Stari in mladi Slovenec. Mluva. O. Mluva, mluvenije i mluvljenije tumultus, mluvno turbate, mluviti — vistvovati tumultuari, turbare, loqui oa pr. mlilviti ali molviti sramna slova. Sf. Nsl. pišete muviti murniurare, in molvljanje, polj. mova pro molva; čes. je mluva to kar slov. govor, mluviti govoriti, mluvnica t. j. slovnica. Posebno je, da se v pervotnem pomenu vjema z go v o ri ti in kremljati (vid. str. 23. 51.). Primeri tudi stsl. mumati - lj^-, - lješi balbutire , nsl. lnera - mom - mumljati. Mlukoml. O. I mliikoma tacite, na pr. glavu prekloni, prilezi, izide mliikomi; vere est sg. i. subst. Mliči $nays absit, mliče ^gi/in tranquille; cf. serb. mučati tacere et mucati balbutire, mucav balbus, mučke tacite. $. Jaz bi dja! molkom ali molkoma t. j. molče, iz molčati, za-molkniti obrautescere, zamolkel raucus, stsl. mlukoglaslnu; roke so mi omolknile; hrov. serb. raukal dumpf, mukli oganj. Mika pa me stsl. mlučali f. silentium, nsl. molčal-i, f. molčalno, molčaljivo, molčalnik - nica, molčalstvo taciturnitas, -Iistvovati itd. Mlunij. 0. Mliinij f. gen.-ijg fulgur, fulmen, molnija pl. a., mlunijnu oblakii, svelu,-na strela , - no podobstvo , mlunjati -novati, - s§ fulgurare, mlunoblistati sg itd. S. Rus. je molnija, serb. hrov. munja, munjiti tonare> nsl. pravite muniti coruscare, rad. fortasse ml. Mnihti. 0. Tudi mlnihu, gr. novatf?, ahd. munich. 8. Naj se pisari i žensk. oblika mnišica f. monacha, mnišlnica nionasterium, - istvo nionachatus , - stvovati monachum esse. Mnogu. 0. Munogii tnultus; na mnoze diu, multum, miinogy kraty saepe cf. goth. manags. S. Služila Vam je besedica mnogo gr. ^o^-vzlasti v sostavah, ki naj jih, kolikor se da, posneaiam, na pr. mnogaždy - šti, g%- gyšti, množicej^, mnogiikralv saepe, mnogiimi nsl. m n o g m i valde, mnogoglagolivu multiloquus, - darinu liberalis, - lidinii varius, letlnu diuturnus p. mnogoletna starost, tresavica, - milostiv, - rečiv, - slaven, - skerben itd. množati nsl. sed. - lm augeri itd. Mogyla. 0. Stsl. tudi gomila collis, acervus lapidum, natum e mogyla, rad. mog crescere. 8. Alb. t. j. albaosko pravite gamulje; mar so moji gatn e Ij ni od tod? Noliti. 0. Moliti precari, orare, movere (nioliti molere cf. mleti); — s§ komu orare, precari; molitva oratio, preces, sacrificium; bogomola f. oratio, — lije ecclesia, — li religfosus. (S. Kakor stsl. govorijo še sedaj Slovani moliti koga t. j. nsl. prositi, in moliti se Bogu nsl. moliti. Sicer imate stsl. dokaj oblik: moljenje, m o 1 i t v i t i - vovati - Istvovati precari, molba, molitvenik - nica - teljnica quae intercedit, molitvište -tvinica - Iibinica templuni, molibinu donil,-na hramina, -noje vremg, pisanije. Moma. 8. Tedaj je že stsl. moma puella, momuku iuvenis, kar hruv. serb. momak, momčad coll. iuvenes. Motriti. O. Motriti je spectare , su- razmotriti. & Pogostno tudi nsl., kakor hrov. serb. smotriti-smatrati; Čital seni že motrin (Dichter), motritelj. Mo.šti. O. Mog^, možeši posse, valere; nota raoti pro možeti; ne mozete kl§ti, ne mozi mlneti,- togo tvoriti; ne mojte se sramljati, ne mojte begati; 8cr. mah pro magh cresčere, augeri (mogyla). (S. Iz tega je m o š t i f. vis, potentia, mošti f. pl. cadaver, reliquiae, moki fris. nsl. svete moči habd. bulg. mošti fproprie vires); pa mog^,tl-ci-teli potens, dominus, dyoasta, mogotno, mogotstvo potentia. Mrtisiti sg. O. Mrus^ sg-siši sg foedari, mruslnu foedus; mruzuku impurus, turpis, mirzcih, mirzene fris. 8. Mrtizetij-sg^-nati-ovati abominari; Bogu to zamerza; nsl. pišete omrsnoti se, mrsiti se die faste brechen; sich letzen; croat. mrs fleischspeise, mrsiti se errare. Mriitvilo. 0. Mors, ni falliniur: synove ležahu na mrtitvile; mriitviti occidere, mrfitvilenije mortificatio. 8. Morebiti je mertvilo to kar mrutvosti f. conditio mortui; mrutvlci-vičina-ičina-icina, in celo mrucina nsl. merc i n a mortuus, cadaver, m r u š a f. cadaver (cf. nsl. merha), srb. macies, od tod merhav ali meršav p. tcleseml macer, mriiciniska nečistota cadaveris; nsl. m e r t v e c, hrov. mertvac, od tod slov. mertvaški; mertviti se (sich abtodten). Mudu. 0. Mudti-a-o adj., kar rnudinu ali pa m u d 1 ii -inu tardus, segnis; mudeti,-iti,-s§ cunctari, manere p. da česo radi mudive ? 8. Tako tudi mudosti tarditas, mudlosti socordia, mudleti cunctari,-iti tardare; medel macer, debilis, inedloven; omedlevica. Muriiiu.  0. Pa niurii aethiops, murjni aethiopissa, muriskti, vu murehu in aethiopia. >S\ Nsl. pišete mur aethiops, equus ater, murče equus niger, muri bos niger, murček grylli genus et mavra schwarzlich gestreifte kuh; regenbogen; ahd. mor lat. murus gr. /lavgog; cf. stsl. m o r a maga, uti videtur žeaa mora, rus. kikimora gespenst, alb. morii alp, ngr. ^oi^a vent. aethiops, incubo (vid. zamorije, nsl. zamorec aethiops str. 37.). Mukn%ti. 0. Miikn^-neši saepe cum praeposs. vu, pro;-sg transire; m y k a t i s g-kaja, i-čg, sg percurrere; sine sg: movere. /S. Tako tudi novosl., in mnogo dobrih pomenov ste zaznamnjali ob kratkem n. pr.: maknoti, meknoti movere, iz-odza-pri-meknoti; meketati: to ga je mektalo de irato; polabefactare, mikati pectinare, do-admovere, mikar seiler; in ikastiti: micati; mačih-uh hitzige krankheit, rus. zamknuti claudere (cf. let. maukt abstreifen, mukt fugere). Mucita. 0. Bulg. m e č t a (pavraaia imaginatio, mučitati imaginari, speculari,-sg p. vyše zemljg mučitajeti sg; miicltu aenigma, versutia, visio, spectrum, gr. (fdvzaa^a. 8. Prav treba mi je te besede, pa nikjer mi je vgodno ne razložite; zdi se mi, da je iz poprejšnjega mukn%ti-mykati, s kterim se vjema stsl. mučati iactare rus. inčati čes. mčeti riicken; mučitovati sg ostendi; mečtanije, mečtatelj, mečetnik homo versutus p. lakavvj mečetnikii. Mušelii. 0. M u š e 1 ii m. turpis quaestus rad. mlh: rus. obmihnutl sg falli; mušeli m. materia p.-šarovinu. »S. Korenika je mih: stsl: m u h u muscus, nsl. meh , mehur; iz onega je moj mešetar-iti itd.; stsl. mtišeloiskateli turpis lucri cupiclus.