R A Z G L E D I UDC U D K 910.1 GEOGRAFSKA VEDA V PRETEKLOSTI, SEDANJOSTI, PRIHODNOSTI (Zapis ob najnovejši knjigi Ju. G. Sauškina) Igor V r i š e r * O dkar akadem ik d r. S vetozar Ilešič red k e je p rio b ču je svo je n ad vse zanim ive razg lede po geografiji, smo b ra lc i G eografskega ves tn ik a veliko m anj seznan jen i z d o g a jan ji v sve tovn i geografiji, š e poseibej velja to za sov je tska im. vzhodnoevropska geografska središča, k i sodijo m ed na jm oč­ nejše geografske cen tre n a svetu . N eporočanje p a n ik a k o r n e pom eni, da se na teh geografsk ih sto licah n e dogaja n ič posebnega. N aspro tno , rastoče štev ilo publikacij in čedalje bolj odprte raz p ra v e izp riču je jo o razvnetem teo re tičnem in m etodološkem razg lab ljan ju o geografiji. M ed to v rstn im i deli zasluži posebno pozornost k n jig a Ju. G. S a u š ­ k i n a »Geografičeskaja nauka v prošlom, nastojaščem , buduščem, Moskva, 1981, str. 263« (G eografska znanost v p re tek losti, sedanjosti, bodočnosti). N jenega av to rja dobro poznam o k o t osnovatelja m oderne sov je tske d ružbene geografije . Z nano n am p a je tu d i n jegovo zavzem an je za »enotno geogra­ fijo« in n jegove do lgo tra jne po lem ike s p ris ta š i n az iran ja , da je geografija »sistem geografsk ih ved« in da m ed fizično in socialno geografijo po teka o stra razm ejitev . P ro feso r S au šk in je v zadn jih le tih priobčil v rsto m etodo­ loških razp rav , v k a te r ih je ob ravnaval položaj in s tru k tu ro geografske vede, n je n h isto ria t, rabo m atem atičn ih postopkov v geografiji in, ne nazadnje, n jene teo re tične osnove. V svojem n ajn o v ejšem d e lu je vsa ta razg lab ljan ja s trn il in jih celo raz š ir il ma d ru g a id e jn a in teo re tsk a področja. K n jiga n e ­ dvom no zasluži, da o n je j nekoliko p o d robneje poročam o, saj je av to r v n je j postav il celo vrsto zan im iv ih in vznem irljiv ih tez o geog ra fiji vobče, o sov­ je tsk ih geografsk ih tokov ih in o p rih o d n o sti geografije . V tem zapisu bomo skuša li povzeti n ek a te re n jegove na jbo lj zanim ive poglede in misli. T em eljn i nam en S auškinove k n jig e je podati osnove »splošne te o rije geografije«. V sedanjosti, ko v vseh znanostih p rev la d u je č len itev n a ozke znanstvene veje, b i tak šn a »m etaznanost« tv o rila vsak i vedi trd n o te o re t­ sko in ide jno podlago. V n je j bi se zd ruževali raz ličn i ide jn i tokovi, posa­ m ezne znanstvene discipline in p rak tičn a s trem lje n ja v celov it sistem . O bli­ kovan je »m etaznanosti« bi izhaja lo iz dosedan jega razv o ja vede, n je n ih občih razvo jn ih zakonov in iz obstoječe znanstvene .metodike. B rez takšne podlage b i vsak i vedi grozilo, da razpade n a m nožico bolj ali m anj sam o­ sto jn ih znanstven ih disciplin . P o treb a po ta k šn i »znanosti o znanosti« je še * D r., r ed n i u n iv . prof., PZ E za g e o g ra fijo , F ilo zo fsk a fa k u lte ta U n iv erze E d vard a K ard elja , A šk er č e v a 12, 61000 L ju b lja n a , YU posebej p riso tn a v geografiji, sa j so n je n e id e jn e osnove razm erom a n ed o ­ d elan e in raznosm erne. R azen tega doživ lja sodobna geografija dokaj bu ren razvoj, p o ja v lja se poplava nov ih dognanj in u v eljav lja jo se različne id e j­ ne sm eri in v zvezi z n jim i tu d i idejne krize. Vse to te rja , d a iv geografiji p ristop im o k izdelavi n jene sistem ske teo rije ali, k o t jo S au šk in im enu je , »metageograifije«. S aušk in o p rede lju je geografijo k o t enotno vedo, ki p rouču je zakone o razvo ju p rosto rsko -časovn ih sistem ov (rusko: p ro s tran s tv e n n o -v re m en n ih sistem ov), k i se ob liku je jo n a zem eljskem p o v ršju v p rocesu so učinkovanj a p rirode in družbe, te r o m etodah za u rav n a v an je ozirom a u p rav ljan je teh sistem ov. P rosto rsko-časovn i sistem i so np r.: »landšafti« (p o k ra jin e ), ocea­ n i in m orja , porečja, te rito ria ln o -p ro izv o d n i kom pleksi, ekonom ski rajon i, m esta ali tu ris tičn a obm očja (str. 11). N obenega od teh sistem ov n i m o­ goče p roučevati bretz spoznanj o vza jem nem delovan ju n a ra v e in družbe, to je b rez vp liva p riro d n ih fak to r je v na d ru žb en i razvo j, k o t tu d i vpliva socio-ekonom skega razv o ja n a ž iv ljen jsko oko lje človeka ozirom a družbe (str. 11). G eografija je ed ina veda, k i lahko podaja celovito podobo o tem procesu, k i sta g a K. M a r x in F. E n g e l s po im enovala »očlovečenje n a ­ rave«, francosk i geograf R e c i u s in ru sk i filozof P l e h a n o v »geografsko okolje«, a š tev iln i sedan ji sov je tsk i geografi govore o tv o ren ju »geografske oboločke« (geografskega ovoja). Pom em bni sov je tsk i biofizik in b iokem ik B e r n a d s k i j pa je to obm očje p rep le ta n ja im enoval »nosfera« (str. 12). S aušk in se s tem i tezam i o geografiji, k i so tu d i n aš im geografskim pogle­ dom dokaj blizu, odločno zoperstav lja zagovornikom delitve geografije na fizično in socialno geografijo . P re d stav n ik a te d ru g e s tru je v S ovjetsk i zvezi naj b i b ila v nedavn i 'preteklosti p red v sem A. A. G rigo rjev in S. V. K alesnik. Zanim ivo je , da se S aušk in v u tem eljev an ju »geografske teo rije« p o ­ gosto sk licu je na nek a te re idejne teo re tik e zahodne geografije, n a W. B u n g e a (npr. str. 228), H a g g e t t a (npr. str. 193, 221) in izlasti n a D. H a ir v e y a (npr. str. 187, 205, 230, 258) (n jihova d e la so bila n p r. p re ­ vedena v ruščino ; p r i nas pa žal o posledn jem n i bilo nobenega poročila, čep rav g re za zelo pom em bno teo re tsko de lo ). To seveda n e pom eni, da docela p revzem a n jih o v a stališča. M ed »m arksističnim « in »buržoaznim « ide jn im pristopom v g eo g ra fiji obsta ja jo še vedno določene raz lik e (str. 184— 185), v en d a r p a je m oč to zbližanje gledišč o geografsk i teo riji, k i je bilo doslej vedno dosledno zavračano , ocen iti ko t pozitivno. V n je m vidim o m ožnost, d a se d o lg o tra jn e in k o n trav erzn e razp rav e o b istvu in po teh so ­ dobne geografije zbližajo in se izob liku je eno tna »m etageografija«, ki bi om ogočila geog ra fiji bo lj eno tno idejno naravnanost. Po teh uvodn ih razg lab ljan jih o geog rafiji po d a ja S aušk in n je n h isto - r ia t, še posebej zgodovino ru ske ozirom a sov je tsk e geografije. Za tu jega b ra lca so zelo zan im iv i p rikaz i geografsk ih šol, k i so se izoblikovale v sov je t­ ski geografiji po o k tob rsk i revoluciji. A v to r n av a ja več različno u sm erjen ih šol. N a p rv em m estu om en ja i f i z i č n o - g e o g r a f s k o š o l o B e r g a in B o r z o v a , k i je izšla iz »A nučinske šole«. L. S. B e r g (1876— 1950) in A. A. B o r z o v sta uved la v tr id ese tih le tih v sovjetsko geografijo » land- šaftovedenije« (pokrajL noslovje), to je kom pleksno p roučevan je sistem a součimkujočiih kom p o n en t p riro d n eg a oko lja im n jihovega v red n o ten ja z v i ­ d ika pro izvodnje in ž iv ljen ja ljud i. V raz liko od š tev iln ih k asn ejš ih n ju n ih posnem ovalcev n e B erg in Bonzov n is ta n iko li zašla v ozko specializacijo, am pak sta o h ran ila kom pleksen geografsk i p ristop . B erg je vzgojil š tev ilne »landšaftovede«, k lim atologe, paleogeografe im geom orfologe, B orzov pa, razen n aveden ih strokovn jakov , še geogr a fe -in žen ir je, pedogeografe in k a r ­ tografe. Z v id ika eno tne geografije je bil B erg bolj uspešen, saj je v svo­ jih d e lih uspešno povezoval n a ra v n e in gospodarske učinke v pok rajin i. B orzov pa je n asp ro tn o te m u posvečal veliko pozornosti geografsk im proce­ som. Iz te šole so izšli J . S . E d e 1 š t e j n , J . S. Š č u k i n , J . G. G e r a s i ­ m o v , K. K. M a r i o v , S. V. K a l e s n i k in D. L. A r m a n d (str. 157 — 161). Poseibma znanstvena šo la se je oblikovala ob zn an stv en ik u N. I. V a v i - l o v u , iznanem po geografiji k u ltu rn ih ras tlin in ra s tlin sk ih v irov . D e­ javnost V avilova in n jegov ih sodelavcev bo tan ičn ih geografov: E. J . V u l j - f a , P. M. Ž u k o v s k e g a , B. A. F e d č e n k a , D. -D. B u k i n i č a in eko­ nom skih geografov G. V. K o v a l e v s k e g a in B. N. S e m e v s k e g a se je n an aša la p red v sem n a področje fitageografije , geografije k u ltu rn ih ra s tlin in reg iona lne geografije te r seveda sam e biologije (str. 161— 162). K ot posebno znanstveno sm er om enja S aušk in g e o g r a f s k o - . g e o - k e m i č n o š o l o B. B. P o l i n o v a (1877— 1952) in n jegovega p red h o d ­ n ika V. J. B e r n a d s k e g a. Z nanstveno delo te šole se je sm iselno n a v e ­ zovalo na B e r g o v a p roučevan ja . B ernadsk ij je v svojih p io n irsk ih ra z i­ skavah sk u ša l p roučiti, kako .se kem ični e lem en ti ozirom a n jihove sestavine g ib ljejo (m ig rira jo ) v zem eljski skorji te r kakšen obseg, energ ijo in po tek im ajo ta g iban ja . S posebno pozornostjo je te geokem ične procese ob ravnaval v biosferi. P o linov je vsa ta spoznan ja u p o rab il p r i raz isk o v an ju procesov v preperelim i in p rsti. Svoje geokem ične raziskave je povezoval z ostalim i fizičnim i procesi, k i ob liku je jo »landšafte«. Z arad i tega so n jegovi »geo- kem ični landišafti« sestav n i del š irš ih »fizično-geografskih landšaftov«. P o ­ linov je v svojem d e lu zd ruževal sm isel za kom pleksnost, h is to ričnost in lo ­ gičnost, k a r ga je p rived lo k n ek a te rim osnovam sistem ske teo rije . V šoli B ernadskega sta se izšolala še dva znam en ita sov je tska znanstven ika, geo ­ loga A. B. F e r s m a n in B. L. L i č k o v (str. 162— 165). T udi nas ledn ja , g e o g r a f s k o - h i d ir o l o š k a š o l a G l u š k o v a in M u r a v e j s k e g a , je p r i n as m an j m a n a . N astala je po ok tobrsk i r e ­ voluciji, ko je V. G. G l u š k o v (1893— 1968) osnoval d ržavn i h idro lošk i in štitu t. V n je m so se u k v a rja li p red v sem s h idro lošk im i p o jav i iz genetič­ nega vid ika, v en d a r so h idro log ijo pojm ovali, v raz liko od n e k a te rih sodob­ nikov, tu d i ko t d ružbeno dejavnost. Iz te šole so izšli: L. K. D a v i d o v , B. A. A n o i l o v in B. V. P o l a k o v . Z nanstvena sm er, k i jo je uveljav il S. D. M u r a v e j s k i (1894— 1950) v hidrogeogirafiji, se je u k v a rja la z vodo ko t fak to rje m fo rm ira n ja geog rafsk ih kom pleksov, n p r. porečij. Z notraj tak šn ih p o k ra jin sk ih en o t n am reč p rih a ja do značiln ih in zakon itih gibanj vode, g rad iv a in kem ičn ih elem entov, k a r vse na j b i se odražalo v o rg an ­ skem sv e tu in v tv o r je n ju tal. M ed n jegov im i nas ledn ik i om enim o d v e im e­ ni: J . V. S a m o j l o v a i n G. P. K a l i n i n a (str. 165— 166). O c e a n o l o š k a š o l a Š o k a l s k e g a i n Z u b o v a im a svoje za­ četke že v R usiji, ko je Ju . M. Š o k a l s k i (1856—1940) p riče l z raz isko­ v an ji ru sk ih jeze r in m orij. P o d ru g i sve tovn i vo jn i je n jegovo delo n a d a ­ ljev a l N. N. Z u b o v (1885— 1960). Z v rs to ekspedicij in d ru g ih raziskav sta osnovala sovje tsko fizično oceanologijo. S kupaj z biološko oceanologijo L. A. Z e n k o v i č a in V. G. B o g o r o v a je ta šo la povzdignila sovjetsko oceanologijo v sam v rh to v rs tn ih p ro u čev an j po svetu (str. 166— 167). V fizično geografijo je sodila še en a š o l a — b i o g e o g r a f s k a . O bli­ kovala sta jo V. N. S u k a č e v (1880— 1967) in V. B. S o č a v a (1905— 1978). N juno delo je v do ločenem sm islu b ilo n ad a ljev an je raz isk av z n a ­ nega pedogeografa D o k u č a e v a. Z asluga te šole je , da se je v sovjetski geografiji uveljav ilo spoznanje o velik i odvisnosti fitocenoz od okolja . Pod njegovim vp livom b i n as ta ja le biogeocenoze, k i jih. je m oč p r im e rja ti z »landšafti«. Delo S ukačeva je n ad a ljev a l V. B. Sočava, k i je g lede n a svoj koncep t sm a tra l geografijo za zd ru žen je p riro d n ih in d ružben ih ved o geo­ grafskem oko lju in je glede n a to b iogeografijo te sne je naveza l n a celovito fizično-geografsko p roučevan je (str. 168— 169). K ot ed ino s o c i a l n o g e o g r a f s k o š o l o n av a ja S aušk in »ekonom - sko-geografsko šolo« B a r a n s k e g a in K o 1 o s o v s k e g a. Z lasti N. N. B a r a n s k e m u (1881— 1963) gre zasluga, d a je tako rekoč u s tv a ril so v je t­ sko ekonom sko ('družbeno) geografijo in jo »geografiziral«. N jegove zasluge so izjem ne. V geografijo je vpe lja l pojm e o te rito ria ln i (geografski) delitv i dela, ekonom skih ra jon ih , k m e tijsk ih in in d u strijsk ih ra jo n ih in vozlih, naselb inskem in m estnem sistem u, te rito ria ln em osk rb n em sistem u itd . V e­ liko pozornosti je posvetil ekonom ski k a rto g ra fiji, k i jo je sm a tra l za po ­ sebno geografsko vedo. V družbeno geografijo je v p e lja l k v a n tita tiv n e m e­ r itv e in m odele. V n asp ro tju s š tev iln im i sov je tsk im i ekonom skim i geografi se je zavzem al za ustrezno upoštevan je n a ra v n ih de javn ikov v d ružben i geografiji in je zavrača l teda j p rev ladu jočo ostro loč itev m ed fizično in socialno geografijo , k i se je uv e ljav ila v pe tdese tih le tih v S ov je tsk i zvezi. K o t p ro tiu te ž tem težn jam je začel z izd a jan jem zb irke raz p ra v »Voprosi geogr afii«. B aran sk ij je s svo jim širok im konceptom spodbudil tu d i p r v e p r i ­ m e r e r e g i o n a l n e g e o g r a f i j e ; u resn ič il jih je I. A. V i t v e r (1891— 1966) v svoji »Ekonom ski geog rafiji zam ejsk ih držav«. N jegova eko­ nom ska geografija SSSR je bila s 16 izda jam i m ed n a jb o lj p ub lic iran im i geo­ g rafsk im i kn jigam i. Posebno pozornost je B aransk i n am en il š o l s k i g e o ­ g r a f i j i in je tu d i osnoval časopis »G eografija v škole«. V svojem dolgo­ tra jn e m znanstvenem delu je v tisn il sov je tsk i geog ra fiji iz raz it pečat. Š teviln i n jegovi učenci so n jegovo delo uspešno nadaljevali. M ed n jim i je N. N. K o l o š o v s k i j (1891— 1954) dodela l njegovo teo rijo o te rito ria ln i delitv i dela s pod robnejšo obdelavo ekonom skega ra jo n ira n ja in z m odelom » terito - ria ln o -p ro izv o d n ih kom pleksov«, k i so posta li osnova ekonom skogeografske analize in p lan iran ja . (V sekakor b i ti m odeli zaslužili večjo pozornost tu d i p ri nas, a sm o b ili doslej o n jih le bežno in fo rm iran i). N a pod ro čju m e s t ­ n e g e o g r a f i j e so n jegovo delo n ad a ljev a li P. M. K a b o , A. A. M i n e in I. M. M a e r g o j z . K n jegov im nasledn ikom p a m oram o končno š te ti tu d i S aušk ina , k i je kn jigo , o k a te r i poročam o, posvetil p ra v B aranskem u ob sto letn ici n jegovega ro js tv a (str. 169— 173). Po te m k ra tk e m sp rehodu po n ed av n i zgodovini sov je tske 'geografije se v rn im o k d ru g im problem om , k i jih je o d p rl S au šk in v svo jem delu. V posebnem pog lav ju se je av to r lo til ta čas zelo ak tua lne teime o d i f e r e n ­ c i a c i j i i n i n t e g r a c i j i v g e o g r a f i j i (str. 202— 206). P o jm u je ju k o t d ia lek tično nasp ro tje . 'Do diferenciacije p r ih a ja spontano; n a re k u je jo razvoj vede in p rak sa in je neizbežna v vsaki fu n d am en ta ln i ved i in tud i v geografiji. G lede in teg rac ije p a sodi, d a je p ra v ta k o n u jn a . V n je j je zapopadena sinteza, k i je b istvenega pom ena za vsako geografsko delo. Id e jn e tem elje sin tez i b i bilo tre b a postav iti v teo re tsk i geog rafiji (m eta- geografiji) (str. 203). Z arad i velike zah tevnosti n a j b i jo oblikovali p rom i- n en tn i geografsk i znanstven ik i, k o t so b ili np r. N. N. B a r a n s k i j v Sov­ je tsk i zvezi, I. B o w m a n v ZDA, D. S t a m p v A ngliji, S. L e s z c z y c k i n a P o ljskem ali J . D r e s e h v F ran c iji (str. 202). V sekakor b i v geografiji m o ra li bolj skrbeti, da b i iz posam ezn ih geografsk ih disciplin, k i im ajo svoj la s ten o b je k t raz iskovan ja v p rosto ru , zgrad ili ce lov itejši in trd n e jš i sistem (str. 204). O piral n a j bi se n a n o tran jo in tegracijo in n a kom pleksen p r i­ stop, in b i izh a ja l iz celov itosti stva rnosti. S au šk in p rip isu je velik pom en m eddiscip linsk im p roučitvam . Še posebej p a se zavzem a za »občegeografsko sintezo«, k i 'bi zd ruž ila p riro d n o in d ružbeno geografijo ozirom a n ju n e veje. Takšno m etodološko 'in vseb insko povezovanje n ik a k o r n e b i pom enilo m e­ šan ja fiz ikaln ih in socialnih zakonov, k o t so to p red le ti za trjev a li štev iln i znanstven ik i v SZ. Z av rn iti p a je tre b a »geografski fa ta lizem (geografski determ in izem )« , po k a te rem se d ru žb en i razvoj ra v n a po p riro d n e m okolju (str. 205), ozirom a »behaviourizem «, k i ig n o rira p riro d n e zakone in p rip i­ suje »vedenju lju d sk ih m nožic« odločujoči pom en p ri razvo ju d ružbe . Sauš­ k in ugotav lja , d a do u spešne geografske sin teze p r ih a ja rav n o p r i te re n ­ skem delu, v raz iskovaln ih ekspedicijah , ob sodelovanju raz ličn ih geografov- -specialistov , k i se lo tevajo s tv a rn ih problem ov, n ik a k o r p a n e z različn im i »kabinetn im i in tegracijam i« (str. 207). Po n jegovem m n en ju so tu d i reg io ­ n a ln i ali nac iona ln i atlasi do b er p rim er geografske sin teze (str. 208). V zvezi z »integracijo« v geog ra fiji se S aušk in lo teva tu d i p roblem a reg ionalne geografije (stranoveden ie) (str. 208— 209). P rid ru ž u je se 'mne­ n ju N. N. B aranskega, po .katerem je reg iona lna geografija ob lika zd ruže­ van ja raz ličn ih geografsk ih znanj o določeni deželi. Ne š te je je za posebno geografsko disciplino. N am esto svoječasne ».buržoazne reg ionalne geogra­ fije«, k i se je lo tevala .orisov b rez tem eljite znanstvene analize, ibi b ilo tre b a reg ionalno geografijo posam ezne dežele a ii skupine dežel raz v ija ti z z d ru ­ ževan jem raz ličn ih specia ln ih geografsk ih ana liz (str. 208). S eveda p a ta k š ­ na in teg rac ija n e b i sm ela b iti m ehan ična zm es, tem več n a j b i izhaja la iz lastne logike in d an e stvarnosti. Takšno stališče, p o u d a rja S aušk in , n e iz­ k lju č u je reg io n a ln ih specialistov, saj in te g rac ija lahko po teka po geograf­ skih v e ja h a li p a po reg ijah ozirom a deželah . N i nobenega razloga, d a bi povezovanje geografsk ih d isc ip lin n a ra v n i neke reg ije ocenjevali k o t te ­ žavno ali celo znanstveno p rob lem atično v n asp ro tju z in te rd isc ip lina rn im pristopom . O pisano S aušk inovo stališče o reg ionaln i geog ra fiji im a, sodeč po razv o ju sov je tske geografije , veliko p riv ržen cev in se zna tno raz liku je od pogledov V. A. A n u č i n a , k i p r ip isu je reg ionaln i g eo g ra fiji značaj sam ostojne geografske vede in vodiln i pom en (glej I l e š i č e v o recenzijo v zad n ji š tev ilk i G eografskega 'vestn ika). V endar tu d i S aušk in p riznava, da raz p ra v a o reg ionaln i g eo g ra fiji n i zak ljučena , in d a bo tre b a isk a ti n a ­ d a ljn jih n ov ih po tov (str. 208— 209). P oseben pom en v p rih o d n jem razvo ju geografije p r ip isu je S aušk in u porab i m atem atičn ih m eto d v geografiji. J e velik p o b o rn ik »m atem ati- zacije« geografije (str. 214— 215). V tem v id i izvrstno sredstvo za m e rjen je pojavov in n jih o v ih odnošajev . Z avrača m nenje, d a rv k o n k re tn ih vedah (m ed n je sodi tu d i geografija) n i mogoče veliko u p o rab lja ti m atem atičn ih m etod. U prav ičena p a je n jegova m isel, d a m ora p o te k a ti zd ruževan je m a­ tem atike in geografije v določeni p rilag o d itv i m a tem atičn ih postopkov p o ­ treb a m geografske vede, ven d ar b rez ž rtv o v an ja zn an stv en ih p rinc ipov ene ali d ru g e vede. Idea lno bi bilo, ko b i dosegli m ed obem a vedam a takšno sožitje, k o t se je v p re tek lo sti izoblikovalo m ed tehn ičn im i vedam i in m a ­ tem atiko . S au šk in se tu d i n av d u šu je za u po rabo sistem ske teo rije v geo g ra­ fiji (str. 218). L e -ta se je z lasti uv e ljav ila v izadnjem času v sov je tsk i fizič­ n i geografiji. N a podoben nač in se n av d u šu je za rab o m odelov v geografiji. Po zgledih anglosaške geografije sodi, d a v geografiji p ridejo v poštev p redvsem bolj s tv a rn i m odeli, k i jih je tu d i m ogoče dobro k a rto g ra fsk o p r i ­ kazati (str. 219— 220). Zelo pozitivno n ad a lje sodi o upo rab i m atem atične v erje tn o stn e teo rije v geografsk ih p roučevan jih . G lede k arto g ra fije pa m e ­ ni, d a se znova v rača v n aro č je geografije, p o tem ko je bila do lga le ta docela v sklopu geodezije in tehn ike. V elik d e l k a rto g ra fije b i se m oral vezati n a geografsko teo rijo k o t »m etakartogirafija«, in :bi b il ed en o d n je n ih te o re ­ tičn ih tem eljev (str. 224). Z an im iva je tu d i m isel, da bi geografi m o ra li več n ap rav iti, d a b i te nove m etode v u s trez n i ob lik i vk ljuč ili v šolske p ro g ra ­ me. Doslej so v te j sm eri n ap rav ili zelo m alo, in geografijo se še vedno poučuje v povsem trad ic io n a ln ih okv irih . D ok ler se geog ra fija n e ibo s p re ­ m enila v šoli, n i m ogoče p ričak o v ati, d a bodo nove m etode našle širš i od­ m ev in veljavo (str. 230). N a koncu svoje k n jig e se S aušk in ozre še n a ap likacijo geografije v go ­ spodarstvu in v d ru g ih dejavnostih . K ot osnovna d ilem a se tu d i n je m u z a ­ s tav lja vp rašan je , a li gospodarstvo p o treb u je geografe specialiste a li široko izobražene geografe. Doslej je bilo težišče n a geografih specialistih , k i so, žal, v se prepogosto n as to p ali k o t geologi, h idrologi a li ekonom isti, n e p a k o t geografi (str. 234— 235). V endar se razvoj postopom a ob rača v sm er kom pleksne geografije , k a r se v id i v »hum anizaciji« fizične in »ekologi- zaciji« d ru žb en e geografije (str. 235) in v narašča jočem zaposlovan ju geo ­ grafov v p la n ira n ju , v ars tv u okolja, p r i snovan ju p ro izvodn ih kom pleksov, tu rizm u itd. (str. 235— 239). A v to r odločno odk lan ja dilem o, k i jo n ek a te ri postav lja jo , ali je g eo g ra fija znanost ali zgolj znanstvena d isc ip lina (ko t je np r. m a tem atik a v te h n ik i) . V zvezi z ap likacijo geografije za p o treb e p r a k ­ se sp regovori S au šk in še o »geografski prognozi«, k i n a j bi n a p ro s to rsk o - -časoven nač in podala fizičnogeografske, dem ogeografske in ekonom sko- -socialne m ožnosti razvo ja (posamezne reg ije ali d ru g e te rito ria ln e enote (str. 243— 245). V takšnem celovitem pristopu , k i zaobsega p rirodo , n ase ­ litev, teh n ik o in gospodarstvo, in k i bi b il izdelan ob up o štev an ju danega »geosistem a«, v id i av to r eno od najbo lj sm iseln ih in u p o rab n ih ob lik ap li­ kacije geografije v p rihodnosti. V tem pogledu se n jegova stališča močno p rib ližu je jo pogledom akadem ika S. 1 1 e š i č a. Na k ra ju si S au šk in še zastav lja v p rašan je , k ak šn e so 'perspektive geo­ grafske vede v p rihodnosti. O m enja več m ožnosti. Opozori, d a je sodelova­ n je geografov v raz ličn ih u stan o v ah m očno p rispevalo h »geografizaciji« geologije, biologije, h id ro log ije , ekonom ije , u rban izm a itd. (str. ,256). S icer pa sodi, d a so časi, ko je šlo geografsko p ro u čev an je v širino , m inili. V p r i­ hodn je bo treb a po g lab lja ti iraziskovanja in n a ta nač in p risp ev a ti d ragoce­ na spoznanja in m etode o osvojitv i zem eljskega p o v rš ja in o n jegov i rab i v dobrobit človeštva. Z arad i čedalje m očnejšega posegan ja d ružbe v n a ra ­ vo, bo p rih a ja lo do p reob razbe okolja , s tem p a tu d i do d rugačnega gospo­ d a rje n ja iz n jegovim i viri. Sm o n a začetku d v eh pom em bnih procesov: m oč­ nejšega vk ljučevan ja n a ra v e v foiosocialno in ekonom sko ž iv ljen je d ružbe in m očnejšega vp liva družbene p ro izvodn je n a b iosfero (str. 257). Za n a ­ d a ljn ji razvoj geografije je b istvenega pom ena, d a bo sledila tem u razvoju , znala ov red n o titi sprem em be, k i jih p rinaša d ružbeni razvoj, n ap re d ek te h ­ n ike in p ro izva ja ln ih sil, te r d a si bo znala zgrad iti u strezno filozofijo in znanstveno m etodiko. S aušk in v id i p rih o d n o st geografije p ra v v p ro u če v a­ n ju odnosov m ed d ružbo in naravo . Ta p rem ik bo te r ja l določeno »ekono­ m izacijo« in »sociologizacijo« geografije , ven d ar n e v sm islu p revzem an ja ekonom skih in socioloških m etod, am pak v n as tan k u d rugačne geografske teo rije in m etod ike (str. 260). K o t p rv e korake v te j sm eri označuje uv e­ ljav ljan je geografije v reg iona lnem p la n iran ju , v a rs tv u oko lja ozirom a oblikovanje geoekologije (pok ra jin ske ekologije), biosociologije, geokem ije, tehn ične geografije za po treb e inžen irskega p ro je k tira n ja (npr. ap licirane geom orfologije, inžen irske glaciologije, str. 261). S aušk inova k n jig a o geog rafiji n i ed ina te vrste , k i je v zadnjem času izšla v S ovjetsk i zvezi. Z načilno je, d a se razg lab ljan ja o geog rafiji po jav ­ lja jo tu d i v d ru g ih akadem sk ih središčih in n e zgolj v m oskovskem ali le ­ n in g ra jsk em (npr. M u k i t a n o v). S au šk in u je tre b a p rizna ti, d a je p ro b ­ lem atiko za je l z načelnostjo , odprtostjo , to leranco in ide jno opredeljenostjo , to re j z od likam i, k i v ta k šn ih id e jn ih razp rav ah n iso vedno p riso tne . K njiga je v b istvu o b račun n jegovega dolgoletnega znanstvenega in pedagoškega dela v geografiji. K ar nas ob n jen em p reb ira n ju najbo lj vznem irja , pa je dejstvo, d a so av to rjeve geografske d ilem e tu d i naše. B ib liografija V svoji k n jig i se Ju . G. S a u š k i n sk licu je na n ek a te ra dela širšega teo re tičnega pom ena; navajam o n a jpom em bnejša m ed n jim i: A n u č i n , V. A., 1972, T eoretičeskie osnovi geografii, M oskva. A r m a n d , D. L., 1975, N auka o landšafte , M oskva. A s i a m ik a s v i l i , A. F., 1973, O b’je k tiv n a ja i teo re tičeska ja osnova p r i- m enen ija kartografičeskogo m etoda v n au čn ih issledovaniah, Tbilisi. B a r a n s k i , N. N., 1960, E konom ičeskaja geografija. E konom ičeskaja k a r ­ tografija , M oskva. B e r g , L. S., 1931, L andšaftno-geagrafičesk ie coni SSSR, L eningrad. B e m a d s k i j , B., I., 1967, B iosfera (Lzbrannie tru d i po b iogeohim iji), Mosk-va. B u n g e , V., 1967, T eoretičeskaja geografija, M oskva. G o h m a n , V. M., G u r e v i č , B. L., S a u š k i n Ju . G., 1968, Problem i m etageografii, Voprosi geografii, 77, M oskva. H a r v e j , D., 1974, iNaučnoje ob ’jasnen ie v geograifii, M oskva. I s a č e n k o , A. G., 1971, R azviti je igeografičeskih idej, M oskva. K a l e s n i k , S. V., 1947, 1955, Osnovi obščeigo zem levedenija , M oskva. K o l o s o v s k i j , N. N. 1969, T eorija ekonom ičeskogo ra jon irovan ija , M osk­ va. M u k i t a n o v , N. K., 1979, M etododogičeskie p rob lem i teoiretizacii geogra­ ifii, A lm a A ta. P ersp ek tiv i geografii, 1976, V oprosi geograifii, 100, M oskva. P o 1 i n o v , B. B., 1956, Lzbramnie trud i, M oskva. V i t v e r , I. A., 1936, E konoim českaja geografija zarubežnih s tran , Moskva.