M!
v dttovl tn tlmboij aktivne.	* splošno dliomo
družbeno llrljenie tn ustvarjanje, J* tosto predmet kritike. Y slovenskih vrtfoh, * kdtt« Je^njihava krtKko Iskro-no, kritiziraj®	*>	vldlto	d«Ni Rooilhralh rezul-
tatov; neHUMm naChmeBsHčcl« 1a»f*l%.ndg# povezava
you Lmtdeshauptmann Ferdinand Wedknig
J:|
- Die. ikdcHttiti« dcr Prc>se im moder n en Lehen kann nizht anp&tem v trden. Die Prtsse. bat die Attfgube, die Offendkhkefc um&t’iiber ihe V&rgžinge im nii^ren^nd fmrerm Umbeis des^L^ien iachlicb
Map^Veranni-o^ri^t^h es	^ticr^icdtr	die	Oni-
lSiŠ4e Formel zu	a0i	f§llmsse$%tl$&	Sta-M^rger	weif&&fferi4
PUH ZAfiOS
Italijanska republiška listava določa s svojim
bHv m Clenom. da repu-Jr\* posebnimi določba-ne 5UiJ^ikovne manjši-dn«, , en smo v našem «neymku že neštetokrat o-
52?in vedno dodaii-da
“J ^Publika za take za-v-?f določbe glede Slo-n. ev’ ki živijo na nje-boio °?emlju. še ni poskr-ie « da PreJšnji teden sPrejemom zakona o Slovenskih šolah v presvet-
iiod °miSiji senata na zako-v c J11* st°Pnji, republika islu ustave sprejela pr-tiin	določila,	ki	šči-
„ slovensko jezikonvno
mar,«-  u jeziKonvno
^anjšmo. Gre torej za pr-akon na podlagi člena ustave in logično je, da
mu	je,	ua
Om oral° slediti še drugi.
t>iihr?imo naj ie, da je re-uka na podlagi tega filetih V zadnjih povojnih le-sto ,Poskrbe'a za celo vr-v iajlr zakonskih določb tu- k* zakonov, odlokov želutednika repnhHkc, de-zair zakonov in drugih 2r°nsko veljavnih določb ne 2aŠčit0 nemške jezikov-manjšine na Južnem .“Olskem. Teh zakonskih sed°f je toliko, da je pred-p ,° vlade napolnilo kar o, Cei debelo knjigo. Za SJ3 v?nce_ pa je nedavno Prvi t šolski zakon doslej bol ' ln. edini. Zato je tem radi Vazetl ln smo prav za-! tega njegovo besedilo,
odohru1'0 objavljeno že po svetu v Poslanski pro-natauV komisiji, že tedaj rekli ie obdelali in iz-loge SV°i° sodbo ter pred-jih c Za sPremembo, ki pa enafn& komisija ni u-n avala. Zato je zakon surt v°ljiv predvsem iz dečih razlogov:	1. ne
s'v,naVa pravice do sloven-m šol Slovencem v vi-l^ki pokrajini; 2. ne do-Ca izrecno, da se slovenje šole na Tržaškem in °riškem morajo ustanovi-l„htmP&k določa le, da se 6 fc0 ustanovijo; 3. dolo-].]’ da se slovenske šole ho ? ustanovijo le dodat-italijanskim šolam, kar m„?ne. Povzročiti taka tol-iQ enia. ki lahko škoduje-^ aši narodni skupnosti; h’Hne določa, da morajo skib VS'' bolniki na sloven-ma ^°lab slovenske na-
šitev°Stl; kar je hkrati kr' lnu,i Posebnega statuta
ftla onskega memorandu-un-v, 5- vsebuje nekatere Sa.ivosti sindikalne-PosanJa^aia’ ki omogočajo njst nim prosvetnim mi-nan10In neenakopravno rav-le s slovenskimi šolniki.
^hsinuJ delegacija slo-iskala \ olnikov, ki je ob-senair,	glasovanjem v
žavuj1 komisiji tudi dr-ptM. ,a Podtajnika pri
žalost tvu vlade- ni 11 a nih , ^ogla doseči nobe-
torei t0l^aV- Tak0 se le
kon ,godl'o, da je prvi za-dobiii stno ga Slovenci Ustave ^	člena	6
Veuri ezadovoljiv.
ar Pa moramo pou-
dariti, da je prvi zakon — čeprav slab — končno vendarle tu. Od te ugotovitve pa moramo takoj preiti na drugo, ki se glasi: slovenska skupnost v Italiji mora takoj začeti z borbo, da se z nadaljnjo zakonodajo v prihodnosti pomanjkljivosti tega prvega zakona odpravijo in da republika poskrbi še za druge zakone za zaščito naše manjšine tako kot je poskrbela za zaščito nemške in francoske.
že večkrat smo omenili, da so za pravično manjšinsko zakonodajo nujni neposredni stiki manjšine z najodgovornejšimi organi vlade. Take stike imajo že nekaj časa koroški Slovenci s posameznimi avstrijskimi ministri in izkazalo se je, da so bili v obojestransko korist. Predsednik vlade je predlog naših županov za tak prvi stik v Rimu pred kratkim nekako odklonil. Pozneje pa smo v zvezi z južnotirolskimi dogodki či-tali tudi v vladnem dnevnem časopisju o predlogu, da bo za Južno Tirolsko i-menovan poseben državni podtajnik. Zato se nam vsiljuje logična razširitev zamisli takega predloga na vse manjšine, ki živijo v državi. Ali ne bi tak visok vladni funkcionar, ki bi podrobno proučeval in pomagal reševati vsa manjšinska vprašanja, lahko mnogo koristil in že vnaprej onemogočil, da se ne-reševanje ali pa kršitve manjšinskih pravic ne bi mogle izroditi v neljube dogodke? Prepričani smo, da bi obstoj takega manjšinskega epodresorja*, na pr. v okviru predsedstva vlade, preprečil desetletno čakanje na tako nujen zakon, kakršen je šolski in hkrati pripomogel, da bi bil zakon sam pravičnejši. Isto velja za vso bodočo manjšinsko zakonodajo, predvsem pa za odpravo še vseh ogabnih fašističnih paragrafov.
Ko ob prvem slovenskem manjšinskem zakonu ugotavljamo ogromno zamudo in ocenjujemo njegovo vsebino, moramo vnovič povedati tisto, kar smo zapisali po Fanfanijevem obisku v Trstu in Segnijevem v Beogradu: da sta obstoj in razvoj naše narodne skupnosti v veliki meri odvisna od dobrih odnosov med o-bema sosednima državama, a v isti sapi poudarjamo, da je reševanje nerešenih vprašanj naše skupnosti v precejšnjem zaostanku za ostalimi vprašanji dvostranskih odnosov. In ko ob prvem zakonu gledamo na naše bodoče naloge, moramo vnovič apelirati na e-notnost vseh Slovencev v Italiji in njihovih predstavnikov, ne glede na politično opredeljenost. V tem pogledu je bilo storjenih že mnogo naporov in jih ne bo nikoli dovolj. Vse dotlej, dokler ta enotnost ne bo dosežena.
Siev. 28 (1000)
Celovec, petek, 14. juli) 1981
nik XVI.
Let
Naša politika je lojalna in konstroktivna
! Tboio St«v«ka glasila naprednega slovenskega gibanja na Koroikem je dogodek, pomemben dovolj ne : le ra proslava, marveč tudi za vsesploino presojo no-; lega stanja. To jubilej nam narekuje tako presojo tombol), ker smo v tek petnajstih letih Uhajanja .Sloveaske-j ga vestnlko* dozoreti za stanje, ko vsem dejanskim udarcem In hudim oviram navkljub hoiemo biti In tudi — sleev poilasi a vendar {vrsteje — dejansko postajamo ne le subjekt lastne poiiHke, marve< tudi most med sosednima drtavama in sosednima narodoma.
Tako politika brez dvoma ni vedno lahka, zlasti ne lahka za razmeroma mlado napredno gibanje med ljudstvom, ki se je stoletja moralo popolnoma samo ubijati z vsomi nadlogami In ni vedelo za spletke in grdobije driovntfcov ht diplomatov, ki so barantali za njegovo koto, In ki je dotlvljajo vedno ie poraze, da mu je stralno občutje poraienega naroda vtisnilo trpko In bridko potezo ne-| ke notranje zaskrbljenosti In zagrenjenosti ter ie posebno nevom« manjvrednosti.
Hi tukaj mesto razglabljali o vzrokih : za zgodovinske poraze in o nekdanjih ! poteh man|ilmke politike, dejstvo je, da j |e vstaja slovenskega naroda pred dvajsetimi leti zajelo tudi naiega človeka ht naila zaslombo skoraj v vsem natem ljudstvu. Za to dejstva ni le dokaz naie sodelovanje v herojski partizanski borbi proti tailzmu, ta dejstvo ne potrjujejo le ogromne izseljeniške In pripornilke frtve natega ljudstva v času nacistične strahovlade, o tem ne priča le mogočno gibanje vsego natega ljudstva za zdrulltev vsega slovenskega naroda neposredno po ' zlomu nacifailzma, kat nikakor ne zanl-; komo, — priča, dokaz in potrdilo zo to | je zlasti napredno struja koroških Stoven-t cev, ki je gradeč na te osnove m nasla-
trger -metti
_	.....	..	*S5	SSSSS	SSRČ	SR*	SSSSi	SSSR	<?*Sf
tragt
ln KamtenMti ^tr s^if^Uii^m^itnMSBmšKtiprachiteti
■rMfcUk Siidteti da Landes mvikhst der Preste au&trdeni die boM V'
'	' 'tur Entipannung liingst nicbt mehr seitgmd&r ■■■ethniscber
urn! jur cin gides Zmammenlcben der Mcnschcn im
Gcrecbtigkett cinzmeten. Drete Verpj lubmtr^tgMgnile fiir ifit deultebtprachtge wie jih' die slotvcniscbipra^j^ge Preste,..die Mir diimne da motilen Volkstums im Lande iBrermli per^n beden gernerntamen kulturellen Besitz Kdrntens sertvohl	muŠn	kchthtr
zu manifestt^renfUc ithidimgu bereiebern.
Ich btn tiber/,eugt, fflp diet aueh JŽl|;^Sluvem^veiiriik", dem teh r.um lj-fiibrigen Bestande	£tsekemf!lfriitmr /fHI. Nummer graiulie-
re. alt Lbiilime dienen batin.
dsii. vMt Strlo osnovo in jo vsktodlti z najplemenltejtlnrf tetnjaml človeštva po miru, po demokraciji, pa svobodi t« po blagostanju tar ji vzeli s tem vsako sumnjo nelojalnosti hi Iredente. S tem smo bistvena dvignili kvaliteto ttale borbe zo narodnostne pravice In zo uveljavljenje svoje enakopravnosti. Resnično enakopravnost namreč ne vsebuje le jezikovne enakopravnosti, marveč zahteva neposredno udelelbo manjllne tudi v politiki. oblasti, gospodarstvu In zlasti v kulturi, da JI bo dejansko omogočen neoviran vsesploini narodni razvoj, le-to pa jn nujen pogoj, do monjlina lahko opravlja plemenito la naravno vlogo mostu mod sosednim! narodi.
Ho žalost pa prbtojnl drtovni činlle-tjl ne upeitevajo in cenijo v zadostni meti te naie lojalne in konstruktivne prizadevnosti za razvoj v drtavl pri reševanju v korist manjllnl zajamčenih pravit in s tem ovirajo prepotrebno pomiritev med narodoma v deteti.
Prt tem nikakor nočemo prezreti pozitivnih ukrepov, ki to bili storjeni za uresničitev v drtovni pogodbi prevzetih obveznosti. Toko je ustanovitev slovenske gimnazije, čeprav ne popolnoma po na- ; »h predlogih, brez dvorno najpomembnejša pridobitev; vključitev tud! slovenskih izseljencev — £rtcv toJlzma med koristnike tl. novele zakona o oskrbi Jrtev jo po daljšem času spet svetla točka prt uresničevanju enakopravnosti naiega ljudstva; od zunanjega ministra započet! ! in zagotovljeni redni kontakti s predstavniki mattjilne kažejo pologoma pasto« resnično sodelovanje vlode s prizadeto manjšino pri reševanju skoraj v celoti te nerešenih vprolonj v korist zotčite In razvejo noioga ljudstva.
Hill nočemo prezreti, do se jn pod detclnim glavarjem Wedenigoos politično
nSlovenski vestniku, bralsko glasilo naprednih koroških Slovencev, je prejšnji teden proslavilo petnajsto obletnico izhajanja ln jubilejno tisočo številko, katere prvo stran vidite zgor~-j. Medtem ko bratskemu tedniku vnovič prisrčno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov v boju za narodno enakopravnost, omenjamo, da Je »Slovenskemu vestnikun — kot je razvidno s slike — čestital tudi koroški socialistični deželni glavar Wedenig, kar pomeni, da vlada v koroških deželnih vladnih krogih prijaznejše politično ozračje kot pa v treh vzhodnih obmejnih italijanskih pokrajinah, kjer
prebivamo Slovenci
IIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIflllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllillilllllllllllllllllllllllliiilllliiii
Nota Londona in Washingtona Hammarskjoeldu
Vpise naj se na spored skupščine OZN vprašanje prekinitve jedrskih poskusov
Obe vladi obtožujeta SZ, da moče resnih pogajanj» - Izjave predstavnika
Bele hiše - McCloy odpotoval v Moskvo
NEW YORK, 15. — Ameriška in britanska vlada sta predlagali, naj se vprašanje prekinitve jedrskih poizkusov obravnava pred glavno skupščino OZN. Obe vladi sta poslali glavnemu tajniku OZN Hammarskjoeldu pismo, s katerim zahtevata, naj se zadeva vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja.
Nemško
vprašanje
Šestnajst let po
končani vojni
Pismu ameriške in britanske delegacije Hammarskjoeldu je priložena spomenica, v kateri oba delegata izjavljata, da sedanje sovjetsko stališče «ni-kakor ne prispeva k zmanjšanju nesoglasij med obema stranema, temveč jih je dejansko še povečalo*. Spomenica pravi dalje, da Sovjetska zveza «ni poslušala priporočil glavne skupščine, naj bi se potrudili, dk bi prišlo čim-prej mogoče do sporazuma*. Sovjetska zveza rji konstruktivno odgovorila na pobude zahodnih držav glede ustavitve jedrskih poizkusov in «v zadnjem poldrugem letu ni predložila niti enega pozitivnega predloga*. «Od 21. marca je celo napravila korak nazaj od sporazumov, ki so bili že doseženi*.
Spomenica pravi, da je
• najpomembnejši korak nazaj* predlog, naj bi uvedli načelo tristranskega nadzorstva nad prepovedjo jedrskih poizkusov. To bi bila
• nova možnost povečanja števila individualnih vetov, ki jih je SZ izrekla v svetovnih zadevah v povojnem
času*.
Spomenica pravi tudi, da se je Sovjetska zveza »odločno uprla* sprejemu ključnih ukrepov za mednarodno nadzorstvo, in pravi, da
prostovoljni moratorij, ki st^ si ga ZDA in Velika Britanija naložili, vsebuje v sedanjem položaju resno grožnjo za njuno varnost*.
• Ker Sovjetska zveza potrjuje, da ni pripravljena izvajati številnih resolucij, ki jih je odobril Varnostni svet in ki zahtevajo nagel sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, ter izjavlja sedaj, da je ločena pogodba brezpredmetna, so ZDA in Velika Britanija mnenja, da se ne smejo odpovedati napredovanju pri pogajanji^ v zadnjih treh letih in da je treba nadaljevati napore, dokler ne bo dosežen sporazum*.
Obe vladi sta objavili tudi noto, v kateri pozivata sovjetsko vlado, naj »začne resna pogajanja v Ženevi*, in dodaja, da »sovjetski odpor proti nadzorstvenim u-krepom nad prepovedjo jedrskih poizkusov lahko povzroči samo veliko zaskrbljenost, kar se tiče možnosti učinkovito nadzorovane razorožitve*.
Ameriška nota, ki so jo danes objavili, kritizira zahteve Sovjetske zveze glede organiziranja tristranskega nadzorstva in pravi, da bi to paraliziralo aparat o piepovedi jedrskih poizkuse* in bi ga spremenilo v nekaj »neresnega*. Nota iz-r,'ža nato »veliko obžalova-
nje*, ker ženevska konferenca ni napredovala, in ponavlja, da so ZDA pripravljene nadaljevati pogajanja. Nota pravi dalje:	»Kljub
zakasnitvi mislijo ZDA, da sovjetska vlada ne more biti neobčutljiva do zahtev milijonov ljudi, ki na vsem svetu zahtevajo, naj se nujno doseže sporazum o pre povedi jedrskih poizkusov ped učinkovitim nadzorstvom*.
Nota odločno zavrača sovjetsko tezo glede tristranske organizacije nadzorstvenega organizma in pravi, da gre za očiten primer poizkusa Sovjetske zveze, da sabotira ženevska pogajanja.
Nota trdi, da so ZDA in Velika Britanija skušale u-streči sovjetskim zahtevam glede mednarodnih inšpekcij in nadzorstva, «ko so včasih v celoti sprejele sovjetsko tezo«. Toda Sovjetska zveza je tako reagirala, «da je postavila nove ovire« in je nazadnje predlagala, naj bo pogodba o prekinitvi jedrskih poizkusov podrejena sporazumu o splošni in popolni razorožitvi. «ZDA so pripravljene pogajati se za sporazum o popolni razorožitvi, toda jasno je, da bi takojšnji sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov pomenil pozitiven prispevek v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Leto XVII. - Št. 168 (4942)
Nabrežinski župan odgovarja glasilu KA
V pričujočem članku želim odoovoriti na nekatera natolcevanja katoliškega glasile »Vita Nuotia*, s kakšnimi bi se nikoli ne smelo načenjati ne obravnavati in tem manj reševati vprašanj, kot je tisto, ki je bilo povod za napad in pa ta moj odgovor nanj.
Gre za sledeči primer: v aevinsko-nabrežinski občini je župan zavrnil gradbeno dovoljenje za izgraditev nekaj sto stanovanj za potrebe istrskih beguncev. Se pred tem je — zaradi očitno političnega ozadja primera in dasiravno tega v normalni upravni praksi ni dolžan storiti — predložil vprašanje preko svojega namestnika, podžupana, v pretres občinskemu svetu, ki ga je z večino glasov obvezal, da prošnjo za izstavitev omenjenega gradbenega dovoljenja, naslovljeno na občinsko gradbeno komisijo od strani Združenja julijskih in dalmatinskih beguncev, zavrne.
Dne 8. julija t.l. je glasilo Katoliške akcije •Vita Kuova» objavilo članek «Ol-tiunzionismo degli atesini ha jatto scuola a Duino», v katerem se ogorčeno napada bodisi primer zavrnitve gradbenega dovoljenja, kakor tudi župaiia, ki ie dovoljenje odrekel, dasiravno — nadaljuje glasilo — je že nekaj časa, kar je (namreč župan)
• izginil iz cirkulacije», se spremenil v «uccel di bosco*, oziroma v »s indaco fanta-sma», ki se je zatem spet pojavil samo, ko je bilo treba zavrniti omenjeno gradbeno dovoljenje, nakar se je znova «umaknil v senco» itd.
Proti takšnemu pisanju bi lahko, vsled osebno žaljivega tona, segel tudi po drugačnih sredstvih, česar se je odgovorni urednik gotovo zavedal, a je navzlic temu članek objavil. To je, seveda, njegova stvar, vendar je pri tem težko prikriti dejstvo, da so se laži in natolcevanja ob-javila hote in z povsem določenim namenom. Kakšni so ti nameni, ni potrebno naporno ugibati, kar pa ne smatram za neogibno potrebno, pač pa menim, da je trenutno moja prva dolžnost, da javnost, ki je bila z o-menjeni m člankom napačno in tendenciozno obveščena o določenem vprašanju, seznanim z nekaterimi dejstvi, na osnovi katerih se jim bo zadeva pokazala v precej drugačni luči od tiste, s katero je vprašanje osvetlil pisec članka «Oltranzionismo...».
Da je bila stvar napisana ob pomanjkanju vsakega čuta politične odgovornosti, izhaja že iz samega naslova, kakor dokazuje ta tudi vprav zaskrbljajočo neresnost tn politično nerazgledanost tistega, ki je članek podpisal. Sicer pa v resnici ne gre niti zn pomanjkanje politične odgovornosti, niti za neresnost in politično nerazgledanost, pač pa enostavno za hoteno tendenciozno in očitno zlonamerno povezovanje dveh resda podob nih si	nprašanj,
toda tako, kot je to skrajno lažnjivo, nepošteno in neumestno. Nekateri	prenapeti
elementi katoliške desnice se pri obravnavanju	najrazlič-
nejših političnih vprašanj ie delj časa poslužujejo tnkšnih-le tveganih metod provociranja in natolčevanja, dasiravno so takšne metode v diametralnem nasprotju z o-snovno krščansko	etiko in
moralo.
Ni podobnosti med politično akcijo južnotirolskih Nemcev za uveljavitev lastnih manjšinskih pravic m našo politično akcijo za iste pravice kot skuša to člankar na precej umazan način že v samem naslovu prikazati. V Gornjem Poadižju so se nazadnje odločili za neko vrsto gverilske borbe pri čemer je že tekla človeška kri. Pri vsem je najbolj čudno, da se. spopad vodi med najbolj pravovernimi katoličani, ki so se v brk vsem božjim zapovedim tako trdo spoprijeli med sabo, da sploh ne čutijo več nobene potrebe po rabi kakega bolj spodobnega sredstva pri reševanju kočljivega spora, ki utegne nevarno zaostriti odnose med Italijo in Avstrijo in nasploh ves položaj v tem delu Evrope.
Ali se je slovenska manjšina v Italiji, v borbi za svoje pravice, morda že zatekla k istim metodam nasilja, kot smo jim priča na Južnem Tirolskem?! Ne! Pač pa je vprašanje svoje narodne bitnosti in potreb doslej reševala * pomočjo mirnih konstruktivnih sredstev opirajoč svoje zahteve zgolj na določila ustave in na ona, ki izhajajo iz zadevnih mednarodnih sporazumov. In samo na takšni osnovi, zahvaljuj oč hkrati zrelemu, strpnemu in potrpežljivemu zadržanju manjšine same, ki še danes ni dočakala izpolnitve danih obljub, so se med obema državama ob Jadranskem morju lahko postavili in razvijali odnosi, katerih plodnost in vsestranska koristnost za obe je od dne do dne bolj očitna.
Dalie: osnovna naloga časopisja je vedno bila, je m ostane ta, da javnost oziro-mrj svnif ritntelie informira.
V splošnem pomeni, informirati iznesti v zvezi z določenim vprašanjem, dogodkom, osebo vsaj tista objektivna dejstva, skozi katera se nam ta izražajo v svojem formalnem zunanjem videzu. Tolmačenje njihove vsebine pa je v nadaljnjem lahko bodisi instrument špekulacije bo-disi iskrene težnje po ugo-tivitvi objektivne resnice. Ponarejati objektivna dejstva pomeni zatekati se k laži o njeni najbolj banalni in vul-gurni obliki a izkušnje uče, da se takšna laž po navadi sprevrže v orožje z nasprotnim učinkom: namesto da oi zedela nasprotnika, udari po tebi.
Oglejmo ti torej zadevo: zakaj je župan odrekel grad* beno dovoljenje za nova begunska stanovanja u devin-sko-nabrežinski občini, točno-je v Sesljanu? Za to obstajajo stvarni tehtni razlogi. Ti razlogi so bili izneseni tudi na seji občinskega svete, sklicani prav za ta primer. Lahko jih za podpisnika članka «Oltranzionismo degli atesini ha fatto scuola a Duino» še enkrat iznesemo it. na kratko povzamemo n naslednjih točkah:
1. Ker osnovni namen graditve novega begunskega naselja v Sesljanu ni toliko v socialni težnji, da se istrskim beguncem stavijo na razpolago ustrezna stanovanja, ki so jih potrebni, kolikor n pl emišljenem načrtu s čist n političnim obeležjem, s pomočjo katerega se sktPo v aevinsko-nabrežinski občini v najkrajšem roku spremeniti etnično razmerje na škodo slovenskega dela prebivalstva.
2. Ker bi se z zgraditvijo omenjenega naselja in dotokom novih ljudi postavila deficitarna občina pred vrsto novih gospodarskih in socialnih problemov, ki bi jih ne mogla rešiti, tem manj, če se upošteva položaj, pri katerem državna oblast >a po en1 strani moralno in finančno podpirajo takšne’« gradnje, po drugi pa od -etn do leta bolj krčijo državni prispevek za kritje občinskega primanjkljaja, a v doglednem času bi se znalo celo zgoditi, da ta prispevek sp’ol» preneha.
3. Ker so sami istrski begunci mnenja, da njihovo naseljevanje v tem predelu tržaškega področja ni najprimernejše, ker v večini primerov ne ustreza njihovim potrebam, vtem ko bi bili bolj zadovoljni, če bi se jim stanovanja zidala v Trstu ali kje v njegovi bližini, ker so na mesto vezani z večino svojih interesov, zaradi česar so se tudi doslej vseljevali i nova stanovanja le pod pritiskom razmer in s trdnim namenom, da se ob prvt prt-liki znova odsele v nesto.
V dopolnitev prve točke, bi hotel poudariti, da se je t> devmsko-nabrežinski občini v relativno kratkem razdobju nekaj več kot desetih let zgradilo za najmanj štiri va-s begunskih stanovanj. Terko bi kdo mogel trd iti, da je to odraz neke objektivne naravne potrebe, zaradi katere bi bila takale mrzlična gradbena dejavnost nujna in neogibna. Očitna je torej politična špekulacija na osno-V programa, prežetega s skrajno nacionalno netoleran-co, ki se skuša izvajati z vsemi sredstvi, konsekventno sledeč postavljenemu cilju, da se v najkrajšem času zabriše in odpravi vse, kar potrjuje zgodovinsko preteklost in današnjo stvarnost glede prisotnosti slovenskega življa na tem obalnem pasu.
Glede druge točke, naj omenim, da je opravičevanje in utemeljevanje takega početja s socialnimi razlogi neprepričljivo ne samo za nas, marveč tudi za same begunce. Prvič, ker so ljudje — kot že povedano — primorani bivati, kjer to ne žele, in drugič, ker so stanovanja za večino beguncev predraga, saj je večina teh skromnih delavcev, nameščencev ali te. žakov dnevničarjev, mnogi med njimi pa celo brez zaposlitve.
Neodgovorno in tudi nehumano je nadalje poigravati se z usodo pomoči potrebnih ljudi, v našem primeru beguncev, na tak način, da jih n. pr. kot ribiče naseliš o kraju, kjer rib skoraj ni, nakar jih enostavno prepustiš njihovi usodi. O tem bi marsikaj znali povedati ljudje iz Ribiškega naselja, a težko je verjetno, da bi to, kar bi s tem v zvezi izjavili, moglo navdušiti njihove patriotične branilce, kakršen je n. pr. oni, ki se je pred kratkim zaletavo oglasil v «Vita Nuo-vas.
Pri tem morda ne bo napak omeniti tudi to, da je bilo v korist prebivalcev Ribiškega naselja marsikaj štor-jenega prav zaradi vztrajnega in nesebičnega zanimanja prejšnje občinske uprave pri kompetentnih činiteljih, da se jim rešijo nekatera najvažnejša vprašanja in zadovolji najosnovnejše potrebe. Tega bivši upravitelji, ki so bili v glavnem isti kot danes, gotovo ne bi bili storili, ko bi
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
TRST, nedelja 16. julija 1961
PrTinor^cT^dnevTu k
16. julija 1961
Burgiba je obvestil Kennedyja o «resni krizi» zaradi Bizerte
Objavljena Burgibova nota de Gaullu - Francoski odpravnik poslov pri državnem tajniku Ladhamu - Bularuf je izjavil, da je de Gaullov govor zelo razočaral Alžirce Novi atentati ultrasov v Alžiriji
TUNIS, 15. — Tunizijski državni tajnik v predsedstvu republike Ladgham je sprejel davi francoskega odpravnika poslov v Tunisu Duvala. Navzoč je bil tudi tunizijski zunanji minister Mokadem.
Danes so v Tunisu objavi- n^^lTennena Williamsa, ll pismo Bur gibe, ki ga je ra? jzročj prepis note Kenne-
poslal de Gaullu 6. julija. Burgiba poudarja nepreklicen sklep, da pride do evakuacije francoskih čet iz oporišča v Bizerti in z obmejnega področja Južne Tu. nizije. Predsednik izreka željo, naj bi kmalu prišlo do potrebnih stikov, na katerih bi določili podrobnosti o evakuaciji.
Sklicujoč se na razgovore, ki jih je imel z de Gaullom v Rambouilletu, omenja Burgiba, da je 1edaj izrekel pre-pDčanje, da bo evakuacija Bizerte okrepila odnose med Dbtma državama, ker bi Tunizija ob sodelovanju s Francijo lahko spremenila letalsko fr.morsko oporišče in priloženi arzenal v ladjedelnico. • Danes, dodaja Burgiba, moramo namesto rešitve, ki smo jo upali, ugotoviti da francoska vlada, ali vsaj poveljnik oporišča v Bizerti, začenjata dela za povečanje vojaškega potenciala oporišča*.
Burgioa poudarja, da hoče Tunizija »svobodno in plodno sodelovanje* med obema državama, in omenja, da ni hotel ustvarjati novih težav francoski vladi zaradi dogodkov v Alžiriji. »Prevzel sem si veliko odgovornost, da za-viism zalet ljudstva v priča-ki vanju rešitve francoske krize v upanju, da bo po pre-ruaganju te krize mogoče laže najti prijateljsko rešitev vprašanja, ki nas loči. Tunizija ne more danes, ne da Di ■spiavljala v nevarnost svoj položaj, svoj uL'led in svoje življenjske interese, še dalje prenašati uzurpacije svoje suverenosti in atentatov na svojo ozemeljsko celovitost*. Na koncu poziva Burgiba de C.aulla, naj se potrudi, da bosta obema državama prihra-n.eni novi in nepotrebni spori.
Iz Bizerte poročajo, da je včeraj prišlo z letalom v to oporišče šest sto francoskih padalcev in da pričakujejo nova ojačenja.
V Vi ashingtonu izjavljajo v poučenih krogih, da je tunizijsko poslaništvo v Washing-tenu zaprosilo danes državni departma, naj čim prej obvesti Kennedyja o «zelo resni* krizi, ki je nastala med Tunizijo in Francijo zaradi Bizerte. Zatrjujejo, da je tunizijski odpravnik poslov izročil pomočniku državnega tamika za afriške zadeve Mer.nenu VVilliamsu v odsotnosti Deana Ruska prepis Gaullu.
djju. V istih krogih pravijo, da se je tunizijska vlada odločila za ta korak, ker de Gaulle do sedaj še ni odgovoril na Burgibovo noto in ta zakasnitev je povzročila še večjo napetost med obema državama. Tunizijski odpravnik poslov ni zahteval nobenega posredovanja ZDA, toda Burgiba želi, naj bi bil Ken-nedy obveščen o položaju.
Kar se tiče ffrancosko-alžir-ekih pogajanj, pa ni še nič novega. Verjetno, da se o dnevu obnovitve pogajanj ne bo nič vedelo pred ponedeljkom.
Lisi »Liberation* pa je objavil intervju s članom alžirske vlade Tajebom Bularufom v Ženevi, Bularuf je izjavil, da je zadnji de Gaullov govor zelo razočaral in da ne vsebuje nobenega novega elementa. Glede de Gaullove gležnje o »pregrupaciji* je Bularuf izjavil:	»Prav pri-
kazovanje potvorjene rešitve zakriva prave probleme, ki so povezani s povratkom miru in z neodvisnostjo. Potvorjena rešitev, kakršna bi bila pregrupacija, tvega, da še poveča napetost med skupnostmi. Ta se je začela v trenutku velike Molletove napake 6. februarja 1956. Dač je poguma ultrasom, ki prej niso bili organizirani. Odvzel je oporo liberalni struji, ki je obstajala v evropski skupnosti Ustanovitev pomožnih e-not (z domačini) in pošilja-tev rekrutov v Alžirijo sta še bolj zaostrila položaj. Se hujše pa je dejstvo, da je francoska vlada postala pozneje ujetnica svoje lastne politike, ki je ustvarila državni udar fašizma. Vprašanje manjšin bo našlo rešitev samo v okviru neodvisnosti. Pregru-picija bi postavljala v še hujši obliki — ne glede na neko obliko segregacije — vprašanje manjšin*.
Na koncu je Bularuf izjavil, da se alžirsko vprašanje ne sme internacionalizirati. »Ce je kaka točka, glede katere se strinjamo s Francozi, je dodal, je prav ta, da se izognemo za vsako ceno internacionalizaciji, od katere ne bi imeli ne eni ne drugi nobene kc risti».
Včeraj so v Alžiru eksplodirali štiri plastični naboji, ki so povzročili veliko škodo; v Costantini je sksplodiral en plastični naboj, v Oranu e-najst, v Mostaganemu pa tri rečne bombe. Nikjer ni bilo č.oveških žrtev.
Ultrasova organizacija OAS je danes razstrosila letak, s
katerim grozi tistim Francozom, ki bi odšli iz Alžirije na dopust. Organizacija omenja svoj sklep »da mobilizira Al-žiice od 18. do 45. leta* m pravi: »Tako pomanjkanje discipline se ne sme dopuščati. Prvi zgledni ukrepi so bili že sprejeti proti nekaterim dezerterjem*. V istem letaku prevzema organizacija odgovornost za sabotažo na televizijski postaji v Alžiru m Oranu, ko je govoril general de Gaulle, ter za «27 intervencij v 48 urah v samem žiru*.
Pogrešajo sedem planincev, ki so plezali na Mont Blanc
COURMAYEUR, 15. — Se vedno ni nobene vesti o skupini alpinistov Walterju Bo-nattiju, Oggioniju, inženirju Gallieniju ter o francoskih alpinistih Mazzaudu, Kohlman-nu, Vieielleu in Guillaunu, ki so se pred petimi dnevi skupno lotili glavnega vrha Mont Blanca.
Vodnik Gigi paney je našel danes v koči Fourche listek, ki ga je napisal Walter Bo-natti, v katerem pravi, da sta se obe skupini združili, zato da se skupno lotita plezanja.
Sinoči se je morala vrniti policijska obmejna patrulja, ki je hotela prispeti do koče Gonella na Mont Blancu, ker divja na vsem področju snežni vihar. Radijski stiki s posameznimi iskalnimi skupinami so bili zelo težavni zaradi divjanja snežne nevihte in zaradi močnega vetra. Vendar pa se iskanje povsod nadaljuje. Edino upanje je še. da bodo sedem alpinistov našli v koči Vallot na francoski strani Mont Blanca. Ce pa so še vedno v steni, je malo upanja, da bi jih našli pri življenju.
Dva vodnika reševalne skupine, ki je odpotovala sinoči, sta prispela do vrha Freney, od koder sta lahko opazovala del poti, po kateri bi morali iti Bonatti in njegovi tovariši. Vodnika sta po radiu sporočila, da nista opazila nobene sledi.
Številnim reševalnim skupinam so se danes pridružile še druge. Vendar pa slabo vreme zelo ovira iskanje. Danes so slišali klice na pomoč s stene Mont Blanca. Niso pa mogli točno ugotoviti kraja, ker so klici odmevali med gorovjem. Zdi se, da so klici prihajali s področja Peuterey. Jutri zjutraj bodo odšle na to področje nove reševalne skupine. Pozno popoldne so bili radijski stiki med posameznimi skupinami zaradi slabega vremena prekinjeni. Ce se bo
vreme izboljšalo, bo že jutri zjutraj preletel vso francosko stran Mont Blanca helikopter, medtem ko bodo številne skupine nadaljevale iskanje.
 «»—e—
Maniadu Dia pri I{. čolakovicu
BEOGRAD, 15. — Predsednik vlade Senegala Mamadu Dia je obiskal danes opoldne Al-j člana izvršnega sveta Avdo Huma, pri katerem se je zanimal za razne probleme jugoslovanskega gospodarstva in gospodarskega sistema. Potem je obiskal Dom sindikatov, kjer se je zanimal za strukturo in delovanje jugoslovanskih sindikatov. Opoldne je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colako-vič priredil kosilo v čast visokega gosta. Med kosilom sta oba državnisa izmenjala zdravici.
Britanska
drastičen
vlada pripravlja načrt proti krizi
Gaitskell je poudaril, da drsi Anglija v hudo gospodarsko krizo, ki ne bo kratkotrajna - Protest držav EFTA v VVashingtonu
SPLIT, 15. — V splitski ladjedelnici so danes splavili 10.500-tonsko linijsko ladjo.
LONDON, i5. — Britanski finančni minister Selwyn Lloyd je govoril danes na zborovanju konservativne stranke v East Flintshiru in napovedal, da bo 25. julija predložen v spodnji zbornici načrt «proti krizi?'.
Napovedal je drastične u-krepe za povečanje industrijske proizvodnosti in izvoza.
Dejal je: ((Priporočal bom vse ukrepe, ki se mi bodo zdeli potrebni, da se zagotovi ta smoter, pa najsi bodo še tako nepriljubljeni ali nepričakovani. V težavnem svelu, ki ga označuje nenehna konkurenca in ki razen tega preživlja motnje zaradi raznovrstnih napetosti, nismo mi Angleži kot narod storili vsega, kar bi lahko storili.*
Načrt proti krizi, ki ga je napovedal Selwyn Lloyd, bo baje vseboval:	desetodstotno
zvišanje davkov na cigarete, alkoholne pijače in pivo, desetodstotno zvišanje davkov na nabave, posebno na avtomobile, verjetno zvišanje es-komptne mere, ki znaša sedaj pet odstotkov, znatno zmanjšanje načrtov o investicijah na javnem sektorju, znižanje vojaških izdatkov v tujini in pomoči nezadostno razvitim deželam. Vsi ti ukrepi bodo povzročili zmanjšanje povpraševanja v notranjosti Velike Britanije. Baje bo te ukrepe spremljala blokada mezd in dividend.
Voditelj opozicije Gaitskell je v Durhamu med drugim izjavil; «Jasno je, da Anglija sedaj drsi v veliko gospodarsko krizo. Ne sme se misliti, da bo kriza kratkotrajna in
da jo bo mogoče premagati samo s stiskanjem pasu. Njeni vzroki so mnogo globlji. Velika Britanija ne more učinkovito vzdrževati konkurence tujih praizvajalcev.»
V velikih težavah je angleška vlada tudi, kar se tiče pogajanj z državami evropskega skupnega tržišča in njenih odnosov s skupino sedmih držav EFTA. ((Britanska zveza indu-strijcev» je pripravila dolgo spomenico, v kateri v začetku ugotavlja, da je sicer bila vedno naklonjena uvedbi ((večstranskega sistema trgovine«, ki bi se raztegnil na vso Evropo, vendar pa je mnenja, da se ne smejo začeti uradna pogajanja s šestimi, dokler ne bodo obstoječa nesoglasja odstranjena in dokler se ne bo pokazala možnost zadovoljivih rezultatov.
Omenjena zveza predstavlja približno 45.000 podjetij, t. j. 90 odstotkov industrije. V svoji spomenici našteva pogoje, ki bi jih bilo treba izpolniti, preden se začnejo pogajanja s šestimi. Zlasti poudarja, da zveza ne bo podpirala nobene take rešitve, ki bi prisilila Commonwealth, da plača glavni del cene za vstop Anglije v skupno tržišče. Kar se tiče kmetijstva, pa poudarja spomenica prednosti nizkih cen za živilske proizvode, ki so
posledica sedanje kmetijske politike v Angliji, in važnost britanskih tržišč za proizvode Commonwealtha Pri tem dodaja, da številne plati kmetijske politike v šestih državah niso sprejemljive za Veliko Britanijo.
Washingtonski dopisnik lista ((Journal of Commerce« piše v zvezi z obiskom avstrijskega poslanika pri ameriškem državnem podtajniku Bowlesu, da je avstrijski poslanik poudaril odločnost EFTA, da se ne bo dala razpustiti samo zaradi tega, ker bi ZDA hotele, da bi se njeni člani vključili v skupno tržišče.
«Sfcdem držav AFTA, piše list, je sporočilo ZDA, da skupno z Anglijo ne nameravajo dopustiti, da bi jih prisilili, naj se vključijo v skupno tržišče brez prejšnjih primernih pogajanj.«
 «»-----
Kupljena v Trstu Hemingwayeva puška
Puška, s katero se je He-mingway ustrelil, je bila kupljena v Trstu. Puška nosi etiketo »Angelini e Bernardon*, ki je znana prodajalna orožja v Trstu.
Možno je, da je puško podaril Hemingwayu njegov prijatelj grof Federico Kechler iz Vidma. Prav na domu Kechlerja je Hemingway napisal del svojega romana »Po reki in med drevesi*.
iiiiiimiiiiiiNiiiiiiimiilllliiiHiilUlMlllllllllililliiiililiiiiiiiiimilllliniiillllllimillluillllililimiiiiilllllllllillllllllliillMiHllltimiiiiiiliiiiiimMiiHiiiiimiiiiiiiiiiiliiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiilllllllil
Bt-rgibove note de   .....................................
Italija skuša poseči aktivneje v mednarodno politiko
Predsednik vlade Fanfani bo v kratkem obiskal SZ ?
Nova odkritja eksplozivnega materiala in nadaljnje aretacije oseb v bočen-ski pokrajini ■ De Martino o «zaupnici brez zaupanja» sedanji vladi
(Od našega dopisnika)
RIM 15 — V teh poslednjih dneh se vztrajno širijo vesti o bližnjem potovanju predsednika vlade Fanfanija v Moskvo; diplomatska agencija, ki je pod vplivom Fanfanijevih političnih prijateljev, je včeraj celo zatrjevala da bo do tega potovanja prišlo še to poletje, hkrati' pa je vedela povedati, da bodo glede tega lz(ta-li v kratkem uradno sporočilo. Iz tega izhaja predvsem to da le SZ povabila Fanfanija na obisk v Moskva O tem sta prav goto v0 govorila Fanfani in Gron-chi na včerajšnjem sestanku, na katerem je Fanfani poročal predsedniku republike o poteku debate v parlamentu v zvezi s socialistično resolucijo o nezaupnici in o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali na bližnjem sestanku predsednikov vlad in zunanjih ministrov dežel evropske skupnosti, ki je napovedan za prihodnji torek in sredo.
Glede potovanja
Fanfanija
v Moskvo pa je očito, da ima v sedanjem mednarodnem položaju, nedvomno poseben pomen in zdi se, da skusa Italija igrati v tem položaju aktivnejšo vlogo v mednarodni politiki.	,
Kar zadeva notranjo politiko. se Fanfani nahaja predvsem pred kočljivim vprašanjem načrta za razvoj šolstva, glede katerega so si sicer vsi edini, da ga je treba odobriti čim prej. vendar pa so si socialdemokrati, republikanci in liberalci prav tako edini, da je treba iz tega načrta izločiti predvideno finansiranje katoliških zasebnih šol. S tem v vzezi bo Fanfani ime) razgovore s političnimi tajniki ten strank, da bi našli neko sporazumno rešitev tega vprašanja še v teku prihodnjega me-
*eca.	,
Na področju Merana in Doline Venoste, kjer so že včeraj odkrili okrog sto kilogramov razstreliva, so karabinjerji odkrili okrog 150 kilogramov dinamita, 240 detonatorjev, več naprav za tempiranje eksplozije, 250 metrov vžigal-ne vrvice in manjše količine podobnega materiala. V teku današnjega dne so priprli nadaljnjih 22 oseb. Na stanovanju ene od priprtih oseb so
našli deset tisoč letakov s tirolskim črnim krogom, v katerih se zahteva samoodločo.i za Južno Tirolsko. Med osebami, ki so ji priprli do sedat, prevladujejo častniki domobranske organizacije dSchut-zen». Po izpovedi nekaterih se zdi, da je policija zajela eno od skupin, ki nosijo odgovornost za teroristično dejavnost tem poslednjem času. Zajeti tudi ostale skupine ni lahka zadeva, ker so skupine delovale samostojno in vzdrževale stike samo z nekaterimi vodilnimi osebami tako tostran, kakor tudi onstran Brennerja.
Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» objavlja članek namestnika tajnika PSI Francesca De Martina pod naslovom ((Zaupnica brez zaupanja«, v katerem poudarja, da so stranke, ki podpirajo Fanfanijevo vlado, »združene v številčni večini, ne da bi jih pri tem družila tudi čeka določena politika, razen tega, da je treba PSI izključiti iz kakršne koli dogovorjene ali nedogovorjene, organske ali priložnostne večine levega centra«. Položaj manjšin strank, predvsem socialdemokratske stranke, primerja s položajem onega, ki se sam ponudi, da mu zavežejo kono-pec okrog vratu. Fanfani se tega dobro zaveda, zato ni sprejel nobene od njihovih zahtev. «Razumeli smo podporo — pravi De Martino — ko je bila začasna; nima pa smisla, če se spremeni v stalno podporo izključno demokristjan-ski vladi, ki stopnjuje težnjo po političnem monopolu stran-1 ke, k: ie k temu nagnjena, in , ki želi živel: mirno do prihod-njih političnih volitev«,	1
Edini, ki je pokazal zaskrbljenost zaradi tega položaja in slabosti demokracije, je bil Moro — dodaja člankar; vendar pa napačno postavljj vprašanje odnosov med katoličani in socialisti, razširitev področja demokracije pa si zamišlja kot pristanek PSI na ideologijo m v bistvu tudi na sedanji politični program KD, na protikomunizem in na razbitje sindikalne enotnosti. Tudi ostale manjše stranke gojijo podobne pobožne želje; toda PSI ne bo nikoli pristal na to, da bi mu na tak način ((zavili vrat« — zaključuje De Martino.
A. P.
Nabrežinski odgovarja glasilu KA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Berlin
raz-
Jedrski poizkusi
<Nadaljevanje a L strani)
ta namen, medtem ko bi pomanjkanje takega sporazuma oviralo sporazum o splošni razorožitvi.«
Predstavnik tiskovnega u-rada Bele hiše Salinger je izjavil, da ameriška in angleška zahteva, naj se o prepovedi jedrskih poizkusov razpravlja v skupščini OZN, »lahko velja za novo pot za reševanje razorožitve-nega vprašanja«.
Salinger je dodal, da ZDA nikakor ne mislijo opustiti svojih naporov, da pride do sporazuma s Sovjetsko zvezo glede prepovedi jedrskih poizkusov. Pripomnil je, da ZDA še vedno sodelujejo pri dvostranskih razgovorih s Sovjetsko zvezo v Moskvi.
Iz New Yorka je odpotoval danes v Moskvo Kenne-dyjev svetovalec McCloy, ki se bo v Moskvi raz.govar.ial o pripravi konference o razorožitvi. Pred odhodom je McCloy izjavil, da nima za Hruščeva nobenega predloga o nemškem vprašaniu in da to ne spada v njegovo nalogo.
Polemika okrog Berlina Nemčije se vedno bolj vnema in zadobiva vedno o-strejšo obliko. Pri tem imata seveda glavno besedo W a-shington in Moskva. Vendar pa se oglašajo tudi drugi, ki podpirajo stališče enega ali druge strani. Po zadnjem govoru Hruščeva, v katerem je ponovno predlagal vsem državam, ki so bile v vojni proti Nemčiji, naj bi se sestali na konferenci in sklenili mirovno pogodbo z obema Nem-čijama, je zagnal jmhodni tisk velik hrup, še večjega pa kro- _ gi okrog Pentagona. Ta hrup i se je še povečal po nedeljski letalski paradi v Moskvi, ko so prikazali najnovejše vrste vojaških letal. Ameriški predsednik Kennedy je takoj sklical sejo svojin vojaških svetovalcev in odredil^ naj Pentagon izvrši revizijo sedanjega vojaškega proračuna. Napovedal je tudi zvišanje vojaških izdatkov v novem proračunu. Začenja se govoriti
0 delni mobilizaciji.
Ameriški senator Humphreg
pa je izjavil,	da	se	mu	zdi
sprejemljiva mirovna konferenca vseh držav,	ki	so	bile
v vojni z Nemčijo. Rekel je tudi, da se glede tega popolnoma strinja z zahodnoberlm-skim županom Brandtom, ki je bil izjavil,	da	bi	mirovna
konferenca, ki	bi	se	je	ude-
ležilo 52 držav, omogočila zahodnemu svetu, da predloži vzhodnim državam zahteve po samoodločbi nemškega naroda.
Kancler Adenauer pa je medtem obiskal zahodni Berlin, kjer se je razgovarjal z Brandtom in z ostalimi člani tamkajšnjega občinskega sveta Na tiskovni konferenc i je Adenauer, odločno odklonil vsako misel, da bi priznali vzhodnonemško republiko, ali pa da bi se razgovarjali z njenimi predstavniki. Odločno je zavrnil tudi predlog Brandta za sklicanje konference 52 držav. Kar se tiče nevtralizacije Nemčije, kakor predlagata Sovjetska zveza in vzhodnonemška vlada, je Adenauer izjavil, da bi to pomenilo izključitev Nemčije iz mednarodne politike in «konec Nemčije».
V Vzhodni Nemčiji so kanclerjev obisk v zahodnem Berlinu označili kot izzivalno dejanje. List eNeues Deutch-
1 and« poudarja, da v sporočilu o kanclerjevih razgovorih ni niti besede o mirovni pogodbi. Prva točka sporočila govori o pravici zaveznikov da ostanejo v zahodnem Berlinu. S tem v zvezi piše list, da je Adenauer odklonil pravico nemškega ljudstva do samoodločbe in suverenosti m je poudaril azasužnjevalno pravicov zahodnih držav.
V zvezi z drugo točko o pripadnosti zahodnega Berlina zvezni republiki v pravnem, finančnem in gospodarskem oziru opozarja list na to, da so tudi predstavniki zahodnih držav na ženevski konferenci ugotouili, da zahodni Berlin ni sestavni del Zahodne Nemčije. List se strinja s tretjo točko, v kateri je govora c svobodnem dohodu v Berlin. Kar se tiče navedbe o pravici zahodnoberlinskega prebivalstva do samoodločbe, pa list poudarja, da to pravico lahko zajamči samo sporazum
0 svobodnem mestu Berlinu Medtem se zahodne države
posvetujejo o odgovoru na spomenico, ki jo je Hruščev izročil v zvezi z Nemčijo in Berlinom Kennedgju na Dunaju. Napovedujejo, da bo odgovor izročen v ponedeljek.
Veliko pozornost je vzbudil članek moskovske «Pravde» ki poudarja, da sta mirovna pogodba ‘Z Nemčijo in rešitev zahodnoberlinskega vprašanja s to pogodbo postala sedaj I glavni mednarodni vprašanji I List poudarja tudi, da ne gre | več za to, ali bo mirovna pogodba sklenjena ali ne, tem reč gre za odločitev, ali bo sklenjena z drenu nemškima ' dr ju ra mu ah pa samo z eno
1 od njih. Prav tako gre tv '
za to, ali bodo pogodbo podpisale vse države, ki so bile. v vojni proti Nemčiji, ali pa samo nekatere od njih. i(V vsakem primeru pa mora biti mirovna pogodba z Nemčijo sklenjena. in tudi bo.»
V zvezi z drugo točko o pripadnosti zahodnega Berlina zvezni republiki v pravnem, finančnem in gospodarskem oziru opozarja iist na to, da so tudi predstavniki zahodnih držav na ženevski konferenci ugotovili, da zahodni Berlin ni sestavni del Zahodne Nemčije. List se strinja s tretjo točko, v kateri je govora o svobodnem dohodu v Berlin. Kar se tiče navedbe o pravici zahodnoberlinskega prebivalstva do samodločbe, pa list poudarja, da to pravico lahko zajamči samo sporazum o svobodnem mestu Berlinu.
Medtem se zahodne države posvetujejo o odgovoru na spomenico, ki jo je Hruščev izročil v zvezi z Nemčijo in Berlinom Kennedyju na Dunaju. Napovedujejo, da bo odi govor izročen v ponedeljek.
Veliko pozornost je vzbudil članek moskovske «P ravdev, ki poudarja, da sta mirovna pogodba z Nemčijo in rešitev zahodnoberlinskega vprašanja s to pogodbo poslala sedaj glavni mednarodni vprašanji. List poudarja tudi. da ne grt več za to, ali bo mirovna po godba sklenjena ali ne, tem-več gre za odločitev, ali bo sklenjena z dvema nemškima državama ali pa samo z eno od njih. Prav tako gre tudi za to, ali bodo pogodbo podpisale vse države, ki so btle vojni proti Nemčiji, ali pa samo nekatere od njih. V vsakem primeru pa mora biti mirovna pjogodba z Nemčijo sklenjena, in tudi bc.»
potrdil, da v Alžiriji ni nobene «tretje sile», o kateri stalno govori de Gaulle. V Alžiriji je samo ena sila — alžirsko ljudstvo, ki je trdno s fronto narodne osvoboditve Alžirije in z alžirsko vlado.
Medtem se nadaljujejo pripravljalni stiki za nadaljevanje pogajanj. Toda zadnji de Gaullov govor e samo oslabil upanje, da bi mogla nova pogajanja v kratkem prinesti kakršen koli uspeh.
Bizerta
De Gaulle ponavlja tezo o razdelitvi
V sredo je general de Gaul le spet govoril o Alžiriji. Kakor je bilo pričakovati, ni povedal nič novega, temveč je ponovil svojo dosedanjo tezo
tako imenovani «pregrupa-ciji« alžirskega prebivalstva, ali z drago besedo, je ponovil, da namerava razdeliti alžirsko ozemlje, če ne pride do takega sporazuma, ki bi ga hotel on vsiliti.
V zvezi s tem govorom je predstavnik alžirske vlade izjavil, da je de Gaulle izjavil prav to, kar so od njega pričakovali. Dodal je, da de Gaulle lahko zavzame kakršno koli stališče, toda Alžirci sc odločeni vztrajati na stališču, gi so ga že poudarili. Razdelitev bi pomenila nada Ijevanje neizprosne vojne, kei je Sahara sestavni del Alžirije.
Podpredsednik alžirske vla de Krim Belkasem pa je po razgovorih z Naserjem v Kairu izjavil, da bo Z AR nudila vso moralno, materialno m vojaško pomoč, dokler bo trajal boj za osvoboditev Alžirije. Belkasem je ponovil, da Alžirci ne bodo dovolili, da bi jih razkosali, ko se že celih sedem let borijo za celovitost alžirskega ozemlja in za njegovo neodvisnost. Prav tako ne bodo zapustili Sahare, ki je sestavni del alžir j skega ozemlja. Ponovil Je tu dt, da so Alžirci že ponudili vsa jamstva za francosko manjšino v Alžiriji. Ne morejo pa privoliti v to, da bi Francozom v Alžiriji priznali kakršne koli privilegije, tako da bi s tem nastala država v državi. Prav tako je n esvre jemljiva zahteva Francije, da obdrži v neodvisni Alžiriji vo :jaška oporišča.
V zvezi s prekinitvijo evian skih pogajanj je Belkasem izjavil, da jih je Francija prekinila v upanju, da bo v ča su do obnovitve pogajanj lab ko uspešno izvedla nekatere manevre, s katerimi bi pore | rala s-o-* nrlt-s** IJodal je d,, > >e ,a?vo-1 a »,-* --»c vnlnžnra i
Prejšnji teden se je nenadoma zaostril spor med Tunizijo in Francijo zaradi vojaške ga oporišča v Bizerti in nekaterih oporišč v južnem delu Tunizije. Francozi so namreč nenadoma začeli širiti prista-jališča za letala v svojem o-porišču blizu Bizerte. Tunizijska vlada je na to dejanje odločno reagirala in poslala francoski vladi noto z zahtevo, naj se takoj določi datum za popolno evakuacijo francoskih sil iz Tunizije- V petek je bila v Tuniziji splošna protestna stavka, na velikem zborovanju pa je predsednik Burgiba poudaril, da je tunizijsko ljudstvo zgubilo potrpljenje in ne more več čakati. Izvršiti se mora popolna e-vakuacija, če se hoče ohraniti možnost sodelovanja med Francijo in Tunizijo. V ponedeljek bo Burgiba govoril na izrednem zasedanju narodne skupščine. Na omenjenem zborovanju je predsednik tudi poudaril, da to pot niso pripravljeni prekiniti bitke za e vakuacijo in ta se bo nadaljevala, dokler bo na tunizijskih tleh en sam francoski vojak. Omenil je de Gaullove izjave, da je prišel čas, ko je treba ukiniti vse oblike kolonializma, in je poudaril: «Mi pa pravimo, da je prišel trenutek, ko morajo Francozi zavustiti Bizerto.»
Kuvait
V Arabski ligi so nadaljevali razpravljanje o sprejemu Kuuiaita v to organizacijo. Ker pa se zaradi iraškega u-piranja, ki zahteva Kuvait zase, niso mogli sporazumeti, so vsako nadaljnje razpravlja nje odložili. Maroški delegat je pripravil načrt sporazuma in nekatere delegacije so zahtevale, naj, bi ga takoj sprejeli, in šele potem naj bi se posamezne vlade posvetovale o izvajanju načrta. Toda večina je bila za odložitev. Ma roški načrt vsebuje naslednje točke:	1. Kuvait se obveže
da bo zahteval umik britanskih čet s svojega ozemlja. 2. Irak se obveže, da ne bo u-porabil sile v podporo svojim zahtevam nad Kuvaitom. 3. Arabske države se obvežejo, da bodo vojaško pomagale Knvaitu. 4. Arabske države se obvežejo, da bodo podprle sprejem Kuvaita v OZN. 5. Sestanek Arabske lige, naj st odloži na določen dan, zato da se delegacije posvetujejo s svojimi vladami glede izvajanja tega načrta.
General Kasem pa je na proslavi tretje obletnice ira Ške revolucije ponovil, da je Kuvait sestavni del Iraka in da bo še dalje vztrajal, da z miroljubnimi sredstvi doseči priključitev tega ozemlja. Pr, tem je poudaril, da gre glin: na borba vroti britanskemu imperializmu.
n
V preteklem tednu je prišlo do novega vala terorističnih napadov, to pot na električno omrežje italijanskih železniških prog, ki vežejo Italijo z Avstrijo in Švico: pa tudi v boemski pokrajini so spet porušili šest opornikov električne napeljave visoke napet: sti. Na to je italijanska vlada takoj odgovorila s ponovno uvedbo polnega lista in vizuma za avstrijske držav-
žavljanstvom, ki so sodelovali pri glasilu $VP «Dolo-miten» v Bocnu in tam tudi stalno prebivali, ker jih dolžijo ((protiitalijanske« de javnosti in povezave s tirolskimi iredentističnimi organizacijami v Innsbrucku. Se isti dan so jih spremili na mejo na Bren-nerju, naslednjega dne pa so se izgnani novinarji zglasili na italijanskem konzulatu v Innsbrucku in izjavili, da niso kršili nobenega italijanskega zakona. Konzul jim je obljubil, da bo njihovo pritožbo poslal na pristojni urad v Rimu.
Hkrati s temi ukrepi je Italijanska vlada poslala avstrijski vladi protestno noto, v kateri jo dolži soodgovornosti za teroristično dejavnost tirolskih nacionalistov, ker dopušča «hujskaške» govore nekaterih znanih tirolskih političnih osebnosti (Gschnitzert. Spričo takega razvoja dogodkov, je italijanska vlada tudi odložila odgovor na avstrijsko noto glede vprašanja Južne Tirolske.
V poslanski zbornici se Je vršila politična debata v zvezi s socialistično resolucijo « nezaupnici Fanfanijev i vladi. Voditelj PSI Nenni je v svojem govoru podčrtal, da se Fanfanijeva vlada vedno boli usmerja k centrizmu, kakor to stalno zahteva Malagodi, socialdemokrati in republikanci pa se podrejajo temu izsiljevanju, ki prija tudi desničarjem in dorotejcem KD. Govornik je poudaril, da sedanja vlada ni načela še nobenega perečena vprašanja dežele in se pred javnim mnenjem hvali le s številom odobrenih in še neodobrenih ukrepov, ki pa nikakor ne presegajo okvira rednega ali izrednega poslovanja in puščajo nerešena glavna gospodarska in social na vprašanja. Napovedal je, da bodo socialisti prešli v od ločno opozicijo proti sedanji vladi. Še ostrejši napad je proti vladi sprožil voditelj KPI Togliatti, ki je napovedal, da bodo komunisti vodili borbo proti KD in vladi ta-ko v parlamentu kakor tudi u deželi.
Socialdemokrati, republikanci in liberalci (da o KD sploh ne govorimo) so svojo dosedanjo in nadaljnjo podporo Fanfanijevi vladi opravičevali z izgovorom, da v sedanjem položaju ni drugega izhoda, češ da socialisti še niso uzre-Ii», za sodelovanje z njimi m KD, ker še vedno sodelujejo s komunisti v sindikatih in krajevnih upravah in ker v zunanji politiki zagovarjajo nevtralno stališče med zapad-nim in vzhodnim blokom Zbornica je s 318 glasovi proti 241 glasovom zavrnila socialistično nezaupnico vladi Pretekli petek je izšla papeževa enciklika iiMater el magistra gentiums. Izšla je z datumom 15. maja, ker je na ta dan izšla pred 70 leti enciklika papeža Leona XIII. uRerum novarum», ki je, kakor sedanja, obravnavala socialno vprašanje in stališče Cerkve do tega vprašanja. Sedanja enciklika je sicer obsežnejša, vendar pa ne daje v bistvu drugačnega odgovor a na to vprašanje, ki zadeva odnose med delavci in delodajalci. Ti odnosi so se prve enciklike (in tudi pred njo) do aanes razvijali mimo nje in tudi nadaljnji razvoj teh odnosov se bo gibal mimo sedanje enciklike, ker se Cerkev — hočeš, nočeš, in tudi mimo vseh še tako lepih besed — nahaja vedno na strani gospodarskih m političnih sil socialne konservativnosti, nikoli na strani socialno naprednih in revolucionarnih sil. Tudi sedanjo kapitalistično družbo, ki jo danes brani je ni pomagala ustvariti, ampak ji je nasprotovala in do zadnjega branila fevdalni si. stem. Branila je fašizem (Mussolini je bil zanjo ((mož božje previdnosti»); danes brani Francov režim, jutri bo takoj
bili prežeti z najmanjšim protiitalijanskim ali protibe-gunskim razpoloženjem. Pa tudi ni bila to politična demagogija ali špekulativna taktična poteza, marveč izraz zavesti, da so enakopravnost, resnica, pravica nedeljivi pojmi, katerih dosledna aplikacija v konkretnih primerih vsakodnevnega življenja in posameznih potreb ni mogla biti — razen v primeru namerne diskriminacije, ki jo iz človeških kot tudi političnih razlogov odklanjamo — podrejena, oziroma odvisna od rekvizitov nacionalne pripadnosti, strankarske legitimacije ipd.
Toda tako naše stališče, dokaz strpnosti in trdnega namena, da se v odnosu do katerega si bodi občana ravnamo pri kriteriju osnovnega poštenja in demokratičnih načel, brez diskriminacije in diferenciacije ljudi na Slovence, Italijane-domačine, one, ki so prišli z Juga, istrske Italijane, oziroma tako imenovane begunce itd., prav to naše stališče, kot rečeno, nas obvezuje, da po drugi strani, na osnovi istih načel, z vsemi dovoljenimi sredstvi branimo tudi najosnovnejšo pravico slovenskega življa, da se o,-hrani pri življenju, kakor tudi, da se z vso močjo postavimo proti omenjenim raznarodovalnim šovinističnim namenom, da se v devinsko-na-brežinkski občini glede njenega etničnega sestava v najkrajšem času bistveno nekaj spremeni na škodo slovenske ga dela prebivalstva.
Kar zadeva vprašanje družinskega davka, ki da ga bodo novodošli občani, glede na svojo takojšnjo zaposlitev v podjetju, postavljenem ob Ti-mavu od Arnolda Mondado-rija, plačevali občini, s čimer so skušali svetovalci manjšine v nabrežinskem občinskem svetu dokazati, da novodošli begunci ne samo, da bi ne predstavljali za občino nobenega bremena, temveč, da bi ji celo povečali dohodke, treba pripomniti, da omenjeni svetovalci manjšine kažejo čudno gorečnost in vnemo, ko gre za to. da se od skromnih delavskih plač beguncev čimprej odtrže delež, pripadajoč občini na račun že omenjenega družinskega davka.
Toda, ali vedo omenjeni svetovalci, skupaj s podpisnikom članka v «Vita Nuova», ki se je o tem na široko razpisal, kakšne bodo neki plače delavcev, beguncev, zaposlenih v novem podjetju Mon-dadori, če se nadejajo, da bi občinske finance celo utegnile imeti od tega nič manj kot ((pomembno koristi)? Te plače bodo bržkone takšne, kakršne so povprečno vse delavske plače pri nas: tako skromne, da komaj preživiš sebe in družino. Od ((pomembne koristiš za občinske finance, kakor so nanjo računali omenjeni svetovalci manjšine, potemtakem ne bo nič ali pa zelo malo, ker je namreč prejšnja uprava, upoštevajoč večkrat vprav neznosne socialne in ekonomske pogoje delavcev, poskrbela, da bi njihovi dohodki sploh ne bili. aji pa samo neznatno obremenjeni z družinskim davkom. To breme, kakor tudi breme nekaterih drugih občinskih davkov, naj bi se ra-
je preneslo na premožnejše pridobitnike, glede česar po, mislim, svetovalci naše manjšine ne bodo kazali tisteg“ navdušenja, s kakršnim so se lotili vprašanja družinskega davka v zvezi z delavskim* plačami beguncev, zaposlenih v bodočem industrijskem podjetju Mondadori.
Glede tretje točke mislim, da ji ni potrebno še kaj dostaviti, Morda bi jo samo kazalo povezati s tem, kar j* pisec v članku omenil glede ustavne pravice državljanoif, da si lahko kjerkoli na nacionalnem teritoriju svobodno izberejo kraj svojega bivališča in pristojnosti. S tem v zvezi se brez pridržkov plf družujem njegovemu stališča, , namreč, da te pravice, ki 1° državljanom zagotavlja ustava, ni moč omejevati. Pr* tem bi hotel opozoriti samo na to, da pa iz takšne Pr“; vice nikakor ne izhaja tudi tista, po kateri bi se v etnično mešanih krajih lahko gre-dila cela naselja in se na ta način spreminjala njihova narodnostna podoba. Kaj tflke-ga ustavna določila nikier ne predvidevajo! To je resnica. Vse drugo, kakor n. pr. samovoljno povezovanje pravi' ce državljanov, da si svobode no izbirajo kraj svojega bivanja, s pravico, da nekdo, denimo, v naši občini načrtno in umetno veča število prebivalstva z umetnim naseljevanjem številnih begunskih družin, pa je čisto navadno šarlatanstvo ali pa nepremišljena zaletavost. Nasploh Ps bi rekel, da se ta pravico
prav s takšnim naseljevanjem bistveno in grobo okrnji*)e' in sicer zaradi tega. ker s° ljudje dobesedno prisiljeni, da se v določenem kraju na' sele, ker pač drugje stanovanja ne dobe. Stanovanja Va se ne zidajo na osnovi interesov in potreb begunskih družin, temveč na osnovi nekih drugih, «višjih» interesov.
Takšna je resnica o vprašanju naseljevanja begunce« | v devinsko-nabrežinski občini, j
glede zavrnitve gradbenega \ dovoljenja in glede argumentov, ki jih je v zvezi s tem) vprašanji skušal po svoje p’’’-kazati podpisril članka adl-tranzionismo deoli atesini ha fatto scuola a Duino».
Da ne pozabim: seje, na kateri se je o vprašanju gradbenega dovoljenja razpravljalo, se osebno nisem udeležil' Zatorej tudi trditev, po kateri bi se župan po daljši odsotnosti pokazal iz sence sa' mo, da je lahko omenjen0 gradbeno dovoljenje zavrnil, ne more držati. Pisec je h' verjetno informirun o tem, da sem zaradi bolezni od občine že dalj časa odsoten, P* je navzlic temu bil mnenjO’ da iz določenih razlogov *v reče namerno laž. Povod ’-1 to je bil prejkone zelo, k'' ščanski, kar naj bi laži dala plemenitejši ton in jo spremenilo v nekakšno posvečeno orodje za dosego viši smotrov.
Kar zadeva nekatera osebna podtikanja in pa nekaj P°
sili duhovitih epitetov
na
moj račun, bi rekel, da je t0 bolj znak pomanjkanja ena-nja kot pa mere in okusa, To je vedno v nekakšni medsebojni odvisnosti: č-m 1,0 je znanja in resnične kultur1’ tem več ie tudi mere in okv sa. In obratno.
DUŠAN FURLAN
MELILLO
ALFREDO
Trteste - Trst via A Caccia 3-10, tel. 96032
PARILLA 125 CC. DVOTAKTNI MOTOR
praktični in udobni model - L. 139.000. IZREDNI POPUST ZA IZVOZ. SPECIALNE CENE ZA IZVOZ
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST, Ul. Milano 18	*.v
TELEF. 35-169	./J.
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pride1-ka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna in organska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice tovarne A G R I A VVERKE
l’r' MAHAI	v lrstu, Ul. Torreblanca 2®
IVIHUHLUOOU vogal XXX Ottohre
dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKI!'' žimnice — originalne PKHMAFI.EX — Cene ugodU®
Ijane, ki želijo	potovati	v Itn-	|	priznala m podpirala vsakršno
i i jo. v-tranji	minister	Scel-	obliko diktature, ki se ne doba im 1 e		,	*t rib.	I	tnkne lastninskih odnosov
,„r jev z avstnjih.,111 Ur-1 med ljudmi.
fRIZNANO MEDNARODNO AVlOPREVOlNIŠKD fODJEIJE
L A. GOR1Z1ANA
GORICA Ul Dura d Aosta lir 1'ei 28-4.1 . UORK^ PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI.A«'*
ZA
NEDELJSKO
BRANJE
fiVrr
ETER
Profesor Woperschalek je Pogledal na svojo zlato uro, fco se je letalo spuščalo na lizbonsko letališče. Bilo je točno 15.25. Ko je stopil na razbeljeni beton, si je oddahnil. Nebo je bilo vijoličasto. Profesorju Woperschaleku je se brenčalo v ušesih kot v kaki školjki. Toda to brenčanje ni bilo nič proti tistemu brenčanju krogel okrog njegove glave malo prej v Stockholmu. Nekdo mu je stal za petami.
Sedaj je bilo na lizbonskem letališču toplo. Profesor Wo-Perschalek je predal doku-J^ente in vse je minilo brez kakršnegakoli incidenta. Profesor Woperschalek, strokovnjak za hortikulturo! V Lizboni bo opravil nekaj poslov za stockholmski botanični vrt. Toda profesor je imel popolnoma drugo nalogo. V svoji zlati uri je imel mikrofilm z vohunskim sporočilom, za katerega bi vsaj dvajset Iju-di z vsega sveta požrlo deset kilogramov celuloida, samo da bi prišlo do sporočila. Profesor je moral to sporočilo Predati danes ob 17.27 v Ulici Setubal nekemu urarju, ki ga °o čakal v svojem lokalu s
Ponovna pohvala
Iz pisma, ki ga je predsednik Glasbenega sosveta Pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije, tov. Rado Simoniti poslal Prosvetni zvezi v Trstu, v zvezi z nastopom naših pevskih zborov iz Padrič in Boršta (o katerem smo že Poročali) v Mariboru, povzemamo laskavo oceno, ki Jo daje ta priznani slovenski strokovnjak za zborovsko petje našima zboroma:
"Naše skupno mišljenje in tudi moje osebno, o nastopu obeh tržaških zborov pod vodstvom tovariša Grgiča, ■te sledeče: ((Zelo pravilno je bilo, da sta bila zbora zdru.-žena. s tem so dobili zvoč-n°st, ki je po svojem plemenitem zvoku odgovarjala številčnemu stanju zbora, “szmerje med glasovi, to ^ Pravi 25 ženskih glasov ™ 35 moških glasov, je pra-rilfo jn nosi siovensko ti-Plte). Izbor pesmi je po vse-
lnski plati in glede na zmogljivost zbora bil popolnoma pravilen. Kompozicije °rilikuje. posebno prvi dve, Prekrasna faktura, nov Pri" tem v obdelovanju tematike, ki se glasbeno popolnoma sPaja s tekstom. Zbor je in-tonacijsko pel čisto, vsaka skupina glasov je bila u-brana, prj izvedbi pa so bili vsi glasovi zliti v estetsko lep zborovski zvok, ki je Prišel v tej akustični dvorani do popolnega izraza«.
RADO SIMONITI
Pouečeualnim steklom na oče-su■ Ta urar bo, po dogovoru, Pogledal na uro in tedaj bo °cno 17.27 po lokalnem la-7. e daj bo profesorju padla J? desne roke ročna torba, to-a Profesor se ne bo sklonil, etn več rekel: «Ah, ta moj i-*Uas/» jn urar	uslužno
rtskočil. na pomoč. Pri tem al s k0 Pfojesor rekel po an-® ‘‘“ko:	«Hvala vam, dragi
b*Pod!», urar pa se bo za-"uolfl v portugalščini: «Nič, n‘č!» Profesor bo potem Pal uro m spregovoril v "rinsčini; e Mi j0 lahko po-povite, nekako zaostaja?» jc° em bo urar vzel uro v ro-e' 10 odprl in iz nje vzel Pr \ ^‘'kro/ilm, ga položil v j e “j tn vrnil uro profesor-• ki bo potem odšel na lov ki semeni neke rože, tako da selkoncu opravil tudi po-vrt stockholmski botanični j . Profesor se bo čez 47 dni ču 1 V P°sl'lni «Estrella» to-n,7U,. be bo do takrat še
vriN življenju.
del a "liscu je profesor se-p0( v' uutobus kot vsi ostali sto k 'n Se °d])eljal v me-Alemt ° le i2st0Pil na trgu kar ]0’ so ga tam že ča-
a*‘ nosači.
Pric!”-eSOr s® Povzpel do bil i‘T' P°rtirjev korak’je nim ,k’ Nosač z dobroduš-sil azom je pokorno no-
košn ke’ Portir j® 2 raz' So °t Best° odprl vrata. Ko tir	^	v kali, se je por-
tlosa n*110 umaknil. Ostal je iennC a °^esor ie Potegnil iz
okno aT in °ledal skozi ji„„0 ,na kolono avtomobilov.
tu ,oma začutil na hrb-PmfV 0(i revolverske cevi. naXsor ni. izgubljal časa. Z lo rl 't na°‘bom je odpel svo-oknn‘ m UT0- *n ž° vrgel skozi t;un ' sačev revolver se je tein	Iz	ceui je prile-
Profe	ifilica	in	se	zarila
no	” hrbet• Uspaval-
delo,, \ st?° Je takoj začelo
»chalek se" • PT°feSOT Woper' je hi, J, 3e ste0n’ 1 kolikor 3e btl dolg in Sirok
k<^avsMciCertte SP j€ ta dan1 hotel	dan’	motal pred
ie im^-iMadeiru>>’ V torbi Oov it °llke’ ki jih je nje-OPU Starejši brat iskal na o-
so ,;i(l°Ce' mati in sestra pa z rnrl F° Ceie dneve krasili Vicen! }mi barvami. Mali
ProdatV6 morai ‘® »oljke
nim n * Vred hoteli svetov Potnikom, portirji, bogi
in nosači pa so ga preganjali kakor hudič grešno dušo, ker jim je odžiral zaslužek. In kdo ne bi kupil piškavo školjko od malega črnolasega dečka, ki je imel velike, sive, lačne oči?
Družina, v kateri je živel Vicente, je prebivala na robu mesta in bila je revna kot zemlja. Starejši brat je samo pil, kadar ni iskal školjk, sestra pa se ni mogla poročiti s Paolom, trgovskim pomočnikom, ker njegovi starši niso hoteli niti slišati za poroko brez dote.
Mali Vicente je vse to razumel s svojimi dvanajstimi leti in zato je mirno prenašal udarce in klofute portirjev in nosačev pred hoteli. In tisti trenutek, ko je skozi okno hotela «Madeira» prifr-čala pred njegove bose noge zlata ura, ni Vicente zamudil niti trenutka, zgrabil jo je in oddirjal med avtomobile. Tekel je kot brez duše ob obali Teja, zunaj mesta. Pustil, je za seboj Cruz da Pe-dra in Xabregas in Grillo in ko je prišel do Poco do Bi-spo, je že popolnoma omagal; toda v pesti je trdno držal zlato uro.
— Vicente! Stoj!
Pred gostilno «Bela vista» je stal brat Pipo in se zibal kot ladja. Vicente mu ni hotel pokazati ure, ker je vedel, kaj se bo zgodilo. Hotel je u-ro izročiti očetu, da ne bi toliko škrtal z zobmi in gledal v vijoličasto nebo. Toda Pipo ga je zgrabil za ramo.
Iz male Vicentove pesti je molel jermenček.
— Daj sem!
Vicente ni hotel odpreti pesti, toda Pipo mu je samo malo stisnil vrat. Zlato ure se je odrazilo v Pipovih očeh.
— C e doma samo črhneš, ti zavijem vrat!
Pipo se je odzibal v gostilnico in Vicente je videl, kako je dvignil roko.
— Kdo kupi? Dobro blago —- je vzkliknil Pipo.
Mali Vicente je odšel na obalo ves v solzah.
V kotu gostilnice je sedel sveti Jorge, tako so ga imenovali kdo ve zakaj, ki se je ukvarjal z najrazličnejšimi posli, bil pa je baje trgovski potnik lizbonske tovarne mila.
Vsi v gostilnici so stopili bliže.
— Naj jo pogledam, — reče in žaškili.
Pipo je vedel, čeprav, je bil še tako pijan, da ga mora Sao Jorge prevarati, vendar' Ši’ 'je ' želel,' dd bi naj bila prevara čim blažja.
— To? To je ura, kakršne ti nisi nikoli videl. Pravo pravcato zlato, kot nebeška krona! Rubini kot angelske solze! Ne bi je dal za nič na svetu, če mi ne bi umirala mati in če Oče ne bi moral v bolnico... To ie...
— Daj sem! — reče odločno Sao Jorge.
Sveti Jorge je pogledal znamko, škilil, vzel nož in odprl poklopec. Pipo je pazil na vsak gib.
— No, ali vidiš. Ima tudi garancijo! To je ura. To je kot nebeška krona! To je garancija!
Sveti Jorge, je previdno potegnil na dan mikrofilm in ga obrnil proti oknu. Nič se ni videlo. Temen : celuloid.
— Ali ti nisem rekel? Garancija! Dosmrtna garancija
je zaneseno govoril Pipo. — Koliko daš?
Sveti Jorge je molčal. Ura je res dragocena.
Približal se je gostilničar. Bil je prava sitnoba in začenjal je prepire, kjer je le mogel.
— Naj si jo ogledam — reče.
— Si kupec? ga vpraša Pipo. Roke so mu drhtele. Ves je bil v igri.
— Vsakdo je kupec, če ima denar. Naj si jo ogledam!
Sveti Jorge položi mikrofilm na svoje mesto in zapre poklopec. Gostilničar vzame uro in pogleda znamko.
— Doxa. To je dragocena ura. To je odlična ura.
Tako Pipo kot sveti Jorge sta vedela, da je gostilničar ne bo kupil, ker je prevelik kopuh. Gostilničar je stopil do pulta in vzel velik nož.
— Naj si ogledam to garancijo!
Pipu je udarila kri v glavo:
— Umakni ta nož!
— Kupec sem! Gledam blago/ — Gostilničarju so nabreknile žile n« vratu. — Tako, dam ti tri tisoč escu-dov, če hočeš! Tri tisoč! Kaj mislite, da nimam denarja?
Sveti Jorge je vstal: — Ti? Ti? Svinja!
To so bili neporavnani računi med svetim Jorgejem in gostilničarjem, ki je nekoč sredi belega dne prevaral svetega Jgrgeja za 700 escu-dov, in tu, v tej gostilni. Sveti Jorge je samo čakal, da bi se lahko maščeval.
Gostilničarjeva glava je popolnoma posinjela. Nož je držal v eni roki, v drugi uro.
— Reci to še enkrat! Reci, če se upaš! Reci!
Svinja!
Gostilničar je planil proti svetemu J or ge ju, vendar se je spotaknil ob stol. Ko je padal, ga je pričakal oster udarec v želodec. Gostilničar
je kriknil in izpustil uro, toda nož je še trdno držal. Stoli in mize so se med seboj pomešali, ker so vsi hoteli bolje videti ali pa se vplesti v obračunavanje.
V gozdu nog se je na zlato uro vrgel mali Jose, sin starega Joseja, ribiča. Zgrabil je uro, preden je kdo sploh kaj videl in švignil skozi vrata.
*##
Profesor Woperschalek je odprl oči in zagledal dve močni žarnici. Za žarnicami so bili ljudje, še ga je bolela glava od uspavalnega sredstva.
— Kje je ura? — je bilo prvo ostro vprašanje.
Čeprav je profesor Woper-schalek vedel, da gre za njegovo glavo in čeprav je vedel, da je v tej uri nekakšno težko sporočilo, za katero bi mnogi vohuni pojedli tudi nekaj kil celuloida, če bi se le lahko polastili tega koščka celuloidnega traku, je samo skomignil z rameni.
Jose, sin starega Joseja, je nekje na obali Teja potegnil iz žepa nožek in odprl poklopec zlate ure.
Klavdij Palčič:
«JERBASA»
Nove knjige rta slovenski knjižni polici
Pravna zgodovina Slovencev
7
Avtor: dr. Sergij Vilfan. Založnik: Slovenska Matica v Ljubljani Čez 500 strani velikega formata v luksuzni izdaji
Več kot štirideset let deluje v Ljubljani pravna fakulteta in več kot' sto let je minilo kar so v Ljubljani uvedli prva predavanja iz pravne znanosti. Pravni študij je že dolga desetletja trdno zasidran med našimi ljudmi. In vendar kljub vsemu do danes razen ene same izjeme, (Metod Dolenc; Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, ki je izšla leta 1935), nismo imeli knjige, ki bi v zaokroženi obliki prikazovala pravno zgodovino Slovencev. Spričo tega se lahko zavedamo pomembnosti knjige, ki je pravkar izšla pri Slovenski Matici v Ljubljani in ki se uvršča med tista velika dela, ki nam jih je ta najstarejša slovenska založba posredovala v dolgih letih svojega obstoja. To je knjiga, ki jo je napisal dr. Sergij Vilfan in ki nosi preprost naslov «J?ravna zgodovina Slovencev«. Ta čez pet sto strani obsegajoča
knjiga velikega formata, natisnjena na lepem papirju ter opremljena s številnimi podobami predstavlja delo, ki zasluži vso pozornost ne samo pravnikov, temveč vse slovenske kulturne javnosti.
Ze če si ogledamo razpored knjige lahko spoznamo kako temeljito se je Vilfan lotil svojega dela, potem ko je v raznih revijah in strokovnih časopisih že objavil vrsto razprav pravnozgodovinskega značaja. Vso snov je razdelil na štiri velike dele. V prvem obravnava pravni razvoj v najstarejši dobi, pri čemer obdeluje tudi staroslovensko pravo. Drugi del obsega pravno zgodovino v okviru fevdalizma srednjega veka. Tretji del nosi naslov «Fevdalizem novega veka.« V četrtem pa je obdelal razvoj prava v kapitalizmu. V okviru teh širokih štirih naslovov je seveda avtor snov razvrstil na poglavja, te pa spet na podnaslove. Tako ima knjiga
IZ LETNEGA POROČILA GLASBENE MATICE O ŠOLSKEM IN POSLOVNEM LETU
Kulturno poslanstvo z glusbeno šolo in
Glusbene Motite rožnimi koncerti
Skoraj 150 gojencev je prejemalo pouk iz 12 instrumentov - Največ gojencev za klavir, harmoniko in violino - Še vedno premalo zanimanja za pihala
Glasbena Matica v Trstu je kot vsako leto tudi letos izdala svoje letno poročilo o šolskem in poslovnem letu 1960-61, in ker gre za naše osrednjo glasbeno inštitucijo, katere pomen in važnost ne bomo nikoli dovolj poudarili, je prav, če se nekoliko podrobneje pomudimo pri tem poročilu, sai si bomo po njem lahku ustvarili jasno sliko o velikem delu, ki ga je ta naša ustanova opravila v enem samem šolskem letu.
Predvsem je prav, d» si o-gledamo nekaj osnovnih podatkov.
Glasbena šola Glasbene Matice je poleg ravnatelja dr. Gojmira Demšarla, k»'pa obenem poučuje tudi klavir, glasbeno zgodovino in aku stiko, imela v svojem uči teljskem sestavu še 6 rednih profesorjev in tri honorarne. Od rednih profesorjev je Erminij Ambrozet poučeval klavir, harmoniko In solfeg gio, Svetko Grgič trobento, pozavno, klavir, harmoniko in teorijo, Osaar Kjuder violino in orkestralne vaje. Ignacij Ota klavir, kontrabas, harmoniko, solfeggio, Ema Vrabčeva klavir, Ubald Vrabec pa violino, kitaro, teorijo, solfeggio in harmonijo.
Od honorarnih profesorjev je Aleksander Vodopivec poučeval klavir in harmoniko Ernest Gruden flavto, Karel Boštjančič pa je vodil mladinski pevski zbor.
Iz seznama učenčev je razvidno, da je šolo Glasbene Matice v Trstu obiskovalo 106 gojencev srednjo šolo pa trije, medtem ko so podružnice imele naslednje število gojencev: v Barkovljah 13, v Boljuncu 20, v Nabrežini 18, na Proseicu-Kontove-lu II, v Trebčah 8. Iz posameznih krajev na Tržaškem je bilo naslednje število gojencev v osrednji šoli in podružnicah: iz Trsta 60, iz Mavhinj I, Prečnika 1, Sem-polaja 1, Sesljana 3, Nabrežine 18, Križa 1, Proseka-Kontovela 13, Opčin 6, Bar-kovelj 17, Trebč 7, Gropade
2, Sv. Ivana 11, Skednja 14, Ricmanj 1, Boršta 5, Domja
3, Boljunca 7, Krogelj 1, O-reha 1, Doline 2, Mačkovelj 2
V začetku šolskega leta je bilo vsega skupaj vpisanih 149 gojencev (79 moških in 70 ženskih), med šolskim letom jih je izstopilo 38 (23 moških in 15 žensk), vstopilo pa jih je 29 (18 moških in 11 žensk), tako da jih je ob zaključku šolskega leta bilo 141.
Zelo zanimiva je razpredelnica, ki nam pokazuje, kakšen je bil obisk šole in njenih podružnic po predmetih. Daleč največje zanimanje med vsemi inštrumenti je bilo za pouk klavirja, katerega je obiskovalo 88 gojencev v vseh razredih, najmočnejši pa je bil z 22 gojenci prvi razred, kar je za perspektivo šole še posebno razveseljivo. Klavirju sledi harmonika, kar jsi jo pač mogoče razlagati z u-porabnostjo in praktičnostjo ter splošno priljubljenostjo tega inštrumenta med ljudstvom. Pouk harmonike je o-biskovalo 53 gojencev, toda priliv novih gojencev za ta inštrument že ni bil več ta-
ko visok. Na tretjem , mestu med glasbili je violina, vendar z znatno manjšim številom gojencev, samo 26. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se zanimanje za godala med našo mladino povečalo. Število gojencev za ostale inštrumente je občutno manjše. Tako se učijo trobente samo štirje gojenci, kitare samo trije (upoštevati je treba..,da je kitara primerna tudi za samouke z dobro razvitim posluhom), čela, flavte, klarineta, harmonija po dva, oboe, fagota, pozavne pa samo po en gojenec. Pouk teorije in sol-feggia je obiskovalo 46 gojencev, orkestralnih, vaj se je udeleževalo 12 gojencev, pevski zbor pa je štel 18 članov.
Ce upoštevamo dejstvo, da jt šola Glasbene Matice nudila pouk nič manj kot 12 inštrumentov, potem je to vsekakor hvalevredno in za razvoj šole spodbudno. Manj razveseljiva pa je struktura instrumentalnega poučevanja, če imamo v perspektivi okrepitev sedanjega komornega orkestra, ki deluje pod okriljem Glasbene Matice.
Učni uspehi v letošnjem, pravkar zaključenem šolskem letu, so bili v glavnem zadovoljivi. Prevladovala je srednja ocena 8, da pa imajo trije gojenci violine, trije harmonike in pet udeležencev orkestralnih vaj končno oceno 10, lahko služi za dokaz, da je med obiskovalci šole tudi nekaj iz-
razitih glasbenih talentov, od katerih lahko mnogo pričakujemo, če bodo nadaljevali s šolanjem tako vestno in vztrajno kot doslej.
Drugi del poročila o šolskem in poslovnem letu 1960-61 je posvečen raznim prireditvam Glasbene Matice z navedbo posameznih programov.
Naj jih naštejemo: 20. 2. 1961, je bila v šolski dvorani v Trstu Prešernova proslava. Program je poleg u-vodnega nagovora in dveh recitacij obsegal 16 glasbenih točk. 5. marca 61 je bil v dvorani p. d. «Jgo Gruden« v Nabrežini nastop gojencev glasbene šole in mladinskega pevskega zbora p. d «Igo Gruden«. Program je obsegai 17 točk. 13. maja 1961 je bil v dvorani p. d. «Prosek - Kontovel« nastop gojencev tamkajšnje podružnice. Program je obsegal 17 točk. Naslednji dan je bil v dvorani p. d. Barkovije nastop gojencev barkovljanske podružnice. Program je obsegal 17 točk.
15. maja je bila v Avditoriju v Trstu akademija o-srednje šole. Program je obsegal nastop komornega godalnega orkestra Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta prof. Oskarja Kjudra in solistke Berce-Košutove, nastop tamburaškega zbora p. d. Prosek-Kontovel ter nastop združenih mladinskih pevskih zborov iz Nabrežine, Sv. Jakoba, Katinare, Dijaškega doma in Glasbene Matice. 18. maja je sledil na-
stop solistov v ((Gregorčičevi dvorani« s 14 točkami, 17. junija nastop gojencev podružnice v Trebčah s 14 točkami, 18. junija pa nastop gojencev podružnice v Nabrežini z 20 točkami.
Nato navaja ((Poročilo« še nastope posameznih gojencev pri izvenšolskih prireditvah in nastopih. Teh nastopov je bilo osem, pri niih pa je sodelovalo 25 gojencev, povrhu pa še mladinski zbor Matice in orkester.
Poročilo omenja nato iz-venšolsko dejavnost članov učiteljskega zbora šole Glasbene Matice, iz katere je razvidno, da naši glasbeni pedagogi res ne štedijo s svojimi močmi in da jih plemenito razdajajo kjer koli je treba, predvsem pa nudijo s svojini strokovnim in pedagoškim manjem pomoč okoliškim prosvetnim društvom. Najbolj agilni pri tem delu so prof. Vrabec, Ambrozet, Kjuder, Grgič, O-ta in Boštjančič.
Posebej je treba omeniti šc sodelovanje članov učiteljskega zbora šole Kju irc, Vodopivca, Grgiča, Ote in violinista Križmančiča ter celotnega ( rkeitra pri izvedbi operete «Cardaška kneginja«.
Za zaključek navaja {(Poročilo« še koncerte m prireditve Gl. sbene Matice v zaključenem poslovi cm letu ter radijska snemanji.
Tako nam {(Poročilo« prikliče v spomin, da je bilo takih koncertov in prireditev v okviru Matice osem, na katerih so kot gostje na-
stopali: Komorni moški zbor iz Celja, solisti ljuoljanske Opere Bukovčeva, Brajnik in Korošec ter Orkester društva glasben.ko r operno-- :n foničnih orkestrov Slovenije pod vodstvom dir. Zebreta, kvintet Avsenik s solistoma Dano Filiplie in Francom Korenom, člani Slovenskega gledališča v Trstu, virtuoz Dejan Bravničar s spremljevalcem pianistom Leonom Engelmanom ter mlada pianistka Sonja Pahor iz Kopra.
Radijskih snemanj, ki o-stajajo javnosti neznana, ki pa zahtevajo prav toliko truda in napora kot javni nastopi, je bilo sedem, od katerih tri za radio Koper in 4 za radio Trst A. Pri teh snemanjih so sodelovali tako orkester kot posamezni solisti.
Za zaključek tega Izpisa iz «Poročila» naj omenimo še, da je ((Poročilo« samo skrbno opremljeno in bogato ilustrirano s posnetki razrili nastopov in skupin gojencev po posameznih podružnicah. Kot celota ne predstavlja samo običajno letno (dzvestje«, temveč je dragocen dokument plodnega in dragocenega prizadevanja šole Glasbene Matice, da bi za našo kulturno rast vzgojila čim številnejši kader glasbeno izobraženih ljudi, obenem pa vcepila naši mladini v kri ljubezen do glasbe, ki more samo plemeniti duha in značaj.
J. K.
skoraj 300 poglavij oz. naslovov, kar že samo kaže na njeno obširnost.
Koncept svojega dela, ln izhodišča iz katerih je izhajal, je pisec knjige prikazal v svojem uvodu. Tu razlaga zakaj ima njegova knjiga naslov pravne zgodovine Slovencev. Tu razlaga tudi u-temeljenost' in pravilnost svojega razporeda snovi, prikazuje svojo metodo obravnavanja pravne zgodovine in utemeljuje okvir svojega prikaza, ki je kljub razsežnosti snovi ostal vendarle fragmentaren. Ni tu mesto, da bi obravnavali pravilnost poti in metod avtorja knjige kakor tudi utemeljenost njegovih teorij. To vsekakor sodi v strokovno obdelavo Vilfanove knjige. Kot kronisti lahko ugotovimo, da je skušal avtor s sintetično metodo v kar najširših potezah očrtati celotni razvoj prava kakršno je veljalo med Slovenci v posameznih obdobjih, od naselitve pa do razpada stare Jugoslavije.
V okviru vsakega poglavja obravnava avtor najprej splošne politične in družbene razmere ter osnovne značilnosti v razvoju gospodarskega prava, države, družbe, nakar sledi podrobnejše obravnavanje posameznih pravnih panog, tako civilnega, kazenskega prava in procesnega prava. Seveda to ne velja absolutno za vsa poglavja, posebno ne, ker avtor razlaga tudi nekatere osnovne pravne pojme, ustanove in pravila, zlasti v starejši dobi. Pri tem se seveda avtor knjige ne omejuje na pojave in pojme, ki bi bili tipično slovenski. Vendar pa pri tem, ko objektivno ocenjuje tuje pravne vplive in tuje pravo, ki je veljalo pri nas, vendarle prihaja do zanimivih zaključkov, da so bile skozi vso našo preteklost v razvoju pri nas vendarle posebnosti, ki so tipično naše in ki so veljale samo pri nas. Prav v tem se njegovo delo razlikuje od drugih razprav s področja pravne zgodovine, kakor so sploh ’ drugačne njegove metode in osnovni koncepti.
Čeprav avtor sam poudarja, da knjiga nima namena popolnosti in ne more izčrpati celotne obsežne in razmeroma še malo raziskane snovi, je vendar celoten koncept knjige resnično širok in je prvikrat v slovenski pravni zgodovini sistematično obdelana vsa slovenska pravna zgodovina od njenih začetkov pa do najnovejšega časa. Zato je treba avtorju izreči vse priznanje, založnici pa zahvalo, da je to veliko delo uvrstila v svoj knjižni program.
Sonce nad
gorami
Knjigo Sonce nad gorami, ki jo je v slovenskem prevodu Viktorja Smoleja in opremi Janeza Vidica izdala založba Obzorja v Mariboru, je napisal slovaški pisatelj L'udo Ondrejev, s pravim imenom L'udovit Mi-strik. Knjiga je nastala že leta 1936 in je bila name-
njena odraslim. Postala pa je eno najbolj priljubljenih del mladih bralcev, čeprav tudi odraslim veliko pove. Sonce nad gorami pa je samo prva knjiga trilogije. Pisatelj je napisal drugi del in po zadnji vojni, še tretji. V slovenskem prevodu bosta izšla prva dva dela, medtem ko tretji ne bo izšel, ker za prvima močno zaostaja.
Kot vsi narodi imajo tudi Slovaki svoje narodne junake. Tak je njihov hajduk Juro Janošik, ki se je boril proti socialnemu zatiranju tlačanov, za svobodo malih ljudi m proti graščakom. O njem, ki je v resnici živel, so nastale številne legende in pravljice. Motiv junaka pa je v svoji povesti uporabil tudi pisatelj Ondrejev. V svoji knjigi Sonce nad gorami pripoveduje o mladem kmečkem fantu, pogumnem in neustrašnem Jerku Lapinu, ki se je od mladih let boril proti nasilju in krivicam, za poštenost in pravičnost in enakopravnost vseh ljudi. Medtem ko je v prvem delu trilogije obdelal Jerkovo mladost je v drugi knjigi opisal usodo junaka v prvi svetovni vojni. V tretjem delu pa o Jerku govori le obrobno, več pa pripoveduje o usodi Slovaške med drugo vojno.
V sedaj izišlem prvem delu trilogije, ki nosi naslov Mladost na samoti pripoveduje torej pisatelj o mladostnih dneh Jerka Lapina. Jerkova misel je postati drugi junak Janošik. Jerko doživlja v vaški samoti nežna leta v domačem krogu, vendar že takrat kaže dobre lastnosti, pogum, poštenost in pravičnost. Se bolj pa, ko dorašča in ko spozna o-kolje in se mu razodene skrivnost očetove smrti. Tako se še kot otrok začne boriti za svobodo, poštenost, proti nasilju, grabežljivosti, krivici in hudobiji.
V kratkih poglavjih, od katerih so nekatera napisana izrazito pesniško, spremljajo junaka od najnežnejših let do deške dobe. Vendar so te slike iz otroške dobe trdna celota. Na videz lahkotna pripoved, včasih kakor umaknjena iz stvarnega sveta, se nazadnje izkaže kot smotrn del trdne celote. In še eno posebnost ima povest. Ondrejev je pesnik in kot pesnik se kaže tudi v Jerkovih zgodbah. V njegovem pripovedovanju se vsaka pripoved spremeni v poetično pripoved. Tako pisatelj čudovito lepo opisuje prirodo ter ob teh opisih ustvarja ubrane razpoloženjske slike. Vendar pa ob poetični lepoti vstajajo pred bralcem vsa velika življenjska vprašanja, ob njih pa raste tudi vera v zmago poštenja in pravičnosti.
Kakor se torej knjiga izredno lepo bere, tako ima tudi svoje globoko moralno jedro. In nedvomno je v tem prava vrednost knjige. Sicer pa bodo že same zgodbe mladega junaka izredno všeč mladim bralcem. Zato je to vsekakor knjiga, ki jo je treba res priporočati vsem mladim bralcem. Pa tudi odraslim bo priljubljeno branje.
Sl. Ru.
OB 20-LETNICI JUNAŠKE SMRTI SINA NAŠEGA KRASA
::m.
lil
OtokarKeršovani - razumnik
Otokar Keršovani
Vse jugoslovansko časopisje se v teh dneh ob priliki proslav dvajsetletnice vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov spominja med prvimi voditelji delavskega gibanja, ki so pred dvajsetimi leti padli pod fašističnimi streli, tudi Otokarja Keršovanija. Ustaši so ga u-strelili 9, junija 1941 skupaj z njegovima tovarišema Ognjenom Pričo in Božidar-jem Adžijo. Njihovo revolucionarno delo je znano vsej jugoslovanski javnosti, manj znano pa je da je bil Keršovani naš fržaški rojak in da so ohranjena še nekatera njegova pisma, ki jih J® Pisal pred svojo smrtjo in še prej svojim sorodnikom iz zapora.
Otokar Keršovani z ilegalnim imenom »Ciro« in #Jo vič« se je namreč rodil v Trstu 23. februarja leta 1902 Njegov oče je bil iz Pra prota pri Nabrežini, njegovi mati pa iz Kraljeve družim v Slivnem. Osnovno šolo jt obiskoval v Marezigah i Istri, kjer je bil njegov oči občinski tajnik. Gimnazije je obiskoval v Pazinu, kjer je maturiral z odličnim u-spehom, nato pa se je v Zagrebu vpisal na gozdarsko fakulteto.
Toda kaj kmalu se je pridružil delavskemu giba-
nju in se že leta 1924 povsem posvetil novinarstvu. Najprej je bil dopisnik «Novinskega ureda« v Zagrebu in hkrati poročevalec za beograjske ((Novosti«. 2e po enem letu pa se je preselil v Beograd in postal 25. novembra 1925 glavni urednik ({Novosti«. V skupini naprednih izobražencev je sodeloval z organiziranimi komunisti in proučeval marksi-zem. Seveda je tedaj začel sodelovati v ilegalnem delu Komunistične partije Jugoslavije.
Zato je bil čez dve leti aretiran in sodišče ga je v skupini komunistov obsodilo ob začetku leta 1928 na eno leto zapora. Zaprt je bil v kaznilnici v Požarevcu. Po izdržani kazni je delal na organizaciji Zveze komunistične mladine v Srbiji. Z •nanim delavskim voditeljem Veselinom Maslešo in drugimi tovariši je ustanovil asopis «Nova literatura«, iodeloval je v študentskem narksističnem časopisu ((Noži pokret« v redakciji «Bi-olioieke studenata marksista«.
Toda kaj kmalu — 14. februarja leta 1930 — ga je policija aretirala v Ljubljani, kjer se je mudil kot partijski delavec. Postavljen je bil pred sodišče za zaščito
države, ki ga je obsodilo na deset let ječe. Na sodišču je ponosno poudaril, da je komunist. Zaprli so ga v zloglasno kaznilnico v Sremski Mitroviči. Na šoli, ki so jo organizirali zaprti komunisti, je predaval tudi on. V ta namen je napisal predavanja o kmečkem vprašanju, o sindikatih in o novinarstvu. Bil je med ustanovitelji dnevnik a «Udarnik», ki je od leta 1936 izhajal v kaznilnici ilegalno
Po pnhoau iz zapora je nadaljeval z ilegalnim in pollegalnim delom. Od meseca februarja leta 1940 je opravljal publicistično in u-redniško delo prt «Hrvatski nakladi«, v časopisu ((Izraz«, kar pa je trajalo samo do 30. marca leta 1941, ko je bil ponovno aretiran. Po okupaciji ga je mačekovsko-šuba-šičevska oblast izročila ustašem, ki so ga umorili.
V desetih letih ječe je O-tokar Keršovani bil v stalni korespondenci z nekaterimi sorodniki s Krasa in iz Trsta
V pismu iz kazninlnice iz Sremske Mitroviče piše sestrični v Trst dne 16. 2. 1940: «Danes je desetletnica dneva, ko so me aretirali v Ljubljani v Unionu«. Bil je to dan pred njegovo izpustitvijo iz zapora.
V dolgem pismu, ki ga je
pisal kmalu po prihodu iz zapora sestrični v Trst pravi:
eKakor vidiš, sem že skoraj pozabil slovenščino, čeravno sem bil v teh letih dosti tudi s Slovenci. Pravzaprav sem se že toliko po-hrvatil, da se čutim 90 odst. Hrvata Sicer pa nič čudnega, kmalu bo 30 let, ko živim izključno med Hrvati in Srbi. S Krasa mi pišeta sestrična iz Sesljana ter bratranec Otokar Kerševan iz Praprota (katerega so tudi kot partizana na Krasu fašisti zverinsko umorili — o-pomba pisca —) ter sem tak o več ah manj informiran o tamkajšnjih razmerah. Nisem se še odrekel potovanju k Vam, na Primorsko, če bom le mogel priti do potnega lista. Rad bi Vas vse videl.«
V tem pismu je poslal dve svoji fotografiji, od katerih je priobčena iz zapora v Sremski Mitroviči iz leta 1937.
Vredno je, da se spomnimo ob dvajsetletnici vstaje slovenskega ljudstva U-tokarja Keršovanija, ki se je ču'il srčno povezanega s Krasom in s slovenstvom, kljub njegovi mnogoletni odsotnosti z rojstnega Krasa.
Slava njegovemu spominu
Z. K.
MI SI A
U mnmuuom
(ledju BALOH
Miha Baloh, ki ga naše gledališko občinstvo dobro pozna kot dolgoletnega člana Slovenskega gledališča v Trstu, se zdaj uveljavlja tudi v filmu. Velik uspeh je dosegel že s svojim filmskim debutom v filmu «Veselica», ki ga je režiral Jože Babič. Baloh je v kratki dobi, in sicer v dobrem letu, odigral glavne vloge v kar štirih filmih, ki so jih filmska podjetja prijavila za letošnji filmski festival v Pulju, ki se bo začel 28. t. m.
Prišel je skozi okno mojega koprskega bivališča. On, to je Miha Baloh, bivši, sedanji in verjetno še bodoči član tržaškega gledališča, najbolj iskani jugoslovanski jilmski igralec (in sploh vse najbolj!), k prijateljem ne hodi skozi vrata, ampak skozi okna. Za take obiske si s prijazno ljubeznivostjo izbere najbolj prikladen čas okrog tret-nje ure. In te nikoli ne pokliče (beri: zbudi!) po imenu, kakor to nalagajo osnovni zakoni humanizma, ampak z imenom katerega od predmetov subtropske flore. Mene n. pr. pokliče (ob uri strahov in poštenega spanja, misti-fikatorsko, napol usottovoce*) Palma. Da: Palma!
Zadnje čase rad spregovori v dri-ici. Zapisal je svojo filmsko dušo Ava-i v Beogradu, svoje telo pa zanikrnim posteljam v «diplomatskem hotelu» Me-ropol. In je tako postal ves metropolit. Sicer pa... Ko sem omenil inter-view, je pisano pogledal (tako namreč lelajo vsi filmski igralci, katerih foto-nafije so naprodaj v kioskih!) in od-rrnil: «Interwiew? Ne, ljubi moj, po-•namo mi te provokacije. •.» In tako taprej. In je kljub temu nastal inter-view ki ga Baloh sicer ni podpisal, je m avtentičen. To mi lahko verjamete! Torej ...
Vprašanje:	če začnemo z rakursa,
a si trenutno najbolj iskani jugoslo-anski filmski igralec — tvoj prvi film-ki uspeh?
Baloh: «Najbolj iskanega jugoslovan-kega filmskega igralca ni. Pa tudi ne ajmanj iskanega. Moj prvi filmski u-peh je moj'prvi film «V eselica* v režiji ožeta Babiča.
Vprašanje: Kaj je po tvojem mne-ju (ne zanima me mnenje «uradne» ritike) tvoja največja Hlmsko-kreativ-a kvaliteta?
Baloh: Igralcu je na to težko odgo-iriti. Morda je... neposrednost?! Si->r pa je uspeh relativen pojem ...
(Ima prav, toda odgovoril je precej
laokoli*. Nič hudega!)
Vprašanje: Kje je «sečuče» gledali-:e in filmske umetnosti?
Baloh: Kvaliteta!
Vprašanje:	Kakšna	je	razlika	med
eativnostjo odrskega in filmskega iz-
Baloh: Je ni. Je samo dobra ali sla-[ kreacija. Seveda ima ekran neke spe-Učne zakone!
Vprašanje: Katere filme si do danes i snel?
Baloh: ^Veselica* (Jože Babič), «Sjg-ili nad mestom* (Jadran-film, Za-eb), «Ples v dežju> (Boštjan Hladnik Triglav film) in «Dvoje» (Avala film -•ograd).
Vprašanje: Kateri od teh filmov je Tvojem mnenju najboljši? Da se mo razumeli: ne to, če je film imel kot pravimo— mspeh pri publiki», ipak film, ki je jugoslovanski kine-itografiji odprl košček novega hori-nta, povedal kaj več kot so govorili mi doslej, odkril nove izrazne moz-sti itd.?
Baloh: nMislim, da je vsak film po )je prispeval k napredku jugoslovan-:ga filma. Tako ^.Veselica* s svojo te-•.tiko o problemih našega človeka, ki ne znajde v sredini, v kateri živi, kot les v dežju» z izrazito filmskim jezi-
Vprašanje: Kako je s tvojim pripad-ništvom gledališču? Deset let si že na odru in zdaj film. Si morda v dilemi?
Baloh: Gledališče je mati igralčevega delovanja na sploh!
Vprašanje: Kako rešuješ vprašanje odgovornosti (tu sem zadel v živo, Baloh je postal nervozen, dve punci prideta k mizi in boječe začivkata, da bi radi avtogram...), ki tl je bila nalože-
Milia Baloh kot Peter v filmu «Ples v ju», ki ga je za »Triglav film« re-
žiral Boštjan Hladnik
na z uspehi v «Veselici» in zdaj v zadnjem filmu «Dvoje»?
Baloh:	Dajte	mi	dobrega	scenari-
sta in režiserja, pa bom laže odgovoril ...!
Vprašanje: Malo «pištolske» statistike —
koliko avtogramov si do danes razdelil? (Baloh: Nisem štel.)
koliko pisem si prejel in s kakšno vsebino?
Baloh: Tudi teh nisem štel, vsa pa so intimna in čista čustva ljudi, ki so
ob mojih filmih nekaj doživeli.
Vprašanje: Kakšne honorarje prejemaš za vlogo v enem filmu?
Baloh: O tem odloča filmski svet! (Kakšen milijonček pa že, če smo v «Arenn prav prebrali!)
... najlepša, najprijetnejša, najbolj šarmantna filmska igralka ...
Baloh:	Raje	bi	se	zameril	mo-
škim ...
Vprašanje: Kaj sodite o velikanskem oblaku prahu, ki se je dvignil takoj po premieri Hladnikovega filma «Ples v dežju*, kjer si z Dušo Počkajevo igral, glavno vlogo?
Baloh: Z mojo izjavo ga ne bi rad še povečal. Sicer pa Slovenci težko priznamo kaj dobrega.
Vprašanje:	Kateri	jugoslovanski	re-
žiser je po tvojem mnenju najboljši?
Baloh: Prosim, odgovori mi ti na to vprašanje ...
Vprašanje: Kaj pričakuješ od letošnjega puljskega festivala in kateri filmi bodo — seveda po tvojem mnenju — prišli v finale?
Baloh: Letošnja cbera» bo dobra, še posebej za slovensko filmsko produkcijo, zlasti za «Triglav film*. Mislim, da bodo Babič z «Veselico», Hladnik s «Plesom v dežju* in Štiglic z «Balado o oblaku in trobenti* zelo dostojno predstavili slovensko filmsko produkcijo in bodo pretresli letošnjo Areno.
da
Vprašanje:	Kako pa... (tu me je
Baloh prekinil in od tod dalje ni bilo več vprašanj).
Spet sem bil Palma. Subtropska oaza.
MiLi
P. s. - Miha Baloh je včeraj odpotoval v Rim.
T*** K Mb
m . >
Beba Lončar in Miha Baloh v filmu «Dvoje«, ki ga je za »Avala film« režiral Saša Petrovič
Zakaj ima tednik «News of the World» nad 10 milijonov naklade
Večje ribe
• V
zro manjše
Diana Dors je za nekaj svojih objavljenih spominov dobila skoraj 70 milijonov lir honorarja
Pleet Street v Londonu, središče najbolj cvetočega tiska, doživlja že nekaj mesecev globoke spremembe. Mnogi časopisi so postali žrtev političnih in trgovskih bojev med t rasti, ki kraljujejo v britanskem tisku, in so bili prisiljeni ukiniti svoje izdaje. Zato danes na Angleškem po-gostoma vidiš na prvi strani naslov dnevnika, ki si je dodal še ime ukinjenega sovrstnika, ostalo časopisje pa vabi njegove bralce, naj postanejo naročniki V tem boju so seveda prve žrtve časopisi z omejeno naklado. Ni naš namen analizirati vzroke in posledice sprememb v današnjem britanskem tisku, hočemo le povedati zanimivo zgodovino nedeljskega časopisa «News of the World», ki si je prisvojil list ciLTSmpire News» in se tako rešil svojega naj večjega tekmeca. Pri tem se nam vsiljuje vprašanje, do kakšne višine se bo dvignila njegova že itak o-gromna naklada, ki izvira,,, večinoma iz dejstva, da je bila sklenjena že več kot pred 30 leti tajna zveza med njim in Scotland Yar-dom, vsemogočno londonsko policijo.
Bilo je leta 1928. V nekem mestu pokrajine Es-sex so našli ubitega stražarja po imenu Gutherid-ge. Nobenih sledov o zločincu, nobenih prič. U-mor je hudo ogorčil javno mnenje, ki je zahtevalo najstrožjo kazen za zločinca a tega Scotland Yard ni mogei izslediti. S tem umorom se je ukvarjal tudi glavni urednik lista «News of the World* sir Emsley Carr, ki je obiskal glavnega inšpektorja Scot-landa Yarda in mu nudil na razpolago svoj časopis ter njegove bralce. Naslednjo nedeljo je tednik objavil kratko novico in kmalu potem se je na u-redništvu javil starček, ki je trdil, da pozna zločinca, a da tega ni hotel o-meniti policiji, s katero je imel že opravka. Ni preteklo mnogo časa ko so u-
«News of the World», ni odvisna samo od izpovedi raznih več ali manj hudih kriminalcev, temveč tudi od člankov znanih osebnosti.
Filmska igralka Diana Dors je objavljala v tem tedniku svoje spomine, ki so bili tako mastni, da so spravili v zadrego urednike, med katerimi je tudi Randolph Churchill, sin znanega državnika. Za svo-
Dr. Ruxton
jeli zločinca, ki je seveda končal rra vislicah. Tednik je držal obljubo. Starček je ostal nepoznan in je seveda dobil obilno nagrado. Od tistega dneva dalje je med policijo in tednikom obveljala trdna zveza. Oba si pomagata, tednik pa dobi v zameno izključno objavo spominov kakšnega hudega zločinca.
Ko zločinca aretirajo, i-ma omenjeni tednik edinstven privilegij, da pride z njim v stik in mu predlaga, da bo plačal stroške ze, njegovo obrambo v zameno za objavo njegovih spominov. Ko je pogodba sklenjena, začne tednik objavljati obtoženčeve spomine brez nobenih popravkov. Posledica tega je izredno visoka naklada, nad 10 milijonov izvodov na teden.
Najbolj znane afere angleške kriminalitete so šle skozi ta tednik. Naj omenimo le nekatere: Zdravnik Ruxton, znan v kraljevskih krogih, je ubil dve ženski iz londonske boljše družbe. To je bilo leta 1929 ogromen škandal. Omenjeni tednik je sodeloval pri aretaciji tega zločinca. Sadistični aristokrat Neville je pred o-bešenjem hladnokrvno pripovedoval v tedniku, kako je z nožičem olupil kožo svoje lepe prijateljice Mar jerie, ki je zaradi tega u-mrla. Zloglasni George Haigh je s pravo pisateljsko žilico natančno opisoval, kako je raztopil v žvepleni kislini svoje številne žrtve. Zadnji izmed tovrstnih zločincev, ki so v tedniku objavili svoje spomine, in sicer preteklo zimo, je znani gangster in kralj pobegov iz jetnišnlc Alg Hinds.
Resnici na ljubo moramo še povedati, da ogromna naklada, ki jo doseže
Patrizia Robins
jih pol ducata člankov je Diana Dors dobila skoraj 70 milijonov lir honorarja.
Brez vsega tega omenjeni tednik prav gotovo ne bi mogel izhajati. Čeprav ga večkrat kritizirajo, u-streza potrebam in okusu angleškega čitatelja. Razširjen je med vsemi plastmi angleške družbe. Ko ob nedeljah zjutraj dospe na mizo kraljice Elizabete, ga dobijo tudi najskromnejše družine v East-Endu v Londonu ali Gorbalsu v Glasgowu.
Za zaključek naj še o-menimo neki drug tednik, in sicer «Sunday Picto-rial*, ki sedaj objavlja v poglavjih še neizdano knjigo «Hči Lady Chatterly» Patricie Robins. Knjiga naj bi bila nekako nadaljevanje znane D. H. Law-renceove knjige »Ljubimec Lady Chatterley». Mnoge izraze v njeni knjigi ni mogoče prevajati. Zate je bolje postaviti piko in reči: «No comment*.
Veljaven od 16. do 22. julija
Oven (o<j 21. 3.
do 20. 4.) V ljubezenskih zadevah ne boste, dosegli uspehaj ki si ga želite, če boste preveč trmasto vztrajali na svojem stališču. Tudi v poklicnem delu malo več diplomacije. Srečni dan sreda.
Bik (od 21. 4. do
20. 5.) Na zanemarjajte drage o-sebe in bodite bolj uvidevni. Dobili boste zanimive vesti glede nekega načrta, katerega izvedba je bila pred časom prekinjena. Poslovni razgovori. Ne razburjajte se, če doma ne bo vse v redu.
Lev (od 23. 7. do 22. 8.) Ta teden
vam obeta nepričakovane in vesele dogodke zlasti v večernih urah, ki jih boste lahko preživeli v prijetni družbi. Izredna priložnost' za izlet. V poklicnem delu uspeh. Možnost malih sporov v družini.
Devica (od 23. 8. do 22. 9.) Ne
bodite tako potrti. Obeta se vam prijeten teden in zadoščenje v srčnih zadevah. Prijetna presenečenja. Mala sprememba v poklicnem delu. Privoščite si malo počitka v popoldanskih u-rah. Pismo.
Strelec (od 23. II. do 20. 12.)
Možnost malenkostnih nesoglasij v družini, ki ne bodo utemeljena in jih boste z dobro voljo lahko odpravili. Bodite uvidevni in ne preostri v svoji sodbi. V poklicnem delu u-speh, čeprav boste imeli precej skrbi.
Kozorog (od 21. 12. do 20.	1.)
V srčnih zadevah nič posebnega, več zadoščenja in uspehov v poklicnem delu. Možnost postranskega zaslužka in osebno zadoščenje. Privoščite si malo Oddiha.
A
Dvojčka (od 21. 5. do 22. 6.) O-
beta se vam nekaj izrednega in prijetnega, ki bo zelo razveselilo vaše srce. Premagali boste malenkostne težave v ljubezenskem življenju. Naporno poklicno delo. Vztrajajte in boste dosegli uspeh.
D. SEDMAK
Rak (od	23. 6. do
22. 7.) V srečnih f	zadevah	vam
i zvezde	še niso
l	j	naklonjene. Sla-
\J	J be volje boste,
  toda ne	obupaj-
te. Poklicno delo vam ne bo šlo od rok. Imeli boste lepe zamisli,	toda iz-
vedbo odložite na bolj ugoden čas.
Tehtnica (od 23.
J	9.	do 23.	10.)
Napravili ste veliko napako, ker ^ I ste nasedli krivičnim obtožbam in govoricam glede neke osebe. Ne zaupajte sebičnim delovnim tovarišem,	ki	vam bi radi
škodovali, ker vam zavidajo. Redno poklicno delo.
Škorpijon (od 24. 10.	do 22.	11.)
Dober začetek tedna. Lahko boste	uresničili neke	svoje načrte
glede srčnih zadev. V poklicnem delu boste naleteli na ovire, zaradi česar boste precej nervozni. Razgibani razgovori in dopisovanje.
Vodnar (od 21. 1. do 19.	2.)
Prijetne ure in veliko zadoščenje v sentimentalnem življenju, toda spremeniti boste morali svoje načrte. Nič hudega. Lepe perspektive v poklicnem delu. U-resničili boste neki svoj načrt in dosegli uspeh.
I
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.) Malenkostni uspehi pri slučajnih srečanjih, a več u-speha in zadovoljstva z osebami, ki jih že več časa poznate. Premagali boste gmotne ovire s pomočjo osebe, ki vam bo rada pomagala. Obisk.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Hlinil Hlinili iii n iiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiii
Drzni podvigi	in
posadke	nemške
«Nedolžna» trgovska ladja v zadnji vojni je sejala smrt in razdejanje
Že v prvi svetovni vojni so Nemci uporabljali piratske ladje za napadanje britanskega trgovskega brodovja, ki je plulo po Pacifiku, v Južnem A-tlantiku ali v Indijskem oceanu. Bile so to hitre trgovske ladje, ki so se opirale na nemške kolonije v Afriki in so plule pod tujo zastavo, na njih pa so bili vkrcani pripadniki nemške vojne mornarice, ki so bili seveda preoblečeni v civilne mornariške obleke. Te ladje, bilo jih je precej, so križarile po morjih, ki so bila oddaljena od evropskega bojišča, iskale so angleške ladje, ki so prevažale blago za Anglijo, jih ustavljale, nato pa rešile posadko in ladjo potopile. Na tak način je izginilo precej ladij in britanski vojni mornarici je bilo težko uloviti pirate.
Tudi v drugi svetovni vojni so se Nemci lotili takšnega «vojskovanja». V prvem letu vojne so sicer po Atlantiku križarile dobro oborožene in hitre bojne ladje, ki pa so polagoma izginile s pozorišča, ker so jim bili Angleži stalno za petami. Močna nemška mornarica se je morala tako zateči v svoja varna pristanišča in tam počakati na konec vojne. Le podmornice so nemoteno križarile po Atlantiku in potapljale dan za dnem zavezniške vojne in trgovske ladje. Nekatere piratske ladje pa So Nemci poslali v oddaljena morja, Te ladje so se opirale v Pacifiku na japonske postojanke, v Atlantiku pa na skrivne postojanke v južnoameriških državah. Te ladje so imele videz trgovske ladje, vendarle pa so bile njihove naprave nalašč pripravljene za piratsko vojno. Skrbno so bili prikriti topovi, elektronske naprave, hitri motorji. Tudi angleški oficirji ki so te «nevtralne» ladje večkrat zaustavili sredi morja, so jih pregledali in «ugotovili», da so res trgovske ladje*. Takšne ladje so prizadevale veliko škodo zavezniškemu bro-dovju in zaradi tega je bilo njih iskanje in zasledovanje neizprosno.
Tu hočemo prikazati križarjenje ladje «omet», ki spada v kategorijo nemških piratskih ladji. Prav v te namene je bila zgrajena tik pred drugo svetovno vojno (izkušnje iz prve svetovne vojne so nemške admirale marsikaj naučile) in pozimi 1. 1940 je mirno čepela v pristanišču Gdynia. Njeno takratno ime je bilo «Ems» \n njen kapitan Robert Eyssen je imel 276 mornarjev. Ladja je imela videz navadnega tramperja in malokdo si ie predstavljal, da je oborožena s šestimi 152-milimetrskimi topovi, s petimi napravami za torpede in s protiletalskimi strojnicami. Mornarji so
seveda poznali skrivnostni namen ladje in so zato z nestrpnostjo pričakovali znak odhoda. Angleška mornarica je takrat skrbno kontrolirala izhode iz Severnega morja v Atlantik in zaradi tega je nemška admiraliteta vprašala sovjetsko vlado za dovoljenje in pomoč pri prehodu te ladje skozi Beringov preliv na Pacifik. Takrat je obstajala med Nemčijo in Sovjetsko zvezo prijateljska pogodba in Nemci so upali v sovjetsko dovoljenje. Pogajanja so bila dolga, a nemško čakanje ni bilo brezuspešno. 3. julija 1940 je sovjetsko dovoljenje prišlo in ladja «Ems» je takoj dobila u-kaz za odhod. Določeno je bilo, da, ako bo ta prva ladja uspešno prebila led na Arktičnem morju, ji bodo sledile še druge.
Istega večera po odhodu so bili Angleži že obveščeni o odhodu ladje iz Gdy-nije in so ji takoj poslali naproti štiri torpedovke.
Po dveh dneh vožnje ob norveški obali pa je kapitanu Eyssenu uspelo zbežati angleškemu zasledovanju. V teh kratkih dneh je ladja kar trikrat menjala ime, da bi lahko zbežala morebitnemu letalskemu zasledovanju. Po nekaj dneh je ladja, ki je bila medtem dobila svoje bojno ime «Komet», pristala v nekem sovjetskem pristanišču na polotoku Ka-linin. 'Tu je morala ladja spet čakati mesec dni, da so nemške oblasti dokončale pogodbo s sovjetsko mornarico in šele 13. avgusta je spet odpotovala. Vodil jo je tokrat ledolomilec «Lenin». Na nemško ladjo je stopilo nekaj sovjetskih mornarjev in za ledolomilcem je «omet» spretno krmaril ruski pilot Mark Evelov. V Norden-skjoeldovem morju je «Le-nina» zamenjal drug ledo-
odprto morje. Tedaj pa je iz Moskve prišel ukaz, naj se nemška ladja vrne v neka sovjetsko pristanišče proti zapadu, ker so bili zapazili v Beringovem prelivu kanadske vojne ladje. Sovjeti se niso hoteli zameriti zapadnim zaveznikom, ki so bili v vojni s Hitlerjevo Nemčijo. Kapitan Eyssen pa se ni hotel pokoriti temu ukazu, odpustil je sovjetskega pilota in sam odpotoval proti Beringovemu morju.
Triindvajset dni je trajalo potovanje po Severnem ledenem morju na razdalji 3300 morskih milj, izmed katerih jih je bilo kar 770 skozi ledene plasti. Skoro milijon nemških mark je morala nemška admiraliteta plačati sovjetskim oblastem za krmarjenje ladje skozi to obširno morje.
Svoje piratsko križarje-
lomilec, «Stalin». Po nekaj, nje po Pacifiku pa so Nem-dneh nevarne vožnje sko- ci pričeli z ladjo, ki je se-
zi ledeno morje je «Ko- daj imela sovjetsko ime met» končno prispel na| «Denjev», ki se je zdaleč
iiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiimiii
Folklorni ansambel «T. Rožanc dosegel lep uspeh v Franciji
Pred dnevi se je vrnil z mednarodnega folklornega festivala v Gisorsu železničarski folklorni ansambel «Tine Rožanc* iz Ljubljane, ki je znan tudi Tržačanom in Goričanom. O uspehih tega mladega amaterskega kolektiva smo že nekajkrat poročali. Z osvojitvijo druge nagrade na pravkar končanem festivalu v Gisorsu pa je dokazal, da lahko povsod dostojno zastopa jugoslovansko folkloro.
V ostri konkurenci, kjer je sodelovalo okrog šestnajst domačih in tujih folklornih skupin, je zasedla prvo mesto španska skupina Giozaldi folklore Vasco iz San Sebastiana. Kritika je sprejela njihovo zmago z zelo različnim mnenjem in se bolj ogrevala za Ljubljančane. Zmagovalna skupina se je predstavila z zelo enotno izvedeno sestavo, ki pa je bila vseskozi pravi stilizi-
ran balet in je bolj sličila telovadni akademiji. Dobra je bila njihova glasbena spremljava.
Folklorni ansambel «Ti-ne Rožanc* iz Ljubljane se je predstavil francoskemu občinstvu z živahnimi gorenjskimi plesi, hrvaškimi plesi iz Posavine in Slavonije ter makedonskim šopskim orom. Občinstvo je sprejelo dobro izvedbo vseh treh točk zelo toplo. Plesalci so bili oblečeni vsakokrat v drugo nošo, vse ostale skupine pa so nastopale v vedno istih nošah. Nekoliko manj zanesljiva pa je bila njihova glasbena spremljava.
Na festivalu so razen folklore sodelovali tudi instrumentalni pevski zbori.
Kljub slabi organizaciji je bil festival uspešno zaključen. Dvomimo pa, da bo uspelo v Gisorsu v bodoče organizirati festival in zagotoviti udeležbo le-
tošnjih najboljših skupin, ker so razočarane nad slabo organizacijo. Omenimo samo to, da niso prejele zmagovalne skupine svojih zasluženih nagrad, niti niso dobile povrnjenih obveznih režijskih stroškov za vožnjo. Lahko so zadovoljni z udeležbo kvalitetnih folklornih skupin, ki so posredovale številnim gledalcem pravo čisto folklorno bogastvo in so v tem mnogokrat prekašale zmagovalno skupino.
Mimo plesalcev je nastopal tudi njihov gorenjski kvintet, katerega sta občinstvo in kritika ugodno ocenila.
To je bilo prvo tekmovanje v mednarodnem merilu, zato je njihov uspeh še toliko bolj pomemben. Želimo jim še velik napredek in upamo, da bodo kmalu obiskali tudi nas zamejce.
videlo napisano v cirilici-V nekaj dneh postanka pri nekem zapuščenem otoku so tudi nekoliko spremenili obliko ladje.
Prvi dnevi križarjenja so bili pusti in brezuspešni. Kar naenkrat se je ladja znašla v sredini tajfuna in medtem ko so nekatere drage ladje postale žrtev nevihte, je piratska ladja srečno prestala preizkušnjo. Neka druga skrb je bila medtem prevzela kapitana Eyssena. Angleži so bili pred kratkim spremenili svoj tajni kodeks in v Berlinu so šele prevajali novega. Prav tako je radiotelegrafistu na «Kometu» uspelo prevesti novi kodeks in po nekaj dneh je ladja srečala svojo prvo žrtev: angleški tramper «Heim-wood». Nemška ladja je pokazala svoje topove, z enim strelom uničila ra-diopostajo na angleški ladji in dvignila bojno zastavo nemške mornarice. Oddelek nemških mornarjev je stopil na angleško ladjo, aretiral Angleže in lad-djo z njenim tovorom vred (ovce) potopil.
Ta prva žrtev je bila majhna stvar, a med ladijskimi kartami, ki so jib bili Nemci zaplenili na «Helmwoodu*. je bil tudi zemljevid c*oka Nauru, kjer so Angleži kopali fosfate, ki so jih potem ladjami prevažali v svoje tovarne. Kapitan Eyssen je takoj odredil usmeriti vožnjo proti temu otoku-Na poti so Nemci srečali ladjo «Rangitane» in jo seveda potopili z enakim postopkom kot prvo Ker je imela ladja «Rangita' ne* nekaj stotin potnikov, so vse te izkrcali na nekem otoku in se potem oddaljili, potem ko so spei izpremenili ime in zunanjo podobo ladje. Angleži so bili namreč že obveščeni o prisotnosti nemške piratske ladje v tem krajU-Na poti proti otoku Nauru je »Kornet* srečala drugi dve nemški piratski ladji «Orion» in «Kumerland» in mornarji so takoj priredili v sredini Tihega °-ceana majhno prijateljsko praznovanje.
Po doigem potovanju Je
•tKomet* končno prišel
Včžino otoka Nauru. Kapetan Eys.sen je nameraval izkrcati na otoku vojaške enoto, ki naj bi poskrbela za uničenje vseh rudarskih, industrijskih in Pri' staniških naprav. Z lad)e so zvečer mornarji nekam žalostno gledali razsvetljeni otok, na katerem nise prebiva ci sploh misliu vojno, k: je bila od n.llr' oddaljena tisoče kilometrov. Nekaj ur pred pred-
videnim izkrcanjem je
pristanišča priplula norve' ška tovorna ladja «Vinni»’ ki je spremenila vse Ey“ senove načrte. Potem ko Nemci ladjo potopili, ,0 od njenega kapitana izvedeli, da so v pristanišč11
še tri ladje ki čakaj J n*
m. v.
(Nadaljevanje na 5. strani)
PFBhofsfcTdne viulc
16. julija 1961
M
m
S
ZA NAŠE GOSPODINJE
KI5SSasaSH!5KSSKSSHHHS!aSHHSHKH;yiKKKHKHKHKKSSSHHKK55S!K55S5KKB!ffiKSKHKHHKSKS!KKS!KKasaKKHKKRKK55
ČEPRAV V BISTVU ŠČITI IN PODPIRA INTERESE VELEPOSESTNIKOV
Kaj moramo vedeti o prispevkih in posojilih
ki jih nudi «zeleni načrt» malim posestnikom
Le manjši del vsote 550 milijard lir bodo lahko izkoristili neposredni obdelovalci Za naše področje še ni bila določena vsota, ki jo bodo kmetje lahko izkoristili
< L? dolgi razpravi v itali-J nsm poslanski zbornici . senatu je bil «zeleni crt» (piano verde) odo-,jn n °d obeh zbornic
in
vi v *TiJ'u,ni'a t- 1- P° °bJa-
stoi j^jadnem listu*, je po-drzavni zakon
6rt»
Znano je, da «zeleni na-
Ze vnu k° rešH težke kritiki katero je zašlo krnelo . Italije. Levičarski V7t»^ci in senatorji so se knr,?^0 borili, da bi se zadelala °?nutek’ ki §a Je iz-rtienM .v'adna večina, spre-bi i -ln. Popravil tako, da
lim °nStil in pooaagal nia'
nim *L srednjim neposredne h0l>delovalcem, torej da delež,1I?eli od njega levji veleposestniki in mo-lirj.- .' °d 550 milijard ’ "l.jih namerava viada
v Petih letih za iz-kmetijstva
je le
man jši , “•meujsiva, j meni delež te vsote na-tem roalim kmetom. O in nSe ie ze toliko pisalo mn ^javljalo, da ne bo-sed ^ olj ali nadaljnjih be-
kmeUe e pa le’ da nasl kakšn! .t&meljito spoznajo, leni n . oristi jim nudi «ze-korkH^crtj> in kako nai iz_ sar i^°,vsai ono, do če-PeaviČo J° 1)0 tem zakonu
ti^o bi bilo razčleni-leni n k‘ h'1 ‘ma <cze‘
bom0 PaCrt». Obravnavali jo v JSP0 tiste, ki pride-
r°čju ev na našem pod-znano °eprav nam še ni
' hi tudi tukajšnje nadzomištvo ne
ŠgfMo
eenp °!‘^šna vsota bo dolo-
a za tržaško pokrajino. Kdo
Po
le neposredni obdelovalec?
hennc tZelenem načrtu* so tisti^dni obdelovalci vsi bo j., stalno in neposred-delovo57?6^0 sv°je delo ob-^rbovan^,2!"1-^’	°-
lotnaVanjh živine, le da cela n; ^'aiziinska delovna si-
ni T . uciovua sr
"sii “■etjino nižja, kot
  '■""■''■iiiimiiiiinii
je potrebno za normalno obdelovanje zemlje in rejo ter oskrbovanje živine.
Za priznanje neposrednega obdelovalca veljajo iste norme, ki jih predvideva zakon za kmetijsko bolniško blagajno in pokojninsko ter invalidsko zavarovanje kmetov.
Mala posest Kot mala posest je upoštevano tisto posestvo, ki potrebuje za normalno obdelavo in za oskrbovanje živine ne več kot 1500 delovnih dni na leto.
Delovni dnevi se določajo po tablicah za posamezno pokrajino preko Urada za enotne prispevke v kmetijstvu (Ufficio contributi u-nificati in agricoltura).
Srednja posest Srednja posest je tista, ki za obdelovanje zahteva več kot 1500 delovnih dni in katere celotni dohodek pred vojno ni presegal 80.000 lir letno.
Potrdila neposrednega obdelovalca za malo ali srednjo posest izdaja pokrajinsko- kmetijsko nadzomištvo.
Kmetijska poslopja Med najvažnejšimi in koristnimi postavkami, ki jih predvideva «zeleni načrt* in ki so za kmete - neposredne obdelovalce posebno ugodne, je člen, ki določa podpore za gradnjo, popravilo in obnovo kmečkih stanovanj. Ta prispevek bi morali naši kmetje nedvomno izkoristiti.
Malim posestnikom - neposrednim obdelovalcem bodo nudene podpore do 50 odst. (a fondo perduto) na verodostojni pripoznani izdatek (spesa riconosciuta ammissibile) za gradnjo stanovanjskih hiš namenjenih kmečki družini neposrednega obdelovalca. Ta prispevek se dodeli tudi za gradnjo prostorov, ki so potrebni za kmetijsko go-
spodarstvo, za hleve in za shrambo orodja.
Ta prispevek se dodeljuje tudi v primeru če hiše niso na posestvu, ampak se nahajajo v stanovanjskih središčih, vendar pod pogojem, da kmečka družina stalno v njej biva in da nima dragega stanovanja na posestvu.
Za gradnjo, popravilo ali obnovo kmečkih stavb, ki so namenjene stanovanju kmetom neposrednim obdelovalcem ali za hleve ter za shrambo poljedelskih pridelkov, kakor tudi za pridelavo omenjenih pridelkov, se podeljujejo neposrednim obdelovalcem tudi 30-letna posojila. Obrestna mera za ta posojila je 3,50 odst., za južno področje Italije, za otoke, hribe, toskansko Ma-remmo, Lazio in Julijsko Benečijo ter za hribovite predele in posamezna nerazvita področja, ki jih določi pristojno ministrstvo, se te obresti znižajo na 2.50 odst.
Za obnovo ali popravilo kmetijskih stavb se podeljujejo vrhu tega 20-letna posojila s 3 odst. obresti.
Namakanje
Za izkoriščanje vode v namakalne namene se podeljujejo neposrednim obdelovalcem prispevki na račun kapitala (conto capita-le) do 33 odst. na verodostojni pripoznani izdatek in do 38 odst., kadar gredo prispevki v korist Južne I-talije, otokom, Julijski Benečiji, Maremmi in Laziu.
Za gradnjo namakalnih naprav, vodnjakov itd. s strani neposrednih obdelovalcev, so vrhu tega predvidena 30-letna posojila s 3 odst. obresti in za posebej omenjene kraje 2,50 odst. obresti.
živinoreja
Za nakup selekcionirane živine se podeljujejo brezplačni prispevki (a fondo perduto) do 25 odst. na ve-
iiiiiiiiiiiimiiimiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiMiiiiiiififiiiiiittiiimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiii
Zelje Doberdobcev in Sovodenjcev
Vožnja po teh cestah je prava muka, ker
Od
dvigajo avtomobili °9romno prahu - Asfultiranje cest se tudi gospodarsko izplača
e Pričatf • P°kraiinske upra-Derdoba	Prebivalci	Do-
v, b,
; 'MUDa t>~l-
.b Rubi' 7an ter Sovodenj
Sanie	se to vPra'
Svetiia	•> ,iee. da bo po-
*>okraiinVf0 skrb asfaltiranju
0(1 Devpt Cest' ki Peliejo
v Selce ,kov čez Doberdob
v°dnin	‘z Standreža v So-
Uho	___
kadamš 0be eesti sta iz ma-'- na 'n sta
kadar “ !" s*a zelo prašni, ker je .ek.N dni ne dežuje, dneva v h Po *ek cestah iz **asti n, večji promet, je iev zd"°!0cikhstov in kolesar-
Prilikam'26”0 S neštetimi ne-
iejo n '' Avtomobili dvigu-°neni0„ .r?d °blake prahu, ki Pa tako°1JO Vožnj°. predvsem je	zaPrašijo	obleko, da
Mim0 ba mogoče očistiti.
Za zdravfeS Je, prah škodljiv • K-ako se to stanje
venih
boje;
s Prizadevanji zdrav-
zni?
oblast
1 za zatiranje
da S0P aHravair>o, ko trdimo
®*edu vruui kraj' v tem po-
na Trzati^0 na atabšem kot
rrzaskem
^ted	nimajo več cest
L<jale* ‘"Videmskem.
Tudl^v n*S° asta't*ra-
”u vSe ei beneški Sloveniji Pe, in tSQla^ne ceste asfaltira-
li«
Prav do kraja do-
Protnet’nI!?.. Goriškem- ko je
^torizacn'!'''0"'?0 vedj*’ ko je imam0	,zel°	razvita,	pa
*z Piakari Ve "° glavne ceste
!a v5akoc"aJn_ tak?. Prašoc.
Peli=it;ar m'"e v°lja. da bi
Prisilen P0 "iih-
če le ni
, Roliko
da bi
bega, n” k' doslej storje-
tlrali	cef,ti	ne	asfal
prava i^'0r,s, občinska
de
r'rejtdaCv0(:P?iela sklep
sto
«ar.
v ta namen tudi oa bi asfaltirale ce-
?°da n„taadreža v Sovodnje
ne in
kf't j^^
ne! Za naše 1 ju-kiti dobro tako
^Udi
gledu je vzdrževanje makadamskih cest nesmisel, ker porabijo zanje ogromno gramoza, ki ga morajo za drage denarce voziti na kraj, kjer ga rabijo. Ce prištejemo k temu še sredstva za cestarje in za izredna dela, tedaj bi že sami računi, sestavljeni na hitro roko, potrdili pravilnost naše zahteve.
MA V H IN JE
Le starejši letniki se spominjajo nekdanjega učitelja Korena, prvega naprednega prosvetarja, ki se je ob koncu prejšnjega stoletja 4 tako vnemo in tudi uspešno lotil kulturnoprosvetnega dela. Prvi pevski in dramski nastopi, čitalnica in sokolsko društvo so bili njegova zasluga. Zal je še mlad umrl.
A v prosvetni dejavnosti je bila soudeležena tudi njegova žena Avgusta. eGospa Koren# — kot so jo nazivali — rodom iz Pliskovice z dekliškim priimkom Žerjal, po domače pri «Bandljevih», je bila ra-gospodarskem po-1 zumna žena, sprejemljiva za
vse plemenito in dobro, za vse, kar je moglo služiti ljudstvu in mu utrjati narodni čut, zavest in ponos. Kot takšna je bila desna roka svojemu možu. S svojo prikupnost jo in prijaznostjo, s preprostostjo in prirodno inteligenco je znala pridobiti vaščane za prosvetno delo, pridobivala zanj mladino in jo v tem spodbujala. Nedvomno je prav ona pripomogla, da je bil takratni mešani pevski zbor tako številčen in je s požrtvovalnostjo in sposobnostjo njenega moža dosegel tako lepe uspehe.
Leta 1922 se je preselila v svojo rojstno vas in tam s skromno pokojnino živela v svoji skromni hišici. Zvedeli smo, da je po kratki bolezni (pljučnici) preminila konec prejšnjega meseca, to je ob svoji 86. letnici. Redke so žene, ki bi se kot ona celo v visoki starosti zanimale za vse pomembne dogodke, zlasti za one, ki segajo v usodo naroda. Vse jo je zanimalo in o vsem je bila rada poučena. Skušala je razsodno presojati novo zgodovino, novo življenje, nove težnje in vzore. Mavhinj ni mogla pozabiti, in ko je slišala, kako se je tukajšnje življenje spremenilo, ji je bilo žal, češ: Vse napreduje — zakaj ne napreduje tudi kultur-noprosvetno življenje? Ali se more narod brez tega ohraniti?
Tudi v njeni rojstni vasi so cenili njene moralne vrline svojci in vsi vaščani. Kolikor se kdo od vaščanov zaradi nujnega dela ni mogel udeležili pogreba, ji je izkazal spoštovanje s poslovitvijo ob mrtvaškem odru. Domača zemlja, ki jo je tako nesebično ljubila, jo je sprejela v svoj večni objem. Blagi ženi — blag spomin!
rodostojni pripoznani izdatek. Ta prispevek se zviša na 35 odst. za pripoznane hribovite predele.
Poleg tega se podeljujejo petletna posojila za nakup živine, tehničnih naprav, o-rodne opreme za živinorejo ter za izboljšanje in ureditev travnikove in pašnikov.
Za izboljševalna dela in za nakup potrebne opreme za razvoj in izboljšanje živinoreje, kakor tudi za gradnjo naprav za skladiščenje, ohranjevanje in prodajo živinorejske proizvodnje se prav tako nudijo posojila, ki se obrestujejo z 2 odst.
Mehanizacija
Neposredni obdelovalci, spolovinarji in koloni, mali posestniki, posamezni člani ali sodeležniki Kmetijske zadruge lahko dobijo prispevke za nabavo poljedelskih strojev in potrebne o-preme. Najvišja mera tega prispevka je 25 odst. na verodostojni pripoznani izdatek, ki se poviša na 35 odst. v že prej imenovanih področjih.
Poljedelski stroji se lahko tudi nabavijo s petletnim 3-odstotnim obrestnim nosojilom. Posojilo se da na 75 odst. fakturiranega izdatka.
Mala kmetijska posest
Za nakup zemljišča in stanovanjskih hiš za ustanovitev in povečanje (arro-tondamento) male kmetijske posesti nudi «zeleni načrt* 30-letno posojilo z 2 odst. obresti.
Za nakup zemljišča in stanovanjskih hiš lahko dobi interesent namesto posojila prispevek, ki ne sme presegati desetino nabavnih stroškov.
Upoštevajo se tudi druge okoliščine, ki so povezane z ustanovitvijo male kmetijske posesti, in sicer izboljševalna dela na zemljišču, posebno pa gradnja stanovanjskih hiš za malega posestnika in njegovo družino, gradnja hlevov in shrambenih prostorov za predelavo pridelkov ter vodne in namakalne ureditve. Za ta dela dobi 50 odst. brezplačni prispevek.
Predvidena je oprostitev zemljiškega in dodatnega davka za dobo petih let v korist obdelovalcem (asse-gnatore) in kmetom, ki so na podlagi zakona za malo posest kupili zemljišče ali posest, tudi s posojilom.
Za to oprostitev morajo neposredni obdelovalci vložiti prošnjo na nekolkova-nem papirju na okrajni davčni urad in priložiti o-verovljeno kopijo kupno-prodajne pogodbe.
Prošnje
Prošnje z opremljenim o-snutkom ali tehničnim načrtom in gradbenim proračunom za podporno dovoljenje na račun kapitala (conto capitale) ali za državni natečaj posojila, morajo biti predložene pokrajinskemu kmetijskemu nad-zomištvu.
če gre za prošnjo za državni prispevek na račun o-bresti, morajo biti prošnje predložene v dveh izvodih.
Koncesije, likvidacije in izplačilo prispevkov, ko gre za dela ali nabave, katerih preventivni stroški ne presegajo 10 milijonov lir, določa in ukrepa pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo.
Za 10 do 30 milijonov preventivnih stroškov je pristojno deželno kmetijsko nadzomištvo, za preko 30 milijonov izdatkov pa je pristojno ministrstvo za kmetijstvo.
Načelnik kmetijskega nad-zorništva mora v roku 15 dni po sprejemu prošnje izdati dovoljenje do zneska 10 milijonov za celotno delo.
Tem prošnjam ni potrebne takoj priložiti načrta in gradbenega proračuna, ki se ju lahko predloži potem, ko je kmetijsko nadzorni-štvo odobrilo in potrdilo prošnjo.
Priporočljivo je, da se interesenti pred vložitvijo prošnje javijo na nadzorni-štvu za potrebne informacije.
To so torej v glavnem tiste točke «zelenega načr-
ta*, ki najbolj zanimajo naše kmete. Kako pa se beta načrt izvajal na našem področju, še ne vemo. Upa-1 mo, da bo to kmalu pojasnjeno in da bodo naši kmetje v čim večji meri izkoristili ugodnosti, ki izhajajo iz «zelenega naiita*.
MARIJ GR BRC
LONJER KATIN AR A
V torek 11. t. m. sta slavila 25-letnico poroke naš pevovodja Just Lavrenčič in njegova soproga Kristina, ki je naša dolgoletna pevka in članica domače dramske skupine. Vsi člani društva in domačini jima ob tej priložnosti želimo, da bi bila še doigo let zdrava in čila ter da b. lahko še dosti lepih pesmi skupaj zapeli. Čestitkam in željam se pridružuje tudi ((Primorski dnevnik)).
■ * * *
V zadnjih dneh smo imeli kar dva pogreba; prvi je bil pred kakimi desetimi dnevi. Pokopali smo komaj 48 let
starega Srečka Marca, ki je imel na Katinari mesnico. Za pustil je ženo in dve odrasli hčerki. Bil je zaveden Slovenec in dober oče svoji družini. V času borbe je bil v partizanih do konca vojne. Partizani tržaškega področja izrekajo hudo prizadeti družini svoje globoko sožalje; te mu se pridružuje tudi «Primorski dnevnik».
V torek 11. t. m. pa smo pokopali 74-letnega Andreja Co ka, po domače uGolidnekov-ga)). Pokojni je bil dober gospodar in oče svoji družini m so ga zato vsi v vasi zelo spoštovali. Kot vrtnar je bil dolga leta zaposlen v tržaški umobolnici, vendar je še red no našel čas, da je marljivo obdeloval svoj grunt. Bil je zelo zaveden in napreden Slo venec. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev domačega godbenega krožka uVolaričn po prvi vojni pa je bil član '(Ljudskena odra». Sodeloval je še pri domačih gospodarskih in drugih ustanovah ter je bil stalni naročnik «Pri-morskega dnevnika». Hude prizadeti ženi in ostalim v družini naše globoko sožalje kateremu se pridružujeta tudi uredništvo in uprava «Pri-morskega dnevnika».
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniunnmi,,,,!,!,,,,,!,!
Naše	kor
Jernej Perhavc slavi danes v svojem ljubem družinskem krogu 90 let, Se vedno je živahen in krepak ter veselo hodi skoro vsak dan po mestu ter se ustavi v družbi prijateljev in znancev. To je pač pristna kraška korenina, ki se ne ustraši vetrov in ga tudi najhujša burja ne podere. Bodil se je v Gaiberčah, kjer je tudi preživel otroška leta, nato pa je še zelo mlad posedal šolo v Trstu in nato stopil v službo k železnici, kjer je bil najprej postajenačelnik, kasneje pa delal v uradu. Ko pa je Trst prišel pod Italijo, so ga kaj kmalu upokojili.
V mladosti se je živahno udejstvoval v raznih prosvetnih društvih v Rojanu in tudi kot telovadec pri Sokolu. Se sedaj se zanima za Vsa pereča mednarodna in še pose lokalna vprašanja zato je tudi zvest čitatelj ({Primorskega dnevnika«, čeprav mu je vid nekoliko opešal, tako da se za drobnejši tisk zateče na pompč k domačim.
Zavednemu Slovencu, vseskozi poštenemu možu želimo, da bi še dolgo živel v prijetnem domačem krogu!
PEVMA
Ustanova «Tre Venezie#, ki ima pri nas v upravi bivše Fogarjevo posestvo, je v zadnjih letih izvršila le minimalen del tistega programa, ki ga je izdelala pred leti za reorganizacijo posestva. Tisti program je bil izdelan in predložen z namenom, da bi imeli izgovor za odvzem zemlje domačim kmetom, ki so jo imeli v najemu. Bivši go-riški župan dr. Bernardis je na neki seji občinskega sveta moral ugotoviti, da ni prišlo do izvedbe del, ki jih je takrat uprava ustanove obljubila. Zato pripravljajo sedaj razparceliranje te zemlje in ureditev 6 ali 8 kmetij na njej. V koliko bodo pri tem upoštevali potrebe in pravice domačinov, to bomo šele videli. Vendar pa na podlagi dosedanjih izkušenj tudi v fem pogledu ne moremo biti optimisti.
S tem v zvezi naj omenimo še, da je sedanje vodstvo te ustanove izredno strogo pr' odmeri kazni za neznatne pre krške pri motnji posesti, k jih navadno zagrešijo otroc
pri svojih igrah. Tako so za nedolžen preskok neke ograje naložili staršem otroka, ki ga je zagrešil, 500 lir kazni, ko bi bil po našem mnenju popolnoma dovolj strog opomin, vsaj za prvič. V nekem drugem podobnem primeru pa so prekršitelja prijavili celo sodišču in mu povzročili nepotrebne stroške, ko bi lahko vso zadevo poravnali med seboj in na bolj prijateljski način.
MEDJA VAS
Pred dnevi, in sicer 10. julija je po dolgi bolezni preminila Eliza Peric vd. Radetič, ki je učakala visoko starost 85 let.
Pokojnica je bila zavedna Slovenka, pridna gospodinja in skrbna mati, saj je vzgojila šest otrok.
Zveza malih posestnikov in Kmečka zveza izrekata prizadeti družini svoje iskreno sožalje, saj je bila pokojnica mati uglednega in naprednega gospodarja Avgusta Rade-tiča, dolgoletnega člana Zveze malih posestnikov. Izrazom sožalja se pridružuje tudi u-redništvo našega lista.
SEMPOLAJ
Lani smo bralcem «Primor-skegu dnevnika» predstavili 87-letno Frančiško vd. Gruden, za nas pa «nunco Franco». Takrat nismo pričakovali, da se .bliža svojemu življenjskemu mejniku. Omeniti to ženo pomeni dotakniti se življenja prave kraške žene, ki ni zavidanja vreden: križe in težave mlade vdove, ki se na domu s prgiščem zemlje v težkih pogojih bori, da ohrani in vzgaja petorico otrok za trdo, a pošteno samostojno življenje. A hkrati pomeni njena izredna čvrstina življenjsko silo, skromnost, odpovedi, u-ravnovešenost in neugnano vero v boljše življenje. Potrlo jo je to in ono, a skruštlo je ni. Končno jo je že v visoki starosti potrla zaporedna smrt treh sinov, vendar ni izgubila vere v življenje. Z zanima-njen je sledila dogodkom doma in v svetu, in zato je tudi rada čitala naš dnevnik.
A visoka starost je tudi njo potlačila. V soboto je bil pogreb in polno cvetja je pokrilo grob priljubljene va-ščanke, ki jo bomo ohranili v lepem spominu. Naj ji bo lahka kraška zemlja, svojcem pa naše iskreno sožalje!
CARRJE
V naši vasi so pred dnevi pričeli kopati jarke za vodovodne cevi. Delo napreduje nekoliko počasneje, ker je mestoma precej trd teren. Jarek kopljejo vzdolž običnske •este Rubije-Gabrje. Morda še akšen teden, pa bo delo do-nnčano, pa še kolavdirano ,ovrhu.
Na vrsti so močnate jedi
ZDROBOVI CMOKI Pol litra mleka, 4 žlice olja, sol, 19-20 dkg pšeničnega zdroba, 2 rumenjaka, zelen peteršilj, sneg iz 2 beljakov.
V zavreto mleko damo olje in sol. Nato zakuhamo vanj zdrob in ga mešamo, da se zgosti in loči od posode. Testo predenemo v skledo in ga nekoliko shladimo. Dodamo rumenjaka, sesekljan zelen peteršilj in končno sneg iz beljakov. Narahlo premešamo in izoblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slanem kropu 8 minut. (Ne pozabimo na poskusni cmok!)
SKUTINE VREČIČE Testo za rezance:	15 dkg
moke, 1 jajce, mrzla voda.
Nadev: 30 dkg skute, 2 rumenjaka, 7 dkg sladkorja, 2 žlici olja, 5 dkg rozin, sol; 1 beljak za mazanje, drobtine in olje za zabelo.
Napravimo mehko testo za rezance, ga razvaljamo in zrežemo na enakomerne kvadrate. V skledi mešamo pretlačeno skuto, rumenjaka in sladkor. Dodamo olje, rozine in rahlo osolimo. Dobro premešamo. Na vsak kvadrat damo na sredino eno žlico nadeva. Robove namažemo z beljakom, testo preganemo na polovico in stisnemo robove. Tako dobimo trikotne blazinice — vrečice, ki jih skuhamo v slanem kropu. Kuhane zabelimo z drobtinami, prepraženimi na olju.
JABOLČNE OMLETE 12 dkg moke, 2—3 jajca, 4 dkg sladkorja, četrt litra mleka, 3 dkg olja, ščep soli; 1 kislo jabolko, olje za pečenje, poljubna marmelada, sladkor za posipanje.
Iz navedenih sestavin naredimo gladko testo za omlete, Namažemo jih s poljubno marmelado ali mešanico limoninega soka in sladkorja in potresemo s sladkorjem.
JABOLČNI KOLAČ 2 kg sočnih kiselkastih jabolk, 10 dkg ostre bele moke, 10 dkg pšeničnega zdroba; o-Ije za pekač, 2 pesti drobtin; sladkorja po potrebi, 5 žlic olja, cimet, 6 dkg rozin; osminko mleka, 1 rumenjak.
Jabolka olupimo in nakrh-ljamo. Meko in zdrob zmešamo. Pekač namažemo z o-ljem in potresemo z drobtinami. Najprej naložimo v pekač plast jabolk, jih obilno potresemo s sladkorjem, zabelimo z drobtinami, prepražimo na olju, in potresemo s cimetom in rozinami. Nato posujemo jabolka z mešanico iz zdroba in moke, da jih narahlo pokrije. Nato spet naložimo jabolka in zdrob z moko in tako ponavljamo, dokler vsega ne porabimo. Na vrhu naj bodo jabolka. Kolač polijemo z mlekom, v katerem smo razžvrkljali rumenjak, in dobro spečemo.
PREPROST JABOLČNI NARASTEK 15 dkg krušnih ostankov, 3 žlice olja, četrt litra sadnega soka, tri četrt kg jabolk,
10 dkg sladkorja, cimet, rozine, četrt litra mleka ali smetane, 1 jajce, olje za pekač.
Kruh zrežemo na manjše kose, ga prepražimo na olju in polijemo s sadnim sokom. Medtem olupimo in nakrhlja-mo jabolka. V pekač, ki smo ga dobro namazali z oljem, naložimo plast kruha, nanjo precejšnjo plast jabolk, ki jih potresemo s sladkorjem, cimetom in rozinami. Nato naložimo spet plast kruha in plast jabolk. To ponavljamo. Zadnja plast naj bo kruh. Narastek poškropimo z oljem in polijemo z mlekom ali smetano, v katerem smo dobro vžvrkljali eno jajce. Pečemo eno uro v srednje vroči pečici.
ČEŠNJEV NARASTEK 4 žemlje, 8 dkg olja, 4 rumenjaki, 4 dkg sladkorja, 8 dkg orehov ali mandeljnov, sneg iz 4 beljakov, 4 dkg drobtin; olje za pekač, 2 oblata, pol kg češenj.
Zemlje namočimo v mleku in ožmemo. Penasto umešamo olje, rumenjake in sladkor ter mešanju dodamo ožete žemlje. Orehe ali mandeljne
sesekljamo in dodamo zmesi, nato še narahlo primešamo sneg iz beljakov in drobtine. V pekač, ki smo ga namazali z oljem in potresli z drobtinami, denemo nekaj testa, ga obložimo z oblati, nanje naložimo oprane in izkoščičene češnje in pokrijemo s preostalim testom. Pečemo približno pol ure v srednje vroči pečici.
FRANCOSKI JABOLČNI NARASTEK
10 jabolk, 1 deciliter rdečega vina; 7 dkg olja, 14 dkg sladkorja, 4 rumenjaki, lupinica od 1 limone, sol, 5 žlic moke, sneg iz 4 beljakov; olje za pekač.
Jabolka olupimo, zrežemo na koleščke ter dušimo z vinom. Zmehčane pretlačimo. Penasto umešamo olje, sladkor in rumenjake. Dodamo naribano limonino lupinico in osolimo. Naraslemu umešanju dodamo pretlačena jabolka in moko s snegom iz beljakov. Zmes damo v namazan pekač in pečemo pol ure v ne preveč vroči pečici. Narastek serviramo z vaniljevo ali kakšno drugo kremo.
milini im n mn hi iiiiiiiiiiiiiniiii 11111111 iiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiM
Drzni podvigi in posadke nemške piratske ladje
(Nadaljevanje s 4. strani)
odhod polne dragocenega jnateriala. V nekaj urah sta bili tako potopljeni dve avstralski ladji «Triadic» in «Triaste». Naslednjega dne je prispela v bližino še angleška ladja »Komata*, a Nemcem tokrat ni uspelo, da bi jo potopili preden je oddala po radiu alarm.
Nemškemu radiotelegrafistu pa je prišlo medtem nekaj na um. Poklical je sam novozelandsko postajo, ki je bila ujela alarm, in jo prepričal, da je bil alarm zgrešen. Novozelandci so tako preklicali a larm, ki so ga bili že dali vsem svojim bojnim ladjam. Po nekaj dneh je «Komet* prišel v pristanišče Namau in s topovi u-ničil vse industrijske in pristaniške naprave, potem ko je bil dan ukaz prebivalstvu, naj se umakne.
Uničenje številnih ladij in naprav na otoku je bil brez dvoma uspeh za piratsko ladijo. Zavezniške ladje in letala so kot nora iskala «Komet> po širnem o-ceanu. Eyssen je dobil iz Berlina sporočilo o napredovanju v kontraadmirala kot novoletno darilo.
Iz Berlina je prišel tudi ukaz, da mora ladja domov. Po večmesečnem križarjenju na jugu Avstralije je ladja prispela v bližino otočja Galapagos, ob pacifiški obali Srednje A-merike. Tu so pirati poto-
pili še nekaj ladij, holandsko ladjo «Kota Napam*, ki je bila natovorjena z dragocenimi strateškimi kovinami, pa so sklenili peljati domov. Na poti proti jugu je «Komet» srečal drugo piratsko ladjo «At-lantis*, ki je bila prav ta« ko namenjena v Nemčijo. Skupina treh ladij je plula okrog Južne Amerike in na Atlantiku si je «Komet» spet nadel drugo ime: postal je portugalska ladja «S. Thome de Lisboa*. Po dolgem zasledovanju s strani zavezniških ladij je «Komet» srečno pristal s svojim ujetnikom v francoskem zasedenem pristanišču Cherbourgu. Po nekaj dneh je ladja šla spet na nevarno potovanje skozi Rokavski preliv, pred nosom angleških topov in letal in 30. novembra srečno pristala v Hamburgu.
516 dni je trajalo potovanje. Ladja je prevozila 100 tisoč morskih milj, potopila je ladjevja za 67 tisoč ton in vrnila se je domov, ne da bi bila izgubila enega samega moža. Vendarle pa je bilo prvo srečno potovanje tudi zadnje. Admiral Eyssen je šel na ministrstvo v Berlin, po nekaj mesecih pa je ladja odplula iz Hamburga na drago piratsko potovanje. Po nekaj urah pa so jo angleška letala in podmornice napadli in niti en mož se ni rešil pri uničenju «Kometa*.
imiimimiimimiiiiiiiimiiiiitimiiiiiiiiiiitifiiifiiiiililiiiiiiititimuiiiiiiiiiimmimiiiiiMMifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiitHiiiiiiiHiiiiiiiiiii
Spet nas je pretreslo turobno zvone nje, tembolj turobno, ker nas je spomnilo na smrt dveh mladih vaščanov, ki sta postala	žrtvi	prometne	ne-
sreče, Koliko jih je že bilo! Nabrežina je velika, a v razmerju z nesrečami bi morala biti	ne	vemo	še kolikokrat
večja, da bi se odstotek nesreč zravnal. Se dobro ne uve-ne cvetje na grobu ene, že sledi grob druge žrtve. Tako gre	iz	leta v	leto. Kdaj	bo
teh	pretresov	konec in	za-
kaj mora naše naselje nositi v tem prvenstvo? Ne le dru-
žine, ki so na ta način zgubile moža, sina, brata, ampak tudi ostali vaščani so ob teh nesrečah globoko prizadeti.
V nedeljo se je že na vse zgodaj razširila vest, da sta se smrtno ponesrečila 28-let-ni Celestin Radovič (Mahorin-ken) in 33-letni Giuseppe Ba-sila, prvi stavbni podjetnik, drugi (katerega starši so se že davno semkaj doselili) avtoprevoznik. Oba sta bila skrbna, delovna, podjetna in trezna vaščana. Radovič je še bil samski, Basile pa poročen. Kako porazno je ta nesreča
učinkovala na domačine tn vso okolico, smo med drugim razbrali tudi s pogrebne svečanosti v torek popoldne, ko smo za sorodstvom v dolgem sprevodu poslednjič spremili obe žrtvi, ki nista še dosegli niti polovice normalne življenjske poti. Ta tako nenadna in težka ločitev je razen globokega sočustvovanja s svojci izzvala tudi globoko željo vseh vaščanov, da bi nam usoda v bodoče v tem prizanašala.
Mladima žrtvama naj b» lahka nabrežinska zemlja!
L
PFTnioršTcI "(Tnevnllc
— 6 —
16. julija 1961
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 19.7, ob 19. tiri 25.3; zračni tlak 1010.2 pada, veter £ km jugovzhodnik, vlage 55 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj.
Tržaški dnevnik
I
Danes, NEDELJA. 16. julija
Marija
Sonce vzide ob 4.30 in zatone ob 19.51. Dolžina dneva 15.21. Luna ob 7 Jta in. zatona -ob 24-47 Jutri, PONEDELJEK, 17. julija
Aleš
J
V sredo konec civilne policije
Redarsko službo bodo začasno opravljali upravni policisti
Zbor mestnih redarjev bo lahko v celoti opravljal službo šele čez ne-kaj mesecev ■ Občina bo plačala upravnim policistom posebno doklado
V sredo bodo razpustili zbor civilne policije; prav tako bodo formalno razpustili upravno policijo. Prvi ukrep ne bo imel posebnih vidinh posledic, vsaj za mestno življenje ne, saj bo za javnost vsa sprememba le v tem, da bodo civilni policisti slekli svojo sedanjo uniformo in oblekli uniformo javne varnosti. Večje posledice pa bo imel za mesto razpust upravne policije, ki je vsa ta leta opravljala posle mestnih, zlasti prometnih redarjev. Ce bi se torej ti policisti enostavno razšli, bi o-slala križišča ulic prazna. Zato so pač morali poskrbeti za neko rešitev, dokler ne bo mogel prevzeti službe upravne policije zbor mestnih redarjev, ki pa je še vedno le na papirju.
Ce ne bo kakih posebnih sprememb, bo prešlo v zbor javne varnosti okrog 785 civilnih policistov, ker se jih je 1266 izreklo za civilno upravno službo, 65 pa za prostovoljni odstop. Kar se tiče upravnih policistov, kaže, da jih bodo začasno «posodili» občini, da ne bo trpela mestna prometna služba, in sicer vso dotlej, dokler se ne docela vzpostavi zbor mešanih redarjev, da lahko začne redno delovati Upravni policisti bodo sicer kakor civilni policisti prešli v zbor javne varnosti in postanejo s tem neposredni državni uslužbenci, dr. Pa-lamara pa bo izdal odlok, po katerem bodo lahko začasno opravljali službo mestnih redarjev Poleg redne državne plače pa bodo prejemali 25 tisoč lir dodatka na mesec, ki jim ga bo plačala občina.
Kar se tiče zbora mestnih redarjev, je občina razpisala tri natečaje za sprejem v službo; prvi natečaj je veljal za upravno policijo, drugi za civilno, šele tretji pa za vse občane. Toda upravnih in civilnih policistov se je priglasilo skupno le 61, medtem ko je mest v zboru mestnih redarjev kar 336. Sedaj šteje zbor 95 članov, to je poleg omenjenih 61 še 34, ki so vedno ostali v občinski službi: od teh jih je 20 redarjev, ki zbirajo informacije, 6 zdravstvenih in 6 za nadzorstvo nad živili. Ko se je namreč razpustil stari zbor občinskih redarjev in ustanovil zbor u-pravne policije, so ti redarji
raje ostali v službi pri občini.
S temi 91 redarji občina pač ne more opravljati službe, za katero jih je potrebnih več kot trikrat toliko. Občina je zato razpisala 160 mest, a značilno je, da se je prijavilo samo 280 prosilcev, katerih število se je seveda po zdravniškem pregledu precej skrčilo in se bo še bolj po izpitih. Za ta mesta so namreč zahtevali izpit nižje srednje šole. Zanimivo pa je pri tem primerjava s smetarji; za kakih 60 mest se je prijavilo nad 1.00Q prosilcev. Se vidi. da gredo Tržačani raje pometat ceste, kot pa opravljat do neke mere policijsko služ bo. Upoštevati pa je tudi treba, da se za smetarje ni zahtevala nižja srednja šola.
Po činih so omenjeni redarji razdeljeni takole; 3 oficirji, 5 narednikov vodnikov, 12 narednikov in 12 podnarednikov ter 28 redarjev, od katerih jih je prišlo 18 od upravne policije, 10 pa od civilne policije, K tem je treba dodati še omenjenih, ki so bili ves čas v službi pri občini.
Ko bodo vse formalnosti o-pravljene, bo treba seveda še nekaj mesecev, da bodo novinci izučeni, tako da lahko samostojno nastopijo službo. Ravno zato ni bilo drugega izhoda, kot da začasno zamaše nastalo vrzel upravni policisti oziroma pripadniki javne varnosti, v katere se bodo v sredo prelevili. Medtem pa so že predali občini vso potrebno opremo in podobno, ki jo je imela upravna policija.
Sprejem 74 financarjev v zbor finančnih straž
Včeraj je bila na poveljstvu finančnih straž v Trstu ceremonija, s katero se je vključilo v zbor teh straž 74 financarjev, ki so bili v službi pri bivši ZVU. Gre za 10 oficirjev, 44 podoficirjev in 20 navadnih financarjev, ki so vsa ta leta že služili v financar-ski uniformi, toda v sklopu vladnega generalnega komisariata. Sedaj so prešli na podlagi zakona o uslužbencih bivše ZVU v državno službo, kakor bodo prešli do 19. t.m. vsi ti uslužbenci, ki so zaprosili za to.
Ceremonije se je udeležil tudi poveljnik finančne legije iz Vidma polkovnik Bi Dona-to, pod katero spada tržaška skupina, ki ji poveljuje podpolkovnik Spaccamonti. Oba sta na dvorišču najprej pregledala dva voda finančnih straž, ki so jima izkazale vojaške časti, nakar je poveljnik prebral obrazec prisege zvestobe republiki in njenemu predsedniku, kar so storili skupno z dvigom roke. Zatem pa so podoficirji še posamično prisegli, oziroma se podpisali pod besedilo prisege. Oficirji pa so zatem prisegli v sejni dvorani vojašnice. Polkovnik Bi Donato je nato želel vsem dobrodošlico
VPRAŠANJA N ODGOVORI
Kako se spremeni popačeni priimek v prvotno obliko
VPRAŠANJE:	V	članku
«Proti potvorjenim priimkom«, ki ga je objavil PB v svoji številki od 13. t. m., poziva pisec članka R. P. Slovence, naj store svojo dolžnost in spremenijo svoje spačene priimke v lepo slovensko obliko.
Z vsebino članka se strinjam in menim, da se je do sedaj premalo napravilo, med drugim tudi zato, ker ljudje mnogokrat premalo poznajo veljavne zakonske predpise, ki se često čez noč menjujejo in ker se večina zainteresiranih znajde v zadregi za sestavo potrebne vloge. Zato prosim uredništvo, da mi pove, kateri zakoni in kakšen
fiostopek je v veljavi, da se ahko znebim po fašizmu popačenega priimka in pridem do svojega prvotnega. Prepričan sem, če bi to ljudje dobro
lTTlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llllll|l||lllll||lllllllllllllllllllllll|ll|||||||||||IlIUIfllllllllllllllllllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lUIUIIIIIIIIIIIIIIIII|lllllllllllllllllllllllllllllllllll||
Zahteve so obsežne na maturi Trgovske akademije
Ustava, zakoni, blagoznanstvo...
v
Živahno, veselo dekle, polno samozavesti, je naglo in točno odgovarjalo na postavljana vprašanja - Izpraševalec pričakuje od dijakov stvarno znanje
Včeraj smo ponovno priso-| zahteva točen in znanstveno stvovali ustnim izpitom naj pravilen odgovor. Bijakinja
Trgovski akademiji ter smo pozornost obrnili predvsem na zanimivo in obsežno skupino predmetov, ki segajo od raznih vrst prava, vse do polifone ekonomije in statistike. Ta skupina predmetov še zlasti zahteva širšo razgledanost, predvideva tudi določene o-snove abstraktnega mišljenja m logičnega sklepa. Prav zato je lahko izpit iz te skupine zelo zanimiv. Prvi je odgovarjal dijak, »Kakšna je zakonodajna vloga parlamenta, iter zakona, delo zakonodajne kcmisije?» Vrsta vprašanj, bre> točnih odgovorov. Pri posrednjih davkih smo celo slišali, da naj bi med nje spadal zemljiški davek. Nekoliko bolje je šlo z denarjem, bankovci, emisijsko banko in podobnimi dokaj težavnimi in zapletenimi pojmi.
pa se je nekako znašla med raznimi emulzijami, suspenzijami in raztopinami. Tudi blagoznanstvo spada med vrsto zahtevnih predmetov, ki jih morajo absolventi Trgovske akademije dobro poznati, saj predstavlja osnovo za nadaljnje delo. Izpraševalec je metodičen, pri vsakemu odgovoru potipa, če je »slepa kura zrno najdla», ali če gre za stvarno razumevanje. Vendar pa istočasno ni sitno nrtančen. Od mleka smo prešli k maščobam in nato k začimbam.
Kaj je mleko? To vprašanje ni lahko, če izpraševalec
        .......................................................
Zopet se povrnemo pred izpraševalca za pravne vede, kjer se je vsedlo živahno, veselo dekle, polno samozavesti. Tokrat gre vse nekam bolje. Glas je močnejši, tako da ni treba napenjati ušes in se jasno čujejo vprašanja ter odgovori.
Značilnosti moderne drža-
Včeraj popoldne v Sežani
Tržaški motociklist hudo pri trčenju z motorjem
ranjen v avto
Motociklist je vozil z veliko brzino in ni opazil, da je avto zmanjšal brzino, da bi zavil na levo
Včeraj popoldne, in sicer okoli 15,30, se je v Sežani zgodila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 19 let stari Ferdinando Metili! iz Ul. Cotullo 14. Mladenič se je vozil s svojim motorjem «Guz/i Lodola« TS 20182 skozi Sežano namenjen proti obmejnemu bloku Fernetiči. Proti križišču pri bencinski črpalki je takrat peljal tudi nemški avto «Opel Rekord«, ki ga je vozil inž. Richard Trandt iz Hamburga. Šofer avtomobila je približno 50 metrov pred križiščem dal signal, da bo zavij na levo, to je proti postaji, in je v ta namen tudi zmanjšal brzino, ki v trenutku, ko se je zgodila nesreča, ni znašala več kot 20 km na uro. Takrat pa je za njim privozil na motorju Metilli, in sicer z brzino ne manj kot 80 km na uro (druge priče trdijo, da je vozil celo z brzino nad 100 km). Nič se ne ve, kaj se je Metelliju ziodilo, da ni videl signala na avtomobilu, ki je zavijal na levo. Morda ga je zaslepilo sonce ali pa je bil raztresen — toda dejstvo je, da je s pol-
r
PRIMORSKI DNEVNIK
UHEUN1STVO
TRST UL. MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 POUHU7.NICA GOHICA Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST - UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 - Tel, št. 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir' — FLRJ:	v tednu 20 din. me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960	din, četrt-
letno 480 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst	11-5374	—
Za FLRJ ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva	ulica	3-1,
tel. 21-928, tekoči	račun	pri
Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI
Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trst
no brzino treščil v zadnji del avtomobila. Posledice so bile strašne. Mladeniča je vrglo čez avto naprej, tako da je obležal na tleh 11 metrov od mesta, kjer je prišlo do trčenja.
Nesrečniku so najprej priskočili na pomoč uslužbenci bližnje bencinske črpalke, ki so tudi poklicali rešilni avto. Mladenič je ležal nezavesten na tleh in spočetka sploh ni dajal nobenega znaka življenja. Šele po nekaj minutah mu je začelo srce spet utripati, toda takrat je bil že na mestu rešilni avto in ranjenca so nemudoma odpeljali proti bloku Fernetiči. Tu naj še omenimo, da so Mitilliju že v rešilnem avtu dali na obraz masko s kisikom in ga tako pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga s pridržano prognozo sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdravniki so namreč u-gotovili, da je Metilli imel hudo poškodbo na glavi, zlom zapestja ter več drugih manjših poškodb.
Na mesto nesreče je prišla komisija Ljudske milice iz Sežane, ki je na osnovi izpovedi številnih prič, ki so prisostvovale nesreči, ugotovila krivdo Metillija. ki je hotel v križišču prehitevati s preveliko brzino. Kako je bilo trčenje hudo, dokazuje tudi velika škoda na avtomobilu, katero cenijo na kakih 100.000 din. Vse to seveda ne bi bilo nič, če ne bi nesrečni mladenič prj trčenju zadobil tako hude poškodbe, da je njegovo življenje v resni nevarnosti.
Hude posledice prepira
Včeraj ob 15. uri je prišlo v Zgoniku do hudega prepira med 25-letnim Paolom Jussi-chem iz Vidma ter 52-letnim Stanislavom Miličem iz Zgonika 34. Tekom prepira je Milič hudo ranil Jussicha s krivcem v levo mečo.
Bo prepira je prišlo zarani navskrižnih gmotnih interesov. Jussich je po poklicu starinar, ki odkupuje in preprodaja staro železo ter druge rabljene predmete. Po krvavem obračunu so ga prepeljali v bolnišnico, kamor so ga sprejeli s 15 dnevno prognozo. Policija pa je aretirala Miliča ter ga prepeljala v zapor. Prijavili ga bodo sodišču zaradi telesnih poškodb.
sta se bili huje poškodovali zaradi nerodnih padcev. Obe so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo.
Prvi je bil na vrsti nekaj čez 19. uro 89-letni Pietro Va-scon iz begunskega taborišča v Padričah. Vascon je padel v stranišču že 12. t. m. Zdravniki so mu ugotovili travmatično zvitje leve stegnenice z možnmi kostnimi poškodbami.
Nekaj minut pozneje so prepeljali v bolnišnico tudi 82-letno Giovanno Montenero por. Istenich, ki je padla par ur prej, ko je prečkala Ulico Carducci. Tudi Istenicheva si je verjetno zlomila levo stegnenico.
ve? Bekle naglo odgovarja, očitno je dobro podkovana, prične z Aristotelovo »Politiko*, zavije mimo Monte-soueuja vse do današnje bur-žuazne demokracije in ločene zakonodaje, sodne ter izvršne oblasti.
— In ustava?
— V formalnem smislu listina... odgovor je nagel m točen. Istočasno pa žal vedno samo točen, polemične iskrice nismo zasledili, pa čeprav so prav ti pojmi v osredju vseh modernih sprtiji. ,
Prav tako nagel in brezhibno točen je odgovor na vprašanje o dolžnostih in pravicah ustavnega sodišča. Tu mimogrede izvemo za zanimivo podrobnost, da lahko ustavno sodišče sodi tudi predsedniku republike, vlade in ministrom, da pa se v takem primeru število porotnikov poveča in 16 porotnikov (s posebnimi pogoji) določi parlament na skupnem zasedanju.
Mora imeti predsednik republike maturo?
Malce premora, že se odgovor nagiba k da, končno odločno pravilno:	Ne! In se-
veda neizbežna podrobna razlaga o tem, kdo je lahko predsednik republike.
Ce iznajdemo neki nov postopek za blago, ki ga na primer niti prof. Pegan (izpraševalec iz blagoznanstva) ne pozna, pravi ljubeznjivo profesor, kakšne pravice imamo?
Zaščita je moralna in materialna. Moralne se ne more prodati in je nedotakljiva, nu terialno pa lahko prodatno v izkoriščanje za petnajst let kot traja patent. Iz ust dekleta vro odgovori.
Izpraševalec je iz žepa potegnil «bolino». Kje sem to dobil?
Najbrž na steklenici alkoholnih pijač, sledi pravilen ocgovor, nato pa se razvije dolga debata o neposrednih in posrednih davkih, njih oblika, načinu pobiranja, pomenu, posledicah itd.
«Bolinu» sledi bankovec za tisoč lir in zopet je potrebno obrazložiti pomen čudnega stavka napisanega na bankovcu, s katerim je zvezano za-
nimivo finančno zgodovinsko razdobje.
Izpit se zaključi s statistiko indeksi, sorazmerji, ter zopet s konkretnim primerom: Kaj pomeni indeks življenjskih stroškov je 65, osnova 1938. je enaka 1? Odgovor, kot iz puške: Sedaj je vse 65-krat dražje.
Iz tega močno skrajšanega izpraševanja ene dijakinje, je jasno razvidno, da so zahteve obsežne in da izpraševalec povsem pravilno pričakuje od dijakov stvarno znanje, istočasno pa tudi logično mišljenje in sklepanje. Vedno tudi prtoi področjem, ki ne
poznali, bi marsikateri Slovenec, in poudarjam, še posebej vsak pravi antifašist napravil vse, da pridobi svoj izvirni priimek.
ODGOVOR:	Kateri zakoni
veljajo? Fašizem je že 19.1.1926 izdal kraljevi zakonski dekret štev. 17, s katerim je odredil, da se morajo v Zgornjem Po-adižju spremeniti priimki v italijansko obliko, skratka po. italijančiti.
Ta dekret je bil raztegnjen na Julijsko krajino in Istro s kr. dekretom štev. 494 od 7. 4. 1927.
Na močan pritisk Slovencev in demokratičnih Italijanov je ZVU izdala 19.3.1949 ukaz štev. 53, v katerem so bila navodila, kako spremeniti poitalijančen slovenski priimek v prvotno obliko.
Po prihodu Italije v Trst je gen. vladni komisar dr. Pala-mara s svojim dekretom štev. 179 razveljavil ukaz ZVU štev. 53.
Na ta način, in naj mi bo dovoljeno dodati v čast demokratične republiške uprave je dobil ponovno popolno pravno veljavo fašistični dekret štev. 497, ki go oblast še danes uporablja za spremembo slovenskih priimkov v italijansko obliko. Postopek na osnovi tega dekreta je brezplačen in izveden v najkrajšem času.
Po ukinitvi veljavnosti ukaza štev. 53 ZVU na Tržaškem ozemlju ne obstaja nobeno zakonsko določilo za spremembo poitalijančenih slovenskih priimkov v slovensko obliko.
V Gorici zatrjujejo, da to vprašanje urejuje neka okrožnica, ki pa ni bila objavljena. Ljudje trdijo, da nekaj podobnega velja tudi za Trst. Toda na izrecno vprašanje dr. Odporni je ta izjavil dr. Deklevi, da tu ni v veljavi nobeno zakonsko določilo in da se vsa ta vprašanja urejujejo na podlagi določb, ki jih predvideva italijansko upravno pravo za obnovo postopka.
Kaj napraviti za spremembo priimka? Na prefekturo je
tipa prtoi področjem, ki^ treba nasloviti kratko prošnjo,
spadajo v ozke okvire ucmh	„„	---
programov in ki zahtevajo ne-
koliko širše obzorje.
Zborovanje PSI pri Sv. Jakob«
Jutri ob 19. uri bo pri Sv. Jakobu na trgu pred cerkvijo zborovanje PSI. Poslanec Mario Bettoli, tajnik socialistične parlamentarne skupine, bo o-risal nezaupnico vladi, ki jo je predložila PSI, ter razpravo, ki je temu sledila. Zborovanju bosta predsedovala tajnik tržaške federacije Arnaldo Pitoni in član pokrajinskega vodstva PSI Stane Bidovec.
V sredo seja miljskega sveta
V sredo ob 20. uri bo seja miljskega občinskega sveta, na kateri bodo predvsem razpravljali o resoluciji treh komunističnih svetovalcev za ustanovitev avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina. Na dnevnem redu so še: nakup avtobusa ACNA, zvišanje dopolnilne doklade za osebje, prispevek pomožni ustanovi za socialno pomoč, prispevek odboru za miljske prireditve, ureditev kanalizacije pri Orehu in Štramarju, imenovanje komisij za finance in javne službe, ter še nekaj manj pomembnih upravnih zadev.
napisano na navadnem papirju. Besedilo prošnje je zelo enostavno, zadostuje en stavek, s katerim podpisani prosi, da se na podlagi veljavnih zakonskih določb spremeni njegov priimek v prvotno obliko. Tej prošnji je treba priložiti: dekret, s katerim so fašisti poitalijančili priimek. Prošnja bo vzeta v poštev tudi brez priloge, če je prosilcu spremenila priimek tržaška prefektura. V tem primeru je namreč prepis dekreta v pre-fekturnem arhivu.
Poleg tega je treba priložiti prošnji izpisek iz matične knjige, ki ga izda župnik, in iz katerega je razvidna prvotna oblika priimka.
Tako opremljeno prošnjo je treba vložiti na prefekturi, to je v palači na Velikem trgu v sobi štev. 16, kjer uradu je neka gospa, ki po dosedanjih izkušnjah ni navdušena nad vlaganjem takih prošenj.
Ce bi komu delala težkoče sestava prošnje, naj se obrne v uradnih urah na sedež N SZ v Ulici sv. Frančiška štev, 20 ali pa na sedež SKGZ v Ul. Geppa 9-11., kjer bodo sestavili vlogo.
Ker smo že pri vprašanju, menim, da bi bila dolžnost g. vladnega gen. komisarja, da končno izda primerni zakon namesto ukaza štev. 53, ki ga je razveljavil in tako razčisti negotovosti, ki obstajajo, in
pokaže dobro voljo s tem, da razveljavi vsaj enega izmed toliko obstoječih fašističnih zakonov, ki jih je fašizem izdal v genocidne namene.
Potrebno bi bilo tudi, da se omogoči sprejem vlog brez priloženih fašističnih dekretov, ki so — razumljivo — po t oliko letih izgubljeni. Ali ne zadostuje upravi, katere dolžnost je med drugim tudi odpravljati posledice fašizma, da prosilec priloži prošnji dokaz o obliki prvotnega priimka in o njegovi sedanji obliki.
S tem bi bile vsaj delno izpolnjene upravičene zahteve tukajšnjih Slovencev.
PRAVNIK
Izidi mature
V ■ I ■ ■ ■ v v
na učiteljišču
K izpitom se je prijavilo 16 kandidatov, eden je odstopil, izdelali so štirje kandidati in to: Blasutto Ana Marija, Zavadlav Eleonora, Devetak Leopold in Terpin Marjan. Padel ni noben kandidat in bo ostalih enajst imelo popravne izpite iz naslednjih predmetov: matematika (7), italijanščina (6), latinščina (6), slovenščina (3), zgodovina, zemljepis in petje (1).
Nova posojila iz krožnega sklada
Odbor krožnega sklada je odobril nekaj novih posojil za tržaška in goriška industrijska podjetja. 15.400.000 lir posojila je odobril v gostinske namene, 143 milijonov za neko podjetje pri Sv. Soboti, ki se u-kvarja z regeneracijo maziv,
14 milijonov pa za železarsko in kovinsko industrijo. Za Gorico je odobril 21 milijonov za živilsko industrijo, 12 milijonov za lesno industrijo in
15 milijonov za železarsko industrijo. Odkar obstaja, je nakazal sklad za 21 milijard posojil, in sicer 16 milijard za tržaška in 5 milijard za goriška podjetja.
Nesreča Trebenca
Včeraj ob 16.10 so prepeljali v splošno bolnišnico 55-let-nega Ruggera Cuka iz Trebč 3(i. katerega so sprejeli Va ortopedski oddelek zaradi možnega zloma desnega kolena. Ozdravel bo vi razdobju od 8 do 40 dni.
( Šolske vest« )
Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu
obvešča učence V. r. osnovne šole, ki so opravili uspešno izpit, da traia vpisovanje za I. r. do 25. julija 1961, vsak delavnik od 10. do 12. ure.
Učenci pri vpisu morajo predložiti naslednje dokumente:
1. Rojstni Ust od anagrafske-ga urada
2. potrdilo o precepljenju
3. potrdilo o zdravih očeh
4. zadaje šolsko spričevalo.
Vsa druga pojasnila se dobijo
na tajništvu šole.
Ravnateljstvi Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnun jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev ln u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-62 kakor siedi: za I. (prvi) razred do vključno 25 julija, za II. in III razred do vključno 25. septembra t.l.
# * #
Ravnatelji vseh nižjih srednjih
šol obveščajo starše, da je rok za vpisovanje v I. razred Državne srednje šole, industrijske in trgovske šole ter vseh strokovnih tečajev do 25. juiija, za učence, ki so izdelali V, razred osnovne šole.
# * #
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učn.m jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1951 1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v (Jlici Laz-zaretio veochio št. 9 neprekinjeno do 25 septembra 1961.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
* * #
Trgovski strokovni tečaj na Katinari. Vpisovanje v vse razrede se vrši do 25. t.m. od 10. do 12. ure. Vpisati se morejo vsi dijaki, ki so izdelali razred. * * *
Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. do 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v I. razred je čas samo do 25. julija, dočim je za vpis v II. in III. razred čas do 15. septembra Ob vpisu mora vsak učenec predložiti zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo aobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra.
Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih,
C
K 1 N
Nazionale 14,30 »Dekleta pod rji> no», Sandra Mondaini in H*1* mondo Vianello. Prepovedano mladini.
Fenice 15.00 «Zena mojega tno-
ža«, VValter Chiari, Franco fa' brizi.
Excelsior 15.00 ((Kriminalke E<*‘ g'rja Wallacea», Bernard l*e-Grattacielo 15.00 »Pred neurjem*. warnerco.or, Van Heflin, AidO Ray
Arcobaleno 14.30 »Overlord, napad na Evropo«.
Superclnema 14.30 »Ivan Grozni*-Aiabarda 14.30 »Tevtonski V*J tezi«, Uršula Modry, And™ Zaiervvski ■-Aurora 15.00 »Kanadčani«. Cristallo 15.00 »Kdor se ustavi.
je izgubljen«, Toto.
Garibaldi 15.30 na prostem 20.1« ((Gospodova pravica«, technicV" lor, Gary Cooper.
Capitol 15.30 ((Gusarji z obale*-Lex Barker, Liana Orfei. lmpero Danes zaprto Italia 15.00 ((Polžaste stopnice*: Dorot.hy M-c Guire in Geodi* Brent.
Massimo 15.00 «Blla je noč * • Rimu«. Rossellinijev film. L*0 Gen, Giovanna Ralli. -v; Moderno 16.00 ((Kraljevi povelj n'k», terhnicolor, Jean Maf*1*-Zadnji dan.
Astoria 16.00 «Dolina Edena«. " technicolor, James Dean.
Astra 15.00 ((Olimpiada zakon' ski.h moz,i.
Vittorio Vereto 15.15 «Kirasir*.
Renato Rascel.	.	Ja
Ideale 15.00 <cNotorius», InSrl , Bergman Cary Grant.	,
Marconi 15.00 na prostem 20.1 «Dolina Mohikancev«, tecN11' color, Randolph Scott.	.
Savona 15.00 «Macist v dol*J kraljev«, technicolor, M. ForeS*-Odeon 14.00 <cSaracenova damjj' | ščanka», technicolor, Chelo h = Ion so.	no
Skedenj 18 00 na prostem 20 «Kapo», Susan Strasberg. povedano mladini.
KAZSA OBVESTILA
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIII»4>'>IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIITIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||lVllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||MII||lllllfllll
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Hude posledice nerodnih padcev
Včeiaj so piepeljali v bo
Dne 15. julija t.l. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
RODILI SO SE- Alessandro Be-laz, Paolo Buna, Alessandro Mo-desti, Raffaella Modesti, Ometla Burra, Claudio Ruzzier, Ghe-rardo Meschnik, Pierpaolo Dl Čampo, Alessandro Manichini, Lamela Ganovelli.
UMRLI SO; 78-letna Marian-nina Tiberio vd. Cossi, 94-letna Teresa Beccari vd. Agolanti, 46-letna Eleonora Messi por. Zu-llam, 50-letna Italia Branca por. Abrami, 1 leto stari Lorenzo Pi-rona, 78-letna Edvuge Valentin vd. Mioheli. 78-letna Maria Ma-gris vd. Farma, 17-letni Mauro Malalan.
Od 9. do 15. julija t.l. je bilo 54 porok.
OKLICI: trgovec Carlo Toros in gospodinja Kosamaria Bibiča, dr. Giorgio Zuanni, lekarnar in Licia Benedetti, gospodinja, Mario Coscanzo, delavec in Anna Mana, delavka, Giuseppe Bellet-ti, predstavnik in AnLonietta Vesela, gospodinja, Claudio VVebei, uradnik m Llliana Lon-gni, gospodinja, Mario Hosolen, meha nik in Anna Maria Antonante, delavka, Fausto San,cm, zoooteh-uik in Nivea Olivati, frizerka, He-nzo Piccinii, bančni uradnik in Nives Milam, gospooiuja, Guer-rino Bellussi, mehanik in Lore-dana Venier, uradnica, Silvano Pitacco, mesar in Edina Tognoi li, blagajničarka, Aldo Lacose-gliaz, kovač-mehanik in Liliaria Frausin, frizerka, Pasquale Co-viello, uradnik in Lia Del Pic colo, računovodkinja, Livio Re betti, geome.er in Li-cia Bonnes gospodinja, Mario Gec, mcdelist in Gluha Hrovatin, delavka, Re-migio Banoli, krojač in Elvia Debegnak, frizerka, Mario Lari ce, delavec in Luisa di Retizo, delavka, Silvano Pitacco, tehnik in Laura Husu, gospodinja, Ar man-do Cociani, varilec in Anna-maria Giovannim, delavka. Gluho Simionato, mehanik in Silvana Tornim, delavka, Giovanm Cannavo, dninar in Vdina Zol
OD VČERAJ DO DANES
T V V. ■ tl |	- ’ KJ r	I'	.'	“	|	LJ	IIUIVU, Ul-.ll l-	III	I 'Hild UVI
nišnico dve priletni osebi, ki' ha, gospodinja, Giovanni Datodl,
kapitan in Luisa Ruozi, uradnica, Giuseppe Franza, kovač in Albina Glavina, šivilja, Tull-io Luin, cevar in Maddalena Černe, frizerka, Ferruccio Bughovazzi, uradnik in Laura Giasche, barist-ka, Da-rio Scaglia, mehanik in Marinella Cusatii, prodajalka, Claudio Gantar, uradnik m An-namaria Bettarello, uradnica, Giudo Nemenz, tehnični uradnik in Lucilla Coma-r, delavka, Otel-lo Berti, učitelj in Mana Grazia Rozzo, učiteljica, Eugenio Daniel h, ineni-r in Maria Luisa Ricco-bon, gospodinja, Marino Bucovaz, kolar in Giorgina Pizzi, gospodinja, Giovanni Dazzara, mornar skj kuhar in Ljudmila Zaomkar, gospodinja, Giordano Bruno, mehanik in Elide Ghersi, uradnica, Claudio Speranza, inženir in En-rloa Llberti, študentka, Ezio Prodan, deiavec in Grazlella Poro-pa-t, gospodinja, Giuseppe Grego-ri, pismonoša in Mii-rella Prunl, prodajalka, Giuseppe Grgič, in-dustrijec in Fulvia Vit-torelli, gospodinja, Di-no Dapelo, sprevodnik in Luciana Bezzom, gospodinja, Sergio Roberto, po-dčast ruk vOjne mornarice in Maria Borelli, šivilja, Giorgio Loschia-vo. So,er in Gianna Volpis, šivilja, Sergio Eriaver, mornarski kuhar in Anna Steiner, prodajalka, Claudio Mauro, delavec n Albina Tripar, gospodinja, Ugo Feuti, hiš.ruktor in Fiavia Grazia Pellanda, gospodinja, Giuseppe Gulino, uradnik in Giuliana Rossini, učiteljica, Mario Furlani, uradnik m Serena Prešerni uradnica, Giorgio Bortohn, elek trlčar in Maria Bislacchi, uradnica, Marino Isera, tramvajsk uslužbenec in Gia-n-na Zori, urad-n-ira, Sergio Harzarich, elekln čar in Annorcsa Biasin, proda jalka, Mario Predonza-ni, pomor ščak in Alida Lenarduzzl, prodajalka, Tiberio D’Agapiti. agen javne varnosti m An-na lana Marcato, delavka, Vincenzo Fe dele, uradnik in Domenica Lobe-faro, uradnica, Raniero Plsacane,
Parsic, uradnica, Vin-icio Di Bella in Concettina Leonardi, Dino Aiello, slikar in Angela Grudice, frizerka, Luciano Giorglni, geometer in Bruna Cumin, obrt-nica, Sergio Zanardi, uradnik in Aurora A gosti ni, študentka, Vi-t-barist In Carmela Parziale, go torio Castella-no, slikar in M-ar-
spodinja, Igino Zultich, delavec in Silvia Riocobon, gospodinja, Angelo Contestabile, dninar in Antonia Giacaz, gospodinja, Ri-no De Veochi, delavec in Nives Zuliani, gospodinja, Guglielmo Falcone, prodajalec in Lucia Pe-truzzi, frizerka, Salvatore Raso la, železničar in Chiara Grintal-di, gospodinja, Giordano Cava-lleri, dninar In Franca Sau, ba-ri.vtka, Livio PozzoBalbi, predstavnik in Annamaria Barzelat-to, profesorica, Renato Ostunl, uradnik in Dolores Sellbara, u-raomnea, Giorgio Visinttn, mehanik i-n Amalia Gardossi, šivilja, Antonio Di Grazia, obrtnik in I-oredana Desenibus, frizerka, Carlo Filkppi, uradnik in Maria
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA UEBELO
(V prvem stolpcu so nap nižje cene v drugem najvišje. v 3. prevladajoče)
pomaranče . . .L .	235	389	377
limone  ............. 83	129	118
marelice	47	153	83
smokve .......	90	140	120
jabolka ............ 47	165	71
hruške .............. 47	141	129
breskve.............. 24	153	47
slive ........	41	140	47
pesa ................ 30	50	40
kumarce ............. 25	70	50
čebula .............. 47	77	71
svež fižol ...!..	80	141	118
stročje ....*•	80	280	176
razna solata ....	40	100	80
jajčevc. ............ 59	120	100
krompir ............. 26	47	33
paprika ............ 53	118	94
paradižnik . . .	24	110	53
zeleni radič 1 . .	250	400	300
■eleni radič II . .	50	120	100
bučtee ............. 30	118	70
Večina blaga se piodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
ta Lanotte, uradnica, Gino Lena, trgovec in Mariagrazia Giraldi uradnica, LIvlo Marza.ri, varilec m Corinna Colautti, šivilja, dr. G;anlore:izo Marino, kemik tn dr. Liana Bisi, kemičarka, Giorgio Maselli, radiotehnik in Sara Bon, gospodinja, dr. Mario Bat-tera, kemik in Mari-a Grazia As-sereto, uradnica, Se-condo Urbi-ni, univerzitetni šoudent tn Isa-bella Cesario, univerzitetna študentka.
—.—«#------
NOČNA SLU2BA LEKARN
Crevtto, Ih Huma 15; Croce Verde, U> Settefontane 39; dr Gmeiuer, Ul. G.una 14, Al Lloyd Ul aelTOrologto 6; dr. Slgnori, Trg bolnišnice t
LEKARNE ODPRTE DANES
AlhAiabarda, Istrska ulica 7; Birbo-Carmei Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commereiale 26; de Leitenburg, Trg sv. Ivana 5; Al Ga eno. S. Cilino (Sv. Ivan); Mlzzan. Trg Venezia 2: V elmettl. Borzni trg 12: dr. Miia-ni, Barkovlje, Nicoti, Skedenj.
LOTERIJA
54	47	44	29	32
39	43	73	81	45
39	17	63	3	38
36	63	19	44	54
56	14	60	80	4
22	9	70	85	18
25	80	3	67	13
1	21	5	64	48
45	31	43	83	2
2	79	67	90	57
ENAl OTTO
XXX XXI 1 1 X 111
Skupna vsota nagrad znaša 52.142.284 lir. Dvanajstič je bilo 12 po 3 476.000 lir vsaka. 216 enajstič bo prejelo po 72 tisoč, a 2.269 desetic oo 6.800 lir.
BARI
CAGLI ARI
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
Čuk, ki je čuvaj na treben-skem pokopališču, je okoli 14. ure včeraj padel po nesreči na svojem delovnem mestu.
Odžagalo mu je roko
Okoli 15. ure včeraj so sprejeli na II. kirurški oddelek 36-letnega Nicola Giurca s Proseka 381 zaradi hudih poškodb na desni roki. Giureo je zaposlen v mizarski delavnici lesnega skladišča v Ulici Coroneo, ki je last 37-lst.nef:a Duilia Scrobogne. Pri opravljanju svojega dela, je Giur-cu zašla roka pod krožno žago, ki mu jo je popolnoma odsekala. Ozdravel bo v 20 dneh.
O Včeraj sta se tajnik Delavske zbornice dr. Novelli in tajnik sindikata gradbenih delavcev Mario Del Conte razgo-varjala z vladnim komisarjem dr. Palamaro v zvezi z raznimi vprašanji, ki se tičejo delavcev ustanove Selad.
Čila j te in širile
PRIMORSKI DNEVNIK
C
IZLETI
PLANINSK. IZLET SPDT V OVČJO VAS
SPDT priredi v nedeljo 23. julija It-lci v Ovčjo vas v Kanal-sici dolini kot izhodišče z» bolj skromne plan.nce za izlet z vzpenjačo n" Viširje, na Lovec, za jrin e pa na Poludnig (Jot de Miot) ah do koče na sedlu Dul Je.
V.usovame kot običajno v Ul. Geppa 9-11
» • •
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel prired od 1. do 11. avgusta taborjenje za najmlajše čla ne. Vpisovanje vsak torek ln petek na sedežu društva od 21 do 22. ure vključno do 20. t.m. * *#
Taborniki rodu »Modri val«
priredijo 23 t.m. izlet v Tolmin, kler imajo letos svoj tabor. U-deieženci izleta morajo Imeti propustnice ah potni Ust. Cena izleta je 1500 lir V to ceno Je vključeno t-udj kosilo, ki ga bodo izletniki pre.-eli v taboru. Vpisovanje za Izlet je v Ulici Geppa 9-i I Odhod ob 7. uri iz začetka Ul. F Severo.
Zobni zilrovnik
dr. K. Hlavaty
ORDINIRA ZA ZOBNE BOLEZNI IN USTNO PROTETIKO V UL. LAVATOIO ST. 4 OD 16. DO 19. URE
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«
Danes, dne 16. julija redni sestanek od 10. do 12. ure v klubskih prostorih, Ul. MonteboHi 6 (Sv. Jakob)
Vsi člani naj prevzamejo zad nje novitete.
Prosvetno društvo Prosek-Kon-tovel vabi na koncert instrumentalne in vokalne glasbe, ki ga bodo izvajali v dvorani na Kontovelu v soboto 22. t.m. ob 21. uri »Veseli planšarji« iz Ljubljane. Med koncertom bosta nastopila duet in komik.
V nedeljo 24. t. m. ob 17. uri priredi prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine na travniku pred cerkvijo
KONCERT INSTRUMENTALNE IN VOKALNE GLASBE
Koncert bo izvajal ansambel »Veseli planšarji« iz Ljubljane.
Med izvajanjem bo nastopil duet in komik. Sledil bo ples.
Poslovali bodo dobro založeni kioski. Pridite vsi v polnem številu.
DAROVI IN PKINPEVHI
V počastitev spomina pok. Andreja Coka daruie družina Cok Pečar Antoniia 2000 lir za Dijaško Matro.
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Orla daruje družina Kante 1000 Ur za Dijaško Matico.
Pred dnevj je praznoval Danilo Pilat svojo petdesetletnico. Ob tej priliki darujejo prijatelji 2000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pokojnega Andreja Coka iz Lonjerja daruje Marija Domicelj 300 lir za Dijaško Matico.
 AVTOPREVOZ—■
Rihard (lunja
Trst. Strada del Friult št. 289 Tel. 35-379
'DVORNI PREVOZI ZA TL' IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
VIGNA
I rst, Ul. Unspi 73 tel. 96-0®
Specializirana delavnica popravilo, m obnovitev liVm rtih naprav in rezervoarju
Intereuropa
Mednarodna spedici in transport KOPER
izvršuje:
— mednarodno špedicijo :I1 transport s svojimi ^ mioni tn skladišči
— posle na mednarodni^ velesejmih in izložbah tuzemstvu s svojo sp* cialno organizacijo
— kvantitativni prevz®1*1 blaga
— redni zbirni promet * vsemi evropskimi cent
— najemanje bookhng P*0, štora
|0H
potom svojih poslovnih en°
LJUBLJANA, SEZAMA
NOVA GORICA, KOZINA
JESENICE. MAR1BOJ' PREVALJE, RIJEKA ZAGREB, SARAJEVA BEOGRAD, ZRENJ AN1.1; NOVI SAD SUBOTIČ'’
ZAHVALA
Vsem sorodnikom, p
rli'2
ljem in znancem, ki so
mili na zadnji poti na*
dragega
Ivana Ferlugo (Nini)
se najlepše zahvaljujemo. ^ Posebno se še zahvalju^|jt darovalcem vencev in in vsem, ki so nam ko^Plijl1
stali ob strani ob tej k uri.	.	.
Žalujoči družih* c FERLUGA in VE°S
Trst. 16. julija 1961.
MALI OGLASI
VESCO KUHINJE in pospravljanja stanovanja za stalno išče družina. Telefonirati na 38-080 (urad) od 8.30 do 13. ure.
KUHARICO ZMOZNO — srednje starosti za trajajočo službo — Iščem. Izvrstno ravnanje. Pisati na upravo Primorskega dnevnika — Trst, Ul. sv. Frančiška 20.
ISCEM 14-letnega vajenca. Trgovina jestvin. Ul Rossetti 14.
OBIŠČITE VELETRGOVINO FE LICE Trst, Ulica Carducci 41 Kupili buste: bunde dežne pla šče, hlače, srajce lope m mno go drugih artiklov najboljših vrst po res konkurenčnih ce nah.
ZAHVALA
Iskreno se zahval}11^*' vsem. ki so z nami
vali in na kakršen koli
pst'
počastili spomin našega dragega in nepozabnega
Maksa Kralja
/aljo^lf
Posebno se zahval. ,, vsem darovalcem venec cvetja ter vsem onim. pfč ga v lako obilnem števild : mili na zadnji poti.
Žalujoče , j DRUŽINE «H
Izola, Trebče, 16. julij8 J
zahvala
Najtopleje se zahvaljujemo vsem. ki so se
udeležili pogreba našega dragega nepozabnega
ANDREJA COKA
Posebna zahvala sorodnikom, č. g. župnikoth8 Piščancu in Kosmaču, darovalcem cvetja, godbi vsem, ki so na katerikoli način z nami sočustvoval'-
Žalujoči:
žena, hčerki, sin, nevesta, zeta in vnuK
Lonjer. 16 VII.1961.
7 —
16. julija 1961
4- avgusta pred sodiščem za mladoletnike
Pri 32 letih bo postal ponovno «mladoletnik»
Zanimiva zgodba mladeniča, ki ga je beneško sodišče mladoletnike leta 1948 obsodilo na 12 let zapora
"u? s°diščem za mladolet-i Med tem časom pa je bene-j ' . mu bo predsedoval dr.
7arii Se '30 začela 4. avgusta razprava proti neke-‘“5°®™, ki je sedaj star zrfiz ■ C're za Maria Mo-«.5[? lz Vrtojbe 203, ki se cd io8o ,V„rJtoroneiskih 'zaporih si j j Zakonski predpi-Mn7of'^V Yai°i da bo moral v sr, pr'ti pred sodnike sltnt retns*vu socialnega asi-
Goriško - benešfei dnevnik
ie pravzaprav mogoče, že ° ,e za mladoletne sodi Va aoraslemu človeku? Zade-r,r(1„	y	svojem	bistvu zelo
ške	ker sre	za	prekr-
zetin v z.ločlna, ki jih je Mo-<W	?Je	za8rešil,	ko	še ni
if .. • ieta starosti.
dolžijo	predvsem
mi nS „Vmor? z večkratni-q, ot)»ezilnimi okoliščinami, ip „,?a neki dogodek, ki se v ni?5.1 25- julija 1947. leta ko ,	C1	Mirna	pri	Gorici,
teli ° £a .P°l'cijski agenti ho-zaradi nekih hre, ! °V\ ki lih je bil že tič mDagjrešil' Tec*aj je Moze-z Kr	da	streljal	na	agente
* brz°strelko. S tem v
Voliee	seveda	»udi
strel"6	poses»i	in
tiče	orožja.	Kar	pa se
zvezi
nedo-
nošnje
v, ki so	napotili
ča. e’	da	bi	aretirali	Mozeti-
in' i,	ie	za poskus ropa
Mezetu?"3'	„ki iu je	zagrešil
tem iiV družbi z nekim Iva-St- ni , ar>nčičem in nekim do' vom Medinom v ško-,®a Alberta Mikulusa. Žiri n • se -’e odigral v bli-
tisti nrivf? v malu 1947- ob kn,USg so streljali na Mi
n,i-jSa z revolverjem. Vse tri se » en>ce pa dolžijo, da so himLma,a 1947 polastili v Ribi® 1 -	900-000 lir' ki so
jr.na	nekega Josipa Rus-
Go ’v
ii» j„r!?ko sodišče za mladoleten -lme!o opravka z Mozeti-; e 19. novembra 1946,' ko telesniu	0 zaradi ropa in
Pcra oo Poškodb na 3 leta žalsko	decembra 1948 je be-
°bsodil sod»šče_ za mladoletne sltusa	obtoženca zaradi po-
tov r»UiI?°,ra policijskih agen-Pt ie »e» zapora. Obsodba ker Sp ?s»ala le na papirju, »■m T,s»e Mozetič rešil z bese ie n »e v Francijo, kjer Pred J>r1'»av'» v tujsko legijo, izgnali .	'e»'	Pa s0 od tam
bjo. pr- r se je vrnil v Ita-j°h ter* povratku so ga pri-ske 2a ga priprli v koronej-
ško prizivno sodišče za mladoletne razveljavilo razsodbo z leta 1948 ter poslalo vse akte kasacijskemu sodišču v Rim. To je kasneje sklenilo, da bo o tej zadevi razpravljalo tržaško sodišče za mladoletne.
Preden greste
na dopust se naročite na
PRIMORSKI DNEVNIK
Pošljemo vam ga v katerikoli kraj, tudi v inozemstvo.
15-dnevna naročnina L 400.—
Telefonirajte na št. 37-338
KINO PROSEK-KONTOVEl
predvaja danes ji t. m. z začetkom ob 16.30 uri
Cinemascope film
lajte jih m se lin ne
(Guardatele ma non toccatele) glavnih vlogah va bosta zabavala TOGNAZZI in VIANELLO
KINO SKEDENJ
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 16. in 18. uri v dvorani ter ob 20.30 uri na prostem pretresljivi film iz koncentracijskih taborišč
KAPO
Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
1^71
predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 16. uri in jutri 17. t. m. z začet* kom ob 18. uri film
NAJBOLJ
RAZMAJANA
LADJA
VOJSKE
Brez programa
V skladu s sporazumom, ki sta ga sklenili pokrajinski tajništvi Krščanske demokracije in Italijanske socialdemokratske stranke za dosego večine v občinskih svetih v Tržiču in Gorici ter v pokrajinskem svetu, so svetovalci omenjenih dveh strank v petek zvečer izvolili predstavnika večinske stranke dr. Luigija Poterzia za novega goriškega župana; prejel je 23 glasov.
Na podlagi istega sporazuma so izvolili tudi šest odbornikov, od katerih sta dva socialna demokrata, ter dva namestnika. Dr. Galarotti je prejel 27 glasov in s tem postal podžupan, ostali pa so prejeli po 26 glasov.
Slovenski svetovalci, izvoljeni na listi SDZ, niso oddali svojega glasu županu, da bi kdorkoli ne špekuliral z njihovo opredelitvijo. Svoj glas pa so oddali za demokristjan-ske in socialdemokratske odbornike.
Leva opozicija je napovedala svoje nasprotovanje politiki tako imenovanega levega centra. Komunisti že vnaprej napovedujejo, da s takšno formulo ne bo mogoče rešiti številnih obstoječih vprašanj. Socialisti so prav tako mnenja, da bo šlo vse po starem, obenem pa obljubljajo podporo vsem sprejemljivim pobudam.
Kaj pa program, ki ga nameravata izvajati KD in PS Dl? Predstavniki obeh strank so dosti govorili, toda rešitve številnih bprašanj, ki še vedno pritiskajo na naše mesto, niso nakazali. Lahko rečemo, da so se predstavili brez programa, po katerem bi jih lahko sodili. To je ena izmed zelo resnih pomanjkljivosti novega odbora, ker grozi, da bo zašla občinska politika na slepi tir.
Absolutno opuščanje nakazovanja gospodarske in socialne problematike, prav tako pa tudi izogibanje priznavanja obstoja slovenske manjšine in njenih pravic ter obstoja sosedne Jugoslavije, s katero bi morala tudi goriška občina na-
t.4**
Včeraj popoldne so iz Šempetra pripeljali v Rubije pri Gabrjah krsto s truplom Ivanke Kranjc, ki je tragično preminila v prometni nesreči pri Ajdovščini. Pogreb bo danes ob 17. uri izpred hiše žalosti na domače pokopališče
Radio Trst A
Nedelja, 1«. julija 1961
flaia.kole<lar; 9.: Kmetijska od-ske »1 ,	•	Slovenske zborov-
^ skladbe; io.ju.
M —.»v. Igrata orke-tbirn<>n,arol<1	Smart	in Cečtric
hilajjp. ’ ’13°: Oddaja za naj-12,30 7	‘	sestre«,	pravljica;
Glasba vsakogar nekaj; 13.30. n‘ Okt,,1)0 želi.a'b; 14.45. Vokal-bnski	“Planika«;	15.: Mando-
pojeta "sambel Venier; 15.20; C°rrad« , ^oda Martino in A"thon», r°**ono; 15 40; Ray 16, ■ p J' 'n njegov orkester; ^v°rnica°	koncert; 17.:
,sano. obzornik film-»ank,	17-30:	Plesna ča-
operet-	Izbor	melodij Iz
“lava i.,1, "Dežela smehljaja«, 2o'- I™., roža* ln «PWčar»; beli0 in » 20.30; Toots Mon-*(est:0fr, "°bby Hackett z or-»2 zaki»rf ackia Glcasona; 21.; todnih '“nice slovenskih na-ber* Rpesm:; 21.20. Schoen-stavku- oSrteL 0Pus 7 v enem
fc.to s k|.
22: Nedelja v športu; WrjZrni ple- 23': Rilml
715; Tnt
bežeii’. „l5?1Mijsko življenje v »3.: Q,iia h '. Skladbe za orgle; Glasbeni program.
Kopi
7 ij. —^er
lranja * asba; 8.05: S hL ail; 8-20. za
S.	zaigrali-	9^	zapeIi
•	9.45-	1	•	zvo-
Preno«0^ BeWy Jurkovič; opeir- n ,? • l0-30: Odlomki f‘8‘i lita o, Je Narciso Pa-^strotn	strani	z or-
^*lasba	,	"“tit Pouircell; 12.10:
vas	,?r	'?S; 1250:	Glasba
«1 v”.,”1- bel); 13.30; sosed-1 Judje; 14,;	oizsbz
15 IS: Gorenjskii vo-
»rt orkestri^" Igraj° VeUk‘
• it).: igra
00 z«jah;n oktet
kalni
zabav
or^csttr beograj-19-30:
16.: Prenos
o35;"lljSn«?'rtn5; P3esna glasba;
vow/n/ pngnm
55 sr? p&rss.
’ .življenje na poljih;
11.15: Lahka glasba z Mortonom Gouldom; 12.05: Poje Vilma De AngeliiS; 12.20: Glasbeni! album; 13.: Kol. dirka po Franciji; 14.15: Laurindo Al-melda s kitaro; 15.: Dobro pot z avtoradiem; 15.15: Ameriška glasbena komedija; 17.15: Glasbena julij v Capodiimonte - koncert pod vodstvom Nina San-zogna; 19.: Srečanje Rim - Nevv York; 19.30: Šport na športni dan; 20.: Glasbeni albdm; 21.: Antologija italijanskih komikov; 22.35: Koncert čelista En-rlca Maina rdija ln pianista Piera Guerrina; 23.20: Naipoli-tanska antologija.
II. program
7.50; Pozdravi emigrantov; 8.30; Preludij z vašimi priljubljenimi; 9.30: Uspehi tedna; 10.: Program lahke glasbe; 11.00: Glasba za praznični dan; 13.: Deklica ob 13. predstavlja; 14.05: Naši pevoi; 14.30: Slavni motivi velikih orkestrov; 15.30: Album pesmi; 16.: Kol. dirka po Franciji; 17.: Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.20: Kol. dirka po Franciji; 20.40:	«Moja predstava«
z Raimomdom Vlanellom; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Nedeljski šport.
III. program
16.15: VVill.am Walton - koncert za violino in orkester; 16.45:	Komedija »Marionette,
che passione! . . .» 18.: Skladbi Alessariidra Rolle in M a x a Ke gerja; 19 : Henry Purcel in Benjamin Britten; 20.; Vsakove-černi koncert; 21.30:	“Kralj
Hasan« - opera Federica Ghe-dinija.
Slovenija
7.15: F rane is Popy: Orientalska suita; 7.35: Godalni orke-strj in naši pevci zabavne glasbe; 8.30: Iz albuma skladb za otroke; 8.45: Četrt ure z orkestrom Norrie Paramor; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.53:	Marjan Kozina:	Tri po-
mladne ptsimi na besedila Lili Novy; 10.: Se pomnite, tovariši . . . 10.30: Dvajset minut v domačem tonu; 10.50: Nedelj-
ska matineja; 12.: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- I.; 13.50: Pol ure z zabavnimi 'orkestri; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- II.; 15.30; Majhen mozaik melodij; 16.: Igramo za vas; 17.; Športno popoldne; 20.; Zabavni zvoki za vse; 21.: Športna po-
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializiram tehniki tvrdke
“Radio TREVISAN»
Vam zugolavti ijo ta-koišnjo intervencijo
ročila; 21.10: Zivl,enja velikih romantikov - Peter Iljič Čajkovski; 22.15:	Plesna glasba;
23.05:	Modest	Musorgski: Od-
lomki iz opere Hovunščina.
/ta/, televizija
9.45:	Nikoli	ni prepozno;
10.15: TV za kmetovalce; 11.30: Pogovor o počitnicah;	15.20:
Športni popoldan; 18.30: TV za otrok; 20.30:	Dnevnik;	21.15:
Peippino na balkonu -	enode-
janka “Rešite mojega sina«; 22.: Duh XX. stoletja; 22.25: Športna nedelja in dnevnik. Ponedeljek. 17. julija 1961 18.30: TV za otroke;	20.05:
Šport; 20.30; Dnevnik;	21.15:
Fiilm meseca “Ciske, miškin smrček«; 22.45: Kolesa in ceste; 23.10: Dnevnik; 23.30: V evroviziji prenos atletskega dvoboja Nemčija - ZDA.
Jug. televizija
Evrovizija 16.15:	Tour de
Fran-ce; RTV Beograd 20.: Sedem diiui»; RTV Zaigreb: 20.45: Velike iluzije; francoski umetniški film.
Ponedeljek. 17. Julija 1961 .JRT 20.: TV dnevnik; RTV Beograd; 20.15: Tedenski športni pregled; RTV Zagreb 20.30: Fortunella - italijanski umetniški film; 22.: V žariščih vstaje - reportaža.
vezati stike vsaj v okviru sedanje stopnje razvijajočih se odnosov med obema sosednima državama, vse to je po našem mnenju izraz globokih protislovij, ki razjedajo večinsko stranko.
V takšnih razmerah bodo morale levičarske sile toliko bolj posvečati svojo pozornost vsem gospodarskim in socialnim vprašanjem. Slovenska skupnost še posebej pa bo morala neprestano zahtevati odstranjevanje vseh tistih ovir, ki preprečujejo naš narodni obstanek in razvoj, kot je veljavnost fašističnega zakona o italijanskih imenih za slovenske otroke, ki ga prejšnji župan ni hotel razveljaviti, ter uvedbo slovenskih napisov na cestah v slovenske vasi, dosego podpore za slovenske ustanove, kot jih prejemajo italijanske itd. Navajali bi lahko v nedogled, toda teh nekaj primerov naj zadostuje, da pokažemo, kako obsežno je področje, kjer je mogoče s plodnim sodelovanjem doseči marsikaj trajno koristnega za našo manjšino.
Iz Tržiča
Župani demokratičnih list razpravljali o deželni avtonomiji
Priprave za zborovanja po vaseh in sklicanje občinskih svetov
V petek zvečer so se na sedežu KPI v Tržiču zbralj vsi župani, ki so bili izvoljeni na demokratičnih listah na Goriškem. Glavna tema zborovanja je bila borba za dosego deželne avtonomije. Govor je imel tov. Enzo Menechini. Ta je najprej razložil resolucijo, ki ju je sprejela Zveza demokratičnih občin na svojem vsedržavnem kongresu v Turinu 28. junija, v kateri je jasno povedano, da je dolžnost vlade, da reši to resno vprašanje za Julijsko krajino. Nato je razložil pomen, ki ga ima borba za dosego deželne avtonomije. Jasno je povedal, da vlada noče o tem nič misliti in to dokazuje, da Fanfani ni govoril o zadevi niti ene besede na volilnem zborovanju v Gorici. Isto se je zgodilo, ko so šli
immiiimiiiiimimiuiiiiiimiimiinmiitniiiiHiiiiimi||,,,,,,,,,,m,m,,,,,,i,i,|,,im,i,,i,,i,i|i,»
Kam bomo šli prihodnjo nedeljo?
Doberdobci vas vabijo na praznik ob jezeru
Kjer bo nastopil godbeno-pevski ansambel «Veseli Sentvidčani»
Prosvetno društvo «Jezero« iz Doberdoba vas vabi na tra-dicioinali »PRAZNIK OB JEZERU«, ki ga priredi pod okriljem in s pomočjo ZSPD v nedeljo 23. julija popoldne.
Glavna točka sporeda je nastop godbeno pevskega ansambla “VESELI SENTVID-CANI«, ki bo imel koncert, pri katerem bo nastopil z umetnimi in narodnimi popevkami. Ta ansambel, v katerem je šest godbenikov, dve pevki in napovedovalec, ki bo s svojimi šaljivimi domislicami povezoval posamezne točke programa in skrbel za dobro voljo poslušalcev, nastopa tokrat prvič na Goriškem, čeprav si je drugod že utrdil svoj sloves. Prav gotovo bo žel uspehe tudi na nedeljskem nastopu ob jezeru.
Po tem prvem delu sledi ples ob jezeru, ki bo trajal do polnoči in se ponovi tudi v ponedeljek 24. t. m. od 19. do 24. ure.
Začetek izvajanja programa v nedeljo bo ob 17.30. Od 16. ure dalje pa bo deloval tudi dobro oskrbovan biffe, kjer bodo za žejne točili dobro pijačo in bio tudi za pod zob dovolj izbire.
«Veseli Sentvidčani« bodo nastopali v pestrih gorenjskih narodnih nošah, kot jih vidite na naši sliki.
Opozarjamo tudi, da je cesta iz Doberdoba proti jezeru popravljena in v dobrem stanju za vsa vozila, ki bodo imela tudi dovolj parkirnega prostora tik ob veseličnem prostoru.
Jutri seja doberdobskega občinskega sveta
Jutri ob 20. uri bo v Doberdobu seja doberdobskega občinskega sveta. Na dnevnem redu so važna vprašanja, med njimi izvolitev volilne komisije in odbora podporne ustanove ECA.
Popoldanske počitnice
trgovin v Sovodnjah
Pokrajinska zveza trgovcev nam je poslala seznam trgo-
Vpisovanje otrok v srednjo šolo
Opozarjamo starše otrok, ki so dokončali peti razred osnovne šole, da se zaključi vpisovanje v slovensko nižjo srednjo šolo 25. julija. Za vpis ni več potreben sprejemni izpit in zadostuje spričevalo osnovne šole.
vin iz Sovodenj, ki bodo imele zaprte svoje lokale v popoldanskih urah za poletne počitnice. Ta urnik velja od 17. julija do 31. avgusta in sicer za naslednje trgovine:
Danilo Cotič, Ul. ex Impero 109; Milan Tomšič, Ul. ex Impero 30; Jožef Pelicon, Ul. ex Impero 48; Ladislav Uršič, Ul. ex Impero 126 in Goriška zadruga, Ul. ex Impero 97.
Trgovine ostanejo odprte ob sobotah popoldne in na nave-čer medtedenskih praznikov.
Izidi mature na slovenskem
V ■ ■ I ■■ v v
učiteljišču
Te dni so bili objavljeni izidi zrelostnih izpitov maturantov slovenskega učiteljišča v Gorici.
K zrelostnim izpitom je bilo pripuščenih šest kandidatov. Izdelala sta dva in sicer: Leopold Devetak z Vrha in Marijan Terpin iz Steverjana. Štirje kandadati so dobili popravne izpite, zavrnjen ni bil nobeden.
Novima učiteljema želimo obilo uspehov pri izvrševanju poklica.
Državne etikete na steklenicah za likerje in žganje
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča prizadetim, da ni treba prijaviti uradu UTIF tiste steklenice z likerji ali žganjem, ki že imajo etiketo z naslednjim besedilom:
“Proizvodi, ki so oproščeni davka, ker so namenjeni za potrošnjo na področju Gorice.«
Prav tako ni treba prijaviti steklenic, ki so že odprte za drobno prodajo v javnih lokalih.
Prijavo steklenic, ki morajo biti opremljene z novimi etiketami, je treba predložiti v dvojniku do 20. t. m.
 »#------
Opekel se je pri delu
Včeraj okrog 15. ure so z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 52-letnega delavca Egidija Martellanija, ki stanuje v Gorici Ul. Gel-si 19. Ko je bil zaposlen pri šušilni peči podjetja IGLEA na Tržaški cesti, je nenadoma bušknil ogenj iz peči in ga ožgal po vsej levi roki.
Zdravniki so mu ugotovili opekline II. stopnje in ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
njemu vsi slovenski župani Tržaškega, ki so ga poleg drugega vprašali tudi o deželni avtonomiji. Povedal je tudi, da so v Krščanski demokraciji nekateri, ki hočejo na vsak način deželno avtonomijo. ker je življenjskega pomena za Krščansko demokracijo, ki bi zgubila glasove, če ne bo ta problem rešen. To se vidi tudi v tem, da je tukajšnja Krščanska demokracija razbila zborovanje v Gorici prav o tem problemu. Zato je potrebno, da vlada končno le da jasen odgovor in da se mo rajo občine čimprej zganiti, ker se bo parlament kmalu razšel zaradi poletnih počitnic. Nato se je začela živahna diskusija. Domenili so se, da bodo napravili manifest o zadevi. Nato so sklenili tudi, da bodo po vaseh priredili razna zborovanja, na katerih bodo govorniki jasno nastopili proti vsem sovražnikom deželne avtonomije, bodisi v Krščanski demokraciji bodisi izven nje. Obenem bodo govorili o težavah v obratih IRI in sploh v industriji v naših krajih. Domenili so se tudi, da bodo čimprej sklicali občinske svete, na katerih bodo sprejeli resoluci-e. ki jih bodo poslali uradnim organom.
Dr. Bruno Chientaroli predsednik pokrajinskega sveta
Na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega sveta, ki se je začela ob 21. uri in je trajala skoraj trj ure, je bil izvoljen za novega predsednika pokrajinske uprave dr. Bruno Chientaroli (KD), ki je prejel 13 glasov, 7 glasov pa je dobi] sindikalist Fulvio Bergo-mas (KPI). Za podpredsednika je bil izvoljen odv. Cesa-re Devetak (PSDI), za odbornike pa Pecorari, dr. Marehe-sini in Grigolon, za namestnika pa sta bila izvoljena Bot-tegaro in Vezil (KD).
Po izvolitvi je novi predsednik dr. Bruno Chientaroli prečita] svojo programsko izjavo, v kateri se je zahvalil za izvolitev in priporočal medsebojno spoštovanje stalise posameznih skupin. Omenil je vprašanje deželne avtonomije in predlog za ustanovitev posebnega posvetovalnega odbora treh pokrajin, ki naj bi obravnaval to vprašanje.
Sejo je otvonl svetovalec Fabrizio Severino, ki je pri volitvah prejel največ glasov, ter jo vodil do konca. Med debato, pri kateri se je oglasilo več predstavnikov posameznih skupin, je v imenu slovenskih socialistov pozdravil n®vi pokrajinski svet v slovenščini tudi Ivo Marinčič. V imenu naprednih Slovencev, ki so oddali svoj glas za socialistično stranko, je želel novoizvoljenim svetovalcem plodno delo v korist vsega prebivalstva naše pokrajine.
Seji je prisostvovalo precej občinstva, čeprav je bilo vreme deževno. Pri slovenskem pozdravu so se korektno obnašali tako svetovalci kot občinstvo, z izjemo predstavnika MSI, ki je med govorom svetovalca Marinčiča zapustil sejno dvorano,
V slovenščini je pozdravil tudi predstavnik SFZ prof. Makuc.
v'	^
«Veseli Sentvidčam»
M
Novi goriški župan dr. Luigi Poterzio, ki je bil izvoljen na petkovi seji občinskega sveta. Prejel je demokristjanske in socialdemokratske glasove
S SPD na Kuk
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v soboto 22. in v nedeljo 23. t. m. poldru-gpdnevni izlet preko Tolmina, Loma in Razor planine na Kuk. Izleta se lahko udeleži vsak z lastnim prevoznim sredstvom. Zbirališče v soboto 22. t. m, ob 16. uri na Srebrničevem trgu v Solkanu Kosilo iz nahrbtnika.
OD VČERAJ DO DANES
Sest godbenikov ansambla »Veseli Sentvidčani« iz St. Vida pri Ljubljani, ki bo prihodnjo nedeljo nastopil na ljudskem prazniku ob Doberdobskem jezeru. Godci nastopajo v prelepih gorenjskih narodnih nošah, kot ji vidite na naši sliki
Socialisti za izvedbo deželne avtonomije
Deželni odbor socialistične stranke za deželo Furlanija-Julijska krajina se je sestal v četrtek 13. t.m. v Tržiču z udeležbo odgovornih članov pokrajinskih federacij iz Gorice, Pordenona, Trsta in Vidma.
Po proučitvi sedanjega političnega položaja so udeleženci izrekli soglasje s parlamentarno pobudo stranke s predložitvijo nezaupnice Fanfani-jevi vladi; nezaupnico, ki za-hieva ugotovitev odgovornost: in neizpolnjenih obveznosti demokristjanov in njihovih zaveznikov glede na rešitev važnih političnih in gospodarskih vprašanj, ki tarejo državo.
Ugotovili so, da je med največjimi pomanjkljivostmi Fan-fsnijeve vlade izvedba deželne avtonomije Furlanija-Julij-ska krajina, ki je bila že večkrat obljubljena a še ne izvedena.
Odbor priporoča vsem sociai lirtom, naj podprejo pobude in borbo stranke, ki je sedaj v polnem teku na področju aežele, da bi komisija za u-stavne zadeve pri poslanski zbornici čimprej zaključila razpravo o postopku in prešla k izdelavi enotnega osnutka za statut, ki naj bi ga takoj predložili poslanski zbornici iu senatu v odobritev.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V Gorici se je od 9. do 15 julija rodilo 23 otrok, umrlo je 5 oseb, oklicev je bilo 18, porok pa 6.
Rojstva: Mario Colus (mrtvorojen), Claudio	Gurtner,
Mario Fontanin, Marina Zotti, Giuseppe Paoli (mrtvorojen), Claudio Bisai, Carla Zonch, Silvana Persoglia,	Mariarita
Pradaschia, Flavia Succi, Marina Selva, Lorella Viezzoli, Manuela Perazza,	Massimo
Cevini, Josip Bitežnik, Dario Macor, Marino Bressan, Livia Petrussa, Moreno Zotter, Marino Beltrame, Michele Zan-zariello, Paola Palmiero in Giuliano Sergi.
Roroke: doktor prava Giuseppe Parisi in Ida Lucchi, tekstilni delavec Ezio Brai-dotti in teksti'na delavka Soma Petralia, u.adnik Giovan-m Cipriani in srednješolska učiteljica Marisa Perelli, oL-cir italijanske vojske Bemti Raccampo in dr. Rosa Mar-chisio, mehanik Giulio Saba in Martina Zitter, direktor podjetja Elio Cicigoi in uradnica Maria Buffolini.
Oklici: delavec Rino F.upil in Anna Dorni, mehanik Gio-vanni Sauli m Floriana Devetak, paznik Attilio Dalmas-so in Ada Sobrino, električar Gianfranco Salmi in Onorina Pecchiari, Giovanni Marcuz-zi in Graziella Miani, uradnik Renato Spolvera in Gabriella Borgonovi, šofer Mario Ko-vočič in Olimpia Baučer, ob-hocinik Luciano Collodi in A-ciele Scardovelli, čevljar Pro-spero Marletta in tekstilna delavka Giorgia Dorni, barist Luigi Simonetti in tekstilna delavka Pia Zongar, vajenec F:ho Tomiza in tekstilna delavka Anna Vuga, bolničar Gicvanni Sergio in babica Li-I liana Decolle, agent javne var-
nosti Tarcisio Bonaventura in Erminia Dotto, tekstilni delavec Silvano Castellan in tekstilna delavka Anna Bressan, mehanik Giuseppe Merlo in Ada Lavrenčič, srednješolski učitelj Angelo Spazzapan m siednješolska učiteljica Edit-tn Moratti, tekstilni delavec Remigio Dollani in Maria Zollia, šofer Umberto Berna-sconi in Luisa Sinico.
Smrti:	upokojenec 81-letni
Giuseppe lucchi, upokojenec 73-letni Pietro Zotteri, 28-let-na Danica Gergolet, en dan slrri Rodolfo Bon in delavec 4t-letni Aldo Pozzuoli.
KINO
r (,'Olt/Cl
CORSO. 15.00: “Ubijalec«, M. Mastroianni in Michelin Prešle. Panoramsko platno. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
VERDI. 14.30; “Skrivnost rdeče čeri«, J. Richard in M. Dean. Cinemascope. — V ponedeljek zaprto.
VITTORIA. 15.00: “Tiho po prstih«, J. Perkins in J. Fonda. Ameriški film.
CENTRALE. 15.00: “Maščevanje barbarov«, D. Rocca in A. Steel. Ameriški film. Cinemascope technicolor.
MODERNO. Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA
Čez dan in ponoči je odprta lekarna S. GIUSTO, na Kqrzu Italia št. 242, tel. št. 31-51.
— . —
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26.4 stopinje ob 13. uri in najnižjo 16.4 stopinje ob 3. uri. Povprečna vlaga je znašala 75 odstotkov.
Pogled na sejno dvorano goriškega občinskega sveta med petkovo izvolitvijo župana in odbornikov. Pogled proti klopem svetovalcev leve opozicije. V ozadju so slovenski svetovalci
EDINA PRILIKA
PITASSI
Trgovina Manufaktur nega Blaga
GORICA
CORSO VERDI 92
NADALJUJE Z VELIKIM USPEHOM
PROPAGANDNO
PRODAJO VSEGA POLETNEGA BLAGA
PO SLEDEČIH
ZA MOŠKE Obleke od	L. 6.500 n.
Suknje	»	2.900 »
Hlače	»	1.500 »
Dežni bombažni
plašči	»	5.900 »
Srajce	>	900	»
ZA ZENSKE
Objeke od L. 900 n. Tailleurs » 1.700 »
(krilo in suknja)
Suknje » 1.500 » Dežni bombažni
plašči » 4.900 » Krila plisse » 1.800 »
ZA OTROKE
Obleke od	L. 3.200 n.
Suknje	»	1.200 »
Hlače	»	290	»
Dežni bombažni plašči	»	4.800 »
To je več kot razprodaja! Ustavite se pred izložbenimi okni, se boste prepričali
Dežni plašči iz ny!ona po L. 3.900
n — JU- W-UJ..HU8M M.g—1 >
PnmorsKi unevnije
Prvi dan atletskega dvoboja SZ - ZDA
Novi svetovni in evropski rekordi v ženski in moški štafeti 4x100
Tudi Tamara Press izboljšala rekord v metu diska - Med moškimi vodi ZDA, med ženskami pa Sovjetska zveza
MOSKVA. 15. — Med prvim dnevom atletskega dvoboja leta med Sovjetsko zvezo in ZDA, ki je bil danes na stadionu Lenin, so atleti obeh držav dosegli nekaj izrednih rezultatov. Padlo je nekaj novih svetovnih in tudi evropskih rekordov.
Olimpijska zmagovalka Wil-ma Rudolph je v teku na 100 m izenačila lastni olimpijski in tudi svetovni rekord s časom 11”3. Tudi štafete 4x100 m, tako moške kot ženske, so izboljšale rekorde. Ameriška štafeta v postavi Haynes Jones, Frank Budd, Charles Fra-zier in Paul Drayton je dosegla s časom 39"1 nov svetovni rekord, medtem ko je sovjetska ekipa z Ozoiinom, Politikom, Baztenevom in Kono-valovom izboljšala evropskega s časom 39”4.
Tudi ženski štafeti sta bili uspešni: ameriška (Willie Whi-te; Ernestine Pollard, Vivian Brown in Rudolphova) je s 44”3 dosegla nov svetovni rekord, sovjetska pa v postavi Krepkina, Maslovskaja, Itkma in Šelkanova, evropskega s časom 44”5.
Nov svetovni rekord je dosegla tudi Tamara Press, ki je vrgla disk 57,43 m daleč.
Prejšnji rekord, ki je pripadal sovjetski tekmovalki, je bi!
57,15 m.
Po prvem dnevu tekmovanja vodi ZDA z 61 točkami medtem ko jih ima Sovjetska zveza 46. To seveda v moških disciplinah, ker v ženskah vodi Sovjetska zveza z 31:21.
Izidi današnjih tekmovanj so naslednji:
TROSKOK
1. KRAJER (SZ) 16,68,	2.
Fedesejev (SZ) 16,06, 3. Shar-pe (ZDA) 15,65,	4. Floerke
(ZDA) 15,43.
DISK (ženske)
1. PRESS (SZ) 57,43 (nov svet. rekord),), 2. Ponomareva (SZ) 53,24, 3. Shephard (ZDA) 45,39, 4. McCarthy (ZDA) 39,59,
10.060 M
1. Z AH AROV (SZ) 29’34”4, 2. Virkus (SZ) 29’43”, 3. Gut-knecht (ZDA) 30’13”8, 4. Kitt (ZDA) 32’44”8.
800 M (moški)
1. SIEVERT (ZDA) 1'46”8, 2. Dupree (ZDA) 1’47”3, 3. Sa-vinkov (SZ) 1’47’’4 (nov sovjetski rekord), 4. Buličev (SZ) 1’48”2.
KROGLA (moški)
1. GUBNER (ZDA) 18,48, 2. Silvester (ZDA) 18,43, 3. Pips-nis (SZ) 18,11, 4. Varanauskas (SZ) 17,7.8.
PALICA
1. Uelses (ZDA) 4.69, 2.Wad-sworth (ZDA) 4,60, 3. Krasov-skis (SZ) 4,50,	4.	Petrenko
(SZ) 4,40.
400 M (moški)
1. WILLIAMS (ZDA) 46,07, 2. Plumer (ZDA) 46,09. 3. Rahmanov (SZ) 47,00, 4. Arkipčuk (SZ) 47,06.
KOPJE (ženske)
1. OZOLINA (SZ) 54,79, 2. Porčakova (SZ) 52,28, 3. Me-nodka (ZDA) 43.06, 4. Davenport (ZDA) 40,55.
110 m zapreke
1. HAYES JONES (ZDA) 13”8
2. Anatoli Mihajlov (SZ) 13”9
3. Francis Washington (ZDA) 13”9
4. Kistjakov (SZ) 13”9
Višina (ženske)
1. TAJSIJA CENCIK (SZ) 1.70 m
2. Barbara Brovvn (ZDA) 1.65
3. Galina Dolja (SZ) 1.65
4. Johann Terry IZDA) 1.50
100 m ženske
1. WILMA RUDOLPH (ZDA) 11 ”3
2. Marija Itkina (SZ) 11’5
Nekaj slik z boksarskega dvoboja
Trst-Crvena
Dva
odlična slovenska desete-roborca
Brodnik in Kolnik med svetovno elito
Brodnik 12. na svetu in 5. v Evropi - S svojim novim rekordom bi bil na rimski olimpiadi 5.
3. Maslovskaja (SZ) 11”6
4. 0’Neal (ZDA)
Kladivo
1. HUDENKOV (SZ) 66.34 m
2. Bakarinov (SZ) 64.91
3. Pagani (ZDA) 57.45
4. Backus (ZDA) 55.80
100 m (moški)
1. BUDD (ZDA) 10”3,
2. Drayten (ZDA) 10”4,
3. Prokorovski (SZ) 1IT5,
4. Konovalov (SZ) 10”6.
HOJA 20 KM 1. SOLODOV (SZ) 1.38’11”2.
2. Paničkin (SZ) 1.39’30”4, 3.
Mortland (ZDA) 1.42’23”6, 4.
Zinn (ZDA) 1.44’58”2.
flllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUlllllll,llllllll
Dvajseta etapa kolesarske dirke po Franciji
Ponovna zmaga Darrigada pred Viotom in Carlesijem
Deseteroboj je prav gotovo najpopolnejša atletska disciplina. Atlet, ki tekmuje v deseteroboju, mora biti vsestranski, kar pomeni, da mo ra v desetih normalnih atletskih disciplinah dosegati nadpovprečne rezultate, če hoče uspešno konkurirati recimo vsaj v mednarodnem, evropskem če že ne svetovnem merilu.
Kaj pa pomeni dosegati v desetih različnih disciplinah nadpovprečne rezultate v mednarodnem merilu, si lahko prav predstavljamo samo če pomislimo, da mora en sam atlet biti obenem odličen šprinter, metalec diska, kopja in krogle, dolgoprogaš in skakalec v daljino, višino in s palico.
In vendar so na svetu atle-
Danes zaključna etapa dirke Tours-Pariz
TOURS, 15. — Cilj predzadnje etape letošnjega Tou-ra za profesionalne kolesarje je postal plen Francoza Dar-rigada, ki je privozil do Toursa na čelu precejšnje skupine. Najhujša borba je bila med Viotom in Carlesijem za drugo mesto.
Italijan se je moral zadovoljiti s tretjim, s čimer je lz-
Ekipa Crvene zvezde med predstavljanjem občinstvu
Tržaško moštvo pred petkovim nastopom z Beograjčani
gubil pol minute odbitka, kar bi mu zadostovalo, da bi izpodrinil Gaula z njegovega drugega mesta.
Glavna skupina z vsemi najboljšimi je namreč privozila r.,i cilj z istim časom, zaradi česar je ostal vrh splošne lestvice nespremenjen.
Anquetil bo tako jutri, ko bo zadnja etapa na 352 km dolgi progi od Toursa do Pariza, privozil do končnega cilja z rumeno majico, katero si je osvojil že v prvi etapi letošnje dirke po Franciji, ki je bolj razočarala kot zadovoljila.
Vrstni red na cilju je naslednji:
1. DARRIGADE (Fr.) 8.35’59” (z odbitkom 8.34’59”),
2. Viot (PNE) (z odbitkom 8.35T9”),
3. Carlesi (It.),
4. Gainche (OSO), 5. Ignolin (OSO), 6. Van Aerde (Bel.) 7. Pellegrini (It.), 8. Aerenhouts (Bel.) 9. Iturat (Sp.) 10. Da-men (Hol.) itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1. ANQUETIL (Fr.) 115.30’46”
2. Gaul (Sv.-Luks) z zaostankom 10.02”,
3. Carlesi (It.) 1006”,
4. Junkermann (Nem.) 13’55", 5. Manzaneque (Sp. 14T3", 6. Massignan (It.) 15’29”, 7. Pe-rez-Frances (Sp.) 18’27”, 8. Dot-to (CM) 19‘30”, 9. Adriaens-sens (Bel.) 25'51”, 10. Pauwels (Bel.) 26’27”, 11. 11. Hoevenaers (Bel.), 12. Ruegg (Sv.-Luks.), 13. Van Aerde (Bel.) 14. Gainche (OSO), 15. Zamboni (It.), 16. Plankaert (Bel.) 17. Aerenhouts (Bel.) 18. Anglade (Fr.), 19. Mastrotto (Fr.), 20. Fou-cher (OSO) itd.
Atletsko prvenstvo Velike Britanije
Tržačan Švara zmagal na 120 jard zapreke
LONDON, 15.	—	Tržačan
Nereo Švara, ki se je udeležil britanskega državnega prvenstva v atletiki, je zmagal v finalu teka na 120 jard z zaprekami s časom 14”4 pred Angležem Birrellom in Južnoafričanom Malanom.
— « »—----
ATLETIKA V BELLUNU
Po prvem dnevu dvoboja Španija - Italija B 38:28
BELLUNO, 15. — Danes re je v skrajno slabem vremenu začel atletski dvoboj med Italijo B in Španijo. Po prvem dnevu vodijo Spanci 38:28. V
vseh disciplinah, razen v metu krogle, kjer je zmagal Italijan Monti, so Spanci zasedli prvo mesto.
Zmagovalci v posameznih panogah:
100 m:
ASENZIO (Sp.) 10”8
400 m:
BARBEITOS (Sp.) 49”1
Krogla:
MONTI (Italija) 1.5,92 m
5.000 m:
ALONZO (Sp.) 14’53”
1.500 m:
BARRIS (Sp.) 3’56”9
Troskok:
ARETA (Sp.) 15,04 m
ti, ki tudi kot' desetoroborci dosegajo v posameznih disciplinah rezultate blizu kontinentalnih in svetovnih rekordov, da seveaa o državnih niti ne govorimo. Kljub temu pa je bolj kot od nekaterih vrhunskih rezultatov v posameznih disciplinah deseteroboja važno, da dosega atlet čimbolj uravnovešene rezultate v vseh desetih disciplinah pod pogojem seveda, da je tudi ta uravnovešenost na dovolj visokem nivoju.
Najbolj znana desetorobarca na svetu sla Američan Johnson in Rus Kuznecov, čeprav pripada svetovni rekord od lani Amerikancu Mulkeyu. Poleg teh treh se v svetovnem merilu uveljavljajo še Kitajec Jang s Formoze, Nemec Lauer, Rusa Kutenko in Palu ter Amerikanci Edstroem, Campbell, Mathias in Hermann.
Med vso to svetovno elito Pa se je v preteklih dneh vrinilo še eno ime, v evropskem merilu sicer ne toliko nepomembnega slovenskega atleta Jožeta Brodnika iz Celja, ki je preteklo nedeljo izboljšal svoj državni rekord, z, njim pa se obenem povzpel na 12. mesto v svetovni lestvici vseh časov od kar se beleži zgodovina deseteroboja, na 5. mesto v Evropi in dosegel tretji najboljši letošnji rezultat v Evropi ter peti na svetu. S svojim celjskim rekordom 7466 točk, bi bil peti na olimpijskih igrah v Rimu, kjer je
AVTOMOBILIZEM
AINTREE, 15.	—	Wolfang
von Trips je danes zmagal z avtom vrste Ferrari v dirki za veliko avtomobilsko nagrado Anglije.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiaiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
Trinajsta etapa amaterskega Toura
Holandec Janssen prvi na cilju Jugoslovan Levačič 5. v lestvici
Danes bo zadnja etapa na progi Blois-Pariz
TOURS, 15. — Med današnjo, trinajsto etapo amaterskega Toura so se udeleženci potrudili in so celotno 204 km dolgo progo iz Limogesa do Toursa prevozili s povprečno hitrostjo 41 km na uro. Na start se je prijavilo 78 kolesarjev. Manjkal pa je Jugoslovan 2irovnik, ki se je med včerajšnjo etapo na kronometer pri padcu tako poškodoval, da je moral danes odstopiti.
V prvih kilometrih so Italijani diktirali hiter tempo vožnje, s čimer so hoteli preprečiti vsakršen poskus bega. Sele po 100 km vožnje je Francoz Beaugrere zbežal, ter potegnil za seboj Polaka Gaz-do, Luksemburžana Jacobsa, Jugoslovana Levačiča ter druge. Tej bežeči skupini so se kasneje pridružili še drugi kolesarji, med katerimi je bil tudi Holandec Janssen. Dva kilometra pred ciljem je na majhnem vzponu zbežal Belgijec Christiaens, ki je tudi prvi prevozil do dirkališčne steze. Pred predzadnjim zavojem pa je Holandec Janssen v sprintu prehitel Belgijca in si zagotovil zmago v predzadnji etapi amaterske dirke po Franciji. Levačič je privozil s prvo skupino in je zasedel deveto mesto, s čimer si je ponovno popravil položaj v splošni lestvici, kjer je sedaj peti. Čeprav je Italijan De Rosso privozil z drugo skupino, ki je prišla na cilj štiri minute kasneje, je še vedno obdržal rumeno majico najboljšega. Jutri bo zadnja etapa na progi Blo-is-Pariz.
Vrstni red na cilju je naslednji;
1. JANSSEN (Hol.) 4.55’41’ (z odbitkom 4.54’41”),
2. Chnstjaens (Bel.) 4.55’34” (z odbitkom 4.55’04”),
3. Steyaert (Bel.) 4.55’41”,
4. Svviatek (Pol.), 5. Beaufre-re (Fr.), 6. Holmes (V. B.). 7. Bangsborg (Skand.), 8. Gazda (Pol.), 9. Levačič (Jug.), 10. E. Jacobs (Luks.), 11. Van D’Hu-ynslager (Bel.), 12. Zancanaro (It.), 4.57’47”, 13. Cruz (Sp.), 4.58’01”, 14. Petterson (Skand.) 4.58’09”, 15. Hernandez (Sp.) 16. Henckaerts (Bel.) 4.59’29” itd. itd.
SPLOSNA LESTVICA
1. DE ROSSO (It.) 55.33’45”,
2. Gabica (Sp.) z zaostankom 38”,
3. Van D’Huynslager (Bel.) 9’22”,
4. Kunder (Nem.) 11’03”,
5. Levačič (Jug.) 11’57” 6. Cauvet (Fr.) 13’46”, 7. Cruz (Sp.)	13’51”, 8. Jaisli (Sv.)
15’03” 9. Janssen (Hol.) 15’50”, 10. Cardoso (Port.) 1610”, 11. Gatvliczek (Pol.) 16T6”,	12.
Genet (Fr.) 16’28”, 13. Zancanaro (It.) 16’51”, 14. Desmeth (Bel.) 20'44”, 15. Nijs (Bel.) 21’30”, itd.
zasedel «samo» 9. mesto.
Dosedanja svetovna lestvica deseteroborcev je naslednja:
8709 Mulkey (ZDA)
8683 Johnson (ZDA)
8426 Jang (Formoza)
8357 Kuznecov (SZ)
8176 Edstroem (ZDA)
8126 Kutenko (SZ)
7955 Lauer (Nem.)
7937 Campbell (ZDA)
7887 Mathias (ZDA)
7800 Hermann (ZDA)
7598 Palu (SZ)
7466 Brodnik (Jug.)
V posameznih disciplinah deseteroboja je Brodnik dosegel naslednje rezultate; 100 m — 11”5, daljina — 6,67, krogla — 14,35, višina — 1,86, 400 m — 50”6, 110 m ovire — 14”8, disk
— 40,58, palica — 4,00, kopje
— 70,24, 1500 m — 4’48”0.
Kolikšna je vrednost Brodnikovega rezultata lahko raz-vidimo tudi iz tega, da je na nedavnem atletskem šestero-boju v Parizu med Nemčijo, Francijo, Italijo, Holandsko, Belgijo in Švico, torej med državami, ki sodijo v evropski atletski vrh, dosegel zmagovalec Holandec Kamerbek le 7076 točk, najboljši Nemec le 7009, najboljši Italijan Sar le 6577 točk, najboljšega Francoza pa sploh ni bilo med prvimi šestimi.
Ob Brodnikovem sijajnem rezultatu pa nikakor ne smemo prezreti niti rezultata njegovega klubskega tovariša prav tako Celjana Mirka Kolnika, ki je istočasno kot Brodnik tudi sam izboljšal prejšnji jugoslovanski rekord s 7087 točkami, s čimer bi se v okviru omenjenega šestero-boja v Parizu tudi uvrstil na prvo mesto in s katerim se je na svetovni leseviči vseh časov povzpel na 28. mesto, na absolutni evropski lestvici na 17. mesto, na olimpiadi v Rimu pa bi s tem rezultatom dosegel 8. mesto. Zanimivo je pri tem. da je dosegel Kolnik kar v štirih disciplinah boljše rezultate kot Brodnik in med njimi celo taka kot 7,14
v skoku v daljino in 4,20 v skoku s palico.
Njegovi posamezni rezultati so bili naslednji:	100 m —
10”7, daljina — 7,20, krogla — 13,77, višina — 1,74, 400 m — 5Q”4, 110 m ovire — 14”9, disk
— 39,61, palica — 4,20, kopje
— 54.13, 1500 m — 5’40”0.
Oba odlična slovenska atleta glede na njuno relativno mladost (stara sta 25 let) še možnost napredovanja. Brodnikovi šibki točki sta 100 m in disk in če bi se v teh dveh disciplinah popravil od 11”5 vsaj na 11”2, oz. od 40,58 vsaj na 43 m, kar je povsem mogoče, bi lahko z najresnejšimi izgledi posegel v borbo za eno od treh kolajn na evropskem atletskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Beogradu.
Tako Brodnik kot Kolnik pa nista samo odlična in vsestranska športnika, temveč tudi vzgled marljivosti in požrtvovalnosti. Njuni uspehi so rezultat vztrajnih in resnih prizadevanj skozi vse leto. Kolnik je na primer začel z letošnjim treningom na stadionu «Borisa Kidriča« v Celju, ko je bil ta še pod debelim snegom. Treniral je vsak dan, prihajal je med prvimi in odhajal s stadiona med zadnjimi. Sicer pa je Kolnik telovadni učitelj. Zjutraj je vadil z dijaki v telovadnici, popoldne je treniral sam, zvečer pa je zopet delal v telovadnici, kjer je vodil vaje «Kladivarjevih» mladink.
Brodnik je medtem polagal v Ljubljani zaključne izpite na tehnični fakulteti. Vsak prosti čas med učenjem je izkoristil za skok na igrišče. Postal je inžfenir, se vrnil v Celje in nadaljeval s treningom skupno s Kolnikom. Meseci njunega vsestranskega napora so končno dali rezultate, na katera smo lahko kot Slovenci še posebej ponosni, saj ne pomeni tako malo, da sta kar dva predstavnika nekaj več kot enomilijonskega naroda med najboljšimi deseteroborci v Evropi in na svetu.
j. k.
Najnovejši izum moderne tehni!:e Superautomatic s 57 rubini
milili
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA	S
EMPORIO DEL MOTOCICLO
LORENZI
TRST, Ul. S. Lazzaro ^ Tel. 24-245
Dobite: Avtomobile Fiat 1100. 600, topolino, vespe, lambrete nove in rablje-ne, nadomestne dele vse motorje in avte po zelo ugodnih cenah-
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško, tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me.
secu direktno Trst . New York.
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agenta
AGENZ1A MARITTIMA M EDITE H H AN E A, Via Mila no 4-1, Trst — telefon 24-188
"SeUeime*
ie go.Uom toplo 1 ptipotoea lilllllllllllllllllimillllllll Ljubljana - Tel. 21-280
2 00M „
OO	«
»
NOVA GORICA
Vabi goste na odlično hrano in pijačo ter pri-
jetno eabavo.
Dohod z avtomobilom.
TRSTELJU na KRAS«
g	komeN
Odprta ob sobotah in ,S nedeUah vabi goste n8 odlično hrano in pijač® j ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom.
(bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12
Hotel «ADRIA» - Ankaran
obvešCa cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst-	k
^ no hrano in izbranimi pijačami.
Priporočamo se in iamčimo za Kulturno In sodobno posirežbo
Hotel ADRIA ANKARAN
GOSTINSKI SOLSK1 CENI ER
HOTEL KRIM — BLED — tel. 415, 419
Prvorazredna postrežba — odlična Kuhinj* — narodne specialitete — udobne sobe
/IoIpI
Cvnftnl
tel. 6138. .........
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno	godba in	ples
je ena najlepših gorskih dolin na svetu pod Savinjskimi planinami. Izredna klima vpliva blagodejno na preutrujenost, udoben planinski hotel pa zagotavlja odličen počitek.
- inOLMA
Prospekti m informacije so na voljo pri Celjski turistični zv"zi Celje.
HM
Hotel «SL()1\»
LJUBLJANA l’l tov a ul
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
Grand hotel
LJUBI.J ANA
nudi vse gostinske usiuSe po zmernih cenah ter priporoča za cenjeni obd*
Hote! «TRIGLAV» - Koper
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sob*-terasa. NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM POGHAMOM
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO JAMO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30 lb m 17.3*1
IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVA
mm mm Map- M M	■■■	m	Nova Coriea, nudi udobne sobe V°
rAnK HOTEL GORICA xmernihcenah’ pr*™rsmohuhini°
Pie« v čet rt«* k. Noboto in nedelj4*
m
Vest na drugi strani je bila dokaj razumljiva. Imela je začetek, in konec. V suhi skoposti je razločno povedala, da je mlada Kristina Povžanec umrla.
Samovoljno?
Samovoljno.
Ne, nikakega pisanja ni zapustila.
Ležala je na mrzlih tleh. Legla je na črne in rdeče škrlice mračne kuhinje v starem mestu in umrla. Na štedilniku je tlelo prgišče črnega bukovega oglja...
Palčiča že dolgo ni bilo iz hiše. Ležal je že toliko časa, da je rjuha orumenela in si je pajek nemoteno tkal mrežo v čevlju pod posteljo. V luči razvlečenih dni so sive oči odkrivale čudne podobe na razpokanih stenah; med nečkastimi podnicami so zijale široke špranje z nesnago, pod češnjevo skrinjo se je kopičila črvojedina. Prostor je bil poln utrujajočega vonja. Po plesni in starosti je dišalo. Prav vse je jemalo svoj konec v tej sobi, razen trdoživih grč v podu. Cas jih je stružil mnogo počasneje nego mehko macesnovo rast. Palčič se je čestokrat zamujal s temi grčami: med ljudmi ni grč, ki bi preživele nekaj rodov, si je mislil.
Kaj nas še čaka, je vzdihnil včasih. O, ti moj ljubi bog nebeški!
Ponoči se je strop spustil k podu, zatohla soba se je manjšala, manjšala se je, dokler ga ni utesnila v podolgovato leseno korito. Nad koritom se je poveznil pokrov in osamil Palčiča v moj-eči tesni. Tako je ždel otrplo, ločen od živega sveta, od letnega časa, od človeških obrazov in njihovih čustev. V popolni tišini in črnini je čakal, kdaj se bodo onstran grozljive stene oglasili zamolkli udarci. In ko se mu je to zazdelo, je okrepil vso svojo voljo. Prava reč, ta mora, si je mislil. Iztegnil bo roko, pograbil rože-nasto palico in udaril. Prava reč, ta strah! Toda, če udari s čelom v pokrov, če zadenejo členki v les
Marsikatero noc je Palčič negibno čakal, da je
jutranji svit zaokrožil višnjevkasto liso na oknu in ves ta čas razmišljal o smrti. To je od poležavanja, si je rekel.
Nekega dne je naročil sosedi, naj se pomeni z Janezom Kalcem. Kdo ve, če bi ga utegnil potegniti tja do ceste? S tistim njegovim vozičkom bi se prav rad zapeljal tja do Markovšfeine.
O tem naj se pomeni z njim, Karlina.
Karlina je odnesla skledico s prežganko; tudi jetrnice se Palčič ni dotaknil.
Ali mu ni prav nič do jedi, je vprašala.
Palčič je dvignil in spustil veke. Komaj opazno je trenil z roko, kakor da odganja muho. Prav nič ne, bi se reklo.
Naslednji dan je prišel Janez Kaleč s svojim vozičkom; ustavil je Cigana pred hišo, oho, in skočil na pod. Palčič je sedel na postelji. V svoji dobri crni obleki in s klobukom na glavi, ves pozapet in osna-žen je sedel tam, opirajoč se ob rob postelje. Nagnjen nekoliko naprej je gledal Janeza od spodaj navzgor, v nekam norčavi drži, ki naj bi opravičila njegovo muhavost. Toda Janez se ni prav nič čudil Palčičevi želji, dokaj bolj ga je iznenadila bela, suha koža njegovih rok in obraza v črnini klobuka in obleke. In brada in dlake po vratu, vse se je ujemalo z barvo kože, kakor da se je Palčič umil v apnenem beležu.
Janez je šel k postelji. Pomagal mu bo, je rekel. PTitrdil si Je klobuk, ko da ima dvigniti težko breme, in obesil Palčiča nase. Toda moči, ki jo je pri tem napel, je bilo vse preveč za Palčičevo težo. Izpraznjen koš, si je mislil, ter ga skoraj zanesel dol po stopnicah.
Palčič se je razveselil. «Takole, po štirih bi že hodil,* je rekel.
Svetloba m zrak sta ga osvežila, kakor da je spi! čašo močne pijače.
Ce sedi udobno?
«0, prav udobno,* je rekel Palčič z močneje obarvanim glasom, »prav prijetno je na temle vozičku. Tako me ima, da bi vstal in zakikirikal. Da, da, moral bi bil že prej priti na to misel, človek se na poležavanje vse preveč navadi. In potem, kakopak, sploh ne more več vstati, akoravno ga bude z vsemi štirimi.*
Janez je odmotal vajeti, potem je skočil k Palčiču. Hii!
Cigan je krivil vrat in rožljal z žvalo. Hotel je prhniti z dvorišča, kakor da gre na veselico. Kam pa pridemo, je rekel Janez. Tu imamo bolnika, ti pa ... Vee, pot je kakor lestva!
šele pod vasjo, na ravni, zvoženi poti je pustil Ciganu nekaj veselja.
«Vse preveč spočit je,» je rekel.
Palčič je kimal. Opirajoč se na palico je skušal sedeti čim bolj trdno. Spotoma je pasel oči na nemimi živali. To je življenje, si je rekel. Toda tamle je bilo razpotje in Janez še vedno ni vedel, kam naj zavije.
«V Markovščino, torej?*
«Da. Pravzaprav ne v vas. Tja do ceste, bi rekel ...»
Dvignil je glavo, da bi s poraščenim obrazom prestregel čimveč igrive sapice, ki je nastajala z drncem. Lovila š£ mu je v brado in okoli senc, mehka, topla sapica, prepojena z vonjavo borovine in Palči-čeve nosnice, otopele v zadahu po plesni in izgorevajočem vosku, so jo hlepeče vdihavale.
«Jaz bi vseeno skočil tja,* je rekel Janez tPotem ko smo že tukaj, bi dal Ciganu pregledati kopita»
«Pri kovaču?*
«Da, pri Farmanu.*
Lepo, lepo!
Janez je pogledal po Palčiču, izpod čela se je ozrl po njem ter si mislil, da pač nekaj govor;, tale Palčič, nekaj odgovarja, a se z mislijo prav nič ne zamuja pri svojih besedah. Slab je. si je rekel. On
bi mu prav rad ustregel s tole vožnjo, prav rad ,c ga razveselil s tem, a doslej se še nič ni vedelo, kod se bosta peljala.
Sonce se je zataknilo za zgoščeno kopreno ot>1*
kov; ta je bila razvlečena od škrljevcev Vse tja
d«
Slavnika, in tako je ležala nad grižo moreča, zaFL na toplota. Svetloba ni puščala nikakih senc. Dan , je svetil v enakomerni luči, ki je ožila obzorja motnimi obrisi. Vsakdanjost prirodnih barv se L spačila v modrikasto sivino. Kljub temu se je P* peljal v ta dan z olajšanjem, z nasmeškom in P, | prtimi očmi. To je življenje, je šepetal, to je zdrav) '
Ali ni nekaj rekel?
Ne. Palčič je mižal.	j,
Janez je s spodnjo ustnico poudaril storjeno do , nost, potem se je prepustil pozibavanju voza, dr®”^ vosti, ki je bila v zraku in ki se je polaščala 1 njegovih udov. Cigan je hitel v klanček. Kopita ^ zastavljal s takšno odločnostjo, da je podkev tu je tam vžgala iskro na belem apnencu. Ob tej se potem vnela domišljija in v miselni povezavi rela v odblesku večernega sonca nad zalivom .\o razgreti cesti podrsavajo volovski parklji in drpZ se v plast prahu, ki duši tapljanje. Iz botaške grap® plazi mrak. Vedno več ga Je.
Ali se boš oženil? ...
Ce se bom ženil, se bom poleti.
Tedaj se je oglasil Palčič. Oho, je rekel, če bi pristavil.	,,f
Pod njima je bila cesta. Z obronka griže Je % vidna na levo, tja proti Gradišču; na desno je * efl v zelenje, ki je obdajalo vas, in se skrila v hijj Tam je iz drevja molel osivel zvonik, nekaj svisli je tudi bilo videti od tod, toda cesta se o*1' Markovšetne ni več pokazala očem. Samo na 1 samo proti Reki je valovil in se penil bel trak. ^
(Nadaljevanje