Leto m Hi si.
v lioBlloni,«ltHfeiio 11. orni ttZl
ceno Din Z'
•ihal« fMk 4mm poaoltat, livieartl
tO 50 p, večji inserati petit vnti 4 D; notice, rorgi — InseratnJ davek posebej. — „
lm prazaiaa. — laseratt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst poslano, izjave, ie klime, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
UpraTntatvo: Kaatlova ulica šttv. 5, pritličle. — Telefon itav. 304. UrednlatTo: Eaafloft ulica it. 5,1« nadairopie. — Telefon ilev,  34, mm
HT     Poštnina platana v gotovini.
Revolucija v Grčiji
Orčija je zopet za eno revolucijo frosatejsa. Iz dosedanjih vesti je še nemogoče presoditi, kak obse* bo revolucija zavzla in kak rezultat bo imela, ali bo izpodncsla Pangalosov režim alt bo samo krvav protest proti njegovi diktatur*.
Revolucija je upor vojaštva proti vojaškemu režimu, je tedaj oficirska revolta zoper vladajoče oficirje. Vedno In povsod in zelo nevaren eksperiment. Kadar se začne armada vmešavati v •politiko, kadar se notranja politika zanese v armado, da se začne cepiti na frakcije jn stranke, kakor ostalo prebivalstvo. Armada je in mora biti čisto poseben faktor v državi, mora biti izraz državne moči na znotraj in zunaj, ne pa forum, na katerem in s katerim pe rešujejo notranie-političnj problemi države. Najfatalnejše je. da oni isti. ki ae posluži armade za svoje notranje politične dlje. propade sam z istim orožjem, ki ga drugi uporabi zoper njega. To je fatalna usoda vojaških politikov.
Najnovejša revolucija v Grčiji nam je živ primer te zgodovinske izkušnje. Pangalos, ki so ga vedno označevali kot najambicljoznejšega grškega oficirskega politika, se je smatral že na svojem cilju, ko je pri volitvah za predsednika republike dobil v pni tre-tiini volilnih okrožij absolutno večino. Toda njegovi nasprotniki ki jih ni malo, so se dvignili zoper njega z deli armade, in do te ure je še nemogoče presoditi, kdo bo zmagal v tem krvavem dvoboju. Vrh tega se poglavitni nasprotnik Pangalosov še ni pokazal dovolj razločno, ali vse kaže, da je to Plasti ras.
Grčija je postala najnemimeisa Balkanska država. Pred evropsko javnostjo si ie pokvarila že domala ves ugled s svojimi neprestanimi preobrati In revolucijami. Odkar se je osvobodila turškega jarma, je bila znana kot dežela izredno hudih političnih strasti; politične stranke in osebnosti so se preganjale medsebojno s tako ekstremno sovražnostjo, ne zbirajoč sredstev v boju, da se je vsaka sprememba v mišljenju izrazila takoj v prevratnem izbruhu. V novejši dobi je šlo nred vsem za borbo zoper kralja in za njega, za liberalno ustavnost in zoper Bjo. Kjajj in z njim konservativna ctruia sta podlegla, proglašena je bila republika. Toda ko je šlo za preured-bo ustave, za uredbo republike, so stranke tratile čas z brezplodnimi prepiri, dokler jih ni Pangalos razgnal in zagospodoval sam. Morda bi bil pri tem uspel, toda očividno si je stvar predstavljal lažjo kakor je in kakor je videti, očividno svojih lastnih ljudi ne pozna dovoli dobro.
Naj bo izid sedanje vojaške revolucije tak ali drugačen, ugleda države na zunaj ne bo povečala, na znotraj pa bo izpodkorvala vero v republiko in preokrenila duhove zopet v mirnejše čase. k stari monarhiji. In zelo verjetno je, da bodo monarhisti oni, ki bodo naposled triumfirali nad republikanci, ki se slabijo v medsebojnih boiili.
Mi kot sosed Grčije in nekdanji $er bodoči njen zaveznik nimamo vzroka, da bi žalovali, ako se izpodnese diktatorska oblast Pangalosa. Njegovemu režimu, ki je pritiskal naše soro-jake v južni Makedoniji, ki ni hotel urediti manjšinskega problema, ki noče urediti zadeve s solunsko cono na zadovoljiv način, ne moremo biti prijazni. Ako ga zamenjajo drugi možje, moremo biti samo zadovoljni.
Katastrofalna poplava v Mezopotamiji
Kraljevi vrtovi v Bagdadu opustošeni.
— London. 10. aprila. Poročila iz eagdada javljajo o katastrofalni povod-nji v Mezopotamiji. V bližm Bagdada je vsled neprestanega deževja močno narastla reka Tigris, razdrla nasipe ter se razlila po vsej ravnini. Ogromne množine vode so poplavile 500 kvadat-nih milj zemlje. Povoden] je začela ogrožati mesto Bagdad. Varnostne ob« lasti so organizirale delavske oddelke, ki so neprenehoma popravljali nasipe. Povod en j je vdrla v krasne kraljeve vrtove ter jih popolnoma epustošila. Kraljev dvor z damami se je moral preseliti v vojno ministrstvo. Povoden] je povzročila ogromno škodo. Slična katastrofa je zadela mesto Bagdad pred tremj leti.
Vojaška vstaja v severni Grčiji
Pod vodstvom generala Plastirasa je izbruhnila v Solunu revolucija, ki se siri po vsej severni Grčiji« — Nasprotujoče si vesti. — Krvavi spopadi. — Upor že zadušen.
- Beograd, in. aprila. Včeraj popoldne so prispela iz Aten, odnosno Soluna prva
kratka poročila, da je v Solunu zgodaj zjtrt-rai izbruhni] upor treh polkov. Vsi trije polkovniki so se postavili na čelo upornikov, odkorakali iz mesta ter zasedli pri-irernc položaje v bližini Soluna. Uporniki so po odposlancih predložili inerodajnim oblastem naslednje pogoje: 1.) takojšen od-str-p diktatorja Pangalosa; 2.) sestava nevtralne vlade: 3.) razpis novih volitev predsednika republike: volitve naj vodi od-stoprvM predsednik admiral Kondurioiis; 4.) pr.polna svoboda tiska in 5.) oprostitev vseh političnih aretirancev. V slučaju, da oblasti ec usode tem pogojem, so uporniki zagrozili s topovskim bombardiranjem Soluna.
Grška vlada je naročila poveljniku solunske garnizije, da upor uduši na vsak način rn z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Komandant garnizije je zahteval od upornikov, da se mu do 6. zvečer vdajo. To se ni zgodilo.
Diktator Pangalos je ukaza! grškemu bornemu brodoviu, da iz Pireia odpluje proti Solunu. Na stran upornikov je v severni Grčiji presiopilo tudi orožniStvo s poveljnikom v Solunu.
V Beograd prihajajo danes daljša poročila iz Aten in Soluna, zlasti pa iz obeh obmeinih postaj, iz Gjevgjelije in Bitolja. Ta poročila se bistveno razlikujejo od poročil, ki jih je razposlala v inozemstvo grška vlada. Ta naglasa, da je vojaški upor v Solunu popolnoma lokalnega značaja in da je že udušen. Nasprotno konstatiralo privatna poroči fa. da se upor razširja in da Ima revoluclionarno - politični značaj. Do-čim uradno poročilo javlja, da je upor udušen in da se že nahaja 200 upornih vojakov z voditelji pod močno vojaško eskorto na potu v Atene, kjer bodo voditelji postavljeni pred vojno sodišče, omenjajo druga poročila, da $e zavzel upor velik razmah.
— Beograd, 10. aprila. Iz Gjevgjelije javljajo:
Garnizije v severni Grški in v grški .Makedoniji so razdeljene v <jva tabora. Večina vojaških edinic je na strani upornikov. Latinska garrtiztja je dobila ukaz, da se od. prav: proti Solunu. Ko je transport prišel do mesta Vodene, so se vojaki uprli ter so iz-javili, da ne gredo proti upornikom. Pri-draži!! so se vodenskl garnizifi. ki Je na strani solunskih upornikov. Po dosedanjih poročilih je posneti, da imajo uporniki povsod velik uspeh.
Na Grškem so že delj časa pripravljali revolucijo proti generalu in diktatorju Pan-galosu. Solunska garnizija je prevzela nalogo, da prva prične uporno akcijo. Revolucija se širi z nepričakovano brzino na vse kraje. Iz vojske je prešlo revoluci^v narrfc gibanje tudi med prebivalstvo. Iz vseh okolnosti ie sklepati, da vodi revolucijo neka tajinstvena osebnost in ta je najbrže general Pfostiras, kateremu se je posrečilo, da je zopet prišel iz Jugoslavije
preko Albanije na grško ozemlje. Dočtra so se skoraj vse dosedanje revolucije in revolte na Grškem izvršile brez krvcprelitja, ie sedanja revolucija zelo burna in krvava. V metežu je poleg vojske angažirano tudi civilno prebivalstvo. Razvila se ie prava državljanska vojna. A' Solunu samem je veliko mrtvih in ranjenih. Tudi po drugih mestih je prišlo do krvavih bojev.
— Beograd, 10. aprila. Po poročilih \z Aten ie vrhovna vojaška komanda odposlala iz Aten močne vojaške oddelke proti Solunu. V Larisl ie bila proga podmlnirana In vlak ie zletel v zrak. Bilo je več mrtvih in težko ranjenih. Razširjena je govorica, da je diktator Pangalos odpotoval v Lariso, da osebno pomiri tamošnje zrevolucljonlrano prebivalstvo in vojsko. Drugi smatrajo Pangalosov odhod Iz Aten za beg.
_ Beograd, 10. aprila. Značilna je brzojavka današnjega »Vremena« iz Gjevgjelije, k1 se glasti: »Našega narodnega poslanika A m o PeŠiroviča so zaprle grške oblasti, ker je ščitil begunce, ki so prihajali Iz grške Makedonije v Jugoslavijo«.
— Beograd. 10. aprila. Atenska agentura sporoča v inozemstvo: Po uradnih poročilih le vojaški upor v Solunn udušen. Voditelj upora ln 206 vojakov so se brezpogojno vdali poveljniku solunske vojske. Prepeljani bodo na bojnih ladjah v Atene in postavljeni pred vojno sodišče.
— Atene, 10. aprila. Prvo o solunskem vojaškem uporu izdano uradno poročilo naglasa, da je upor maleTikosten. Oiicirjt Ka-raktifas, Barkinlži«- n Džavcas so zbrali nekaj k uporu zapeljanih oddelkov solunske garnizfe tzveo mesta v bližine i kraja Aia-tina. Upor je mitaterijelne narave. 11. divizija je takoj obkolila upornike. Tf so po posebnem odposlanstvu izjavili, da upor ni naperjen proti vladi, marveč proti gotovim četnim komandantom in se dckIo takoj pokorili vojaškim oblastem, kakor hitro bodo ti odstranjeni. Vlada jim je naznanila, da se ž njimi noče pogajati ter jim je določila rok, do katerega se morajo predati. Brezpogojno predajo pričakujejo vsak čas (?). Bojno brodovje je ponoči z vso naglico od-piuk> proti Solunu. 2upan mesta Soluna brzojavno izjavlja, <la je mestno prebivalstvo ogorčeno in je na zborovanju izjavilo svojo pripravljenost prijeti za orožje proti upornikom. Vprizoritelji upora bodo najstrožje kaznovani Brzojavna poročila iz vseh krajev Makedonije, Trakiie, Epira in drugih pokrajin poročajo, da povsod vlada popoln mir.
— Praga, 10. aprila. Češkoslovaški tiskovni urad objavlja Iz Aten kratko situ-acijsko poročilo o vojaški vstaji v Solunu. Omenja: Po rK^ročitth Iz Soluna je izbruhnil tam upor. Čeprav oficijelni komunike naglasa, da so nemire povzročili nekateri ne-z a do v o lin eži in da ima upor le lokalni značaj, je opažati, da so nemiri zelo resni in da so uporniki v zvezi z generalom Plastl-rasom.
Komunike glavnega odbora Sav in krivične. — Proti maloma
— Beograd, 10. aprila. Glavni odbor zveze uradniških organizacij je razpravljal o nesocijalnih redukcijah uradništva, ki so bile izvršene 1. aprila na podlagi novega proračuna. Zdaj je o tem pol službeni komunike, ki pravi med drugim: Na podlagi državnega proračuna je bila 1. aprila izvedena redukcija uradništva na način, ki ga splošna javnost, zlasti pa uradništva. nikakor ni mogla odobravati. V skrajno bedo so bili pahnjeni tisoči in tisoči uradniških rodbin, katerih očetje oziroma vzdrže vatel ji so bili 1. aprila reducirani, ne da bi bili o tem pravočasno obveščeni in ne da bi jim vlada skušala redukcijo olaišati na kak human način. Glavni odbor Saveza uradniških organizacij zahteva od merodaj-nih fktorjev, da naklonijo v bedo pahnjenim reduciranim uradnikom primerno pomoč. Glavni odbor zastopa edino pravilno stališče, da se redukcije uradništva ne morejo več izvrševati tako, kot je bila doslej praksa, marveč da je treba prizadete uradnike pravočasno o tem obvestiti in jim službo tudi v pimernem času odpovedati. Glavni odbor Saveza uradniških organizacij najodločneje protestira proti izvedeni nepravični redukciji. Konstatira, da po-ftamnj ministri ne respektlrajo jasnih
eza- — Redukcije so nesoci jalne mosti v izplačevanju plac«
določil uradniškega zakona, ki ca deloma tudi prezirajo in kršijo.
Savez uradniških organizacij dalje z ogorčenjem protestira proti tema, da vsled brezbrižnosti nekaterih ministrov niso prejele gotove uradniške kategorije mesečne plače. Vzrok neiz-plačilom leži v tem. da dotični ministri niso pravočasno zahtevali za izplačilo uradniških plač potrebnih kreditov.
Kraljica Marija v Marijanskih
Lažnih
— Beograd, 10. aprila. Po poročilih iz Prage, je kraljica Marija s svojim spremstvom včeraj popoldne prispela v Marijanske Lažni.
BREZPOSELNOST V AVSTRIJI
— Dunaj, 10. april«. Po uradnem statističnem poročilu je bilo koncem meseca marca v Avstriji 193.742 brezposelnih oseb, ki so prejemale državno podporo. Na Du* naju samem je bilo 67.638 brezposelnih, v okolici pa 11.488. Poročilo ugotavlja, da se je število brezposelnih od srede meseca marca zmanjšalo za 14.000
Samoupravo proti g. Stjepanu Wu
V Beogradu je vzbudil pozornost oster članek radikalnega glasila proti voditelju HSS, — Dr. Korošec o novi situaciji.
*— Beograd, 10. aprila. «Sarnotipra-va», glavni organ narodnoradikalne stranke, objavlja članek, v katerem razmotriva položaj sedanje vlade Nikole Uztmovića in razmerje do Stepa-na Radića. Članek ie v političnih kro-oih izzval veliko pozornost, ker daje ostre lekcije voditelju hrvatske selja-škc stranke ministru Stepami Radiću. »Samouprava > kara g. Radića, da iz vsakega malenkostnega vprašanja napravi vprašanje obstoja vladne koalicije in pri važnejših .-stvareh ne povpraša za mnenje druge stranke. To je nekaj neobičajnega. Za javnost nedostojno je, da g. Stepan Radić krono vmešava v svoje izjave ter dela pri tem kroni politične komplimente. «Sa-mouprava* je zlasti ogorčena tudi nad odstavkom zadnje Radičcvc izjave, ki jo je dal novinarjem dne 7. t. m. pred sestavo   Uzunovičeve ministrske Hste
in v kateri je g. Radić dejal, da !e g. Uztmović elementarna natura Srbije in da je sposoben samo kot ministrski predsednik, ne pa kot resorni minister. « Samouprava* indignirano zavrača to trditev, češ da prvič ni resnična, drugič pa pomenja žalitev ministrskega predsednika Uzunovića. Ma-licijozno vprašuje «Samouprava» g. Stepana Radića, se je li on doslej že izkazal sposobnega kot resorni mini* ster. . . /
Današnja «Politika? objavlja izjavo predsednika Jugoslovanskega kluba dr. Korošca. Di, Korošec naglasa, da je situacija karakterizirana z dejstvom, da g- Pašić ni več v vladi. S tem je radikalna stranka postavljena v popolnoma nov položaj, ki je zanjo zelo delikaten. Treba je čakati, kako se nadalje prilike razvijejo y_ radikal/ nem klubu. ______4      • adtiW
Politična situacija
Seja glavnega radikalnega odbora se odgodi? — Kdo bo novi finančni minister?
— Beograd, 10. aprila. Včeraj po* poldne je imela nova vlada svojo prvo sejo, na kateri je sestavila nekak pra* vilnik za svoje poslovanje. Danes do* poldne je vladalo popolno politično za* tišje. Ministrski predsednik g. Uzuno* vić je danes prevzel posle v finančnem ministrstvu, kjer je ostal skoraj vse do* poldne. Nekateri listi so danes zjutraj objavili vest, da jc bil poslan našemu poslaniku v London, dr. Gjuriču brzo* javni poziv, naj prevzame finančno mi« nistrstvo, kar je baje povzročilo y radi* kalnih vrstah nezadovoljstvo. Vest ni potrjena. G. Uzunovie je pozneje pri* šel v radikalni klub, kjer je bila ožja konferenca radikalnih voditeljev, ki so razpravljali o sklicanju seje širšega od* bora narodno - radikalne stranke. To sejo jc sklical g. Pašić sam osebno kot šef stranke. Nekateri listi so danes ja* vili, da je ta seja odpovedana. Vest ne odgovarja dejanskemu položaju. Res je le, da pristaši Ljube Jovanovića in* tenzivno delajo na to, da bi se seja od* godila. Predsednik poslanskega radikal* nega kluba Ljuba Živković jc naprosil g. Pašića. da bi se seja širšega odbora za nekaj časa odgodila. G. Pašić name* rava danes popoldne tozadevno odgo* voriti. Ob 11.30 je ministrski predsed* nik Uzunovie sprejel resortne ministre dr. Nikiča, Božo Maksimovica in Vaso Jovanovića.
Prometni minister Krsta Miletič je napovedal, da se v kratkem izvede znižanje železniških tarifov, tako za to* vorni, kakor tudi za osebni promet.
ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POLJSKEM
— A'rafccvo, 10. aprila. Pri železniški katastrofi v bližini postaje Slotvinc je bilo 28 oseb težko ranjenih. Kakor znano, je 8. t. m. ob 11. ponoči skočil s tira tovorni vlak med postajami Bohun in Slotvina.
POGODBE MED RUMUNIJO IN ITALIJO NI
— London, 10. aprila. Diplomatični do* pisnik «Daily Telegrapha» javlja: Opuščena je sklenitev italijansko * rumunske zvezne pogodbe, kakor je tudi opuščena sklenitev itaUjansko*jugoslovenske varnostne pogod* bc. Zatrjujejo, da je Rumunska opustila sklenitev zvezne pogodbe z Italijo, ker ta ni bila pripravljena Rumunski garantirati besarabijske meje.
POSET POLJSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA NA DUNAJU
— Dunaj, 10. aprila. Poljski ministrski predsednik Skrzvnski prispe prihodnji če* trtek preko Prage na Dunaj, kjer ostane en dan. Poset poljskega ministrskega predsed* nika je v prvi vrsti v zvezi s pogajanji za sklenitev avstrijsko-poljske razsodiščne po* godbe.
POLET KAPETANA WTLLKINSA
— Trst, 10. aprila. «Corriere delle Sera» javlja iz NTeu-yorka, da sta sc kapitan \Vill* kins in njegov pilot srečno povrnila s svo* iegi poleta na Pojut Barrow, ko sta dosegla geografsko širino 73* 15\ Oba sta se 100-km od Barrowa prodrla dalje proti severu, kakor se je to doslej posrečilo ostalim raz* iskovalcem
ZAKLJUČEK KONGRESA DUŠEVNIH DELAVCEV
— Dunaj, 10. aprila. Po štiridnevnem zborovanju ie bil včeraj končan kongTcs duševnih delavcev. Kongres je zlasti obširno razpravljal med drugim tudi o položaju privatnih uradnikov. V tem oziru jo bila sprejeta resolucija, ki naglasa potrebo vzpo* staviti stike med posamnimi sindikati pri* varnih nameščencev v vseh evropskih drža* vah. da sc tako doseže enakomerno soci« jalno zakonodajo. Kongres je zaključil an« g lesk i delegat Brercton. /
FRANCOSKI PRORAČUN AKTIVEN
•— Pariz, 10. aprila. Finančna komisija senata jo proučila proračunski načrt za leto 192«>. Proračun izkazuje na prejemkih čisti
prebitek 235 milijonov. •. j
Nove francoske zahteve > v falzifikatorski aferi \
Državni pravdnik jc ugodi! francoskim zahtevani.
Budimpešta, 9. aprila sk. Francoski emisari so se javili dopoldne pri vrhovnemu državneoru pravdniku dr. Stracheju in mu sporočili, da ne morejo smatrati, da bi bila dodatna poizvedovanja zaključena, dokler se gotove okolnosti ne pojasnijo. V prvi vr« sti žele. da se razčisti zadeva kamenih klišej*.1 v. Vedeti hočejo predvsem, kdo je klišeje narisal. Tozadevno zahtevajo zaslišanje in konfrontacijo princa Windischgratza, Rabe in Gdroja. Vrhovni državni pravdnik je odredil zaslišanje teh oseb. Francozi so zahtevali tudi nadaljevanje poizvedovanj gle« de nloge Julija Meszarosa in pospešitev pogajanj s turško vlado radi njegove izročitve.
Dopoldne je preiskovalni sodnik še enkrat zaslišal mejnega Krofa PaHavicinlja ki je bil približno eno uro pred sodnikom. Fodrob* nosti zaslišanja še niso znane. j
Borzna poročila
ljubljanska borza danes ni posl°va.a,
ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala.
V prostem prometu so notirale devize s Čarih 10.08, Parz 196, Praga 168.50, lMh hn 228.60, Berlin 13.54, Dunaj 803. * Inoz, borze. j ' • j
INOZEMSKE BORZE.
Curili:   Predborze: Beograd Pariz 17.70, London 25.1875, Newyork 519, Milan 20.S3,   Praga 15.35,    Berlin 123.26* Dunaj   73.10. ]
Trst: Predborza: Beograd '43.Siv London 121, Newyork 24.S5. Curiti 480» Praga 73.80. _•
Danes soboto točno ob 20. uri v Unionski dvorani
Zborovski koncert
Prvi nastop pevskega zbora slovenskega nčiteljstva. um
Pred prodaja v Matični knjigarni
r
Več tisoč zdravniških izpričeval potrjuje, da ie Je Stilehnerjeva
Hunvadi J&nos
naravna gorka voda vedno pokazala odliCno Čistilno sredstvo
38-T
D:-B
5tran 2.
tSL'O.VENSRl   NAROD« dne 11. aprila 1VJ0.
Pri Nikoli Pašiću na domu
Brezuspešen poskus urednika Politike , da dobi od sivolasega odstopiršega ministrskega predsednika izjavo o poKt. situaciji.
Beocrad^ka »Politika« prinaša za-niiniv uvodnik o poizkusu, ki ga ic napravil njen urednik, da inu-rvjuva bivšega ininistrskega predsednika Nikoto Pašića o situaciji. Stari Nikola Pašić se je uprav mojstrsko izostal postavljenim vprašanjem, na koncu pa ^amo pristavil da se vrši 17. aprila seja širšega odbora radikalne stranke, ki bo obravnavala neodložljiva interna vprašanja, nakar se napoti v Cavtat na odmor. Pred odhodom in po seji strinja <>Ubora je Nikola Pas;ć obljubil »Politiki« večji intervju. Clauek ne pove nič novega, pač pa vsebuje zanimiv opis PaSićevega privatnega stanovanja: Urednik popisuje   svoj obisk tako-k:
»Ravno v trenotku. ko sem pritisnil na zvonec hiše Št. 27 v Pozorišni idici, se je meniaia žandarska straža. ]\>hcija Čuva dan in noč stanovanje g. Pašića. Vsi štirje žandarji, tako ona dva. ki sta prispela v službo. kakor ostala, ki sta službo predajata, so me premerili od nog do glave. KHub temu me niso nadlegovali z vprašanji, za kar se Jim najlepše zahvaljujem, ker izgleda, da pomeni vprašanje od teli žan-darjev istovetno* s poveljem: O kreni in izgubi se. Tako pa sem imel sreča in v eni minuti sem bil v stanovanju g. PaJića.
Diskreten ilasai mi je pomagal, da sem slekel površnik. Pokazal mi m i roko salon in jzginii. Naliajai sem se v rdečem, vrlo okusnem salonu modernega francoskega sloga. Na kaminu jc visela velika Mussolinije\ a slika, dar 5n spomin faŠistovskega premijera našemu premi jeni. Vrata salona, v katerem sem se nahajal, so bila otvorje-na. Skozi predsobo sem v klel v drugi salon, ki je bil velik in izredno eleganten. Brez dvoma namenjen večjim sprejemom.
Vse je tiho. nikjer šuma. od nikoder besede. Tako jc zagonetno in nemo, kakor je bil in je ostal celo svoje življenje lastnik stanovaaja. Težko mi je pri srcu, neugoJn >. Navdaia me trdna volja, da intervju vam. da pojasnim težke zagonetke: da udkrijem načrte in karte g. Pašiča. Moraš biti novinar in moraš poziuuj radikaliiejca voditelja, na me razumeš. Nemrijetui mir traja dalje: kakor da bi bil naročen in mi hotel olajšati položaj, pa me začne sre-iK> meriti Mussolkij s stene. Ne meri inc s repo, neg.j me presunja s svojim strašnim pogledom in me seče, kakor da bi bil ravno jaz ti>ti, ki je včeraj sprožil revo!verski strel skozi njegove nosnice. So tre:io4ki in položaju ko je zelo težko biti novinar: zdržati pogled ranjenega Mussoiinija in izvleci besedo iz g. Pasiea!
Iz tega mučnega molka in mojega razmišljanja me reši Pašičev sluga: »Gospodine, zove vas gospodin pred-sednik.«
Ko sem prestopil delovni kabinet. me jc sluga popeljal v sparno sobo, kjer jc ležal na dlvanu s »Politiko« v roki dosedanji predsednik vlade. Hiter
pogled po H)bi: običaiiia postelja, omara, ot-iiuana in umivalnik. Na tleh so razme . vse današnje beogradske in zagrebške novine.  In to je vse.
Po svojem znanem običaju, da je z vsakomur izredno ljubezniv, je g. Pa-šič. čim nie je opazil, brzo vstal z di-vana, mi ponudil roko, pristavil stol in se nato zopet spustil na otomano.
»Sedite, molim vas. Vi. gospodine, i cela vaša redakcija pooelise mi se tu. (Gosp. Pašić smeje se pokaže na vrh k)« ve.) Vi ste strašni ljudi.«
-Zašto, gospodine predsednice?« >Kako. zašto! V vašoj so kuci pravi detektivi. Ima li. molim vas. stvari, kaia se od vas mogla sakriti? Gledam samo. šta radite samnom. Pa pogledajte vas samog: evo u mojo.i spavaćoj sob, ne date mi mira. A što se tiče vašeg fotografisanja. t > je zbilja ne Verica. Gospodine, celog svog veka nisu; u se ja toliko puta fotografisao, koliko ste to puta samnom učinili samo za vreme ove posledne krize . . .«
In tako dalje. Urednik pripoveduje, kako je zaman poskušal navesti pogovor na politiko. Ko je zopet enkrat ponovil, kako bi vsa javnost rada slišala njegovo mnenje o današnji situaciji, ga je g. Pašić prekinil:
»Stanite, molim vas. Kad več govorite o tome, šta koga interesuje. onda mi učinite jednu uslugu i nastavite, da !>i Citate ovaj članek iz vašeg današnjeg lista. On mene interesuje.«
Urednik je seveda izpolnil željo g. Pašića in prečital dotični članek. Svojemu ciliu se s tem ni približal, ker jc sivolasi lisjak vedno govoril o vsem možnem, samo ne o politiki. Zato ga je urednik naposled sredi stavka prekinil in ga naravnost poprosil, nai mu da kako izjavo o politični situaciji. In g. Pašić se je začudil:
Pa šta ne kažete, da vas politička situacija interesuje? Vrlo rado, vrlo rado odazvaću se vašoj žeiji i dati vam potrebna uputstva. Otiđite kod gospodina Nikole Uzunovića; on vam danas zna sve. Može vam govoriti i o unutrašnjoj i o spolnjoi situaciji. On je danas u stanju i na položaju, da vam kaže vrlo interesantne stvari. Vidite, da sam ja nešto predsednik vlade, ja bih vam odgovorio na svako postavljeno pitanje, a ne vidim, da g. Uzuno-vič ima razloga, da drukčije prema vama P-ostupi.«
Novinar je obupal, razočaran vstal in se hotel posloviti. Pa se je g. Paši-ću oči vid no zasmilil in ga je zadržal:
»Stanite, gospodine; sedite jedan moirenat. Zbilia vaš je težak zanat i bio bih neki tiranin, kaka bih vas ovako pustio,«
In nato mu je povedal, da se sestane 17. t. m. radikalni glavni odbor, in obljubil, da bo dal pred odhodom v Dalmacijo »Politiki« daljši intervimv. Ko ic urednik odhajal, mu je g. Pašić v slovo zatrdil:
Ni brige vas; sve jc dobro, sve ;e u redu!«
Pismo iz Prage.
Politični položaj. — Narodno že-jstvo proti priznanju sovjetske
Rusije. — Smrt odličnega industrijalca — Delo za obnovitev vseslovanske novinarske zveze. — Dr. Musil narodni mecen« —
Praga. 7. aprila.
Po velikonočnih praznikih so se pričela pogajanja uradniške vlade o notranjepolitičnem programu. V četrtek se je sestalo predsedstvo Narodne skupščine, ki igra važno vlogo posredovalca med \Iado in parlamentom. Kakor znano je prevzela uradnjška vlada program Svehiovega kabineta ne da bi izjavila, kako ga namerava izvajati. V prvi vrsti hoče rešiti vprašanje državnih uradnikov. O tem jc razpravljal ministrski svet na prvih sejah, pa tudi ministrski predsednik Ccmy se je posvetoval s predsedstvom parlamenta in načelniki parlamentarnih klubov o uradniškem vprašanju. Svcslova vlada je odklanjala vse dodatne predloge češ, da država ne more zvišati
letnih izdatkov preko prvotnih 700 milijonov, ki so bili namenjen? ureditvi uradniških in učiteljskih plač. Vse je odvisno od stališča ministrskega predsednika in finančnega ministra. Iz rešitve te prve točke notranjepolitičnega programa bo razviden nadalnji razvoj politične situacije. Nova vlada molči, molče pa tudi koalicijske stranke, tako. da večjih sprememb m pričakovati. Ve kaže. da je prevzela uradniška \ luda program in večino Švehlovega kabineta in da ©*tanc vse pri starem. Parlament bo sklican Po dosedanjih dispozicijah v maju. Dosedanja posvetovanja šefa vlade s strankami še niso pokazala, kakšno je razmerje med vlado in strankami.
V veliki dvorani  na Slovanskem
ostrovu v Pragi je priredilo narodno demokratično ženstvo v sredo impozantno manifestacijo proti priznanju sovjetske kusije. Shoda sta se udeležila tudi senatorja Dyk in dr. Nemec. Predsednica ga. Rosokrva-Chleborado-va je naglašaia. da morajo nstopiti ženske kot čuvarice rodbin proti vsemu, kar izpodkopava temelje rodbinskega življenja. Zato morajo odločno odklanjati komunizem* Glavni referat o priznanju sovjetske Rusije je podala ga. Vikova-Kuneticka. ki je apelirala na ženstvo vseh narodov, nai ščiti narod iri rodbino. Proti priznanju sovjetske Rusije je treba protestirati v imenu slovanske bodočnosti, sprejeta je bila resolucija, v kateri ženstvo odločno odklanja priznanje sovjetske Rusije. Komunistični provokaterji so skušali shod razbiti pa se jim ni posrečilo.
V sredo je umrl v Pragi v starosti 76 let M. U. Dr. František Malinskv, odlični češki industrijalec, bivši deželni in državni poslanec, član revolucionarne Narodne skupščine, poznejši senator in predsednik Obrtne banke. V češki industr... je zavzemal pokojni odlično mesto. Bil je eden prvih čeških industrijalcev, ki je začel na modernih principih organizirati izdelavo škroba. Njegove tovarne v Ronovi nad Sazavo in v Pfibislavi so bile dolga leta med prvimi te vrste ne le na Češkem, temveč v takratni Avstriji vobče. Pred vojno je združil svoja podjetja z drugimi tovarnami škroba in ustanovil delniško družbo »Anrilom«. Bil je dolga leta predsednik upravnega sveta te družbe. Po političnem prepričanju je bil pristaš svobodomiselne (mladočeške) narodne stranke, ki >o je zastopal tudi v deželnem in državnem zboru. Pokopali so ga danes dopoldne.
V sredo se je vršila v Pragi pod predsedstvom urednika J. Holečka širša seja zastopnikov novinarskih organizacij, na kateri je poročal glavni urednik Ceinek v imenu pripravljalnega odbora o rezultatih dosedanjega dela za obnovitev vseslovanske novinarske zveze. Po obširni debati je bil soglasno izvoljen ožji odbor, kateremu je bila poverjena organizacija nadalnjega dela. Predsednik odbora je J. Moleče k.
Ponesrečeni višji zdravstveni svetnik dr. Karel .Musil je napisal pred odhodiun v Egipt, kjer ie našel tragično smrt. oporoko, v kateri je zapustil polovico svojega premoženja (okrog 500 tisoč Kč) Osrednji šolski malici v Pragi, drugo polovico pa Sokolu I. na Srninovu. S to oporoko je pokojni dokazal, kako iskreno je ljubil svojo do-;iX)Vino. Sokolski in matični ideji je ostal zvest do smrti.
Izpred sodišča
KROSNJARJEVA SMOLA.
»Kako pa ste prisH v Ljubljano?*
»Gospodje, tega pa res ne vern; niti ke-daj, ne kako. Krošnjaril sem po vaseh in kar naenkrat so me prijeli orožniki in so rekli, da ne smem bivati v Jugoslaviji, ker imam baje prepovedan povratek. Da pa je še bolj držalo, so mi vzeli vse tole blago (— pokaže na precejšen zavoj man uf akt urnega blasa tam ua mizi —) in so me osumili, da sem to blago ukradel. Gospodje, vse to pa nj res! Sestra mi je posodila za kupčijo 700 lir in blago sem kupil v Tomazinovi trgovini v Postojni. Kar pa se tiče tuje valute, so dobili pri meni dva dolarja, 5 francoskih frankov, 9 čeških kron in 1 liro. Je pa stvar ta, da sc rabijo pri kupčijah ob
meji vedno tuje valute in se tudi lažje kup-čuje z njimi.«
Kaj ua z viiriiii in ključi, ki so jih dobili pri vas?«
»Ja, gospod, te ključe in vitrine imam jaz samo zato, <ja ari ni treba k'ieati sestre, če pridem pozno ponoči Jamov.*
Ktr ie utemeljeval obtoženec ta svoj zagovor s pričami v inozemstvu, ki J i i i ni dobiti, ie senat moža iiiede tatvine oprustii, dobil pa je se>t mesecev j^če radi prestopa meje in prepovedanega povratka. Kazen je že odslužil s preiskovalnim zaporom. DRAGO MAŠČEVANJE.
VeČ let sta bila že v sovraštvu in ogibala sta se drug drugemu dva rraneeta tam iz Okreva. Končno pa sta le naletela skupaj na cesti Špitalie - J astroblje. In s:i>nil je prvi cepin v roki, dvignil £a in udari!. Padci je nasprotnik, na kar mu je dal zmagovalec še več udarcev in mu izbil tudi tri zobe.
Obtoženi iant je priznal, da ie res pretepel svojega nasprotnika, toda nc s cepinom, marveč z navadno palico. A drago bo plačal svoje maščevani. Dobil ie na;r.reč sest mesecev težke ječe in bo moral plačati okrog 8000 Din za izbite zebe, bolečine in izgubo zaslužka in poleg tega še vse sodne stroške in pa liranurino za šestmesečni zapor._
Sport
Nedeljske prireditve v Ljubljani
Uazena: Dopoldne ob 11. sc vrši na igrišču 7XP Atena prvenstvena bazena tekma med družinama Atene in Primorja. Kot favorit gre v buj Atena, vendar presenečenja niso izključena zakaj dru/ina Primorja je zadnje čase silno napredovala, o čemur svedočijo rezultati, dosežen, proti Rapidu v Mariboru (S:0) in SK Muri v Murski Soboti (7:7).
Nogomet: (Igrišče Ilirije) ob 10.30 SK Ilirija—SK Svoboda, ci> 13. Slovar, rez.— 2SK Hermes rez., ob 14.45 SK Jadran— SK Slavija in ob lo.3;> SK Slovan—ŽSK Hermes. Zanimanje vlada zlasti za tekmo Slovana in Hermesa. Slovan, ki je trenot-no na II. mestu prv. tabele, je v dobri formi in bo skušal pora,z, ki ga je utrpel v pokalni tekmi proti Hermesu (2:1) rehabi-li tirati. Pričakuje se napeta borba. Jadran sieer nima resnega nasprotnika prej seboj, upošteva.: pa je lep napredek Slavije, ki je baš proti Hermesu dosegla preteklo nedeljo rezultat 3:2.
v tekmi Ilirija—Svoboda seveda o vprašanju zmage ni govoru, kljub temu, da Ilirija brieas postavi svoio retzervo, ker igra prvo moštvo v Beljaku.
— -»S/o ven .s- ki šport*. Izšla je VI. šte* vilka »Slovenskega .Športa«, ki uvodoma pri* naša poročda o sporazumu med Iiirijo in Primorjem, članek Ante Gnidovca o orga* nizaeiji športnih prireditev, podroben in iz* črpen pregled o stanju ljubljanskih klubov v začetku letošnje sezone, poročila o gosto* vanju Siv Sturm* - Ljubljani, rezultate no* gometnih tekem iz vse države in inozemstva, pregled lahkoatletskih prireditev, po# ročila o hazeni, motociklistiki in drugo. »Slovenski šport« se naroea v upravi: Ljub* Ijar.a. Kolodvoroma ulica 26 in stane četrt* letno Din 20.—
— /z sekcije ZSS (Službeno). Za nedeljo 11. t. m. se delegiraj^ sledeči sodniki: v Celju: Ljubljana—Celje (medniotnt) r. Franki (Maribor), v Ljubljani na igrišču Ilirije: 10.30 Ilirija—Svoboda g. Smole. 13. Hermes—-Slovan rez. g. Deržaj, 14.45 Slavija—Jadran g. Fink, 16,30 Hermes—Slovan g. Mužina.
Vsem sorodnikom, prij*t««jem in znancem naznanjamo tužno vest, da je poklical Vsemogočni k sebi našega preljubljenega moža, brata in strica, gospoda
Franc Dolenca
bivšega trgovoa
danes ob pol 11. dopoldne..
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek ob dveh popoldne iz hiše žaios i, Wolfova ulica £, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 10. aprila 1926.
Kari Dol«no ravnatelj v pok., brat  Marija Dolenc-Holbauer, soproga
KGLliDAR. Danes: Sobota. 10. aprila 1926: katoličani:   Eaekijel,  Sreanica;   pravoslavni: 2S marca,   llarion:   muslimani:   27.   r. mazana
1344: židje: 2n. n:san« J666.
Jutri; Nedelja. 11. aprila 192&; katoli. čani: Kada; pravoslavni: 29. marca, Marko; muslimani: 2t. ramazana 1344; židje: 2». ni* s a na 9686.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
GUduRšči:: optra zaprta, drama *Scatv.»
pola*.
Kino Matica: *Seviljska sirena*: Ljub* lianski dsor: <J' aceuse», Kino Ideal: *Otok Sumatra«.
Protiava TSlctnlcc skladatelja Satinerja, koncert v L" ni on u ob 20.
«Soča»; Predavanje univ. prof. Kušeja o ce/aK>p2pi77m] ob pol 21.
JUTRIŠNJE PRIREDITVE.
Cil-dališCe: opera zvečer «Grofica Ma» rica->. drama p:"p. «^e pride earodej», zve* Cer J. G. Borkman«.
A*i::o Matica: «Seviljska sirena*, Ljub* Ijanski dvor: «J' aecuse». Kino Ideal: «Otok Sumatra*.
Predavanje prof. Laha o 2ižki v Kinu Matici ob 10.
Promenedni koncert muzike r^ravs^e divizije v Zvezdi ob 11.
Koncert rburu slovenskih uCilcljev v L nionu ob 15.
SPORT SE PRIREDITVE.
Jlazena: Primorje : Atena na i^risč-u * Tivoliju ob 11.
Nogomet:   Ilirija  : Svoboda ob 10.30, Jadran : Slavija ob 14.45, Slovan : Hermes ob 10.30, vse na igrišču Ilirije. Trimoric rea. — K rakovo ob 15. na igrišču Primorja. DEŽURNE LE K A RS E.
v$ol>o/o in nedeljo: Bahovec, ('cvljarskl most; Ustar, Sv. Petra cesta, Joit, Celovška cesta v Spodnji Šiški.
Sclnce zaide danes ob 1S.3S, vzide juti/ ob 5.24 in zaide ob 18.39.
Tržne cene v Ljubljani
(Cene za enoto v dinarjih.)
Kg govejega mesa 15—19, jezika 18—< 19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, ledic 18—19, mdžganov 18—19. loja 7.50— 1?, telečjega mesa 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjskega mesa 20—25, pljuč lu, •jeter 15—20, ledic 25—27.50, glave 7.50— 10. parkljev 5—7.5<». slanine trebušne 19. rbe in >ala 21.50-22, slanine me>a;ie 20 — 50, slanine na debelo 20, masti 25, šunke 35, prekajtiie^a mesa 29—32, prekajeniti parkljev 10—12, prekajenc glave 12,50, je« ziici 35. koštrunovega mesa 14—15, kozli-cevine 23, konjsko meso 6—8, kg krakovskih klobas 40, debrecin>ki'u 40, hrenovk 35, satalad 35, posebnih 35. tlačenk 30, svežih kranjskih 30—40. pol prekajenlh •kranjskih 32—35. strnih kranjskih 67, prčkaj ene slan ne 28—30.
1 kokoš 30—40, petelin 30—40, kg karpa 30, ščuke 30, klina 13.50—15, mrene 17.50—20. pečenke 8—12.5U. mleko liter 2.50— 3. kg surovega masla 50. čajnega 60, majsla 50, bohinjskega sira 36, sirčka 10, eno jajce 1. > 4
1 liter starega vina 18—20, novega 14 —16, 1 čaša piva 3.25. 1 vrček piva 4.50— 4.75. I steklenica piva 5.25—5.75. kg belega kruha 6. črnega 5, rženega 5, kg jabolk 5—12. ena 'oranža —.75—1. limona —.75. kg iig 15, da te! j nov 24, orehov 10, iušeenih orehov 32, suhih češpelj 10—13, suhih hrušk 10. kg kave 4o—76. pražene 52—100, kristalnega sladkorja 13.50. sladkorja v "kockah 15.50. kavme primesi 20, ke riia &—12. liter namiznega olja 18—20, vinskega kisa 4.50. navadnega 2.50, kg soli morske 4.50, kamene 4.50. celega popra 52, mletega 54, paprike III. vrste 20, sladke paprike po kakovosti 56, liter pc;r >-leja 7.
1 kg testenin 9—12, pralnega lusa ,3.75, Caja 75—100. kg moke št. 0 je 5.50, Št. 1 je 5.25, št. 3 4.50, 5t. 4 4.25, gt. 6 3—, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50. koruzne moke 3.50—4. koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdrobaj 6—50, ajdove moke 8—9, ržene mrke 5.
1 q pšenice 345—360. rži 260—290, ječmena 230— 250, ovsa 225—215. prosa 275 —.300. nove suicne koruze 200—210, ajde 280—300, fiiola ribničana 350, prepeličarja 350, graha 4oO—500, leče 600.
1 q premoga 44, kubični meter trdirf drv 160, mehkih drv 75, q sladkega sena 75—So, pol sladkega sena 60, kislega sena 50, slame 50.
Jack London:
81
Roman treh src
Obrnila se je k Leoncii:
— Razsodi ti! Ti si ženska, ki jo moški zelo Irubijo. Mar nisem tudi jaz ženska, kakor s| ti, mar zame ni na svetu ljubezni?
— Tvoje srce bo vedno bolj vneto /a moške, kakor za ženske. — je dejala Leoncie in pomen njenih besed, ki ga moški niso moteli razumeti, je bil carici kot ženski takoj jasen. — Kot ženska, — je nadaljevala Leoncie, — si čudovito lepa in zapeljiva. Na svetu je mnoKo moških, ki bi kar noreli za teboj in ki bi te z navdušenjem objemali. Vendar te pa svarim, o carica, da so na svetu moški, moški in moSki.
Carica se ie zamislila. Naenkrat se je obrnila k svečeniku, rekoč:
— Zdaj si slišal. Še danes bo tujec moj mož*. Če me pa nihče ne bo hotel poročiti, ti prepuščam vse tri, da jih umoriš- in sežfceš na oltarju. Tudi ta ženska pride na grmado. Hotela me je oči-vidno ponižati misleč, da kot Ženska zaostajam za njo.
Obrnila s je k svečeniku in mu dajala navodila, ki jih pa ujetniki niso razumeli. Potem se je asnova začni njen glas;
— Tu so trije moški. Eden izmed njih mi je bil namenjen za moža že davno pred svojim rojstvom. Cuj tort.i, svečenik! Vzemi ujetnike, zapri jih in naj se sami med seboj pomenijo, kdo mi je namenjen.
— Ce je sojeno, —■ je vzkliknila Leoncie srdito, — potem res ni treba prepuščati odločitve usodi. Saj poznaš tistega, ki ti je namenjen. Cemu torej riskirati? Imenuj ga, carica, pri tej priči sa imenuj!
— Izbran bo tako, kakor sem določila. — jc odgovorila carica, vrgla v kelib se ščipec praška m pogledala vanj. — Pojdite torej in zgodi se volja neizprosne usode.
Že so se obrnili, da odidejo, ko je carica naenkrat vzkliknila:
— Počakajte! Pojdi sem, Franc is! Videla sem nekaj, kar se tiče tebe. Pridi in poglejva skupaj v
Ogledalo Sveta.
Ostali so čakali, hrane is je pa pogledal s carico v skrivnostno površino tekoče kovine. Zagledal je samega sebe v knjižnici rodbinskega dvorca. Pri njem je stala Tista, k isanja. Objemal jo je čez pas. Takoj nato je opazil rudi domač brzojavni aparat, ki ga je carica začudeno ogledovala. Francis ji je hotel pojasniti konstrukcijo in pomen aparata. Pri tem je pogledal na trak in prečital nekaj tako nepričakovanega, da je planil takoj k bližnjemu telefonu. Tisti hip je slika v kelihu izginila in Fran-
cis je videl, kako govori sam po telefonu s svojim borznim agentom.
— Kaj ste videli v kelihu? — ga je vprašala Leoncie. ko so odhajali iz sobe.
In Francis se je zlagal. Niti z besedico ni omenil, da ie videl v svoji ne\vyorški knjižnici Tisto, ki sanja. Odgovoril je samo:
— Videl sem domači brzojav, ki mi je naznanil, da vlada na borzi v \Val Streetu panika. Zdaj mi pa pojasnite, kako je mogla carica izvedeti, da sem zainteresiran na borznih Špekulacijah v Wall Streetu.
KONEC II. DELA. III. DEL. XIX.
— Nekdo se ho vendarle moral poročiti s to blazno žensko! — je dejala Leoncie. ko so se zaprla za njimi vrata iste sobe, kjer so bili ujetniki zaprti že pred odhodom k carici. — Ta junak reši življenje nam in sebi. Senor Torres ,vam se nudi torej najlepša prilika, da rešite sebi in trem prijateljem življenje.
— Brrr! — je zamrmral Torres. — Jaz je ne vzamem niti za deset milijonov zlatih dolarjev. Preveč je pametna. Kar groza me je, Če se »pomnim, kaj sem videl in doživel v njeni sobi. Ona — kako bi dejal? -^ ona vphva name. Nisem sicer
strahopetnež, vendar pa izgubim v njeni prisotnosti ves pogum. Kar tresel sem se od strahu, ko me je izgledala s svojimi čudnimi očmi. Niti za deset milijonov bi ne mogel premagati tega strahu. Hen-ry in Francis sta seveda bolj korajžna, kakor jaz. Pa naj se poroči z njo Kenrv ali Francis.
— Saj sem vendar zaročen z Leoncio, — je protestiral Henry. — Jaz se torej ne moreni poročiti s carico.
Oči vseh so se uprle na Francisa. Prcdno ie pa Francis spregovoril, se je vmešala Leoncie.
— To ni pošteno, — je dejala ogorčeno. —» Nihče se noče prostovoljno poročiti z njo.. Preo* staja nam torej edina pot iz tega mučnega položaja. 2reb naj odloči, kdo se bo žrtvoval.
Pri teh besedah je potegnila iz sJamniače tri bilke i prelomila eno tako, da jc bila zelo kratka,
— Kdor potegne najkrajšo, se mora poročit? s carico. — Vi, senor Torres, morate poskusiti svojo srečo prvi.
— Poročni venec vam bo nagrada, — se je nasmehnil Henry.
Torres sc je prekrižal in potegnil. Njegova bilka je bila tako dolga, da je začel od veselja skakati ipo sobi.
Nato je potegnil Francis in tudi njegova bilka je bila dolga. Tako Henrvju ni preostajalo drugega, nego udati se v svojo usodo,
BreziiCno prenašanje slik
Ogromen napredek moderne tehnike. — Neomejene možnosti bodočega razvoja--En časopis in en kino za ves svet.
V zadnjem času so se načini prenašanja slik že tako fzpopolnii:. da tudi gledanje v daljavo m več ilnzija. Princip žičnega in brezžičnega prenašanja obstoji v tom, da se v oddajnem aparatu spremene svetlobni nčinki v električne toke; v sprejemnem aparatu reagirajo po teh tokih povzročeni svetlobni žarki na kemično prepariran papir, na katerem se radi kemičnega razkroja pojavi sKka. To je princip fotografije.
NAJENOSTAVNEJŠI NAČIN PRENAŠANJA SUK.
Najenostavnejše je prenašanje slik, ki sestoji iz posameznih črt. za kar se uporablja takozvani telavtograiični način. Risba se rariše s črnilom, ki ne prevaja elektrike, na staniolni papir; ta se pritrdi na valj. ki se enakomerno vrti. Po njem drsi konica iz kovine, ki se istočasno premika v vzdolžni ftr^eri. Na ta način pretipa celo površino valja T obliki spirale. Električni tok ie sklenjen preko konice m valja. Ako zadene konica na izelirno črni!o. se električni tok prekine. Električni tok se prenaša žično ali brezžično v sprejemni aparat. Ta sestoji enako kot oddajni iz vrtečega se vala, p? katerem dTsi konica. Mesto starJolnega papirja je tukaj prepojen z raztopnlno gotove soli n. pr.: ferocvanida. Ako teče preko konice tok, se radi elektroliiičnega učinka pa-f>ir pobarva- Ko zadene na oddajnem aparatu konica na izolimo črnilo ter s tem prekine električni tok, se v sprejemnem aparatu prekine elektrolitični razkroj in papir ostane na takfh mestih bel. Tako nastane ra barvani podlagi bela slika. Seveda se lr^rata vrte*! oba \a\*a. v sprejemnem in odajnern aparatu, z :iatančno isto hitrostjo, «i:e- nagnejo spačene slike.
PRENOS FOTOGRAFIJ.
OHsenčene slike, kot so n, pr. fotografi a- «e prenaša o p-:-.— iclav:<-.~r::i : r.a podoben način. Na oddajnem *v aJju se nahaja reliefna slika. n. pr. papir s plastjo kromove želatine, katera :e na terrrnui mestih »like fzločena. na svetlih pa ud rt a. Po va-Im drV, kakor že opisano, konica, k: pot- m ▼za oda sprem t nU1. upr električnemu toko: Ckn večja je udrtina. tem večji je upor, tem slabši je tek. Na ta način je mogoče spre-traotati jakost toka. ki na sprejemni strani povzroči elektrolitični razkroj različne jakosti, kakor pač odgovarja tonu na d tlč-«em mestu slike. Sprejemni aparat je torej «a črtane, kakor tudi za obsenčene slike enak. Ameriški fznajditelj Fenkins je konstruiral enostaven prejemni in oddajni aparat na tem principu. Aparat je namenjen radio - amaterjem in je razmeroma poceni. Velik nedostatek opisanega načina je le pre-
počasno prenašanje. Za sliko 9X12 cm je potrebno n. pr. okrog 23 minut.
IZBOLJŠANI SISTEMI.
Mnogo popolnejši je način fototelesra-fije. Bistveni del jc priprava, ki spremeni svetlobne efekte v električne. Najbolj znana je selenova celica. Selen ima lastnost, da zmanjša električni upor, ako je osvetljen. S pomočjo take celice je mogoče, spreminjanje jakosti svetlobe pretvoriti v spreminjanje električnega toka. Neugodna pri selenu je nekaka vstrajnost, ki se kaze v tem, da sprememba upora ne sledi takoj sprem embi svetlobe. V oddajnem aparatu se vrti enakomerno votel steklen valj, na katerem je napet prosojen original. Ozek šop žarkov vpada na valj in učinkuje na foto-električno celico, ki se nahaja v notranjosti. Valj se vrti In istočasno premika v smeri osi, tako da obsije šop žarkov celo p vr-šino. Cim svetlejša je točka, na katero vpade o žarki, tem bolj učinkujejo na celico v notranjosti, katere upor se vsled tega zmanjša, Spreminjanje električnega toka se prenaša v sprejemni aparat, kier se lahko na poprej opisani način reproducira slika.
Boljši način sprejemanja je sledeči: Potom električnega toka se bolj ali manj odpira zaslonka, ki zapira pot ozkemu šopu žarkov. Ti vpada jo na valj, na katerem se nahaja za svetlobo občutljiv papir. Valj se istočasno z odda nrm vrti in premika v po-doižni smeri. To je način prenašanja po proi. Kornu.
Potom novejših celic predvsem Schro-ferieve in Karolusove celice, je mogoče prenašati tudi ne prozorne slike. Dr. Schrd-terjeva celica je iz selena, občutljiva samo na eni strani in ima v sredi odprtino. Občutljiva stran je obrnjena proti valju, kjer se nahaja slika, časopis ali kaj sličnega. Skozi odprtino vpadajo žarki, ki se difuzno odbijajo in to tem bolj, čim svetlejše je mesto na sliki, katerega zadenejo. Ti reflektirani žarki reagirajo na celico In snre-:i 'ntzjo njen upor; s tem se spreminja električni tok itd. Velika važnost te celice obstoji v tem, da reagira na difuzno reflckrira-no svetlobo.
Karolusova celica sestoji iz dveh kon-denzatorievih plošč, med katerirr:: ie nitro-cncol. Celica se naha;a med kri£animi Ni-kclovimi prizmami. Polarizirana svetloba, ki pride iz p~ larizatorja v tekočim, no more skezi analizator na valj, kjer se nahaja za svetlobo občutlnv papir. Ako pa se konden-zatorjevi plošči naelektrita, nastane dvolom svetlobe in posledica je, da se polarizacijska r„\ iiira malo zavrti. S tem je omogočen delen prehod svetlobe skozi analizator, ki reagira nato na fotograhčni papir na valju.
Oceanska vožnja roiorne ladjice
t •
Svofčas smo obširno poročali o iznajdbi nemškega inzenjerja Hettnerja. ki je skonstruiral nov tip ladje. Jadra nadomeščajo veiiki. vrteči se valji, ki love veter in ladjo premikajo. Parni stroji služ;ja samo za pogon teh valjev in porabijo za t,> seveda neprimerno manj premoga, kakor Pa parni stroji na običajnih pamikih. Kljub temu doseež ladja lepo hitrost.
Ako se n-rva ladja polno obnese tudi  v praksi,   bo pomenila važen
prevrat v morski plovbi, ker b> transport blaga na njej mnogo cenejši, kakor na pamikih. obenem pu mnogo hitrejši, kakor na jadrnicah. Doslej so delali poskuse le v Obrežni plovbi. V tej pa derninirarjo še danes jadrnice, zato se je Fletnicr odlečil. da poskusi z vožnjo preko oceana. Vožnio je nastopil začetkom tega meseca. Ladjo, ki se ie popreje imenovala »Buckan«, je pred nastoprm oceanske vožnje prekrstil v »Baden-Badcn«.
Ker je Karolusova celica popolnoma brez »vstrainosd«, omogoča zelo hitro prenašanje; slika 9Xl2 cm sc krnese n. pr. že v 20 sekundah in v novejšem času baje že celo samo v petil sekundah.
RADIOCASOPiS IN RADIOKINO.
Izredno važnost bo imel ta najnovejši način prenašanja za časopis. Poskusi so se dobro obnesli m lahko pričakujemo, da dobimo že v bližnji bodočnosti radio - ča^ opis. Ako doseže hitrost prenašanja vsaj 29 slik na sekundo, bo niog,;č tudi radio - kino. V Ameriki je že patent-a-.a iznajdba za oddajno kino - postajo. Film se premika cua-
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Drama.
Sobota, 10.: »Scampolo^. v korist Udruže«
nja    gledaliških   ig-alcev,   mestni odbor
Ljubljana. Izven. Nedelja,   11. ob 15.:    »Če pride čarodej«.
otroška predstava društva Atena. Izv. ob 20; »John Gabrici Borkman^. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 12.: »Ajia Christic«. E. Torek, 13.: Zaprto. Sreda. 14.: »Henrik IV> B. Četrtek. 15.: »Naša kri«. D. Petek. 16.: *Pygmalion«. C. Sobota, 17.: »Idijot«.    Prcdsta\a v sp:min
obletniee Putjatove smrti. Izv. Nedelja, 18.: »PvgmaMou«. Izv. Tonedeljek, 19.: »John Gabrici Borkman«.
Red A.
Opera.
SoJx>ta. 10.: Zaprto.
Nedelja, 11.: »Grofici Marica«. Izv.
Ponedeljek, 12.: Zaprto.
Torek, 13.: »Wally«. F.
Sreda, 14.: »Boris Gudenov«. A.
Četrtek, 15.: Zaprto.
Ako ni drugače rr/i:cčeno. je začetek predstav v drami ob 20., v operi pa ob pol 20.
Doma in drugod
V Newyorku bodo otvoriii veliko nemško gicdaiišče. ki bo gojilo predvsem starejšo nemško opereto in igro. Baje se že pogajajo z osmimi člani dunajskega državnega glcdali^č^. za trimesečno gostovanje.
V Euaimpešti je cenzura po dolgih pert-petiah dovolila vprizeritev znane Schnirz-lcrjeve igre »Reigcn«. Kežiser F>anoczi je namreč vsa kočljiva mesta zabrisal z godbo; tam. kjer se začenja, pohujšanje, zaigra naenkrat gramofon, lajna, klavir. Tako znajo Madžari reševati moralo.
V Bratislavi je imel na slovaškem Narodnem gledališču Ne-Jbalov rovi balet >An»iersen« sija itn i; speli. Libreto sta napisala bivši trgovinski minister LacL Novak in Jaroslav Kvapil.
Maks Reinhardt bo potoval z večjo družbo po Italiji. Turne a bo šla v vsa večja mc^ta. prva predstava pa bo v milanskem s Teatra Mauzoni« in sicer xM,'rakel«.
Na Dunaju so izdali ob priliki burgtiic-aterskega 150;etnega jubileja s pomočjo mesta Dunaja prvo biografijo slavnega velikega igralca J. Leuin«kcga. Spisala jo je Helena Richtcr. Jubilej sam so oficijelno proslavili v četrtek s svečano matinejo i;i zvečer z Lessingovo »Minna von Barnhelm*. — Kol!ando\a ^Igra o smrti in življenju« je irreLa na VolJcstlieatru prav lep usrch. Režijo je vodil KarHieinz iMartin, naslovno vlogo Cou3 oissierja pa :ie iffral A. Moissi, kateremu se je zato R. Roiland pomeni za-hvaiiL — Pirandellov s Henrik IV.«, ki ie imel pri nas časten uspeli, je pa na Volks-theatru temeljito propadel. Režiser si ga je zemislil kot burko in zato je bila inter-pretacija nemogoča. — Na Burgtheatru nimajo sreče z Rostandovim >Orl:čem«. Ida Rcland. ki bo igraTa naslovno vlogo, strašno nagaja upravi in vleče publiko za nos. Sama reklama! Sedaj se je na zahtevo klinike Eisclsber^ začela vmešavati še policija. Gospa Koland se je na skušnji n alo potolkla in krivdo zato zvri'ča na režiserja Braiima. Ta »Orlic« se bo očividno težko izlerrel. — Glavna dunajska operetna šia-gerja sta Kalmanova >Cirkuška princeza« ni Le bari ev >£panski slavček*. V maju gostujejo Dunajeani v Gdansku z i Grofico Marico^.
V Beograda je z lepim uspehom gostovala v Shawovi »Sveij Ivanić naša rojakinja Vika Podgorska, članica zagrebške drame. I:;ra scir.a ra sebi je v Beogradu propadla pri krkiki in publiki. Razun nje so biii na repertoarju zadnjih dni >Večni mornar«.
V drugem taboru so bili oni. ki so sc, ne meneč sc za potice, šunko in •piruhe. že pred prazniki podali na ture v pore in planine.
V tretjega uvrščam one. ki so ostali lepo doma ter so potice zalivali v domaćih gostilnah.
No, in v četrtem taboru jih je bilo največ. V tem predelu sem registriral večino ljubljanskih familij, ki so pravočasno skrbeli za zarod in za potomce. Ker ima le-tak ata ali mamica itak že v navadnih dnevih preveč posla z zarodom, sta se za praznike do-menrla, da se pridružita v skupni izlet drugi ali še tretji enako blagoslovljeni familiji.
In bilo jih je kot listja in trave. Mamice so bile vse sijajno razpoložene, pa ni čuda, ko so pa prvikrat vodile na sprehod tudi svoj novi kostim.
Ker je bilo zelo. zeln vroče, so si snele koketne klobučke raz onduliranih in bubifriziranih glavic, ki so jih potem — nameč klobučke — nosili p. t. soprogi.
To je bilo ogledovanja, občudovanja, ocenjevanja in medsebojne zavisti.
Ona. ki se ie spričo prijateljičine elegance  čtit;ia nekam zapostavljeno,
komerno in ne sunkoma, kot pri navadnih kino-aparatlh. Radi tega je tud; sprejemni aparat zelo kompliciran. Gledane v daljavo ali televizija bo mogoča sele tedaj, ko se bo v sprejemnem aparatu skoro isto* časir) videlo, kar se v oddajni postaj; obdaja. Sperjemn; aparat pa bo gotovo >e bolj kompliciran, kot oni za iototelegrafijo jn ne bo prišel za radio - amaterja v poštev. Velik napredek bo že, ko bo amaterju omogočeno sprejemati poleg radio koucertev in
Igovorov tudi slike in risbe z enostavnimi telavtografskimi aparat:. In to Tahko z gotovostjo pričakujemo v kratkom času.
»Labodje jezero*. >Pegica« in izvirna Niko-lajevićeva komedljb. ^Mnogaja lieta«.
Zagreb je imel v četrtek v gostih Hu-dožestvenike, ki so igrali »Uboštvo n; sramota«, te dni pa gostuje s svojim ansamblom voditeljica hellcranske plesne Šole v Laxenburgu pri Dunaju, ga. Kratina, ki je pred leti nastopila tudi v Ljubljani, Opera daje »Manon« s Pcljakovo in Rijavccm, v drami je na repertoarju par komedij, na Tuškancu pa pojejo opereto »Orlov*. Za Veliko noč so dvakrr.t pred razprodanim gledališčem peli »Parsliala«. Drama pripravlja premijero P. Petrovičeve »Zemlje*.
Novosadsko gledališče je r.a turnej po večjih vojvodinskih mestih. Igra. večinoara Nušićcva in druga domača dela.
V Sarajevu imajo ne repertorju -Grofico Marico«, *Tosko~-, »Stambulsko rožo«, Predičevo dramo »Polkovnik Jelič« itd. Prihodnji teden odide operni ansambl v Mostar, dramski pa v Tuzlo, oba na večdnevno gostovanje.
V Splitu je z velikim uspehom gostovala ga. Poličeva v opereti »BajaJeris. Zdaj nastopa v isti vlogi mlada domačinka Zlat-ka Radica, ki jo je sprejela simpatično tako kritika kakor publika.
Mariborsko gledališče je imelo na repertoarju »Grofico Marice«, ^Evanseljni-ka«, »Movžička«, »V vodnjaku« in »Cigane^.
Ljubljanska opera se pripravlja na odkod v Sarajevo in Dalmacijo. Br.
Um revije
— »POPOTNIK.* Izšli sta o.—L Številka pedagoškega :n znanstvenega lista s Popotnik« s sledečo vsebino: Viktor Rede: kn> presije o sedanjem šolstvu v Nemčiji. — A. Osterc: Tretja mednarodna pedagoška konferenca v Heidelbergu. Miro Sijancc: Rimski klasiki v pedagogiki — Fran Žgec: K reformi učiteljske izobrazbe. F. Kranc: Delovni pouk. Fran Suhcr: Risanje in vzgoja samotvornosti ter obširen »Razgled«.
— »2ENSK1 SVET.« 4. številka te naSe lepe in ugledne revije ima sledečo vsebino: Obrazi in duše. tRud. Vidmarjeva.) — France Bevk nadaljuje s povestjo *Male l>orc«.
— I. Vovk nadaljuje svoje delo »Iz spominov Sofje Andrejevnc". —> Dr. T. razprav-la »O ialijanskemu zakonu, o ženski volilni pravici«. — Joža Trdina razpravlja o Oto NVeiningerjevi knjigi »Spol in značaj«. — -Ženski svet« vsebuje nadalje pesnitve Marij. Kokaljeve (V pomladi). Vide M. (Ljubezen je resnica). Marijane Kokaljeve (Kazen), Aleksandra (Vstajenje), Vere Ablreh-tove (Med nami), Srečko Kosovela (Sanje umirajo), nadal;e znanstveno razpravo Mace: ;Gospodin.stvo kot poklic« in zaključuje z obširnim »Izvest cm«.
— »PLANINSKI VESTNIK . Aprilska številka tega lepega glasila SPD je te dni izšin. Vsebina je sledeča: I. C. Oblak: Etna.
— Dr. Klement Jug: Plezalni zapisniki. — Dr. Gizeia Tarczav: Žena in planinarstvo. -- Dr. I. C. Oblak: O Kugyju, njegovi knjigi itd. — Kotiček: Jakobu Aljalu za Sojetnico. Trentar. — K TOietnici Ferdu Seid-lu. — Obzor in društvene vesti. — Dr. Juli us Kugv: Iz življenja hribolazca. — Jakob Aljaž in Janko Mlakar v Mariboru. — Odlikovanje- župnika Aljaža. — Gibanje članstva SPD v letu 10?5. in druge zanimivosti.
— »SRPSKI KNJIŽEVNI GLASNIK« prinaša v pni aprilski številki med dr. sledeče sestavke: Žerornski, Doktor Peter; dr. Banjanin, Dr. Ivau Lckovič, B. Kovačevič, Misli o ljubezni: dalje gledališki, socijalni in politični pregled, ocene novih publikacij itd. Revija izhaja dvakrat na mesec in stane letno 1S0 Din. Naslov: Beograd, Skopljan-ska ulica 9.
Gustav Kmklec: Ljubezen ptic. Te dni izide najnovejša zbirka pesmi g. Krukleca, avtorja »Srebrne ceste« in »Novih pesmic.
Knjiga bo oku.-no opremljena in bo stala 20 Din. Radi omejenega števila prvega izdanja
se priporoča, du. si interesenti knjigo n&roce čimprej pri knjigarnarju S. B. Cvijanovićtl v Beogradu. Akademija nauka.
Boris Godunuv. Opera Narodnega gle daLšea v'Ljubljani ;e na novo naitudiral* znamenito mu/ikalno dramo M. P. Musorg* skej^i »Boris Godunov«. To delo je doseglo izmed vseh ruskih oper po vsem svetu naj« večjo popularno«-*. Grandijozne izvedbe so sc vršile zadnje čase zlasti v Parizu, Bcr* linu, Milanu, na Dunaju in v Beogradu. Pr* va nova vprizoritev t * opere bo pri nas ▼ torek, dne 13. t. m. ob pol osmi uri zvcecr. Diripira direktor opere, g. Polic, naslovno vlogo poje g. Holodkov.
Igralci Narodnega gledališča v Ljublja* ni vprizore v prid svojemu Udruženju v dramskem gledališču danes ob 8. zvečer Niccodemijevo zabavno komedijo v treh dejanjih »Scampclo*. To igro so naštudirali za svojo lansko počitniško turnejo ter do« segli ž njo povsod velik uspeh.
Obletnica Putjatcrve smrti. Ljubljanska drama ponovi prihodnji teden Dostojevske* ija roman »Idi jot t v režiji in inscenaciji po» kojnega Borisa Putiatc.
Sokol
Po glavni skupščini JSS v Djakovem •
V velikonočni številki »Slov. Naroda* smo podali nekoliko zanimivih momentov z glavne skupščine JSS v Djakovem, v tem članku zaključujemo to poročilo.
Iz Strossmaverjeve katedrale so odšli vs; sokolski delegati v dvorano Gasilnega doma k zborovanju, ki se ie vršilo v duhu bratstva, harmonije in resnosti, kot to dolikuje sokolski organizaciji. Zborovanje so počastili s svojo navzočnostjo starosta C. O. S brat dr. S c h c i n e r, njegov namestnik brat Š t e p a n e k in brat Vladimir M ii 11 e r kot delegat teh. vodstva COS. — Brat starosta G a n g 1 se ie spomnil v svojem krasnem govoru češkega, poljskega in ruskega Sokolstva In predglagal, da se odpošljejo brzojavke:
Ccsko - slovenska Obec Sokolska, Pra ga. Tvršev dom: Na VIL glavni skupščini JSiS. obnavljamo v prisotnosti zastopnikov COS. bratske vezi češko - slovenske - jugo-slovenske sokolske vzajemnosti in pošiljamo bratom in sestram iskrene pozdrave, ra-dujoč se veselega svidenja na zletu v Pra> gi. Zdravo!
Zwiazek SokoIstwa u Pokce, Varšava. Jugoslovcnski sokolski savez, zbran na svoji glavni skupščini, pošilja v prisotnosti zastopnikov bratske COS. vsem bratom in sestram v glavni zemlji Poljski iskrene pozdrave! Da živi slovansko sokolsko bratstvo! Czolcm! Zdravo!
Sojuz rusbago Sokolstva, Praha, Stražnice 166: Bratskem ruskemu Sokolstvu % glavne skupščine JSS bratske pozdrave. Slava Rusije vstani pomlajena v duhu slovanskega Sokolstva 1 Zdravo!
Kralju Aleksandru in prezidentu Masa-nku sta bili odposlani brzojavki:
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I.. Beograd: Sedma glavna skupščina JSS., ki se vrši v navzočnosti zastopnikov COS. v kraju dela in smrti velikega Strossmav-erja. pošilja Vašemu Veličanstvu in kraljevskemu domu vdane bratske pozdrave. Nai živi junaški rod Karadjordjevičev! Živela domovina! Živel ujedinjeni narod! Zdravo!
Prezident Masarvk, Praga: Na sedmi glavni skupščini, ki se vrši v kraju, kjer je deloval in umrl veliki Strossmaver. ponavljamo v navzočnosti zastopnikov ČOS. vezi češko - slovenskega in juscoslovenskcga bratstva ter vdano pozdravljamo brata pre-zidenta. Živela češko n slovenska republika! Zdravo!
Govoru brata staroste so sledila poročila poedinih Saveznih funkcijonarjev, ki so bila vsa soglasno odobrena in sprejeta. O novoizvoljenem starešinstvu je »Slov. Narod« že poročal. Pri tem bi omenil le še to, da je bil, že pred glavno skupščino odsto-pivši savezni načelnik br. Miroslav A m -brožiČ, ponovno izvoljen za načelnika na seji župnih načelnikov (od 23 žup je bila proti Ic ena), ki sc ie vršila en dan preje, to jc 13. marca. Izvolitev pa je odklonil in zbor župnih načelnikov se je moral med skupščino zopet sestati, nakar je bil izvoljen za načelnika br. dr. Viktor Murnik. — Velike važnosti za naše Sokolstvo so zaključki o vzgoji sokolske dece, naraščaja in deloma članstva, ki jih je skupščina soglasno in z odobravanjem sprejela. O tem pa drugič. J. S.
j. SucJiy:
LjL-bljansks slike
Posledice iiuerzta.
Na svoj inserat, da išče družico za velikonočni izlet v Benetke, je dobil nič več in nič manj kot sedemnajst odgovorov, s slikami seveda.
Ker jc mož g-lede izbire bil precej ne^amosrrjjne narave, se je obrnil do grafologa. da mu na podlagi p'sanj raztolmaći poželjnosti poedinih kandi-datinj.
Grafolog se ie lotil dela ter je svo-fenra klientu podal nastopni res ume:
Od sedemnajstih nežnih stvaric je Iz'oČil dve; prvo, ker ni še imela zakonitih let, drugo, ker jc prekoračila nevarna leta kar za celih deset let, čeprav sta mu, namreč grafologu, ugajali obe. Od ostalih /petnajstih je ugotovil, da so tri koleričnega temperamenta, dve sangviničnega, ena da Ima tragično dušo, dve da sta tragikomični, dočim se pri ostalih z ozlrom ra kratki rok ni mogel opredeiiti. Kon-statiral je nadalje, da med kandidati-rjami samo tri še niso ljubile, kaF j« traje  «pogrunta!»    iz karakterističnih
potez tnanuproprija. Ugotovil še rudi.
da sta med njimi dve ločenki, tri faktične in samo ena * slamnata .* vdovica.
Nadalje je mogel ugotovit', da je vseh petnajst od svoje starosti odštelo — skupno Ie sedemintrideset let. Kar se boje tiče, je med kandidatiniami šest črnolask. tri brlnetkc, štiri blondinke in dve zlatolaski. Pet, da je bujne rasti, štiri oblih oblik, ostale pa da se večmanj približujejo ^ravui črti». Tudi zobovju ni prizanesel. češ da imata dve «fovš» zobe. Vse pa da imajo —■ bubifrizuro.---
In možakar je odšel v Benerke z ono, ki naj bi imela tragično dušo. Črnolaska, tipičen izvod žene, ki je nikdo ne razume. OnduTrana bubifri-zura. Sik klobuček, črevrjički z visokimi petami. Pompadurka z domačo apoteko.
Ko se je vrnil, je pripovedoval, da se je razumel z ženo. ki jo baje v Ljubljani nihče ni hotel razumeti----
Velikonočni izprehodi.
Za velikonočne praznike je bila Ljubljana razdeljena v štiri tabore.
V prvem so tičali oni srečniki. ki imajo ali svoj avto ali pa vsaj tolko denarja,    da se 'ljubljanskega prahu
1lahko otresejo tam kje v deželi makaronov ali na naši južni rivijer*
se je radi tega pozneje znesla nad ubogim možiČkom. češ da ne mara za njo, da se mu gotovo ne dopade. da jo zanemarja in kar je še enakih očitkov.
Ko so dospeli na lice mesta, tja namreč, kamor so bili namenjeni, so se razvrstili okrog mize. In tedaj še le se je začelo natančno otipavanje in — cenzuriranje.
«GIej, kakšen prstan ima,'* trni je šepnila v uho, svojemu možičku namreč.
cOh, kje si pa kupila to lepo torbico?*
«Res? Beži no. kaj toliko stane? Ves, moj pa meni ne kupi nič takega —»
Ubogi revež, ko se je vrnil domov!
In pridno so zalivali ateki, dočim so klepetale mamice ter so rajali otroci. Tihožitje.
Temačno-mračen vhod, ki ga za silo razsvetljujeta dve žarnici vrhu stropa.
Na desno vhod v salon, na levo v mali «štibeljc» in naravnost v točilnico.
Na nos ti udari drezajoč vonj po praženi čebulji, v katerega se pomešava aristokratična vonjavost pečenih pišk. pečenk in drugih 'kulinaričnih umetniiL
Ropot žlic, vilic in nožev ter krožnikov, ki jih na posebno mizo odlagajo natakarji. In regljanje izza kuhinjskih prostorov, kjer se v čistilniku snaži posoda in orodje avtomatičnim potom, Brni v ušesih.
Natakarji v belih platnenih jopičih' s pozlačenimi gumbi švigajo sem in tja, pozdravljajoč došlece s pozornim: zos! Pridna Pepca v spremstvu svojega mladega pomočnika v duševnih in telesnih ozirih, vlači težka bremena nakopičenih krožnikov v čistilnico in se zopet vrača. Pikola jedva še zmo-reta naval žejnih gostov, ki jih pozdravlja neumorni šef v tisti večno črni obleki, z debelo zlato verižico ter z bingljajočim naočnikom nad vzboče-nim telovnikom. Poosebljena zadovolj-nost, če je hiša polna gostov in klavrna fatalistična udanost, če jih ni. Večinoma pa so.
Razmišljajočega me zdajci s svojim osornim glasom pozdravi osebni za-Ščitnik mojega prozaičnega želodca s stereotipnim: «Klanjam se, gospod X!» (Prej me je s svojim vpijočim glasom kar s polnim imenom pozdravljal, kar sem mu pa potem pripovedal. češ da mi ne spravi na vrat davčne oblasti, ki bi im ootovo pregledala obisti. s—I ^
Pr os ve ta
5tran 4.
nSEO.VENSICI NAROD« Hne 11. aprila 1926.
Ste v 81
I
Znana, solidna trgovina izgotovljenih oblek za dame in gospode
ODflpnstfllf VT   Mestni trS št-5, bo tudi v teh dneh #   Uv| llCllUVIv   splošne preskrbe z oblačili omogočila cenj. rodbinam in poedincem, da si nabavijo o pravem Času
na obroke «, 0 brez povišanja cen
1314 a
oblačila
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 10 aprila 1926.
— PoKtiena suspenzija občinskega upravitelja. .Minister no truni: h del Boža Ma-ksirrtovič je odredil suspenzijo občinskega upravitelja Bukše v Imotskem v Dalmaciji, zato ker je prišel v konflikt s Siepanom Radićem, ko je potoval po Dalmaciji. Bnk-iša Radiča. ki je p-.spel v Imotski, ni pozdravil. Radič ga je zato na shodu napadel na žaljiv način. Bukša je natD Radića tožil radi žaljenja čast!. Kako je proces končal, še ni znano. Rezultat :cg- konflikta pa je, da je notranji minisier ob. nekega upravitelja suspendiral.
— Delegat Rockef^llerjeve ustanove v Beogradu. Iz Zagreba, kjer je pregledal vse sanitetske in zdravstvene institucije je prispel včeraj v Beograd delegat Rookeieller-Jeve ustanove. Po inšpekciji v Beogradu odpotuje na Cetinje da tam prouč. zdravstvene razmere Crne gore.
— Vpckojeni bivši ernogorsKi ministri. Na podlagi mkaza minerskega sveta je priznana pokojnina nekdajnlm min'sirom bivše kraljevine Črnegore Nikoli Hajdu. kovic. Petru P lam en cu in dr. Gj. Soču. Priznanje pokojnine bivšemu črnogorskemu minstrskemu predsedniku Petru Pfcu tnencu je izzvalo splošno pozornost.
— Ukaz o policijskih uradnikIhi. V notranjem mrnjstrstvu je ses:av1je:i ukaz glede imenovanja (n premestitve policijskih uradnikov. Ukaz je kralj že podpisal.
— D°n Bianchini ozdraveL Več mesecev teižko bolni voditelj in narodni probu-d :e!J Dalmacije don Jura? Bianchini je že pop- !norna ozdravel ter je včeraj poskušal prvi sprehod ob obali v Splfta.
— Priprave za letošnji kongres narodnih manjšin. Dne K in 7. aprila se je vršila v Draždanih v hotelu BeMevue seja svoje-časno od prve e\ ropske narodnostne konference v Ženevi izbranega pripravljalnega odbora za >Kongres organiziranih evropskih narodnostnih skupin v I. 1925.« Pet v odboru se nahajajočih narodnostnih skupin so zastopali: slovenski poslance dr. \Vil-fan iz Italije. Madžar dr. Flachbart iz Ceho-felovaške, Poljak dr. Kacz.narek iz Nemčije, žid Dr. Motzkin in nemški poslanec dr. Schiemann iz Latiškc. V vseh temeljnih vprašaniin glede smernic in programa le .vladalo razveseljivo soglasje med člani pripravljalnega odbora. Čas in mesto prihodnjega kongresa se bosta določila šele na drugi odbore v i seji meseca junija, nakar se tv>do razpo>iu':a vabila posameznim narodnostnim skupinam. Z vodstvom tehnič priprav je bil poverjen dr. Evvald Amnenee tz Estonske.
— Napad na g. Pertota v Trstu. Italijanski generalni konzulat v L ubijani nas prosi, da objavimo: »Tukajšnji list; so obja-\ 1 zadnje dni vest o r.apadu na g. Pertota. upravitelja dnevnika Edinosti v Trstu. To poročiio je prinesel te dni i oe: neki ljubki časopis ter jc o njem razpravljal.
Žalibog se je ta obžalovanja vreden čin v resni-i izvršil. D::e 1. t. m. je navalila ^ruča pijancev na imenovanega gospoda in jca rretepla. K sreči niso dobljene pcškotloe ne v^rne. Kralievi j :a! i lanski generalni konzulat obsoja skupno z javnostjo ta brezvesten napad. Obenem pa v stricu uradnv^j obvesiila poroča, da so bili štir;c napadalci kmalu po napadu od narodne milice areti-t in predani kompetentni oblasti. Peti napadalec, uslužbenec trgovske mornarice, se ie neposredno po dogodku ukrcal ter odpotoval z ladjo, ki je ravno takrat zapustila tržaško pristanišče. Radi tega se ga ni molio takoj aretirata«
— Kopališče Krapinske Tcpltee ie odprto že od Velike »»oči. Gostje se spreiema-jo na lečenjc in okrcpiio \ sak čas. Dohod
In zgodilo se je. da me nekega dne zopet pozdravi < Klanjam se, gospod X!». ko iz salona stopi gospod profe-:sor. Meneč, da ga natakar hoče vleči, mu zabrusi v brk: laz nisem noben X, marveč profesor. > Na kar sem profesorju obrazložil pomen neznanice X V tem primeru.
V štibeljcu za leseno ograjo, kjer kveti večna luč. imam svoj poseben kot pri posebni mizi. Strogo gledam, odnosno gledajo, da me v razmotri van j i h ne moti — nepozvan ali neznan sosed. Tako sem, kar se moškega spola tiče, pri tej mizi večinoma sam.
Pri drugi mizi sedi nositeljica najlepše bubifrizure, vsaj kolikor smo to ugotovili dva mizogvna in moja malenkost. Prav ugaja nam njen zvonki jrlasek, če se blagovoli zu.sme.iati. Drugače pa je na glasu kot poznana k rotile! i ica — ra-keta.
Dalje sedita pri posebni mizi dva zakrknjena samca, ki se dobrodušno (smehljata, če tu ali tam pade dovtin. Fden njiju lupi pomaranče kot jabolka. Sta ugledna gosta.
Ostali dve mizi sta prepuščeni onim. ki mislijo v tem miljeiu priti na svoj račun, bodisi kot zaljubljenci, bodici kot uiivači kulinaričnih proizvodov aii kot izstavljala menic in drugih takih •coristnhh bonov.
Vsem pa sveti po noći in po dnevu Ista večna luč, ker bi drugače bilo temno.
In zunaj ropotajo krožniki ter ralja-?o čistilni kamni, da bi te trgalo po ušesih če ne bi hnel polnili ust.
Sredi vsega valovanja je edini mirujoči pol gospod direktor-restavrater.
je najbolj priporočljiv preko železniških postaj Zabok ali Rogatec, kamor pošlje kopališka uprava voz, ako je o prihodu pravo-časno obveščena. Cene so letos znatno z niža;, l in se dobi cela oskrba (3 obroki dnevno) s stanovanjem že za 50 Din. Javni nameščenci, penzljonisti, invalidi in zavarovanci bolniških biagajen dobe v predsezoni in v posezoni 50/« popusta pri stano-vanju in pri kopeljih. Podrobne informacije in prospekti se dobe pri kopališki upravi Krapinske Toplice.
— Proces dr. Šarić - Jaajić v Sarajevu. Dne 14. t. m. se vrši v Sarajevu senzacijo-nalna razprava proti bivšenTu ministru ver Tanjiću, katerega toži sarajevski nadškof dr. £arić radi žaljenja časti. Za proces vlada veliko zanimanje.
— Narcisnl dan v Novem atestu priredi ob lepem vremenu v nedeljo 11. t. m. v svoje človekoljubne namene pomladek Rdečega križa na deški osnovni šoli. Naj bi ne bilo nikgar, ki hi odklonil cvetko mladih naših borcev za ljudsko zdravje ine blaginjo vsega sveta.
— Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani ;e prejela meseca marca 1926 sledeče priscpvke: L Podružnice: Rogaški okraj 789 Din; Hoče 1*8 Din; Tržič 431 Din; Brdo in okolica 340 Din; Ribnica (Dolenjsko) /. 155 Din; Ribnica (Dolenjsko) m. 144 I »in; Vransko 250 Din; Sv. Lenart v Slov. gor. 200 Dien; Hrastnik ž. 547 Din; Gornji grad 910 Din; Sv. Barbara v Halo-
10S Din; Trbovlje m. 68.50 Din; Ljubljana: šentpeterska ž. 6620 Din; I. mestna ž 72 Din: skupaj 10.882.50 Din. — II. R a z-ni prispevki: Jos. Veikavrh. Reka-Laško. nabral 164.50 Din; Ernest Starki. Foča fv5 Din; dr. M. Schmirmaul, Jarenina. 50 Din; V. Zaltrastnik, Škofja Loka. nabral ls7 Din; Josip Rusija, Hermina in Anči Rušila, Šiška, 9 Din: skupaj 475.50 Din. — Vsota vseh prispevkov 11.358 Din.
— Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana. Poganski nasip 10 3, pošlje vsakemu naročniku Slov. Naroda« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj! Ne bo vam žal!
— Prostovoljno gasilno društvo na Strnišču pri Ptuju javlja vsem kupcem srečk, da se je žrebanie srečkania, ki ga ie društvo priredilo v podporne namene društva, izvršilo 7. aprila t. 1. ob 9. uri zvečer na Strnišču v nazočnosti celega odbora in uradnega zastopnika ter je glavni dobitek, posestvo v Vintaroveih. zadela št. 1390. — Društveni predsednik: Josip Cizej. 417n
— »VI. Zagrebački zbor, Zagreb. 15. do 23. avgusta 1926. Na željeznicama \ parobrodima 50% popusta.«. Poslednji stavek mora biti izvršen v malih črkah na doljnjem rebu plakata. Uprava Zbora poziva vse naše umetnike, kateri se za izvedbo tega pia-kata interesiraio. da ii do konca tega me-seca pošljejo idejne skice in navedejo svoje adrese in ceno za izvedbo načrta. Skice, k.«:i.r':i se ne bode vzelo v obzir, bo uprava zbora vrnila lastniko<m brezobvezno.
Harakiri v Beogradu. Na drugem mesu poročamo o strašnem samomoru, ki ga e i:vršila neka ženska na Sten evcu pri Zagrebu, o sličnem slučalu pa tudi javljajo iz IJeograda. V ulici Miloša Velikega si ie z nožem preparala trebuh mlada vdova Danica Viktorovič. Vzrok samomora je kronična tuberkuloza. Vdovo so prepeljali v bolnico, kjer leži v agoniji.
— Se en beograjski rekord. Beograd je preteklo leto postavil rekord glede števila samomorov in glede števila neporavnanih n er.ic. Iz statistike, ki jo je izdala policija za zadnjih šest mesecev, pa je razvidno, da tudi rekord v pijančevanju. Policija je v tem času aretirala 1247 totalno pijanih ljudi.
— Zlatnike so našli v Zlatorog - terpen-tinovem  milu:  Angela  Mahkota, soproga
unravnika Narodnega gledališča, Ljubljana: Elizabeta Mervar, Medija - Izlake; Andrej Kovačič, Obločice; Anica Cimpcrman, Polzela: Matilda Sertić. Zagreb. Srebernjuk 35: Spindler. hči novinarja, Maribor: .1. Pernuš. Maribor. VVildenrainerova 11: Filo-mena Meri. Maribor. Katarina Logar, Ol-ševek: Marija Janežič, \*elki vrh.
— Ljudem, ki so potrti, preutrujeni, za dc)o nesposobni, preskrbi prirodna grenčica > franz - Josef« prost krvni obtok ter poviša zmožnost za mišljenje in delo. Vodilni k 11 :iiki dokazujejo, da je voda Franz - Josel tudi nevrastenikom odlično otvorilno sred-stve. Dobiva se po lekarnah in drogerijah.
— Rogaška Slatina je naše najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca Crcves. mehurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte! S9-T
Iz Ljubljane
Za popoldanski koncert, ki se vrši
v nedeljo dne 11. t. m. in katerega priredi Pevski zbor slovenskih učiteljev, so v ne-deljo 11. t. rn. vstopnice v predprodaji od 10. do 12. ure v Matični knjigarni in od 14. dale pred vhodom v koncertno dvorano v hotelu Union. Začetek koncerta je točno ob 15. uri popoldne. Cene za nedeljski koncert s > znižane. Prj koncertu sodelujejo Srednješolski pevski zbor. Pevski zbor slovenskega učiteljsiva, operni pevec g. Julij Betetio in pomnoženi orkester Dravske divizije.
—J j Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja, da je uii:t1 njen dolgoletni član g. Ivan Pot o kar. Pogreb se vrši v
nedeljo 11. t. m. ob 4. popoklne iz hiše žalosti. Mestni trg št. 16, na pokopališče k Sv. Križu. Vabtmo vse članstvo, da se udeleži istega v čim večjem številu. — Odbor.
—Ij Občinstvo, ki poseti nocojšnji koncert v Unionski dvorani, urludno prosimo, da zajede svoja mesta pred S. uro, kajti začeick koncerta mora biti točno ob S. uri, sicer bi orkester Dravske divizije pri koncertu ne mogel sodelovati, ker ima ta orkester isti večer še drug nastop. Zato prosimo točnega prihoda, ki omogoči točen začetek.
—lj Zadrugi stavbenikov in tesarskih mofctrov sta naklonili za kritje režijskih stroškov II. arh. razstave 9eK) Din, za nagrade najboljših dijaških del pa 1000 Din. Nagrade so prejeli sledeči absolventi in dijaki: g. Mesar 400 Din, g. Bezlaj 300 Din, %. Lah 200 Din, g. Zrimšek 100 Din. S tem darom sta pokazali navedeni zadrugi, da imata smisel za ra-zvoj in napredek pouka na tehniški srednji šoli v Ljubljani, za kar jima gre vsa hvala. Razstava se zatvori v nedeljo 11. t. m. ob 6. zvečer. Občinstvo, ki si te razstave še ni ogledalo, naj ne zamudi zadnjega dneva.
—lj Poroka. Te dii se ie poročil ing. Engclbert Hribernik z gdčno. M aro Ložarjevo, oba iz Šiške. Bilo srečno!
—lj Predavanje o kuhi s plinom se vrši v ponederjefc dne 12. t. m. ob 4. popoldne v kuhinji gospodinjske šole v Mladiki. Pridite in prepričali se boste, da je le kuhanje s plinom sodobno, ker je cenejše, pripravnej'se in čistejše kot kuha s premogom.
—lj Ljubljanski Sokol opozarja na slavnostno telovadno akadorrrijo, katero priredi v sredo 14. t. m. ob 8. zvečer v društveni telovadnici. Po akademiji sokolski ples v veliki dvorani Narodnega doma. Na akademiji bo razstavljen meč kralja Aleksandra L, darilo Nj. VeU kralja društveni tekmovalni vrsti. Pri akademiji sodelujeta, društveni pevski zbor pod dvostvom br. Ferda Ju-vanca ter godba dravske divizijske oblasti pod vodstvom g. dr. Čerina. Vstopnina za akademijo 20 Din, stojišče 10 Din, vstopnina za ples 10 Din. — Članstvo v kroju!
—IJ V društvu »Soča« predava danes v soboto v salonu pri Levu univ. prof. g. dr. Rado K u š c j o zelo interesantni temi, ki se glasi: »Cesaropapizem na vzhodu in njegove zapadne oblike«. Vabljeni vsi Sočani in prijatelji d-rušiva. Začetek ob pol 21. zvečer. Vstop vsem prosti.
—ij Sokol I. opozarja svoje članstvo na važno predavanje br. dr. Laha o najznačilnejši dobi nacional, češke historije »Žižka in Husova doba«. Predavanje se vrši v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v Kino Matica in ga spremlja 160 slik. Pridite vsi!
mm gospod« priporoča po zelo zatonih cenah trrdka
ML KPnCy LloHljana
— Smrtna k°sa. Danes d:poldne je umrl v Ljubljani bivši trgovec v Mariboru g. Franc Dolenc. Bil je svojčas tudi trgovec v Ljubljani. Pogreb bo v ponedeljek cb dveh popoldne iz Volfovc ulice št. 8. Blag mu spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno so žali e!
—lj li radništvo Mestne hranilnice v Ljubljani daruje za Društvo slepih 665 dinarjev mesto venca na krsto umrle soproge svojega tovariša ge. Marije Sušteršič.
—lj Viškim občanom! Prejeli smo in objavljamo: Ogron.na beda. v kateri se nahajajo reducirani rudarji Trboveljske pre-mogckopne družbe, zahteva takojšnjo od-pomoč najširših plasti celokupnega naroda. Zato se akcijski odbor, sestavljen iz viških občanov brez ozira na strankarsko pripadnost, obrača do vas, da jim priskočite po svojih možnostih na pomoč. V ta namen se bodo pobirali prostovoljni prispevki na nabiralne pole v dneh med 10. do 18. aprilom t. 1. Upamo, da ta našp poziv ne naleti na gluha ušesa ter se mu odzovete prav vsi. Le skupna enotna odpomoč lahko olajša gorje, katero morajo prenašati odpuščeni rudarji v Trbovljah. — Akcijski odbor za pomoč trboveljskim rudarjem na Viču.
—H Scampolo prvič v Ljubljani. Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnjo predstavo Scampolo. Igra se samo enkrat in sicer v korist Udruženja gledaliških igralcev.
—lj Mesto venca na krsto se. Marije Sušteršlč - Tičarjeve j-e izročila našemu uredništvu rodbina g. Viktorja Rohnrr.anna 200 dinarjev za Kolo jugoslov. sester (Dečji dom). Iskrena hvala!
—I j Sokol II. priredi v nedeljo 11. t. m. ob pol II. v telovadnici na realki predavanje: Pomen sv. Cirila in Metoda za Slo-vanstvo. Predava univerzitetni asistent brat dr. Kolarič. Udeležba članstva obvezna.
—ij Promenadni koncert muzike Dravske divizijske oblasti bo pri ugodnem vremenu v nedeljo 11. t. m. cb 11. dopoldne v Zvezdi. Spored: 1.) Muhvič: »Srb, Slovenec in Hrvat*, koračnica. 2.) Parma: Uvod in baletna glasba iz opere »Zlatoroga. 3.) VVagner: Predigra k operi »Mojstri pevci Norimberški«. 4.) Ćižek: »Iz srpske šume i utrine«. 5.) a) Kalrr.an: »Pojd z menoj v Va-raždine iz operete »Grofica Marica«. b) liengartner: »Rio negro«, shinunv. 6.) Cerio: »Slovenski fantje«. Koračnica. — Dirigent viSji kapelnik dr. Jos. Ć e r i n.
—V Mestna zastavljalnica ima tomeseČ-no dražbo avgusta 1925 zastavljenih predmetov 15. t m. ob 3. popoidne. 413
—lj Čechoslovacl prijdete tuto nedeii v 10. hod. dopoledne do kona Matica. Pf edna-si dr. Lah o Žižkovi s 160 skiopt. obrazy. Bez v st up ne ho. 4 Ion
—li Občinstvo ponovno opozarjamo na predavanje dt. Ivana Laha o Janu Žižki in busitskih boji it. Predavanje spremlja 160 skioptičnih slik in so vrši jutri, v nedeljo ob 10. v kinu Matici.
— Krasna izbira najnovejših bluz: Kri-stotič - Bučar, Ljubljana, Stari trg.
Iz žalostne domače Kronike
Harakiri v blaznicL — Vzrok Šramove smrti ugotovljen. — Stote t Savo. — Pet žrtev strahovitega neurja. — Osveta zapeljanke.
V blaznici na Stenjevcu pri Zagrebu se je te., dni odigral strahovit dogodek. Eva SereŠ, stara 32 let. ki je bila radi živčne bolezni že dalje časa v zavodu, si jfi. na strašen načhi hotela končati življenje. Izvršila je pravcati harakiri. Šereševa je bila v zadnjem času zelo mirna in zato jo niso preveč strogo nadzorovali ter so K> celo pustili opravljati lahka dela. Pred dnevi je poleg Šereševe usmiljenka rezala kruh in se nato za hip oddaljila pustec nož na mizi. To je imelo usodne posledice. Serešcva je zagrabila nož in se neopaženo oddaljila. Kmalu se je zopet pojavila s prerezanim trebuhom. Kmalu nato so jo našli mrtvo in sicer v krvi na hodniku blaznice. Ostalih umobolnih, ki so videli nesrecnico. se je polastilo veliko razburjenje m nekateri so dobili hude živčne napade.
Poročali smo te dni, da so v Zagrebu v stanovanju v Juriševićevi ulici našli mrtvega mešetarja Ivana Srama. Ker se ni vedelo kakšne smrti je mož umrl. je bila izvršena obdukcija trupla. Potom obdukcije se je ugotovilo, da je dobil Sram z nekim topim predmetom silen udarec po glavi in je vsled krvavenja možganov umrl. Sram je dobil poškodbo med pretepom v neki turški kavarni. Policija zasleduje se-dai ubijalca. Značilno za zagrebške razmere jc. da Srama kljub težki poškodbi, ki jo je imel, niso hoteli sprejeti v nobeno zagrebško bolnico na leče-nje. češ da ni prostora. Tako je nesrečnež, ki je par dni po mestu ves zbegan taval, doma brez vsake pomoči umrl.
Zagrebški listi poračajo o posku-šenem samomoru mlade dame, ki je skočila v četrtek zvečer s Savskega mostu v vodo. Mladenka pa se ie menda v vodi skesala umreti in je pričela plavati. Srečno je preplavala nevarno mesto pri železniškem mostu ter nato plavala v smeri proti Trnju. Tam sta jo dva seljaka potegnila iz vode. Vso premrazeno in premočeno so prepeljali na stražnico, kjer so jo dobro ovili. Na stražnici \so mladi ženski, ki se piše Ana \Voli čestitali k nenavadnemu športnemu uspehu, zakaj plavala je v obleki in čevljih v mrzli vodi od Sav-
skega mostu do Trnja ter s tem posta-vila športni rekord, katerega bo malo kdo dosegel. Ko so io vprašali, zakaj ie hotela izvršiti samomor, ie cinično pripomnila, da to nikogar ne briga.
Nad selom Zemljana pri Mostarju, je te dni divjalo ponoči strahovito neurje. Grmelo in treskalo jc, kakor da bi bil sodni dan, dež pa je lil kakor U škafa. Nenadoma je sredi neurja tre« ščilo v hišo Kista Petkovića. Strela je porušila vso streho, sesulo se je skoraj celo poslopje ter pokopalo vse domače pod seboj, istočasno je začela hisa goreti. Iz gorečih ruševin so sc čuli ob-bupni klicj na pomoč. Ko je bila hiša že vsa v plamenih, so šele opazili požar sosedie. Pomoč pa je bila že prepozna. Ko so ogenj pogasili so izpod ruševin potegnili strašno obžgana trupla Ristj Petkovića, njegov žene in enega otroka. Njegov brat jc bil šc živ. istotako tudi njegovo dete. Prepeljali so ju v mostarsko bolnico, ni pa upanja, da okrevata. Strašna tragedija je vzbudila splošno sočutje v tamošjiji okolici.
V malem Hercegovinskem selu Borovo sc jc te dni odigrala grozna ljubavna tragedija. Motiv: stara pesem. Vaški fant Ljubo Karavič je imel ljubavno razmerje z mladenko Saveto Lu-kič. Dolgo je dvoril in se sladkal neizkušenemu dekletu, ki je končno podleglo njegovim ognjevitim in medenim besedam. Ljubo je Saveti zatrjeval da jo poroči.
Njuna ljubav ni ostala brez posle** dic in mladenka ie začutila, da postane mati. Ko je Ljubo to izvedel ga nI bilo več biizu. Zaman so bile prošnje, zaman solze dekleta. Zapoljivcc je^ ostal zakrknjen. V svojem obupu je Saveta zasnovala strašno osveto. Najpreje je nezvestemu ljubimcu, ki ie medtem že dvoril drugi, pisala lepo in dolgo Pismo, opominjajoč ga, da naj se vrne k njej, drugače da os\Qti svojo čast. Ljubo je ostal neizprosen. V mladenki .ie vzkipelo. Nekega večera, ko je šel Ljubo na sprehod, sta nenadoma počila dva strela. Smrtno zadet v gltvo in v srce se je Ljubo mrtev zgrudil na tla. Saveta je brez sledu izginila. Dva dnj kasneja so jo našli mrtvo v prepadu Trnje.
Film
Neposnet film
Pretekli mesec se je v Hollywoodu mnogo govorilo, da se med glasovitim toreador-jem in osvajalcem ženskih src Rudolfom Valentinom ter temperamentno Poljakinjo Polo Negri nekaj plete. Razš-iriene so bile celo vesti, da nameravata v najkrajšem času stopit pred oltar. Zdi se pa. da je bila to vse skupaj umetna in dobro inscenirana reklama, ker so te vesti nenadoma zopet utihnile. Toda v Hollywoodu hočejo novosti, hočejo senzacij. In tako so nedavno zopet skuhali eno. v čije ospredju sta stala Rudolf Valentino ter njegova filmska partnerica, najnovejša filmska zvezda Vilma Bankv, ki je rodom Madžarka, Francozi pa jo hočejo imeti za svojo...
Vilma Banky je poročena z madžarskim baronom Lukatzom. Gospod baron je zelo temperamenten ter nepopisno ljubosumen na svojo ženo. Za njega je pravi pekel, kadar je treba za film posneti scene, ko se njegova žena poljublja ali pa objema s svojimi partnerji. Najbolj je baje baron ljubosumen na Valentina, katerega je ponovno napadal, da ljubavne scene po nepotrebnem prethava in zavlačuje, kadar igra z lepo baronico Vilmo. Končno se ie Valentinu vse skupaj zdelo preneumno in lepga dne je silnega madžarskega barona izplačal prav po amerikansko.
Pri snemanlu nekega prizora, v katerem Vilma strastno pade naročje lepega Valentina, jc baron popolnoma izgubil prisotnost duha. Čim so igralci in igralke odšli iz ateljeja jc baron navalil na Valentina: »Lopov ti! Zapeljivec!«...« Dalje ni prišel, zakaj dobil je od junaškega toreadorja tako silen boks v želodec, da je kar obležal. Igralci in igralke, ki so čuli vik in prepir, so se vrnili v atelje ter opazili, kako je preprljrvi baron za božjo voljo prosil junaškega Valentina, da naj mu prizanese.
Prizor bi bil sijajen film, a žal ni bil posnet ____
Filmi pri nas in drugod
Ta teden smo imeli v Ljubljani celo vrsto res lepih, večinoma ameriških filmov. Ck a plinov »Lov za zlatom« v Matici je popolnoma upravičil svoj sloves in podal tudi pri ljubljanski publiki, ki je doslej o tem velikem tragikomedu vedela prav malo. Kdor je gledal v Chaplinu tip dobrega, a slabotnega človeka, ki jih hodi po svetu toliko, je lahko umel, zakaj ljudje ponekod pri njegovih filmih jokajo. Da sta režija in fotografija prvovrstni, je umevno, saj je bil Chaplin tudi sam režiser. — Dvor je igral »Zmagovalca smrti* z Markom, že tudi v Ljubljani popularnim atletom in orjakom, Ideal pa Paramo u ntovo komedijo »Doživljaji podveznice« s svojevrstnim komikom R. Griiiithom. Te dni nam nudi Matica temperamentno amaconko Priscilo Dean v »Se-viljski sireni«, Ideal komedijo »Nezvestoba brez posledic z Alolfom Men ion jem, Dvor Pa francosko propagandno dramo »Obtožujem!*-, ki je po svojih pretresljivih slikah iz svetovne vojne najboljša propaganda za mir.
V Zagrebu so <e dni igrali filma »Nedolžno obsojen na električni stol« in »Pariški cunjar«, ki smo oba v Ljubljani že ime-Ji, poleg tega pa »Pikantno afero« z Viviano
Gibsou. ameriško dramo »Senator in plesalka«, ki je baje zelo dopadla. Zamenjane žene« itd. Največji zagrebški kino »Balkan« je kupila te dni neka ameriška družba, za katero S2 baje skriva slovito podjetje »Pa* ramont«, za 15,000.000 dinarjev.
Beogradski kini predvajajo filma »Zadnji dnevi Pompcja« in »Črnega anjj;e!ja«. k\ ju oba dobimo v kratkem v Ljubljano. »Pol-device« po znanem francoskem romanu, »Mafoo« z Lyo de Putti i. dr.
Tudi Sarajevo ima 2e »Pampeje« in nemški fiim »Tartuiie« z Jannf^gsom in Lil Dagoverjevo.
Mariborčani imajo »Deklico s protekcijo«, ki smo jo videli nedavno v Ljubljani, ter najnovejši nemški fUm »Rožni kavalir« Po znani Straussovi operi in špecijelno za film od Straussa samega predelano glasbo, Kilm nam obetajo tudi v Ljubljani.
Dunaj je imel ta teden precej novih filmov, med dr.: »Gospod pod vislicami« po istoimenskem romanu lani umorjenega Huga Pettauerja, Lubitschev ameriški iilm > Se en poljub!«, ameriško dramo »Luksuzne hijene« itd. V sredo so prvič predvajali »Črnega angelja«, nekateri kini še vedno vrte »Lov za zlatom«, drugi pa tudi nam Že znane filme >Princeza in klovn«, »Izgubljeni svet*. »Peklo devic«, Robin Hood«. Predmestni bioskopi imajo na programih seveda celo množico »manj vrednih filmov.
— Najlepša ameriška filmska igralka^ Neka ameriška filmska revija je nedavno stavila svojim igralcem vprašanje, katera
filmska isralka je najlepša. Iz tega plebiscita je izšla kot zmagovalka Mary Pick-fordova. žena Dcnghsa Fa'lrbanksa. Njei slede Pola Negri, Norma Talmagde, Carin-* ne Grifith Gloria Svvanson in Madge Bel« Iamv.
— Gojenci Paramountjve šole so do* končali svoj prvi film »Slavna mladost«. Uspeh nekaterih dijakov v filmu je bii ta«, ko velik, da so bili takoj sprejeti, da igra, j 3 važne vloge v bodočih Paramountovili filmih.
— Najnovejši film z Douglasom Fair-banksom so »Trije mušketirji«. Pole.^ Fair-banksa igrata v njem tudi Adoli Menjou in Barbara la Marr.
Iz Celja.
—c Občni zbor podružnice Jugoslov. Matice v Celin je preložen na sobot?, dne 17. t. m. zvečer ob 20. uri.
—c »Deseti brat« se vprlzori v mestnem gledališču dne 13. t m. Gostuje gosp. Danilo iz Ljubljane.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 12. t. m. <_b 20. uri bo predaval g. Edv. Širrmic o zadatku »Francija^ vzgojiteljica narodov*. Predavanje se bo vršilo v rtsal-nici deške meščanske šole.
—c Mestni muzej je odprt ob nedelj^li od 9. da 12. ure dopoldne.
—c Občinska seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v sredo 14. t. in, ob pol 6, uri zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odsekov.
—c Vlak je povozil pri Teharjih 39 letnega prožnega delavca P. Štiplovska, Sel je na postajo v Štore po progi oa delo. V tem trenutku je privozil vlak in ga usmrtil. Zapušča ženo in enega otroka.
—c N°čtk> lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem tat**
88
Moda
Plisirane obleke tudi poleti
Skoraj vsako pomlad propagira moda plisirane obleke v tej ali oni obliki. A navadno piiseji poleti zopet izginejo, tako da predstavljajo samo nekako prehodno dobo. Letos pa jim napoveduje, da se bodo vzdržali tudi v poletju. PlisejL se namreč zelo dobro vje-majo z vladajočo modno tendenco. Varujejo ravno linijo, pri tem pa krilo vendar tudi malo razširjajo, da ne izgleda preozko, kar bi bilo z modo v nasprotju. Zlasti bodo baje priljubljeni efekti v plisejih pri priprostih dnevnih oblekah. Omejeni ne bodo na obleke iz sukna, ampak se bodo uveljavili tudi na modelih iz svile in drugih fiiicjsih Tkanin. Celo za večerne obleke jim obetajo, da se bodo uveljavili. Njihova glavna domena pa ostane s!ejko-r>rej obleka iz sukna, zlasti iz raznih vrst ripsa in meliranega blaga.
Naša slika nam kaže tri plisirane modele, prav priprosto izgotovljene, pri tem pa v taki formi, da se bodo gotovo obdržali tudi v jeseni. Desni d\e sliki pred>tavliata isto obleko, ki jo lahko obleče vsaka dama. tudi če nima povsem modne linije. Obleka ie ljubka in iletna ter izgleda zda moderno. 1 zgotovljena je aii iz ripsa ali iz
meliranega sukna, najbolje v kaki diskretni bani, da jc manj odvisna od dnevne mode. Modra, rjava, črna ali teninozelena barva je vedno elegantna in decentna. Le pas ter robovi na krilu in ob telovniku so lahko v kontrasti-rajoči barvi, najčešče iz svilenih trakov, pas pa tudi iz usnja enake barve. Krilo je pri nekaterih modelih spredaj in zadaj prerezano, potrebno pa je potem seveda spodnje krilo, ki mora biti iste barve kakor ebrehki. Telovnik je aH iz blaga obleke, samo vodoravno pli-siran. ali pa iz krepdcšina ali žoržeta. Drobni gumbi markirajo sredo telovnika in so nasiti tudi na dolgih, cb zapestju malo razširjenih rokavih. Ovratnik je iz batista, etamina ali podobnega blaga, često garniran s čipkami.
Leva slika predstavlja gornji obleki odgovarjajoč plašč. Plisirane pentlje so na obeh straneh, na rokavih in na ovratniku. Po krojnem vzorcu, ki je priložen naši sliki, si bo ta ali ona spretna dama poskusila piasč narediti morda sama. Na levi je kroj za plisira-ni ovratnik, poleg njega prednji in hrbtni del, v sredi kroj stranskega dela, na desni ostali deli. Kroji so risani v 30kratni pomanjšavi.
Ncvi momenti v moški modi
Pomladni modni predpisi za meške ubirajo nekako harmonično pot med
dvema ekstremoma. ki sta gospodovala zadnje sezone. Najprvo med ekstremom zelo ozkih pasov, ozkih in kratkih hlač. ter med drugim, do amerikansko ubranim ekstremom ohlapnih suknjičev in širokih, do čevljev se^a-h hlač. Nova modna linija za gospode se ravna#»apram tem ekstremom po umerjeni srednji poti in ohranja po strani pas kot neobhoden detalj elegantnega suknjiča, po drugi strani pa tudi široke hlače, ki pa se ne smejo pretiravati. Dočim so prejšnje mode za gospode često uporabljale ekstremne groteskne motive, je sedanja povsem praktična in obenem e tetična. Kakor ženska ima tudi moška moda pred 'črni v prvi vrsti vitko postavo in je predvsem prikrojena za njo.
Suknjič je nekoliko krajši i povdar-jenim pasom. Zapenjajo se na dva ali na tri gumbe, v prvem slučaju je fa-s »na mali daljša, v drugem seveda 3 rajša. Hlače niso več tako neizmerno široke, kakor so jih hoteli lani diktirati ird^ki dijaki s svojimi žakliastimi 1 klicami.   Krojači imajo za hlačnice
Lappo-Dan ilevsk a.
Tragičen telefon
Bilo je že pozno, ko je vsiljivo zapel telefon.
— Halo!... kdo tam?
— Mila pozdravljena! Telefoniram vam ker vem. da me boste samo vi razumeli — som zaslišala dobro znan glas. ki se je tresel od razburjenost .
— Kaj se je zgodilo, Evgenija Niko-tfajevna? - sem vprašala mirno, ker sem biia že vajena njenega telefoniranja in tragičnega glasu.
— Nu, zdaj je pa konec... vse jc končano... Danes se obesim... in... za božjo voljo vas prosim, nobenega >ožalja... obesim se. saj sem vam re-.   . da se obesim. Ali slišite?
-— Da. slišim.
— Ne gre. pa ne gre! Razumete: r : več ne morem trpeti! To osamljeno življenje, ta praznota in brezupnost! V>e nogavice so se raztrgale namesto r >žuhovine se vpletajo okrog ramen nekake cunje... moje perilo nI niče-rrmr več podobno... steznik leze na-Tazen ... Dovolj je tega komedijant-skega življenja... kako naj živim, ko ra imam samo tristo frankov mesečnih dohodkov.
— Kaj pa ona dva stotaka, ki so tam iu nedavno poslati?
že kar predpisano povprečno širino 42 do 44 cm. Tudi niso hlače več tako dolge, da bi po cesti pobirale prah in onemogočale pokukavanje modnih nogavic izpod hlačnih robov.
Favoriz:rani modni bani sta sivkasta in modra. Športne obleke izdelujejo iz vseh mogočih cimetastih barv. Pri promenadnih oblekah prevladuje sivkasto blago ki mu pa uspešno konkurirajo tudi razni karirasti vzorci. Za zvečer in za razne slavnostne prilike je v modi temnomodra barva. Popoln i reobrat pa hočejo uvesti v pomladnih in poletnih družabnih oblekah. Doslei je v velikem svetu dominirala moda črnega suknjiča in sivih črtastih hlač. Zdaj hočejo uvesti tudi pri družabnih in plesnih prireditvah, v kolikor ne prideta v poštev frak in suknjič, sivo in modro barvo: temnomoder sukmič z modrimi Črtastimi hlačami ali pa sivkast suknjič s sivimi črtastimi hlačami.
Glavni modni barvi siva in modra, veljata tudi za pomladne in poletne površnike.
Pri klobukih prevladuje siva barva, navadno s črnim aH vsaj temnim trakom. Krajci so majhni, često belo obrobljeni. Cilinder in polcilinder, ki ju zopet predpisujeio po svetu, se pri nas
fcržčas tudi zdaj ne bosta obnesla, ker je večina moških zadovoljna, ako ima vsaj en dober in lep klobuk.
Posebno. dokaj kočljivo poglavje tvori vprašanje perila. Modni predpisi so prav kapricijozni, a žal v nepremostljivem konfliktu z blagajno ogromne večine naših moških, a tudi v velikem nasprotju z njihovo — komod-nostjo. To velja zlasti glede vojne napovedi mehkim ovratnikom, ki so jih že tolikrat obsodili na smrt, a se še vedno vzdržujejo in celo prevladujejo nad trdimi. Ne samo pri nas. ampak tudi drugod. Godi se jim tako kakor kratkim krilom in kratkim lasem, ki se tudi nočejo več ukloniti nobenemu modnemu diktatu, pa naj so še tolikrat obsojeni na smrt-
Kdor ie rad ukei la notni ia sil ea zunaj
naj si preskibi takoj sijajen tfažnl plašč
pri tvidsi
Drago Schwab. Ljubljana
Karirasta obleka s kepem
Modni listi napovedujejo, da bodo letos tudi v letoviščih in kopališčih moderne obleke iz karirastega blaga, bodisi že pletene ali pa iz volne in drugega blaga. Modne bane veljavo seveda tudi za te obleke.
Modema pentlja
Na ulični obleki učinkuje zelo sveže in mladostno velika pentja v zvezi z deškim ovratnikom. Navadno obstoji iz karirastega svilenega blaga, zlasti iz tafta, ki najbolj obdrži obliko in vpliva zato tudi najbolj dekorativno. Pentlja je seveda v drugačni barvi kakor obleka.
opooi apooaaoaooanooa r ■ ■ ■ mo
Proti obolenju pljuč
»VEDOMIN«
Emulzija pri početku tuberkuloze, bi
liitisa, katara m drugih pljučnih boiezai, za naglo okrepcitev organizma in za brzo izginevanje lokalnih sprememb.
Pasta     za ojačan je otvarjanja apetita pri
osobito pri deci.
Laboratorium NV*4mria" Vajfertova 52.
orrrt^nnonongnouMoauijuueuciaoooo«
BOM
1979 a oooonoara
To in ono
— Razpršila sta se kakor dim: kupila sem klobuček in čevlje, dvakrat sem bila v operi, nu. potem še razne (malenkosti, kakor parfum, puder, milo... Ah, strašno mi vse preseda! Šteti in tresti se pri vsakem grošu... Ne, ne morem in nočem več prenašati tega gorja... Ponavljam, kar sem že rekla, da me čez eno uro ne bo več.
— Ali ste se pripravili?
— Kaj bi se pripravljala? Kljuko in vrv imam. Navdušeno vtaknem glavo v zanjko in se osvobodim tega ponižujočega življenja.
Slišala sera, kako lovi sapo in za#-držuje solze.
— Danes sem morala sama prati Muze ... zdaj imam na rokah rdeče žilice, zbogom, draga moja... vedno ste me bodrili... hvala vam za to. Zbogom, od vsega srca želim, da bi bilo vaše življenje najlepši praznik; jaz sem pa sita vsega... ali slišite?
— Da. seveda, slišim. — Kaj hočemo! Če ste tako trdno sklenili, vas ne bom zadrževala. Če ste sc življenja naveličali, vam pač ne bom odsvetovala.
— Da. da! vrv, grob, križ, mir in konec, vsega bo konec ...
Njeno vzdihovanje se je spremenilo v jok.
= čujte, Evgemja Mihajlovna. ali
veste, da ie treba vrv baje namazati z milom?
— Čemu?
—Prav res ne vem, čemu. Najbrž zato, da bolje zaduši. Svetujem vam, storite tako. Poleg tega pa ne smete pozabi i na telovadbo po Miillerjevi metodi. Vse poze morate napraviti.
— Čemu neki?
— Andrejev opisuje to v «Povesti o sedmerih obešencih*. Najbrž zato, da je človek čil in da se kri dobro pretaka po žilah, sicer se lahko obešenje izjalovi. Če je obtok km slab, se začno roke tresti.
— Mislite?
— In še moj osebni nasvet: napijte se vročega čaja s pošteno dozo konjaka. AH ga imate?
— Da. imam.
— No vidite, potem je pa vse v redu. Boj: vam pomagaj! Prepričana sem, da bo vse dobro in da se srečno obeske.
— Ali se norčujete iz mene?
— Kaj še, nikakor ne!
— Torej se strinjale z menoj, da drugega rzhoda ni.
Skoraj bi rekla, da imate prav. Zbogom... pogosto se vas bom spominjala... Ah. da, še nekaj: Če bi pa slučajno preložili svoj sklep za en dan, pridite jutri k meni zajtrkovat. Povem vam nekaj zanimivega
Žalosten konec prelata BrHnmsteina
Češka javnost že delj časa zašle« duje potek velikega romana, čigar ju* nak je bivši avstrijski dragonski nad* poročnik, dvorni kaplan in poznejši prelat, bivši grof Grimmstein. V Olo* mucu se je pričelo v četrtek 8. t. m. zadnje in najbolj prozaično poglavje, ki je zelo značilno za padec enega glav* nih predstavnikov bivše avstrijske ari* stokracije.
V bivši Grimmsteinovi rezidenci se je namreč vršila javna dražba prelato« vega premičnega imetja. Prodajalo se je pohištvo in oprema. Na izkupiček čaka okrog 60 upnikov. Dražba je vzbu« dila veliko zanimanje in na dvorišču prelatovega gradu se je zbrala velika množica radovednežev. Grimmstcino-vo imetje se je prodajalo večinoma pod ceno. Danes, v soboto, pride na vrsto njegova knjižnica, ki obsega 3000 zvez* kov. Grimmstein živi zdaj na svojem posestvu na Štajerskem. Dovoljena mu je bila letna pokojnina v znesku 30.000 češkoslovaških kron, ki je pa prelat ne bo užival, ker ima toliko dolgov, da bodo pobrali vse upniki.
Dve ekspediciji na severni tečaj
Start «Norge» je bil v zadnjem
hipu preložen.
V sredo se je vršil v Rimu pred star* tom Amundsenovega zrakoplova «Nor* ge» poslovilni banket. Iz govorov in zdravic na tem banketu je razvidno, da vsi udeleženci trdno verujejo v uspeh letošnje ekspedicije na severni tečaj. Podtajnik italijanske avijatikc Bonrani je izjavil med drugim:
«PoIet na severni tečaj je najdrz* nejši načrt, kar jih pozna zgodovina. Amundsenova -zkušenost in spretnost njegovih pomočnikov je najboljše po« roštvo, da bo polet uspešen. PolkovniK Nobile je mož na pravem mestu. Vodil bo zrakoplov, ki ga je zgradil, z ener* gično roko in globoko vero v uspeli. Si* novi Norveške in Italije so se združili za ta riskirani polet, ki pomeni v zgo* dovini obeh narodov zelo važen dogo* dek.»
Na banketu je govoril tudi zname* niti poveljnik R 14, Ccott, ki spremlja zrakoplov «Norge» iz Rima do Pulli* ama. On je izjavil:
»Zrakoplov je nedvomno pravi me* dij za polarno ekspedicijo. Prepričan sem, da sc polet posreči, čim prispe zrakoplov na Svalbard, zakaj pot od Norveške do Svalbarda je zaradi vre« menskih nezgod najbolj nevarna. Glav« no je, da vzamejo udeleženci čim več petroleja. Važna je tudi radio« in me* teorološka služba na krovu.«
Zrakoplov «cNorge» se ustavi v Nor* folku pri Pulhamu. da nabere kuriva in dopolni hidrogen. Iz Pulhama poleti na Norveško in dalje na Svalbard. Prijave za start so bile v sredo končane. Ker je pa pihal močen veter, je poveljnik v zadnjem hipu start preložil. Mussoli* ni se je odpeljal dopoldne na aero* drom Ciampino in je šele tam izvedel, da starta ne bo. Odgoditev je bila torej nepričakovana.
Dr. Behounek, o katerem smo že poročali, da se udeleži Amundsenove ekspedicije, je preizkušal v četrtek do* poldne svoj aparat za merjenje zračne radioaktivnosti. Aparat je dobro prestal preizkušnjo. Poskusni polet je vodil z dvema letaloma dr. Stvcha. S tem so bile Behounkove priprave končane. V soboto, torej danes opolnoči odpotuje dr. Behounek v Oslo, kjer ga sprejme« jo zastopniki norveškega aerokluba. V ponedeljek odpotuje v Trondhjem, kjer se seznani z vsemi udeleženci Amundsenove ekspedicije.
Istočasno poročajo iz Newyorka o drugi ekspediciji na severni tečaj. V ponedeljek je odplul kapitan Richard Byrd s 45 učenjaki in raziskovalci na parniku «Chantier» iz Newyorka proti Svalbardu, od koder poleti na severni tečaj. Bvrd, čigar ekspedicijo financira« ta znani raziskovalec dr. Steffanson, Rockefeller ml. in drugi ameriški fi«
nančniki, je vzel s seboj veliko letalo tipa «Fokker» s tremi motorji in radijem, ki znaša 1500 milj. Poleg tega ima na krovu še majhen monoplan Curtis Oriol. Iz Kingsbava poleti na tako zva* no Plarvjevo zemljo, od koder je do severnega tečaja še 425 milj. Byrd hoče proučiti vpliv hladnega podnebja na letalo in dokazti, da je aeroplan za po* let na severni tečaj najbolj praktičen.
Razvija se torej zanimiva borba za prvenstvo. Američani hočejo odnesti Amundscnu, odnosno Norveški slavo izpred nosa. Kakšen bo izid tega dvo* boja, pokaže najbližja bodočnost.
Pes podedoval 20 000 dolarjev
Pes podedoval 50.000 dolarjev! Zopet boste vprašali, kje sc je neki to dogodilo? K!e pa neki. če ne v Zru* ženili državah, v deželi vseh možnosti, vseh rekordov in vseh bizarnosti!
Poročilo pravi, da je preminula v Clevelandu v državi Ohio vdova, ki j« ljubila svojega, od moža ji zapuščenega psa tako neznansko, da mu je zapustila lepo svotico 50.000 dolarjev. V naši valuti je to skoraj 3 milijone dinarjev. Ameriško sodišče, ki je v takih stvareh zelo natančno, ni hotelo ugoditi prošnji dobratvornega društva, da se poslednja volja vdove razveljavi iu da se denar rarši uporabi v dobrodelne svrhe. Sodišče je odbilo prošnjo irt je imenovalo dobrotvorno društvo za iz* vrševatelja oporoke in za »kuratorja« psu. Svojeglava vdova ie v svoji poslednji volji natančno določila, kaj treba psu pripravljati zn hrano, kako mu morajo postlati. da mu morajo pri vsaki bolezni poklicati ž ivino zdravnika in da niu morajo končno nastaviti stalno pestunjo!
Menda ne bo hudega, ako bi do* brodelno društvo psa lepega dne krat-komalo zastrupilo...
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!^
zagovorniki moškega spola
Deputacija možakarjev z dolgimi brki in plavimi lasmi se je zglasila^ te dni pri avstrijski vladi in prosila zašči* te. Niso bili to begunci iz dežele, kjer divja revolucija, ali preganjani izumi* tel j i, odnosno sektanti nove veroizpo* vedi. Bili so navadni moški, ki so pro* sili vlado, naj jih ščiti pred žensko ne* varnostjo. Izjavili so, da je postala žen* ska emancipacija moškim zelo nevar* na. Ženske jemljejo moškim izpred no* sa najboljše službe, poleg tega pa kaže avstrijsko pravosodje napram njim na* klonjenosti, ki je ni mogoče pohvaliti. Avstrijski zakonodajalci priznavajo lo* cenim ženam ali nezakonskim materam vse alimentacijske terjatve, ne da bi se zmenili za moško solidarnost. Vodja deputacije je v ganljivih besedah opi* soval strašno usodo ločenega moža, ki mora plačevati svoji zapuščeni ali pre* varani ženi alimente, dokler se žena zopet ne poroči, dasi bi lahko sama de* lala in si služila vsakdanji kruh. Člani deputacije so ogorčeno tarnali, d i žen« ske nalašč zapeljujejo moške, <\-.\ po* stanejo matere in pridejo do i :imen« tov. Obdolže potem vedno tistega, ki ima kaj pod palcem.
In tako je deputacija zahtevala od vlade, naj bi dobivale ločene žene ali* mente samo tedaj, če nimajo premožc* nja ali če si ne morejo same služiti vsakdanjega kruha. Nezakonske mate* re naj same plačujejo svojo materinsko srečo, ker jo tudi same uživajo, dočim je moško veselje v takih slučajih zelo kratko. Sicer pa, kdo ima pravico od* ločati o očetovstvu? V prvi vrsti zdrava nik, ki naj na podlagi krvne analize ugotovi, čegavo je dete.
Akcija zagovornikov ogroženega moškega spola je razlila v Avstriji iz* pod peresa žensk mnogo črnila. Vsi du* najski listi so polni učenih in tempera* mentnih odgovorov na ta napad na ženske pravice. Sreča, da spora v tem slučaju ni mogoče likvidirati s stavko, dasi je Avstrija blagoslovljena zemlja najbolje organiziranih stavk.
— Kaj pa? j
— V tem tragičnem trenutku vam vendar ne morem pripovedovati vseh čenčarij, ki jih izblebeta Nikita Rogo-zin. I
— Ali ste ga videli?
— Da, včeraj sem ga videla. Pravil mi je, da vas je videl pri operi, da ste imeli nov klobuk in da ste v tem klobuku premotili njegovo srce.
— Najbrž sem imela tistega, ki sem ga nedavno kupila. Ah, kaj mi bo zdaj klobuk! Ničesar več ne potrebujem...
In zopet sem slišala, kako ihti.
— Tako torej, mila Evgenija Mihaj-lovna. Če svoj načrt preložite, vas čakam ob eni k zajtrku. Pridite zopet v onem klobuku, ker sem povabila tudi Nikito Rogozina.
Odzvonila sem in šla mirno spat. Drugi dan točno ob eni je planila Evgenija Mihajlovna vsa razgreta v mojo sobo.. Prišla je v sivem, novem klobuku; bila je vsa mikavna in razposajena.
— Ah, mila moja, prav kar sem videla model!... Pravim ti, nekaj čudovitega!... Vse iz črnega muslina, okrašenega s krasnimi motivi.., Kje je pa Nikita Rogozin?
— Takoj pride.
Evgeniji Mihailovni so se zaisknle oči. O samomorilnih namenih prejšnje •oči ni Srilo več sledu.„
Ljubavna tragedija v Hollwoodu
Nikjer na svetu ni toliko krasotic kakor v ameriškem filmskem mestu Hollywoodu, kjer čaka vsako mlado in nadarjeno začetnico slava filmske zvezde ali pa neznana usoda. Iiolly-vvood je mesto, v katerem živi vsak prebivalec od filma in kjer so seveda tudi tragedije na dnevnem redu. Zadnje dni razburja prebivalce tega mesta tragična ljubezen in smrt filmske dive in ruskega kneza Tedora Majde-nova. ^
Lansko pomlad je sprejela filmska tovarna v službo 22 letno krasotico Mary Leew. Nekako ob istem času je iskal službe pri tovarni raztrgan tujec. Prispel je iz Newyorka, kjer je preživel vso zimo v največji bedi. Klatil se je po hollywoodskih ulicah. Slučajno je naletel na skupino ljudi, ki so nastopali v filmu »Zlati rog«. Prerinil se je do režiserja, ki ga je takoj povabil, naj sodeluje pri novem filmu. Po končanem delu se je neznanec predstavil režiserju: i
— Knez Dimitrij Fedor Aletosejev« Prosim vas pomoči. Pripravljen sem sprejeti vsako delo.
Tvežiserju Johnstonu je mož ugajal In sprejel ga je za svojega pomočnika* Tu se ie knez Majdenov seznanil t
Stran 6.
•SLOVENSKI NAROD* dne 11. aprila 1926.
btev. bi
Semmerinški tatovi pod ključem
Poročali smo pretekle dni o drznem *lomu, ki je bil izvršen v hotelu «Pan* hans» na Semmeringu o Veliki noči. Neznani storilci so vlomili v sobo gro* fice Antoinette Eszterhazv, pobrali raz* ne rodbinske dragocenosti v vrednosti 15.000 šilingov, nato so še p o se t ili sobo polkovnika Henniga, ter ga oskubili za okoli 1000 šilingov.
V hotelu, kjer se shaja ves takozva* ni mondeni svet, ie naravno nastala ve* lika panika. Marljiva dunajska policija, ki je bila o vlomu obveščena, je šla ta* koj na posel. Že dalje časa je bila po* zorna na elegantno moško dvojico, ki se je pojavila na vseh elitnih priredit* vah, običajno v elegantni damski dru ž* bi. Vzbudila sta pozornost, ker sta tro* sila neverjetne množine denarja. Poli* cija, ki ju je nadzorovala, je te dni iz* vedela, da sta si oba elegana nabavila vozne karte za spalni voz proti Pragi. V zadnjem hipu ju je policija zagrabila.
Gospoda sta bila silno ogorčena. Prvi se je izdajal za trgovca iz Berlina, drugi za Rumuna Malkusa. Zatrjevala •ta, da Semmeringa še nikdar v življe* nju nista videla in torej logično tudi tam nista mogla ničesar ukrasti. Polici* ja ju je daktiloskopirala in napravila senzacij on al no odkritje, da sta oba ele* gantna tujca nevarna mednarodna ho* telska tatova, in sicer brata Beno Ru* ckenstein in David Ruckenstein, rodom iz Rumunijc. V kriminalnem razvidni* ku so ugotovili, da sta bila oba že v le* tih 1922. ter 1923. v Aleksandri j i in Ri* mu razkrinkana kot hotelska tatova. Na njunem dunajskem stanovanju je policija našla vse dragocenosti, ki so nilo ukradene grofici Eszterhazv. Are* tirana brata, ki navzlic dokazom tajita •vojo krivdo, so izročili sodišču.
Ljudsko štetje v Rusiji
V sovjetski Rusiji se bo vršilo letos obsežno zasnovano ljudsko štetje. Via* da pripravlja pet samostojnih štetij, in sicer štetje prebivalstva samega, selsko* gospodarsko, strokovno, industrijsko (obrtno) in trgovsko štetje. Ljudsko štetje samo tangira nekatere probleme, ki so v neposredni zvezi s politično diktaturo v Rusiji. Prebivalstvo bodo namreč šteli po strankarski pripadnosti in socijalnem položaju. Še nedavno so bili ti problemi predigra strašnih tra* gedij, ki so se odigravale po ječah in podzemljih in še danes so potomci ta* ko zvanih buržuaznih rodbin izpostav* Ijeni preganjanju in šikanam.
Pač pa obeta štetje v Rusiji zani« mive podatke o narodnem gospodar* atvu. S poljedelskim štetjem hoče so* vjetska vlada ugotoviti tehniko polje? delskega dela, zasejano ploskev, koli* čino pridelkov in množino inventarja, obseg in način poljedelskega kredita, socijalne skupine, na katere je razde* Ijeno kmetsko prebivalstvo, njihovo udeležbo pri produkciji in vrsto pridel* kov, ki jih goje v tem in onem kraju. Industrijsko in obrtno štetje naj poka* že med drugim tehnično, finančno in gospodarsko stran podjetij. Trgovski popis bo težko prinesel zanesljive po* datke, ker pravni položaj trgovcev v Rusiji ni tak, da bi lahko točno odgovorili na vsa vprašanja.
Za štetje potrebuje vlada 144 mili* Jonov osebnih listkov, 7 milijonov rod* binskih seznamov, 24 milijonov sezna« mov posestev in ogromno količino raz* nih drugih tiskovin. Sovjetski statistič* ni urad je naročil v to svrho 832.000 kg papirja. Poljedelski popis se prične na jugu koncem aprila, na severu pa kon* cem  maja. Zaposlenih bo  18.000 in*
filmsko divo Mary Leew in kmalu se je vnela v mladih srcih vroča ljubezen. Toda divi je že delj časa dvoril grba-sti hollywoodski milijonar Tom Mac Millan. Da si pridobi njeno srce, ji je podaril avto, vilo in mnogo draguljev. Kljub temu ni dosegel svojega cilja. Knez in Mary sta se zaljubila do ušes. Sklenila sta vrniti bankirju vilo, avto in vse dragocenosti, da se ga odkri-žata. Preživeti sta se hotela s poštenim delom.
Pri tem pa nista računala, da je rrbasti milijonar v filmsko divo blazno zaljubljen. Mac Millanova mati je bila 7amorka in zato ni čuda da je imel tudi sin vročo kri. Videč, da se ga hoče lepa Mary odkrižati, je storil strašen sklep. Napisal je Mary pismo, v katerem jo prosi, naj pride na zadnji sestanek. Pisal je, da lahko pride v spremstvu svojega ljubimca in da se ji ni treba ničesar bati. Rad bi se samo poslovil od nje. Knez in Mary sta odšla v bankirjevo vilo. Po kratkem pogovoru je bankir odšel iz sobe. Zaljubljenca sta čakala in ko Millana le ni bilo od nikoder, sta hotela zapustiti sobo, da pogledata, kaj se je zgodilo.
. Toda vrata so bila zaklenjena in skozi steno se je slišal zlobni milijonarjev smeh. »Ne bosta se ljubila. Mrzim vaju, ker sta mlada m lepa. Zaman sta skušala zlomiti vrata ali mrežo na oknih. Kmalu sta začutila, da postaja zrak težak in da ju nekaj duši. Spoznala sta. da prihaja od nekod v sobo eter. Se nekaj trenutkov in oba sta se cnesvesila.
Drugo jutro je prišla Maryna prijateljica vsa prestrašena na policijo in izjavila, da je odšla prejšnji dan Mary s svoji ljubimcem v bankirjevo vilo in da se še nista vrnila. Policija je preiskala vilo in našla omamljena zaljubljenca na tleh. V sosedni sobi se je bankir Millan ponoči obesil. Kneza in njegovo izvoljenko so odpeljali v sanatorij, kjer pa sta še isti dan oba umrla,
struktorjev in registrator je v. — Štetje prebivalstva, trgovine in industrije bo od oktobra do decembra. Sodelovalo bo 170.000 komisarjev. Celokupno štet* je bo veljalo državo 18 milijonov zlatih rubljev brez stroškov za statistično ob* delavo zbranega materijala.
Svetovna razstava v FHadelfiji
Kakor znano se bo vršila letos v Eiladelfiii v Združenih državah v proslavo ISOletnice ameriške neodvisnosti svetovna razstava, ki bo morda največja kar jih je doslej bilo. Zato seveda Jugoslavija na njej ne bo zastopana, čeprav je bila tudi povabljena. Razstavilo pa bo okrog 30 drugih držav, med njimi prvič po vojni tudi Nemčija. Ravno te dni potuje po evropskih pre-stolicah organizator in predsednik razstave, znani ameriški finančnik in industrijalec Alher Baker (glei našo sliko) da dovrši s prizadetimi vladami zadnje formalnosti glede udeležbe. Razstava bo otvor jen a 1. junija. Dela so že v polnem teku in napredujejo s prav amerikansko brzino. Postavili bodo tudi celo vrsto novih hotelov in zasilnih prenočišč, saj računajo, da bo razstavo obiskalo okreg 50 milijonov ljudi.
Petdesetletnica telefona
«Mr. Watson, please come bere. i want you» (Gospod Watson. prosim, pridite sem»). — Te dni je minulo ravno petdeset let. odkar je bil ta stavek izgovorjen v podstrešni sobi neke hiše v Bostonu. Glas onega, ki je izprego-voril te besede, se je slišal na telefonu v sosedni sobi. Nič pocebnega za ljudi, ki danes živijo, kaj ne? Ali s temi enostavnimi besedami se je otvorila nova zgodovinska doba v vzajemnem ljudskem občevanju. Kajti govornik je bil Aleksander Graham Bell. iznajditelj telefona, in te besede so bile prvi ljudski glas. prenesen po žici.
Ta uspeh ni bil posledica golega slučaja. Že skoraj leto naprej se ie Bellu in njegovemu pomočniku Thomasu VVatsonu posrečilo prenesti po žici prvi glasbeni zvok. enostavno brnenje urnega peresa. S tem je bilo ovladano temeljno načelo telefona, ali treba je bilo še mnogo tednov poskušanja, predno je telefon začel govoriti.
Toda, dasi je bil s tem iznajden aparat za prenašanje človeškega glasu na daljave, vendar trgovski uspeh ni sledil takoj. Začetkoma so ljudje smatrali telefon kot znanstveno igračo, nesposobno za praktično življenje, še le velika razstava, ki se je vršila v Fila-delfiji 1. 1876 v proslavo stoletnice ame-
riške neodvisnosti, ie seznanila širše občinstvo s to novo iznajdbo. Ali celo tedaj, ko je Bell prvič razstavil svojo iznajdbo, je vzbudila le malo pozornosti, dokler ni don Pedro, tedanji brazi-lijanski cesar, obiskal razstave. Bell. ki ga je že prej poznal, mu je razkazal svojo iznajdbo. »Moj Bog, saj govori,« je vzkliknil cesar. Ta dogodek je vzbudil pozornost razsodnikov razstave in Bellov telefon je kmalu postal glavna atrakcija razstave.
Pa tudi potem je poteklo še precej časa, predno so začeli izkoriščati novo iznajdbo. Meseca maja 1877 leta je bila postavljena prva javna telefonska zveza. V avgustu je bilo v rabi 778 še jako primitivnih telefonskih aparatov. Kaka razlika z današnjim dnem, ko je v Združenih Državah v rabi 16 milijonov telefonskih aparatov.
Ko je bil končno zagotovljen uspeh nove iznajdbe, je razvoj postal hiter in telefonske zveze so se razširile po vsej državi. L. 1915 je iznajditelj v aparat, ki je bil posnetek izvirnega aparata, zopet izgovoril one prve telefonske besede, s katerimi je L 1876 pozval Mr. Watsona iz sosedne sobe. Mr. VVatson pa je topot odgovoril. «Teden dni rabim, predno pridem k vam». Bell je namreč govoril iz New Yorka, VVatson pa odgovarjal iz San Francisca na razdaljo več tisoč kilometrov.
Humoristični kotiček
Cvetje iz domačih in tujih logov.
V gostilni.
cGospa, to kurje meso pa je trdo kakor les...»
«Kaj? Kura naj bi ne bila dobra? Deset let zaporedoma je bila premirana na vseh razstavah perutnine!* Dobro delo.
Mihcu je mama zabičala, da mora vsa kdan storiti kaj dobrega. Nekega jutra pride ves vesel in ponosen k zajtrku in se pohvali: «Danes sem že na vse zgodaj naredil dobro delo.»
«Lepo. Kaj pa si naredil?*
«Stari penzijonist in njegova gospa sta šla na kolodvor pa sta se bala, da zamudita vlak. Spustil sem psa z verige, pa sta vlak ujela.*
Čarobne besede.
«Res čudno, par besed zamrmra duhovnik nad tvojo glavo, pa si poročen.*
«Kaj čudno? Par besed zamrmraš v lepih sanjah, pa si zopet ločen.* Moška beseda.
«Snedel si besedo, ki si mi jo dal!»
«Nič ne jokaj, dragica; dam ti drugo.*
Najslajše ustnice.
Ona: «So moje ustnice res edine, ki si jih poljubil?*
On: «Na mojo častno besedo, edine. Pa tudi najslajše!*
Zlobnost.
«VeŠ, moja prijateljica se vedno hvali, kako narašča njena klijentela. Vem pa. da ima samo enega pacijenta, sinčka mojega prijatelja.*
«Je že mogoče, saj sinček raste!* Pri telefonu.
— «Halo! Kaj si ti, ljubček?*
— «Da, jaz sem. Kdo pa je tam?>
Hvaležna vloga. Gledališka igralka: «Mislite, da bom v tej vlogi publiki ugajala?*
Ravnatelj: «Gotovo. Saj že v prvem dejanju umrete.*
Prvi apra.
— «Mamica. pridi hitro! Neki gospod poljublja našo Minko.*
— «Tako? To moram p ares pogledati.*
— «Haha! Za prvi april sem te. Saj ni tuj gospod. Papa je!*
Rekord v gladovanju
Po svetu divja najnovejši »športe, prostovoljno gladovanje. Vsak hip poročajo listi o tem ali onem. ki je vzdržal toliko in toliko tednov brez hrane. Nedavno ie postavil v tem oziru nov rekord Berlinčan JoJly. ki je preživel v stekleni kletki celih šest tednov brez hrane in pijače. Pisali so sicer o njem. da je radi onemoglosti kasneje v bolnici umrl pa se je izkazalo, da to ni res. ampak da se je že zelo okrepil. V kratkem namerava odpotovati v New-york in tam svoj eksperiment še enkrat ponoviti. Ravno te dni občudujejo istočasno v Parizu in na Dunaju dva možakarja, ki sta se tudi pustila zapreti v kletke; nič ne jesta in nič ns pijeta. Morda porolče kdo cd njijn tudi Jol-lyjev rekord.
Gotovo pa ne bo nihče od vseh
teh gladovalnih umetnikov dosegel rekorda, ki ga je. dasi ne prostovoljno, postavila 281etna Španka Amalija B a-r a nd a v Burgosu. Ta že pet let ni zavžtla niti grižljaja jedli, niti kapljice vode. Trpi na vehUtih želočnih oteklinah in hraniijo jo vsa ta leta samo v vzbrizgavanjem. Baie je pri tem precej krepka in zdravniki upajo, da jo bodo, ako že ne ozdravili, pa vsaj še dalje ohranili pri življenju.
Morda bi se za to revico tudi zdaj nihče ne zmenil, kakor se v preteklih petih letih ni. Najnovejši modi glado-valnega sporta se ima zahvaliti, da je postala slavna po vsem svetu. Njene slike romajo iz lista v list in neka ilustracij ska agentura jo je poslala tudi nam.
Nepodkupljivost.
Dogodbica se je dogodila pri zadnjih državnozborskih volitvah v Angliji- Pred sodnikom stoji mož, ki mu obtožnica očita, da je glasoval za konservativnega kandidata, ker je bil podkupljen.
«Alj priznate, da ste prejeli od konservativnega kandidata 25 šilingov?*
«Da, gospod.* — «Ali priznate tudi, da ste prejeli 25 šilingov od liberalnega kandidata?* — «Da gospod.* — Kako ste potem prav za prav volili?* — «Po svoji vesti, gospod sodnik!*
Njegovo mnenje.
Sinček, ki se uči prirodopis živalstva: «Ata, se osli tudi ženijo?* Oče: «Samo osli se ženijo.*
Slabi časi. *Piiete Po obedu Še vedno črno kavo?«
»Vprašajte raje. ako pred črno kavo še vedno obedujem.«
Kravata.
Mojzes Rafajlovič je iz svojih bo!)-ših časov stalen kupec v veliki medni trgovini, ki se ii je tudi zdaj ni izneveril, čeprav nima več cvenka v žepu. Te dni je nakupil več drobnarij. Ko se je pomočnik obrnil stran, je Mojzes hitro vtaknil v žep lepo, a za njegDve razmere že predraga kravato. Pomočnik, ki ga je tudi poznal že iz njegovih boljših časov, je manipulacijo sicer opazM, a diskretno molčal, pač pa pripisal kravato v račun. Mojzes je pogledal li, stek, ves presenečen opazil tudi postavko za kravato in zagrozil komiji' s prstom: »O. vi falot!*
Na Dunaju.
>Prosim vas. gospod Kohn. kje if Tegctthoffov spomenik.«
* Kako pa veste, da sem Kohn?«
»No. to sem lahko uganil.«
»Tako? Pa še uganite, kje je spomenik.«
Gospodarstvo
Priprave za letošnji ljubljanski
velesejem
Zan!manje naše Irrdustrije trgovine In cbrti za letošnji Ljubljanski velesejem je večje ko: lanska leto. Vzroki so razni, glavni pa sigurna usodnejši termin. Priče-tek šolskih počitnic omogoča tuđ: veliko večji obrsk kupcev. Oni zamoreio z vezati trgovsko potovanje na velesejem s svojim (počitniškim potovanjem z rodbinami v naše divne kraje. Zlas:i trgovci iz južnih krajev naše države pozdravljajo letošnji 6ejemskj termin.
2e po dosedanjih prijavah obeta biti razstava vzorcev zelo pestra: Najrazličnejši aparati, a-rmature, avtomebili, barve, belokranjski nirodni izdelki, bičevniki, bi* serna dela, bižu:erija, blagajne, bombažni izdelki, bonboni, celuloza, cement, cer-kveap potrebščine cvetličarstvo, čaj, čevlji, čokolada, dušik, elektrodi, elektromotorji in elejrtpotehničn1. ma;erijai, fa.rma-cevrični proizvodi, galanterija, glasbila, glavniki, glinasti izdelk, gnojila, gospodar, ski stroji in potrebščine, gumbi, igrače, jekleni predmeti, kakao, kamnosešivo karbid, karton •in kartenuižni izdelki, kava in primesi, kemični izdelki, kirurgični aparati, klišeji, klobuki, knjige, knjigoveški izdelki, kolarski izdelki, kolesa, konfekcija, konoplja, konzerve, kese košarstvo, kcvČeki, ko-vi-nasti izdelki, kozmetična sredstva, kožu-hovima, laki; les in lesni izdelki, lokomo-bile, makaroni, manufaktura, mas:i, metle, milo, mlekarske potrebščine muncija, nakit, naramnice, odeje, ognjegasne potrebščine, okovje, olja, opeka, orožje, papir, paraiin, peči, perilo, pile, pisarniške potrebščine, platneni 'izdeiki, pletenine, pločevinasti izdelki, plinske naprave, plorrtbe, plu-tovina, posoda, predivo, pregrinjala, preja, preproge, radio rezbarij e, rute, sesalke, sir, slamniki, sod-i, sadni soki, soli, steklenine, stroji najraznovrstnejšl, samotni izđe'ki, ščetarski Izdelki, škrilj, športne potrebščine, štampiljke, tape:niški izdelki, tehtnice, tehnični materijal, tekstlno blago, testenine, tkanine, trakovi, transmisije, trikotaža, turbine, ure, usnje, verige, v jaki, volna, vozovi, vrvarski izdelki, z-amaški, zastori, zebotrebci, zrcala,, zvonov?, žage, žarnice, železnina, žica, žoge itd. lil.
Dovolj bo vzorcev, dovolj ponudbe v najraiznovTStnejših sirokah. Tudi najbolj rassvajeni kupec se bo mogel popolnoma zadovolji ti.
Češkoslovaški trgovinski stiki z Jugoslavijo
Češkoslovaški trgovinski ataše v Beo* gradu dr. Andrval je napisal za sobotno pri* logo »Narodnih Listov* zanimiv članek o češkoslovaško * jugoslovenskih trgovinskih stikih. Ker stojimo pred pogajanji o trgo* vinski pogodbi s Češkoslovaško, bodo dr. Andrvalova izvajanja tem bolj zanimala na* še gospodarske kroge. Dr. Andrval piše med drugim:
•Zanesljive podatke — seveda samo re* lativne — o gospodarskih stikih med kra* Ijevino SHS in ČSR lahko črpamo šele iz statistike 1. 1922 in pozneje. Prvo dobo medsebojnih stikov lahko označimo kot po* izkusno fazo, s katero so hoteli mnogi doka* zati, da politično prijateljstvo že samo po sebi zadostuje za uspešne gospodarske sti* ke. Dasi ne moremo tajiti, da je izvoz bla* ga med ČSR in Jugoslavijo stalno naraščal, vendar ne smemo iz tega sklepati, da gre vsa zasluga političnim činiteljem. Vzrok po* rasta je ta, da je češkoslovaško blago prvo* vrstno, da je Jugoslavija potrebovala blago in da se je začela njena industrija razvijati šele od 1. 1922/23. To si moramo posebno dobro zapomniti, zakaj oni poedinci ali družbe, ki so izvažale v Jugoslavijo v ime* nu slovanske vzajemnosti, bratstva itd., so napravili večinoma mnogo škode, tako da je bilo treba pogosto mnogo potrpežljivosti in propagande, zato da smo .Tugoslovenom dokazali, da ta ali ona nesolidna tvrdka še ne predstavlja češkoslovaške industrije. Le* to 1922/23 pomeni veliko spremembo v trgo* vinskih stikih med ČSR in Jugoslavijo.
Jugoslovenska domač industrija se za* čenja probujati iz zahtevati svoje pravice. Vedno naraščajoče obdavčenje industrije povzroča neposredno s padcem dinarja zvi* sanje carinskega ažija in pripravlja teren novi carinski tarifi, ki jo je jugoslovenska vlada objavila v juniju 1925 in ki je razbu* rila ne le prizadete trgovce in konzumente, temveč tudi same industrijalce, dasi so sa« mi zahtevali, naj da vlada novim carinskim postavkam prohibicijski značaj. Nova ca* rinska tarifa, korigirana do gotove meje s trgovinskimi pogodbami med Jugoslavijo z ene te/r Italijo in Avstrijo z druge strani, ie zadela češkoslovaško blago tako, da je v
mnogih slučajih uvoz v Jugoslavijo nemo* fcoč. Ce vpoštevamo, da tvorijo večino pre* bivalstva Jugoslavije bodisi kmetje ali pa od kmetskega stanu popolnoma odvisni ljudje in da srednji sloji (uradniki, trgovci itd.) ne žive baš v sijajnih razmerah, posta« ne jasno, da je izvoz češkoslovaškega blaga v Jugoslavijo zaradi visoke uvozne carine v mnogih slučajih nemogoč ali pa mogoč
samo tedaj, če sc naši izvozničarji zadovo* lje z majhnim dobičkom in pošiljajo svoje blago po takih potih, da si s cenejšim pre* vozom prihranijo vsaj del stroškov za čari* no. Češkoslovaški izvoz pa ima v Jugosla* viji svojega nasprotnika ne le v carini, nego tudi v kreditnih pogojih in konkurenci. Tr< gcvinski stiki med Jugoslavijo in f:SR so mogoči samo tedaj, če je trgovina v rokah lojalnih in preizkušenih trgovcev. Dolžnost obeh držav je, smatrati zastopstva ne la za urade, temveč za prava zastopstva na« šega izvoza, ki je temelj naše neodvisnosti« In ker je trgovinska pogodba edini izraz teh interesov, ni težko uganiti, v čem bi sc morali naši merodajni krogi v razmerju do Jugoslavije kot agrarne države najprej sporazumeti, da izposlujejo potrebno zniža* nje jugoslovenskih carinskih postavk.
—g Prsvila naših delniških družb. V podlistku »Trgovskega lista« jc zadnje me* sece izhajala študija univ. prof. dr. M. Šker* lja o statutih na ih delniških družb. Po želji interesiranih krogov je studija sedaj izšla kot ponatis v obliki priročne brošure. Iz uvoda posnemamo, da je studija plod izku* sen j, ki j h jc pridabil pisatelj v svoji prejš* nji službi pri pregledovanju velikega števila statutov snujočih s e delniških dvnžb. S tem sta opredeljena namen in vsebina študije. Vsebina se omejuje na one materije delni* škega prava, ki se redno naravnost izražajo v statutih delniških družb, in namenjena je študija praksi, snovateljem delniških družb in njihovim pravnim svetovalcem: služila bo pa tudi že obstoječim delniškim družbam pri izpreminjanju pravil. Da pisatelj n* nekaterih mestih izraža tudi svoje mnenje, kasen naj bi bil bodoči delniški zakon, je prirodno v »asu, ko se izdeluje načrt za enoten trgovinski zakonik za celo našo dr* žavo. Kniiga je posebno priporočljiva za notarje, odvetnike, poslovodeče organe del* niških družb in ves poslovni svet. Naroča se pri Trgovsko industrijski delniški družbi »Merkur« v Ljubljani in stane samo 15 Din.
—g Tečaji eksotičnih valut. Koncem marca so notirali: japonska jena 23 Din, ki* tajski tael 40, indo*kitajski pijaster 30. fili* pinski pezo 25.60, brazilj^i milreis 7, fl!< gentinski pezo 21.50. čilski pezo 5.40. ruski červonec 230, finska marka 1.35, lctonskl lat 10.40, Mtvanski lit 5.45, estonska marka 0.12. španska pezeta 7.S0, portugalska esku* da 270 in turška lira 2SJ>0 Din.
—g Izvoz in uvoz hmelja v ČSR. Po po» ročilih češkoslovaškega statističnega urada je znašal izvoz hmelja iz ČSR v februarju 3799 centov, uvez pa 689. V Avstrijo je šlo 1518, v Nemčijo 1486, v Belgijo 229, v Jugo* slavijo 136 centov, ostalo pa v druge drža* ve. Uvoz hmelja iz Jugoslavije jc znašal 487 centov.
—g Uvcz iz Belgije. Zadnje čase se mnoge belgijske tvrdke zanimajo za izvoij svojega blaga v Jugoslavijo. Družba za kc* mične produkte se je informirala, če bi mogla pri nas plasirati očiščen naftalin in anhidrid.
—g Tarifne pristojbine za privatne vat gone. Prometno ministrstvo hoče baje spre* meniti dosedanje predpise glede računanja tarifnih pristojbin r*. privatne vagone. — Usvojilo je švicarski sistem tako, da bo pla* čal lastnik privatnega vagona za natovorje* ni vagon samo 90 % normalne tarifne pn» stojbine, 10 % sc mu pa vrne. Teh 10% ali 70 para za vsak kilometer bo plačal za po* vratno vožnjo praznega vagona.
—g Bilanca naše zunanje trgovine v Itn tu 1925 ekiivna. Po poročilih iz Beograda je bila bilanca naše zunanje trgovine lani aktivna za okroglo 180 milijonov. Vrednost celokupnega izvora je znašala 8,904,000.000 dinarjev.
—g Uvoz Bolgarske iz Jugoslavije. Lani je izvozila Bolgarska iz Jugoslavije za 182 milijonov le je v, predlanskim pa za 149 milijonov.
NOGAVICE
to najboljše  !n najcenejša kajti trpežnost enega para nogavic z tigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
tt
ključ
je Ista kot trpežnost it trli drugih parov.    ts-a ]
Eollt b jimttaRt al
Žensko vprašanje pred 2000 leti
Turki so zavrgli fese, muslimanske ženske so se začele polagoma zrnancipirati. bore se za pravice in svobodo. Gotovo pa ie med njimi malo takih, ki vedo, da so imele ženske v deželi, ki je postala pozneje zibelka muslimanske kulture, že pred več tisoč leti vse pravice in popolno svobodo, t—3000 let pred Kristusom so bile ženske v Babilonu in Asiriji svobodne in enakopravne z moškimi. V Mezopotamiji je bila razvita v pradavnih časih visoka civilizacija. Kljurb neprestanim napadom sosednih plemen je bila ta-krarna Mezopotamija zelo bogata. Posebno razvito je bilo poljedelstvo. Pre-> \ alci so jrradili dvorce in hrame, ki
9o pričali o visoki razviti tehniki. Bili
so v stalnih trgovskih stikih z vzhodom in zapadom, njihove trgovske ladje so vozile do Egipta in po celem Sredozemskem morju. Imeli so bogato književnost in njihove legende o ustvarjenju sveta so bile najbrž glavni vit za poznejše pripovedke o postanku sveta.
fzkopine  v   Mezjpotamiji nudijo
zanimiv vpogled v takratno življenje. Na padlogi teh izkopin lahko sodimo tudi o socualnem položaju takratnih žensk. Nekdanja Mezopotamiia >e bila svobodna. Hčerke so bile v dednem pravu izenačene s sinovi. Vsaka devoi-ka se je lahko Po svoji volji odločila za ženina, lahko se je posvetila kot svećenica službi v svetišču, toda pri tem niso zahtevali zaobljube večnega deviftva. Imela je dt>stop do vseh svobodnih   poklicev.   Ženske  so bile
tudi sodnice in odvetnice, seveda ne
dobesedno v našem zmislu. Tudi na presto* so prišle od časa do časa. Med vladaricami je znana Mckuba. ki je vladala v ^uzi z veliko avtoriteto.
V najstarejših časih so imeli v Mezorx>tarrtit! zmerno monogamijo. Dovoljena je bila ena zakonska žena in poleg nje ena ali dve priležnici. Ženit-ne pogodbe so pisali na glinaste pločice. Žena ni odgovarjala za moževe dolgove, če ni bilo to v ženitni pogodbi izrecno odločeno. Zakonca sta odgovarjala za dolgove solidarno. Ce se je poročila svobodna žena s sužnjim, je bila deca svobodna. Zapeljavanje deklet je bilo strogo prepovedano. Za-peljrvec ie moral takoj poročiti zapeljano devojko. sicer je zapadel smrtni kazni ali Pa služenjstvu.
Uganka
Z rdečo rožo se ponašam, če tudi sneži; srpek prenašam, pa nič ne vprašam, kdaj žito zori. Obleko gizdavo kot mestni bahaček, na nogah ostroge kot drzni jahaček; če pa priteče po cesti konjiček, se ga preplašim kot bil bi hudiček, srček moj pade mi vpernate hlačke, bliskovito stran jo pobriše jo kračke.
Nisem žanjica, jahač, gizdalinček; no, pa ugani: jaz sem---
* Mednarodni gledališki kongres se vrši prve dni maja v Berlinu. Kongresa se udeleže delegati srledališc skoro vseh držav
sveta. Jugoslovensko udruženje igralcev odpošlje tri svoje člane. Na kongresu bodo razpravljali tudi o modernih smereh v drami in o najnovejši oderski tehniki.
* Hindenbnrgov jubilej. 7. aprila je praznoval predsednik nemške republike Hindenburg GOletnico odkar je oblekel vojaško suknjo kot poročnik pruske armade,
* Angleški očitelH proti učiteljicam. Angleško učiteljsko udruženje je pozvalo učitelje, da odklonijo vsako mesto na šolah, kjer poučujejo učiteljice in jih vodijo ženske. Učiteljsko udruženje poziva svoje člane, da nasprotujejo zahtevi učiteljic po enaki plači pri enakem delu z moškimi, če je potreba tudi s stavko. To stališče angleškega moškeca učiteljstva ie v današnji dobi pač malo čudno!
Kraljica vseh francoskih past za zobe
Slino ZKtimiin D. Pechmaiou. Zemun-Zegreb
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
Dunajska cesta 15 bi Gasatssttsaa c 1
(ffearišče
Se priporoča. — Izvršitev točna, cene zmerne. 78-t
Ponikljuje
dele koles, antomobitov, otroških vozičkov, zdravniike instrumente itd«
„Bistra" - Domžale
največji galvanizacijski zavod
v SHS
u2s
Modroce 1062
iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan, tapetnik, Ljubljana, Krekov trg 7.
Teod. Kom. Ljubljane
Follanaka cesta št. 3.
krovec, stavbni, oalanteriitii ie okrasni
klepar. Instalacije vedovodov. •--j« :rreiBTidc?.Kopališkeinktesernisajrrm
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L      za konserve.
r
M Lsiaijeva porcčtna
Šiška
1144
15 letno jamstvo
naipopolneji STOEHEH šivalni stroji s povezljivim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za Stopanje, vezenje ali šivanje
LUD. BARAGA
UUBUANA
-lenburgova ul. 6, 1. Tsiefoai *L 9SO.
2I9-L
Hajnove *i epohalal petrolejska piiaska svetnika,
,AIDA* i IImih žarnici
200-500
sveč moči.
Kras m baia iut*
Neznatna poraba petroleja
Šved kakor elektrika!
se rabi za razsvetljavo prodajalnic, uradov, gostilnic, Sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „JUDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore, — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče zi SHS ima elektrotehnična firma
S V ARO i di-iifl "
ZJTCKB, Preradovftt« ulica T
— iščemo zaupne zastopnike —
— Zahtevajte takoj prospekte! —-
Zahoala.
Vtem onim, ki so z nama sočuvatvovali ter spremili zemeljske ostanke naše ljube mame
matije Volkooe
na njeni poslednji poti, se srčno zahvaljujeva. LJUBLJANA, dne 10. aprila 1926.
m/Umm trn mara Vaflkoaa.
145
Prava
francoska krema
za 6«flfe.
Glavno zastopstvo D. Pechmaiou, Zemun-Zagreb
Mali oglasi, ki služijo v potre* dovalne in socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par.
Najmanjši znesek Din 5—%
Mali oglasi
Žemtve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjši znesek Din l(r—.
Službe
Stenografija
in strojepiska, zmožna tudi drugih pisarniških del, vešča slovenskega, srbohrvatskega in nem* škega jezika — išče pri* merno službo v pisarni ali trgovini. — Ponudbe pod « Vešča/1095* na upr. •Slov. Naroda*.
Ubog invalid
sprejme mesto sluge ali nočnega čuvaja. — Pi« smene ponudbe pod «ln» valid/l(£6» na upravo *Sk>v. Naroda*.
Skladiščnik
starejša moč — išče stal* no mesto pri večjem podjetju v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod Skiadisčnik/10o5 na upra* vo «Slov. Naroda*.
Začetnica,
zmožna slovenskega in nemškega jezika — išče službo v pisarni ali kot b legaj niča rka; event. gre kot vzgojiteljica k otro* kom. Ponudbe pod «Za« četnica/1138* na upravo «Slov. Naroda«.
Plačilna
natakarica
r, dobrimi izpričevali — išče službo v večjem ho* telu na letovišču. — Po* nudbe pod »Natakarica 1140» na upravo *Sloven* skega Naroda*.
Prodajalka
nešai
1 ?.1 tudi
izurjena v mešani trgo«
službo;   gre tudi na de*
želo. — Ponudbe pod •Dobra moč/1141* na upravo  -.Slov. Naroda*.
Pletflka
dobro izurjena — išče slu—o za takoj. — Po« nvdbe pod Pletilka/1122 na upravo «Slov. Nar.».
Mesta gospodinje
(samostojne) želi izobra* žena gospodična; najraje pri vdovcu, tudi z otroki. Razume dobro vzgojo otrok. — Pouudbe pod Skrbna gospodinj a'1132 na upravo *Slov. Nar.».
G. Flux,
Ljubljana, Gosposka uli* ca 4/1. — 2e čez 35 let obstoječa posredovalnica boljših shižb — priporoča in išče inteligentno in priprosto o sob je vsake vrste za hotele, restavra* cijc, trgovine in pri vat* no za tu in izven Ljub* Ijane. Strokovna postrež* ba. Separirana .soba za predstavljanje. Priložite znamke za odgovor. 1133
Nepremičnine
Bukov gozd
ca. 1000 sežnjev drv na prodaj. Del lesa poraben za železniške prage aH žaganje desk. V gozdu sc tudi dobro urejena kopišča za žganje oglja. — Naslov pove uprava otSlov. Naroda*. 1142
Trgovska hiša
v Ljubljani se kupi. V pošte v pride samo cen* trum. — Ponudbe pod •Trgovska hiša. 1136« na upravo «Slov. Naroda*.
Majhna
z vrtom blizu postaje ob gorenj ki progi — radi »miti ugodno naprodai. — Ponudbe pod «Mala h'šica/I124* na upravo «Slov. Naroda*.
	Pouk	RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. S
	Instrukcijo išče pri boljši rodbini res ven, a priden učiteljišč* nik. — Dopisi pod «Uči* teljiščnik/li35» na upra= vo «Slov. Naroda«.	
Prodam	Trg. vajenka zdrava in močna, ki ima veselje do trgovine — se želi izučiti v mešani trs gcvini na deželi. — Po= nudbe  pod Učenka/1121 na upravo «Slov. JNar.*.	ŠMamM_____
		Šolamo
Elegantna spalnica se poceni proda. Kje pove uprava Slov. Naroda. 1147		zajarr.čeno prvovrstno blage v poštnih zavitkih razpošilja po povzetju po tvor-niških cenah stara specialna veletrgovina Julio Schmidlin i drug ZAGREB «1-1 Preradovičeva ulica 24 Zahtevajte cenike!!
Moška obleka dobro     ohranjena, za siednjo postavo — na* prodaj. — Ponudbe pod •Obleka/1123*  na upra* ▼o «Slov, Naroda«.		
	Stanovanja	
	Stanovanje, obstoječe iz 3—4 sob in kuhinje — iščem v stari ali novi hiši. Plaćam do* bro.   —   Ponudhe pod •Dobro plačilo/1069» na upravo «Slov. Naroda».	
		
Kupim		{* T. BABIC •} Vb, Ljubljana «vy
Medani pnltni In izložbeni nastavki za delikatesno trgovino se kupijo. Ponudbe pod .Delikatesa" na upravo Slov. Naroda. 1148		
	Kazno 1	
	zajamčeno čisto domačo slanino soljeno in sušeno salama 8M prvorazredno sir razne vrste konserve mesnate, od sadja in zele-njadi, kupite najbolje pri stari specijalni veletrgovini Julio Schmidlin i drug ZAGREB Preradovičeva ulica 24	
Urotnik«, steble-nice in kozarce kupim. Ponudbe pod: »Gostilna/1149" na upravo lista.		-==^ Postranski zaslužek. primeren za vsakogar! — Pojasnila proti znamki za 1 Din — Propagandna re* klamna  družba  z o. z., Ljubljana, Sclenburgova ulica 7/II. 83/1!
Pisalni stroj *w\ as — U3fuwjqo oiqop koj kupi. — Ponudbe na upravo   «Slov. Naroda* pod «Pisalni stroj/1097».		
		
Posojilo		Dopisovanja
5000 Din posojila iščem za 4 mesece proti primernim   obresti m in garanciji. — Ponudbe na upravo   «Slov. Naroda« pod «Din 5000/1139».		Znanja želi mostojen gospod 28 let star. — Ponudbe na upr. *cSlov.      Naroda» pod «Tiha srcča/1126».
uril!
u ■
o o o
SI
o
ss
o o
■
o o
L.
izvanrcdfM novosti 91
Patentna preproga - postelja
ki ne potrebuje modreca in Jo more vsak človek nositi na rokah. Potrebna je v vsaki biii, hotelu, kopališču, in ladji ter stane samo Din 090*— Po pošti s povzetjem«
Nadalje imam veliko zalogo perja: za zgla-vnike in blazine, kg Din 60--, pol belo kg Din 10f>-
Josip Brozović
kemična čistilnica perja
Boškovićeva ulica 18.
U
■
o o
■
o
■
o
BJ
0
o o
SI
o
n
Nagrada
novo dvokolo ali otroški športni vozkek.
Kdor kupi ali posreduje, da proda podpisana tvrdka deset novih dvokoles ali otroških vozičkov v letošnjem letu, dobi za nagrado novo dvokolo, kompletno z angleško pneumatiko ali otroški športni voziček. Zahtevajte cenik. Prodaja na obroke. Največje skladišče dvokoles, otroških vozičkov in pneumatike. .TRIBUNA* F. B L tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, Ljubljana, Karlovska 4
Najboljša darila so
proizvodi slovite svetovne tvornice čokolade - bonbonov - kakaa
TOBLER
oo
•t
Zahtevajte povsod!
— Generalno zastopstvo in zaloga za kraljevino S. H. S. — ,OBOROT" — Beograd. Knj. Ljubici 15. — Tel 31-89. ■ M B M 111 H I H B ■ B M H H I B M I HI H B.IUUUUUnmDOOn
Najboljša mlečna In čokolada za kuhanje
Juouit
Glavno zastopstvo:
Daniel Pechmajou
4234
79
Stran 8.
«... "T
•SrOVENSKI  NAROD* dne 11. aprila 1926.
Stev. 81.
UNDERWOOD pisalni stroj, nad 2,000.000 strojev v rabi. — Zastopnik Lud. Baraga. Ljubljana, Selenburgova ulica 6
Telefon 980
GAZELA
1*11IO
J
najbolje!  šivalni stroji In kolesa  so ie Grltzner« Adler
za rodbino, obrt in industrijo. Istotam najboljši
švicarski plotllnl stroji Dobiod.
Večletna garancija.       Najnižje cene.       Tudi na obroke.
Josip Peteline,
LjnUJana, h'*7" Pre*e*ro''epa ^om^n'ka ob vr>d?.
nadsSopna trgovska hiša
2 lepimi prostori, dvoriščnim poslopjem in velikim vrtom je takoj naprodaj po zelo ugodni ceni. —Vprašanja na naslov: E. Andreitz, S'ovenjgradec. aaai
sv, "j! Najnovejša iznajdba I
Brez k varjenja blaga kemični snaženje m vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC <*T
Ljnbljana, Selenburgova nlica6 I. nad str.       Glince-ViC 46
- V restavraciji „Pod SKALCO"
Mastni trg U    77 T
se točijo pristna ter pitna vina.
Preko ulice Din 1 — ceneje. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. salonski konceit Ob nedeljah f. od do 13. zajtrkovalni koncert
J. Stšepošln
— Sisah —
k -t  rfenj UAL — CJartd
MODNE KAMGARNE
IH   SsEVIJ^j^TsE   v vcliki lzben P° "godni ceni
dobite
v občno znani nad 50 let obstoječi manufakturni trgovini
R. MIKLAUC ■pgl
LJUBLJANA
(Zunanjim naročnikom se pošilja tudi po pošti.)
Ocarinjenje
s4-t
vseh uvoznih, izvoznih In tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi R o j k o Turk, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti carinarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja car: ne po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
Mehanično umetno vezenje
,9 perila, oblak  bluz, monogramov, fino belo in barvasto entlanje. ažuriranje.
MATEK&MIKFS, Ljubljana. -
- DALMATINOVA 11 -
Vsled strokovnega znanja najtinejsa izvršitev in brezkonkurenčne cene.   Najcenejši in čisti predtisk ženskih ročnih del v narodnih in modernih vzorcih ter lastnih originalih.
KRAPINSKE TOPLICE
poleg Zagreba, Hrvatska. 42° C termalna voda in blato zdravijo revmo, protm. ischas, ženske bolezni itd. Stanovanje s popolno oskrbo dnevno Din 50*— do 80— za osebo. V pred* in po sezoni znatni popusti. Vojna glasba ter druge zabave Kopeli doma, lastna elektr. razsvetljava in tako dalje. Več pove in prospekte daje kopališčna uprava Kiapinske toplice. 64 T
Iflseriraite v jlov. liani
NflIBOLISI BRHSKI BLflGOUI
spectjalBl predmeti brea konknreace
blago sa gospode in dame. zajamčeno  Is  tiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po ;ako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOFt BRNO,
Palackeho t*Sda 12.
▼zorel gratis In franko. QM Iste tndi privatno.
NajeenejSe in največje skladišče dvokoles, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje   in  pon.klanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. • Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUNA11 F. O* L.t tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kari o v-ska cesta 4. 49 T
i i i i i » g h ii 11 k u s g u i h h ii mm u i! u iimnnni nnnm
VODNE TURBINE
najnovejše konstrukcije avtomatične
regulatorje, zatvornice
izdeluje in dobavlja 54 t
ING. F. SCHNEITER, SJcof ja Loka
Prvovrstne referenci.      Zahtevajte ponudbe!     Konkurentne cene.
t* Ivan Zakotnlk»?
mestni tesarski mojster
379
379
LJUBLJANA, Danaiska cesta 46
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja sa palače, blse, vl-e, tovarne, cerkve in svonike. Stropi, resne tla, stopnice, ledenice, paviloni, verande, lesena o grafe Itd. — Gradba lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARMA 2A8A 23-t Tovarna furnirja
Ponos vsake gospodinje tvori
lepa sobna oprava
ki jo dobe v prvovrstni izvršbi po zmernih cenah
pri tvrdki
Peter Kobal
Ljubljana — Kslizej
zaloga pobifttva9 time, morsko travo itd.
Lastno tapetništvo Posor: Mottroci lopo Izdelani Din 200*—
kg Din 5a-
trava Jlov.
Bole In barvana
konopce in vrvi
nadi
FaMlM RAHAPAIUZARIJE 11
ODŽACI (Bačka)
Mek. konopoo po ... • Cotvoroof lato konopce is
Zahtevajte cenik!
. . Din 28-—. isnUa Din 31"—.
Zahtevajte cenik!
9Z3 smrek in 112 borovcev
proda na stoječem mestna občina Novo mesto 12
svojega okoli 1 km od kolodvora v Novem mestu oddaljenega gozda. Smreke merijo približno 1224 m3 in borovci približno 1^9m*. Prodaja se potom javne dražbe, ki se bo vrS.Ia v nedeljo 18. aprila t. 1 ob deset h dopoldne v pisarni mestnega županstva. Do istega dne in ure vlože lahko kupci tudi pismene ponudbe. Vsak ponudnik mora
položiti 1C° o varščino. Dražbeni pogoji in seznam mere dreves sta na razpolago in vpogled v občinski pisarn', kjer si jih (ahko vsak interesent pogleda. Smreke in borovce razkaže občinski logar v gozdu
Županstvo mestno občine Novo mesto,
die 8. aprila 1926.
4
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani prodaja a-t
:: premog ss
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in raz pečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeikoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
PREMOG d. d. cesta 15 1
IMacInvr * PROMETNI ZAVOD n PR iiaMUV • * Ljubljani, Miklošičeva
Telefon Stev. 747.
Vsakovrstno Izborno, pristao
Telefon ifev. 747.
ie mogoče kupiti na debelo le pri
Centralni vinarni d. d.
Ljubljana — Sp. Siska
Frankopanska ulica 11. Frankopanska ulice 11.
LJUBLJANSKA KREDITNA
">■*• ustanovljena II
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE:
Ij, Berlea, ■arlfear, Matkavlc, «•»' Sa«,
PoStni ček. račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261. 413. 502.503.504
Se priporoča za vse v bančno široko spadajoča dela
J
Urejuje: Josip
aa Za cNeiodao
: Fraa Jesereek. — Za taaeratai del lieta. Otoo Ouistot — Vat v Ljubljani,
D7B
215449
33
15