SLOVENEC
• Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejem an velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
Naročnino in oznanila (in sera te) vsprejema upravništvo in ekspcdtcija t „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
7,	V admin»8traciJi prejeman velja:	£	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Za celo leto 12 gld., za pol leta (t gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. I	„
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld 20 kr več na leto	Vrednistvo je v ScmeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
i
Posamne številke po 7 kr.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol (i uri popoldne.
O.
V Ljubljani, v torek 9. januarija 1894.
Letnilt XXII..
Deželni zbor Kranjski.
(Druga seja dne 9. januvarija.)
Deželni glavar Oton D e t e 1 a otvori sejo ob Vili- uri; vlado zastopa deželni predsednik baron H e i i.
Ko je bil prečitan zapisnik prve seje, spominja se predsednik s toplimi besedami umrlega poslanca Jurija Kraigherja približno tako-le: Ko smo se v zadnji seji deželnega zbora žaluje spominjali umrlega poslanca H. Kavčiča, pač nihče ni mislil, da bo tudi njegovega naslednika že pokrivala črna zemlja, kadar se snidemo v drugi seji letošnjega zborovanja. Poslanec za volilni okraj notranjskih kmetskih občin Jurij Kraigher je dne 5. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Pogreba se je udeležil deželni odbornik g. dr. Papež kot zastopnik deželnega odbora ter položil na rakev venec v ime deželnega zbora kranjskega. Velečastiti gg. poslanci gotovo sožalujejo o bridki usodi, da je neusmiljena smrt pobrala poslanca Kraigherja v najlepši dobi njegovega življenja, predno mu je bilo mogoče, kakor je gotovo iskreno želel, sodelovati v tem zboru na korist dežele in svojega volilnega okraja. (Dobro-klici.) Konečno predlaga, da se zabeleži sožalje v zapisniku današnje seje. — V znak sožalja poslanci vstanejo.
Razne peticije so bile izročene finančnemu in upravnemu odseku, nato je bil prečitan nastopni sainostalni predlog poslanca Povšeta in tovarišev:
Vis. deželni odbor naj sklene:
Deželnemu odboru se naroča, da pri vis. c. kr. vladi izposluje tako izvrševanje gozdnega zakona, da bo do gozdne paše opravičenim živinorejcem osobito po Gorenjskem omogočeno, to pravico tudi res in vspešno izvrševati. Povše, Klun, Pakiž, Dragoš, Ogorelc, Žitnik, Pfeifer, Stegnar, dr. Papež.
Ta predlog bode v prihodnji seji utemeljeval poslanec Povše.
Poslanec Klun vimenu finančnega odseka poroča o računskem sklepu normalno šolskega zaklada
za 1. 1892. Pokritje je zneslo 317.702 gld. 27 kr., potrebščina je bila proračunjena na 321.677 gld., torej se je v primeri s proračunom manj izdalo 3974 gld. 73 kr. Cisto premoženje v glavnicah znaša 91.600 gld.
Učiteljski pokojninski zaklad je imel 1. 1892 pravih dohodkov 58.649 gld. 39 kr., pravih troškov 25.524 gld. 17 kr., in sicer so znesle pokojnine učiteljev 15.112 gld. 53 kr., učiteljskih vdov 6518 gld. 20 kr., vzgojnine 1198 gld. 45 kr., miloščine 2124 gld., odpravuine 260 gld., pogrebnine 260 gld.; končni blagajnični ostanek je koncem 1.1892 znesel 32.050 gld. v državnih obveznicah in 1075 gld. 22 kr. v gotovini.
Dalje poroča poslanec Klun o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1894. Pokojnine za učitelje so proračunjene na 18.600 gld., pokojnine za učiteljske vdove in sirote 7400 gld., vzgojnine 1230 gld., miloščine 2120 gld., odpravnine 300 gld., pogrebnine 200 gld., pisarniški troški 50 gld., vsa potrebščina 2 9.9 00 gld., zaklada pa 10 306 gld,, torej se kaže primanjkljej 19.594 gld., ki se bode pokrit iz deželnega zaklada. Ob jednem se učiteljski vdovi Marjeti Junc podaljša za tri leta miloščina 80 gld., istotako Magdaleni Venedig 100 gld., Frančiški Pibernik 50 gld., Magdaleni Kratochwill 100 gld., Julijani Bevk se dovoli za čas študij na pripravnici vzgojnina 26 gld. 66 kr., učitelju Hitiju se dovoli 100 gld., Mateju Prašnikarju 60 gld., učitelju Petru Cebinu se zviša pokojnina od 517 na 600 gld.
Poslanec Hribar poroča o računskem sklepu gledališkega zaklada za 1. 1892. Vsi redni in izven-redui dohodki so znesli 89.403 gld. 80 kr., troški pa 130.792 gld. 65'/, kr. Za gradnjo novega gledališča se je 1. 1892 izdalo 90.799 gld. 55'/, kr., v prejšnjih letih pa 189.222 gld. 60 kr., torej znašajo do koDca 1892. leta skupni troški za novo gledališko poslopje 280.022 gld. 151/, kr. V pokritje teh troškov so se porabili: ostanek v kranjski hranilnici naložene glavnice v znesku 56.684 gld. 22 kr.,
skupilo za gledališko razvalino 20.000 gld., prispevek kranjske hranilnice za stavbišče 20.000 gld., prispevek deželnega zaklada 14.300 gld., posojilo mestne hranilnice 100.000 gld., prebitek gledališkega zaklada 3101 gld. 92'/, kr., dočim se je nepokriti v znesku 65.936 gld., ki se deloma poravua z leta 1893 vplačanim prispevkom kranske hranilnice v znesku 6000 gld. in z ue še vplačanim prispevkom mestnega magistrata v znesku 30.000 gld., poravnal s predplačili iz deželnega zaklada.
Dalje poroča poslanec Hribar o proračunu gledališkega zaklada za I. 1894. Vsa potrebščina znaša 16655 gld., in sicer: plačila 1740, vzdrža-vanje poslopij 769, davki in doklade 771, zavarovanje proti ognju 2655, inventar za oder 350, amorti-zovanje in obrestovanje posojila 5400, različni stroški (vodovodna doklada, kurjava, podpore dramatičnemu društvu" in za nemške predstave) 4970 gld.
Pokritje znaša 16700 gld., in sicer najmovine 2000 gld., donesek iz dež. zaklada za porabo de-želnozborske dvorane 500, najmovina za lože 14000, razni prihodki 200 gld., torej je presežka 45 gld.
Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o ustanovnih zakladov računskih sklepih za I. 1892 in proračunih za I. 1894 ter o prošnjah vodstva Lichtenthurnove dekliške sirotišnice. Iz daljšega poročila omeniti je, da se je dijaškega ustanovnega zaklada imovina zvišala za 23.551 gld. 31 V, kr. Cista imovina vseh 21 ustanovnih zakladov se je v 1. 1892 zvišala za 33.274 gld. 25'/, kr. ter je koncem imenovanega leta znašala 1,924.864 gl. 74V, kr. Glede proračuna je omeniti, da je vodstvo državne loterije dne 5. maja 1893 poslalo zadnji delež 5000 gld. in da je deželni odbor iz tega dohodka ustanovil po jedno novo mesto v obeh sirotišnicah.
Poročilo je deželni zbor vzel na znanje ter vodstvu Lichtenturnove dekliške sirotišnice v Ljubljani dovolil 50 gld. za nakup šolskih učil in za zgradbo novega na 20.000 gld. proračunjenega šolskega po-
LISTEK
Otrobi.
Bila nas je mala družba, zbrana okrog mize v hladni senci mogočnih kostanjev. Sede pri steklenici domačega čvička, ki nam gotovo ni manj ugajal, nego Horaciju masiško ali cekubsko vino, pomenkovali smo se prav živahno o najrazncvrstnejših rečeh. Slednjič se je jel govor sukati o današnjih časnikih. Culi so se glasovi „pro" in „contra". Naravno; zakaj vsak nepristranski človek bo rad priznal, da prava olika in prosveta tem hitreje prodira med ljud, čim krepkeje se razvija in širi dobro, resnico-in pravicoljubno, ter v pravem, to je, verskem duhu, vrejevano časopisje. Nasproti pa zopet noben razsoden poznavatelj svetovnega toka ue more tajiti, da je čitanje slabih, lažnjivih in protiverskih časnikov zasejalo že mnogo, mnogo zla, katero se do dobra ne bo dalo poravnati nikdar več. Ti so pravcata črna kuga za človeški rod, katera ga tira brzini korakom naravnost v pogubo.
„Kaj pa so neki ljudje brali, ko še ni bilo ni-kakih časopisov?" S tem vprašanjem prekine hipoma
naš pogovor neki modrijan, ki je bil poznat kot „gran vantatore, ma piccot facitore". Modrost njegova pa se je razodevala osobito v tem, da je liki tebanski sfingi mučil svoje poslušalce s sličnimi vprašanji, kakoršno je gornje. Odgovarjalo se mu je to in ono. Pa saj veste: „Jedna luda može više pitati, nego deset mudrijeh odgovarati".
»Hm, kaj so brali? — Kaj druzega, nego črešnje in borovnice," odreže se nakrat priprost, dovtipen možicelj. Glasen smeh in burno odobravanje je pričalo, da je pravo pogodil. Jaz pa sem se pri tej priliki spomnil, da sem nekje čital: „Sus Minervam docet".
A s tem stvar še ni bila doguaua. S črešnjami in borovnicami so ljudje vsekako lahko potolažili svoj telesni glad, oziroma sladkosnednost, nikakor pa ue radovednosti ali duševnega gladu. In smelo trdim, da ta prejšnje čase ni nič manj nadlegoval trpečega človeštva, kakor ga dandanes.
Na kak način torej so si ljudje tu pomagali? Kako se je tudi brez časnikov zvedelo, kaj je novega po svetu, o vojskah, puutih, nesrečah itd.?
Zgodovinarji nam pripovedujejo, da so si v tem oziru stekli v srednjem veku nevenljivih zaslug
takozvani trubadurji ali pesniki-pevci, ki so potujoč od gradu do gradu zabavali viteško gospodo s svojimi pesmimi, ob jednem pa tudi prenašali širom sveta novice vsakovrstne vsebine. Taki pevci so bili znani tudi že v starem veku. Omenim le Ariona in Ibika. O nekem se celo pripoveduje, da je bil v sedmih mestih rojen, kar nekateri tako razlagajo, da je jako zgodaj nastopil svoja potovanja in prehodil mnogo sveta.
Toda ti pevci so se gibali najrajši le v višjih, aristokratskih, k večjemu še v meščanskih krogih ; ljudstvo po deželi pa ni imelo veliko dobička od njih. Pa tudi ti sloji človeške družbe niso ostali pozabljeni ter popolnoma ločeni od svetovnih prevratov; domače ter tuje novice so redno prihajale tudi do njih ušes. Za to je že od nekdaj pridno skrbela neka vrsta ljudij, katero je Homer dobro označil, pišoč o nekem nadležnem zastopniku te mnogoraz-širjene ljudske kaste:
„. . šattuv aico"Au[xavT^p«;
6? zsXf(5! fXif,ffi	U>;J.cu<;."
Ljudje torej, ki se iz studa pred delom radi solnčijo kot gaščarice in s svojimi pleči tu pa tam kak zid podpirajo, ti so svoje dni igrali in deloma
'It V. 'h. w ^
slopja dovolil 2.000 gld. podpore v petih letnih obrokih počenši s tekočim letom.
Poslanec Hribar poroča o deželno-kulturnega zaklada računskem sklepu za leto 1892 in proračunu za leto 1894. Pokritje je znašalo 4107 gld. 50 kr., potrebščina 4094 gld. 61 kr., torej prihranka 12 gld. 89 kr. Za šolske vrtove se je izdalo 265 gld., za gozdne drevesnice 350 gld., za vodovode in vodnjake 500 gld., društvu za varstvo avstrijskega vinogra-darstva v Badenu pri Dunaju 50 gld., za pokonča-vauje hroščev 84 gld. 43 kr., za natis spisa „Smrečui prelec" 100 gld., ribarskemu društvu v Ljubljani 50 gld., za nakup ameriških trt 500 gld., in Primožu Prazniku iz Golic za nakup živine 25 gld.
Za tekoče leto se preračunava potrebščine 4920 gld., in sicer donesek deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu 2400 gld., za deželno kulturne namene 2500 gld., razni troški 20 gld. Pokritje se preračuuava na 3910 gld., primaujkljej v znesku 1010 gld. se bode pokril iz blagajničnih preostankov.
Pri tej točki omenja deželni predsednik baron Hein, da se po občinah še vedno premalo pokon-čujejo hrošči, ki kmetovalcem prouzročuiejo veliko škodo. Dilje obžaluje, da se vinorejci ne oglašajo za državna brezobrestna posojila, ki se dovoljujejo za nasajanje vinogradov z ameriškimi trtami, ter naglasa, da bode deželna vlada radovoljno podpirala take prošnje.
Poslanec ces. svetnik M u r n i k pojasni, da se bode pri proračunu deželnega zaklada ustavila večja svota v podporo vinorejcem, in dr. Papež dostavi, da se bodo od deželnega odbora za pokonča-vanje hroščev dovoljevale znatnejše svote.
Podobčini B e z u 1 j a k pri Cerknici dovoli se za napravo vodovoda 1800 gld.' od katere svote se je 1000 gld. že izplačalo.
S tem je bil dnevni red dovršen. — Prihodnja seja bode v petek, dnč 12. t. m.
Kaj mislijo v Galiciji o Mladih Cehih.
(Izv. dopis iz Galicije.)
Mnogo Slovanov se jezi zato na nas Poljake, ker poljsko kolo na Dunaju sedaj ne podpira Čehov. Toda nočejo tega umevati, da imajo Poljaki vse vzroke za to, da tako delajo. Zgodovina je učiteljica življenja, to je načelo, katerega se drže Poljaki glede Slovanov. A ta zgodovina nas uči, da je Rusija sovražna Slovanom, da se Rusiji ne gre za to, da bi branila veje slovanske propada, marveč da ji je samo na tem, da bi si pridobila kak narod v imenu sorodstva slovanskega, da bi ga potem porušila iu tako povečala Rusijo.
Tako je naredila s Poljsko. Ko so hoteli Prusi vzeti Poljski nadbaltiške pokrajine, tedaj je Rusija prišla s svojo vojno v njih zemljo, češ, da jih bo branila Prusakom, a potem se je sporazumela ž njimi in dovršila delitev Poljske. — Rusija je Ru-sinom vsilila najprej razkol, potem pa jim je zabra-nila pisati in tiskati po rusko, in ukazala jim je, da imajo rabiti samo rosijski jezik.*) — Rusija je
*) Rusini imenujejo svoj jezik — ruski in tako tudi Poljaki; ruskemu jeziku pa pravijo — rosijski ali m o-skalski jezik.
še igrajo važno vlogo v drami človeškega življenja, zlasti v krajih, ki so bolj oddaljeni od splošnega svetovnega prometa. Tu, seveda .mutatis mutaudis", nadomestujejo z veliko spretnostjo moderno časuištvo, ker znajo dobro .pošte prenašati". Morda je to tudi uzrok, da se v nekaterih krajih časniki tako počasi razširjajo. Ljudje jih pri takih okolnostih kajpada lahko pogrešajo. Kedaj da so pač berači vzeli v zakup predpravico poštarjev in časnikarjev, se ne dii, več natauko dokazati. To pa je gotovo, da so jo v Odisejevem času že imeli. Evmej — auPtoTi)«; Sp-/.a;j.5; avSpfiiv — pravi namreč o nekem capinu: .'Ipcv li vect x.(*ay)Jx.ov ar.Tr.zi ouvsz.' aza-^/dAAer/.s y.it,»v, ote tou "i; aviuvot."
Ta je torej celo ime dobil od svojega postranskega posla.
Sevčda je tu treba pomisliti, da novosti, katere se po teh živih časnikih razširjajo, niso vselej, vsaj ne v celem obsegu, povsem pristne, ampak da se marsikak srečen izrodek njihovih zvitih možgan prodaja za golo istino. To tudi ni prav nič nenaravnega, zakaj .farna crescit eundo", zlasti ker to prinaša mnogo več dobička, kakor pa pristna resnica, ki je navadno le preveč jednolična in priprosta za sedanji in nekdanji pokvarjeni okus.
speljala tudi nekaj Cehov v svoje meje, naseljencem je vsilila ruske šole, ugrabila jim je katoliško vero in prav ukazuje jim priznavati se k razkolništvu. — Osvobodila je Bolgarijo izpod turškega gospodstva, a hkrati ji je vsilila svoj jezik, svoje častnike in po malem si jo je hotela priklopiti, a hvala Avstriji, to se ji ni posrečilo.
Dejstva govore. Mi pazimo, kam meri Rusija. Njena ideja je paurusizem. Zato ropajo Poljakom cerkve iu pošiljajo duhovnike v Sibirijo, zato so zaprli poljske šole in povsod uče samo po rusko. Iz Poljakov hočejo narediti Ruse. Ruski politiki tega ne taje, da po malem potonejo vsi Slovani v ruskem morju. Mi to vemo, poznamo in skušamo na samem sebi. A to usoda nas Poljakov ne zadene; hočemo si ohraniti svojo vero in narodnost.
Toda Mladi Čehi so slabi politiki. Nemce hočejo na vsak način premagati in povsod iščejo pomočnikov za svoj namen. Dobili so jih v Rusiji, kar z dušo in telesom so se prodali Moskalom, misleč, da jim oni dobro žele. Mejtem jih čaka prav tista usoda, kakor tiste Cehe, ki so se naselili v ruski državi in so že porušeni.
To je vzrok, zakaj da Poljaki sedaj ne drže z Mladimi Cehi. Poljsko kolo je p opreje podpiralo Stare Čehe, ker se ti niso držali moskovske politike in niso mislili na razkol. Tedaj so Čehi mnogo dosegli s podporo Poljakov. Mladi Čehi so se vendar brž vrgli Rusiji v naročje; javno v zbornici to priznavajo iu hvalijo, da pritiska Rusija Poljake; sedaj pa seveda ne more niti poljsko kolo, niti poljski narod imeti sočutja z Mladimi Čehi, ki imajo rajše bič, nego ustavo; rajše razkol, nego katoličanstvo, rajše ruski jezik, nego svojo češčino.
Stvar je jasna. Potemtakem lahko umevajo drugi bratje Slovani, za kaj se Poljakom gre. Po-ljaci hočejo biti Poljaci in katoličani. To je naše ge»lo. Sedaj so raztrgani mej tri vladarstva, prenašajo zatiranje, preganjanje, smrt. pregnanstvo, rop imetja. Pravijo jim: postanite razkolni, lute-ranci, Rusi ali Nemci. A oni odgovarjajo na to: Ne. Mi ostanemo katoličani in Poljaci.
Ravno tako naj govore Čehi, da hočejo biti katoličani in Čebi, in ljubili jih bomo, kot nekdaj, kakor ljubimo Slovence zato, ker so katoličani in ne silijo v razkol. Kateri narod slovanski sili v Rusijo in v panslavizem, ne more najti ljubezni pri Poljakih. Tako mislijo Poljaci in od tega prepričauja ne odstopijo.	A. L.
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. januvarija.
IJolenje-avstrijski deželni zbor se bode ta teden posvetoval o premembi deželnozborskega volilnega reda, ki je potrebna, ko so se predkraji zjedinili z Dunajem. Za to premembo je pa treba navzočnosti treh četrtin vseh poslancev, in od teh jih morate dve tretjini glasovati za premembo. Do-lenje-avstrijski deželni zbor šteje 72 poslancev, in za premembo volilnega reda je torej treba navzočnosti 54 poslancev in 36 jih mora najmanj glasovati za premembo. Ker sta dva mandata izpraznjena in sta dva poslanca bolna, bode malo težavno dobiti
Sicer mi pa tudi ni treba mnogo besedičiti; saj vsakdo vč, kako znajo li prebrisani .kolporterji" izkoriščati dobrosrčnost in lahkovernost naših gospodinj. Tako ganl|ivo in pretresljivo ti pripovedujeio o raznih na pol resničnih in izmišljenih dogodkih, da, ako imaš srca trdo, kakor kamen, postalo bo voljno, kakor kolomaz.
Sploh pa mislim, da mi nihče ne more zameriti, ako konštatujem, da se v nekaterih časnikih opazujejo često slični pojavi, kakor so beraške iz mišljotine. Konkurenca je tu nenavadno živahna. Koliko debelih rac se je že speklo v raznih vred-ništvih ter poslalo kot željno pričakovana pečenka med svet, katera se povžije z največjo slastjo! Pa kaj se hoče; .mundus vult decipi". To nese. Kateri časnik prinaša več lepo zavitih lažij, ki postreže zadostno z opravljanjem in obrekovanjem, ter se more ponašati z množino opolzlega gradiva, kakor so premnogi nemški časniki, — in kateremu ne manjka pikantnih novic, temu se ni bati, da bi za oslabelostjo prominul. Poslušni in radodarni čitatelji ga bodo že varovali pogina, zakaj človek je že od narave bolj k slabemu nagnjen, nego k dobremu.
(Konee sledi.)
potrebno kvalifikovauo večino, ker se desuica zbornice poslancev precej upira vladni predlogi. Stvar je pa težavna. Prememba je neobhodno potrebna, ko prejšnjih volilnih okra,ev sedaj takorekoč več ni. Jeden mandat je izpraznjen le zaradi tega, ker dopolnilne volitve ne morejo razpisati, ko po osnovi velikega Dunaja ni več volilnega okraja v prejšnji sestavi. — Deželnemu zboru se je pa predložilo poročilo deželnega odbora o osnovi zavarovalnice za škode po toči. To poročilo pa od deželnega odbora ne zahteva naravnost osnove take zavarovalnice, temveč le pozivlje deželni zbor, da se izreče, se li osnuje deželna zavarovalnic^, za take škode, ali pa le tak zaklad, bode-li zavarovanje obvezno, katere ugodnosti naj dovolita dežela in država, in katera načela bavarskega zavarovanja za škode po toči se vsprejmejo, katera pa premeni?
Italijanski listi z veliko odločnostjo zatrjujejo, da nemire na Siciliji podpiruje Francija. S tem hočejo Francozi prisiliti Italijo, da velik del svoje vojne prestavi od severne meje na jug. Francozi pa v tem pomnožujejo število svojih vojakov ob italijanski meji. — Na Siciliji so začeli z veliko odločnostjo postopati. Zaprli so poslanca Feliksa De Giuffrida, ki je bil načelnik zveze delavskih društev na Siciliji in še več drugih vodij delavske stranke. Odločno postopanje je baje je že nekoliko pomirilo duhove. Vojaški poveljnik pa baje nima pravega upanja, da bi se dal hitro napraviti mir. Prebivalstvo je baje dobro preskrbljeno z orožjem in tudi denar baje izgreduikom v obilni meri prihaja bodi si že od koder koli. Nekateri italijanski listi so že v velikih skrbeh, ker se že boje, da bi utegnila še jedinost Italije priti v nevarnost. Nekateri listi se jeze nad duhovščino, da ne pomiruje ljudstva. Sedaj ko je država v zadregi, naj bi duhovščina porabljala ves svoj vpliv zanjo, drugikrat jo pa prezirajo. Tudi se ne ve, če ima duhovščina še dosti vpliva, ko so ga jej že toliko let izkopavali liberalci pri narodu. Nekateri predrznejši liberalni listi bi pa radi vso krivdo za izgrede zvrgli na duhovščino. Seveda liberalci ne marajo priznati, da je vsega krivo njih slabo gospodarstvo..
Odstop italijanskega ministra kraljeve hiše Jtatazzija. Mnogo se govori v Italiji o odstopu ministra kraljeve hiše Ratazzija. Zatrjuje se, da so papirji, ki so zginili v bančni aferi, se tikali kralja samega. Minister Ratazzi je bil močno zadolžen pri razuih baukah iu ž njim še kdo drugi. Po Ratazzijevem prizadevanju je Tonlongo bil imenovan senatorjem. Tudi je Ratazzi mnogo deloval na to, da se je narodni banki dal večji privilegij, ker je bil ž njo v kaj čudnih razmerah. Govore se razne stvari, in celo take, katere bi utegnile še pokopati zaupanje do vladarske rodbine v Italiji. V Kvirinalu baje že slutijo, da se ljubezen narodova do vladarja ohlaja, iu to največ zaradi Ratazzijevega čudnega postopanja. Moža so sedaj odpravili, ali ne ve se, če bode to že pomirilo prebivalstvo. Bančne sleparije so prebivalstvo po Italiji silno razburile. Zgubilo je zaupanje v javne naprave, da celo v sodišča. Stvari se za zjedinjeuo Italijo nikakor ne sučejo ugodno. Vladni krogi » Rimu se že bojč, da se nemiri, ki so na Siciliji, razširijo tudi na druge kraje. Nezadovoljnost je skoro povsod jednaka, samo da delavci in kmetje povsod še niso tako organizo-vani. Če vlada ne uvede kacih radikalnih reform v narodnogospodarskem oziru, pride obstoj države v resno nevarnost.
Socijalne stvari.
Židje.
Kakor je znano, prebiva v Galiciji 800.000 Židov. V celi Avstriji jih vseh skupaj ni toliko, kakor samo v ti deželi. Za narod ni židovstvo nobena sreča, marveč muka. Zato so skušali pametni ljudje, kako bi škodljivost Židov, kolikor je mogoče, zmanjšali. Nekateri so hoteli spreobrniti Žide h krščanski veri in to se ni vsponeslo, so poskušali drugi prilagoditi jih z ljudstvom. Na Francoskem govori žid francosko, ua Laškem laško, pri nas pa govori nemško. Tedaj je že osnovno tuj narodu, sredi katerega živi, ne govori poljskega jezika, ne bere poljskih listov, marveč židovsko-dunajske, ne zanimlje se za narodne vzore, z jedno besedo s Poljsko, ki mu je dala svobodo, ga ničesar ne veže. Njegov namen je izkoriščati si Poljake in ničesar druzegp. Zato so mislili naši politiki, če nauče Žida govoriti po poljsko, da bode tedaj on čutil in mislil po poljsko in da postane koristen uarod, kakor n.
^ ■»< «1 jfl'
pr. Armenci ali Francozi naselivši se v Galiciji. Toda žalibog ti načrti se niso posrečili. Žid noče ostaviti svojega žargona nemško' hebrejskega, noče biti Poljak, marvoč Nemec. Posebno zadnji čas se \ je to nasprotstvo značno poojstrilo, ko so židje sklenili društvo Sionistov, ki razglašajo ločitev od Poljakov in sovraštvo do poljskih življev. Žide ■ Židom, kličejo. Zid naj govori po hebrejsko in naj ne pozua kristjana in ž njim naj ne sklepa prijaznosti. Ti fanatiki ne mislijo o tem, da se bode morala družba braniti njihovim strastem, kakor že dela Rusija, Prusija, Anglija in Amerika.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. januarija.
(Občili zbor katoliškega političnega društva) vršil se je danes ob 5. uri popoludne v rokodelskem domu v Ljubljani. — Obširnejše poročilo priobčimo jutri.
(Zagrebški kanonik dr. Pr. Rački) je opasno zbolel; vsled influence prijela ga je pljučnica, kise dosedaj normalno razvija. Zaslužnemu književniku in hrvatskemu rodoljubu želi pač vsak Jugoslovan najboljšega zdravja.
(Koroške novice.) S Koroškega, dne 8. januvarija: V Malem Št. Pavlu se je dne 14. decembra pri neki lic taciji prodalo krava s teletom in 15sto-tov sena, ki so bili cenjeni za 146 gld., za — 39 gld. Kupec je še rekel: „Ko bi bil prej vedel, da nihče ne bode priložil, bi bil ponudil za kravo — 5 gld.!" To so pač slabe gospodarstvene razmere. — Celovški mestni zastop bode osnoval nov zavod za slepce. Zato je nabranih zakladov 130.000 gld. Zavod je namenjen 15 gojencem iu so troški za ustanovo proračunjeni na 5000 gld., vsakoletni redni troški pa na 4415 gld. — Naš deželni zbor ima prvo sejo prihodnjo sredo dne 10. t. m. Ob 9. uri je v cerkvi sv. Duha sveta maša, ob 10. uri pa se otvori zborovanje. Na vsporedu prve seje so običajni predlogi, potrjenje novoizvoljenega poslanca in volitve v odseke.	—p.
(Stavbeui adjunkt Anton Žužek), ki je bil že dalje časa bolan na duhu, vstrelil se je v svoji zme-šanosti, kakor se je iz Florence naznanilo deželni vladi, dne 7. jan. na potu proti Florenci v železniškem vozu. Naše sožalje blagi domači rodbini nesrečnega pokojnika.
(Goriške novice) Iz Gorice se nam pon ča : Umrl je dne 5. t. m. blag. g Franc Schaffen-hauer, vpokojeni c. kr. ravnatelj gimnaziie v Go-riei. Raujki je bil mož stare šole in poštenja. Imel je že okolo 80 let, ali bil je vendar vedno še krepak. Hripo je premagal, ali kmalu potem ga je po-trla pljučnica. Polno hvaležnih učencev in prijateljev se je udeležilo sprevoda dne 7. t. m., ob pol 3. uri popoludne. N. v m. p.! — Bela Gorica! Tega lepega imena naša solnčna Gorica nima, ali zdaj res zasluži to ime. Zapal je sneg na daleč okrog 12 cm. visoko. Tudi mrzlo je dovolj. Iz Kostanjevice je čudo lep razgled na mesto in okolico. Kdor gre gori, naj moli, da pozebe skoraj v Gorici kopriva nestrpnosti in zagrizenosti. — Veleč. g. dr. Franc Žigon je imenovan za prefekta iu knjižničarja v goriški bogoslovuici. Castitamo! Bog daj zdravja in veselja v važni službi. — V novi odbor goriške čitalnice so izvoljeni: G. ces. svetovalec Fr. Vodopivec, c. kr. okrajni šolski nadzornik, predsednik; g. B. Poniž, c. kr. učitelj, denarničar; profesor Šantel; profesor dr. Kos; Fr. Sivec, c. kr. učitelj; E. Klavžar; Ljud. Premrou; prof. Bežek in Ivan Mercina, c. kr. učitelj; Fr. Blažon in Mirosl. Premrou namestnika. Pokazalo se je, kako v Gorici vsled prepira vse trpi. Ako kedaj preživimo ta prepir, tedaj naj goreči mladeniči, ki pridejo za nami, najdejo zapisan nauk na vratih, stolih in mizah narodnih društev: »Slovenci cenimo svoje može, ker malo jih je." — Zadnja »Soča" priporoča p. n. občinstvu, pišoč: „Soča", »Primorec" in »Rinnovamento" so hud trn v peti našim zagrizenim nasprotnikom, ki se nahajajo v irredentovskem, laško-klerikalnem iu c. kr. taboru. Ti nasprotniki so si zadnje čase podali roke v složno delovanje za uničenje imenovanih listov. I. t. d." Kam pes taco moli, vemo. G. vrednik ima gotovo dober namen, ali dosegel ue bo ničesar. Kakor se mi prav nič ne bojimo »Corriere", se še manj Italijani boje »Soče" ali »Primorca". Rajše verujemo, da se bojijo »Goriške Tiskarne", ki pa bode škodila jedino le „Hi-larijauski Tiskarni". »Soče" se pa bojijo Slovenci, ki pa zares upajo, da jim bo bolj mila v novem
letu. Saj smo tako dobri in verni ... — Mej svoje zagrizene nasprotnike stavi glasilo iz »Goriške Tiskarne" tudi »laško-klerikalni" tabor. Tega nismo vedeli do nedavno še. Z dežele smo vdobili namreč več pisem, v kojih se nam je dokazovalo, da so nekatere osebe krive razpora z italijanskimi konservativci in da sicer bi voditelji goriških Slovencev našli zaveznikov v »Circolo cattolico". Prosimo gospode na deželi, naj blagovoljno vzemo na znanje one besede. Vendar pa je mogoče, da je poltg znanih, zagrizenih italijanskih konservativcev še vse polno drugih neznanih Italijanov v Gorici, ki so Slovencem prijazni, kakor n. pr. oni, koje priporoča »Soča" na zadnji strani p i. slovenskemu občinstvu. Želeti bi bilo. — Zadnja »Sloga" je bila konfiskovana. Kakor je videti, so se lista oklenili goriški trgovci. Njih namenom bode služil tudi »Vestnik". Slovenskim trgovcem želimo obilo prometa v novem letu 1894. — Kakor je videti, so naši dopisniki odložili pero iz roke in so šli na sprehod. To je neki tako dobro vplivalo, da so se že zgodila čudna spreobrnjenja v Gorici. Pravijo, da boste imeli v novem letu mnogo dopisnikov, ki bodo pisali »Slovenčevi" novi glavi primerno skromno in določno. Koliko truda stane slovenski list, da si odbije pregoreče prijatelje in s tem odpravi in premaga nevšečnosti, ki ga tiščč, ter pridobi cel imeuik novih naročnikov in dopisnikov. Napravite torej večji predal za dopise z Goriškega. Zdaj sicer gospodje novi dopisniki še premišljajo o slavnem vredništvu: kakšno je, ravna Ii vestno in skrbno, ali ne. Torej še nekoliko potrpljenja in ravnodušnosti je treba. — Toliko v imenu dopisnikov, ki so Vam ušli iz sitnih f-pon.
(Nemški »schnlverein".) Piše se nam s Koroškega: Na vso moč vsiljuje se zloglasni »schulverein" v slovenske kra|e. Zadnjič je pomolil svoje Jude-ževe groše slovensko-nemški šoli v Globasuici (60 gld.) Kaj pravi k temu tamošuji slovenski krajni šolski svet?
(Zaradi preobilnega prometa na ljubljausko-kočevski železnični progi) se bodo odslej ob mesečnih s e j m s k i h dneh prodajale v o ž n e karte na kolodvoru pod »zelenim hribom" tudi pred vhodom tega kolodvora.
(Ustrelil se je) preteklo soboto Ignacij Kovačič, žandarm Šišenske postaje, baje iz strahu pred službeno kaznijo.
(Včerajšnji mesečni semenj) bil je srednje dobro obiskan, udeležba po kupcih — domačih kakor zunanjih — pa zelo pičla. Goveje živine prignalo se je precejšnje število, in so bile cene zanjo nizke, konj pa je bilo dokaj manj, vsled česar je bila kupčija razmerno mnogo slabša nego pri prejšnjih mesečnih sejmih, dasi se ni manjkalo lepo rejene živine. Uzroka iskati je pri slabej udeležbi zunanjih kupcev in nekaj tudi pri več ali manj neugodnem vremenu.
(A. Stolz o časnikih in duhovnikih.) »Gotovo je, da je silno važna dolžnost duhovnega pastirja, gledati na to, kakošui časniki se v občini bero. Kako more duhovnik misliti, najviši pastir ga bo prišteval dobrim pastirjem, če se ue brini za to, da gostilnice in domače hiše naročujejo časnike, kateri trosijo očitno iu skrito nezaupanje do katoliške cerkve in razširjajo sploh nevernost: — in ki ničesar ne stori, da bi katoliški listi prihajali v občino. Da se župani, občinski svetniki, imetni meščani, učitelji, zdravitelji, da se ti kažejo toliko ne-cerkvene, cerkvi sovražne, to je največ nasledek tega, ker prebirajo liberalne časnike, t. j. časnike, ki se vedejo predrzno proti Bogu in njegovi sveti cerkvi, pasje podložno pa proti bogovom tega sveta. Kolikor več taki časniki med ljudstvo zahajajo, toliko več se tudi ljudstvo navzema misli, kakor tudi veljavni in imenitni v kraju. Zato je nezmotno gotova dolžnost, da mora vsaki duhovni pastir v svoji občini vse mogoče storiti, da malopridne časnike odstrani, dobre liste pa razširi. Vsaki, v čigar občini so naročeni na pogubne časnike, imel bi na leči dokazati, da naročnik pogubnih časnikov izvršuje počasno moraluo ostrupljevanje z nevero, ki se dostikrat celo popraviti ne da. Po drugi strani more katoliško časništvo le obstati in uspevati, ako se duhovuiki v svojih občinah čvrsto gibljejo, razširjajoči dobre časnike in spise. Vsaki duhovnik, ki je zaveden in prešinjen stanovskih svojih dolžnostij, ter jasno vidi, česa je posebno potreba v naših deželnih in časnikarskih okolnostih, bode napel vso svojo moč in delavnost, da slabe časnike iz občine odstrani, dobre pa kar moči razšir.
(Gospodarska zadruga v Kastvu) je imela pro-šlega meseca svoj občni zbor, pri katerem se je videlo, da se ta za gmotne koristi zapuščene kastav-ščine tako imenitna zadruga lepo razvija, dosedaj ima že 284 udov. Vzlasti za živinorejo in vinograj-stvo ima že mnogo zaslug. Za predsednika je izvoljen zopet dr. M. Laginja.
(Roparski umor.) Te dni so v Puli neznani hudobneži napadli 78letnega trgovca Fr. Postiea in llletcega sina njegovega. Starca so napali s kamenjem ; ubili ga, uropali mu nad 400 gld. in ga vrgli v morje, otroka so pa razsekali na kosce in jih poskrili v grmovje. »N. SI.", po kateri posnemamo to novico, še ne ve, je li so že na sledu nečloveškim divjakom.
(Razpisane službe.) Učiteljska služba je razpisana za drugo učiteljsko mesto na Raki do 28. jan. — Služba poštuega ekspedienta v Št. Jurji pri Kranju je razpisana do 20. jan.
(Mrtvega) so našli 83letnega Joz. Nemičerja iz Kerzišč v krškem okraju. Sumi se, da je očetove smrti kriv njegov 59letni sin, katerega so zato zaprli,
(Vreme v Primorju.) Z Reke se nam piše: I)o 27. decembra m. I. smo imeli prav ugodno vreme in milo zimo. Na omenjeni dan je pa nastala silna burja, katera je napravila mnogo škode in malo ponehala še le 6. t. m. Temperatura je padla na 3° R. Morje je bilo silno razburkano. Parobrodi so odhajali samo v Opatijo. Ves drugi promet je bil fia morju ustavljen. Vlaki so imeli vse one dni zamudo. Ko je 6. t. m. burja ponehala, je padel lahek sneg vse do morja. No, dolgo se ne more držati. Deloma ga bode spravilo solnce, deloma pa burja. Tako silne burje, kakor je bila one dni, in tolikega mraza se stari ljudje ne spominjajo.
Društva.
(Pevsko društvo »Slavec" imelo je v nedeljo, dne 7. t. m. svoj redni občni zbor. V novi odbor voljeni so bili gg.: Ivan Dražil, predsednik; Avgust Štamcar, podpredsednik; A. S 1 a t n a r , tajnik; Aleksij G o t z 1 , blagajnik; Jernej Bahovec, Ivau Cirkelbah, V. Cerne, Jakob Lumbar, Ivan Oražen, odborniki; J. B a b i č , J. M a y e r, revizorja.
(Škofjeloška prostovoljna požarna bramba) vabi najuljudneje Vaše blagorodje k plesnemu venčku, kojega priredi v nedeljo, dne 14. januvarija t 1., v prostorih „pri kroni". Med počitkom bodo srečkanje. Plesno godbo preskrbi godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj belgijski št. 27. Cisti dohodek je namenjen društveni blagajnici. Vstopnina neudom 1 gld. Gospe in go-spice proste. Udom požarne brambe 30 kr. Začetek ob 7. uri._ODBOR.
tfarodiio gospodarstvo.
Nekoliko pojasnila o nameravani cesti t Črni Vrh.
Črni Vrh nad Polh. Gradcem, 4. jan.
V 9. seji deželnega zbora dne 2. maja 1. 1. je poročal o tej stvari g. dr. Schaffer približno tako-le:
»Mej stvarmi, ki se tičejo podpor za občinska pota, se visoki deželni zbor gotovo z nobeno ni pečal tolikrat in tako natančno, kakor s to, o kateri imam čast poročati v imenu finančnega odseka, to je podpora za občinsko cesto, ki drži s Črnega Vrha na vrhniško-pograjsko, oziroma viško-dobrovsko-pograjsko okrajno cesto. Že v treh zasedanjih je o tem sklepal visoki deželni zbor ter že prav lepe svote dovolil iz deželnega zaklada, da se ta cesta izdela. Za projekt 250 gld. (ne 350 gld., kakor je v poročilu); pozneje bil je deželni odbor pooblaščen, naj dovoli brezobrestnega posojila 1000 gld. in ravno toliko podpore, da se izvrši načrt in v trejem zasedanju podpore 600 gld. Kolikor se jaz spominjam, so to svote, ki dosedaj še niso bile dovoljene za nobeno občinsko cesto. Pri vsem tem pa je bil finančni odsek mnenja, da v očigled razmer, ka-keršne so, tudi nedavno vložene prošnje ne more odkloniti.
Vse tiste okoliščine, ki so merodajue v takih slučajih: neugodna in od prometa ločena lega kraja, pičla sredstva prizadetih krajev, dragi projekt — blizu 5000 gld. — vse te okoliščine se nahajajo tukaj v posebni meri in zatorej je sklenil finančni odsek še enkrat podpirati projekt in prizadete prebivalce vkljub temu, da so se izdale že znatne svote, seveda pod tem pogojem, da naj se prej deželni odbor prepriča, kako je z delom. Do sedaj ni nikakih podatkov, iz katerih bi bilo razvideti, kako so se porabile dosedaj dovoljene svote; zlasti manjka dokaza, kaj so žrtvovali udeleženci iu koliko misli prispevati k temu okrajni cestni odbor, ki je lansko leto to obljubil. O vsem
tem, kakor rečeno, manjkajo pojasnila in predno se izplača nova podpora, je naloga in dolžnost d e ž e 1 n e g a o d b or a , da se o vsemtem natančno pouči."
Vsled tega je dobil deželni odbor nalog in pooblastilo, da se natančno prepriča, kako je z delom, koliko so storili udeleženci ter potem dovoli 150 gld. podpore in 200 gld. brezobrestnega posojila iz deželnega zaklada, ako je sicer popravljanje (oziroma nova izpeljava) ceste povsem zagotovljena in zlasti, če je tudi c e s 11> i odbor vrhniški izkazal primeren prispevek.
Ker se občini črnovrški ta podpora ni izplačala, kaže, da ni svoje naloge izpolnil niti deželni odbor (ker ni bilo nikakega ogleda), niti cestni odbor vrhn ški. Naj povem o tem, kar je pri nas znanega.
Geste se je naredilo 1. 1892 od Zaloga proti Polh. Gradcu (ne proti Črnemu Vrhu) kake pol ure ua daleč in je še precej velik kos (četrt ure daljave) nedovršen. Koliko se je za to porabilo denarja, o tem nimamo nikakega računa. Omenjam pa, da bi bila vsled poročila deželnega odbora (seja XII. 20. nov. 1890) morala pograjska občina ob svojih stroških izdelati kos ceste od Zaloga do Prapreč (proračunjeno na 748 gld. 24 kr.), drugi del od Prapreč pa do Polh. Gradca pa obe občini skupaj, ker pot obe rabita. Podpora naj bi se bila porabljala samo za odkup zemljišča, kjer bi bilo treba, ali pa za nasipanje. Ker pa Pograjci tlake niso marali delati, vršilo se je vse na stroške deželne podpore, cestni odbor ni dal zato nič.
Namesto da bi se že začeta pot nadaljevala do Polh. Gradca, začeli so lansko leto z delom na nasprotni strani — od Gradca proti „Božni* — ter naredili ceste na dveh krajih skupne dolgosti kak streljaj daleč. Tudi o tem ni računa, ker sploh cestnega načelnika vse leto ni bilo semkaj. Razven tega so se napravili v „Božni" trije mostiči, ki so bili na dražbi oddani za 385 gld. Pri tej svoti pa je udeležen s 50 gld. grajščak g. Urbančič. Eazven dveh mostičev v „Boženskem grabnu" se v črno-vrhški občini ni naredilo prav nič, dasiravno je naša občina prosila in moledovala za pomoč.
Ves denar, kar ga je dal ali posodil deželni odbor, znaša 2850 gld., namreč:
za tehnični načrt........ 250 gld.
posojilo leta 1891 ....... 1000 „
podpora leta 1891 ....... 1000 „
podpora leta 1892 ....... 600 „
Skupaj . . . 2850 gld.
K tej svoti je obljubil načelnik cestnega odbora leta 1892, dodati iz cestne blagajne 400 gld. (200 gld. za Polh. Gradec in 200 gld. za Črni Vrh); jih je li tudi izplačal ali ne, ve le on sam. S tem prispevkom bi torej bilo vsega skupaj 3250 gld. Da bi se bil za sedanje delo porabil ves denar, ni mogoče, a koliko je še ostalo, je popolnoma skrivnost.
Na to še nekaj opomb:
1. Vsled sklepa deželnega odbora pripada od vsakega tisočaka podpore in posojila pograjski občini 700 gld., naši pa 300 gld. (kar bi imelo biti pa ravno narobe, kar bom povedal pozneje), torej od skupne svote pograjski občini okroglih 2000 gld. in nam 1000 gld. če računimo že omenjena mo-stiča s škarpo, nasipanjem itd. na okroglih 400 gld. in na cesto od Zaloga skozi Prapreče 200 gld., imelo bi ostati našega denarja še 400 gld. Od posojenih 300 gld. smo lani in predlanskim že nazaj plačali 250 gld. in ostalih 50 gld. bi imeli plačati letos; toda to je neka čudna uganjka, ki človeku
ne gre v glavo: nazaj plačevati denar, ki ga občina nikdar ni prejela in tudi od njega nič nima!
2.	Čudne je to, da se je dala podpora za cesto iz Črnega Vrha v Polh. Gradec (in vedno so tudi le naša občina imenuje), v resnici se pa naša občiua čisto prezira in se njen tako težko izprošeni denar zoper vse postave rabi v sosedni občini, ki razven leta 1892 za jednako podporo uiti prosila ni. Torej A prosi za-se, B, ki ne prosi, pa uživa! Gotovo človeku hudo dč, če mora tolikrat slišati: „Vi Črnovrščanje se ,martrate', da izprosite deuar, Pograjci ga pa vživajo!" Razven tega pa tudi lahko vsak otrok razumi, da je cesto treba delati tam. kjer je ni in za kamor se je dala podpora, ne pa tam, kjer imajo že dve in kjer se podpore celo prosilo ni. Če se je pa vkljub temu podpora morala deliti, naj bi se bil večji del prisodil naši občini.
3.	Ako bi se bila podpora nakazala občini (in ne izplačala cestnemu načelniku), kedaj bi bili že imeli cesto v Črni Vrh! Nekaj bi se bilo naredilo s tlako (ker sebi bi bili ljudje radi delali), drugo, mostovi in posipanje, pa z denarjem. Če se nam pa sedaj očita, da je naša občina že dobila toliko in toliko, moramo reči, da prav nič! G. Kotnik, kot načelnik cestnega odbora, je denar (in posojilo) vzdignil; kako ga je pa obrnil, ne vemo. To je torej tista podpora, s katero se mrcvari že tri leta in s katero se nam niti p eden j ceste ni naredilo!
4.	Ce ima deželni odbor res nalogo in dolžnost, izvrševati sklepe in ukaze deželnega zbora, zakaj vendar ni poslal nikake komisije, kakor mu je naročeno bilo, da bi bil vsaj popravil, kar je bilo še mogoče. Tako smo pa Črnovrščanje menda za vselej ob denar in menda tudi ob cesto, ako si sami kakega grabna ne izkopljemo iz hriba doli!
Toliko za sedaj, da bodo gg. poslanci, ki ravno zborujejo, vedeli, kako je s to stvarjo ter da vloženo prošnjo rešijo tako, da se zlo, ki je zadelo našo občino, popravi, če ne mora prosto ljudstvo priti ob vse zaupanje do višjih!	Fran Zoreč.
Telegrami.
Dunaj, 9. januvarija. Dolenjeavstrijski deželni zbor je ocfklonil Schneiderjev predlog o nakupu „Talmuda" za deželno knjižnico.
Rim, 8. januvarija. Župnika Urša so zaprli, ker so pri njem našli neko pismo poslanca Felice Giuffrida o dogodkih na Siciliji. Župnik je rojen Sicilijanec in se je zatorej zanimal, kako je v njegovi domovini,
Rim, 8. januvarija. Včeraj se je prerezala žica električne razsvetljave. Policija poizveduje, kdo je to storil.
Rim, 8. januvarija. V Kalabriji širijo se agitacije. V Colloni so napali ljudje županovo hišo, okna razbili, osvobodili nekoga, ki je bil zaprt, ker je vzlic prepovedi nosil orožje. Žandarji so napravili red.
Rim, 9. januvarija. Policija je včeraj imela mnogo hišnih preiskav v nižjih gostil-nicah na Turinski cesti. Našli so 10.000 puntarskih oklicev, sezname orožja, katerega pa niso dobili, sezname že položenih bomb in sezname bomb, ki se še polože, z natančnim označenjem kraja.
Pariz, 8. januvarija. V ponedeljek se baje prične sodnijska obravnava proti Vail-lantu, da bode sodišče izreklo sodbo, predno se snideta zbornici.
Vsak, ki poskusi večkrat premovano želodčno tinkturo lokarja Piccolija v Ljubljani, so bode prepričal o njenem ne-oporekljivern vplivu. Varujte se proti ponaredbami. Steklenica velja 10 kr.	584 7 10—8
Umrli ho:
4.	januvarija. Aleksander Rciprich, umirovljeni železniški uradnik, 79 let, TurjaSki trg 2, ostarelost. — Egidij Živali«, posestnik, 28 let, StreliSke ulice 18, jetika. — Elizabeta' Cunder, kramarica, 75 let, Poljanska cesta 66, ostarelost. — Terezija Marn, ribčeva vdova, 85 let, Kravja dolina štev. 11, ostarelost.
5.	januvarija. Ivan Valenčič, mizar, 45 let, Kravja dolina 11, sušica možgan.
6.	januvarija. Frančiška Balant, delavčeva hči, V/t meseca, Tržaška cesta 39, črevesni katar. — Marija Čolnar, delavka, 29 let, Kolizejske ulice 14, jetika. — Valentina Trost, uradnega sluge hči, 3 leta, Križevniške ulice 18, žkr-latica in davica.
V bolnišnici:
5. januvarija. Anton Plankar, goslač, 67 let, plučnica.
Tujci.
7. januvarija.
Pri Maliču: pl. Alhori, Hartig, Abeles, Mautner, Kerschbammer z Dunaja. — Josipina Bahčič iz Brežic. — Rodbina Langerjeva iz Novega Mesta. — Debevec iz Vipave. — Kaplja iz Litije.
Pri Slonu: Edmund Bradna, dijak, iz Zagreba. — L. pl. Klein iz Celja. — Gospa Schmidinger iz Kamnika. — L Ševar iz Rakeka. — Garzarolli iz Senožeč. — Homannn iz Radovljice. — Vldergar, župnik, iz St. Jurja. — Eisenzopf iz Trsta. — Schweiger, Spaun, Frankmann, Adler z Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Konig iz Kočevja. — Rohr-manri iz Ljubljane.
Pri Juinem kolodvoru: Žitnik iz Cirknice. — Kunčič iz Bohinja. — Breidottinich iz Trsta.
Pri avstrijskem caru: Babnik iz Celovca. — Kukla iz Škofje Loke, — Repinc iz Prema.
Vremensko »poročilo.
I Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	8 S ]=•; i •gN E a 01 "" a
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
8	7. u. zjut. 2. u. pop. 9 b. zveč	~738 6 739 0 741-3	-6-8 -4 6 -4 8	si. vzh. si. svzh. si. vzh.	oblačno n n	0 60 sneg
Srednja temperatura —5"4 . za 2 8 pod normalom
Poslano.
V svoji prošnji in pritožbi na deželni odbor kranjski glede stranišča novega načrtanega šolskega poslopja v Dobre-poljah sem imenoval Fr. Berdavsa, posestnika in trgovca na Vidmu, in J. Stiha, posestnika v Mali Vasi, moja nevoščljiv c a. To besedo moram preklicati.
Videm v Dobrepoljah, dne 9. prosinca 1894.
Anton Novak,
29 1	trgovec.
9MF" V najem se oddd
na novo zidana kovačnica
z vsem potrebnim orodjem in stanovanjem pod jako ugodnimi pogoji.	7 5—3
Več se izve pri lastniku A. Kobi-ju v Borovnici.
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(io8) 49 zobozdravnik
pri Hradcckcga mostu I. nadstr.
I> u ii a j ^ k a borza.
Dn6 9. januvarija.
Papirna renta 5*, 16% davka ....	98 gld	25	kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka . ,	98	'„	—	„
Zlata renta 4%, davka prosta.....119	„	20	„
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	97	„	—	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld, . .	1010	„	—	„
Kreditne akcije, 160 gld..............356	„	—	„
London, 10 funtov etri..............124	„	10	,
Napoleondor (20 fr.)................9	„	86	.
Cesarski cekini....................5	„	83	„
Nemških mark 100 ............60 „	87*/»,
Dne 8. januvarija.
Ogerska zlata renta 4% . .	117	gld. 10 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron .	96	„	—	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. .	145	„	25	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .	161	„	—	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....195	„	25	„
Zastavna pisma avsr.r. osr. 7,em. kred. banke 4%	98	.	50	.
4% kranjsko deželno posojilo.....97	„	60	„
Kreditne srečke. 100 gld.	194	„	—	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......70	„	—	-
4% srečke dunajske parobrodne družbe	139	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld..........23	,
Salmove srečke, 40 gld..............71	.
VValdsteinove srečke. 20 gld. ...	48	.
Ljubljanske srečke...... ,	23	.
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	154	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st, v.	2920	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.	112	,
Papirnih rubeljev 100 ............132	„
50 kr.
75 „ 50 .
25 75
50 50
SJC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U B"
UVollzeili *t. 10 Dunaj, Mariahiiferstrasse 74 B.
jSJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, ti