3 nč.
28. številka.
(v Trsta, v četrtek zjntraj dne 5 marca 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
iahnift po trikrat na teden v ieatih iz-danjih ob ti O P kili, ćetrtkih in isobotaall. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. tiri Tefer. — Obojno izdanje stan«: za Jeden meseo . t. 1.—, izven Avatrije f. 1.50 it« tri mesec. . „ S — , . » pt l leta . . „	, . »
zt. Isto . , „ 12.— . » . iS.— Naročnino J« plačevati naprej aa aaroibe kroz prllažene naročnina aa aprava •ilra.
Pasamićne Številke ae dobivajo dajal ntcah tobafca v lrntu po issren Trgta po 4k nvfi.
■irvuuv
irava ne
a * plu-
a n vi,,
EDINOST
Oglaai ae račune po tarifa v petita; ia naslov« z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana. osmrtnice in javnu zalivale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi,
Vai dopiai naj se po&iljajo uredništva: alioa Caaerma ftt. 13. Vsako pi«mo mora biti frankovano, kor nefrankovana so ne aprejomajo. Rokopisi se n« vračajo.
Naročnino, reklamacije ii> o^laao sprejema upravniitvn ulion Molino piu-"olo hSt. 3. TI. nadst. Naročnino in oglasa je plaiavati loeo Trat. Odprte reklam* rije ao proate pn4tt»ine.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko,
,y •«■»••«< Je mM".
Ženska joflroiiica Me s?. Cirila in Metoda v Trsti
V nedeljo dne 1. merca imela je ženska podružnica svoj 9. redni občni zbor v prosterih „Slovanske Čitalnice-.
Ob 3. uri zbralo se je izredno mnogo lepih gospa in gospodičin, da slišijo, kako je deloval v minolem leta podružnični odbor.
Predsedovala je prvomestnica g. F r a n j a Pertotova. Pozdravila je prav srčno navzoče dame, predstavila jim vladnega komisarja, a zatem prosila g.dično tajnico, da prečita poročilo o delovanju minolega leta.
Poročilo tajničino o delovanju leta 1895. se je glasilo:
Slavni občni zbor, čestite družabnice!
Odstopajoči odbor stoji zopet pred Vami, velecenjene družabnice, da Vam poroča o svojem delovanju v minolem (letu, ki ni bilo milo nam Slovencem v marsikakem oziru. Prebili smo v ■veji prošlosti marsikaj, prebijamo še in z božjo pomočjo prebijemo Se hude udarce, ki bi utegnili priti na nas.
Pa vrnimo se k poročilu I Odbor, katerega ste si lani izvolile, konstituiral se je tako: G. Pertotova, predsednica; g.a Macakova, njena namestnica, g.čua Nadlišekova, tajnica, njena namestnica g.čna Delkinova, blagajnica g.čna Man-kočeva, a g.a Ponikvarjeva namestnica.
Odbor se jo zbral mntgokrat v sejah, ko je bilo treba rešiti kako važnejšo stvar in v mnegih sejah pomagal je g. prof. Mandid se svojim svetom, na čemer lepa mu hvala!
Omeniti mi je naše gospe pt vomestnice. Bila nam je predsednica le eno leto, ali ona je bila tako marljiva in pridebila si je kakor prvomestnica toliko zaslug, da se ji moramo tu-le prav srčuo zahvaliti. Pridobila je mnogo novih družabnic in donesla toliko ustanovnine, da ji mora biti hvaležna vsa podružnica. Obžalovati moramo (čula sem izza kulis, da bi bila ta g.a predsednica voljena zopet in zopet ter vedno) obžalovati moramo tong, da se je g.a za trdno odpovedala predsedništvu iz
PODLISTEK.
S amomovilec.
Up. »račko.
(Konec.)
Drugi dan napravljal je Lojze v županovi sobi naipokorniši obraz in ustm^no ulagal svojo prošnjo :
•Gospod župan prosim dovoljenja, jaz bi se rad oženil". V grlu ga je nekaj peklo in oči je upiral v tla.
Iz očeta župana pa ni bilo dolgo nobenega glasu In ko se je začul, bil je za Lojzeta sila žalosten:
„Le pojdi Lojze, ne bo nič, ti se nimaš na kq ženiti 1"
Brez slovesa je izginil skozi vrata. V srcu pa mu je bilo neizrečno hudo. Divjal je po pašnikih in gozdu, potolažiti se pa ni mogel. Nekaj pa mn je vendar prišlo na inisel, namreč to, da bo prosil na deželni odbor privoljenja. To ga je umirilo, vendar pa jh legel k počitku groznim srdom v •reu na očeta župana.
Ljsdje so razvedeli, da se Vršiček ženi, da ni dobil privoljenja, dostavili »o pa še veliko rečij,
raznih obiteljskih vzrokov, ter ji nikakor ni več možno biti na čelu naše podružnice.
Za to, kar je storila, presrčna ji hvala!
O prazniku sv. Cirila in Metoda imela je šolska mladež slovenske šent-jakobske šole sv. mašo, kjer je bil zastopan vaš odbor, a po maši pogostil je isti otroke iz otroškega vrta in iz razredov (okolo 400 otrok) se sladčicami in mali-novcem, nabranim med rodoljubnimi in radodarnimi slovenskimi trgovci, katerim izrekamo tu-le srčno zahvalo in se ob enem priporočamo še za v prihodnje. Hvalo lepo tudi g. Metlikovičevi, ki je nabirala te stvari prav pridno, kakor tudi za Ciril-Metodijski dar in ob Božičnici.
O Ciril-Motodovem prazniku se je nabiral Ciril-Metodijski dar, ki je prišel stalno v navado med nami; vsaka odborniea je dobila zato posebno polo, na katero so se upi so vali darovatelji. Nabrala se je ob tej priliki precejšnja svota denarja.
Strašni potres, ki je prizadel po vseh naših pokrajinah mnogo skrbi, a največ središču našemu — Ljubljani, zakrivil je med drugim tudi, da naša podružnica ni mogla delovati tako z uspehom, kakor bi bile rade in smo doslej. Izostati je moral baš radi tega običajni vsakoletni veliki koncert, ki ga prireja navadno v kakem gledališči naša ženska podružnica v zvezi se slavno možko; a kakor je poročal gosp. tajnik moške podružnice v svojem poročilu, napravil se je koncert v telovadnici .Tržaškega Sokola", kjer so bili doneski prav povoljni, ako pomislimo na vse zapreke, ki bi bile lahko ustavile občinstvo doma, ako bi ne bilo tako vneto za našo šolsko družbo.
Kakor že veste izvestno, če drugači ne, iz poročila g. tajnika možke podružnice, ni bilo za letos otroškega vrta pri sv. Jakobu in zato je tudi odpadla Božićnica. Nabiral je pa vaš odbor v to svrho prav pridno in slavno občinstvo slovensko ni bilo tudi letos manj radodarno nego običajno; navadilo se je temu in sedaj že vsak rad žrtvuje, kar more, za uboge naše otroke. Presrčna hvala vsem, a posebe še onim, ki so pomagali nabirati.
ki so poveličavale njegovo ime. Katro so izpraše-vali, <<a-li se res misli možiti in kaj da misli početi s tem starcem. Ona pa se jim je le smejala, odgovarjala pa nič.
Lojze je obiskoval Katro pogostoma, vse se mu je zdelo tako lepo v njeni bližini. Ona ga je izpraševala z navideznim zanimanjem, kako in kaj je s privoljenjem ? In on jej je razkladal, kakor je vedel in znal, do kedaj utegne dobiti dovoljenje za ženitev. Norčevala se je iz njega kolikor se je hotela, česar pa on ni zapazil v goreči zaljubljenosti svoji.
Sčasoma ga je bila sila tudi Katra. Nekega večera prinesel jej je pisano privoljenje. Bil je ves iz sebe. Kar objel bi jo bil, samo da bi se mu bila pustila. Njej pa je bilo žal, da je reveža pripravila tako daleč. Rada bi mu bila rekla že prej, da ga ne mara, da se ž njim le norčuje, ali vselej si je privoščila še malo zabave. Katra je mislila, da privoljenja nikdar ne dobi in s tem pojdeta narazen. Sediy pa ni bilo tako. Nasmehnila se mu ni ko je vstopil in še hrbet mu je obrnila. A 011 se ni menil za to v svoji reči
„Jutri pojdeva v župnišče, dava na oklice!" pričel je naglo Lojze.
Ona je molčala, smilil se jej je ta bedak.
Napravilo se je, kakor posnamete iz pore-čila g.čne blagajnice, 75 parov črevljev, deških in dekliških oblek, darovalo se je dalje mnogo metrov raznega blaga, rokavic, nogavic, rut, robcev itd. Ker se je vsega tega nakupilo dovolj in tudi darovalo gretarski podružnici za ondašnji otroški vrtec, poslalo s« je 200 gld. vodstvu v Ljubljano in tako je postala naše podružnica zopet pokroviteljica. Vsem blagim darovalcem in daro-valkam presrčna hvala in Bog povrni.
Še eno veselo vest imam: blagorodna gospa Antonijeta Š a b e c, ki daruje se svojim rodoljubnim soprogom vsake leto veče svote, darovala je letos podružnici 100 gld. ter postala tako pokroviteljica. Priporočamo se njeni naklonjenosti še za naprej in ji kličemo iz srca: da jo Bog poživi!
Zahvaliti se moram na tem mestu še pre-vrednemu listu .Edinoat", ki je prinašal oznanila in zahvale vedno brezplačno, a tudi si. .Slovanski Čitalnici', ki nam je odstopala svoje prostore za seje, kakor za občni zbor liki druga leta.
Velecenjene družabnice! Nevarnost preti nam Slovencem od dne do dne bolj in to od mogočnih nasprotnikov, ki imajo denaija in zaščitnikov in ki se gibljejo podvojeno silo, ako le vidijo, da se mi zganemo; kjer vidijo, da je postavila naša družba le eno šolo s tolikim trudom in naporom, pestavijo oni dve, ker njim ni težko zajemati iz dobro založenih blagajnic.
Edina naša ljubljena šolska družba sv. Cirila in Metoda stavi se v bran s trdo pridobljenimi sredstvi, z denarjem, ki ga služi žuljava roka rodoljubnega delavca ; z denarjem, kojega si le s težka odtrguje uradnik in le malo je takih srečnežev med Slovenci, ki dad6 z lahkoto svoje prispevke. Ponosni smemo biti toraj, da se s tako malimi močmi vendar ustavljamo silovitim nasprotnikom in d& naša si. družba vzdržuje že tolikošol.
Potrebe in stroški, drage dame, so, kakor vidite, vedno veči; zato moramo paziti tudi me, da ne zaspimo zopet, ko smo se enkrat vzbudile, ampak da delujemo naprej, čemdalje bolj neumorne, tem bolj pogumno, tem bolj oduševljeno.
„Kaj molčiš, kaj ti je; ali nisi zadovoljna vprašal jo je Vršiček mehkeje.
.Ne!*, zakričala je Katra, loputnila z nogo po tleh, da se je Lojze umaknil, potem je nadaljevala ogorčena:
„Tepec, osel stari, neumni, da moreš biti tako neumen, da si sploh misliš kaj tacega! Jas sem se le norčevala iz tebe!"
.Katrica, zlata moja Katrica, nikar me —M tresla se je duša v Lojzetu.
„Poberi se ven, takoj !* — Odprla mu je vrata in Lojze je izginil opotekajo se. Srce se je treslo od bolesti uesrečnemu starcu. Divjal je toli naglo iz vasi, kolikor je le mogel s svojimi starimi nogami. Čutil je, da je svet za njega izgubljen.
Zmračilo se je. Tam pri potoku pa je pri-trjal Lojze na močno bukev svoj zanošeni pas in primerjal, kuko visoko je treba, da se bo prilično viselo. Ko je bil gotov, vtaknil je glavo v zanjko, pognal se s skale in obvisel med zemljo in nebom. Lahen vetrič je poteguil, listje bukovo je zašu-melo, potem pa je bilo vse tiho...
Takov je bil konec klatežu, ki v svojem življenju ni hotel pozuati božjih zapovedij ! Ka-koršno življenje, taka smrt.
Vsaka izmed Va«, častit« družabnice, naj govori, naj vzpodbuja svoje prijateljice in znanke, da se vpišejo v podružnico, da jo podpirajo, da se oiluflevljajo /a to na^o ljubljenko — družbo sv. Cirila in Metoda, v kateri edini je naša rešitev in katera mora postati tudi naš najlepši ponos, da vsaka izmed vas lahko poreče enkrat: Evo, tudi jaz sem pomagala rešiti kako slovensko bilje iz grabežljivih rok.
Na delo to raj, „ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam Bog blagoslovi I*
Poročilo se je sprejelo z odobravanjem in soglasno.
Naznanilo se je potem, da je prof. Man d iti pisal, da ne more priti, ker je moral nenadoma v Zagreb, zato ga je pa nadoroestoval g. dr, Oto-kar K y b a r.
G.a prvomestnica je potem prosila g. blagaj-nico, da prečita svoje poročilo o denarnem stanji ženske podružnice.
Račun 1. 1895. o dohodkih in troških tržaške ženske podružnice sv. Cirila in Metoda.
Dohodki:
Letnina je znašala za 1895.....gld. 187*20
Pokroviteljnina......... H loo*_
Letnine za 1896. se je iztirjalo . . „ 14*—
Skupaj gld.	301-50
Nabralo se j« darov v gotovini :
a)	Ciril-Metodijski dar......gld.	111*30
b)	Za „Božičnico"..................685-24
c)	Za prodane knjižice...... ,	1'70
d)	Radodarni doneski v tek. 1. znašajo .	21*50
Skupaj gld. 719-74
Vsega skupaj se je nabrala toraj svota gld. 1021-24.
Op. Vrhu tega se je nabralo Se 127 kosov oblačil in 60 m. raznega blaga. Poslalo se je otroškima vrtcama na Belvetlerju in v Bojanu 76 kosov oblačil in 46 m. blaga, ostalo se je razdelilo v šoli pri Sv. Jakobu.
T r o š k i:
Za nakup obleke otrokom v razredih gld. 163-04
Za 77 parov čevljev....... . 154«—
Za razne druge stvari...... „ 18-20
Izročila blagajniku moške podružnice , 956*50 PoBlala v Ljubljano si. vodstvu , . „ 342-—
Vložila v slov. hranilnico...... 60*—
Troški za tekoče leto znašajo ... „ 4 10 Ostanek v blagajni........ t 23-40
Skupaj gld. 1021*24
Ker imamo od prejšnjih let vložene v slov. hranilnici 400 gld. in letošnjih 60 gld., smemo se ponašati s posebnim kapitalom v znesku od 4d0 gld.
Ko je blagajnica prečitala svoje poročilo, začudile so so navzoče dame, da je samo ženska podružnica nabrala letos čez tisoč gld. G.čna pre-gledovalka računov podpisala je potem izkaz bla-gajničin.
Prešlo se je k volitvi novega odbora. G.a prvomestnica je prekinila sejo za nekaj časa, da se družabnice med tem pogovorŠ. Ker ste se odpovedali g.a prvomestnica in g.a podprvomestnica, je g.čna Ljud. Mankočeva predlagala sledeči odbor, ki se je tudi izvolil jednoglasno:
Gospa Ema A b r a m o v a, prvomestnica ;
Gospa Karla Ponikvarjeva, namestnica;
G.čna Marica N a d 1 i š ko v a, tajnica ;
G.čna Katinka Jugoričeva, namestnica ;
Gčna. Ljudmila Mankočeva, blagajnica ;
G.na Josipina D e I k i n o v a, namestnica.
Omeniti moramo, da so srčno obžalovale vse družabnice, osobito pa odboruice, da se je odpovedala prvomestnica gospa P er to t ova, in so ji to tudi povdarjale večkrat.
Po končanem občnem zboru vpisalo se je še mnogo novih udinj in morale smo se zopet enkrat uveriti, da naše žeustvo je vzbujeno zares.
Naši šolski odnošaji.
Govor slov. poslanca dra. Gre gor ca v seji po- i slanske zbornice dne 17. februvarja 1896, j
|(D»]J8).	}
Kar pa se dostaje nas Slovencev, dovoljujem si opomniti nastopno : V očigled okolnosti, da 600000 Nemcev na Moravskem aaj dob« jedno
vseučilisče, in da je izjavil njegova ekscelenca sedanji naučui minister, da je vredno premišljati o osnovi jednega italijanskega vseučilišča, menim, da mi Slovenci nismo neskromni in da ne zahtevamo ničesar pretiranega, ako se potezam« za zopetno ustanovo nekdanje pravne akademije v Ljubljani in ako zahtevamo, da bi se na graškem vseučilišču jemalo vsaj toliko obzira na nas kolikor na Italijane na vseučilišču v lnomostu. Na vseučilišču v I no mostu vrše se predavanja tudi v italijanskem jeziku in sicer na vseh treh posvetnih fakultetah, tudi na medicinski ; kakor n. pr. o psihologiji in o farmakognostiki. Temu sličuo zahtevamo tudi mi Slovenci na graškem Kari Fra-novem vseučilišču. Ta visoka šola je namreč nam najbližja in mimo tega je to najjužneje med vseučilišči afgtrijskimi; po takem je določeno, da služi potrebam prebivalstva južnih pokrajin in bi moralo biti toraj tudi urejeno temu primerno.
Na nas Slovence se je jemal tam ozir najprvo v letu 1813, ko seje tam zasnovala začasna učna stolica za slovenski jezik.
Ta učna stolica se je zistemizovala na novo v letu 1834 ter jej je bilo nakazanih 400 gld. konvencijske veljave iz stanovskega domestikal-nega zaklada. Leta 1867 osposobit ae je na tamošnji filozofiški fakulteti g. dr. Krek privatnim docentom za slovanski jezik in literaturo; isti je postal v letu 1870 ekstraordinarij, leta 1874 pa ordinarij. Njegova ekscelenca sedanji g, naučni minister je bil toli naklonjen, da je z naredbo od 2. aprila 1892 št. 11.734 tam zasnoval slovansko seminišče in je preskrbe! isto štirimi štipendijami, učnimi sredstvi in renutneracijo za vodstvo. Mimo tega je namestil izbornega rektorja za slovenski jezik ter je izjavil v proračunskem odseku, da hoče skrbeti za osnovo posebne učne stoliee za slovenski jezik in literaturo. Odgovarjam željam in namenom svojih slovenskih tovarišev, ako tu na tem mestu izrečem toplo zahvalo njegovi eksce-leici gospodu naučnemu ministru na tej skazani nam dobrohotnosti. Vendar moram opaziti, da sedanja uredba graškega vseučilišča ne odgovarja potrebam uašega naroda v sedanjem času. Bolj in bolj se kaže potreba slovenskih predavanj tudi na drugih fakultetah, zlasti na juridiški fakulteti.
V primero hočem omeniti le nastopno, da slovenske prositeljice se le tedaj pripuščajo v kurze za babice v Gradcu, ako se izkažejo, da znajo nemški.
Najpotrebneja se pa kažejo slovenska predavanja na juridiški (pravoslovni) fakulteti. Pomanjkanje uradnikov, popolnoma veščih slovenskemu jeziku, kaže se bolj in bolj občutno. (Prav res!) Tudi novi civilni pravdni red bode zahteval dobrih in jezikom veščih sodnikov. (Prav res!) Sicer pa so na vseučilišču graškem že davno obstale učne stolice slovenskim predavalnim jezikom, namreč od leta 1850 de 1854, v kojem letu so se odpravile zopet. Dr. Klanje čital je v slovenskem jeziku o državljanskem zakoniku, dr. Kopač o civilnem pravdnem redu in dr. Skedl o kazenskem pravu. Tu toraj ne gre za ničesar novega, ampak za zopetno ustanovljenje onega, kar je ie bilo. Sicer pa je Njegovo Veličanstvo, naš premilostni casar in gospod že pred večimi leti peoblastil vlado, da postavi dotični trošek v proračun.
Po tu rečenem dovoljujem si staviti nastopni resolucijski predlog (čita):
„Vlada se pozivna, misliti na to, da se, dokler se ne ustanovi zopet nekdanja pravna akademija, na Kari B'ranovem vseučilišču v Gradcu zopet zasnujejo nekdanje učne stoliee slovenskim pradavalnim jezikom za predinste judicij lne državne skušnje.".
S tem aem došel da govora o srednjih šolah. Takih je bilo v prejšnjih letu 266. Od teh 157 nemških, 58 čeških, 29 poljskih, 9 italijanskih, 4 hrvatske. 2 maloruski. 200000 Rumunov in 1.176 535 Slovencev nimajo nijedne narodne srednje šole. (Čujte ! Čujte!) V tem pogledu smo siljeni na italijanske in nemške gimnazije in realke, ali se moramo zadovoljevati dvojezično urejenimi učnimi zavodi ali pa vsporednicami.
Ob tej priložnosti dovoljujem si opozoriti na o b n o r m a 1 n e o d n o š a j e v Primorski.	(Dalje pri h.)
i *
Političke vesti.
T TRSTU, dne 4. m*rc» 189«.
Državni zbor. Poslanska zbornica pričela jr včeraj razpravo o proračunu finančnega ministerstva. V razpravi je naglašal finančni minister potrebo, da je denarja uloženega v blagajnah. Ko se predloži prihodnji proračun, reši se tudi vprašanje o prebitkih. Vlada uvideva veliko socijalno važnost preosnove davkov. To vprašanje se reši ob prikladnem času. Minister je naglašal nadalje potrebo, da vlada zasnuje večo akcijo za povzdigo kmetijstva, skrbeti pa treba, da se bode obrestoval porabljeni denar. Povodom preosnove davkov resi se tudi vprašanje pobiranja in iztirje-vanja davkov. Vlada mora zahtevati, da se poviša davek na pivo in žganje, toda dohodki tega davka prepuste se po velikem delu v zboljšanje deželnih financ. Pogodba o podržavljenju severozapadne železnice je jako ugodna za državno blagajno. Glede na obnovljenje pogodbe z Ogersko je naglašal finančni minister, da za rešeige tega vprašanja mora biti odločilen ozir ua pravičnost in jednotnost monarhije. Tu se je ozirati na trojno: avstrijske koristi so tudi ogerske koristi, iste so si jednako-veljavne, in slednjič je neizrečeno važna ukupna korist in važno je za obe polovici države, da se ohrani gospodarska jednotnost. Ob križanju med obojnimi državnimi koristmi treba je iskati podlage pogodbi v pravičnosti. V to pa treba časa, miru in potrpljenja. Ker je pravična pogodba ta-korekoč naravna potreba monaihije, misli vlada le na svojo dolžnost, da spravi v pravično sogla-sje koristi Avstrije in Ogerske. Minister je inter-peloval na zaupanje zbornice do vlade, koja poslednja bode energično zastopala k o r i s t i Avstrije, in se bode trudila, da dovede do pravične pogodbe.
To zatrdilo g. Bilinskega jemljemo na znanje in si je zabeležimo, ker je važno. Saj mi se le zato upiramo obnovljenju pogodbe na dosedanji podlagi, ker ista ni bila — pravična, ampak je bila škodljiva za našo stran. G' minister meni, da je neobhodno potrebna gospodarska jednotnost med obema polovicama države. Dobro! Ali ko nam daje razumeti, da za to neizogibno potrebo treba doprinašati tudi primernih žrtev, potem pa naj poskrbi, da bodo žrtve primerne na obeh straneh 11 Tega ni bilo dosedaj in r tein je bila ?krivica. Ako moramo mi urejati svoje potrebe z ozirom na zahteve skupne monarhije, morajo storiti to tudi Ogri. Kajti to ne gre nikakor, kakor je bilo dosedaj, da so Madjari uživali še posebne premije za svoje — košutijade. V Košutovem kultu ni bilo videti mnogo zmisla za gospodarsko jednotnost monarhije, pri čemer pa ne moremo pozabiti, da si tudi vladni krogi ogerski uiso nikdar upali odločno nastopiti proti košutovanju in da Madjari niso le v gospodarskem pogledu izkoriščali udobuostij, ki so jih uživali iz dosedauje pogodbe, ampak iz velikih gospodarskih koristi crpili so tudi moč za p o 1 i t i š ko nadvladje. Da, ekscelenca, prav imate: pogodba se mora zasnovati na podlagi pravičnosti, a pravičnost se more zrcaliti le v razmerju : j e d -n a k a p r a v a in ] e d n a k e dolžnosti. Le tega gesla se bode morala držati vlada, ako jej je res volja, odločno čuvati interese te državne polovice.
Na argumente — psovke ir insinuacije! Vsakdo mora priznati, da je bila resolncija posl. Spinčiča, tičoča se šolskega vprašanja tržaškega in priobčena v zadnjem izdanju našega lista, sestavljena jako dostojno in da se je opirala le na določila zakonov in na podrobue statistiške podatke. Svojo zahtevo, naj bi se vendar enkrat rešilo to nesrečno šolsko vprašanje, je oprl posl. Spinčič na nepobitne argumente.
Sedaj pa čujte, kako odgovarja „II Piccolo" na to resolucijo:
^Slovenski poslanec je ponovil v svoji resoluciji vse one laži, koje so panslavietiški agitatorji v raznih prošnjah predložili naši občini in na-mestništvu primorskemu, v ta namen, da bi se ▼ mestu tržaSkem zasnovala jedna ali več slovenskih šol. Posl. Spinčič je naglašal daljavo skoro 4 kilometrov iz mesta do slovenskih šol, ki jih vzdržuje občina v okolici; uadalje je naglašal, da v mestu je slovanukega prebivalstva, ki ima pravico vs^j do jedne slovenske ljudske šole. Sedaj pa, ako
pomislimo, da je to prebivalstvo, ki se izjavlja slovanskim, nakopičeno v onih delih mestne okolice, ki neposredno meji s predmestji, padla je zatrditev slovenskega poslanca, češ, da je skoro 4 kilometre daljave med mestom in slovenskimi šolami v okolici.
Denimo, da to prebivalstvo res daje toliko število otrok, ki si na vsak način hotč priučiti slovenski jezik, potem imajo le ti slovenskih šol v najmanjših daljavah v Rojanu, pri sv. Ivanu in v Skednju.
Sicer pa je olčina, pozvana opetovano, naj opraviči svoj odpor proti zahtevam panslavistiških agitatorjev — ki so si postavili nalogo, da delajo zdražbe med meščani in okoličani — dokazala v večih slučajih in dokumenti in številkami, kako ne-opravičeneso zahteve Sloveneev".
Tu imate toraj celo kopo psovk, laži in in-sinuacij na — argumente Spinčideve! Psovka je to, ako pravi ,11 Piccolo", da je posl. Spinčič ponavljal le laži panslavistiških agitatorjev. Šolsko vprašanje tržaško nima čisto nič opraviti ni s politiko ni s panslavizmom, ampak je to zgolj kulturno vprašanje. Ves boj pa je navstal le vsled tega, ker mestna občina nikakor noče izvajati določil temeljnih in šolskih zakonov za tisoče in tisoče svojih stanovaikov slovenske narodnosti. Na določila zakonov odgovoril je „Piccolo" s psevko.
Laž, in kako grda laž je to, ako daje razumeti „II Piccolo", kakor da mestno prebivalstvo slovenske narodnosti stanuje le ob periferiji mesta, pravo za pravo žo v okolici. Resnica pa je ta, da so dokazala poizvedovanja, koja je vodila mestna oblast sama, da je v mestu samem štirikrat toliko slovenskih otrok, kolikor jih zahteva zakoni
Laž je, da s<« slovenske šole v Skednju, pri sv. Ivanu in v Rojanu v neposrednji bližini vsem slovenskim stališem, kajti naglašeno bodi še enkrat, da so naši ljudje raztreseni po vsem mestu, kar je tudi naravno, ker pripadajo najrazličnišim stanovom. Tu imamo zasebnikov, uradnikov, trgovcev, obrtnikov, delavcev, težakov, državnih slug itd.
Laž je, da bi mogli naši mestni otroci zahvati v gori omenjene okoličanske šole, kajti onih
otrok, ki ne z a h a j aj o v n o b e u o šolo, so klasična priča, da že obstoječe slovenske šole v okolici ne zadoščajo niti za lastne otroke.
Konečno je laž in psovka zajedno, ako pravi „Piccolo", da je mestna oblast ne vemo ko-likokrati že ovrgla zahteve panslavistiških agitatorjev. — Ovrgla ni ničesar, ampak le upirala se je, — tu sofistiškim tolmačenjem zakonov, tam zopet ciničnim naglašanjem svoje lastne volje — kakor je že taka navada pri naši laški gospodi, kadar gre za prava Slovencev. Kar pa se dostaje psovke in denuncijacije „Picco-love" o „panslavistiških agitatorjih", bodi povedano to, da o „panslavistih" nimajo pravice govoriti y udje, k i r a v n o te dni kažejo — svojo pravo barvo.
Brezobzirnost deželnega odbora goriškega. Iz Gorice se nam poroča: Minoli teden je imenoval naš deželni odbor umrlemu dr. Mauro-vichu namestnika v deželni zdravstveni svet v osebi zagrizenega Italijana in neizprosnega nasprotnika Slovencev dra. Fratnicha, čegar roditelji so bili priprosti slovenski kmetje iz Tolminskega. To nepričakovano in neopravičeno imenovanje tega „potomca" ivite colture je prebivalstvo Goriško uzrujalo in ožalostilo tembolj, ker je k temu mnogo pripomogel deželni odbornik dr. A b r a m. Ta volitev je tako značilna in pomenljiva, da zasluži, da jo opišemo nekoliko podrobneje zlasti onim goriškem Slovencem, v prvi vrsti Kraševcem, ki so glasovali za dra. Abrama. Le-tem bodi priporočena ta volitev prav toplo v pouk za postopanje o bodočih volitvah. Pozor toraj!
Deželni glavar goriški, obče znani „prijatelj" Slovencev, se je pred volitvijo izrazil vsemogočno, da se mora voliti v deželni zdravstveni svet le dr. F r a t n i c h kakor predsednik zdravniške komore goriške! Pozabil je pa pri tem omeniti, da ima ta gospod že v tej lastnosti in a prioii izreden glas v rečenem svetu. Pred glasovanjem se je drugi „stari prijatelj" Slovence % znani lisjak iu večni kandidat za mesto deželnega glavarja dr. Pajer izrazil cinično, da bo glasoval za dra.
Fratnika, akopiem je ta njegov sorodnik, ker dra. Ro j ca ne more trpeti zbok njegovega kritikova-nja deželnega odbora. Iz enakega vzroka, toraj iz osebne mržnje, glasoval je tudi „Slovenec* dr. A b r a m za Pajerjevega sorodnika. Kraševci, tukaj imate zrcalo za bodočnost!
To glasovanje je jako pomenljivo, ker, ako bi se deželni odbor ravnal po tem pravilu tudi v bodoče, ne pridemo goriški Slovenci nikdar do svojega zastopnika v deželnem zdravstvenem svetu. Uljudnost in kolegijalnost, da ne rečemo dolžnost, deželnega odbora je bila, da v ta svet voli zastopnika iz srede deželnih poslancev. Mej temi je pa edini zdravnik le dr. Rojic, že mnogoletni slovenski neustrašljivi deželni poslanec, katerega pozna vsa dežela kakor izvrstnega, vestnega in nesebičnega zdravnika z velikimi zaslugami za deželo. Izvolitev dra. Fratnika po deželnem odboru v deželni zdrav stveni svet je neveljavna po §. 29. organičnega reda deželnega odbora goriškega, ker dr. Pajer, kakor njegov sorodnik, bi se ne bil smel udeležiti glasovanja. Kaj pa se brigata deželni glavar in zviti dr. Pajer za ta pravila ? Nič! Zadnji pezna le svoj dobiček in korist svoje žlahte! To jasno kaže tudi dejstvo, da se je dal voliti v odbor za Agro monfalconese, četudi je pravni zastopnik tega konsorcija, in je še posebej interesovan pri tem podjetju kakor tamošnji veleposestnik. Sebičnost Pajerjevo osvitljuje tudi drugo dejstvo, da je pri gradnji poslopja slovenske kmetijske šole v Gorici postavil nadzornikom z mastno plaio svojega svaka, a to poslopje dan danes ni vredno piškavega oreha in se bo moralo popraviti z ogromnimi stroški. Drugih za dr. Pajer j a značilnih črtic nočemo navajati, ker so dobro znane vsem.
Kar se pa tiče dra. Abrama, priporočamo ga najtoplejše Kraševcem za drugo volitev. Ako niso prej poznali tega gospoda, naj si ga ogledajo o tem glasovanju. Mej tem, ko se vsi drugi slovenski deželni poslanci trudijo noč in dan, da bi priborili goriškim Slovencem njihove pravice, podira ta gospod v svoji osebni mržnji veB njih trud. To je žalostne 1 Kraševci, zapomnite si dobro to glasovanje svojega poslanca!
(S tem predmetom se bavi tudi .Primorec" ter obsoja istotako odločno čudno postopanje dež. odbora. Pristavlja pa, da sta o h a slovenska edbornika storila svojo dolžnost; i to smo morali zabeležiti. Sicer pa menimo da naš dopisnik malo preostro sodi g. Abrama. Ako je tudi res glasoval tako, kakor se mu očita, storil j,e to — o tem smo uverjeni — le vsled tistega njegovega miroljubja, ki ga sili, da bi Slovencem raje nič ne dal, samo da se ne jezč Italijani. Možu manjka, česar je poslancu najbolj potreba ob takih okolnostih — odločnosti! Op. uredn.)
Občinske volitve na Dunaju. Jutri bede volil I. razred, razred imovitnikov in se odloči, da-li se antisemitje povrnejo v mestno zbornico v dvotretjinski večini. Ob potrtju, ki se je polastilo liberalne stranke in ki je prenaravno po toli hudih porazih, kakoršne so doživeli v III. in II. razredu, je seveda mogočo, da antisemitje dospe še do višega štoviia mandatov, nego so jih imeli zadnjič. Po dolžnosti kronistov beležimo z Dunaja došlo poročilo, da antisemitje sami potrjajo, da dr. Lueger res ne kandiduje na mesto župan«. Bodočim županom dunajskim da je določen odvetnik in deželni poslanec dr. Kupka. Ni dvomiti na tem, da poslednji dobi cesarjevo potrjenje.
Italija v Afriki. Kar se je moralo dogoditi, to se je zgodilo: poraz italijanske vojske v bitki pri Amba Karini (ali Abba Garini) je bil p o p o 1 e n. Vlada sicer ne mara objaviti podrobniših vestij o tej najnovejši katastrofi, morda pa tudi sama še ne zna nišesar pobližega, ker ni glasu od generalov, ki so bili v bitki pri Amba Karini. Kakor smo omenili že zadnjič, poslal je prvo poročilo o porazu v Masavo polkovnik Volenzano. Zaradi tega je zel6 opravičeno domnevanje, da se je vsem trem generalom (Baratieriju, Dabormidi in Arimondiju) dogodilo kaj hudega. Kar se dostaje Baratierija, pravijo, da je „še živ", nihče pa ne vč, kje je in kaj je žnjirn. O Arimondiji trdč, da je padel. (Pri Amba Aladži je poginil hrabri major Toselli, ger ga je pustil Arimondi na cedilu; Toselli je padel res kakor junak. A pri Amba Karini padel je Arimondi — begun! Pravična kazen Božja!)
In ker vlada ne more ali n^ mara izdati podrobnih poročil, umevno je, da ljudstvo veruje najstrašnejšim govoricam. Oficijozi sicer trd6, da je padlo o poslednji bitki samo (!) 3000 Italijanov, in da so izgubili Italijani okolo 40 topov, v tem ko pesimisti zatrjujejo, da je padlo do 10.000 Italijanov in da si je sovražnik prisvojil 60 topov, to je: skoro vso i t a 1 i j a n s k o a r t i 1 e r i j o ! Ia poleg tega da je ujetih okolo 15.000 mož italijansko vojske! Bamtierijera vojska pa je vsekakor razdejana t« razpršena popolnoma. In opravičeno je bilo tudi naše domnevanje, da so Italijani prepustili Šoancem cel6 Adigrat in vse ostale utrdbe ter jim pustili svoko no pot v srce Eritreje, ker so bežali ostanki italijanske vojske v Beleso, A ne samo Adigrat je menda v rokah domačinov, čuje se že, da se isti bližajo Asmari! Umevno je, da Italija tega poraza ne popravi nikdar in nikoli. In kdo je provzročil to strašno nesrečo?
Javno mnenenje naravnost obsoja B a r atie-r i j a, češ, da je nesposoben in častilakomen. ter da se je hotel nekako „izrezati" in pokazati svojo strategiško sposobnost, čim je doznal, da je imenovan vrhovnim poveljnikom general Baldissera.
In res se je „izkazal" tako, da je omajal Italijo v nje temelju. Izvestno pokličejo vrlega Baratierija domov na odgovor, da razloži pred vojnim sodiščem svojo taktiko. Mogoče je pa tudi, da je Baratieri le žrtva trme starca Crispija, ki je morda pritiskal na generala, ker je na vsak način hotel imeti svojih „vspehov", predno se snide parlament. Mož je poznan po svoji trmi, sieiljski vro-čekrvnosti in nasilnosti; on hoče vladati za vsako ceno in verjetno je, da je toraj tudi tu Crispi upravo gnal Baratierija t veliko bitko in da se je poslednji udal, dasi je bil uveijen, da bode te boj — brez upa zmage. Sicer pa je vsejedno. ali je krivda na Crispiju ali Baratieriju, ko je gotovo le to, da znači ta poraz veliko nesrečo za Italijo. In kljubu tej strašni katastrofi, ki je zadela Italijo, ostal oje vendar „Popolo Romano11 še toliko zdravega humorja, da ironično opisuje, kako neverojetno naglo je dospel ubogi Baratieri v najkrajšem času do sela Addi Kaj*;, to je 70 kilometrov — nazaj. Rimska „Opinione" pa vendar še dviga svojo glavo ponosno ter vsklika: „ Ako je bilo zmaganih 90 tisoč Italijanov, nihče ne bode mislil vsled tega, da je bila premagana vsa Italija l" Morda s časoma mine tudi ponos, ki je že prav podoben — samovaranju.
General Baldissera dospel je baje včeraj v Masavo, pomožna vojska pa dospć v Afriko še-le okolo srede tekočega meseca. Merodajni vojaški krogi italijanski prosijo Boga, da bi zaslepil Šoance toliko, da bi pustili po poslednji zmagi Italijane pri miru, kakor so jih pustili po zmagi pri Amba Aladži. Italijanska vojska da bi se mogla v tem slučaju združiti in okrepiti. A tudi če Šoanci sedaj res ne bi izkoristili svoje sijajne zmage nad Italijani, iz tega po našem skromnem menenju še nikakor ni sklepati; (da Italijani pozneje dosežejo Bog zna kaj. Po zmagi pri Amba Aladži so res pustili Šoanci Italijane, da so bežali in se krepili, kakor jim je bilo drago. In kaj je sledilo Amba Aladži P — M a kal č! — Iu kaj je prišlo za Makalčjem? — Popolen poraz pri Amba Karini! Lep napredek, toda ne za Italijane! A uvažiti je tudi treba, da so se sedaj vsa domača plemena v Abesiniji in po vsej severuo-zapadnem delu Afriku osvedočena, k d oje — močnejši! In s tem spoznanjem si Italijani izvestno ne pri-dobč novih „zaveznikov" med domačimi afričan-skimi plemeni!
Kar se dostaje ministerske krize, ki je v neposredni zvezi s porazom italijanske vojske, dozna-jemo, da so odstopili : finančni minister Saracco, poljedelski minister B a r a z u o 1 i, vojni minister M o c e n n i ter minister pravosodja C a 1 e n d a. Otvoritev poslanske zbornice odložil je Crispi s privoljenjem kraljevim na nedoločen čas, češ: nespametno bi bilo potom javnih razprav v zbornici kar naravnost obveščati sovražnika o namerah Italije in o nje načrtih. Kaj pa poreče javno menenje v Italiji k takemu nasilstvu samodržca Crispija, o tem so se že, kakor smo sporočili, pojavili glasovi, ki ao dovolj značilni, vskliki delavskega stanu: „Viva Menelik!" „Abbasso Crispi!"
Pred sklepom lista doznajemo, da se ničesar ne vć o usodi generalov Dabormide, Arimondija is polkovuika Albertona. General Ellena da je lahke
ranjen. Sinoči bila se je sicer razširila govorica, da so padli vsi ti trije generali, toda potrdila tej vesti še ni in ga morda tudi ne bode v kratkem. Bržkone pokopljejo resnico o porazu Italije v Afriki na veke z onimi nesrečniki, ki so padli za sanjavo ,Čast Italije".
Različne vesti.
Osebna vest. Dr. Fran P i p i t z, okrajni komisar, doslej dodeljen predsedništvu tukajšnjega c. kr. namestništva, premeščen je k ministerstvu za notranje stvari.
Imenovanji. Konceptna vežbenika pri tukajšnjem c. kr. namestništva dr. Jurij pl. Grabmeyr in dr. Pavel baron Sternbach imenovana sta kon-cipistomapri namestništvu v Dalmaciji.
Imenovanje pri flnanci. Predsedništvu c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu imenovalo je davkarskega pristava Antona V e r g n o blagajniškim asistentom pri c. kr. deželni blagajni.
Tržaika deputacija pri ministrih. Dne 9. t. m. bila je tržaška deputacija pri ministrih dr. Bi-linskemu, baronu Glanzu in vitezu Guttenbergu ▼ avdijenciji. V tej deputaciji bili so državni posl. vitez Stalitz, komorna svetovalca Escher in Parisi, katerim sta se pridružila državna poslanea Burg-staller in Luzzatto. Deputacija je izročila ministrom spomenico gledć železniškega vprašanja tržaškega, katero je bila sklenila tukajšnja trgovinska zbornica v svoji seji dne 10. min. meseca.
Člensm „Slovenske Matice* se naznanja, da se družbene knjige za leto 1895 dobivajo pri g. Jerneju Novaku, Piazza Lipsia, 1., nadstropje. Ob tej priliki se bode pobirala tudi Ietnina sa prihodnje leto.
•Gospodarsko druitvo na Greti* vpisana zadruga e omejenim poroštvom, naznanja svojim idom, da bode imelo v nedeljo dnć 8. t. m. svoj redni občni zbor ob 2. uri pop. v zgornji dvorani svoje gostilne na Greti.
Samomor. Predsinočnem si je zavdala s karboluo kislino 241etna šivilja Tereza Stander, stanujoča v hiši št. 11 ulice Valdirivo. Stariši nesrečnice pozvali so zdravnika z zdravniške postaje, isti je dekletu sicer izpral želodec, toda bilo je že prepozno. Vzrok samomoru : navadna nasračna ljubezen.
Vojak samomorilec. Predvčerajšnjem zjutraj se je ustrelil v tukajšnji veliki vojašnici 23Ietni Josip Fleiss iz Celovca, podčastnik pri tukajšnjem vojaškem oskrbnem skladišču. Nastavil si je bil cev puške pod brado ; krogla mu je prodrla vso glavo ter obtičala v stropu. Nesrečnež umrl je gotovo takoj. Vzrok temu samomoru ne znamo.
Dve dekleti Izginoll. Od dnć 27. min. meseca isginoia je 15letna Amelija Jurešek, stanujoča v ulici dells PietA hšt. 15, ne da bi bilo doslej možno zaslediti, kaj je žnjo in kje je. Z Amelijo Jureš-kovo je tudi izginola 1 Bletna Ana Bamann. Horda policija kaj poizvč, kaj je pravo za pravo s tema dekletoma.
Črnogorsko parobrodno druitvo. S Cetinja
poročajo, da prične novoosnovano parobrodno društvo svoje delovanje početkom majnika t. 1. Za sedaj pričneta voziti dva parnika blago na progi Bar-Marzelj (južna Francozka) preko Neapelja. Možtro in poveljnika za ta parnika najeli so v Dalmaciji.
Še izseljenci iz Galicije ? Te dni se je raz
nesel glas, ki je prišel nam na uho, da dospć v kratkem v Gorico okolo tisoč galiških izseljen* cev, namenjenih v Ameriko. To neprestano izseljevanje galiških bednikov je dovolj jasen dokaz o odnošajih, ki vladajo na Galiikem! Goriška občina ima mnogo preglavice z izseljenci, kajti, kakor smo povedali že zadnjič, odslej ne pustd izseljencev niti do Kormina, ampak ustavljajo jih v Gorici. Ker pa ne sme nihče preko Italijanske meje, kdor se ne more izkazati z vojnim listom za parnik do Amerike ali pa a primerno svoto denarja, bati se je, da bode med temi 1000 bčdniki na stotine takih, ki ne bodo imeli ne voznega lista ne denarja. Kaj početi s temi ? V vagonih ne morajo bivati kar ves teden, kakor se je to dogodilo zadnjič nad 30 galiskim rodbinam. Kakor čejemo, nameruje zgraditi goriška občina za take izseljence posebno barako. Z gradnjo pa niso še pričeli, kar baje ne najdejo primernega prostora za tako barako (???). Kdo pa bode preživljal te
siromake, dokler se ne odloči njih usoda, na to menda ne misli nihče!
Opozarjamo na današnji oglas o novem rastlinju za krmo. Isti utegne posebno zanimati vse naše kmetovalce.
Koledar. Danes (5.): Miroslav (Friderik), spozi. — Jutri (6.): Fridolin, opat; Katarina B. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 37 min., zatoni ob 5. uri 47 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6 stop., ob 2 pop. 13'5 stop. C.
Najnovejše veati.
Rim 3, Povodom obletnice kronanja papeževega prisostvoval je isti slovesni sv. maši v sik-stinski kapeli. Mašo je daroval kardinal Vanutelli. O prihodu in ob odhodu je množica navdušeno pozdravljala papeža. — Papei se počuti izborno.
Rim 4. Po vseh večih mestih Italije je ogorčenje proti Crispiju neopisno. Množice so včeraj po mnogih mestih kričale: „Abbasso Crispi! Morte a Crispi! Morte ali' assasino !" Za splošno ogorčenje je jako značilna demonstracija se je dogodila na kolodvoru v Padovi. Na kolodvor je došlo 21 vojakov, namenjenih v Afriko. Ogorčena množica pa je udrla na pestajo in je hotela zabraniti odhod vlaka, da prepreči odpotovanje vojakov. Cel6 na železniški tir so se metali ljudje, nezme-nivii se za puh^joBo lokomotivo. Še-le večemu oddelku vojakov se je posrečilo odgnati demonstrante.
Rim, 4. Generala Baratierija so že pozvali na povrnitev v domovino, kjer ga postavijo pred vojno sodišče. Med padlimi pri Amba Ka-rina je tudi znani bivši poveljnik utrdbe Makall£, polkovnik G a 11 i a n o.
Rim 4. Kolona generala Albertoneja je uničena popolnoma. Isto tako je močno trpela kolona generala Arimondija. O generalih Dabor-mida, Aibertoni in Arimondi se še sedaj ne zna ničesar.
Rim 4. „Popolo Romano" poroča, da je mi-nisterstvo sklenilo, da ne odstopi, ampak da hoče pred zbornico pojasniti svoje postopanje v Afriki, gledć nadaljnih vojnih korakov pa čakati na predloge generala Baldisseru.
Rim 4. Ministarski svšt je sklenil pozvati v dejansko službo vojake letnika 1872. Iz tega sklepajo, da odpošljejo še 30 000 m6ž v Afriko.
Rim 4. Utrdba Adigrat v kateri je nakopičeno na milijone vrednosti streljiva in živeža, je v rokah Soancev.
Trgovinske brsojavlie.
Budimpsita. Plenica *a je»en 7.11-7.13 Pionici* ■> spomlad 1896 ti 80 —.— do 6.81. O vet u spomlad 6.01— 0.08
--K* is spomlad 6.43-6.4« Koruza sa oktober — .—
. rnaj-juni 18904.26-4.117
PAenioa noTR od 78 kil. f. « 90-5 05 od 79 kil. f.
7----7.10.. o.l 80 kil. f. 7.05- 7.16 od 81.kil. f. 710
—7 SO, od «9 kil. tor. —.--lečmen 5'40-7.90
proso 5'95—A*35.
Pčenioa: Obilno ponudbe, povpraševanje omejono Prt> daj s 90.000 mt et. omefeucOpo stalnih cenah Vreme: lepo.
Fraga. Nermimrani «U«lkor f. IS. -. —.—., sa mai 12.95. Oktobor-deoember 14.45.
Praga. Cautrifugal nori, pontavljen v Trat s4 csro in rrod odpošiljate* precej f, 84——.— Concass«
S4.60--Četvorni 86"------- V glavah (sodih) 3S I0
Havrs. Kava Hanto* gooil avoragn za febrursr 7S'5U, as jusi 78.75.
Hamburg. Santo* no«»| avert»g«» /h mare S6.S5 sa maj 65.75 sa soptombor 62.50.
Državni dolg v papirju B „ v »rebru Avatrijaka renta t zlatu „ „ V kron« l> Kreditne akcije . . . London 10 Lat. . . Napoleoni .... 20 mark . . 100 italj. lir
MVO«	ime.
danes	včeraj
101.(5	101.15
101 15	101.10
122 25	122.60
101.55	101.75
»78 7»	376—
120 75	120.70
»57«/,	».57'/.
11.79	11.80
42.50	42.55
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
m) Juin» ftelasnloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD:
7.50	predp. brtovlak na Dunaj, zreta z Reko. 8.25 „ bnorlsk t Nabrežino, Benetke, Rim.
9.— n omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 g poštni vlak ns Dunaj, sveza a Pešto in Zagrebom.
2.10 popol. omnibus v Kormin.
4.40 , omnibus v Nabrežino, Videm, Rim.
6.20 „ poštni vlsk ns Dnnsj, zveia z Reko.
8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorico
in Korminom. 8.10 D mešani vlak do Mttrizuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Milrzzuschlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani rlsk iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brtovlak iz Kormina, 9 25 „ brzorlak c Dunaja. 10.20 „ poštni vlak s Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzorlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus <z Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak s Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine.
8.51	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežine;-
z Dunaja zveza z Reko.
(b Državnea, železnica. (Postaja pri sv. Andrej«
Od dni 15. septembra 1895. ODHOD:
6.30 predp. v Herpeljo, Ljubljana, Dunaj, Beljak.
8.36 „ t Herpelje, Rovinj, Pulj.
4 40 n v Herpelje, Divačo in Puli.
7,30 w brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj.
Lokalna vlaka ob praznikih: 2.20 popol. v Divačo 4.19 „ v Boršt.
DOHOD:
8.05 predp. iz Herpelj. 9.50 „ iz Pulja, Korinju 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Dunaja, Ljubljane, Divače. 9.45 „ brzorlak iz Pulja, Rovinja.
Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 sopol. iz Boršta. 9.35 „ iz Divače.
Stanovanje
ssstoječe iz dvorane, 2 sob, kuhinje, je oddati v prvem nadstropju hiše St. 29 na Gret). V hiSi je vodovod. Pojasnila dajo naše u-pravništvo.
NOVO RASTLINJE ZA KRMO!
Lati»yrus sllvestrls Wagnerl (Waguerjev plošnjati gozdni grah).
Zelo oplemenjeni, prost vseh škodljivih grenkih saovij 1
Vspeva tudi na najpustelšlh vratih tal, oele na petku, grušči, Itd. Itd.
Najveća, radllna vrednost
je 25 -80% proteina (detelja ima le 13'5%
Vatrajen — upira ee vsaki auil. 0V Brošura zastonj
Polygonum saehallnenee (Sachalinov koren).
Vspeva povsodl vstralno, tudi na vlainlh, llovlh, in moivlrnib tleh. Visoka reallna vrednost. Ima v nebi 18.97®/ proteina.
mImternaHonale Saautellr", Landwirthachaftliche Gesel-scflaft mit besobrdnkter Haftnng.
Klrchelm u. Teek, WUrttemberg.
\ JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
™ vla Caserma štev. 16 uhod piazza della Caserma.
(nmtfroH p»Ukt mtfmimM),
prodaja po neverojetnih niskih cenah vsakovrstna angleška
KOLESA (biojrkle)

1
Zastopstvo koles „Ztatltti^ll" iz torama „Raleigh Cjele C* L.td. Nottingham Angleško" in koleB ,Adlavu is tovarne H. Klejer Frankfurt.
Kolesa .Raleigh" in Adler so rvetovno znana, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolnsa pošilja sa na deielo in na vn« kraje brei v»eh »troftkov.
Sprejema se po p r a v a vnakovratnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo se vsakovrstna orodja in priprave za kolesa.
Zahtavsijo naj mm oanlkll

m
Balzainski p e t o r a 1 s k i prah ozdravi vsuk kašelj, plučni in bronhijalni katar, dobiva se v odlikovani lukurni
PRAXMARER „Ri iw Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvriajpjo neutegoraa.
Ž
5F
Riunione Adriatica di Sicurta
24—2	v Trotu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsiU kombinacijah.
Glavnica In reserva društva dns 31. decembra 1892
Glavnica društva	gld. 4,OOO.COO--
Premij na reserva zavarovanja
na življenje	n 13,32*» 346-98
Premijna reserva zavarovanja
proti ognju	1,632.248 22
Premijna rem-rva zavarovanja	,
blaga pri pruvažanju	49.465.07
ReBerva na razpolaganje	500.000'—
Reserva sr.uvarovHnja proti pre-
minjai'ju kurzov, bilanca (A) n 383.822.42 Renerva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.381 83 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanju na življenje .	50'>.000' —
Občna reserva dobičkov	„ 1,187.164 8«
Urad ravnatelj stva : VI« Valdirivo ,]»■-. * (v lastnej hiš).
Lastoik politično ilruštva ^Eclinaati*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Julij Mikata. — Tiskarna Motana v Tr«tn.