNIH ARIJ V zadružnem dejuu bodo nastopili priznani solisti in KOMORNI ZBOR. Te dni smo že poročali, da je pričela razdeljevati Zadružna poslovna zveza med člane svojih zadrug piščance, ki so bili uvoženi iz Slovenije. Tudi lani ob tem času je bilo razdeljenih več tisoč enodnevnih piščet, po večini štajerske pasme, ki se je zelo dobro udomačila v sosednji Sloveniji in ki jo tudi naši kmetje gojijo s pridom. Uvoz piščancev spada med ukrepe Zadružne poslovne zveze, ki jih podpirajo oblasti našega okrožja, da se čim bolj pospeši kokošjereja, ki ima pri nas zelo dobre razvojne pogoje Po statistiki, ki je bila napravljena lani, imamo v okrožju približno 70.000 kokoši. To Hevilo je treba povečati, ker je premajhno za možnosti, ki jih imamo. Reja kokoši ima zelo velik pomen za preskrbo mestnega prebivalstva z Jajci in mesom, ki pri nas ni bila zadostna, posebno v mesecih, ko je nesnost majhna. Pospeševanje kn-košjereje pa ima za naš teritorij še poseben pomen, ker smo v bližini velikega konsumnega trga. ki povprašuje po svežem blagu. Pitna jajca imajo vedno visoko ceno, posebno če so prodana organizirano in v pravilni embalaži. V akciji za pospeševanje kokošje-reie so dosegle zadruge že delo' uspehe. Prizadevanje, M so ga pokazale lani s tem, da ‘so uvozile samo dobro izbrano pasmo, je zbudilo med našimi kokošjerejci veliko zanimanje. Letos, je bil izvršen uvoz že bolj organizirano po naro čilih posameznih kmetov. Nekatere zadruge so se odločile, da gojijo večie število kokoši v lastnih ekonomijah. Posebno ta iniciativa ima velik gospodarski pomen. Zadruga ima kot višja gospodarskega organizacija več možnost kot posameznik da se ukvarja z racionalno kokošje rejo, da postavi moderne kurnike in da izbira najboljšo pasmo. Zadružne ekonomiie bodo mogle uro-daiati kmetom selekcionirana valu na iaica in izbrane vrste piščnn cev. Vzgled, ki so ga dale i-ekater« zadruge na tem polju, je povlekel za seboj tudi druge. To smo videli na letošnjih občnih zborih, na katerih so mnogi zadružniki predlagali razne ukrepe za pospeševanje kokošjereje. Tudi kmetijska šola v Skocijanu pri Kopru je napravila na tem področju velik korak naprej. Pr navila je več modernih kurnikov, iz katerih izdaja prebivalstvu piščance m selekcionirana jajca. Domača istrska kokoš zasluži prav posebno pozornost naših rejcev kokoši. Je dobra nesmea. ima okusno meso in je skr-irpna, ker išče sama hrano. Zato jo pripor i-oajo posebno kmetom, ni se ne ba-vijo s kokošjerejo kot posebno panogo. Njej sorodna le štajerska kokoš, o kateri pravijo, da izhaja prav za prav iz istrske pasme. Tu. di ta je skromna in se zlasti v tem razlikuje od leghornke, ki zahteva posebno nego in ki ni še aklimatizirana pri nas. Na 'gospodarski razstavi, ki je bila lani v Kopru, smo videli lepe živali domače pasme, ki so zbudile splošno pozornost domačinov in tujih poznavalcev. Omeniti moramo tudi borbo, ki jo rvodijo naše oblasti proti kokošjim boleznim, ki se pojavljajo v zadnjih letih bolj pogosto kot prej. Lani so cepili pod vodstvom kmetijskega oddelka IO OLO skoro vse kokoši v okrožju. Kuga je bila zatrta brez večje škode. Tudi letos se je pojavila bolezen v nakaterih krajih, kakor na primer v Portorožu, Semedeli, Kortah, Pobegih in Cežarjih, toda nagla intervencija kmetijskega oddelka, ki je pravočasno obvestil prebivalstvo na nevarnost in ki je dal takoj navodila za cepljenje in razkuževanje, je onemogočila, da bi se kuga razpasla. Pri tej akciji so se odlikovali dijaki kmetijske šole, kl so cepili vse kure v nevarnih krajih. Kokošjereja je torej tudi med panogami, katerim posvečajo oblasti in zadruge veliko pozornost. Delo bo zahtevalo še mnogo vztrajnosti, a se bo izplačalo, ker bo prineslo posameznikom in splošnosti veliko korist. (g) Marezige Hitro napreduje gradnja drugega dela zadružnega doma Kako delamo pri nas, da bo zadružni dom čimprej dograjen, moramo povedati. Za dograditev prvega dela zadružnega doma, velike dvorane za prireditve in množične sestanke ie bilo napravljenega dela v vrednosti osem milijonov lir. Od tega smo dobili pomoči le za nekaj več kot poj milijona, vse drugo smo napravili s prostovoljnim delom. Sedaj se dela pri gradnji udeležujejo vse družine. Niti ena ni odrekla pomoči. Skupno z Mareža-ni delajo ljudje iz Vršiča, Iz Babičev in drugih naselij pa imajo svoje delovne skupine. Skoro vsak den dovažajo potrebno gradivo trij^ tovorni kamioni. Malo težav bo sedaj z vodo, ker jo bo potrebno dovažati iz Kopra. Toda upamo, da bo kmalu dež, ki bo oiajšal delo. Najbolj požrtvovalni so se izkazali tovariši Krmac Angel, Sabadin Silvan in Skrgat Renat. Izmed vasi pa so do sedaj najboljši Krmci, ker so napravili največ prostovoljnih ur dela. Za prvi maj pa smo v teh dneh zbrali 18.000 lir, 70 litrov vina in 180 komadov jajc. Za telovadni nastop se sedaj uči 20 mladink in 16 mladincev. Tem se je pridružilo še 30 bivših borcev, ki so že imeli nekaj vaj. v trgovinah LI-IM ! II V zalogi imamo stalno tudi kmetilske STROKOVNE KNJTOE Poslovalnice: KOPER. IZOLA, PIRAN. PORTOROŽ BUJE UMAG in NOVI GRAD. 3. aprila 1848 —* GRKINJE V BORBI ZA SVOBODO Cv lu 4Ufo rfVuggčc.M Vzdolž prečne strani Rdečega trga je njihov prostor že dolga desetletja, prostor načih prodajalk cvetja ali kratko rožaric, kot jim, pravimo pri nas v Trstu. Vse so iz okoliških vasi, največ iz Barko-velj, s Kontovela, Proseka, same Slovenke in le dve Italijanki iz mesta sta med njimi. Življenje jim poteka na trgu od tgodnjega jutra do trde noči, ko pospravijo v skladišče svojo stojnico in neprodano blago ter se odpravijo proti domu. Prav za prav jim je trg drugi dom, tudi pozimi ob najhujši burji in poleti na žarki sončni pripeki. V časih se ob takih dneh nekaj zgane v njih in spomnijo se, da bi bilo vendarle lepo, ko bi en sam dan ne bilo treba od doma. Ostale bi doma in le skozi okno opazovale burjo, kako se zaletava in pometa 330 dvorišču. Poleti bi se zleknile v senco. Toda oboje je le daljna, lepa neizvedljiva misel, zakaj borba za vsakdanji kruh zahteva, da so vsak dan na trgu/ Ce jih en dan ni, je kruh v nevarnosti. Odjemalci, kt so pri tej ali oni izmed njih deloma že stalni, bi se lahko naučili hoditi v trgovino. Borba je zanje, borba je za vsak šopek, za vsako cvetlico, da se proda. Vsaka pomeni kruh zanje, za otroke pogosto za vso družino. Nad tem cvetjem se bohotijo nageljni iz San Rema, anemone in mimoze iz Toskane. Vso zimo prihajajo nageljni v, posebnih, nalašč napravljenih zabojih, dokler se tudi na domačih kraških tleh ne raz-cveto: beli, rdeči, roza in pisani. Nato ima vse poletje prednost domače cvetje prav tja do pozne jeseni. Krizanteme so zadnje. Z njimi zamrejo domači vrtovi in roža-rice morajo živeti le od blaga, ki prihaja iz Italije. Ta kruh pa je zelo trd, čeprav nam njihov nasmejani obraz tega nikoli ne izdaja. Kako tudi bi? Ne sme in ne more. Kdo bi kupil sicer od rožarice, ki gleda votlo predse. Veselo jo hočejo imeti kupci. Z nasmehom jim mora ponujati svoje blago. Skratka, vešča mora biti svojega dela. To naše roiarice zelo dobro umejo. Z očmi in besedo vabijo neprestrano kupce k sebi. Cim kdo pristopi, da bo kupil, se vabilo prelije v toplo vprašanje po domu, po domačih, po zdravju, po tisočih tistih drobnih stvareh, o katerih tako prijetno de človeku, če te kdo o njih kaj vpraša. Tržačan je ves razgiban in hoče se mu razgibanosti povsod, tudi ko kupuje cvetlice za god, za rojstvo otroka ali kakšen drug praznik. Življenje bi moralo biti cel niz praznikov, potem bi naše rožarice vedno poprodale svojo blago, potem bi cvetlice prezgodaj ne ovenele in povešale svojih žalostnih glavic na mestnem smetišču. Toda to je nemogoče in rožarice prav dobro vedo in tega tudi ne zahtevajo. Zahtevajo pa nekaj drugega, uresničljivega. «Beda vsega Trsta se odraža tukaj pri nas», je vzdihnila ena izmed njih. uKako to misliš?# sem je osuplo pogledala. Nič ne mislim, a res je». Ljudem naj bi dali več zaslužka, pa bi se naše blago z lahkoto prodalo, saj si vsakdo, tudi delavec, zaželi takle skromen šopek spominčic, zvončnic, marjetic, da ga pozdravi doma na mizi, ko se vrne iz službe in mu dela dom bolj prijeten». Ob tistih besedah je romala mimo naju dolga kolona desettisočev brezposelnih, ki se zglašajo na delovnem uradu in ne .utegnejo nikoli niti pomisliti na rožarice na Rdečem trgu. Romala je kolona desettisočev, katerih mezda ne zmore šopka cvetlic ženi za god, ker je prenizka in preobtežena z drugimi potrebami. Oči so mi obstale na stari roža-rici, ki je zbrala v sebi vso vedrino in elegantni gospe spretno urejala šopek nežnih anemon. Smehljaj je v tem trenutku zakril ose njene gube in, čim je gospa odšla, so se zopet zarisale z vso ostrino. Tam za njimi nekje se je skrivala njena in vseh rožaric pot v mesto. Kaplje dežja so bile po njihovih obrazih, burja je rezala v lica in težka košara je neusmiljeno pritiskala glavo k tlom, roka je drhtela, ko je odštevala težko prislu-ženi denar za visoke pristojbine. Toda ta njihova stran življenja ni nikjer napisana. O tej vedo naj* bolje le one same. Ce bi bilo v Trstu drugače, bi je tako britko ne čutila. M. S. Šolstvo v Jugoslaviji Utrdbe s Pot mladine je bila v stari Jugoslaviji čestokrat zelo težka. Koliko hotenj po višji izobrazbi je bilo uničenih, koliko želja neizpolnjenih. Ni bilo potrebnih sredstev, ženi pa je tudi predsodek, da je rojena samo za gospodinjo, preprečil vsak nadaljnji študij. Mlad.in^ je bila zagrenjena, brez volje/brez pravega življenja. Število brezposelnih je naraščalo. Koliko mladih , talentov je bilo zakopanih, kolikim mladim zares sposobnim ljudem je bilo onemogočeno vsako udejstvovanje. Osvoboditev pa je prinesla v tem pogledu popolno in revolucionarno spremembo. Število novo nastalih šol vseh vrst je veliko in prav vsak mlad človek ima možnost, da se izuči v poklicu, ki ga veseli in zanima in v katerem bo po končnem študiju delal z veseljem in se v njem izživljal. V Jugoslaviji je omogočeno vsem otrokom šolanje in vsem gospodarsko šibkim otrokom je zagotovljena materialna pomoč v obliki štipendij ali denarnih podpor, v obliki številnih novo ustanovljenih mladinskih in dijaških domov. Medtem ko ženska mladina v bivši Jugoslaviji ni imela dostopa v strokovne šole. kaj šele višje šole, ji je danes pot odprta. V študijskem le.tu 1948-49 je v Sloveniji na visokih šolah vpisanih 1498 slušateljic, to je 4-krat več kot pred vojno. Od tega je skoro polovico štipendistk, to je 649. Vse te številke kažejo, kako je ljudska revolucija omogočila mladini vseh delovnih ljudi, zlasti sposobni ženski mladini, da se lahko razvija v vse ustavarjalne smeri in s tem veča število nove delovne inteligence, k; se vzgaja v prerojenih šolah po načelih dialetičnega materializma. Ves ta kader bodočih znanstvenikov in tehničnih delavk n; ločen od de- lovnih množic. V tovarnah in v kmetijski proizvodnji in v vsem področju ljudske oblasti raste no-Ya ljudska inteligenca, nova ljudska znanost. Raste število nova-torjev, udarnikov. Industrijski in poljedelski delavec izpopolnjuje svoje znanje tako, da postane enakovreden izobraženemu inte-ligentu. V Jugoslaviji je danes omogočeno nadarjenim delavcem in kmetom, ki poprej niso imeli pravice do izobrazbe na višjih šolah, da izpopolnjujejo svojo šolsko izobrazbo. S svojo novatorsko in prirodno nadarjenostjo v srednjih pa tudi v visokih šolah izpopolnjujejo svoje znanje in lahko dosežejo, kar je bilo v bivši Jugoslaviji popolnoma nemogoče, inženirske in doktorske diplome. V novi državi je že lepa vrsta delovnih ljudi, ki danes obiskujejo srednje in višje šole. | neprestanim ognjem sovražnega topništva in letalstva. Tako so žene delale 50 dni. Ena sama iz Kastorije je zgradila 430 gnezd za strojnice, 8 podnožij za plinarje, 14 opazovalnic, 1200 borbenih položajev za posameznike in izkopala 3.501) metroy strelskih jarkov. Ko so vprašali Foteico, ki 3«, bila v tej četi, če. to delo ni Pre- Grško ljudstvo imenuje utrdbe, ki jih je samo postavilo, «utrdbe svobode#. To delo ni samo težko, ampak tudi zelo nevarno, ker ga opravljajo v prvi črti na sami fronti. Prvič se je zgodilo, da žene pomagajo pri takšnem delu. Vendar se niso niti za trenutek obotavljale in niso pokazale nobenega znaka sla. bosti. Po vaseh so bila sklicana zborovanja, na katerih je bilo treba določiti tiste, ki bodo šle opravljat to delo. 2ene so dejale; ((Moram iti. ker gre za naše otroke. Moramo jih zavarovati in postaviti trdne utrdbe. Tudi same sebi moramo pomagati, s tem da uničimo fašizem.# Starke, mlade matere in starci Šola v EDA v službi , voj nohnj sfea§ke propagande Sola je polna vojnohujskaške propagande, s katero se hoče dokazati otrokom, da je vojna neizbežna. Gimnazije in univerze pojejo slavo ((velikemu business-u» (izg. biznis) — «velikemu dobičku«. Neko poročilo o militarizaciji, ki ga je 1948. leta objavil prof.. Einstein, pravi med drugim, da znaša letni proračun za šolstvo 0,8 odst. celotnega proračuna, medtem ko znaša proračun za oborožitev 66,3 odst. Kino in radio služita le povečanju dobička denarnih yelika-šev iz Wall Streeta. Le redki so programi, ki so namenjeni otroku. Tudi pri teh programih so v ospredju le interesi tvrdke, ki jih je finansirala. Vzgojitelji nimajo pri njihovi sestavi mnogo besed. Da bi se vzbudilo zanimanje o-trok in povečala prodaja tistega proizvoda, za katerega delajo reklamo, so tem otrokom namenjene pripovedke, polne ubojev in strahov. Obstajajo knjižni zavodi, od ka- HRVASKE ZENE ZAPOSLENE ERI VARJENJU ŽARNIC V ZAGREBŠKI TOVARNI terih pa imajo otroci le malo koristi, ker so knjige predrage. Jako segajo po majhnih, broširanih knjižnicah «komik» imenovanih. Te se lahko kupijo v vsakem kiosku, ker je njihova naklada 60 milijonov letno. Edini odločujoči faktor je ta, da prinaša ta komična literatura 6-gromne dobičke. Neki njujorški psihiater je izjavil, da je njen cilj demoralizacija mladine. «Dra-ži jo in vzbuja grobost«, pravi. Tak je vpliv slabe knjige, slabih radijskih in kinoprogramov na mladino. Zlasti kino je ves prelet z idejo: ((velikega dobička« in nič ne pomagajo protesti staršev. Toda to še ni vse. So še druge žrtve te vojnohujskaške politike-otroci črncev, ki .trpijo od samega rojstva zaradi plemenskega zapostavljanja. Večina se jih še rodi brez vsake zdravniške pomoči. Samo 1 odst. bolniških po- stelj je na razpolago črncem, pa čeprav tvorijo 10 cdst. prebivalstva. Podhranjeni ‘■o, živijo v slabih stanovanjih in vse življenje so zapostavljanj. Rezultat tega je, da je umrljivost otrok črncev de-sekrat večja od umrljivosti belih otrok. Rasistična vzgoja, kult denarja in mržnja. proti narodom — to so načela, na katerih sloni sodobna šola v ZDA. GRŠKE ZENE SO VLOŽILE VSE SVOJE SILE ZA DOSEGO SVOBODE. NA OSVOBOJENEM OZEMLJU ZENE SODELUJEJO V UPRAVI, DRUGE PA SE ZOPET Z OROŽJEM BORE E« HRIBIH ZASUŽNJENE GRČIJE gredo s pesmijo na pot. Pri po- več naporno za žene, je P°ŽU”T stavljanju utrdb na Viciju je so- na Slovanka iz Makedonije oa- delovalo 3.500 ljudi, od tega šte- govorila; «Nič ni bolj težkega n* vila je bilo 2.500 žena. svetu, kakor sta suženjstvo in Organizirane so v ljudskih če- ranija.« tah in brigadah. Več žena je napredovalo v čin komandantov bataljona. Foteica Jance, žena pogumnega borca demokratične armade in članica ljudskega odbo-ra v Andartiku, je postala komandir čete itd. Večkrat so morale prenašati na razdaljo dveh do petih kilometrov ogromna drevesna debla, da bi zgradile strojnična gnezda in da bi izkopale strelske jarke na strmih, večkrat popolnoma golih vrhovih, visokih od 1.500 do 2.500 metrov. Vse to so pogostokrat opravljale pod VISOKA KULTURNA delavnost v Sovjetski zvezi Vse učenje sloni na znanstveni podlagi in vsa vzgoja je resnično demokratična in človečanska. To dvoje daje sovjetski šolj pečat resnične naprednosti. Izpolnitev Stalinove petletke pa prinaša sovjetskim otrokom še bolj radostne dni. Vojna je prikinila bujno rast sovjetske kulture, toda ljudstvo, ki drži svojo usodo čvrsto v svojih rokah, zastavlja vse svoje sile, da se čim prej zabrišejo težki vojni sledovi. Ker so otroci bodočnost naroda in je od njihovega zdravja, nravstvene osnove in kulture odvisno njihovo življenje in njihov polet, se jim tudi posveča največja skrb, V Sovjetski zvezi je vojna vihra razdejala 82.000 osnovnih Švedske žene se morajo še trdo boriti za enakopravnost. Mnogo več uspehov bi dosegle, če bi bile strnjene v enotno fronto. Zal pa to ni tako. Pri razpravah v švedskem parlamentu so lani stavile poslanke-komunistke predlog, naj se švedskim ženam ustavno prizna enakopravnost na vseh področjih javnega in gospodarskega življenja. Vse poslanke drugih linij so glasovale proti temu predlogu, čeprav je to eden izmed odstavkov iz pravilnika Organizacije združenih narodov. Kljub domačim težavam in nerazumevanju pa se napredne švedske žene trdno povezujejo med seboj in z drugimi ženskimi zvezami po svetu. Svedinje so že večkrat zahtevale od glavnega sveta Organizacije združenih narodov, da prepove oboroževanje, predvsem pa uporabo atomskega orožja. V vseh časopisih so objavile brzojavke, ki so jih pošiljale OZN ob času zasedanja in pozivale so vse švedske žene, ki stoje ob strani, naj se priključijo gibanju za mir na svetu. Lani so vse leto prirejale mitinge in zborovanja, kjer so protestirale proti nasilju in grozodejstvom v Grčiji. Povezale so se z različnimi naprednimi sindikati in združenji, s katerimi so skupno organizirale zbirke za demokratično Grčijo. Švedska ženska zveza je zahtevala od svoje vlade, da prekine stike s fašistično Španijo. Skupno s sindikati in drugimi organizacijami je protestirala proti smrtnim obsodbam, ki jih izreka Franco nad republikanci. Poslala je brzojavko OZN z zahtevo, da prepreči nadaljnje zločine v Španiji, revidira vse smrtne obsodbe in posreduje pri svojih članicah, da prekinejo stike s Francom. Svedinje, članice demokratske zveze, se dobro zavedajo, kako potrebna je dobra organizacija, da se ohrani svetovni mir. in srednjih šol, 1.520 strokovnih šol, 334 višjih šol, 605 znanstvenih zavodov, 427 muzejev in 43.000 javnih knjižnic. V Stalinovi povojni petletki so le skoraj vse te šole znova sezidane. Organizirano je na stotine domov za sirote, v katerih je našlo svoj drugi dom 700.000 sirot. V teku petletke bo ^jfcole P°* raslo število ustanov za zaščito matere in otroka! 1948. leta je bilo 800.000 mest v stalnih jaslih in 2.000.000 v sezonskih. 1950. leta pa bo 1,251.000 mest v stalnih jaslih in 3.000.000 v sezonskih. . V ustavi je uzakonjeno brezplačno šolanje. 90% vseh visoko-šolcev dobiva štipendijo, katere višina odgovarja celotni oskrbi posameznika, vključno njegove kulturne potrebe. Vsaka šola ima svoj študentovski dom in svojo knjižnico. Tudi za strokovno izobrazbo skrbi v celoti država. Učencem, in vajencem daje hrano in obleko. Poleg tega dobivajo za svoje praktično delo toliko, kolikor znaša njegova vrednost. Po dokončanih študijah so študentje takoj zaposleni. Veliko število izvenšolskih u-slanov povezuje šolo z življenjem, izpolnjuje otrokom in mladini prosti čas ter jih tudi v njem vzgaja. V Rooseveltovi dobi se je storilo marsikaj v korist otroka. Otvarjali so se domovi igre in otroška gledališča. Leta 1942 je tedanji podpredsednik Wallace rekel po radiu med drugim,, da je treba demokratizirati šolstvo. Toda stvari so se od tedaj silno spremenile. Po izjavi gospoda Clarka, načelnika ministrstva za pravosodje, nad milijon otrok ne obiskuje šole, dva milijona jih obiskuje šole, ki ne odgovarjajo svoji nalogi. Med odraslimi je tri milijone ljudi, ki niso nikoli obiskovali šole, in 1 milijon takih, ki so obiskovali šolo tako neredno, da se praktično morajo smatrati za nepismene. DOMA Jr, ZEMLJE PREMAb '• MOŽEVA MEZDA JE pRE_, KA. KAKO NAJ BI SE DRVZ ': NA PREŽIVELA, CE NE rHIDNE ROKE NASE oK°L CANKE PRIPOMOGLE K MU? PISALI SMO ZE O NJI ’ KAKO SE TEDEN ZA TEČNO TRUDIJO S KUPI PERI1, J ZDAJ PA JIH VIDIMO NA SE ' KI, DA SI JIH SE BOLJ J’8*1' DOCIMO. I V resnici ima le majhna klika diplomatov popolno kontrolo nad diplomatskimi odnosi ene velike države nad drugo mogočno državo in s spretnim izkoriščanjem svojega vpliva namerno kvari njune vzajemne odnose. Cim bolj se njuni medsebojni odnosi zaostrujejo, tem močnejše so njene pozicije. Njeni člani dobijo donosna službena mesta, poslani so na važne postojanke, v kolikor se jim posreči prepričati svoje tovariše o tem, da predstavljajo odnosi s to in to konkretno dano deželo posebni, specifični problem, ki zahteva posebnega znanja in izkušenj, ki so lastne le njim—članom te klike. Tako se ustvarja začarani krog. Ta klika diplomatov izkorišča svoj rastoči vpliv zato, da bi čim bolj zastrupljala in izpodkopala odnose z drugo veliko državo. Ce temu ne napraviš konca, je vojna neizbežna. O njej sanjajo člani le klike. V svoji samozavesti računajo z zmago in sanjajo o tem, kako si bodo na zasedenih ozemljih ustvarjali svoj «busi-ness« - svoj dobiček. Samo po sebi je razumljivo, da bi skupina karieristov in reakcionarjev ne mogla tako svobodno delati, če bi to njeno delo ne .v/. diktirali interesi druge močnejše sile. Spričo te sile služi ta klika istočasno tudi svojim lastnim ciljem, s tem da idealno izpolnjuje njeno voljo. Taka je splošna karakteristika organizacije monopolistov «so-vjetsko-ameriških del«, ki vedrijo in oblačijo v zunanjem ministrstvu ZDA. Kar pa zadeva druge, močnejše sile, katerim služi ta organizacija monopolistov, se razume samo po sebi, da predstavljajo te ameriški kapitalizem, . katerega pooseblja Wall Street. Sovražno delovanje, naperjeno proti Sovjetski zvezi, odgovarja interesom finančnih mogotcev Ameriških združenih držav. To delovanje odgovarja tud# načrtom militarizacije države, ustvarjanju fašističnega režima v njej in izzivanju vojne proti Sovjetski zvezi. Podrobno v tej medsebojni zvezi bom še govorila. Kdo so ti voditelji «organizacije monopola sovjetsko-ameri-ških de 1» zunanjega ministrstva ZDA in ameriške diplomatske službe? Lop Henderson je najstarejši član protisovjetske klike zunanjega ministrstva in do nedavnega se mu jg posrečilo ohraniti odlo- | u j Anabela Buchar: RESNICA O AMERIŠKIH DIPLOMATIH U o iltut ti /j'i oti,'j o 1*1 vtble ti hlilitt čilni vpliv na njeno delovanje ne glede na to, da že od 19iS. leta dalje ni bil več neposredno povezan s eovjet&o.ameriškimi posli. Ljudje, ki ga dobro poznajo, so mi pripovedovali, da ima ta suhi in čvrsti človek nekaj nad petdeset let. Njegovi tovariši ga kljub temu, da se z velikim spoštovanjem obračajo do njega zaradi položaja, ki ga zavzema v. zunanjem ministrstvu, smatrajo za povprečneža V. vseh stvareh razen v eni: Nenavaden talent ima za organiziranje spletk in istočasno ga zna tako odlično skrivati, da je docela prepričan o njegovem poštenju, kdor ga bliže ne pozna. Njegovi pomembni službeni u-spehi niso rezultat njegovih kakršnih koli posebnih sposobnosti, nego prej rezultat njegovih spretnosti v spletkarjenju. Ne pravijo zaman o njem, da je V. začetku svoje kariere zajahal dobrega konja, na katerem od tedaj uspešno drvi naprej. Svojo kariero je'začel v zunanjem ministrstvu kot specialist v protisovjetskih poslih in spletkah. Od tedaj se ukvarja samo s tem. Z vprašanji glede Sovjetske zveze se je ukvarjal že pred svojim imenovanjem v. diplomatski službi. Ko je bila za časa p(-ve svetovne vojne razglašena mobilizacija, je iskal skupno z nekaterimi drugimi mladini ljudmi — vojaškimi vpoklicanci zatočišča v. Rdečem križu. «To je bilo učinkovito, čeprav, dovolj vidno sredstvo, katerega se je poslužil zato, da se je izognil mobilizaciji in vojaški službi«. Rdeči križ je široko odpiral svoja vrata mladim ljudem, ki so imeli dobre zveze in se niso iz tega ali onega vzroka želeli udeležiti vojne, največ pa zaradi svoje bojazljivosti. Možno je, da Henderson ni tedaj še slišal o ameriški diplomatski službi, ki je bila mnogo bolj učinkovito sredstvo, da se izogne mobilizaciji v armado, kot pa je bi! Rdeči križ. Težko, da bi bila zgolj naključje okolnost, da se ni bilo treba niti enemu članu protisovjetske klike zunanjega ministrstva še nikoli udeležiti kakršne koli vojne. Ce bi se morali sami borih na fronti, bi mogoče ne izzivali vojne s takim navdušenjem, kot jo izzivajo sedaj. Svojemu položaju se imajo zahvaliti, da lahko prevalijo na druge izvrševanje spojnih umazanih poslcvs, ki so rezultat njihove politike. Sami seveda ne gredo na fronto. Saj bi. jih tam lahko pohabilo ali u-bilo. Henderson je prišel prvič v Sovjetsko zv.ezo kot predstavnik Rdečega kriza. Ta organizacija, ki je tedaj, kot tudi sedaj, dela- la roko v roki z ameriško diplomacijo m obveščevalno službi:, je takoj našla delo za novega pretendenta na vohunsko mesto v. mladi sovjetski republiki. Ko se je Henderson prvič seznanil s Sovjetsko zvezo, je, da se izrazim v jeziku ameriških finančnikov, takoj našel donosno tržišče, ki je ustrezalo njegovim talentom. Predvideval je (in zato ni bilo treba biti geniji), da bo v bodočnosti vlada ZDA občutno potrebovala ruske specialiste. (Pravilneje bi jih bilo imenovati tprotiruske specialiste#!. Računajoč na to, se je prijavil v diplomatsko službo in je bit po nekaterih premestitvah, kot se običajno dela z vsemi mladimi začetnimi diplomati, poslan i> pribaltiške države, kjer je zopet imel neposredne stike Z delom t> Sovjetski zvezi. Enostavne spletke so mu pomagale, da je postal nenadomest- ljiv v obveščevalni službi proti Sovjetski zvezi. Se predno so bili vzpostavljeni diplomatski sliki med ZDA in ZSSR, je prepričal visoke uradnike zunanjega ministrstva, ki so se bavili s sovjetskimi zadevami, da je on prav tisti, kateremu lahko zaupajo «sovjetske zadeven in katerega je treba usposobiti za vodilno vlogo timskega specialista« v diplomatski službi. Odpoklicali so ga u 7-družene ameriške države, čla bi izvršil vse prve priprave za vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, ki so bili neizbežni, kot so ti ljudje predvidevali. Kot eno izmed prvih priprav je priporočal, aa se tako j pripravi skupina mladih iisposobnih hudi«, katere bi potem izvežbali za ((protisovjetske eksperten in je zato izbral tri mlade diplomate. Njegovi gospodarji 5o to potrdili. V kolikor igrajo še sedaj važno vlogo v sovjetsko-ameriških odnosih, je treba beležiti njihova imena: To so biti: George Kennan, Charles Bohlen in Edvard Page. Kennan se je že najprej seznanil s protisovjetsko politiko zunanjega ministrstva in je pred vzpostavitvijo diplomatskih odno- ZSSR 71- v. K država sov med ZDA in koliko iiidecloške vzgojeČavol' baltiških buržoaznih ..“dob0 Bohlen je je bil za krap službeno poslan v Prag°i ■■ prc’ v Harbin, ki je bil tedaj sfedr' ga, Pariz, Berlin in Rl» prob šče belogardističnih >n • Sovjetski zvezi. it N Po tem službenem P°jrilifli C1 bil Kennan poslan v ?c .n $ob" ra' se nauči ruščine, a len pa sta bila zaradi ££' skega jezika poslana P. . > .^it’ prav. je bilo tiste oase. kjer'0' ti te diplomate v MoskV , . ...tv sp naučili jezika Tfted s diplomate v Moskvo, naučili jezika vxe„ uiano, f mi ruskimi ljudmi, je z ' so jih pošiljali prav v sir kjer so se ga morah na di ruskih belogardistični To je bil začetek °c\ monopola sovjetskoam ^ a* zunanjega ministrstva. čin je bilo formir<"‘JfinraVlie’'j skrbno in načrtno P ^ prt ter organizirano V. e 0(.-n , vzpostavitvijo dpl°'na neriš^ lf. sov med Združenimi d* državami in Sovjetsko - ^ el irvih no’1 popoln0 bi omogočili že v prvdK hov e uspostavitve trolo nad njimi. (Nadaljevah)e UREDN1SIVU: m.lCA MONTECCH1 št. 6. 111. nad - Telefon Sl 93-808 - UPRAVA: ULICA K. MANNA SL 29 - Telefonska številka 8351. . -----------------------„t, U1IB D; ,M, IMU ,uaollr. FI HJ sa OGLASI; od 8.30-12 in od 15-18, tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, flnarično-pravnl 60. osmrtnice 70 lir. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Zastopstvo Založništva tržaške«), t n v, ,Vt iohiiani, T)'r2 Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. - TRST. - Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 - Koper. ul. Battlstl 301/a - Tel 70