Poštnina pavšafirana. V LIUbljMl, torek tlite 9« maja 1922 Posamezna Števlfta 75 par - 3 K l2b«|B sb 4 zjutraj. Sune celoletno . . MO S mesečno M « za Inozemstvo . • «oc « Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . V K ■ali oglasi do 80 ms Stolpca (68 mm) . ' • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo: Miklošičev« eesta št 16,1 Telefon it T2. tJpravnlstvo: f*»sernova oliea t. ni Telefon št S& Račun kr. pošt ček. urada štev. 11.842. Ljubljana, 8. maja. V soboto je finančni odbor narod-rodne skupščine razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva, ki znaša okroglo 35 milijonov Din. Klerikalni poslanci so seveda glasovali proti in »Slovenec* s ponosom in zadoščenjem ugotavlja, da so junaki, medtem ko je karakteristično za »vladinovce*, da so vsi glasovali »za ta popolnoma neproduktivni proračun*. Ta trditev glavnega glasila klerikalne stranke je nad vse karakteristična za neresnost njene politike. Priznati moramo, da smo se tudi tu, kakor pri vsakem važnem vprašanju, varali v opoziciji. Pričakovali smo, da bo kritizirala štedljivost vlade in vladnih strank pri resortu. ki upravlja naše zunanje zadeve, da se bo s primerno ironijo nor-! Sevala iz siromaštva našega diplo-natskega zastopništva, da bodo ogorčeno primerjali pomanjkljivo organizacijo celega poslaniškega In konzularnega aparata, skratka, da bodo dokazali, da pomenja štedenje v tem resortu — zapravljanje državnih interesov. Ne, opozicija in predvsem naši klerikalci se postavljajo na stališče, da je resort zunanjega ministrstva ^neproduktiven* in so vsled tega uajbrže za to, da se sploh ukine ... Pa to le mimogrede. Ze takrat, ko je bil predložen redni proračun za leto 1922., smo ugotovili nerazveseljivo iejstvo, da se pri nas polaga tako tnalo pažnje ogromnim nalogom zunanjega resorta. Obžalujemo, da nista ni vlada, tii finančni odbor pred revizijo budžeta premislila, kako neobhodna je postala revizija ne le naše zunanje politike (o tem končno finančni odbor ue odločuje), temveč predvsem tudi reorganizacija celokupne naše zunanjepolitične službe. Gre tu seveda v mnogem oziru za revizijo sistema samega, načina, kako funkcijonirajo pisarne, kakšno razumevanje kaže naša diplomacija za vprašanja, ki dan na dan stopajo pred njo, kako sposobni so ljudje, ki so zaposleni pri tej diplomaciji in s kakšno vestnostjo opravljajo svojo službo. Vsi vemo, da v iem oziru Jugoslavija ne stoji baš v prvih vrstah. Toda če pri vsaki priliki občutimo ua lastni koži nedostatke svoje aiplo-matične desorganizacije, si moramo biti v svesti, da nam najboljši diplomatski zbor in najlepše urejeno ministrstvo ne pomaga, ako se vse skupaj auši v siromašni atmosferi skoraj pritlikavega budžeta. Marsikje naša država ne zna štel i ti — pri kreditih za obrambo svojih zunanjih interesov pa rja. Zna tako, da za vsakih prište ionih sto dinarjev zavrže milijone. Ni težko dokazati, koliko škodo trpi naša država, ker ue polaga dovolj pažnje na svojo reprezentacijo v velikem svetu. Naša poslaništva se skrivajo običajno po raznih nadstropjih najemniskih kasarn in njihove pižame se ne dajo primerjati včasih niti s prostori najskromnejšega odvetnika. V mnogih državah sploh nimamo diplomatskega zastopstva in velika Ju goslavija pogosto manjka v zboru diplomatov tam, kjer je celo žalostni avstrijski torzo postavil svojega re-prezentanta- Diplomatska instanca za zadeve naše države v ogromnih republikah Južne Amerike je v — Madridu. Govoriti o naravnost pregrešni nepopolnosti naše konzularne službe, je skoraj odveč. Kraji, v katerih gredo materijalni interesi jugoslovanskih državljanov v neštete milijone, nimamo svojih konzulatov, ali če jih imamo, jim ne damo ne živeti, ne umreti. Naši poslaniki v velikih svetovnih centrih imajo reprezentacijske doklade, ki jim omogočujejo, se ob slovesnih prilikah morda poslužiti avtomobila, izključujejo pa jih skoraj popolnoma iz onega blestečega diplomatskega am-bijenta, v katerem se ustvarjajo razpoloženja in sodbe in le prepogosto pripravljajo najrevnejše odločitve. Vsi, ki so imeli priliko opazovati, kako je morala gospodariti naša delegacija na mirovni konferenci in kakšna sredstva so imeli, na razpolago zastopniki irugih. držav, vedo, kaj pomeni šted-Ijivost v nepravem času in na nepravem mest j. Nič ni pretirano, če rečemo, da je pomanjkanje dostojne zunanje reprezentacije mnogo vplivalo na sodbo, ki si jo svet ustvarja o Jugoslaviji. Politični računar bi lahko v iurzu našega dinarja izsledil mnogokratnike pri reprezentacijskih stroških Drištedenih milijonov. Ali naj opozarjamo na naravnost bedno stanje naše zunanje propagande? Naštevamo, kako nam štedljivost, ki žal izrira iz brezbrižnosti, pripravlja na tem polju poraz za porazom? ProDacanda bankrotne Madžarske Beograd, 8. maja. (Izv). V pogajanjih med Italijo in Jugoslavijo je začel posredovati Llovd George. V soboto je pose-til Lloyd George italijanskega zuuanjo-ga ministra Schvi/«.rja v tej zaievi, danes dopoldne pa so se v oj vadevi v vili Alberti sestali Lloyd George, Ninoič in Schanzer. Državniki so dolgo konferira-li o tem, kako naj bi se dosegel sporazum v zadevi izvedbe rapallske pogodbe. Popoldne so se v Palazzo Reale sestali Ninčič, Antonijevic, italijanski delegati in dva zastopnika Llovda Georgeja. Sestanek je trajal do 10. ure. Italijani so poklicali v Genovo še več svojih strokovnjakov, med njimi Castellija, Quar-tierija in Seialoijo Pogajanja se bodo še nadaljevala. Vodili jih bodo dalje Kr-stelj, Ninčič in naši strokovnjaki. Do-znava se, da je bilo na pogajanjih popoldne boljše razpoloženje kakor dopol- Lloyd George posreduje med Italijo in Jugoslavijo POSVETOVANJE ANGLEŠKEGA M^^KEGA OT>ET>SFDNIKA Z NINČIČEM IN SCH ANZER JEM. dne. Llovd George je izrazil nado, da se bodo pogajanja v kratkem z uspehom končala. Italijanski delegati zanikajo, da bi šlo za arbitražo s strani Lloyd Georgea, ampak samo za prijateljsko posredovanje. Genova, 8. maja. (Izv.) Včeraj, r nedeljo in danes so se zopet pričela pogajanja med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati glede izvedbe rapallske pogodbe. Opazilo se je, da je bil dr. Ninčič sinoči dalje časa pri Llovd Georgeu. Menijo, da se je na eni strani govorilo o stališču Male antante k roškemu problemu, na drugi strani pa, da skuša Lloyd George najti Čimprejšnjo sprejemljivo rešitev za jugoslovansko-italijanski spor. V italijanskih krogih bi vsekakor rajši sprejeli posredovalno akcijo Lloyd Georgea kot pa rešitev po švicarskem razsodišču, ki ga predlaga Jugoslavija. Barthou o uspehih Male antante SPREJEM NOVINARJEV MALE ANTANTE. - MALA ANTANTA IN VRHOVNI SVET. - FRANCIJA GROZI Z ODHODOM IZ r 'IVE. Genova, maja. (Izv.) Danes dopoldne je sprejel Barhou novinarje Male antante, katerim je Izjavil, da je uspelo njegovi inicijativi, da sedi sedaj Mala antanta za isto mizo kakor velesile. V Genovo so države zato poslale svoje delegacije, da bi se tam delalo na podlagi canneške resolucije, ki je najboljša podlaga za ustvaritev novega položaja v osrednji Evropi. Barihou je zatrdil, da je bil prijetno iznenaden, ko je videl kom-paktnost državnikov Mnle antante, ki so pri razpravljanju, ki ima za cilj svetovni mir, pokazali tolik- solidarnosti. Posebno Je povdarjal neustrašenost Rumu-nije in Poljske, ki sta, čeprav sta na svojih mejah ogroženi po Rusiji, vendar le podpisali zavezniški memorandum RusijL Barthou je nadalje pohvalil sposobnosti drja. Beneša in njegovo diskretnost ter pohvalno omenil tudi Skirmun-ta in Bratianuja, ki so vsi solidarno delovali z jugoslovansko delegacijo. Z načelnikom jugoslovanske delegacije se do-sedaj žal radi njegove odsotnosti ni mogel pobližie spoznati. Prvi uspeh delegacij Male antante na genovski konferenci leži v tem, ker bo sigurno odšla Mala antanta iz konference vsestransko ojačena. P-vič se nahaja tudi podpis zastopnikov Male antante na dokumentu velesil, kateri je bil poslan Nemčiji. Drugi uspeh Male antante !e, da je dosegla, da se je ustvarila skupna fronta zapadnih držav ter Male antante in Poljske. Na vprašanje, ali se " antanta pritegne tudi v vrhovni svet, je odgovoril Barthou, da je to logično, ker Mala antanta itak že sodeluje v vrhovnem svetu, in da je to tudi iskrena želja Francije. Barthou je izrazil nado, da bo tudi Anglija pristala na to, ker je to želja vsega francoskega naro^ !n francoske vlade. Glede pakta za evropski mir je izjavil Bar.thcu, da smatra, - ' it tak pakt potreben, da pa vsebuje že tudi versajska mirovna pogedba v členu 10. slično določbo. Po teh izjavah je Barthou ponovil svoja včerajšnja izvajanja glede odgovora Rusom na spomenico, ki je Francija in Belgija še vedno nista odobrili. Barthou je kategorično izjavil, da more Rusija odgovoriti le z »da» ali »ne*. Francija bo, ako Rusija brez drugega r.e cdgovori z »da*, zapustila Genovo, ker potem nadaljna pogajanja nimajo več nobenega zmlsla. Potem se bo morala konferenca nadaljevati brez Francije. Toda to ne bo več genovska konferenca, temveč nekaka konferenca v Genovi. 8x ministrskega sveta Beograd, 8. maja. (Izv.) Danes se je vršila od 11. do 13. ure seja ministrskega sveta, na kateri je finančni minister dr. Kumanudi poročal o pogojih treh ponudb za posojilo. Do definitivnega sklepa ni prišlo. Ministrski svet je nato razpravljal tudi o programu svečanosti ob priliki kraljeve poroke. Program se objavi takoj, čim ga kralj po svojem po-vratku odobri. BOJ ZA MINISTRSTVO SOCIALNE pr>» »— Becgrac", 8. maja. (Izv.) Danes se ie v parlamentarnih krogih mnogo govorilo o nameri radikalcev, da se deluje za to, da se ukine ministrstvo za socialno politiko, čemur se namerava poleg demokratov tudi vsa opozicija, posebno socialni demokrati energično protivlti. Govori se, da so socialni demokrati t/dno odločeni, da v primeru ukinjenja te institucije zapuste parlan-ent Zakonodafni odbor Razprava o zakonu e glavni kontroli. Beograd, 8. maja. (Izv.) Zakonodajni odbor je na svoji današnji plenarni seji razpravljal o zakonskem načrtu o glavni kontroli. Minister za izenačenje zakonov Trifkovič je pojasnil razlike med bivšim srbskim in novim zakonom. Zakonski načrt je bil sprejet v načelu brez debate s 14 proti 1 glasu, nakar je sledila podrobna razprava, ki so se je udeležili posl Joca Jovanovlč, Kristan, Voji-čič in Moskovljevič in je bil sprejet zakon z malimi izpremembami do IX. poglavja. Razprava se bo nadaljevala jutri. ZASTOPNIKI PRI KRALJEVI POROKI. Beograd, 8. maja. (Izv.) Iz Pariza je došlo uradno obvestilo, da bo zastopal na svečanostih kraljeve poroke Francijo general Franchet d' Esperey. predsednika francoske republike pa neki admiral. Poljsko bosta zastopala dva višja častnika, Grčijo pa dva ministra. vzdržuje po celi Evropi svoje ljudi, časopise, revije, korespondence ne le za sebe, temveč tudi proti nam, mi smo pustili še to, kar smo že imeli (n. pr. La revue Yougoslave v Parizu) propasti in ne poskrbimo niti za to. da branimo svojo domovino pred tisoči naših roji kov v Ameriki, katere sovražniki naše narodne misli zastrupljajo z najverjetnejšimi klevetami o naši državi — zbog štedljivosti. Pa ta štedljivost nam je upropastila udeležbo jugoslovanskega ameriškega kapitala na obnovi naše zemlje. Informacijska služba našega pres-biroa je menda najsV-'0"i-,fjša na svetu. Vsaka laž o naši domovini more svobodno v svet in se skoraj lahko zanaša, da ne bo — niti dementirana. Zaupni informaciji pa je pot v Jugo- __? * * - rrm .{a PaV! ogromne vsote, pri nas ni novca. To je Ie par pripomb k perečemu problemu. Seveda sredstva niso vse, treba je tudi smisla za vse te naloge, razumevanja za moderno, sistematično delo pri obrambi naših zunanjih interesov. Če obžalujemo, da se finančni odbor ni povzpel do večje širokogrud-nosti pri proračunu zunanjega ministrstva, moramo priznati, da pravzaprav za to ni imel niti prilike, ker kompe-tentni faktor, zunanji minister, vlada, to od njega niti zahteval ni! Ne manjka torej le sredstev, manjka tudi smisla. Menili smo, da bo gospod Ninčič v tem oziru modernejši. Se je čas. Proračunska debata v parlamentu še ni začela in ne moremo si misliti, da bi bila narodna skupščina nedostopna za argumente zdrave pameti in trezne- slavijo zaprta — za nio izdajajo Cehiea preudarka državnih interesov. Skrajna napetost med Anglifo in Francijo LLOYD GEORGE SMATRA VELIKO ANTANTO ZA RAZBITO. -SENZACIONALNO POROČILO «TIMES-A». — LLOVD GEORGE BARTHOU NE OBČUJETA VEČ. cijo. Razna pisma iz vseh delov Anglije so mu isto svetovala. On, Lloyd George, je skoraj edini prijatelj, ki ga ima Francija v Angliji. Sedaj pa si mora poiskati tudi on drugo smer v svoji politiki Kakor poroča Steed dalje, ni t« edini konflikt, v katerega je bil Llo.vd George zadnji čas zapleten. Lord Curzon j« baje naslovil na italijanski zunanji urad zeio ostro noto glede tursko-italijanske-ga dogovora. Schanzer je o tem dogovoru informiral Llovd Georgea Ob te; priliki se je baje zelo ohladila angleško-italiianska intimiteta. Genova, s. maja. (Izv.) Razna pogajanja, ki se vrše po povratku Bart-houja, kažejo na težko krizo, v kateri se nahaja konferenca. Po ostri In jasni izjavi Barthouja, da ne smatra Francija nadaljnih pogajanj z Rusijo za umestna, ako se sprejme memorandum en bloc v sedanji sestavi, tudi Lloyd George ne skriva več svojega mr.enia, da računa z najtežjo krizo. Da preprečijo grozeči razkol v Veliki antanti, skušajo Italijani posredovati, a dosedaj s skrajno slabim uspehom. Lloyd George je danes zopet informiral angleške in ameriške novinarje o položaju. Vprašanja novinarjev so se tikala predvsem stanja pogajanj z Rusijo. Lloyd George je izjavil, da se bo odgovor Rusov izročil v torek zvečer ali v sredo zjutraj. Nadalje so ga novinarji vprašali glede razgovora, ki ga je Lk>yd GeOTgc imel z dr. Wi:t'r.om. L!oyd George je izjavil, da je šlo za razgovor splošnega značaja in da se je govorilo o položaju v Rusiji in Nemčiji. STEED O SITUACIJI. London, 8. maja. (Izv.) Glavni urednik lista »Times* Steed javlja iz Genove: Po zanesljivih Informacijah se je Lloyd George v razgovoru z Barthoujem zelo ostro izrazil ter se mere po njegovih izjavah smatrati, da Je konec zveze med Anglijo In Francijo. Velika Britanija meni, da jI je od sedaj naprej na prosto dano, da si poišče drugih prijateljev. Lloyd George je izjavil, da mora skleniti* z Nemčijo dogovor, tudi če se mora Anglija odreči svojim reparacijskim zc-htevam napram Nemčiji. Francija se je že odločila v volitvi med angleškim in belgijskim prijateljstvom. Glasovala je 7a Belgijo, čeprav se podpora, ki jo je dobila od Belgije, ne more primerjati s podpore od strani Anglije. Od sedaj na- ZNAČILEN INCIDENT. Genova, 8. maja. (Izv.) Danes zjutra; sta Lloyd George in Barthou zajutrko-va!a v istem restavrantu na hribu Rigi toda ne skupno pri isti mizi. Lloyd Ge orge je sedel z ameriškim poslanikom Shildom na terasi, dočim je Barthou sedel s francoskimi novinarji v stekleni verandi. Oba sta se pozdravila le od daleč. Ko je prišel Llovd George, je nek I Francoz celo zaprl okno verande. DE FACTA ZOPET V GENOVI. Genova, 8. maja. (Izv). De Facta je včeraj dopoldne zopet dospel v Gene vo. Na kolodvoru ga je sprejel Schan zer, ki mu je poročal o nastalih težko-eah. V Rapallu je Či<5erin vstopil v ku | pe. kjer se je vozil De Facta. ' POSVETOVANJA MED RUSKIMI IN NEMŠKIMI DELEGATL Genova, 8. maja. (Izv.) Davi sta se se-i stala Cičerin in Litvinov z nemškimi d»-j legati. ! SEPARATNA ČEŠKO RUSKA POGODBA? Pariz, 8. maja. (Izv.) Poročevaief prej lahko Francija hodi sama z Bel- <-JouraaIa» javlja iz Oenove, da je Ce-gijo. Angleško javno mnenje je sovraž- škoslovaška sklenila čne 3. r;iaja t Runo Franciji ter odobrava Llovd George- , sijo pogodbo, ki je sestavljena analog-vo politiko. Zlasti kaneelar lord Birken- j no z nemško-rusko pogodbo. Vest do head mu je svetoval, naj prekine s Fran- j sedaj uradno še ni potrjena. Finanšni odbor Beograd, S. maja. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o proračunu ministrstva za trge- ino in industrijo. Na popold-nski seji se je ugotovilo, da znaša ta proračun 40,689.000 dinarjev. Prihranki znašajo okroglo milijon dinarjev. Proračun ministrstva za šume in rude znaša 218 in pol milijona dinarjev, od katerih se je izbrisalo 6 in pol milijona dinarjev. Popoldne se je govorilo o šum-skih in rudarskih koncesijah, katere imajo nekatere zasebne tvrdke. Dr. Krizman je predlagal, naj se sestavi nov šumski zakon, ki bo imel dva dela: določbe glede gozdov, ki služijo potrebam kmetov, in glede gozdov, ki služijo potrebam zgradb in industrije. Njegov predlog se bo predlo"!! or.r.^m z agrarnim zakonom skupščini v odo^-enje. Popoldne je finančni odbor nadaljeval svoje razpravljanje o poročilu četrte sekcije za proračun ministrstva za šume in rude. Odbor je odobril vsoto treh milijonov frankov za nakup 20 tisoč rudniških akcij barskega podjetja. Povišane so bile tudi doklade uradnikom šum irske stroke, kakor je to predlagala četrta sekcija. Prihodnja seja bo jutri. RAZPRAVA O DRŽAVNEM PRORAČUNU. Beograd, 8. maja. (Izv.) Parlamentarni krogi smatrajo, da se bo pričelo razpravljati o državnem proračunu v skupščini dne 15. maja. Razpravljanje bo potem končano najpozneje do konca junija, ker predvidevajo določbe za to razpravo rok 45 dni. ŽELEZNI*1"1 MATERI J AL NA RAČUN REPARACIJ. Beograd, '■■■ maja. (Izv.) Naša država ima dobiti iz Nemčije na račun reparacij 9000 vagonov in 400 lokomotiv, med temi 100 za brzovlake. Dosedaj smo dobili samo 500 vagonov in 10 lokomotiv. ZANELLOVCE ODPUŠČAJO NA REKI IZ SLUŽBE. Pariz, 8. maja. (Izv.) Kakor javlja »Journal des Debats*. so člani reške ustavotvome skupščine, ki so ostali na Reki, sklenili, da odpust- Iz državne službe vse pristaše Zanelle. Kot izgovor navajajo, da zahteva finančno stanje Reke znižuje števila gradnikov. Senzacionalen političen proces j Za premoženje srrofa Karclya. Budimpešta, 8. maja. (Izv.) Danes s< je pričela sodniiska razprava glede pra moženja groia Ka/rolya, ki ga je ma džarska vlada zaplenila v korist države in sicer z ozirom na delovanje Karolv; ob prevratu in med vojno. Zastopnil državnega erarja je skuša! dokazati, d; ie Karolyj hotel z generalno stavko do seči predčasen mir, da je za vojne vo hunil proti Madžarski in da je kenčn« izroči deželo revolucionarnim vojakov in komunistom. Proces ie z ozirom. r.; vrednost posestev, pa!'" in ostalega pre moženja, ki se v številkah skoraj u< more označiti, največji, ki se je do seda vodil v Madžarski. MADŽARSKA IN NTnrvE SOSEDE Budimpešta, 8. maja. (Izv.) Ministr-ski predsednik grof Bethlen ie izjavil \ govoru, da je Madžarska pripravljen; skleniti s svojimi sosedi pogodbe v svr-ho ureditve gospodarskega prometa Vendar pa mora Madžarska zahtevati da se respektira njena suvereniteta. POSPEŠITEV MADŽARSKIH VOLITEV. Budlajps^ta. • maja. (Izv.) Ministr ski svet je sklenil, da se bodo vršile volitve v narodno skupščino prej, kakor ?< bilo določeno v pred kratkim objavljeni naredbi. Volitve, ki so bile razpisane z; 3. in 7. junija, se bodo vršile 28. maja * provinci, 1. junija pa v Budimpešti. SESTANEK NEMŠKEGA PARLAMENTA. Berlin, 5. maja. (Izv.) Konferenca voditeljev parlamentarnih klubov je sklenila sklicati prihodnjo plenarno sejo dr žavnega zbora na 10. maj ob treh popo! dne. POLJSKA PROTI RAZOROŽITVE NEMU NAČRTU ZVEZE NARODO\ Pariz, t>. maja. (Izv.) Šef poljskeg: generalnega štaba ie izjavil, da Poljsk; na noben načtn ne more sprejeti razoro žitvene predloge Zveze narodov, po katerih H smela imeti le 150.000 vojakom pod orožjem. Poljska mora imeti za var. stvo meje proti Rusiji najmanj 350.001 mož. Narodno zdravstvo v Sloveniji Beograd, 7. maja. Finančni odbor je na svoji včerajšnji seji razpravljal o budžetu ministrstvi. za narodno zdravje. Pri razpravi o proračunskih postavkah za bolnice v Sloveniji je bilo konštatirano, da pride na tri bolnike po en strežnik, oziroma strežnica. Stavljen je bil zato predlog, da se strežniško osobje zniža v toliko, da bo prišel na 6 bolnikov po en strežnik. Na ta način prišteden denar pa naj se uporabi v zboljšanje bolniške hrane v bolnicah. Dalje je bilo sklenjeno, da se odvzame strežniškemu osobju, ki ima stanovanje in hrano, ali pa samo hrano v bolnici, draginjsko doklado. To velja samo za strežnika, ne pa za njegovo drn-žino, ki se prehranjuje izven bolnice in dobiva zatorej draginjske doklade tudi še v naprej. Tudi tu prištedene vsote se ne odvzamejo proračunu, temveč se porabijo v izboljšanje razmer v bolnicah. Osobje, ki bo po zgoraj omenjeni redukciji v bolnicah v Sloveniji odveč, se bo uporabilo v drugih državnih bolnicah izven Slovenije, to pa tudi zato, ker je konštatirano, da so bolnice v Sloveniji najlepše urejene ter imajo najboljšo upravo in bi se na ta način v vseh državnih bolnicah uvedel isti sistem kakor vlada v naših bolnicah. Finančni odbor je dalje sklenil, da ostane zdravilišče Rogaška Slatina izven proračuna ministrstva narodnega zdravja, to pa zato, da ne bo spadalo pod kompetenco zakona o državnem računovodstvu, ki s svojimi formalističnimi predpisi sprečuje vsako ekonomsko inicijativo in otežkoča _ celo upravo. Finančni odbor je mnenja, da bodo zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna in Topolšica spadala pod upravo oblastne skupščine mariborske oblasti. Glede distriktnih zdravnikov je bilo sklenjeno, da bodo prejemali samo še do konca leta plačo iz državne blagajne, nakar preidejo v službo oblastnih samouprav Od tedaj se bodo tudi posebne sanitetne doklade, ki jih plačujejo občine, plačevale v blagajno oblastne samouprave in ne kakor doklej v državno blagajno. Proračun ministrstva narodnega zdravja je bil potem soglasno v celoti sprejet Finančni odbor je nato sprejel tudi proračun ministrstva zunanjih del^z malimi spremembami. Od raznih naših poslaništev je bilo odpoklicanih 10 tajnikov, s čemur se je prihranila precejšnja vsota. Ti tajniki se bodo porabili sedaj v ministrstvu v Beogradu. Nameravana ustanovitev poslaništva na Reki je bila odložena. Dva koroška Junaka Obletnica smrti T. Malgaja ta S. Puncerja. Preteklo soboto, dne 6. maja so porekla tri leta, kar je bil v boju za svobodo koroških Slovencev umrl junaške smrti nadporočnik Tone Malgaj. Takoj po prevratu so ga poklicali koroški Slovenci Mežiške doline, da jih ščiti pred poplavo vojaštva, ki se je preko Koroške valilo z italijanske fronte ter v dveh dneh napravilo nad štiri milijone kron Škode. Malgaj se je z malo četo svojih ožjih rojakov odzval obupnemu klicn na pomoč ter kmalu osvobodil dolino tudi nemških vojakov, ki so bili zasedli Mežico in Črno, in jih pognal v Celovec nazaj. Pozneje je ojačil svojo četo s Srbi in slovenskimi dobrovoljci ter zasedel -.'e Pliberk in Velikovec. Vršili so se krvavi boji, a Malgaj je ostal zmagovalec. Rad bi bil udaril na Celovec, a v tedanji narodni vladi ni našel potrebne podpore, Nemci so dobili medtem močna ojačenja. Dne 6. maja 1919 se je izvršil nemški napad na slovensko Koroško. Malgaj se je boril kot lev ter ob treh popoldne padel v krvavem boju na Tolstem vrhu pri Guštanju. Smrtni ostanki Malgajevi so bili pokopani v Guštanju, pozneje pa prepeljani v njegov rojstni oktobra 1919 so mn hvaležni rojaki na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo. — V istem času je padel na Koroškem tudi Srečko Puncer, ki je v zvezi z Mal-gajem osnoval v Velikovcu list «Jugo-slovenski Korotan*. s katerim je vrSil med nezavednimi koroškimi Slovenci propagando za Jugoslavijo. Puncer je šel tudi sam med ljudi to jih podučeval z vstrajnostjo in optimizmom, ki sta mogoča le pri tako idealnem Jugoslovanu, kot je bil Puncer in kakršnih je malo med nami. Puncer je padel pri takratnem nmiku kot žrtev nemške podivjanosti, kajti usmrtili so ga ujetega Njegove zemeljske ostanke so prepeljali kasneje v njegov domači kraj v Braslovče. Bodi ohranjen najlepši spomin obema junakoma. _ Instrukcije : moške viade delegatu Bartheuju Pariz, 7. maja, «Temps» objavlja sledečo informacijo o insfcrukcijah, ki jih je dala francoska vlada svojemu genovskemu delegatu Barthouu z ozirom na memorandum Rusiji in na načrt novega mirovnega pakta: Pariški kabinet se smatra popolnoma solidarnim z bruseljskim v obrani lastninskih pravic. Francoska delegacija zato ne bo niti oficijozno prisotna pri pogajanjih s sovjeti, dokler ne bo poseben dodatek (k zadnjemu odgovoru zaveznikov Rusiji) razpršil belgijskih in franco6kih skrbi ter zagotovil zasebno lastnina Seydouxov dodatek k 7. točki memoranda po bel gijski sodbi ni zadosten, ker bi mogla po njegovem smislu vsaka nova družba nadomeščati prejšnje koncesijonar-ke v Rusiji. Če bo belgijski zahtevi ugodeno, ne sme diskusija presegati mej, določenih v Cannesu, ki jih smatramo slejkoprej za temelj genovske konference in ki so nedotakljive. Drugo vprašanje, s katerim se konferenca bavi, je vprašanje garancijo, da je vsakdo varen pred napadom soseda (non - agression). Ta nova konvencija nima smisla, če se je Rusija ne udeleži Vse druge evropske države so že podpisale takšno konvencijo s tem, da so postale članice Zveze narodov. Nemčija, ki je iz nje izključena, je na podpisala slične obveze v versajski pogodbi. Francoska vlada smatra, da je brez koristi, če ne celo škodljivo, da bi se sedaj podpisal nov diplomatski instrument z določbami, kakor jih že itak vsebuje mirovna pogodba, ker bi potem Nemčija mogla tudi druge določbo te pogodbe smatrati za omajane. Če se Rueiia udeleži tega pakta, bi mogla Francija to dopustiti le pod izvestnimi pogoji. Pakt ne bi smel določati nikakršnega omejevanja ob-orožanja, ker ima Zveza narodov nalogo. da se peca s temi vprašanji. Na drugi strani pa Francija, ki je vseskozi pacifistična in ne potrebuje nobenega drugega oboroženja, razen onega, ki je potrebno za njeno varnost ne more dopustiti, da bi se o tem razpravljalo na mednarodni konferenci, kakor je genovska. Sicer je pa itak g. Lloyd George vedno obljubljal, da se to vprašanje v Genovi ne bo naca njalo. Vrhu tega mora pakt non-agre-sije respektirati vse pravice Francije, stečene v versajski pogodbi, zlasti do ločbe o sankciji in eksekuciji nasproti Nemčiji za izterjanje njeneera dolga. Vrhu tega ne bi takšen pakt non-agresije mogel odpraviti veljavnega mednarodnega prava, ki določa, da s« morejo narodi, ki svojih obvez ne drže, k temu prisiliti. _ 4- Demokratski sestanek v Ormožu. Sestanek krajevne organizacije demokratske stranke, ki se je vršil v nedeljo po občnem zboru v Ormožu, je uspel sijajno. O političnem položaju in pomenu upravne razdelitve države na oblasti, je poročal dr. Rei-man, o delovanju krajevne organizacije pa FO*uOJD »» - .^—..tajnik Janko Grivec, ki je v svojem kraj St. Jur ob južni železnici. Dne 26. I govoru naglašal zlasti častno zmago demokratov pri eb8Bskffi volitvah" t Ormožu. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. Ban. za podpredsednika dr. Hrovat, za tajnika Janko Grivec. Vrh tega je v odboru 15 oseb iz vseh slojev prebivalstva. 4- Demokratski shod v Kaplji. Na skrajni severni meji v Dravski dolini, v Kaplji, se je vršil v nedeljo javen shod demokratske stranke, ki se ga je udeležilo vež sto oseb. Predsedo-val je župan Strablek, poročala pa -ta dr. Lipold in Vckoslav Špindler. Zbo-rovalci so živahno posegali v debato in sprejeli končno resolucijo, v kateri zahtevajo izpopolnitev učnih moči na šoli, olajšave pri predpisovanju vojnih davkov in skupen nastop la-prednih strank pri bližajočih eo novih volitvah. 4- Shod SKS v Radovljici. V nedeljo se je vršil v Radovljici shod SKS, na katerem sta med drugimi govorila minister Ivan P u c e 1 j in narodni poslanec KuSar. Zelo dobro obiskanemu shodu je predsedoval g. Ivan Ažman. Bila j« to lepi in dostojna napredna manifestacija kot od govor na Koroščev shod, ki se je vršil v Radovljici pred nekaj tedni v znamenju prelivanja krvi. Na shodu SKS je nastopil kot mandatar SLS klerikalec Arzenek, ki je bil sicer tako radoveden, da je stavil kar 15 vprašanj. S svojo nevednostjo je vzbudil pri udeležencih shoda mnogo zabave. Nedeljski shod je pokazal odločno protiklerikalno razpoloženje ljudstva na deželi, kateremu so s svojo navzočnostjo na Pucljevem shodu dali duška mnogi naprednjaki, ki si cer strankarsko ne pripadajo SKS. -f Narodni socijalisti so imeli včeraj zvečer v Mestnem domu v Ljubljani shod proti maksimiranju rodbinskih doklad za nižje javne namcščence. Govorila sta posl. Deržič in Brandner, za železničarje Rupnik in Cerar. Niti eden izmed govornikov se ni povspel nad običajni nivo demagogije; saj pet bi bil uspeh še bolj medel kakor je bil, ker so poslušalci za brezplodno udrihanje teh korifej NSS že popolnoma otopeli. 4- Markiz Gčro redivlvus. BivSi nadvojvoda Friderik, znan pod svojim bojnim imenom »Markiz Gčro», ki krije tisoč lopovščin bivšega maršala avstrijske vojske, se je vrnil na Madžarsko ter se s familijo nastani v Ogrskem Starem gradu. Njegov prihod je bil skrbno pripravljen. Ker je na konferenci članov habsburške familije, ki se je vršila po Karlovi smrti v Švici, bil priznan Karlov sin Oton za poglavarja habsburškega rodu in pretendenta na madžarski prestol, so sedaj odstranjene zapreke med Frid-richom. njegovim sinom Albrehtom, gubematorjem Horthvjem in posl. GftmbC?om na eni ter med pravovernimi madžarskimi legitimisti na drugi strani. Po Fridrihovem prihodu se je v Budimpešti vršila skupna konferenca o nadaljni taktiki sedaj zedinjenih legitimistov. Pred konferenco je Fridrih obiskal Horthyja ter je nato sprejel obisk ministrskega predsednika Bethlena. Konference 60 se udeležili Fridrih in Albreht Habsburg, ministrski predsednik Bethlen, notranji minister Kleb-ilsberg, posl. GOmbBs, Jorip Habsburg in Fridrihova žena Izabela. Sklenjeno je bilo, da se po volitvah, ki se vršijo koncem tega mescca i-začetkom junija, obnovi gosposka zbornica. Novi dvodomni parlament naj takoj izbere palatina, ki bo vladal mesto mladoletnega Otona. Za paJv tina naj bi bil izvoljen ali Fridrih ah nie^ov sin Albreht, ki jo zet sedanie-.ra gubernatorja Hortbvja. Josip Habsburg je protestiral, češ palatini so bili vedno iz takozvane madžarske t j. njegove linije habsburške rodbine. Do definitivnega zaključka ni prišlo. oedo dne 10. maja, temveč r nedei£> dne 14. maja. V tredo zvečer ostane dramsko gledališče za občinstvo zaprto. Iz mariborskega gledališča. Operni tenorist g. Rumpelj je težko obolel na ledvičali, vsled česar odpadejo nadaljnje predstave »Prodane neveste*. Udarec je tem večji, ker se je vodstvo s predstavami »Prodane neveste*, ki so bile dosedaj vedno razprodane, hotelo pomagati iz finančnih težkoč. Vodstvo se pogaja sedaj glede omogočitve predstave z nekim članom ljjbljanskega gledališča. «Njiva» št. 3 je izšla to ima sledečo vsebino: Ivan Lah: Nekaj misli o slovenščini in srbohrvaščini. — Vladimir Knaflič: Hannibal ante fortas. — Per-tinas: Alijagič. Listek: Menšikova »Odgovor Jugoslovanom* v »Novoje Vrem-je» L 1916. — Pregled: Referat »Prijateljevih* Predhodnikih in idejnih utemeljiteljih ruskega realizma ter o Stfibrnega monografijo o Gregorčiču. — Revija je zelo aktualna in zanimiva ter jo vsem inteligentom najtopleje priporočamo. Abel Hermant, sloveči francoski romanopisec in dramaturg je prispel včeraj v Ljubljano, kjer bo imel danes ob 8. in en četrt v dvorani filharmonije francosko predavanje. G. Hermant je član ugledne Goncourtove akademije; izmed njegovih del uživajo največji sloves »Cavalier Muserey», »Jurintendante* »Prvi korak*. »Drugi ovinek* itd. V Ljubljani bo predavec g. Hermant. ki je prepotoval mnogo sv«ta, »o tuji duši*. Opozarjamo naše občinstvo na to predavani odličnega gosta. IV. Komorni večer kvarteta »Zika* se vrši kakor smo že poročali v sredo dne 10. maja točno ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmoničte družbe. Zikovci izvajajo na tem svojem poslovilnem koncertu 2 velika celotna kvarteta in sicer Dvofakov kvartet v Es-duru in pa poslednje delo slavnega Nemca Schuber-ta: Kvartet v d-molu, ki je splošno znan pod imenom Smrt in devojka. Poleg teh dveh glavnih del se izvaja še dvoje ruskih del in sicer Borodinov. Nocturno in Glasounowow: Scherzo. Naše koncertno občinstvo opozarjamo in vabimo na ta umetniškega užitka poln večer. Vstopnice so v predprodaji v »Glasbeni Matici*. Pevski zbor »Glasbene Matice*. Danes v torek due 9. maja pevska vaja in važen zadnji sestanek vsega zbora pred turnejo v Beograd. Vsi. — Odbor. Poziv umetnikom. Pripravljalni odbor za V. jugoslov. razstavo poziva ponovno vse slovenske, tudi neorganizirane umetnike na udeležbo. Vsi umotvori morajo biti do dne 15. maja v Jakopičevem paviljonu. Zaboji naj bodo zunaj označeni z vidno označbo »Neorganiziran* ali »D. S. U. U.». »K. M.*, oziroma K. S.». Potrebne tiskovine se dobe pri tajništvu pripravi), odbora. Ljubljana, Tehniška srednja šola; pošiljajo se na zahtevo tudi po pošti Umetniki v področju Maribora, naj se obrnejo do kluba »Grohar*, Maistrova ulica 17. II. nadstr. Šport Hči papeža — Lukrecija Bergla (Dalje.F «Takoj sem izvršil zapoved Vaše Svetosti,* odgovori škofovski cereino-nijar. «Don Juan, vojvoda Gandije, že četrt ure čaka v predsobi na poziv Vaše Svetosti, z Njegovo Prevzviše-nostjo kardinalom Cezarjem pa nisein mogel osebno govoriti. Ko sem iskal Njegovo Prevzvišenost v njegovi pa-lači, sem dobil odgovor, da se kardinal nahaja na lovu. Vendar se njegov dvorski mojster nadeja, da se kardinal vrne še nocoj.* «Na lovuls klikne oče papež z ne-voljo. «Moj sin Cezar če s to pozablja ra haljo, katero nosi. Zares, ne pristo-ja kardinalu, da se vdaja takim posvetnim zabavam javno, kakor to dela moi sin, kardinal Cezar. Pa sedaj, Burkhardt, pokliči sina mi Juana, naj >SCeremonijar se globoko nakloni in neslišno izgine za široko zaveso iz težkega rdečega damarta, s katero so zavestna vrata. Hipec kasneje se ista zavesa zgane v drugič in v sobo stopi don Juan Borgia, vojvoda Gandije. Temu Borgiju je priroda nadela črte njegove matere, ki je v mladosti slovela kot izredna kra^otica. Njegovo lice, obkroženo s temnimi plavimi kodri, je imelo nekak odkrit izraz, brez očetove krutosti. Don Juan se na pragu globoko pokloni, potem pohiti pred papeškega očeta, spusti se pred njim na koleno in poljubi roko. »Da si mi zdrav, sin moj!* reče papež, ki je svojega najstarejšega sina ljubil bolj ko drugo deco. »Upam, da si imel dobre dneve, odkar sva se zadnjikrat videla.* »Res, bil sem srečen,® odgovori don Juan, «ker sem se prav malo bavil z ljudmi, pač pa več s svojimi ljubimi knjigami. Tako sem se očuval razočaranja in gledal svet tako, kakor bi moral biti, ne pa, kakršen jo v resnici.* Okrog papeževih usten zaigra kratek nasmešek. «Moj sin don Juan je in ostane veliko, toda dobro dete,* pravi nato. «Zar«w, da se nisem zanj toliko pobrigal, bi ti bil danes morda kakšen pisarček v kakšni biblioteki, toda ... vkjub temu, morda bi bil srečen. Sicer na je gotovo bolje, sin moj da si vojvoda Gandijski z dohodkom 40.000 zlatnikov. Sicer pa bo v?e to še boljše in lepše, kadar zašije m i Prosveta Repertoar ljubljanskih gledališč za danes. Drama zaprta, v operi « Faust* z g. Križajem iz Zagreba Uv. Iz ljubljanske gledališke pisarne. Prenrera »Madame Sans Gene* se zavoljo nepričakovanih ovir ne bo vršila v Iznenaden, skoraj prestrašen gleda don Juan svojega očeta. «Tako veliko lušen si, oče moj!> — odvrne, — cda se skoraj bojim. Bog mi je priča, da ne težim za taksnim dostojanstvom. Ako intfš takšne ia-mere, oče moj, potem je bolje, _ da osrečiš ž njimi mojega brata, svojega drugega sina, kardinala Cezarja. On je slavohlepen, kar jaz nisem, in ce bi bil on tudi nekoliko dobroten in imel vsaj trohico ljubezni do človeštva, potem bi trdil o njem, da je kakor rojen za vladarja.* »Cezar.* zamrmra papež med zobmi, in čelo se mn nagrbanči. »Ljubim ga, svojega drugega sina, gotovo kakor tebe, toda... njegovo srce je hladno. On ne more ljubiti in njegova hladnost mi je odvratna Glej, Juan,* — pri teh besedah prime papež za sinovo roko, — 'kadar ti po-Hedam v oči, Čutim, oa sem tvoj oče, ker odseva iz njih pobožna smoveka ljubezen. Toda Cezarjeve oči so mrzle, sicer je pa res, on je moj pravi sin in podedoval je po meni moj duh in moč volje. Ce bi on znal to svojo dedščino modro upravljati, če bi znal brzdati samega sebe, mogel bi postati velik... Kaj hočeš, Burkhardt? Soholstii vestnih Sokol L v Ljubljani naznanja svojemu članstvu, da se vrši redna telovadba moških in ženskih oddelkov po sledečem redu: Na realni gimnaziji- člani pondeljek, sredo, petek L oddelek od 7. do 8. in četrt zvečer, II. oddelek od pol 9. do 10. nre zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10, do 12. dopoldne prosta telovadba članstva. Članice torek in četrtek od pol a do tričetrt na 9. zvečer. 2 e n s k i naraščaj torek in četrtek od četrt na sedem do četrt na osem zvečer. V šoli na Ledini: Moški naraščaj torek, četrtek, soboto od pol 8. do 9. zvečer. Dečki L oddelek torek in petek od pol 6. do pol 7. zvečer: II. oddelek sredo in soboto od 5. do pol 7 zvečer. Deklice ponde'jek in četrtek od četrt na 6. do pol 7. zvečer. Starejši člani v sredo in petek od 7. do 8. zvečer. S 15. majem prične redna telovadba na prostem «Trg. Tabor*. Poživlja se vse članstvo. da najpozneje do dne 15. maa vstopi, ker pozneje se ne bo sprejemalo telovadcev k letošnjim nastopom. — Zdravo! Prednjački zbor. NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME A. S. K. (Celje) : Primorje 5 : 0 (2 : 0). Ob treh popoldne so igrali na igrišču »Ilirije* celjski »Atletiki* s »Pri-morjem*. Čeprav so bili »Atletiki* nekoliko v premoči, vendarle rezultat ne odgovarja jakosti obeh društev. Pri »Pri-morju* smo mogli konstatirati napredek. Popolnoma na mestu so bili krilci in tudi napadalna vrsta je pokazala nekaj lepih kombinacij, žalibog pa je pred golom vedno odpovedala. »Primorje* se je v tem ozira moglo gotovo kaj naučiti od Celjanov, ki vedo tudi pred golom, da Je njihova prva naloga — zabiti gole. Ta neodločnost pred golom je glav. na napaka napada. Najbolj kočljiva točka pri »Primorju* je brezdvomno obramba. Tukaj bi se morala zvršiti temeljita izprememba. Desni branilec nikakor ne spada v moštvo, ki kaže, da smemo od njega pričakovati lep napredek. Da bi nam pokazal vsaj nekaj onih »osvobodilnih* strelov, ki v prvi vrsti kvalificirajo Igralca za mesto branilca. Mogoče hoče to pomanjkanje nadomestiti s precej surovo Igro. Kam to pelje, smo videli včeraj, ko le zakrivil vsaj prvo enalsmetrovko. Pri 2. llmeirovki pa se je po našem mnenju sodnik nekoliko zmotil. — Atletiki v prvi polovici niso bili ravno na višku. V drugi polovici so nam pokazal! lepo skupno igro in zlasti odločnost pred golom. Sodnik g. Kramaršič. JUula : S. K. Celje 9 : 0 (7 : 0). Igra je sledila tako) za prvo. Ilirija je prišla na polje s popolno zavestjo, da zmaga. Da pa zadosti golov žejnemu občinstvu, le postavila za celjsko moštvo premočan notranji trio In za srednjega krilca Zupančiča. Napadom teh korifej tudi požrtvovalnost celjske obrambe ni mogla biti kos. Ilirija je nastopila s sedmimi rezervami, Celje s tremi. Ilirija je bila skozi v premoči, čeprav Igrajo Cellani zelo požrtvovalno. Ako se upošteva le izid tekme, }e imel celjski vratar res nesrečen dan, vendar pa se mora reči, da je po večini stori! svojo dolžnost. Med rezervami Ilirije ie nekaj dokaj dobrih igralcev. Zlasti sta nam ugajala oba branilca. Vratar ni imel mnogo dela. Sodnik g. Jerala. Hermes : Akademiki 2:0 (2 : 01. (Prvenstvena). Obe moštvi sta nastopili z rezervami. Igro je odločila vztrajna in požrtvovalna napadalna vrsta Hermesa. Svoboda (Ljubljana) : Svoboda (Moste) 5:1. , _ ... V Maribora je zmagala Concordna proti S. K. Maribor s 8 : 2. Zagreb: Tipografija : Derby 2 : 0. Sava : Makabi 0 : 0. Železničarji : Slavi ja 2 : 2, Amaterji : Zmaj 5 : 1, Spar-ta : Slaven 2 : 0 in Ilirija : Viktorij* 2 : 0. Praga. Sparta porazi Union Žižkov 2 : 1 (2 : 0). Sparta v veliki premoči-10.000 gledalcev. Brno: Wacker (Dunaj) : Slavija (Brno) 1:0. Dunaj: Prvenstvene tekme I. razreda: Sportklub : Hakoah 1 : 0 (1 : 0). Floridsdorfer : W. A. F. 2 : 1 (0 : 1). Vlenna : Admira 5 : 2 (2 : 0). II. razred- Slovan : Donaustadt 4 : 0 (2 : 0). W. A. C. : Nussdorf 2 : 0 (1 : 0). Gradec: a A. C. : Sturm (2 : 0). (Prvenstvena.) Sturm daleko ni več v: oni formi kot nekdaj. Hajduk : Hašk 2 : ! (1 : D- V soboto jc igral Hašk v Splitu s tamošnnm Hajdukom in mu podlegel z 2 : 1. raz Haška je pripisovati dejstvu, da je nastopil s 4 rezervami, ker je nekaj njegovih igralcev vsled zadnjih težkih tekem za igro nesposobnih. l*-jduk je nil dober, tudi napadalna vrsta Haška je bila na višini, popolnoma indisponlrana pa je bila halves-linija. V nedeljo se je Hašku posrečilo Izravnati svoj sobotni poraz proti Hajduku tudi z 2 : 1. Izšla le sedma številka «Sporta», zelo okusro opremljena in z zanimivo vsebino. List prinaša krasne slike s Triglavskega pogorja. Šport r^v toplo priporočamo kot prvovrsten list, ki zasluzi vsestranske podpore. Naroča se pri Športni Zvezi, Narodni dom, LJubljana. in obstane na pragu, »ta hip je pri^P la Njegova Prevzvišenost, kardinal Cezar Borgia.* »Meni ni treba, da se javljam poprej pri svojem očetu!* odgovori mlid, močan glas v predsobi — »jaz imam pravico, da vsak čas stopim k Njegovi Svetosti S pota!* Mimo Burkhardta stopi r sobano mladenič, lep kakor Apolon, vitek in krepak. Postiva njegova je v "saki kretnji kazala gracioznost in mlado moško silo. Na širokih ramenih je počivala glava, obkrožena s črnimi kodri, lice je bilo bledo, iz fino rezanih ustnic so blesteli zdravi zobje, a iz-vanredne sive oči so oživljale to obličje mladeniča, ki je jedva v dvajsetem letu svojega življenja. Ta dvajsetletni mladenič pa je že kardinal katoliške cerkve in član kolegija, ki naj s svojo modrostjo podpira modrost papeževo. Toda izgleda, kakor da škrlatni kardinalski plašč ni ugajal Cezarju. Pri vsaki priliki ga je prav rad zamenjal i bolj posvetno obleko. Tudi sedaj je na svojem po-vratku z lova imel na sebi suknnč iz temnezelenega baržuna. ozke hlače dokolenice in visoke Zolto .lovske škornje 9 srebrnimi ostrogami. Na| lovski nož, podoben kratkemu meču, in na sivih usnjatih lovskih rokavicah, ki so segale čez podlaktL so -e še poznala sled krvi ubitih živali. Cezar hoče svojemu očetu poljub« roko, toda papež mu jo nevoljno odtegne. »Na tvojih rokah grešno prelita kril* pravi Aleksander VI »Mislim, da ima kardinal tudi še kaj boljšega opravila, ko da se gom w zveriadjo po hostah!* Jezno pogleda Cezar svojega očeta. «Na svetu so ljudje.* odgovon uporno in m slači svoje rokavice, »ki pravijo. da so roke nekega visokega cerkvenecra kneza orošene s krvjo nedolžno pogjbljenih ljudi.> Aleksander VI. umakne svoj pogled. dideai.> P*1* Domače vesti * Kralj na Gorenjskem. Včeraj zjutraj je na povratku iz Pariza v Beograd prispel naš vladar kralj Aleksander v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričakovali pokrajinski namestnik Hribar, komandant dravske divizije general Dokič s štabom, policijski ravnatelj dr. Guštin in zastopniki ravnateljstva južne in državne železnice. V kraljevem spremstvu so bili princa Arzen in Pavle in princczinja Jelena. Ob *410. so se kralj Aleksander in njegovo spremstvo z avtomobili odpeljali na Bled, kamor je bil odposlan včeraj tudi dvorni vlak. Okrog bo prispeli na Eled, kjer se pa niso ustavili, marveč so nadaljevali svojo pot v Bohinj k Sv. Janezu, kjer to obedovali. Od tam se je kralj s svojim spremstvom vrnil ob s/io. na Bled. Po kratkem za;tanku v dvom im vlaku na kolodvoru, so se gospodje podali na Pokljuko na lov na divje peteline. Do Gorij so se peljali z avtomobili, odtam pa so jezdili na Mrzli studenec, ki je še ves v snegu. Kralj js šel po prihodu takoj k počitku. Lovska družlia je majhna, večji del spremstva je ostal v hotelu »Triglav o. Domači lovci ne pričakujejo posebnega uspeha, ker petelini radi hladnega vremena še ne pojejo. Povsodi, kjer je ljudstvo kralja spoznalo, ga je pri-t-rčno pozdravljalo. Kralj izgleda izvrstno ter je bil ve« dan veselo razpoložen. * Romunski prestolonaslednik v Beogradu. Včeraj je potoval skozi Beograd romunski prestolonaslednik Karel, ki je bil na obisku pri svoji bolni sestri princezinji Elizabeti, soprogi grškega prestolonaslednika, v Atenah. Kraljevič Karel je iz Beograda takoj nadaljeval potovanje v Bukarešto. * Ministrski predsednik Pašič odpotuje takoj po povratku kralja Aleksandra na nasvet zdravnikov za dva t«3na. v kako kopališče. * Za turnejo ljubljanske »Glasbene Matice* vlada v Beogradu že sedaj veliko zanimanje. Matica bo slovesno sprejeta, na kolodvoru. Časopisje objavlja obširen članek o delovanju ljubljanske Matice in o kulturnih, umetniških in narodnih zaslugah ravnatelja Hubada. * Predavanja o Jugoslaviji v Pragi. Frošli petek je prispel v Prago gos p. Lujo V o j n o v i č, ki bo, ustrezajoč gelji Češkoslovaško - jugoslovanske lige, priredil tamkaj ciklus predavanj o Jugoslaviji. * Opcija tujcev za Jugoslavijo. Iz Beograda poročajo, da morajo vsi Negovani, ki žive od leta -1910. na ozemlju naše kraljevine, vložiti do 25. junija letos prošnje s potrebnimi dokumenti. ako hočejo postati naši držav-Ijani. s Nov kredit za javne bolnice v SiovenijL V zakonu o proračunskih iivanajstinah je odobren poleg dosedanjega rednega kredita za bolnice ministru narodnega zdravja za bolnice v Sloveniji še naknadni kredit 457.64" Din 36 p za meseca maj in junij. * Mednarodna prometna konferenca. Dne 10. maja se vrši v Neaplju konferenca intemacijonalnega prometnega komiteja. Za. našo državo se te konference udeležita inšpektor Jova-novič in dr. Borko, šef proračunskega oddelka v ministrstvu saobraeaja. Na konferenci se bo razpravljalo o dopolnitvah k bernski mednarodni transportni pogodbi iz leta 1890. * Vprašanje gospodom od «Jugoslavi-je». List gospoda Antona Peska se je spustil v polemiko s »Slovenskim Narodom*. ki bo seveda sam opravil, kar je potrebno napram zavijanjem in natolcevanjem, s katerimi krije -Jugosl.* svoj umik iz republikanske bližine. V njenem članku »SI. Nar.* v odgovor* (»Jugoslavija* št. 105 z dne 7. maja 1922) pa se nahaja tudi sledeči pasus: cše preveč jim je (gospodom od -SI. N.») v krvi in navadi šola, ki jim jo je da! slovenski demokratski minister, ki je pred dvema letoma pošiljal iz ministrske pisarne klevetajoče članke proti radikalni stranki in njenemu voditelju N. Pašiču*. Prijatelji me opozarjajo, da gre ta očitek ca moj naslov. Napram »Jugoslaviji* je treba" bit i previden. Ker me gospodje niso imenovali z imenom, riskiram. da mi porečejo: , če jih pozovem na odgovor; »Jugoslavija- se je oni dan zagovarjala proti obtožbi zaradi kleve*a celo ? tei . c'a pa njej niti "lavni niti odgovorni urednik ne citata svojega lista. 7;ito p'os!m gospode od --Jugoslavije* za precizen odgovor: Ali sem jaz dotični demokratski minister, o katerem so iznesli zgoraj citirano obdol-2itev? — Dr. Albert Kramer. _ * Proračun odelenja za štampo, to je celokupne naše državne poročevalske službe, ki je kakor znano prešla iz ministrskega predsedništva v resort zunanjega ministra znaša po zakonu o dva-najstinah za maj in junij 23b.793.66 Din in za inozemsko službo 87-658 zlatih dinarjev. Všteti so brzojavni odn. telefonski stroški 166.667 Din in pa honorarji ■zunanjim korespondentom 23.058 zlatih dinariev. * Prva lepa majska nedelja. Nedelja je Oila po dolgem času zopet prav živahen dan, kakor smo si ga LiubFančani Ze dolgo želeli. Povsod »je bilo kaj*. Kmalu popoldne so tc pričele zbirati tnnožice eb Gradaščici. Vse črae jih je bilo, r prvih vretah pa seveda mladina, ki je poslala svoje prednje straže kar v vodo. Kmalu po prvem strelu z Gradu so za izvidnima kolesarjema v lepem redu pridrveli razni vozovi gasilcev, zložljive lestve, brizgaine itd„ z njimi tudi stara parna brizgalna, ki je deloval* pmc pn požaru gledališča leta 1860, zadnjikrat pa pred kakšnimi 10 leti pri požaru v Tomačevem. Pri vaji je sicer funkcionirala. toda nekoliko nadušljivo. Vkljub temu je občinstvo ogledovalo ta prizor z enakim zanimanjem, kakor je opazovalo druge vrsto gasilce, kako so raztegnili svoje dolge lestve, se po njih vspeh v višino streh, napeljali cevi in brizgah, dalje z oken I. nadstr. bivše »MeSčanske kasarne* po napeti rešilni drči spuščali »ponesrečence*, iz »goreče* hiše prinašali vse »krvave* ranjence in jim prožili prvo pomoč, itd. Gasilci so pokazaii, da bodo tudi pri pravem požaru vestno izpolnjevali svojo nalogo. Pozneje^ so se sestali v Mestnem domu pri zabavi. Druga zabava je bila na Gradu, kjer so jur-jevali. Dvorišče in planota polna ljudi, zabava dostojna. Paviljoni naših C. M. podružnic, vesela godba železničarjev. Zal, da je proti večera zagospodoval alkohol. — Vsega skupaj je to nedeljo okrog 20.000 ljudi gomerelo pri obeh prireditvah. * Westfalski Slovenci obiščejo domovino. V premogovnikih na Westfalskera v Nemčiji zaposleni Slovenci obiščejo letos osvobojeno slovensko domovino. Nemška vlada jim je dovolila poseben vlak z znižano vozno ceno. Izletniki z Westfalskega prispejo dne 28. maja v Ljubljano. Cez teden dni jih poseben vlak odpelje zopet v Nemčijo. * Kongres jugoslovanskih inženjerjev. Kakor smo že poročali, se bo vršil od dne 22. do dne 24. maja v Sarajevu kongres jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, za katerega je prijavljenih že nad 350 delegatov. Na dnevnem redn je predvsem vprašanje jadranske železnica. V slavnostni dvorani pokrajinske vlade bodo ob tej priliki razstavljeni razni elaborati inženjerjev in arhitektov iz vseh delov naše države. Povodom kongresa izide informativna knjiga -rBosna in Hercegovina*. * V Zagrebu je umrl v nedeljo vseuč. prof. v pok. dr. Vinko Dvorak, pravi član akademije znanosti, rodom Ceh. * Odvetniška vest Dr. Igo Jane, odvetnik v Murski Soboti, se je preselil v Maribor in stopil v družbo z odvetnikom dr. Irgoličem. * Nov volilni imenik za mesto Ljubljana. Mestni magistrat je izdal nov vo-; lilni imenik volilcev Z3 mesto Ljubljana. Ta imenik seveda ni veljaven, ampak izdelan samo v svrho, da bo takoj pripravljen, če pride do kakih volitev. 2e pri volitvah v konstituanto in pri volitvah v občinski svet je bilo mnogo volilcev, ki se niso pravočasno pobrigali, ali so v imeniku ali ne. Ko pride enkrat razpoložitev volilnega imenika za rekla-macijsko dobo: navadno tudi reklamacij-skf rok mnogi volilci zamude ali pa je premalo časa za dobavo potrebnih listin za vreklamiranje. Načrt volilnega imenika leži vsem somišljenikom na razpolago in se lahko vsak delavnik popoldne od 4. do 6. ure pridejo prepričat v podpisano tajništvo, ali so v imeniku ali ne, ter dobe tudi vsa potrebna pojasnila. — Tajništvo Demokratske stranke »Narodni dorn-j I. nadstr. * Kranjski šolski svet v Št. Petru v Savinjski dolini je razpuščen. Gerentom jo imenovan vladni komisar g. dr. Anton Farčnik iz Celja.' * Protestno zborovanje v Celju. Kakor naša poročajo iz Celja, se je vršilo tamkaj protestno zborovanje nižjih državnih in javnih nameščencev, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki izraža protest proti maksimiranju draginjskih doklad za nižje kategorije javnih nameščencev ter zahteva, da ministrski svet in finančni odbor ta svoj sklep razveljavita. Zbor :e piotestiral tudi proti naredbi, da se črta draginjska doklada onim nižjim jav-nim nameščencem, ki plačujejo 5 Din letnih neposrednih davkov. Zbor se je končno izrekel za nepretrgane uradne ure od pol 8. do 14. ure. * Stavka v Westenovi tovarni v Celju se je zadn;e dni razširila, ker je začelo včeraj stavkati tudi onih 200 delavcev, ki so bili doslej vztra;ali na delu. Od-slej dela;o samo strojniki, potrebni za oddajo električnega toka, ki ga potrebuje mestno prebivalstvo za razsvetljavo in razna podjetja za obratovanje. 4 Novo bančno poslopje v Celju. Mestna občina celjska je prodala tamošnji podružnici Prve hrvatske štedionice stavbeno parcelo v Razlagovi ulici pod pogojem, da zgradi na tem stavbišču še letos stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. * Redko slavje. Poročajo nam: Dne 6. rnaia sta praznovala progovni paznik Fran Lavrič 501etnieo in strojnik Ivan Lukec 401etnico svojega službovanja pri južni železnici, za kar jima je izreklo obratno ravnateljstvo južne železnice pohvalno priznanje in jima naklonilo častno darilo. V gostilniških prostorih g. Koviča v Lazah se je vršil omenjenega dne zvečer prijateljski sestanek, pri katerem sta zastopnik obratnega ravnateljstva in načelnik progovne sekcije slav-Tenca iskreno pozdravila. V prisrčni zabavi je minul lepi večer. Na mnoga leta! ° g« vedse nemški po5tnl pečati. !?. Litije Esa poročajo: Na tukajšnjem postnem uradu je št dane«, skoraj štiri le- te jMBVBrtn, v nH BemSko-atorenski poštni pftčat Je-li to lanikarnost ali izzivanje? • Razstava iMrke gobelinov. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani nam javlja, da se vrti v letošnjem poletju na Duna-ju razstava enega dela zbirke gobelinov v gradu Gornji Belvedere. Razstava, ki bo obsegla okoli 50 gobelinov bo v kratkem otvorjena. • Iz Rogaške Slatine nam poročajo, da je prešel znani frizerski Balon A Dummler v narodne roke, ker ga je kupil g. Josip Holy, brivec in vlaeuljar v Brežicah. • Stavbeno gibanje v Zagreba je tudi letos zelo živahno. Ze v prvem četrtletju so bila izdana stavbena dovoljenja: t« 1 štirinadstropno hišo, 15 trinadstropnih, 14 enonadstropnih, 26 pritličnih hiš, 5 mansard in za dve tovarniški poslopji. • Velik poiar v Vareiu. V Varešu v Bosni je pogorela te dni velika parna žaga Ljubomira Crvenkoviča. Zgorelo je tudi enajst konj, hiša in skladišže. Skoda znaša nad 4 milijone kron. • Razstava otrok v Sarajevu. Kakor poročajo sarajevski listi, se priredi v Sarajevu početkom prihodnjega meseca razstava otrok. Razstavijo se najzdravej-5i otroci, katerih roditelji dobe nagrade. • Katastrofa v Foči. V Foči v Bosni je pred par dnevi divjala strahovita nevihta, ki je porušila okoli 30 hiš, ostale pa močno poškodovala. Med nevihto je večkrat udarila strela, ki je povzročila požar. Zgorelo je več hiš in vnela sta. se v bližini dva gozdova. Okoli 30 družin je brez strehe. Skoda znaša okoli dva milijona dinarjev. • Veliki gozdni požari v Bosni. Kakor poročajo iz Sarajeva, sta ee prošli pon-deljek pojavila v Bosni dva velika gozdna požara. Blizu Foče je začel goreti velik gozdni kompleks na dveh krajih. Prišlo "je na pomoč vojaštvo, ki požara naslednji dan še ni moglo pogasiti. Skoraj istodobno se je vnel velik gozd pri Vareša. Železničarjem in vojakom se je posrečilo lokalizirati požar. Škoda je ja-ko velika. • Velika nesreča v trboveljskem rnd-nlku. Iz Trbovelj nam poročajo, da je v premogokopu na Doberni podsulo delavca Kuharja in Vrtenarja. Kljub takojšnji pomoči nesrečne?,f;v nI bilo mogoč« rešiti- • Agnosciran mrlič Kakor poročajo iz Trbovelj, je identiteta mrliča, ki 60 ga našli pod Kriško planino, že ugotovljena. Bil je 75 let stari Ivan Teržan, ki je nameraval obiskati svo;a dva sina, ki sta rudarja v Trbovljah. Teržan je iz Petrove v Savinjski dolini. Smrt ga je dohitela zaradi kile. a Vlak ga je podrL Frane Jaklič, ključavničarski vajenec v Ljubljani, se je hotel odpeljati z vlakom v Št, Vid. Ko je prispel na postajo Medvode, mu je postalo nenadoma slabo in je izstopil. Zadel je v lokomotivo, padel na tla in se poškodoval po levi roki. • Buciko je popil. Bogoljub Kšela, trgovski vajenec v Mariboru, je bil močno že'en. Zgrabil je naglo za čašo in si na-točil vina, ne da bi pogledal v kozarec, v katerem ste se slučajno nahajali dve buciki. !-i ste mu potem obtičali v grlu. Previdnost je mati vseh modrosti. • Kragulja Je streljat 16letni Franc Jakoš, posestnikov sin iz Drage pri Litiji. je hotel ustreliti kragulja, ki je odnesel domače pišč*. Ko ie sprožil, se je puška razletela in je bil pri tej priliki j ranjen na levi roki. 4 Samomor. V Trstu se je v soboto zastrupila 281etna Marija Kobal, ouvajka v elektrarni v prosti luki. Ko ni bilo nikogar od domačih v stanovanju, je legla Kobalova na posteljo in se zastrupila s karbolno kislino. Pozneje jo je našel njen sin mrtvo. Vzela si je življenje zaradi neozdravljive bolezni. • Samomor v Pragerskera. Dne 5. maja se je v Dolničarjevi restavraciji na Pragerskem ustrelil upravitelj bolnice v Prelogu v Medjimurju, Josip Zgorelec. Vzrok samomora ni znan. Gospodarstvo DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA V Beogradu se vrši od 4. do 24. maja žrebanje srečk tretjega kola državne razredne loterije. Doslej so odpadli večji dobitki na naslednje srečke: srečka št 567 dobi 4000 Din. št. 3785 4000 Din, št. 9299 2000 Din, št. 10.217 4000 Din, št. 11.732 4000 Din, štev. 12.135 4000 Din, št. 14.802 1000 Din, št. 20.267 4000 Din, št. 20.601 1000 Din, št. 21.111 4000 Din, št. 23.492 20.000 Din, št. 24.945 10.000 Din, Št. 24.317 2000 Din, št. 26.305 1000 Din, št. 26.351 1000 Din, št. 31.058 2000 Din, št 32.927 6000 Din, št. 35.073 2000 Din, št. 37.946 4000 Din, št 40.558 4000 Din, št 41.546 30.000 Din, št. 42-305 2000 Din, št 44.009 4000 Din, št. 47.672 1000 Din, št. 48.710 1000 Din. št. 50.416 6000 Din, št. 52.421 1000 Din, št. 54.950 2000 Din, št. 55.714 1000 Din, št. 56.393 2000 Din, št. 56.989 2000 Din, št. 57.759 6000 Din, št 58.501 1000 Din, št. 58.874 2000 Din, št. 60.241 1000 Din, št. 60.490 6000 Din, št. 60.766 2000 Din, št. 61.643 4000 Din, št. 61.158 4000 Din, št. 61.721 2000 Din, št. 64.353 6000 Din. št. 64.648 1000 Din, št. 64.724 2000 Din, št. 65.817 2000 Din, št 67.734 2000 Dfn, št, 69.007 2000 Din, 5t. 71.074 200C Din, Št. 71.811 3000 Din, št. 72.093 4000 Din, št. 76.729 2000 Din, št 77.612 4000 Din, št 78.789 1000 Din, št. 79.230 10.000 Din, št 80.059 2000 Din. št. 81.132 4000 Din, št 81.299 1000 Din, št 81.401 1000 Din, št. 81.841 1000 Din, št. 84.750 1000 Din, št. 87.873 2000 Din. SL 68.522 JOGO Din, št. 90.54-1 2008 Din, št. 9S-SS9 3000 Tur, ".t. «WW. 109» Din in 9S.SC; IOOd P«u VPRAŠANJE PREKMURSKIH ŽELEZNIC. Dne 5. maja je imel poslanec dr. Kukovec v Zagrebu konferenco z ravnateljem državnih železnic g. Fracičem zaradi železniškega vprašanja v Prekmur-ju. Vlada je načelno priznavala, da je Prekmurje prišlo s pripojitvijo k Sloveniji In odcepitvijo od Madžarske v težek položaj in da jo je torej treba zve-zatj z notranjostjo države s cestami in železnicam'. Prvi veliki korak je vlada napravila s postavljenjem mosta za tovorni promet čez Muro pri Veržeju. Ob priliki železniškega notranjega posojila se ie vlada po uplivu dr. Žerjava in dr. Kukovca odločila k daljnjemu velikemu koraku, da se trasira železnica iz Murske Sobote čez Ljutomer v Ormož hi da se določi v pokritje stroškov 10 milijonov dinarjev. Inženir Kavčič je trasiranjc izvršil s hvalevredno vestnostjo. Toda po naših zakonih se trasa vsake železnice še najprej revidira zaradi morebitnih sprememb. Za to je p-istojno ministrstvo. ki ima pri sebi vse akte že od 17. marca. Minister železnic g. Stanič je pred 14 dnevi pismeno odgovoril dr. Kukovcu na njegovo interpolacijo, da je pooblaščena direkcija v Zagrebu, da revizijo izvrši, da se potem delo razpiše. Zupan ljutomerski je poslanca Kukovca obvestil celo že konkretno, da se bo vršila revizija koncem maja. Direktor Franič je pa dr. Kukovcu depeširal. da je akt še pri ministrstvu. Da se stanje razjasni, se je podal poslanec dr. Kukcvec v Zagreb. Prepričal se je. da je dovršeno trasira-nje proge, toda revizila še ni odrejena in so akti res še v Beogradu. Dr. Kuko-vec je nato ministrstvo brzojavno ponovno prosil, da pooblasti takoj direkcijo za izvedbo revizije. Ker zahtevajo interesenti, naj proga ne gre naravnesi, ampak čez Beltince, bo v slučaju spremembe trase dotično delo seveda stvar nekoliko zavleklo. Ce bi se šlo na reko tudi interesentom iz Ptuja, tedaj sploh ni videti kraja celi stvari, ie tako" bi stala proga iz Sobote do Ormoža 100 milijonov dinarjev, sam murski most pa 7 milijonov. Iz investicijskega posojila je pa rezervirano vsega 10 milijonov za to progo. En kilometer stane 10 milijonov kron. Ker na progi Ljutomer-Or-mož ne bi bilo sprememb, predlaga zdaj poslanec Kukovec, da se razpiše ta del proge. 2e ta del je nreračunan na 60 milijonov dinarjev, in bi se mogel v 1 leta ali dveh dokončati, čc bi bilo denarja. Začne se vsekakor lahko tudi z 10 milijoni. Stvar bi bila že dalje, pa ni složnega postopanja in se je z ene strani sililo, da se najprej napravi ozkotirna proga iz Sobote v Dolino Lendavo, kar je pa popolnoma zaspalo. Gornje Prekmurje zahteva tudi zopetno otvoritev delne proge od Sobote do madžarske meje. Ker pa ni mogoče dovažatf za to železnico premoga, je dogovorjeno med našo in madžarsko vlado na konferenci v Pečuju, da naj oskrbujejo premog Madžari, mi jim ga pa vrnemo v Gjekenješu. Pa to do danes še ni Izvedeno. Direktor Franič ie sedaj poslancu Kukovcu obljubil ponovno, da bo to urgiral. Nasproti tujezemstvu taka urgenca seveda ni povsem pripro-sta stvar. Ker zagrebška direkcija ni imela de-S narja za otvoritev proge čez Gospic, si r je izposodila Inventar iz proge Sobota-I Hodoš. To Je seveda Prekmurce razbu-! rilo, ker jim Je še boli zrahljalo upanje i na otvoritev te proge. Vsled zahteve po-j slanca Kukovca Je minister prenašanje i ustavil, a stvar so bile med tem že pre-; nešene in zdaj direktor Franič vrne stva-■ ri in v to svrho rabi za nakup za Go-j spič denar, ki ga še nima. Okrajna ob-' last v Soboti pa hoče tudi razpolagati j s poslopji železnice za privatna stano-I vanja, kar je zagrebška direkcija odklo-{ nila. Iz vsega tega ie razvidna vsa resnica, j pa tudi ogromne težave, ki nas še čaka-! jo. Te težave bi se lažje premagale, če i -)i blH slovenski nn^^n! poslanci složni. To vprašanje ie tudi jasen dokaz potrebe koncentracije slovenskih politikov, katero pnvdaria baš poslanec Kukovec. Za ncsložnost, zadene odgovornost poslance, ki nočejo skn^nejra dela. To prekletstvo nas povsod tepe. čala po 1250 — 1330 K s p«sta]e; Ješ«, men ie notiral nominelno 1300 — 1350 K pariteta Zagreb. Oves je nakupovalo vojaštvo po 1400 K, drugače je imel c^nt-1300 K pariteta Zagreb. Prvovrstna moka notira 24 K ab mlin: nekoliko slabev-ša moka št 0 se je prodajala po 23.50 K. Otrobov so velike zaloge, toda rtih-: UK ne kupuje. Notirajo nominehio 800 k. Prizadeti apelirajo na vlado, da čim pre< dovoli prost izvoz otrobov, ker obstc: nevarnost, da se pokvarijo. Žatec, 6. maja. (Hmcllski rrzJ Kupčija počiva- Cene stalne. V marcu se ie Izvozilo iz češkoslovaške hmelja v celem 6096 starih centov (po 50 kg), in sicer: v Nemčijo 2150, v Francijo U6o, Belgijo 962, Avstrijo 666, Zedinjene države 386, Rumunijo 162, Brazilijo 13-L Arzentinijo 104. Bolgarsko 22. Italijo 80, Madžarsko 2, Nizozemsko 16, Norveško 76. Jwiostou!o 32. Špansko 44. Švedsko 8. Švico 56, Anglijo 30 starih centov, skupaj torej 6096 proti 2992 starim centom v februarju. Izza početka zadnje hmeljske sezije, t j. od 1. septembra L 1. pa do 31. marca t I. se je Izvozilo iz Češkoslovaške v celem 35554 starih centov, a uvozilo se je 20.638 starih centov. j TR*NA POROČ* A. Zagreb, 6. maja. (Tedensko poročilo s trsa z živino in mesom.) Pretečeni teden ni bilo znatnejših sprememb v cenah. Italijanskih kupcev ni več toliko na tržiščih. ker jim cene ne konvenirajo več tako, odkar se Je popravil dinar. Cene: voli I. 48 — 54, n. 40 — 42, III. 30 — 36, debele svinje I. 60 — 70, II. 60 — 65 K žive teže za kg. Meso: govedina I. 90, II. 76, svinjina I. 86. II. 76 K, debela slanina 86, mast 96 — 98 K. Povpraševanje in ponudba sta bila znatno manjša, nego prejšnle tedne. Zagreb, 6. maja. (Tedensko poročilo z žttnesa trza.) Z razr.ih krajev Slovenije in Srema prihajajo vesti, da stanje posevkov ni več tako povoljno, kot se je spočetka kazalo. Ponekod se precej pritožujejo. Toda zanesljive pa te vesti niso. ker ni izključeno, da Jih širijo namenoma. Pretečeni teden je vsled nesigur-nosti na tržišču z devizami žitna trgovina počivala. V zadnjem času se je ponujala pšenica tu in tam že po 1600 K ab vtovornt postaja. Kupcev je bije r a-!©. Srbijar.ska rž se je ponujala po 1?S0 ! V »rbijan. sosttjs. Kcrnzs se j* ~ Konferenca o rčgime ddlinitif južne železnice. Z Dunaja poročajo, da je italijansko poslaništvo na Dunaju obvestilo" upravo južne železnice, da namerava italijanska vlada sklicati konferenco med teritorialno prizadetimi državami in južno železnico o končni ureditvi vprašanja .južne železnice. Ta konferenca naj bi se vršila koncem maja. = Dobava srajc in ovratnikov. Ministrstvo za vojne in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu namerava naha viti 1050 srajc in 2100 ovratnikov. Ponudbe z navedbo cene in dobavnega roka je poslati Odelenju mornarice v Zemunu ter je po možnosti priložiti vzorce. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na. vpogled. => Nemška zunanja trgovina v marca. Po podatkih nemškega statističnega urada je znašal v marcu uvoz 26.4 milijona metrskih stotov v vrednosti 22.9 milijarde mark. a izvoz 2L5 milijona metrskih stotov v vrednosti 21.3 milijard?« mark. Proti februarju jc narasti* vred _ i nost uvoza za 10.9 milijarde, a izvoz za j j 6.8 milijarde mark. Borza Zagreb, devize: Berlin 23.50 — 24, i MIlan 366 — 370, London 300 — -310: Newyork 68 — 68.50, Pariz 610 — 625, i Praga 132.50 — 134, Švica 1300 — 1350, 1 Dunai 0.825 — 0.84. Budimpešta 9 - 9.2-. ' valute: dolar 67 — 67.50, avstr. krone 1 o.90 — 0.95, češke krone 129 — 132.50 1 napoleonl 210, marke 25, Jeji 47 — 49.7? j lire 360 — 362.50. i Banka za Primorje 165 — 175. Trg. obrtna banka 62 — 62.50. Brodska banka 87.50 — 89. Hrvat eskomptna banka 1*3 — Jadranska banka 295 — 310. Jugoslovenska banka 110 — 113. Ljub. kreditna banka 277.30 — 230. Praštediona 1165 — 1170. Rečka pučka banka 109 — 110. Slov. eskomptna banka 170. Srpska banka 177.50 — 179. Eksploatadja drva 140. Goranin 165. Narod, šumska industriia 135 — 137. Našička industrija drva 122 — 124. Gutman 340 — 350. Slavonija 130 — 135. Union 700 — 720. Ljub. strojne tovarne 20» — 205. Trbov. premog, družba 255 — 260. Bec-grad, devize: London 302 — -0-, Pariz 608 — 612, Curih 1300 — 135:, Milan 350, Praga 132 — 133. Berlin 23.5" — 24, Dunai 0.84 — 0.85, Budimpešta — 9.30, Bukarešt 5125, vjMe: leii "i — 51.50, marke 2530. Dunaj: Zagreb 30.37 — -30.43. Be-> grad 121.18 — 121.42, Berlin 28.321,- - — 'S.42Vs Budimpešta 10.82 — !0«š London 374.75 - 375.25. Milan 448.70 449.30, Newyork 8419 -— 8431, 769.50 — 770.50, Prajra 162.40 — 162.CC-, Soiija 61.95 — 62.05. Varšava 203 — 207, Curih 1620.75 — 162325; valute: dolarli 8369 — 8381. levi 60.95 - 61/'o, funti 374.25 — 374.75, franc. franKi 7*3 — 769, lire 446.70 — 447.30, dinarji !20.'S — 121.12, poljske marke 201 — 205, !s;I 58.69 — 55.81, švic. franki 1618.75 1621.25, češke krone 162.15 — 162.3;. madž. krone 1082 — 1088. Praga, devize: Berlin 17.10 — 17.5 -, Curih 993 — 1002, Milan 27f.5u — 278.50 Pariz 475 — 477, London 230.75 - 232.7:. Newyork 51.80 — 52.40, Beograd 75 --76, Sofija 37.10 — 37.90, Dunaj 0.51^ _ 0.71 V2, Varšava 1.21 — 1.41, Budir.-.-pešta 6A2\'i — 6.S3%: vdate: trat':: 17.10 — 17-50, švic. iranki 993 — 957. iire 273.50 — 275.50, franc. franki 472 --•-474, funti 229.75 — 231.75, dolarji 51-57T- — 52.i71/4, dinarji 75 — 76, levi 35.83 — 36.65, avstrij. krone 0.60 — 0.70. poljske marke 1.21 — 1.41, madž. krone 6.42' .; — t>.S2Vn. Curih: Berlin 1.71, Newybrk 518, Lo, -don 22.98, Pariz 47.07, Milan 27.45, Pr = -ga 9.77, Budimpešta 0.67. Zagreb 1.9!', Varšava 0.13. Dunai 0.0637, avstrii. krene 0.0650. Berlin: Italija 157S — 1582, London 1329.30 — 1332.70, Newyork 297.12 — 297.88. Pariz 2691.60 — 2698.40, Švica 5717.89 — 5732.20. Dunaj 3.58 — 3.62, Prae~ 578.75 — 580.25, Budimpešta 38.15 1 V«.J$. S"fija 210.70 220.30. BRAMSLAV nušIČJ 34 Devetstopetnajsto Tragedija naroda. Drugi zopet opuščajo svoje najdražje Srns dwBae £kdo ve. Se še žive in dihajo. Tretje tefe bolest, da ne to m™ borih njih otrok in mater nihče prižgal ^čic gpel pedali lih vsaj poškropil. Četrti so xapust.li svoje otroke m So pri nepoznanih ljudeh. Tako ie "pisana vsakemu se posebna žalostna zgodba v njegovih tužnih pogledih. Vlečejo se sti* Savinjske doline v Ljubljani niso vinca pili, v vlaka pa vsak za 1 liter vina C. M. poklonili, skupaj 30 Din. Kako bogata bi bila družba, ko bi vsa! vsak dreg liter v dar prejela. * Francoski institut v Ljubljeni. Francosko predavanje gospoda Abela Her-manta, katero priredi Francoski institut, se bo vršik) danes, dne 9. t m. ob četrt na sedetrt v dvorani Filhartnoničnega dfoštva. Gospod predavatelj bo govoril « »tuji duši*. Vabijo se vsi prijatelji francoskega jezika. * Kolo jusoslovensifii sester ie pri svoji zadnji seji sklenilo, še enkrat javijo kostatirati, da se v prvem letu svo-?ega obstoja ni nikdar bavilo s politiko iii da se tudi v bodoče ne bo. Zato odločno odkiaaja vsak boj, ker ve, da boj Izrablja mnogo dragocenega časa in ugo-iiaHja tvorne sile, k? jih hočejo Kola-sice posvetiti samo v prid svojega narodi, ki je zlasti sedaj nujno potreben pomoči. Pri ustanavljanju podružnic v naši Sloveniji so povdarjale odbornice nagega matičnega društva iz Ljubljane, da stoji naše »Kolo* na najširši podlagi, ker hc poznamo m ne smemo poznati niti nrankarstva, niti razlike stanu, kajti naše društvo je samo kulturno in dobro-delno društvo; ki pozna le en cilj m ta ie: sreča in blagostanje našega ubogega jugoslovanskega naroda v naši mladi državi in sreča naših zasužnjenih bratov in sestra onkaj sedanjih krivičnih meja. Ta naš cilj je vodilna zvezda vsega našega delovanja in od te smeri ne krenemo niti za korak, ker smo overjene, da ie to edino prava pot, po kateri moramo hoditi, ako hočemo, da bo naše «Ko-(o» doseglo svoj namen. — Odbor Kola jugoslovenskih sester. * t Slovanska Čitalnico v Maribora» proslav! svojo SOletnico v nedeljo 14. majnika po sledečem vzporedu: V soboto 13. majnika ob 19.30 na čast došlim gostem v Narodnem gledališču izvirna noviteta «Kirke» verižniška komedija. V nedeljo ob 10. uri v Narodnem domu ustanovni zbor »Zveze kulturnih društev*. Po občnem zbora skupni obed v Narodnem domu. Ob 14.30 v Narodnem gledališču opera »Prodana nevesta*. Ob 19.30 proslava v gornjih prostorih Narodnega doma. Ker nimamo točnih naslovov posameznih društev se lahko pripeti, da kako društvo ne dobi vabila, za to tem potom pozivamo vsa kulturna društva na udeležbo ter prosimo, da nam do 12. t. m. javijo kdo pride kot zastopnik in s katerim vlakom. Kdor želi prenočišče, vstopnico za gledališče iti obed naj tudi to do 12. t. m. javi ter sporoči katero gledališko predstavo želi posetitl. Odbor. * Za Sokolski dom v Trbovljah. Mesto venca na grob sestri Idi Mollovl sta darovali sestri Ana Forte 300, Kristina Trbovc pa 200 kron za Sokolski dom v Trbovljah. Bratska hvala! * Dražbe vrhniškega lova. Dne 3. junija ob 9. uri se bo pri občinskem uradu na Vrhniki potom Javne dražbe oddal v zakup lov občine Vrhnike za petletno dobo, to ie od 1. Julija 1922 do 30. Junija 1927. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Vremensko poročilo jablan*, 8. maj* 1922. Ljubljana 308« nad morjem Kraj opazoTauja Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . > Beograd . Oonaj . Praga . < I a »most. . eb 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7735 771-S 771-4 7700 769-1 774-2 778-1 Zračna temperatura 13-7 19-6 13-8 16-0 120 14-0 60 Veter jug. vzh. sev. rah. it sever zopad brezvetra Oblačno 0—10 del. obL več obL n oblačne jasno Padavine mm 5-0 * Razpis učiteljskega mesta. V Višnji gori Je do 15. maja razpisano učiteljsko mesto v stalno namestitev. Mesto Je ob železnici in btizu LJubljane. Za hrano ta stanovanje Je preskrbljeno. Učiteljl-pev-ci, prosite za to mesto. * Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo primarija v Javni bolnici v Ptuju. In-teresentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*. Prostovoljno gasilno društvo Zalog-Sp. Kašelj priredi v nedeljo, 14. t. m. veliko vrtno veselico s sodelovanjem godbe dravske divizije, v Zalogu poleg postaje. Izborna kapljica, mrzla Jedila, kava in čaj. Ker Je društvo vsled nabave prepotrebnega gasilnega voza zelo zadolženo, mu pripomorete s tem, da po-setite to prireditev v obilnem številu. POSLANO.' Invalidski domi — iKasarne*: «0 Ota. r-, nit* adtlMto 8 s«t« » Ota. - »*•««■» * w 5 OtaL "'•MU* • »•««* « Wi. ..pr.1-a.**. %ufxim Kupimo bukova, hrastova, gabrova drva. samo popolnoma suha, brez vej, vsako množino, in suho bnkovo oglje. Nadalje vsako množino borovih i a jelorih drogov 10-15 m in smrekove, jelove drogove 7 ftO—8-50 m dolgih. Kupimo tudi dobro ohranjen pisalni stroj. Ponudbe: »I. Jugosl. posredo alnica za les v Mariboru*. 1298 Prodam Soo do 300 prašnih steklenic kakor buteljke in druge, pripravne za sli rovko itd., po ugodni eeni. Lorene Belina, Olimje 12, pošta Podčetrtek. 1JS6 Sokolski kroj, 1320 še dobro ohranjen, se preda. Ogleda se pri P. Capuder, Vidovdanska cesta 2. Proda m 1323 lep, svetlosiv damski kostim za vitko gospo ali gospodično. Cena 600 K. Vpraša se v upravi »Jutra*. Planino, 1343 klavirje. orkestrijone, god-bene avtomate kupujem. — Hotel «Unkm>, soba 79. Motorno kolo, 1344 8 HP., v dobrem stanu, se proda. Planinec Albin, mizarstvo, Celje, Dečkov trg 6. BrllJanten prstan in več zlatnine se proda. Po-izvč se ▼ slaščičarni na Dunajski cesti 6. 1347 Proda se posestvo, obstoječe iz »tavbe, dTeh njiv, travnika in lepega ze-lenjadskega vrta, z vodno silo, kjer ee labko oBnjarak« obrt izvršuje. Tudi za drogo cbrc pripravno. — Naslov: An'on Hajny, Mestnije, pošta Podplat. 1342 Proda se 1361 * Za vsebino tega poslanega je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor predpisuje zakor. se dobe vsak dan v Ljubljani v hotela Union, sobi 17. 135» Ivan Petz is Kndrica ▼ Banatn. I12 in 2 tonski ; Ljubljani berometsr stanov., temper. visoka. Solnee vzhaja ob 4-33, zahaja ob 19-18 mgjgT* m 1 Sva vagona prlma ornega banaflkega Dražba vina Otelo : se takoj najceneje, tudi v posameznih sodih, raznovrstnega blaga (penla, oblek, j s pogtaje Zaloga proda. Vsoraza— citre itd) se vrši dne 10. maja t.!. ob 10 uri dopoldne v Ljubljani Aleksandrovi cesti št 5. 1354 Delavnicu u Uubliani i O do 15 m dugu makar i veča n bližini r.Vktriene stroje ili vodeni pogon bitih -rebao. Ponnde na MIlan Winterhalt«r. Zagreb, Pešoenlea 1. 1341 Dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, pnev natika In strojni deli v veliki izberi. Spr -jemsjo se v popolne popravo dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji TOIDIIRII" tovarna dvokoles in otroških Jnl&Ulin , vozičkov, Ljubljano, Karlovska cesta št. 4, Zvonarska ulica št. 1. Pridajalna; Stari trg št. 28 814 FERDO PALDVEG sobotihiilli 1348 odpotuje in ne sprejema od 11. do 26. maja. Via aMIaiia is psroza JOSIP JUG ■■ j ^ ™ —— — — - - fnvnrni auto FIAT se oroda.! sprejemav-atovrstna PopravUa od nij^maujiih tovorni aut-u * m t ^ P1UU<1- /0 generalnih poprariL Postrežba točna, dela Osleda se v garaži J. Goreč; zajamčena. o3o vjjubljani. ! Maribor, Tržaška cesta 16. Smrekove in ielove Hlode (raznevrgta0t a4m>k. ^io. m wn ktnltt takoj ▼ vsaki mnofilnl ln! j0po, otr. porUo, gon««s, doko-fStttr delilni od 4 do ie m. | Unloe, .vlterjs, oeploe itd. lastnega mSt ZAKOTSm, mootnl tssawki delka priporoča • 1120 PIete2inS CIiU1, VAJT« Xraal- Ing. dr. Miroslav Kasal aftlatou poverjeni stavbni inženor In snttl staibuik Ljabljana, Gradišče 13. Stavimo p9dj«tj» ia tshnieln puartia zrn fc«fenrt», betonske in vodne tfM»i »rhltektcio t«r vsakovntne visoke sgndb*. IzrrflteT. Prijrtflrnle. žsket, obleka in salonska suknja s telovnikom, obojo le dobro ohranjeno. Ogleda se: Opekarska e. 31, v salonu. IS6e otanovanjo dveh ali ene sobe s kuhinjo za mirno stranko proti dobri nagradi. Ponudbe pod »Sredina mesta 1882* na upravo i pod »Hvaležnost*. Zlata domoka nra z zlato zapestnico se etui proda. Vpraša se v upmi »Jutra*. 80/» Izjavljam, da so bile moje obdolžitve in sumničenja, izrečena dne 28. aprila v hotelu Lackner glede okrajnega komisarja Mihaela Zavadlala, popolnoma neosnovana in da sem iste izrekel v nepremišljenosti, pod vplivom, kakor sem se prepričal, popolnoma neres ničnih in lažnivih informacij drugih oseb. V Črnomlju, dne 7. maja 1922. 1349 M. Rožanc. 1340 Pletenine, Razno perilo nnvrrtm. damoks mailoo In bln- » u dani. pssodt ia deco priporoči ftrdka A. E. Skabepne, Ljnbijana, 2Se«tnl trg št. 10. sut, Na Državnem dobra „BeIje" upraž-njeno je mesto glavnoga lekara sa sedištem u direkciji u Laku. Reflektanti imaju podneti svoje oferte glavnoj direkciji ovoga dobra, s naznace-njem kada mogu stupiti na dužnost i pod kojim uslovima, do 20. maja o. g. Radi lakšega i bržega sporazuma najbolje je, da reflektanti lično predstanu ovoj direkciji. Iz kancelarije Državnog dobra ..Belje" bral W80 od l maja 1922 p! FsJpobo (LaH) Baranja, stanžca Feirasnoštor. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Linbliani